Štev. 174.
T Ljubljani, t sredo, dne 3. avgusta 1910,
Leto XXXVIII
s=s Velja po pošti: e=¡
Xa celo lato u|ri| . K M'— u ■•! lata • . • II'— ia četrt > • . • sa as neceo » . • aa Nemčijo oelolotae • at>— sa o (tale lMieautv» » 36'—
=& V npravnlštvn: b
ta celo leto naprej . K 22*40 ia pol leta » . » U'80 sa četrt» • . » 8-80 m aa meseo » . > 1-90 S pofitlanjcm aa dea atañe na meaec 3 E. Poianene IL10
Inserat!:
Eaoatolpna petltvrata (72 mm):
aa enkrat.....po 15 t
sa dvakrat . . . . » 13 » sa trikrat . . . . » 10 ► sa veó ko trikrat . . » 9 »
T reklamnih notloah stane enostoipna garmondvrata 30 vinarjev. Pri večkratnem objaTlJecJn primeren popust.
i Izhaja::
vsak dan, lnvsemšt nedelje ta praznike, ob S. nrl popoldne.
Bar Orefalitro Je v Kopitarje^ UM iter. 8/D1. Hekeplai ae m »ročaje; nfraaktrua pinta ae m ss= sprejemajo. — Uredniškega telefona fetor. 74. =		P	olitičen list za slovenski narod	■	Upravniitvo Je t Ko iltarjevl oliol Stev. 8. "Ka = 8pr«|ema narocu.iio, Inserate in reklamaoije. — UpravnlAknga ««latón» «at. IRR. -
J** Današnja Številka obsesa 4 stran!, '•t
Kal pravi finančni minister kranjske dežele?
Naš urednik se je potrudil danes k deželnemu odborniku dr. Lampetu in mu je predložil več vprašanj glede na neprestane napade v iberanili listih. Tu prinašamo razgovor.
»Še sedaj se piše o takozvani pod-molniški aferi. Kaj je na tem?«
»Po sklepu deželnega zbora je gozd dobil najdražji ponudnik. Dežela je pri tem naredila nepričakovano dobro kupčijo. Jaz le želim, da bi prijatelj Drobnič pri lesu naredil tudi tako dobro kupčijo, pa bo za vse prav.«
»Kaj pa Lončaričeva zadeva?«
»Lončarič je podjetnik in oferira pri razpisih. Kadar je njegova ponudba ugodnejša od konkurentov, delo dobi on, kadar je neugodnejša, pa dobi delo drugi. Izvršuje pa dela točno in hitro, ker ima dobro disciplinirane ljudi. Želite še kaj?«
»Ka pa Pavšlar?« ,Narod' je enkrat pisal, da ste Pavšlarju naklonili velike dobičke, drugič pa, da ste s Pavšlar-jem strašno skregani.«
»Pavšlar in jaz se kregava, kakor se kregajo ljudje, ki ,glihajo\ Eden bi drago prodal, drugi bi ceno kupil, pa je kreg. Tako se ves svet krega. Tako se kregam tudi z Muhrom zaradi Bleda. Grozno smo si v laseh.«
»Kaj pa je vendar s tistimi mlini, o katerih se toliko vpije?«
»To pa,« odgovori dr. Lampe, »je stvar, ki liberalcev prav nič ne briga. Ljubljanski liberalci so tega mnenja, da njim služi samo liberalna elektrika, če je tudi petkrat dražja. Klerikalne elektrike sploh ne marajo. Sava je pa skoz in skoz klerikalna reka, razen tistih delov, ki jih imajo judje v rokah. Saj je bila svoj čas že na ponudbo ljubljanskemu mestu. Oni pa rajši izdajajo za premog svote, s katerimi bi lahko v kratki dobi amortizirali veliko vodno napravo. Deželno elektrarno bodo plačali tisti, ki bodo od nje elektriko od-jemali, torej ta stvar liberalcev nič ne briga.«
»Ali pa je nakup mlinov pravilen?«
»Popolnoma. Samo tiste birokra-tiSne poti nisem mogel ubrati. Z uradnim šimeljnom se ne pride naprej, ka-
r-- .....—.........—.....—.........
LISTEK.
Dekli z biseri.
Angleško spisal H. Rider Haggard. r— Prevel J. M.
(Dalje.)
Ono noč je Mirijam ob svetli luni zrla s strehe svoje hiše in videla Marka, ko je odjezdil na čelu svojih vojakov. Na vrhu griča zunaj vasi se je ustavil, ukazal iti vojakom dalje, zasukal svojega konja in se ozrl nazaj. Tako je stal nekoliko časa in srebrni žarki svitlega meseca so sijali na njegovo sijajno opravo. Mirijam je lahko uganila, kam so gledale njegove oči in kaj se je godilo v njegovem srcu. Nato se je obrnil in izginil v temi.
Mirijam pa se je čutila samo in zapuščeno; naslonila je svojo glavo na ograjo in bridko jokala. Zaloti jo pa stara Nehušta, rekoč:
»Ne žaluj, saj morda podnevi zopet najdeš onega, ki je odšol ponoči.«
»Bojim se, Nu, da se to ne zgodi nikdar. Oh, Nu, odšol je in vzel seboj moje 3rce, mesto njega mi je zapustil pekočo bol, ki je skoro taka, da je ne morem prenašati. — Ako pa se tudi vrne, kaj mi pomaga, ko mi je sveta beseda moje matere? Greh bi bil prelomiti ta ukaz in nakopala bi si pro-kletstvo pred Bogom in pri ljudeh.«
dar je treba hitro delati in kaj riski-rati. To spada med neobhodno potrebne priprave za predlog, ki ga bo deželni odbor stavil deželnemu zboru. Stvar je ustavno popolnoma pravilna. Deželni zbor bo sklepal.«
»In če deželni zbor kupčije ne bi potrdil?«
»Potem sem pa jaz srečni posestnik šestih mlinov in žag ob Savi. Tja se bom preselil, k Jureževemu očetu v Dragočajno, bom kašo delal in hlode žagal, in boljše se mi bo godilo kot zdaj. Od Drakslerjevega fanta v Mavčičah sem se že žagati naučil.«
»Čestitam, gospod deželni finančni minister,« reče naš urednik. »Bolje se vam bo gotovo godilo, vsaj z liberalci ne boste imeli posla. Kaj pa takozvani Geilhoferjev škandal?«
»Stavbni svetnik Geilhofor je dober deželni tehnik, ki vestno izvršuje svoja dela. Dobrega uradnika bom vsikdar branil.«
»Pa se govori o vaši strahovladi v deželnem odboru.«
»To more govoriti samo, kdor ima slabo vest. Danes mora vsakdo videti, da je vse delovanje naše stranke namenjeno samo ljudstvu v korist, in se mora po tem tudi ravnati. Deželni uradnik, ki tega ne bi izprevidel in se po tem spoznanju ravnal, pač ne bi bil na svojem mestu.«
»Pa tista podpora ,Angelu varhu'? Kaj je s tem?«
».Angelu varhu' je dal deželni odbor podporo, da plača hišno najemšči-no. Mi vendar ne moremo gledati, da bi uboge otroke na cesto vrgli, ker društvo stanovanja plačati ne more. Da je društvu vsaka, germanizatorična tendenca tuja, izhaja pač že iz tega, da sta v odboru g. sodni svetnik Milčinski in gospa soproga. Pri njem se je deželni odbor tudi prej informiral. Delovanje grofice Auerspergove je tako plemenito in človekoljubno, da ga mora vsakdo podpirati. Če se ne bi ona žrtvovala, bi morala dežela z velikimi stroški ustanoviti zavod za zanemarjene otroke. Silno grdo je, če hoče kdo takim humanitarnim zavodom, ki izhajajo iz privatne požrtvovalnosti, odjesti deželno podporo, kajti ta zasebna požrtvovalnost nam prevzame mnogo veliko večjih stroškov. Če daje deželni odbor podporo Marijanišču, bolnici usmiljenih bratov itd., jo s tem pravzaprav deželi prihranil večje, stroške, kajti ko-
»Ne vem; jaz vem samo to, da. so bodo tudi v tem zidu našla kaka vrata. Ne skrbi za bodočnost, izroči jo roki Onega, ki je Gospod časov. — Sedaj jo pa še neka druga stvar, ki jo treba pogovoriti. Ko so naju Esenci sprejeli, jo bilo določeno, da moraš s svojim osemnajstim letom od njih; dopolniš pa to leto čez en mesec.«
»Torej morava odtod, Nu?« vpraša Mirijam žalostna, ker ni poznala drugega sveta, kakor to vasico in drugih prijateljev, kakor te častitljive esen-ske može.
»Zdi se tako, posebno ker se sedaj govori, da se je Kaleb bojeval s stotnikom Markom zaradi tebe. Tako so vsaj govori — mladi divji maček je pustil za seboj krempelj, ki ga je našel vrtnar.«
»Upam pa, da je tudi znano, da to ni bila moja krivda. Vendar, Nu, povej mi, kam pa naj greva, ko nimava ne prijateljev, ne doma, ne denarja?«
»Ne vem; toda kristjani imajo mnogo bratov in s svojo umetnostjo boš v vsakem večjem mestu lahko živela.«
»To jo pa res,« reče Mirijam poto-lažena, »to se pravi, ako smem verjeti Marku in svojemu staremu mojstru.«
»Vrhu toga,« je nadaljevala Nehušta, »imam še skoro vse ono zlato, ki ga je nama dal Feničan Amram, ko sem bežala s tvojo materjo. No boj se, pomanjkanja ne bodeva trpeli, in Esen-
liko stanejo taki zavodi v javni upravi, o tem imamo hude izkušnje ne le doma, ampak v vseh deželah. Dela krščansko usmiljenosti so še vedno najcenejša in najkoristnejša. To zdaj tudi Francozi vedo.«
»Neki list vam pa očita Kumpove diete?«
»Moj prijatelj stotnik Kump in deželne dieto? Kako to? Če som mu kdaj posodil vžigalico, da si je cigareto prižgal, kadar nam je o Turkih pravil. Pa to jo bilo privatno.«
»Kaj pa sodite o napadih na dr. Tavčarja?«
»Kolega dr. Tavčar no zasluži napadov, s katerimi ga preganjajo mladi ljudje, ki ga hočejo izpodriniti. On se briga v deželnem odboru za vsako stvar, ki je količkaj v zvezi z njogovo stranko in s kurijo, ki jo zastopa. Nobene seje ne zamudi in so vselej oglasi, da brani strankarsko stališče, tudi če je stvar odiozna in se mu vidi, da ima kot človek v srcu boljše prepričanje, nego ga mora kazati kot strankar. Za najbolj zanikarnega mladina so potegne, in je branil že često ljudi, ki zdaj streljajo nanj izza plota. Vzrok razdivjani!) političnih razmer je v tem, da vodijo politiko brezimni, skrili ljudje, časnikarji, ki jih varuje tajnost, in zaupanje v gotove sodiške razmere. Ti hočejo vse komandirati, pa nobeno odgovornosti ne nosijo. Ti bancliti javnega mnenja, ki nimajo ničesa izgubiti, ki so lahko lažejo, ker lažnik ostane skrit, mečejo kamenje iz zasedo in bičajo politiko, ki so celo svojo osebo in svojo eksistenco javno in odkrito izpostavili v politični borbi. Dr. Tavčar jo edini, ki nam dajo odgovor, ker kot vodja stranke in deželni odbornik mora z nami sedeti pri oni mizi in sodelovati. On jo odgovoren za anonimne, bandite, in ko jih brani proti nam, mu streljajo v hrbet. Mesto deželnega odbornika je najbolj zaupno in najbolj odgovornosti polno, kar jih more oddati liberalna stranka. Komur stranka to mesto izroči, toga mora stranka tucli ubogati. Kot mož, ki nosi odgovornost, ima dr. Tavčar pravico, da ukaže v vseh zadevah deželne politike anonimnim mladinom: Sic volo, sir jubeo. In kdor no uboga, ali celo dvigne upor proti odgovornemu voditelju, zasluži, da ga stranka takoj justificira. To jo moje mnenje, sicer me pa te reči nič no brigajo.«
ci hi kaj takega tudi no prenesli. Sedaj pa si trudna; pojdi počivat in sanjaj, da se je rimski stotnik zopet vrnil.«
S težkim srcem je osramočeni in premagani Kaleb otresel prah esensko naselbine. Zgodaj v jutro po onem dnevu, ko se je dvobojeval z Markom, je s palico v svoji zavezani roki in potno torbo preko ramen stal na malem griču nad naselbino in se oziral na hišico, kjer jo prebivala Mirijam. V ljubezni in dvoboju se mu jo slabo godilo, tako slabo, da jo srdito zaškripal z zobmi, ko so jo spomnil svojega poraza. Mirijam ni marala zanj; Mark ga je premagal pri prvem spopadu in mu podaril njegovo življenje. Za mladeniča je to najhujši udarec in težko ga jo preboleti mlademu srcu. To je okusil ta čas tudi Kaleb. Vendar jo bilo v mladi duši še krepkih sil življenja. Spomnil se je svojega očeta in žarek upanja mu je prisijal v njegovo dušo.
»Ni še vseh dni konec!« je zaklical sam sebi. »Tudi njemu pridejo boljši času; tudi jaz bom še zmagoval in sovražniki moji bodo v prah poteptani prod mojimi nogami prosili milosti od mene. Prav je imel Rimljan, da me ni ubil, dobro zame, in jaz upam, da ne tako dobro zanj in za Mirijam.«
Kaleb jo mnogo premišljeval na tej poti v Jeruzalem. Govoril je z vsakim človekom, ki tra ie srečul, tudi l roparji
»Kaj pa sodite o srbski iredenti?«
»O tem pa nisem še razmišljal. Zdi so mi, da vsa tista trapasta srbska ire-denta s pastorjem Il<^go.mannom vred no zasluži niti enega članka.«
»Hvala. Ali se smem šo oglasiti?«
»Prosto vam. Z Bogom!«
»Z Bogom!«
fllčni zbor „SlomšRove mzt"
so bo vršil v ponedeljek dne S. avgusta v »Rokodelskem domu« v Ljubljani. Dnevni rod jo sledeči: 1. Ob 9. uri sv. maša v cerkvi čč. oo. frančiškanov. 2. Pozdrav. 3. Odborovo poročilo, i. Predavanji: a) Vzgoja voljo. (Učitelj Karel Simon.) b) Ob desetletnici »Slomškove zveze«. (C. kr. učitelj Josip Novak.) 5. Voiitve. (j. Slučajnosti.
V D o b r c p o lj a h, dno 27. julija 1910.
Fran Jaklič,
t. č. predsednik.
Ivan Štrukelj,
t. č. tajnik.
Zlasti vabimo somišljenike tudi na komerz, ki se bode vršil v nedeljo zvečer v »Unionu«. Vabimo častilo duhovščino, ki nam v naših težnjah stoji vodno v pomoč; vabimo našo c, kr. profesorje, ki so že in hočejo stremljenje »Slomškovo zvezo« tudi v bodočo, podpirati; vabimo sploh vso krščansko inteligenco, krščanske družine, kakor tudi vsa društva, ki slone na krščanskem temelju, da so udeleže našega komerza. Najiskreneje vabimo pa tudi zastopnike našega vrlega kmetskega in delavskega ljudstva, s katerim uči-teljstvo »Slomškove zvezo« v najlepši složnosti živi in deluje.
Pozdravljeno, kakor šo vedno na našem zborovanju in komerzu, pa tudi naše krščansko dijaštvo in naši državni in deželni poslanci! Vsi, ki Vam jo mar vzgoja slovenskega naroda, pridite na naš komerz in zborovanje!
Katoifiško-narodno dijaštvo.
Sestanek katoliškonarodnih abitu-rijontov je uspel nad vso pričakovanje, i Prireditelji so ž njim lahko zadovoljni I in plačilo jim hodi v zavesti, da so jim i jo to, kar so nameravali, posrečilo.
in tolovaji, da bi spoznal razmero v deželi. V Jeruzalemu je poiskal hišo prijateljice svojo matere, ki ga jo siroto izročila Escnccm v oskrbo. Zvedel je, da jo že davno umrla; našel pa je njenega sina, dobrosrčnega in gostoljubnega človeka, ki ga je vzel pod streho. Ko se mu je roka pozdravila, oskrbel si jo čedne obleko in nekaj denarja od svojega prijatelja, ne da bi mu povedal, kaj namerava. Hodil je. pogosto ob dvorcu Gesija Flora, rimskega proku-ratorja in iskal prilike, da ni ž njim govoril.
Večkrat jo prosil, da bi ga pustili k Floru, a stražniki so ga odganjali. Nekoč ga pa Flor sam opazi in vpraša častnika, kaj ta človek išče okrog dvorca. Častnik mu pove, da hi rad ž njim govoril.
»Naj pride k meni,« reče cesarjev namestnik; »saj sem zato tukaj, da po milosti in v imenu cesarjevem dolini pravico.«
Tako se jo širokoustil Flor. ki je bil eden najzlobnejših cesarskih namestnikov, kar jih je vladalo na Judovskem.
»Kaj hočeš Jud,« vpraša Flor osor-110 Kaleba.
»Plemeniti Flor, pravice proti Judom — samo pravice.«
»Dobiš jo, ako jo dobro plačaš,« odgovori Flor.
. V nedeljo je sledil temeljitim predavanjem, o katerih smo že včeraj poročali, skupen obed, za katerega gre vsa čast gospodu hotelirju v »Narodnem domu« v Brežicah. Ob pol ii. uri se je pričela igra »Deseti brat«. Občinstvo iz mesta in okolice je napolnilo dvorano in pokazalo s tem svoje simpatije in ljubezen do mladih moči. Obča zadovoljnost poslušalcev je pričala, da so gospodične igralke in gospodje igralci izvršili svojo nalogo v polni meri. Vsem srčna hvala za. trud in požrto-valnost. Odmore je izpolnil in okrajšal abit. Fr. Deteia s sviranjem na gla-sovirju in g. Ludovik Bajde, ki je žel za svoje samospeve obilo zaslužene pohvale. Glasno ploskanje ga je pozdravilo, ko se je prikazal, in še glasnejše in prisrčnejše, ko je odpel. Vsi so se divili njegovemu lepodonečemu tenorju in se naslajali pri njegovem živahnem prednašanju. Tudi njemu bodi izrečena prisrčna zahvala!
Po igri je bil komerz na vrtu »Narodnega. doma«. Za stoloravnatelja je bil z glasnim odobravanjem izvoljen gospod državni in deželni poslanec dr. A. Korošec. Med navzočimi smo opazili poslance dr. J. BenkoviČa, dr. V. Pegana, J. Ravniharja s celo družino, ter g. A. Svetka, več duhovnikov, zastopnike hrvatskega naroda, mnogo odličnega občinstva iz Brežic in okolice ter nenavadno veliko preprostega ljudstva, ki je bilo z vsem jako zadovoljno. Govorili so in navduševali mlade abiturijente, ki stopajo zdaj na široko in prosto pot v življenje g. dr. A. Korošec, dr. V. Pegan, abit. Gosar, dr. J. Benkovič, J. Ravnihar, cand. iur. Ve-ble, kaplan Komljanec in zastopnik Hrvatov.
Cel čas je vladalo veselo razpoloženje. Dovršeno je zapel par pesmic mešan zbor »Ljubljane« pod spretnim vodstvom g. A. Svetka. Ilvala mu, da se je takoj odzval vabilu naših abitu-rijentov in posetil njihov sestanek.
V ponedeljek zjutraj je poletela mlada četa, 61 po številu, v glavno mesto kraljevine Hrvatske, v Zagreb. Številni odposlanci akademičnega društva »Domagoj« so nas prijazno in prisrčno pozdravili na kolodvoru. Peljali so nas V društvene prostore, kjer smo odložili svoje reči, potem smo šli na ogled po mestu. Z zanimanjem smo gledali bogate zbirke v prirodopisnem muzeju, Se bolj smo pa občudovali krasne spomenike slikarske umetnosti v Stross-maverjevi galeriji slik. Popoldne smo Sli deloma peš, deloma, na tramvaju v bajni Maksimir. Obedovali, večerjali in spali smo v semenišču, čigar vodstvu bodi prisrčna zahvala za brezplačno pogostitev. Uverjeno naj bo, da ne bo noben Slovenec, ki je vžival njegovo dobroto, kedaj to pozabil. Gospodične abiturijentinje so pa bile z vsem preskrbljene v zavodu šolskih sester.
Zvečer je priredilo društvo »Domagoj« prijateljski večer. Na sijajno razsvetljenem vrtu »Pri jagnjetu« se je zbralo mnogo zagrebške gospode, ki se je rada odzvala vabilu in pozdravila nas Slovence. Tamburaši so neumorno udarjali in igrali tudi slovenske komade, vmes so se pa vrstili pozdravi
»Potem povej kaj imaš.«
In Ivaleb je pripovedoval, kako je bil pred mnogo leti njegov oče pri nekem prepiru slučajno ubit, in da so se po njegovi smrti nekateri Judje polastili in si med seboj razdelili njegovo premoženje, češ da je bil njegov oče prijatelj Rimljanov, on pa, njegov sin, je bil vržen na cesto, kjer so ga dobri ljudje pobrali in iz usmiljenja redili. Oče je imel lepe hiše v Jeruzalemu in vJ Tiru In rodovitna polja; s tem imetjem sedaj bogate krivični Judje, on pa, ki ima edini pravico do tega premoženja, je brez strehe.«
Flor ga je z zanimanjem poslušal. Spoznal je, da se tu da napraviti lep dobiček.
»Ako nastopiš kot tožnik, zagotovim ti, da dobiš vsa zemljišča svojega očeta in hišo v Tiru, drugo si prihranim jaz v imenu cesarjevem. Pri tožbi zmagaš gotovo, ker je bil tvoj oče ubit in oropan pod pretvezo, da drži z Rimljani.«
Predno je minul teden, so bili Judje, ki so zakrivili to tatvino, v ječi, in sodba se je glasila, da izgube vse imetje Kalebovega očeta in še svoje povrhu. Flor je izročil Kalebov del očetovega imetja tem rajši, ker je Sam pri tem najboljše opravil in ker je videl v Kalebu zmožnega in drznega človeka, ki ga morda keclaj še dobro porabi za svoje namene.
Tako se je Ivaleb čudovito hitro opomogel; bil je v kratkem ugleden in bogat. Zanj res ni bilo še vseh dni kunec!
(Dalje.1)
in govori Hrvatov Jn Slovencev. Glavno besedo je imel dr. Josip LončariČ, kateri je že davno znan ljubitelj in po-speŠcvatelj katoliškonarodnega dijaškega gibanja. O vedno naraščajoči vzajemnosti med obema narodoma je govoril dr. Merkulin, starosta »Doma-goja«. Od drugih govornikov naj omenim še pilil. Čermaka, ki je otvoril častni večer, in Mukiča, kateri je imel prireditev v rokah. Od Slovencev so pozdravljali in se zahvaljevali za prelep sprejem in gostoljubno postrežbo predsednik abiturijentskega sestanka tov. A. Gosar, iur. Ant. Kodre in iur. Al. Rodič. Navdušenja ni bilo ne konca ne kraja. Da bi le no ostalo vse pri samih besedah! Naj bi se vse lepe besede, ki so se govorile ta večer, spremenile tudi v dejanje in šele potem jo upati v popolno bratsko vzajemnost.
Naj gredo letošnji katoliškonarod-ni abiturijenti pol, ki so jo začeli in naj se ne strašijo truda in znoja, ki ga je treba potiti pri delu za skupnost. Naj se vedno drže načel in idej, ki .so jih javno pokazali s svojim sestankom!
U iisls izsgltae.
Ljubljana, 3. avg.
Slovenski Rafael, družba ustanovljena in namenjena varstvu izseljencev, je storila odločilen korak in storila to, kar smo vsi njeni prijatelji že dolgo, dolgo želeli. Nastavila je namreč v Ljubljani trajnega uradnika in otvorita svojo pisarno, ki posluje vsak dan na Dunajski cesti hišna štev. 32, I. nadstropje, hiša »Zadružne zveze«.
Ljubljana tvori danes važno središče izseljeniškega gibanja. Slovenskih izseljencev je vedno več. Naš domači izseljeniški tok plove že ne samo v Nemčijo in Severno Ameriko, marveč hodi naš človek s trebuhom za kruhom tudi v druge kraje sveta. Prezreti ne smemo, da hodi veliko naših ljudi za zaslužkom tudi v bližnjo tujino. Poleg tega se pa vozi skozi Ljubljano in ostane nekaj časa v njej malone ves slovanski jug. izvzemši tiste izseljence, ki jih pošiljajo Mažari čez Reko v ptujino.
Večkrat že smo se pečali od časa do časa z vsemi slabimi in dobrimi posledicami, ki jih ima izseljevanje za naše ljudstvo. Dve stvari sta, ki jih ne moremo in ne smemo nikdar prezreti, kadar govorimo o izseljevanju in preseljevanju naših ljudi. Prva stvar je, da ostane naše ljudstvo zvesto svojim katoliškim verskim svetinjam tudi v ptujini. Doma že se mora delati na to, da se tisti, ki so namenjeni, da zapuste domači kraj, navežejo tudi v ptujini na cerkev. Zato mora skrbeti že domače dušno pastirstvo roko v roki z našo versko in drugo našo ljudsko organizacijo. Kako naj so to dela, o tem se je že pri nas veliko pisalo.
Druga stvar: naši ljudje morajo ostati tudi v ptujini zvesti svojemu rodu. Zato se morajo tudi že doma opozoriti, da v ptujini pristopijo našim verskonarodnim organizacijam, ki so že ustanovljene povsod, kjer žive slovenski izseljenci skupno bodisi v Nemčiji, bodisi v Severni Ameriki ali pa v Egiptu, po katerih pokrajinah živi največ slovenskih izseljencev. Taki izse-Ijenri, ki žive raztreseni po takih krajih, kjer nimamo Slovenci izvedene lastne cerkvene in narodne organizacije, morajo tudi ostati v trajnem stiku z domovino. Skrbi naj se že doma in dela na to, da bodo v zvezi z domovino po našem časopisju. Prav bi bilo, da so naročeni vsi na »Slovenca«, a vsaj na »Bogoljuba«, »Domoljuba« in na »Našo Moč«! Za tiste, ki iščejo dela in za/-služka v naši državi drugod, je neobhodno potrebno, da se že doma organi-rajo v »Jugoslovanski Strokovni Zvezi«, organizaciji, ki obsega vse, kar zahteva naša moderna doba od času primerne močne delavske organizacije.
Nas zelo veseli, da je »Slovenski Rafael« otvoril v Ljubljani lastno pisarno in da je prestopil iz dosedanjega diletantizma na praktična, realna tla. Saj se je že tudi dozdaj po Rafaelu precej storilo za naše izseljence, dasi se seveda ni moglo delati podrobno, delati tako, da bi dobil prav vsak izseljenec naravnost po družbinem činitelju navodila, kako naj se obnaša, med potjo in v ptujini, da ne bo trpel škode ne na duši in ne na telesu in tudi ne gmotne škode.
»Slovenski Rafael« je naslonjen na veliko svetovno mednarodno »Rafaelovo« katoliško organizacijo, ki je raz-pletena po celem svetu in ima svoje poverjenike po vseh tistih krajih, ki pridejo glede na izseljevanje v poštev.
Pozdravljamo pisarno »Slovenskega Rafaela« in želimo, naj se je slovenski izseljenec zaupljivo oklene in postopa tako, kakor se mu ho povedalo v n ioni pisarni. Samoobsebi umljivo do-
be izseljenci priporočilo in svet v »Ha-faelovi« pisarni brezplačno.
Dnevne novice,
-f Kako ste smešni I Današnji »Narod« kar nori, ker smo včeraj prijeli iz-vestno kliko, ki v Ljubljani uganja srbski ii odentizem. Nam se čudno zdi, da se ne oglasijo tisti, ki so pri tem v resnici prizadeli: ti molče vselej kakor grob, če se o lom namigne in bodo tudi molčali, ker je čisto brezdvomuo, da srbska viatfn plačuje v Ljubljani agen-turo za protiavstrijske provokacije. »Narod« to napol priznava, ko piše, da za »pervezna čutila nekega posameznika« v Ljubljani drugi ne morejo biti odgovorni, odvrača, pa sum srbskega iredentizma od liberalne stranke. Stvar je pa ta, da eni popolnoma zavestno spadajo k velesrbski plačani agenturi, drugi pa koketirajo s to strujo in jo s tem podpirajo. Ali ni ravno glasilo narodnonapredne stranke za časa aneksijske krize očito koketiralo z ve-lesrbsko propagando, hvalilo srbsko armado, avstrijsko misel pa poniževalo? In kje je bila razstavljena podoba norega princa Jurja? Kakšnega mišljenja je bila tista mladina, ki je pri različnih demonstracijah rjula »Živela Srbija!« po Ljubljani? Ali niso pri sep-temberskili demonstracijah hodili po Ljubljani od Srbije plačani agenti-provokaterji in mladino hujskali? In koga je v deželnem zboru moral glavar prekiniti, ker je dejal, da se bo naše ljudstvo premislilo biti še nadalje tako dinastično kakor doslej? Ali je bil to klerikalec? Katero zastavo imenujejo liberalni listi tujo, ali ne avstrijsko? Ko na magistratu ob priliki skupščine Družbe sv. Cirila in Metoda ni bilo avstrijske zastave, so to liberalni listi z veseljem pozdravljali, češ, da v Ljubljani takrat ni bila razobešena nobena čr-no-žolta zastava. Ali se niso liberalni listi kruto norčevali iz »Kriegercorp-sa«? Ni li to vse res koketiranje, če ne več? Ali se v liberalnih dnevnikih ne norčujejo slehern dan iz patriotičnih čustev? Spričo tega je skrajno smešno in le dokaz skrajne zmedenosti, če »Narod« zdaj državno pravdništvo poživlja, naj vpelje preiskavo zoper vodstvo liberalne stranke in izletnike »Zvona«, in če se izkaže, da ne pripadajo velesrbski iredenti, naj državno pravdništvo toži »Slovenca« zaradi obrekovanja! Mi nismo ne izletnikov, ne vodstva narodnonapredne stranke ničesar dolžili: rekli smo, da, odkar so nekateri izleteli v Belgrad, je nekaterim v Ljubljani silno greben zrastel, o liberalni stranki, h kateri se izrccno prištevajo tudi tisti, ki jih »Narod« imenuje perverzne, pa smo rekli, da koketira z velesrbsko strujo. To pa je jasno kot beli dan, to lahko vsak upravičeno sklepa iz pisave njenega glasila od aneksijske krize dalje in iz vedenja in govorjenja mnogih njenih pristašev, pa iz pisave raznih dnevnikov, ki so vsi liberalni, bodisi da so starinski ali mladinski! Koketiranje je zelo širok pojm: eni koketirajo menj, eni več. Zares zaljubljen pa noče biti nobeden ... »Narodovo« vsajanje je zato pri nas vgjiudilo le gromovit smeh. Liberalne propalice nas smejo obrekovati, da imamo zveze z Nemci, mi pa seveda ne hi smeli niti dotakniti izvestne mafije. Pa se motite! Bičali vas bomo tako brezobzirno, da boste še hujše tulili; terorizirati se od učencev belgrajske anarhistične šole v Ljubljani prav gotovo ne bomo dali — ne od tistih, ki vedo, kaj delajo in ne ta je, ne od tistih, ki vedo, kaj delajo, pa tako delajo, da lahko taje, in ne od tistih, ki ne vedo, kaj delajo!... Capito? In če bo »Narod« še kaj pisal, ho še kaj izvedel.
+ Boj med mladini in starini v
liberalni stranki je Čedalje hujši. Izvedeli smo, da so se mladini združili s stranko pornografičnih romanov in perverznih političnih čutil, kakor imenuje »Narod« ljubljansko princ Jurjevo kliko, da strmoglavijo dr. Tavčarja. Hočejo ga v javnosti posaditi na zatožno klop, ker baje 1. dela načrte, kako bi postal ljubljanski župan; 2. zatajuje lastno glasilo »Narod« zavoljo njegove banditske pisave; 3. se je zvezal s klerikalci in »Schulvereinom« ter glasoval za podporo »Angelju varuhu«; 4. pripada k tisti frakarski stranki, po koje načelih je neki liberalni advokat zaračunal Mazzelletu v Belikrajini v njegovem procesu tak ekspenzar, da Mazzelle baje še kandidirati noče. Bojda vodi boj proti dr. Tavčarju nekdo, ki bi sam rad postal župan, sekun-dirajo mu pa tisti, ki računajo v tem slučaju na globoka korita. Pri »Narodu« pa imajo srce razdeljeno, pol za mladine, pol za starine. Kaj bo ?
+ Svobodomiselno učiteljstvo. Hrvaška vlada in vseučiliški rektorat sta
preprečila tečaj, ki so ga hoteli v Za grebu prirediti svobodomiselni učitelji ker so bili napovedani referati zopei vero in Cerkev in so celo priredite) nameravali aranžirati v znamenju fer rerovstva. Značilno je, da je na ta teča vabil učitelje tudi »Učiteljski Tovariš«
+ Ob zborovanju »Slomškove zve re« se pojo pri sv. maši: a) Sattner Slava Bogu! I. zv., 8. — b) Sattner Šmarnice, 1. in 2. pesem. — c) Sattner Slava Jezusu! 12. in 51. pesem. — P. n pevci naj pridejo v obilnem številu če le mogoče že v nedeljo. Pevska vaja bode v sobi K. S. Z. v »Unionu«, kjet smo se tudi že sicer shajali. — Drugi se dogovore pevci pri prvi vaji v nede. ljo ob pol 7. uri zvečer. — Pevci it pevke, pridite vsi!
-j- Trnovske podružnlee »Slomška ve zveze« v Reški dolini na Notran] skem p. n. članice in člani so vabljen tem potom, da se udeleže občnega zbo-ra »Slomškove zveze« dne 7. in 8. t. m v Ljubljani polnoštevilno. Ker je leto desetletnica obstoja »Slomškove zveze pričakujemo, da nihče ne ostane doma ter poleti vsak v belo Ljubljano k po membnemu zborovanju. Na svidenje torej pri občnem zboru »Slomškov« zveze« v Ljubljani!
+ Udeležencem dijaškega sestanki v Črnomlju javljamo, da jih bodo ča< kali v soboto, dne 6. t. m. vozovi na Luži. Odhod z Luže (na Gorjancih) naj pozneje ob 5. uri popoldne. Zaradi šte vila vozov je želeti, da se udeleženci ja-vijo tov. bog. A. Plevniku v Črnomlju
+ Duhovniške izpremembe. Ume. ščen je bil na župnijo Turjak č. g. Fr Pavšič, doslej kaplan v Sodražici. -Podeljene so župnije: Češnjice č. g Pavlu Perko, kaplanu v Zireh; Gra hovo č. g. Alojziju Wester, kaplanu \ Slavini; Zapoge č. g. deficientu Fran čišku Koželju.
+ V Železnike! Kdaj? V nedelje dne 7. avgusta. Pokaj? Na veselico, ki jo priredi izobraževalno društvo ob pol i. uri popoldne. Igrali bodo Borštnikovo igro »Stari Ilija«. Torej na svide nje! Upamo, da se ne boste dolgočasili. V združenju in slogi je moč, torej v ne deljo vsi somišljeniki selške doline k nam!
+ Naznanilo »Ameriškega Ra
faela«. Julijska »Ave Maria« piše: »Ve likrat nam rojaki pišejo in nas prosijo da bi šli tega ali onega njih rojaka al sorodnika k parniku počakat, ko pridd v New York. Mi to vselej radi storimo in seveda, vselej brezplačno. Vendar se pa prav često godi, da se nam tc sporoči v zadnjem trenotku, ko je mor da parnik že tu, da ne moremo nazaj pisati po natančnejša sporočila. Zato pa prosimo, da se nam v vseh takih slučajih sporoči: Ime parnika, ime i\o tičnika, primerna starost, razred na parniku, in po čem bi ga naš zastopnik mogel spoznati. Sploh vse podatke naj bi se nam poslalo, ki bi nam omogočili dotičnega tudi spoznati. Vendar je pa to vselej silno težavno. Kako naj naš zastopnik spozna posamezno osebo izmed tisoč, ki pridejo z enim parnikom Izseljenec ne ve, da ga kdo pričakuje in zastopnik ne ve, kje, ne kako ga po iskati. Zato naj bi se vselej rojaki pre je preskrbeli naš društveni znak. Taj nik družbe ga vsakemu rad pošlje, in sicer družbenikom in članom brezplačno, samo dva centima za znamko naj pošljejo, nedružbenikom pa skupaj s poštnino za 7 cent. Tudi si ga morejo sami izseljenci preskrbeti doma v Ljub ljani pri Rafaelovi družbi, (Rafaelova družba v Ljubljani) ali v Trstu (Rafaelova družba, via Giacinto, Gallina 6, Trst). Dalje pa opozarjamo, da morajo vsi izseljenci, potniki tretjega razreda in medkrova, iti preje na Ellis Island, predno se morejo izkrcati. Za potnike I. in II. razreda pridejo inšpektorji na parnik že v kvaranteni, in ako ni nič zoper nje, smejo takoj v pristanišču parnika izstopiti. Potniki tretjega razreda tudi v New York ne morejo iti, ako niso tja namenjeni. Pod nadzorstvom izseljeniških uradnikov morajo iti takoj iz Ellis Islanda na posebnih parnikih na kolodvor k vlaku in od tu naprej na kraj, kamor so namenjeni. Le v posebnih slučajih more komisar dovoliti, da tak izseljenec ostane za kak dan v New Yorku. Pa še v takih slučajih navadno hočejo, da pride nazaj na E. Island in ga od tam naprej pošljejo. To pa vse radi varnosti, da ubogi izseljenci ne pridejo v roke brezvestnim agentom in izkoriščevalcem. Tako je razvidno, da za tako potnike ne moremo ničesar storiti, ker tudi ničesar treba ni, razun če niso iz kakega vzroka zadržani. Le potniki drugega razreda potrebujejo dostikrat posredovanja, ker smejo ostati v New Yorku in smejo naprej s katerim vlakom hočejo, razun ako si niso že doma zagotovili kako progo, za katero so pa agentje že na pristanišču in se navadno takoj zil* vzamejo za svoje potnike. V. vsakem
kem slučaju pa prosimo: pošljite nam vselej natančnih po-d a t k o v!«
—	Velik požar na Potoka. Piše se nam: Dne 22. julija okoli 4. ure popoldne so zažgali otroci v šupi Janeza Zupančiča, kateri ogenj se je v naglosti po vsej vasi razširil, ker je pihal sedaj severozahodnik, a zopet zapadnik. Prihitela je takoj na pomoč domača požarna hramba Valtavas pod poveljstvom Ivana Rakošeta, na to so prihitele požarne hrambe Toplice pod poveljstvom Ignacija Sitarja, Rudolfovo pod poveljstvom J. Lusnerja in iz daljnega Št. Petra pri Rudolfovem pod poveljstvom Jos. Bojanca. Vse požarne brambe, brez izjeme so pozno v noči čez 12. uro neumorno in neprenehoma delovale, nekatere z razdelnicami s 380 metrov cevmi; tako so rešile.14 gospodarskih poslopij in zraven v obližju trem gospodarjem pa obvarovale požara vsa gospodarska poslopja. Okolu 2. ure ponoči so zunanje tri požarne brambe, ko ni bilo več nevarnosti zapustile pogorišče, le domača požarna bramba Valtavas je ostala na pogorišču kot straža, ter po 3 in pol urnem odmoru zopet začela delovati do 8. ure zjutraj, tako, da je popolnoma v varnosti zapustila pogorišče. — Ponesrečil se je brizgalniški mojster Jožef Kramaršič od požarne brambe Valtavas, ker mu je brizgalna zmečkala na desni roki srednji prst. — Prostovoljna gasilna društva imajo pri nastopih požarov stroške vožnje in druge, kakor tudi si pokvarijo cevi itd.; naproša se že tem potom, da iste zavarovalne družbe, katerim so se rešila zavarovana poslopja, enako pribite na pomoč s podporami, da si zamorejo požarne brambe svoja gasilna orodja v dobrem stanju obdržati in ne zavržejo v takih slučajih vposlanih prošenj. -— Na pomoč! Za prostovoljno gasilno društvo v Valtiva-si, dne 1. avgusta 1910. Franc Dular, t. č. tajnik, J. Kulovic, načelnik.
—	Velika poletna veselica v svetov-noznani Postojnski jami. Nedeljo 14. avgusta t. 1. se vrši v Postojnski jami velika poletna veselica. Ta čarobni podzemeljski svet, ki meri nad 21 km, od teh je 6 km dostopnih občinstvu, zavzema vsled svojih premnogih pred-nostij, najrazličnejše kapniške oblike, čisti zrak, izključno električna razsvetljava, jamska železnica, izvrstna pota, ležeč na glavni progi južne železnice — prvo mesto med vsemi jamami na svetu. V obširnih dvoranah bode koncertiralo več godb in vstopnina v jamo se je znižala na 2 za osebo. Veselica fee prične ob 3. uri popoldne (pri vsakem vremenu). Pri tej priliki bode vozilo več posebnih vlakov v Postojno.
—	Slovenec ponesrečil v Ameriki. Iz Clevelanda se poroča, da je ponesrečil 16. julija Jakob Kraševec, doma iz Ravnika, župnija Bloke, star 28 let, zaposlen v tovarni Burnning Enginnering Co. Ko je v tovarni, kjer je bil šele tretji dan, prijel za orodje, se je razle-tel brus in mu močno poškodoval obraz.
—	V Ameriki umrli Slovenci. V
Clevelandu je umrl Slovenec Josip Je.n-• čar, ki je bil gostilničar. — 16. julija jo umrl eden najstarejših clevelandskih rojakov Franc Zakrajšek, p. d. Gričar. Rojen je bil v vasi Gorenji Grič, župnija Velike Lašče na Dolenjskem. V Ameriko je prišel pred 22 leti. — V Clevelandu je umrl 13. julija Martin Palčar, star 32 let. Leta 1907. se je ponesrečil pri delu v Otis Steel. Odrezalo mu je obe nogi, katere so mu pozneje odvzeli v bolnišnici. Sicer je pozneje nekoliko okreval in si oskrbel voz, s katerim se je včasih kam peljal. Doma je bil iz Sv. Mihela pri Žužemberku,
—	V Ameriki Slovenec ubil Slovenko. Iz Wilburtona, Okla, se poroča: V nedeljo, dne 3. julija se je zgodil med našimi rojaki žalosten slučaj, ker smo malo preveč pogledali v kozarce piva. Najbolj je zdelalo rojaka Josipa Grila, ki je vsled pijanosti z nožem napadel rojakinjo Josipino Zupan. Zabodel jo je dvakrat in ji prerezal na desni strani lice. Prebodel ji je pa tudi na levi strani prsa, in sicer do srca, tako da je nesrečnica drugi dan zjutraj vsled toga umrla. Nesrečno rojakinjo smo pokopali dne 6. julija. Nesrečnica ostavlja tukaj svojega moža in v North Dakoti sestro. Morilec se je odtegnil roki pravice s tem, da jo neznano kam bežal. Morilec je doma iz Vač pri Litiji.
—	Umrl je v Novem mestu naš vrli in zvesti somišljenik gospod Matija Ausenek, hišni posestnik in bivši pi-smonoša v 81. letu svoje starosti po daljši in mučni bolezni. Pogreb bo da-
nes popoldne. — v Irči.vasi, fara šmi-hel pri Novem mestu, je umrla včeraj žena znanega tesarskega mojstra Jermana in sicer nanagloma. Opoldne je še nesla svojemu možu kosilo, kateri je zaposlen pri zgradbi bolnice usmiljenih bratov v Kandiji. Ko je domov prišla, je potožila svoji sinahi, da jo glava boli in da jo slabost napada. Poslali so po soproga, kateri je došel v zadnjem trenolku, da mu je v slovo roko podala, nakar se je zgrudila in umrla.
—	Vrhstavbne zgradbe. C. kr. državno železniško ravnateljstvo v Trstu odda v postaji Podbrdo proge Jesenice-Trst gradbena dela za podaljšanje nakladalne rampe za 47 00 m in premestitev mostične tehtnice za pavšalno ceno. Natančni podatki o opremi ponudb, roku za vlaganje itd., so razvidni iz časopisov »Laibacher Zeitung«, »Osser-vatoro Triestino«, »österr. Zontralan-zeiger« für das öffentliche Lieferungswesen« od 5. avgusta t. 1. Pojasnila dajeta tudi c. kr. državno železniško ravnateljstvo odd. III. v Trstu in c. kr. že-lezniško-vzdrževalna sekcija I v Gorici.
—	Semanjski sleparji. Nedavno je bil v Bučki semenj, kamor se je podal tudi posestnik France Drstvenšek iz Kumana, da bi kupil par volov. Ni pa
našel nič po svoji želji; na polu domu se mu blizo sevniškega kolodvora pridruži neznanec in začne z njim prijazen pogovor. Naenkrat so pripogne in zavpije: »IIa, denar sva našla! Današnji dan se nama je dobro izplačal.« Drstvenšek je rekel, da naj da najdeni denar oklicati, a neznanec je bil odločno proti temu in jo silil, da. denar pre-štejeta. Začela sta šteti, takrat pa skoči pred nju drug neznanec in rohni, da sta našla njegov denar in začne preiskovati Drstvenška. Ta pa mu sam pomoli svojo listnico, v kateri je imel 820 kron papirnatega denarja, da vidi, da ni njegova. Neznanec št. 2 začne premetavati po Drstvenškovi listnici, nakar mu jo vrne, češ, da to ni njegov denar, potem pa se loti neznanca št. 1 — svojega tovariša seveda. Pri njem najde »svojo« listnico ter z njo hitro odide po cesti, »naidilec« pa za njim, češ, naj mu plača najdenino. Tako sta prepirajo so odšla, a lahkoumni Drstvenšek je šolo drugi dan opazil, da je listnica prazna. Mod tem pa sta bila lopova seveda že davno za gorami. — Drug slučaj: 26. julija je prišel na le-skovški semenj pri Krškem prevžitkar Jakob Oblak iz Podgorja, da bi kupil kravico za sina. Ko ogleduje krave, se mu pridruži nek neznan moški in mu pravi, da. ve on za primerno kravo, naj gre lo z njim. Ko gresta nekaj časa, pa. neznanec naenkrat skoči in pobere listnico, češ: »Hej, za pot sva žo plačana!« Oblak pravi, naj denar okliče, a. oni je silil, da ga preštejeta. No — in zgodba se je završila tako, kakor zgoraj. Ubogi starina Oblak je opazil tatvino šele, ko jo. zglihal za neko kravo in jo hotel plačati. Dobro bi bilo ob vsaki mogoči priliki opozarjati priprosto ljudstvo, naj bo vendar bolj previdno.
MuMianske novice.
lj »Družba sv. Rafaela« v Ljubljani
(slovensko podružnica) naznanja, da je otvorila početkom tega meseca svojo lastno informacijsko pisarno v Ljubljani v poslopju »Zadružno zvezo« na Dunajski cesti (poprej hotel Grajzer, nasproti »Bavarskemu dvoru«), I. nadstropje, v uradnih prostorih »Zadružne Zveze«. Družbin uradnik Fr. Rus jo že nastopil svoje mesto. Prosimo vse čč. župne urade, predvsem naša izobraževalna društva, dalje županstva, naj odslej navajajo vso izseljence, da se zgla-šajo v družbini pisarni. S tem korakom se bo začelo živahno in točno delo v korist našega v tujino potujočega ljudstva. »Rafaelova družba« prosi pa tudi vsestranske moralne in gmotne podpore.
lj Umetniška razstava v proslavo 80. rojstnega dne Nj. c. in kr. Veličanstva cesarja Frana Josipa I. Za mesec september pripravlja slikar R. Jakopič v svojem paviljonu retrospektivno umetniško razstavo v proslavo 80. rojstnega dne Nj. c. in kr. Veličanstva pod imenom: »80 let upodabljajoče umetnosti na Slovenskem«. Razstava bo obsegala dela vseh onih umetnikov, ki so delovali na Kranjskem in po sosednjih slovenskih krajih od leta 1830. do lela 1910. K udeležbi se vabijo vsi živeči slovenski in na Slovenskem delujoči upodabljajoči umetniki. Radi obilega razstavljavnega. materijala se morejo sprejeti kvečjem po štiri dela eno teh-
nike od vsakega živečega umefnika. Umetniki, ki žele se udeležiti te razstavo, naj blagovolijo to tokom osmih dni naznaniti slikarju R. Jakopiču v Ljubljani, Emonska cesta 2, da se jim morejo pravočasno poslati potrebni formularji. Rok za priglasitev poteče z 20. avgustom; umotvori pa morajo priti v Ljubljano najkasneje do 25. avgusta. Po 20. avgustu priglašeni ali po 25. avgustu v Ljubljano dospeli umotvori se no morejo več razstaviti.
lj Slovanski narodno • gospodarski kongres v Ljubljani. Včeraj popoldne so je vršilo vsled povabila župana Hribarja posvetovanje zastopnikov raznih ljubljanskih korporacij v mestni posvetovalnici zaradi sprejema in predpriprav za slovanski narodno-gospo-darski kongres, ki so vrši 13., 14. in 15. avgusta t. 1. v Ljubljani. Posvetovanju je predsedoval mesto zadržanega župana gosp. občinski svetnik dr. Novak, ki je pozdravil deželnega odbornika prof. .Tarča, ravnatelja »Gospodarske zveze« S. škerbinca, tajnika trgovsko in obrtne zbornice dr. Murnika ter ostale navzoče. Poročal je o delu glavnega pripravljavnega odbora na Dunaju za ta kongres ter je predlagal, naj se osnuje v Ljubljani odbor, ki naj izvrši vse potrebne zunanjo priprave za ta kongres. V glavnem odboru so tudi poslanci Hribar, dr. Ploj in Fr. Povše. Kongres ima namen, doseči tesnejšo združitev slovanskih industrijskih interesentov, kar bi imelo za posledico, da bi morala vlada bolj kot doslej uva-ževati slovansko industrijo. O razvoju poljedelstva na Slovenskem bo poročal dož. odbornik dr. VI. Pogan, o obrtnih razmerah obč. svetnik Franchetti, o razvoju trgovine na Slovenskem pa dr. Novak. Ljubljanski pripravljavni odbor se je sestavil sledeče: predsednik župan Hribar, podpredsednika dr. Pe-gan in dr. Novak', odborniki: S. Šker-binc, Ružička, Franchetti, Breskvar, Ivan Kregar, Franc Pust, J. Lončarič, Lilleg, Staro, Pleško, Štofe, Zalar, Primožič, dr. Windischcr, Krapeš in Petrin. V pripravljavni odbor se pritegnejo tudi odborniki društva »Merkur« in »Češko-slovenskega kluba«. Tajnik pripravljavnega odbora je g. Pleško. V časnikarski odsek so so izvolili gg.: I. Štofe, Pleško, Zalar, kakor tudi Člani predsedstva. V stanovanjski odsek so izvoljeni gg.: Franchetti, Primožič, Krapeš, Ružička, Petrin, Breskvar in Fr. Pust. Nato so je posvetovanje zaključilo.
lj Umrl je včeraj popoldne znani ljubljanski trgovec s papirjem, Jernej Bahovec v deželni bolnišnici. Rajnik je sin znane premožne Baliovčeve rodbino v Florijanski ulici, ki se je z Dolenjskega naselila v Ljubljano. Rajnik se je izučil Irgovstva v »Katoliški Bukvar-ni«, kjer je več let posloval. Bahovec je bil sicer liberalnega mišljenja, a radi svoje konciliantnosti splošno priljubljen. R. I. P.
lj Imenovanja. C. kr. okrajni tajniki Franc Juvan, Ludovjk Bauer in Ivan Kocjančič v Ljubljani so imenovani kot drž. uradniki 9. činovnega razreda.
lj Poročil se bo dne 14. avgusta g. Ignacij Rcpše, mizarski pomočnik, z gospodično Leopoldino Pajek.
lj Zdravniška vest. Dr. Demetor Bleiweis-Trsteniški, strokovni zdravnik za notranje bolezni in za bolezni v nosu in vratu, preselil se je s 1. avgustom na Kongresni trg št. 15, nasproti nunske cerkve.
ij Umrl je v deželni bolnici Henrik Magister, magistratni delavski nadzornik.
lj V Ljubljanico padel. Včeraj je na Francovem nabrežju padel v Ljubljanico osemletni Anton Zaje. Iz vodo ga je potegnil nek mimo idoči moški. Deček je bil v smrtni nevarnosti.
lj Nesreča. Hlapec Andrej Miklav-čič je včeraj padel pod voz ter ga je pri tem konj udaril s kopitom in ga tako močno poškodoval, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico.
lj Trije tatovi pod ključem. Minuli teden se je nek dober mož usmilil brezposelne služkinje Frančiške Roj-čeve iz celjskega okraja in jo povabil na večerjo v stanovanje neke znanke. Ko so se naveličali zaduhlega zraka, so šli na sprehod in se zopet privoščili zemeljskih dobrot v hotelu »Tivoli, potem se pa šli sprehajat po gozdu. Vračajoč se proti domu, pa jo mož opazil, da mu je zmanjkala denarnica, v kateri je imel 170 K denarja. Rojčeva mu je trdila, da ni drugače mogoče, kakor
da je denarnico izgubil in jc drugi dan tudi naznanila pri policiji izgubo denarja. Pozneje pa je mož prišel do prepričanja, da mu je najbrže ukradla denarnico pogoščenka. Policija jc osumljenko aretovala in je le-ta tudi tatvino priznala in rekla, da je denarnico z denarjem vred vrgla proč v nek grm. šli so jo iskat, a jo niso našli. Rojčeva jo sumljiva tudi drugih enakih tatvin. — V Gradišču jo služil pri nekem potniku 20 letni Ivan Mehle iz Grosupljega. Svojemu gospodarju je ukradel konjsko opravo vredno 130 Iv in jo potem prodal nekemu posestniku v Mali vasi za 8 K. Bil je aretovan. — Dne 23. julija zvečer je bilo iz neke veže v Florijanski ulici ukradeno Ivanu Pustu 100 kron vredno kolo in tudi toga tatu je policija danes dopoldne spravila pod ključ. Dognalo se je, da jo prišel mesarski vajenec Ivan Uršič iz št. Petra na Štajerskem do kolesa ter ga doma žo razdrl. Policija jo kolo konfiskovaln in ga spoznala za Pustovo last. Vse tri so izročili sodišču.
lj Vlak je povozil danes popoldne na progi južno železnice pri Martinovi cesti nekega železniškega delavca.
lj Potegnjeni Ljubljančani. Sinoči se je zbrala velika množica ljudi na Št. Jakobskem trgu. Če si prišel tja in vprašal, kako to, da prodajajo zijale, so ti je odgovorilo, da bodo vadili ljubljanski ognjegasci. Ljudje so čakali, razvila so jo po prašnatem št. Jakobskem trgu pristna ljubljanska promenada z običajnim flirtom, ampak ognje-gaseev ni bilo. Nekdo jo Ljubljančane in Ljubljančanko pošteno potegnil z vajo. Ognjegasci so sicer vadili doma v Mestnem domu in pred Mestnim domom in bodo vadili tudi nocoj, na Št. Jakobski trg pa niso šli in so pustili prodajati zijale potegnjeno ljubljansko občinstvo.
lj Za kruhom. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 92 Slovencev in 10 Hrvatov.
Telefonska in brzojavna poročila.
SKRIVNOSTNA NESREČA.
Dunaj, 3. avgusta. Brat bivšega ministra Baerenreitherja,IIans pl.Baeren-reither se jc podal te dni na lov v svoje gozdove. Ker ga dolgo ni bilo nazaj, ga je šla žena s prijatelji iskat. Našli so ga mrtvega v nekem jarku s prestreljeno glavo. Pravijo, da jo najbrže zaspal, pa se je puška po nesreči sprožila in mu razbila glavo.
OGRSKO PARLAMENTARNO DELO.
Budimpešta, 3. avgusta. Med osem-tedonskimi parlamentarnimi počitnicami bodo ministri izdelali postave, ki jih hočejo začetkom oktobra predložiti zbornici. Najpreje se bodo izvršile volitve v delegaciji, ki se snideta v prvi polovici oktobra, nato pa se bo uredilo bančno vprašanje. Avstrijski in ogrski finančni minister so bosta v tej zadevi posvetovala v Gasteinu avgusta meseca. Končno predloži Khuen parlamentu tudi postavo o razširjenju suve-renitete avstrijskega cesarja na Bosno.
FAKULTATIVNI ODKUP KMETOV.
Sarajevo, 3. avgusta. V občinah Koliba in Ričano je veleposestnik Ca-rič-aga hadži Firbegovič svojim kmetom na podlagi nove postave o fakultativnem odkupu kmetov predlagal, naj odkupijo od njega vsa posestva, kar so kmetje sprejeli. 27. pr. m. so posestva cenili, včeraj pa pogodbo podpisali.
JUBILEJ KNEZA NIKOLE.
Carigrad, 3. avgusta. »Sabah« poroča, da jo turška vlada sklonila k jubileju kneza Nikole poslati v Cotinjo posebno komisijo, ki se vkrca na bojni ladji in se polje do Bara.
NESREČA NA CESTNI ŽELEZNICI.
Berolin, 3. avgusta. Včeraj dopoldne jo med mestnima kolodvoroma »Börse« in »Friedrichshafen« vozil vlakovodja predmestnega vlaka preko signala »stoj« ter je zadel v vlak, ki jo stal pred signalom. Tovorna voza oboli vlakov sta skočila iz tira. Promet jt bil prekinjen več ur. Izmed 8 oseb ste bili 2 težko ranjeni. Nesrečo je kriv vlakovodja predmestnega vlaka.
Zakaj trpe otroci na driski? Mej
tem ko je v hladni letni dobi driska razmeroma redka in precej brez nevarnosti, nastopa začetkom poletno toploto pogosteje, da. v najbolj vročih mesecih celo jako pogosto in jc nje raz-
== Najboljša ura sedajnosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena =
se dobi samo pri H. SliTTNER, Ljii&ijana, mestni trg
Lastna tovarna ur v Švici.	2018	Tovarniška varstvena znamka „IK0M.
v^itok tako nagel, lako nevaren, da v takih časih umrljivost otrok strahotno narašča. To žalostno dejstvo, ki se pojavlja sicer v velikem mestu najhujše, a se opaža v večji meri tudi med otroci na deželi, je v jako tesni zvezi z dvema važnima okoliščinama, namreč v prvo po vsled vročine zmanjšanem odporu malih otrok in potem pojav silno nagle razmnožitvc bakterij in kemične raz-krojitve kravjega mleka. Proti zadnje imenovani škodljivosti lahko mati dobro zavaruje svojega otroka, ako vpo-rablja kot izključno otroško hrano že skoro pol stoletja dobro se obneslo, čisto alpsko mleko vsebujočo N e s 11 e-jevo otroško moko, katera je vedno vporabna. vedno nasitljiva, nikdar kiselkasta ali razkrojna in vzdržuje red v delovanju prebavnih organov.	2193
Mnenje gospoda d r. K a r 1 a P o 11 a t s c h e k ■ a.
Schmiedeberg.
Gospod J. S e r r a v a 11 o.
Trs t.
Naznanjam Vam, da sem dosegel z Vašim Serravallovim Kina v i n o m z železom izvrstne uspehe in sicer tudi v slučajih, kjer so mi drugi krvnotvorni pomočki odrekli.
.Schmiedeberg, 7. oktobra 190P.
Dr. P o 11 a t s c h e k.
2199
Hodbina Magistrov» naznanja tužno vest, da je njen preljubi soprog, oče, tast in brat, gospod
Hinko Magister
mestni cestni nadzornik
v 60 letu svoje starosti, danes zjutraj, previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v petek popoldne ob 4. uri iz deželne bolnice na pokopališče k sv. Križu.
Sv. maše se bodo brale v farni cerkvi sv. Petra.
Ljubljana, 3. avgusta 1910.
Prvi slovenski pogrebni zavod
2189
Zahvala.
Za vse izkazano srčno sožalje povodom smrti našega preljubega soproga, oziroma očeta, gospoda
Alojzija Ogrinc
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo dragega ranjkega k večnemu počitku, izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prav srčno zahvalo. Globoko se zahvaljujem slav. c. kr. poštnemu uradu, cenjenemu šol. vodju g. P. Silcu, slavni c. kr. orožniški postaji, si. požarni brambi iz Dobračeve in cenjenemu gosp. R. Primožiču kot zastopniku trgovcev za izkazano zadnjo čast.
Vsem darovalcem vencev srčna hvala.
V Žireli, dne 31. julija 1910.
Žalujoča soproga Leopoldina Ogrinc.
2197
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je bil naš iskreno ljubljeni sin, oziroma brat in stric, gospod
Jernej Bahovec
trgovec
danes ob 2 popoldne odpoklican v boljše življenje.
Pogreb predragega ranjkega bo v četrtek, 4. avgusta ob polu 5. uri iz deželne bolnice na pokopališče pri sv. Križu.
V Ljubljani, 2. avgusta 1910.
Žalujoči ostali.

Zahvala.
Povodom bridke izgube naše nepozabljene in preljube mamice, gospe
Terezije Samec
zdravnikove soproge
nam je došlo toliko izraženega sočutja, da nam ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Bodi torej izrečena tem potom naša najprisrčnejša zahvala posebno prečastiti duhovščini, dragim sorodnikom in znancem za izraženo nam sočutje med boleznijo in ob smrti naše preljube ranjke, dalje vsem darovalcem prekrasnih vencev ter konečno vsem spremljevalcem, k:i so drago nepozabno ranjko spremili k večnemu počitku. Vsem in vsakemu posebej: Bog povrni! Kamnik, 3, avgusta 1910.
Žalujoči ostali.

(MMfcHiMkMlttolM.
HatAš**
•O bih
ifh!. «Stritar '
1« mi__t« |
nmiiin spit»!
_ 1_ « ki že zna na stroj šivati R|D|k ID bi se rada še nadalje iz-V wll|w urila, želi priti k šivilji za perilo. Ponudbe pod »Dekle« na upravo 2180	„Slovenca".	2-1
PVRA POOBLAŠČENA
krojaška šola
v Zagrebu, Jelačičev trg štev. 19.
Železnato vino
&
lekarja Piccolija v Ljub« ljanl, c. in kr. dvorni založnik, papežev dvorni založnik, vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, za blede, slabotne otroke, lahko prebavljiv železnat izdelek. Polovična steklenica K 2'—. Poštni zavoj (3 steklenice) franko zavoj in poštnina, stane K 6'60. Naročila po povzetju. 3281
Opr. št. E 162/10 13
Dražbeni oklic.
2191
Pri podpisanem sodišču se bo
5. septembra 1910 ob 8. uri dop. vršila na licu mesta na Bledu
dražba zemljišč vi. štev. 146 k. o. Bled, vi. štev. 326, 338, 343, 406 k. o. Zeleče s pritiklino vred, ki obstoji iz dveh konj, dveh konjskih oprav, dveh gospodarskih vozov, šest verig, štirih vrvi, pet senenih vil, pet grabelj, ene slamoreznice in dveh sekir.
Navedena zemljišča se bodo prodajala skupno le tedaj, ako ponudi kdo za vse skupaj cenilno vrednost za '/4 presegajoči znesek. Drugače se vrši dražba kosoma. Cenjena so zemljišča s pritiklino vred na 54039 K 10 h. Za slučaj nadrobne dražbe velja sledeče:
Za slaDohrvne in prebolele
mr w
je zdravniško priporočano	§
črno dalmatinsko vino ME najboljše sredstvo 4 steklenice <5 kg) franko K 4*— BR. NOVHKOVIC, Ljubljani.
Kat. obč.	Parcela štev.	Kulturna vrsta	Cenilna vrednost		Najmanjši ponudek		Vadij	
			K	h	K	h	K	h
Bled ....	267/1 in 268/1	njiva s kozolcem in travnik	3135	50	2090	34	314	—
Zeleče . . .	72/1	travnik, hlev in drvarnica	4860	—	3240	—	486	—
n	804/3	pašnik ob jezeru	736	—	490	67	74	
n	338	njiva	85	60	57	07	9	
n	290/12	gozd	940	10	626	74	94	—
n	290/26	pašnik zdaj travnik	101	22	67	48	10	—
n	290/11	gozd zdaj travnik	1041	32	694	21	104	
n	290/27	»	1027	18	684	69	103	—
n	290/28	»	42	84	28	56	4	—
n	294/2	gozd	28	06	18	70	3	—
		pritikline	625	—	208	34	63	—
n	290/40	travnik	2181	20	1454	14	218	—
n	291/2	»	367	64	244	10	37	—
I n	290/41	n	1792	40	1194	94	180	_
n	291/3	n	503	58	334	72	50	
n	290/38	t»	3225	60	2150	40	323	
I n	290/5	travnik in lopa	600	—	400	—	60	
N	291/1	travnik	1215	60	810	40	122	
M	290 39	■	8420	40	5613	60	842	
1*	74/3	gospodarsko poslopje	21120	—	14080	¡ —	2112	—
■	74 /1	travnik obenem stavbišče	2780	—	1843	34	278	—
C. kr. okrajne sodišče v Radovljici, oddelek II,
dne 29. julija 1910.
TRZJTF, CENE.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 3. avgusta
Pšenica za oktober 1910 .... 943
Pšenica za april 1911.....9 73
Rž za oktober 1910......7 07
Oves za oktober 1910.....7 31
Koruza za avgust 1910.....5 80
Koruza za maj 1911......— •—
Meteorologično poročilo.
VISina n. moriem 306-2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm
o S	Cu opa-zovinj»	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celil|u	Vetroit	Nebo	31 e Is1 a. »
2	9 zveč.	732 9	21-2	«i. fugr	jasno	
o	7. zjutr.	33-5	166	brezvetr.	9	00
	2. pop	31-7	29 0	sr jzah.	del. ¡asno	
Srednja včerajšnia temp. 22"2J, norm. 19-7J.
Kuharica
36 let stara, vajena vsega gospodinjstva, zmožna slovenskega in nemškega jezika želi stopiti v službo v kako večje župnišče ali v kako drugo krščansko hišo. Pismene ponudbe je poslati pod šifro: Dobra in varčna gospodinja« na upravo Slovenca.
Elektroradionraf „IDEAL"
hotel „pri Maliču" zraven glavne pošte
SPORED:	2198
od srede 3. avgusta do petka 5. avgus a.
I. Žetev sladkorjevega trsja.(V barvah). — 2. Ribič in genij. (Iz „Tisoč in ena noč*.) — 3. Pogreb viteza Stucky v Benetkah. (Po naravi). — 4. Žrtev poročnika Lamberta. (Drama). — 5. Predstava v kinematografu. (Komično.) — Dodatek ob 7. in Vi 9. uri zvečer. — 6. Kraljica v samostanu. — 7. Zvijača soproga. — 8. Miiostljiva rada ljubimkuje. Zadnja predstava se vrši ob lepem vremenu na prostem. — Vsak torek in petek od 6. do 10. sodeluje slavna Slovenska Filharmonija.
Proda se popolnoma nov
2177
UnderuiDod
pisalni stroj
po jako ugodni ceni. Naslov pove uprava Slovenca.
Proda se

več let davka prosta, na jako živahnem in prometnem prostoru, 10 minut od Ljubljane, pripravna za vsako obrt. Ista ima 5 sob, 4 kuhinje, 4 shrambe in 4 drvarnice ter zelo pripraven vrt. Proda se po jako nizki ceni in pod ugodnimi pogoji. Več se izve pri FRANU ZAJCU, Zgornja Šiška štev. 105.	2184
majhna se proda iz proste roke v Rožni dolini štev. 217 pri Ljubljani, ležeča nasproti peka.	2147 8-1
Išče se
stanovanje
s tremi sobami, če mogoče z vrtom za avgust oz. september. Naslov: E. R. poste rest. Škofjaloka.	2165 3—1
□□□aaoaciaaaaaaaaa
Naznanilo preselitve. [
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjava, C 2190 da preseliva svojo 2—1 C
D 0 0
gostilniško obrt
iz Metelkove ulice Stev. 27 na [ Radeckega cesto Stev. 16 [
lastno hišo (prej Čaks). Za dobro £
kuhinjo, izvrstno pijačo ter zmerne cene je preskrbljeno.
= Otvoritev
bode v nedeljo, dne 7. avgusta [
Za mnogobrojni obisk se priporočata
Hndrej in Frančišek iueze.
nnt Jt inr ipnnni »t-it jl mriri