Naročnina Dnevna Irdnjn za drŽavo SHS mesečno ZO Din polletno 1ZO Din celolelno 240 Din za Inozemstvo mesečno 33 Din nedeljsko Izdala celolelno v Jugoslaviji SO Din. za Inozemstvo 100 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov t stolp, petll-vrsto mali oglasi po 130 In ZD.večfl oglasi nad 43 mm vlilno po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din. v uredniškem delu vrstica po tO Oln p Pri veCicm □ naročilu pcpuaf Izide ob 4 z|ul aj rožen pondelIKa ln dneva po prazniku uredništvo /e v Kopllar/cvi ulici it. O:III Rokopisi se ne vračalo, nefranklrana pisma se ne aprelemafo * Uredništva telefon štev. SO, upravnlštva štev. 32Š Uprava /e vKopllarlevl ul.šl.O * Čekovni račun: £/ubl/ana štev. 10.6S0 In 10.349 za tnserate. Saralevo št.7 S63, Zagreb št. 39.011, Praga In Duna/ št. 24.797 Za čem gre naša borba. Naši deželni zbori so ostali našemu ljudstvu v najboljšem spominu. Bili so mu močna opora proti zapostavljanju centralne vlade, ki za naše pokrajine ni imela pravega razumevanja. Ljudstvo si je hotelo zaradi tega samo pomagati in je bilo trdno odločeno, da razvije vse svoje sile ravno v svojih deželnih zborih. Pričakovalo je od njih gospodarskega in kulturnega napredka, pa tudi močne obrambe svojih nacionalnih pravic. To so bili tudi glavni nagibi, da je slovensko ljudstvo, zlasti na Kranjskem, razvilo tako žilavo vnemo, da se uveljavi v kranjskem deželnem zboru ljudska večina in da pride res ljudstvo do popolne besede. Dokler se to ni zgodilo, bo deželni zbori le hirali in niso mogli razviti prave delavnosti. Ko pa je slovensko ljudstvo organizirano v Slovenski ljudski stranki v drznem naskoku strmoglavilo liberalno buržu-azijo v kranjskem deželnem zboru in si samo priborilo večino, je započela zlata epoha kranjskega deželnega zbora. Na vseh poljih javnega gospodarstva so se razgibale tvorne sile ljudstva in povsod se je opazilo, kako se pod spretnim vodstvom večine Slovenske ljudske stranke ustvarjajo silne gospodarske in kulturne vrednote slovenskemu ljudstvu. Delo, ki ga je ustvarila večina v kranjskem deželnem zboru je tako ogromno, da ga ne morejo sedaj niti najzagrizenejši nasprotniki Slovenske ljudske stranke utajiti, marveč ga morajo, četudi neradi in proti svoji volji, priznavati, hvaliti in blagoslavljati. Ljudstvu je bila tedaj dana prilika, da v obilni meri odloča samo o svojih zadevah in si daje samo sebi postave v svojih domačih stvareh. In ljudstvo je tudi pokazalo, kaj premore s svojo inteligenco in svojo organizacijo. Ta doba bo ostala zapisana za vedno z zlatimi črkami v zgodovini slovenskega ljudstva. To blagoslovljeno delo našega deželnega zbora so prekinili vojni dogodki in dogodki po vojski. Smrtni udarec mu je pa zadala centralistična ustava, za katero so se v prvi vrsti pehali naši slovenski nasprotniki. Ni enega pametnega razloga, ki bi ga mogli navesti v opravičilo svojega herostratskega dejanja. Pač en razlog je, bali so se ljudstva, ki je bilo v ogromni večini proti njim, če jim je tudi trenutno v dobi volivnih borb v ustavotvorno skupšično poverilo začasno večino. Takrat jc slovensko ljudstvo v svojem usodnem trenutku pač napravilo veliko politično napako. Ne rečemo, da ljudstvo ni bilo dovoljno po vodilnih možeh Slovenske ljudske stranke o dalekosežnosti volitev za ustavotvorno skupščino poučeno. Tedaj so pač na razpoloženje ljudstva v precejšnji meri vplivali vojni in povojni revolucionarni momenti. To so bili psihični razlogi, da slovensko ljudstvo ni z vso jasnostjo presojalo dalekosežnosti svoje odločitve pri volitvah za ustavotvorno skupščino. Tedanja politična napaka je imela za političen položaj Slovencev v vseh pogledih najusodnejše posledice. Vidovdanska ustava je za trenutek uničila več kot polsto-leten ideal slovenstva. V novem državnem življenju Slovenci kot taki niso več prišli do homogenega narodnega izživetja. Vklenjeni so bili v ozke kletke oblasti in podrejeni kot posamezniki in kot narod parlamentarni večini v centralističnem parlamentu. To je bil sad politične odločitve Slovencev pri volitvah za ustavotvorno skupščino. Sedaj stojimo sredi volivnega boja za takozvane oblastne skupščine, ki naj bodo prvi začetek vzpostavitve naših nekdanjih deželnih zborov. To je naša trdna volja in neod-jenljiva zahteva. Ne bomo razpravljali o kom-petencah oblasti in oblastnih skupščin, to je za nas zaenkrat drugotnega pomena. Prvo in glavno v teh volitvah je za nas, da se pokaže trdna volja in neodjenljiva zahteva slovenstva, da hoče v tej državi živeti svoje individualno nacionalno politično življenje, ki bo imelo svoj zunanji izraz v svojem parlamentu. To je bistvo našega boja, ki ga bomo bili pri sedanjih volitvah za oblastne skupščine. Zato so nam te volitve najvažnejše za volitvami v ustavotvorno skupščino. Važnejše so za nas te volitve, kakor so bile volitve 1. 1923. in 1. 1925. za Narodno skupščino. Slovensko ljudstvo je že dovolj občutilo na svojem narodnem življenju posledice svoje politične odločitve na volitvah za ustavotvorno skupščino. Vse, kar je sledilo po teh volitvah, je naše ljudstvo streznilo, ga ozdravilo in mu dalo zopet bi-strejši politični pogled. Zato se prav nič ne bojimo, da ne bi naše ljudstvo sedanjih volitev v vsej dalekosežnosti ocenilo jn preso- dilo in po tej svoji razsodbi tudi uravnalo svojo politično odločitev na dan volitev. Ne bo se dalo begati od nasprotnikov, ki bodo prihajali mednje z budalostmi, kakor jih beremo v zadnji »Domovini« ali pa lažmi, kakor jih razširja politično glasilo g. Puclja. Slovensko ljudstvo si bo pri teh volitvah gazilo pot brez ozira na levo in desno, pot do svojega političnega ideala. Ne bo se dalo zopet begati in varati, kakor se je to dogodilo leta 1920. Dobro se zaveda, da mora pri teh volitvah zmagati, in sicer iz tega prostega razloga, ker si mora po zakonu določene nove zbore tako urediti, kakor bo prijalo njegovim potrebam in njegovemu političnemu idealu. Ravno iz tega razloga so za slovenski narod te volitve važne, tako važne, da jih stavimo takoj za volitve v ustavotvorno skupščino. Zato bo pa ljudstvo tudi v volivnem boju razvilo vse svoje sile, da izide iz tega boja tem zmagonosnejše za svoje politične ideale. Naši nasprotniki se naj nikar ne varajo, da bomo v tem boju le eno postojanko zapustili. Odločeni smo, da ta boj na celi črti vodimo z največjo vztrajnosljo iz enega samega razloga, da porazimo centralistične nasprotnike slovenskega ljudstva, ki so v taboru slovenskih demokratov in tako zvanih kmetijcev, Posvetovanja Uzunoviča z voditelji Radikalni klub dal Uzunoviču prosto roko. Bolgrad, 15. dec. (Izv.) Danes ob 11 dopoldne se je pričela seja radikalnega kluba. Trajala je samo pol ure. Sejo je otvoril Ilija Mihajlovič, ki je dal takoj besedo Trifkoviču. Trifkovič je v kratkem govoru obvestil klub o razvoju krize in o konzultacijah na dvoru, in kaj je na temelju tega kralju svetoval. Zastopal je stališče, da je potrebno delgvanje vlade radi težkega notranjega in zunanjega položaja. Volitve niso cilj, marveč poslednje skrajno sredstvo. Na koncu govora je g. Trifkovič izjavil, da je kroni svetoval, da da mandat zastopniku največje stranke v parlamentu, to je radikalne stranke in označil g. Uzunoviča kot najprimernejšo osebo. Nato je govoril Uzunovič. Pojasnil je svoje stališče glede položaja. Na predlog poslancev Dragoviča in Zujeviča je klub z vzklikom izrazil Uzunoviču popolno zaupanje in mu dal svobodne roke za pogajanja z zastopniki političnih strank. Po seji je bil o seji izdan naslednji komunike : »Predsednik narodne skupščine g. Trifkovič je razložil potek svoje avdijence pri NJ. Vel. kralju in izjavil, da je kroni svetoval, da poveri mandat za sestavo nove vlade g. Uzunoviču. Ko jo poslanski klub radikalne stranke zvedel za Uzunovičevo mišljenje o načinu, j kako misli postopati pri sestavi nove vlade, je soglasno izrekel svoje popolno zaupanje g. j Uzunoviču. Pustil mu je svobodne roke, da se j pogaja s posameznimi strankami, tako kakor je po njegovem mnenju v interesu države.« Uzunovič konzultira načelnike strank. Belgrad, ;15. dec. (Izv.) Mandatar krone Uzunovič je takoj danes pričel z izvršitvijo naloge, ki mu jo je poverila krona. Tekoin današnjega dne je na seji radikalnega kluba poročal svojim poslaniškim kolegom, od katerih je dobil zaupnico in odobritev, da v smislu mandata prične s pogajanji z ostalimi strankami. Z ozirom na to je Uzunovič popoldne povabil k sebi najpreje Stjepana Radiča, nato pa Davidoviča in Pribičevič a tre dr. Korošca. Vsem tem štirim voditeljem je skupno v kratkih potezah očr-tal sedanji položaj, potek poslednje krize in način, kako je prišlo do njegovega mandata ter jim obrazložil smisel tega mandata in jim stavil samo vprašanje, ali so načelno za vstop v širšo koalicijsko ali za koncentracijsko vlado. Stališče Stjepana Radiča. Bolgrad, 15. dec. (Izv.) Najprej je bil pri Uzunoviču Stjepan Radič, ki se je mudil pri mandatarju krone celi dve uri, od 4 do 6. Po tem razgovoru je g. Stjepan Radič izjavil časnikarjem, da jim bo dal o tem svojem razgovoru napisan komunike. Ta komunike jim je tudi dal in se glasi: »Najin sestanek je trajal 55 minut. Uzunovič mi je najpreje obrazložil pravi smisel izjave v klubu in pravi značaj prvega in sedanjega mandata. Nato je naglasil, da bomo sedaj govorili o načelnih in splošni Ii pogledih, pri dmgem sestanku pa bomo reševali vsa osebna vprašanja podrobno. Jaz sem mu nato izjavil, da vztrajam v celoti pri tistem, kar sem dejal kralju in kakor je to izšlo v obvestilu, ki ga je predsedništvo vlade izdalo 11. decembra. Radi tega mojega stališča ne morejo stopiti v vlado stranke, ki so nasprotne narodnemu sporazumu in ki so brezpogojno za volitve. Končno izhaja iz tega tudi to, da je treba storiti vse nujne korake, da tudi Slovenca stopijo v vlado, toGospod Uzunovič me je vprašal, ali pristajam na vstop v koncentracijsko ali širšo koalicijsko delovno vlado. Odgovoril sem mu, da pristajam, toda pod pogojem, da bo takšna vlada v resnici delovala in da bo v narodni skupščini intenzivno delala. O podrobnostih nisva govorila, ker g. Uzunovič želi, da bi se najpreje v načelu videlo, katere stranke bi bile pripravljene vstopiti v takšno vlado.« — Davidovič je še izjavil, da je mnenja, da se bo kriza rešila najbrže že tekom jutrišnjega dneva. Svetozar Pribičevič. Bolgrad, 15. dec, (Izv.) Od 7 do pol 8 je bil pri Uzunoviču zastopnik samostojnih demokratov Pribičevič, ki je dal časnikarjem o svoji avdienci sledečo izjavo: »Gospod Uzunovič me je vprašal, ali bi mi bili razpoloženi, da bi pod gotovimi pogoji vstopili v delovno vlado. Odgovoril sem mu, da je to za mene nova stvar. Zato jemljem stvar ad referendum, da se bom s svojimi prijatelji razgovarjal in da ga bom potem o našem odgovoru obvestil.« Odgovor dr. Korošca. Belgrad, 15. dec. (Izv.) od pol 8 je bil v predsedništvu vlade načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec, ki je ostal pri mandatarju krone do 8. Časnikarjem je izjavil naslednje: »Gospod Uzunovič mi je najpreje obrazložil potek krize in pa značaj svojega mandata. Nato pa me je vprašal, ali bi bila naša stranka načelno pripravljena vstopiti v širšo koalicijsko vlado. O posameznostih naj bi se govorilo šele pozneje. Gospodu Uzunoviču sem obrazložil naše stališče, ki načelno ne odbija sodelovanja v širši koalicijski vladi. Mislim, da se bo storilo vse, da bi se v interesu države in ljudstva ta kriza čimpreje končala. Zato ni izključeno, da bo jutri zvečer že nova vlada.« Nato je Uzunovič ostal v predsedništvu še dalje časa v razgovoru s svojimi prijatelji in nekaterimi radikalnimi ministri, zlasti z Mak-simovičem in Srskičem. Koncentracijska vlada, koalicijska vlada aH pa zopet — RR. — A se je odvisno od Uzunoviča. Belgrad, .15. dec, (Izv.) Ker ni nobene stranke, ki bi načelno ne bila za vstop v vlado, je seveda Uzunovič danes imel popoln uspeli. Vsi voditelji so mu namreč odgovorili, da načelno nimajo ničesar proti vstopu v vlado, da pa je faktično sodelovanje v vladi odvisno od vladnega programa in drugih posameznosti, ki pridejo pri vstopu v vlado vpo-štev. Edino Svetozar Pribičevič je dejal, da ga ta ponudba preseneča in da radi tega ne more dati končnoveljavnega odgovora. Kar se tiče podrobnosti, je Uzunovič dejal voditeljem parlamentarnih skupin, da jih bo o tem obvestil šele tekom jutrišnjega dneva. Z ozirom na odgovor posameznih voditeljev so se začele širiti o možnosti, kakšna bo nova vlada, najrazličnejše vesti. Nekateri so celo mnenja, da bi meglo priti do koncentracijske vlade, v kateri bi bile zastopane vse stranke. Drugi so zopet mnenja, da bo prišlo najbrže do široke koalicije. Glede široke koalicije so mnenja o sestavi zelo različna. Nekateri so mnenja, da bo prišlo do sestave Uzunovič-Davidovič-Koroščeve vlade, drugi, da bo Uzunovič-Davidovič-Radič-Ivoroščeva vlada, končno so nekateri spustili v javnost tudi kombinacijo o možnosti Uzunovič-Pribi-čevič-Koroščeve vlade. Vse to so seveda le kombinacije. Načelno je potek krize predvsem odvisen od tega, kakšen program bo tekom jutrišnjega dneva Uzunovič predložil voditeljem strank, ki bodo šele potem izrekli svoje končnoveljavno stališče. Videti pa je, da splošno prevladuje mišljenje, da bi bilo potrebno, da se z ozirom na težavnost položaja, tako na zunaj, kakor na znotraj, z ozirom na težavno gospodarsko in finančno krizo zedinijo vse stranke in sestavijo čim-boljši program, da bi se državi in ljudstvu pomagalo iz te krize. Prvo besedo pa ima Uzunovič. Zato je od njegovih pogojev, ki jih bo stavil voditeljem, odvisno, ali bo dobila država močno avtoritativno vlado, ali pa ostane zopet pri starem, česar nihče ne želi. Vlada se sestavi že danes? Belgrad, 15. dec. (Izv.) Kriza sama po* teka v izredno hitrem tempu. Če se bo lako nadaljevalo, potem res ni izključeno, da se ne bi že jutri sestavila nova vlada, ki bi na kraljev rojstni dan prisegla. G. Uzunovič dela na to, da se tako konča. Če se mu bo posrečilo, je drugo vprašanje. Predvsem je to odvisno ravno od njega. Če bo strankam, s katerimi misli sodelovati in sestaviti novo vlado, stavil takšne pogoje, da jih bodo lahko sprejele in če bo predložil takšen program, katerega bodo stranke smalrale koristnega za stranko in državo, potem bo Uzunovič tudi jutrišnji dan končal s takšnim uspehom, kakor danes. Ta njegova vlada bo prisegla na kraljev rojstni dan, ki je v petek. Oblastne volitve. Kandidatne liste HPS. Zagreb, 15. dec. (Izv.) Iz vseh strani pri. hajajo na glavno tajništvo HPS sporočila o velikem gibanju za HPS. V sledečih okrajih so kandidatne liste že izročene: Varaždin (nosilec g. župnik Steianec iz Biskupca), Pre og (nosilec liste je mlinar Kukič), Karlovec (dr. 2iro Brajca), Pitarovina, Samobor, Požcga (nosilec liste je dr. Kuntarič), Novsko, Gradi-ška, Brod, Novi Marof, Ivanec, Klanjec, Pregrad, Krapina, Sisek, Glina, Jastrcbarska Praganič, Velika Gorica, Ludbrcg in Križevci Za okraj Ivaničgrad bo vložena lista HPS jutri z nosilcem dr. J. Hrcndjcličem. Kandidatne liste v Zagrebu. Zagreb, 15. dec. (Izv.) Za mesto Z greh so bile vložene doslej štiri kandidatne liste: samostojno demokratska, delavska, frankovska in radičevska. HPS vloži svojo listo naprze v soooto. 20 LETNICA OSIJEŠKEGA GLEDALIŠČA. Osijek, 15. dec. (Izv.) Danes jc odpotovala delegacija odbora za proslavo 2'tf tnico osiješkega gledališča v Djakovo, da po-?abi prevzvišenega škofa Aksamoviča, da prisostvuje proslavi osiješkega gledališča. Prevzvišeni je obljubil, da se proslave udeleži. PROTI BRIANDU! Pariz, 15. dec. (Izv.) »Ocuvre« poroča, da je naletel Briand pri nekaterih članih vlade v vprašanju termina za odpoklic medzavezni-ške vojaške kontrolne komisije na veliko na-sprotstvo. Mnogi člani vlade so baje izjavili, da ni imel Briand nobene pravice, da pristane na to rešitev. Delavstvo in oblastne volitve. Bivši voditelji iz raznih socialističnih taborov so iztuhtali, da bi jim kazato, Ce pri volitvah v oblastno skupščino postavijo »enotno socialistično listo«. Tako upajo, da bo mogoče vendarle kakšen teh prvafcov izvoljen. Pri tem računajo, da se jim bo posrečila igra s frazami o »enotnem nastopu vsega delavstva«. Skupen nastop, združenje zlasti delavstva v političnem boju mora vsakdo odobra-jvatl. Toda varanje javnosti in delavstva x enotnim nastopom, ki ga ni, to je navadna intriga. Z enotnim nastopom krošnjari danes isti prAkarski krožek, ki je enotno socialistično stranko razbil, ki je razbil komunistično frakcijo, ki je brez ozira na koristi slovenskega delavca begal in uničeval svoje lastne organizacije, ker mu je tako kazalo. Tisti, ki so delavske vrste razbijali, nimajo nobene legitimacije, da nastopajo danes pod firmo enotnosti. Zlasti, ti »voditelji« nimajo pravice govoriti o delavski fronti zato, ker jih je delavstvo že zdavnaj zapustilo. Sporazumevajo se generali brez vojakov, sporazumevajo se za mandate brez volivcev. Delavski volivci, ki so že pred leti na svoji koži čutili, kam so jih privedli ljudje, katerim se je delavstvo zaupalo, danes ne bodo šli drugič na led. Enoten nastop, kakršnega priporoča »Delavska politika«, jc razbijanje delavske enotnosti. »Delavska politika« agitira za programe, ki vsebujejo prav tak centralističen program, kakoršen je oni, ki ga ima SDS. To jc tisti program, po katerem se demontira socialno zavarovanje, centralizira kompetenca Delavske zbornice, to je program, po katerem se demontira slovenska industrija in pTenaša na jug, to je program, ki za socialno bedo v Sloveniji nima leka razun fraz in centralizma. Naš delavec pa pri oblastnih volitvah noče, da bi bili izvoljeni ljudje, ki bodo v družbi z žerjavovci ovirali delo oblastne skupščine, noče, da bi bilo tudi delavstvo krivo, da bi naš narod ne mogel z vso močjo uveljavljati svojih pravic v oblasti, delavec se noče postaviti proti -drugemu ljudstvu, ki bo složno volilo SLS in delavsko zastopnike na njenih listah. Samo ti zastopniki bodo mogli delavstvu koristiti kot člani krščansko-so-cialnc večine obeh oblastnih skupščin v Sloveniji. Tukaj, v SLS, gre za enoten nastop, za združenje vseh glasov na programu socialne pravičnosti, za uveljavljanje delavskih pravic in ustvarjanje socialne zaščite, v kolikor bo p njej mogla odločati oblastna skupščina. Angleški opomin Itafiji. London, 15. dec. »Observer« priobčuje uvodnik, v katerem razpravlja o pravcih bodoče angleške zunanje politike. Naglaša, da je trajen mir mogoč le na podlagi načelnega političnega soglasja med Anglijo, Francijo in Nemčijo. Prehajajoč na kolonijalno vprašanje, se obrača »Observer« na Pariz, Berlin in Rim. Razumeti daje, da bi mogla Anglija zavzeti stališče proti fašizmu šele tedaj, čim bi se izvršil poizkus, da se istočasno zadovolje kolonialne zahteve Nemčije in Italije, ki si sedaj še nasprotujejo med seboj. Društvo narodov bo moralo razviti afriški zemljevid in Francija in Anglija bosta morali s sodelovanjem Belgije in Portugalske poizkusiti, da z novim sistemom kolonialnih mandatov in zakupov zadovoljita potrebam Nemčije in Italije. List opozarja Italijo, naj se oklene v svoji zunanji politiki trdnega pravca v tem zmislu, da stopi v deležništvo s Francijo, Anglijo in Nemčijo in prizna Društvo narodov ne samo formalno, marveč tudi po duhu in stavi vse na eno samo karto: karto nove miroljubne organizacije in bodočega gospodarskega sodelovanja Evrope. — »Observer« izjavlja, da je napisal članek v soglasju 8 tukajšnjimi merodajnimi osebnostmi. Razmerje med Rusijo in Poljsko. Poljski zunanji minister Avgust Zale-s k i je podal varšavskemu dopisniku »Neue Freie Presse«, Arvesu Aren&tamu, o sedanjem poljskem razmerju nasproti Rusiji sledeče izjave: »Naše razmerje nasproti Rusiji je normalno. Vsekakor pogodba, sklenjena z Litvo, ni po tem, da bi pospeševala naše prijateljstvo s Sovjetsko Unijo. Vendar tej pogodbi ne pripisujemo večjega pomena, nego onega, ki sem ga označil v svoji noti g. Cičerinu dne 23. oktobra t. 1. Poljska vsekakor smatra, da ni nikakih resnih ovir za neagresivno rusko-poljsko pogodbo. Mi smo na sklepu take pogodbe interesirani, in to že iz enostavnega razloga, ker bi bil to nadaljnji korak za paci-fikacijo Evrope. Gospodarski promet z Rusijo stalno narašča. To velja enako v zamenjavi blaga kakor o osebnem prometu. To smatram za dobro znamenje za razvoj naših bodočih odnošajev z Rusijo.« CF.5K0SL0VAŠKI PRORAČUN SPREJET. Praga, 15. dec. (Izv.) Senat je sprejel danes proračun. Za proračun niso glasovali le pripadniki vladnih strank, ampak tudi narodni socialisti. Jugoslovanski-italijanski spor. Budimpešta, 15. dec. VEsti Ujsaj« prinaša izjavo tamkajšnjega jugoslovanskega poslanika glede tiranskega pakta. Izjava naglaša, da so vsebina, tendenca in okoliščine, pod katerimi je bila ta pogodba sklenjena, take, da so nezdružljive z zavezniško lojalnostjo in prijateljsko odkritosrčnostjo. Ta pogodba nasprotuje tudi pravilom Društva narodov. Novi položaj ni le vir medsebojnega nezaupanja, marveč tudi resna nevarnost za nadaljnji razvoj Balkana. Javno mnenje Turčije za Jugoslavijo. Pariz, 15. dec. »Temps« poroča iz Carigrada, da piše turško časopisje o italijansko-jugoslovanskem sporu zelo stvarno, da pa soglasno naglaša pomen tiranskega pakta za Balkan in ugotavlja, da mora biti Turčija za svoje interese budno na straži. Ne glede na previdno pisanje časopisja je pa turška javnost odločno na strani Jugoslavije, kar je tem umevnejše, ker je Turčija nasproti italijanski fašistični politiki na Balkanu skrajno nezaup- ljiva. »Ikdam« zahteva tesno sodelovanje vseh balkanskih drlav. Romunija v vlogi posredovalca, Bukarešta, 15. dec. Vladni krogi izjavljajo, da romunska vlada italijansko - albanske pogodbe ne smatra za kršitev status quo na Balkanu, vendar pa je na italijansko-jugoslo-vanskem sporu zelo interesirana. Kajti na eni strani je zvezana z Jugoslavijo v Mali antanti, na drugi strani pa je sklenila z Italijo prijateljsko pogodbo. Za svojo nalogo smatra zato, da prevzame vlogo posredovalca. Sodba angleškega lista. London, 15. dec. (i/v.) »Daily Telegraph« piše v zvezi s sklenitvijo albansko-italijanske pogodbe, da je ta pogodba vzbudila veliko pažnjo za jadranski in balkanski problem. Z ozirom na vesti, da se misli kraljevina SHS pritožiti proti tej pogodbi pri Društvu narodov, pravi D. T., da so zapadne velesile odvrnile jugoslovansko diplomacijo od te namere. Po ženevskem zasedanju. London, 15. dec. Zadovoljstvo tukajšnjih političnih krogov nad ženevskimi uspehi kali bojazen, da ne bi Briand še naknadno postal njih žrtev. (Kakor se je kasneje zvedelo, je Briand v Ženevi v zadnjem trenutku telefonično zagrozil Poincareju z odstopom, ako vlada ne pristane na njegovo formulo za sporazum z Nemčijo.) Sicer merodajni krogi še nimajo avtentičnih poročil o dogodkih v francoski vladi, vendar so Pertinaxovi napadi proti Briandu v >Dailv Telegraphu« napravili znaten vtis. Krogi Foreign Offlcea polagajo veliko važnost na nadaljnji obstoj poslan,skega sveta v Parizu (kar velja tudi za desničarske francoske kroge), ki bo dalje razpravljal o obeh nerešenih vprašanjih. Opozarjajo na to, da je poslaniški svet poslovni organ za vse, kar spada pod zastarani naslov »zavezniki«, da mora razen nemške vojaške kontrole likvidirati še tudi vojaško kontrolo v deželah nemških zaveznikov in veliko število nepolitičnih podrobnih vprašanj. Za dovršitev vseh teh poslov je treba poslaniškemu svetu dovoliti potrebni čas. Berlin, 15. dec. Angleško stališče v vprašanju poslaniške konference in izvoza vojnega materijala napravlja v nemških političnih krogih grenak vtis; to pa tembolj, ker je videti, da Anglija ne misli na to, da bi se pritegnil poslaniški konferenci tudi nemški poslanik. Pariz, 15. dec. Pristaši »Action Fran^aiše« so 'vprizorili ob vrnitvi Brianda iz Ženeve sovražno demonstracijo. Ko je Briand stopil iz kolodvorskega poslopja, so ga obkolili in mu klicali »Dali!« in »FejI« Policija je aretirala do 40 oseb. Levičarsko časopisje najenergičnejše podpira Brianda in zahteva, da se politika miru in sporazuma trdno nadaljuje. Briand je po svoiem prihodu iz Ženeve izjavil nasproti skupini senatorjev in poslancev, da je francosko-nemško zbližanje zanj prepričanje in vera. Francija se mora najprej sporazumeti z Nemčijo in šele potem z Italijo in Rusijo. Kadar bo francosko-nemška unija trdno stala, bo za svetovni mir minila vsaka nevarnost. — Dalje je izjavil Briand, da je v Ženevi zadnji dan sumil, da se namerava ponoviti nanj canneski napad z bodalom, zato je zagrozil z odstopom. Takoj nato pa »e je pojasnilo, da je bil v zmoti in da je vlada z njim popolnoma edina. Berlin, 15. dec. O priliki vrnitve dr. Stre-semanna so priredili nemški nacionalci shod, na katerem so ostro napadali Stresemannovo politiko. Nemčija se bo mogla za Reno šele potem uspešno boriti, ko bo končan boj za Vielo. RAZOČARANJE NA POLJSKEM. Varšava, 15. dec. Poljska javnost je spričo francoske ženevske politike skrajno razočarana. Listi pišejo, da se je po Ženevi, kjer so zmagali Nemci, politični položaj v Evropi iz-premenil, in to v prvi vrsti na škodo Poljske. »Rzecz Pospolyta«, >Gazetta Warszawska Po-ranna«, >Kurjer Poranny< in drugi naglašajo, da mora Poljska računati s tem novim položajem in po tem preorijentirati svojo zunanjo politiko. Predvsem pa mora spričo zunanjega položaja čim najprej urediti svoje notranje razmere. Socialistični »Robotnik« piše, da mora sedaj poljska zunan;a politika delati na to, da se vprašanje razorožitve reši na mednarodnih razorežitverih konferencah. Vest, da bo moral zunanji minister Zaloški odstopiti, se na merodajnem mestu zani-kuje. — V teku »o priprave za nemško-poljskl državniški sestanek, na katerem naj bi se skušala najti sporazumna rešitev za medsebojna vprašanja. Raiwoj kitajskega vprašanja. Belgija ne da proti Kitajski niti enega vojaka. Pariz, 15. dec. (Izv.) Belgijski zunanji minister Vandervelde se je na povratku Iz Ženeve ustavil v Parizu in podal časnikarjem izjave glede belgijsko-kitajskega spora (Kitajska je Belgiji odpovedala staro trgovinsko pogodbo, sklenjeno enostransko v prid Belgiji) in tostvarnih pogovorov s Chamberlainom. Vandervelde je izjavil: »Sir Chamberlain namerava uvesti skupno akcijo interesi-ranih velesil, a ne tako, da bi se poslale na Kitajsko vojaške ekspedicije, marveč za miroljuben in spravljiv nastop nasproti kitajski vladi. Ta načrt nam je simpatičen. Toda če bi šlo za ponovitev akcijc, kakršno so vodile velesile proti »bokserjem«, potem bi Belgija odklonila poslati na Kitajsko tudi le enega samega vojaka.« Ruski vpliv. London, 15. ri Kankauu umaknil pekinški general Vu-Pei-Fu. Zelo verjetno jc, da 6o tudi tu doživel poraz, ker je njegova armatla razkrojena po neuspehih in kantonski propagandi. o naši vojski. Milan- 15. dec. (Izv.) V današnji številki tSecola> objavlja belgrajski dopisnik Zinga-rreli članek o razmerah v kraljevini SHS s posebnim ozirom na jugoslovansko armado. V članku pravi, da je jugoslovanska armada taka, da se lahko postavi proti vsakemu sovražniku. Instruiranje in utrjevanje je popolno. Ce bi bila prmada še dobro oborožena, bi bila prvovrstna. Armada je prevzela srbske tradicije, dasi se ji pozna frcncoski vpliv. Vsi generali v armadi so Srbi, razen enega Črnogorca. 99 odstotkov višjih častnikov je Srbov. Nižji častniki so povečini častniki bivše avstrijske armade in deloma tudi ruski priseljenci. Topništvo je opremljeno s slabim ma-terijalom in je nemškega, francoskega in deloma tudi angleškega i".vora. Vprašanje doba-| ve streliva in vojnega materijala bi postalo v slučaju vojne kočljivo, dasi upa armadno po-i veljstvo, da ostane za slučaj vojne vsaj ena iz-j med tolikih mej odprta. Gotovo je. da bosta v slučaju vojne Jugoslavija in Češkoslovaška kršili avstrijsko nevtralnost in se združili. Si-oer so pa v Kragujevcu gradi z belgijskim kapitalom velika tovarna orožja, ki bo lahko s smodnišnico v Sarajevu krila zahteve armade. Jugoslavija vzdržuje tako visoko število oro?.-ništva (30.000) z volivno pravico, da ga lahko t pošlje v vsakem trenutku v one kraje, kjer kaže, da bi utegnile volitve izpasti slabo. Morala v armadi je izvrstna. Morala častništva pa, ki ni toliko ienialna v iniciativi, kolikor izvrstna v Izvajanju povelj, je naravnost visoj ka. Glavni stan je majhen, a izbran. Sef generalnega štaba je sedaj Pešič, za slučaj vojne pa Ima najboljše izglede general Kalafatovič. Jugoslovanska armada je ekspanzivna in prepojena s srbskim nacionalizmom ter se, vsaj na zunaj, ne bavi s politiko. Ona je proti Italiji iz lastne volje, ker ee je obrnila proti Italiji šele, ko je uvidela, da je njeno italofilstvo povzročilo še večje nasprotje pri Hrvatih; je protibolgarska, imperialistična ter hoče Mačehi on i jo in Albanijo. Ne pozna ne čuvstvovanja in tudi ne poguma, kajti dolžnost v njenih očeh, da se mora dati pobiti, nima nič heroič-! nega na sebi. Nato preide Zingarelli k popisu naše mornarice, ki ima po njegovem mnenju izvrstno moštvo, ki pa je brez ladij. Moštvo je isto kakor pod Avstrijo. Raditega Srbi mr« zijo mornarico, ki živi popolnoma izolirano in ki jo navdaja bolj kastarski, nego nacionalni duh. Mornarica je Italiji sovražna, ker ima avstrijske tradicije. Govori nemško in italijansko, a ne pozna srbskega jezika. Mornarica ima izvrstne načrte. Novih pomorskih utrdb Jugoslavija ni zgradila, ker ji zadostuje Kotor, ki je nezavzeten. Poveljnik Priča, ki ve, da so Srbi tako malo razumejo na mornarstvo, da so napadali konje v morju, ko so leta 1918 zavzeli Dubrovnik, si prizadeva, da bi zanesel 'V armado jugoslovanski nacionalni duh. — Vsekakor zanimiv tip ta Zingarelli, ki ga brez« dvoma bode napredek in notranja moč naša armade. i ' Odprava protikatoiiških zakonov v Angliji. London, 15. dec. Včeraj je zgornja zbor« niča sprejela zakonski načrt, s katerim se ukinjajo stare zakonske določbe, naperjene proti katoličanom. Določbe, da katoličan ne more zasesti angleškega prestola, da ne mort postati lord chancellor, ki ima važne dolžnosti nasproti anglikanski cerkvi, in končno, da katoličan ne more zasesti anglikansko-cerkvenih mest, so ostale v veljavi. Vse druge omejitve, ki so vsaj na papirju veljale za katoličane v javnem življenju, so sedaj z novim zakonom odpravljene. NOVA ZAROTA PROTI SPANSKEMU KRA-LJU IN PRIMO DE RIVERI. Madrid, 15. dec. Minuli ponedeljek so zasačili dva anarhista, ki sta ob kraljevo palačo položila bombo. Zvečer so našli še drug peklenski stroj na cesti, po kateri bi se imel vrniti kralj, ki je bil na lovu. Oblasti ša odkrile obsežno zaroto. -.----i— .. _■ A Veliko zadoščenje smo dali malemu Moricu, ko smo konstatirali, da vidi naše ljudstvo V bodočih samoupravah začetek dela za gospodarsko izboljšanje. On si namreč, kakor hsvemo iz »Jutra«, domišljuje, da je prvi na to opozoril on, »klerikalci« pa da mu zdaj sledijo. Kakšna sreča za Morica! In ponosno je vzbočil prsa in vzkliknil: »Navzlic vsemu nas veseli, da je SLS zavrgla 6vojo avtonomistične frazo ter v celoti sprejela naše stališče glede oblastnih samoupravi« — Ne, dragi Moric, SLS ni ničesar zavrgla, avtonomijo pa najmeni. BaS v oblastni samoupravi vidimo tisto orodje, s pomočjo katerega si bo slovenski narod priboril svojo popolno zakonodajno politično samovlado v okviru države. Tako da Moric ne bo nikoli mirno spal A Desnica se je okrepila na Poljskem. O tem poroča tudi >Jutro«, ki označuje »Zvezo Velike Poljske« kot neke vrste fašistično ustanovo. Faši -.em pa je političen ideal SDS. Vendar pa je »Zveza Velike Poljske« storila veliko napako, radi česar je »Jutro«, kakor bi sicer rado, ne more smatrati za pravo faši-etovsko organizacijo, kakršna bi morala biti po vzoru svobodomiselnega Morica. Ona namreč pričenja svoja zborovanja s svečano mašo in s tem se je odločno zamerila »Jutru«, ki jo vsled toga v svojem članku nič ne pohvali, ampak samo registrira. Uboga »Velika Poljska«! A Nihče se no zmeni za Pribičeviča in | Žerjava v Belgradu. V nobeni vladni kombi-! naciji ne prideta več vpoštev. SDS je edina ! stranka v parlamentu, s katero nihče ne računa. Davidovičev in Jugoslovanski klub sta ona dva kluba, ki za ustvarjanje širše koalicije največ pomenita, na katera se je treba v vsakem slučaju najprej obrniti in na katera se merodajni krogi tudi vedno v prvi vrsti obračajo. Še nikičevci, jovanovičevci, federalisti in Nemci več veljajo kakor samostojni demokrati. S ; svojo batinaško, koruptno in hujskaško proti-! hrvatsko in protislovensko fašistično politiko si je SDS sploh za vedno zaprla vrata v vlado, V jezi in žalosti šteje zato »Jutro« minute, katere je prebil dr. Korošec v avdienci pri kra' lju. Pustimo mu to nedolžno veselje. A Vsak (lan druge politične kombinacije, kakor da je Maribor drugi Belgrad, povzročajo velike skrbi našim esdeesarjem, ki si ne vede pomagati iz zadrege. Orjuna se je zadnji čas zaletela v glavne stebre demokratske zaniisl' ! v Mariboru in jih je zato v »Jutru« in »Tabo. ru« dobila po prstih in jezičku. Zdaj pa se m bo tako potegovala za listo SDS kot bi se sicer, le počakajte! In če ne bo Orjuna nasilna, po. tem bo kandidatna lista SDS brez reklame in bo propadla kljub vsej veličini! — Je retf hudo, če je nacionalizem preveč poosebljeni Kaj se godi doma Prvi dve kandidatni Usti v Ljubljani. V sobi it. 120, kjer so volivni imeniki, je bilo včeraj izredno živahno. Pisarna je sedaj zelo obremenjena z rešitvijo mnogih reklamacij, ki jih je po končanem reklamacijskem roku 10. t. m. pričela sprejemati iz vseh volivnih krajev odnosno občin, in ki jih danes približno cenijo na 2000 do 2500. Včeraj je še v drugem oziru bilo zelo živahno, Združeni oficielni socialisti in komunisti so pričeli vlagati kandidatne liste za Ljubljano in posamezne druge okraje. Obenem se je vršil boj za prvo skrinjico, ki so si jo to pot priborili socialisti. SDS-arji so ostali na drugem mestu. Kakor smo informirani, se je vršil med socialisti in komunisti hud boj za nosUca liste. V torek zvečer je bil glavni zaupniški sestanek v restavracijskih prostorih pri »Lloydu« na Sv. Petra cesti. Levičarski radikalni komunisti so zahtevali, da bodi nosilec skupne liste v Ljubljani odvetnik dr. Milan L e m e ž. Ta zahteva je naletela na odločen odpor pri drugih socialističnih skupinah. Razvila se je temperamentna debata. Rezultat je bil, da se je okoli polnoči dosegel sporazum tako, da je postal nosilec liste za Ljubljano zasebni uradnik Alojzij S e d e j, Z največjo naglico so nato takoj pričeli pripravljati vse formalnosti, ki so po volivnem zakonu predpisane za pravilno predložitev kake kandidatne liste. To so izvršili do zjutraj. Ob 7.30 zjutraj sta se že pojavila pred pisarno volivnih imenikov livar Vran-kar in akademik Dušan Kermavner, ki sta točno ob 8 zjutraj vložila kandidatno listo, ki se kratko imenuje lista »Zveze delavskih strank«. Ta lista je bila dopoldne od sodišča na seji odobrena in je njena skrinjica prva. Kandidati so: 1. Nosilec Alojzij S e d e j, zasebni uradnik, 2. Leopold Ogrin, ključavničar, 3. Ivan Mlinar, zasebni uradnik, 4, Ladislav Š 1 o s a r , mizar in 5. Teodor Mravlje, vlakovodja, vsi v Ljubljani. Zastopnika SDS sta včeraj popoldne vložila listo za mesto Ljubljano, ki je po vrstnem redu druga in dobi II. skrinjico. Kandidati so; 1. Nosilec odvetnik dr. Dinko P u c , 2. Ivan T a v č a"r , uradnik, 3. Ivan M o h o r i č , uradnik Trgovske ln obrtne zbornice, 4. inž, Gvido Gulič, uradnik in 5. dr. Joža Bohinjec, ravnatelj OUZD, vsi v Ljubljani. Združena gospodarska lista I Dn^ 15. t. m. je bila pri okrožnem sodišču lir Mariboru viožena sledeča kandidatna lista za yolitev .v oblastno skupščino za mesto Maribor: Kandidati; 1. Dr. Josip Leskovar, mestni župan (SLS). 2. Dr. Rudolf Ravnik, odvetnik (NRS). 3. Dr, Lothar Miihleisen, odvetnik (NGS). Namestniki: 1. Fran Domitar, nadsprevodnik v p. (SLS). 2. Anton Kutin, profesor (NRS). 3. Julij Glaser, stavbenik (NGS). Predstavnika v glavnem volivnem odboru: dr. Anton Jerovšek in Radivoj R e h a r. Lista dobi drugo skrinjico. Tajinstveni požigalci. Kakor je znano iz časopisnih poročil, se vrstijo v kranjskem okraju že dalje časa požigi od neznanih zločincev. Zdi sc, da so le-ti prišli Sedaj tudi v radovljiški okraj. V nedeljo so dobili vaščani Predtrga več listkov, kjer neznanci grozijo, da bodo požgali vse hiše. Podobne listke so našli tudi po drugih vaseh. In 14. t. m. ponoči proti jutru je gorelo v Koritnem pri Bledu in na Jesenicah. Ljudje so strašno razburjeni. Posestniki hiš so začeli odstranjevati s hiš tablice zava- rovalnic, pri katerih so zavarovani, ker kroži govorica, da hočejo s temi požari uničiti neko zavarovalnico. Ljudje spravljajo skupaj svoje boljše stvari, da jih lahko rešijo v slučaju požara. Ponekod so uvedli že ludi nočne straže. Oblast bo morala vsekakor kaj ukreniti, da se zločinci ujamejo in ljudstvo pomiri. Smrtna nesreča v Dravi. Zadnjo nedeljo, 12. t. m., se je pripetila na dravskem brodu pri Zavrču nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Štirje moški in tri ženske so se peljali kar na svojo roko brez vednosti brodarja v čolnu preko Drave na haloško stran. Prav tik obrežja na drugi strani, ko so že hoteli izstopiti, se jim je radi nepazljivosti prekucnil čoln. Vsi so padli v vodo, se pošteno skopali in so se rešili na obrežje razven Miklavža iz Zavrča. Kmalu po nesreči so našli imenovanega mrtvega poleg čolna na dravskem prodnatem otoku pri Zavrču. Zopet glasen opomin raznim neveščim predrzne-žem: ne igrajte se z reko, kakor je deroča in globoka Drava! Nevaren kokošji tat pod Slovenci v Italiji Naskok na zadružno gospodarstvo. Na ljubljansko policijo so že skozi dva meseca prihajale pogostp ovadbe o tatvinah kokoši, ki so ponoči neznano kako in brez sledu izginjale v nenasitno tatovo malho. Vsa zasledovanja in poizvedovanja za tatom so bila brezuspešna. Kokošji tat je znal svoje blago skrbno skriti in nato s tovariši prirejati mastne pojedine. Svoje delovanje je mladi kokošji tat osredotočil na Glinci, Vič in Rožno dolino. Ni skoraj minul teden, da ne bi policijska kronika kratko in suhoparno poročala o novi tatvini dveh ali štirih kokoši in celo dveh dragih puranov, ki jih je lastnik pital za božične praznike. Okoli 20 kokoši in dva purana je izginilo na zapadni periferiji našega stolnega mesta. Medvodčan, 231elni zidar Stanko T., je res opravljal težak zidarski posel, ljubil pa je nad vse pečeno kokoš in še posebe »kurjo žup-co«. Sporazumel se je z neko dobro ženico. Stanko je nosil kokoši, ženica pa je pekla in cvrla. Bil je pravcati raj! Proti koncu je postajal kokošim nevarni tat že drzen in ni več vporabljal pri tatvini skrajne opreznosti in previdnosti. Stanko T. je v noči od nedelje na ponedeljek veseljačil, a spomnil se je pozno v noč, da bi bilo prav dobro kaj pernatega in živega prinesti na stanovanje. »Prazniki trkajo na duri! Stanko naj se požuri!« Stopil je v hlev Antona Kušarja na Glin-cah. Posegel je v kurnik in pobasal kar dve lepi kokoši. Bil pa je nekoliko nepreviden. Na mestu je kar obema kuricama odtrgal glavi ter ju vrgfel v stran. Ti glavi sta bili drugi dan težki in zgovorni priči. Policijski organi, obveščeni o tatvini, so v ponedeljek z največjo natančnostjo opazovali vsako malenkost. Krvava sled je kazala proti stanovanju Stankola T. Napravili so pri njem hišno preiskavo. Ves čas je bil sila nervozen in bled. Ogledali so si organi najpreje Stankotovo obleko, ki je bila krvava. »Ali je to vaša obleka?« so ga vprašali, a Stanko jim je hitel zatrjevati: »Ne! Ne! Ni moja!« »Kako to? Čegava je, povejte!« Stanko je ves zbegan priznal, da je obleka njegova. »Od kod na njej kri? Čegava je kri? A-a!« Stanko je skušal posnemati svojega rojaka Janeza Jarca ter je zmedeno pripomnil: »Kri mi je tekla! Pa hudo mi je v nedeljo kri tekla!« — Niso mu verjeli, da bi bila človeška kri. Končno je kokošji tat priznal, da je Kušarju ukradel dve kokoši, jih skril pod posteljo, kjer so obe našli, toda obglavljeni. Najdeni glavi sta pristojali njima. Druge tatvine Stanko odločno taji. Izročili so ga sodišču. Spominjajte se Podpornega društva slepih, WoSfova 12! Še pred kratkim smo omenili, da se na Primorskem pripravlja napad na celotno zadružno organizacijo, ki naj bi zadal smrtni udarec vsemu gospodarstvu primorskih Slovanov in s tem tudi njihovemu narodnemu obstoju. Prvi poskus je bil že izvršen pred več meseci. Izšel je iz stranke same, kakor se to dela vedno, ko gre za take akcije. »Neodgovorno elemente«; je treba predvsem pustiti, da sami uredijo zadevo. Ko imajo ti elementi v rokah dvorano ali organizacijo sploh, mora radi »javnega reda; pri tem ostali. Stvar je tako definitivno rešena >de facto«, »de jure« pa lahko vedno ostane Slovencem. Prvotno je vse kazalo, da pojde tudi z zadrugam; tako. Prvi javni napad je izšel iz Pule, ko je na fašislovslcem kongresu tajnik Ilost-Venturi nesramno denunciral slovenske gospodarske organizacijo, da prejemajo denar od jugoslovanskih bank za protiitaliiansko propagando! In kmalu je odmevalo v Gorici in Vidmu. Udaril je tudi prof. Cavalotti na zborovanju v Gorici. Uspeh je bil takoj tu. Prof. Cavalotti je bil imenovan za predsednika nadzorovalne komisije, ki jo je imenovala vlada neki zadružni organizaciji. Kmalu pa je prof. Cavalolti prišel v nemilost v Vidmu; na višjih mestih je zmagala menda pomet in Cavalotti je zletel. Zadružna organizacija je ostala nedotaknjena, mirno je ostalo tudi ljudstvo. Poskus s komisarji, ki naj se vsilijo zadrugam, so jo opustil, ker bi bil preveč očividen in jsven. Mogel bi torej imeti fatalne posledice za denarne zadruge; ljudjo bi dvignili denar in ostal bi Ie komisar s kniigami, ki bi jih niti ne razumel. Treba je bilo najti drugo glajšo pot, po kateri bi se zadružne organizacije spravile pod fašlstovsko kontnilo. Poročali sino že, da je vpisanje poljedelskih zadrug (in med ie bo vlada štela tudi podeželske posojilnice) v fašistovski sindikat poljedelcev obvezno. Sindikati so vpisani v konfederacijah in te so podrejene sndikalnemu ministrstvu, ki ga ima v rokah sam Mussolini. To je torej že ena kontrola nad slovenskimi zadružnimi organizacijami. Na eni izmed zadnjih sej pa je ministrski svet odobril dekret, ki predvideva ustanovitev državnega zavoda za zadružništvo (ki bo nadzoroval zadruge; vlada bo lahko posegla vmes, »kadar bo poslovanje zadruge kompromitirano« Na prvi pogled izgleda stvar popolnoma nedolžna, dasi daje novi dekret vladi pravico, da posega končno v čisto zasebne zadeve; fašizem se jo pač postavil na stališče, da so zadrugo nekake socialne ustanove, pri katerih je prizadeta masa, ki jo mora vlada čuvati pred škodo. Zadeva pa zadobi čisto drugo lice, ako pomislimo, da bodo fašisti sami sodili, »ke-daj bo poslovanje zadruge kompromitirano«! V njihovih očeh bo poslovanje kompromitirano n. pr. kadar pride zadruga v spor s podestatom, ld bo hotel imeti vpogled v njeno poslovanje, ki bo na ta ali drugi način zahteval, da se on voli v odbor. Od ravno teh krajevnih oblastnikov grozi krasni zadružni organizaciji na Primorskem, kateri edini se ima primorski kmet zahvaliti za svoj obstoj, največja nevarnost. Na deželi se namreč že čuti pritisk fašis'ov in raznih podestatov, ki bi se radi polastili posojilnic. V stvari ni šo padla zadnja beseda. In morda pride mig tudi od zgoraj; morda bo vlada sama uvidela, da gre za gospodarski obstoj cele dežele, ki pošlje marsikateri milijon v državno blagajno. • Umrl je v Trstu mons. Francesco Petro-ni , stolni prošt tržaško-koprske škofije, v 89. letu. Pokojnik se je prišteval v vrsto najuglednejših duhovnikov v tržaški škofiji in je bil po smrti škofa Sterkn kakor tudi po odhodu škofa Nagla izvoljen za kapitularnega vikarja v Trstu. Italijani so upali, da bo po odhodu škofa Nagla postal Petro-nio tržaški škof, »da bi paraliziral vpliv slovenske duhovščine v kuriji«. Petronio je dovršil gimnazijsko študije v Vidmu še pod Avstrijo (1. 1855.). Kot duhovnik je nekaj časa služboval v Piranu, v svojem rojstnem kraju, in je pozneje postal upravitelj in častni kanonik kapitlja v Kopru ter upravljal to župnijo dolgo let. V Firenci je dosegel doktorat v teologiji. Pozneje je bil izvoljen za prošta tržaškega kapitlja. V Napolju je leta 1886. dal tiskati svoje delo: »Iu summam catholicae fidei con-tra gentiles Divi Thomae Aquinatis elucidationes« — in pozneje v Kopru drugo delo »Exercitia spi-ritualia ad usum sacerdotum accommodata«. Prošt PetTonio je bil znan tudi kot cerkveni pesnik; zelo intenzivno se je bavil tudi z glasbo. Pogreb se je vršil v pondeljek predpoldne. Slovenski list za kurjavo. Iz Materije v slovenski Istri nam poročajo: Na naM pošti se dogajajo res čudne stvari. Časopisov ne dobimo nikdar redno, dasi vem iz zanesljivega vira, da se oddajo na tržaški glavni pošti redno in da jih ta tudi redno odpravi. Dolgo nismo mogli ugotoviti, kje tiči pravzaprav vzrok temu. Končno pa smo vendar prišli na sled krivcem. Stikali smo dolgo okrog za- Anton Lajovic: nase (Poskus kulturno - psihološke analize.) Iz močne notranje gnanosti pišem ta članek. Majhen narod smo, zato mislim, da je dolžnost vsakega, tudi najmanjšega izmed nas, da po svoji zmožnosti pripomore k dvignjenju našega kulturnega nivoja. Tudi pravo je del narodove kulture. Če se je tudi zgodilo, da je bilo na naš narod poveznjeno pravo tujega naroda, vendar v konkretnem slučaju uporabljajo njegove formule naši ljudje. Za to se v njihovih sodnih izrekih z nujnostjo naravnih zakonov očituje kulturni nivo našega 6od-ništva in s tem tudi našega naroda. Zivljenska potreba našega naroda pa je, da dvignemo ta nivo čim višje. To se da doseči Ie z vztrajnim in v globino prodirajočim delom nas vseh. Ne moremo odgovornosti za nizek kulturni nivo posameznika naprtiti samo njemu na pleča, zakaj ta odgovornost bremeni na nas vseh. Ozirajoč se na obe sodbi naših sodišč,' ki sta iztekli proti odgovornemu uredniku »Narodnega dnevnika« (glej včerajšnjo številko »Slovenca« 15. t. m., stran 3, listek)^ hočem razkriti korenine mišljenja, katero tvori temelj sodbenim izrekom, mišljenja, ki ga jc mogoče razumeti le iz naših kulturnih prilik. Imel bi pa težko vest, če nc bi ob daleko- sežnosti teh vprašanj stavil na javno diskusijo svojega mišljenja, ki se znatno razlikuje od onega, ki ga kažeta sodbi.1 * Ustrojstvo naše države temelji na demokraciji. Ni v naši državi nobene politične stranke, ki ne bi stala na stališču demokracije. Naša ustava določa, da je naš vladar postavljen v prvi vrsti po volji naroda. Ta narod je v državi reprezentiran po svojih političnih strankah. Celota političnih strank v naši državi reprezentira celotno politično miselnost naroda. Gledajoč na to celoto, je smatrati vse stranke v državi za enako važne, ker one kot celota reprezentirajo duševni ekviliber narodove miselnosti. Narod rodi iz sebe politične stranke tako, da se ljudje, katere z ozirom na državno živlenje druži enak svetovni nazor, organizirajo v skupino; politično stranko. Strankotvorni sta zlasti dve temeljni orientaciji človeškega duha: a) konzervativna, obrnjena v preteklost in časteča 1 Moje mišljenje sc zlasti obrača proti tem-le mislim sedmorične sodbe: »Zgrešeno je naziranje, da inkriminirane besede niso žaljive z ozirom na povojno javno mišljenje; ob mentaliteli, ki bi zasebnemu tožitelju očitanih dejanj nc smatrala za žaljiva, marveč za običajna in na sedanjem demokratskem naziranju utemeljena, ne bi tako puhel družabni red mogel dolgo obstajali. Sodišče ne sme upoštevati takega pokvarjenega mišljenja, ko bi morda kje obstojalo. Za sodišče je merodajna le pravica, kakršna je oblikovana v doslej veljavnih zakonih in moralnih načelih.« njene dobrine, vkoreninjena v tradicijo in braneča jo, druga b) napredna, stavlja-joča se v nasprotje s preteklostjo, stremeča po novih ureditvah življenja in zato podirajoča stare ideale in stare temelje družbe. Ni j od volje državljana odvisno, kateri teh gru-pacij se pridruži, zakaj orientiranost v eno ali drugo stran je posledica gotove talenti-ranosti človeka, celotnega njegovega duševnega uslrojstva, ki ga z nujnostjo vede v ono grupacijo, ki odgovarja njegovemu bistvu. So ljudje, ki so odločno konzervativno talentirani, so drugi, ki so nadarjeni v nasprotno j smer.3 Naravno je, da močno strankotvorno učinkujejo le tisti strankarji, kateri so d o g -matično prepričani o pravilnosti svetovnega nazora, ki ga zastopa stranka. Razumljivo je, da vsi taki z apostolsko gorečnostjo skušajo pridobivati čim več pristašev za svojo stranko. Politična stranka ima enako vsaki družbeni skupini tendenco, lastno sploh vsakemu živemu bitju, da se čimbolj okrepi, razraste in razširi svojo moč. Ko pride politična stranka do moči, je naravno, da skuša v državnem življenju oživotvoriti svoj ideal. man; kajti kdo bi si mogel misliti, da se v moden no urejeni državi sežigajo časopisi na pošti! In vendar je to res. Na naši pošti smo dolgo povpraševali po št. 46. ^Malega lista«; vedno smo prejeli odgovor, da ga še ni. Nekega lepega dne pa smo opazili, da je naša poštarica kurila peč z »Malim listom:! To je že odveč, tega ue moremo več prenašati. Naši listi gredo skozi cenzuro, ki je stroia kakor mora biti le fašistovska. Ali ni to dovolj? Ali je danes na Primorskem vsaka poštarica več kakor cenzor na prefekturi v Trstu, da sme ona še za njim cenzurirati? Mi plačamo naročnino. Revni kmetje smo in komaj zberemo skupaj deset lir, ki si jih odtrgamo od ust. Iz pisave naših listov razvidimo, da se uredniki na vso moč trudijo, da tako pišejo, da list gre skozi cenzuro, da ga potem naročiniki lahko dobijo in da ni?o oškodovani. Pa se vam postavijo vmes razne poštarice ;n razni gospodje, ki zahajajo na pošto in cenzurirajo slovenske liste. Temu je treba napraviti konec. Saj gr« navsezadnje ludi za ugled pošte in same države. Podla denuncijarija. V listu »Baltaglie Giu-liane«, ki se tiska v Trstu, čitamo dobesedno: »Slovenci v naši pokrajini postajajo inteligentne osebe. Tu izobraževalna društva, tam zopet intelektualna udruženja. Njihova izobrazba je v kontaktu z balkansko mentaliteto. Treba je iti pogledat; kajti med knjigami lahko konča kaka bomba kakor v Št. Petru na Krasu.« Pripominjamo, da je cela notica tiskana mastno. Ali res ni še dovolj preganjanj slovanskih društev? Romb v slovenskih društvih ni težko najti: Zažgite lokale kakega slovenskega društva v mestu, v katerih sveti svetiljka na plin; poslušajte in slišali boste močne eksplozije, potem pa recite bombe eksplodirajo. Na ta način so konstatirali prisotnost velike zaloge municije v '•Balkanu«, ko je bil v plamenih. Drugi so še dodali, da so v Postojni zaplenili cel vagon municije, ki je bil naslovljen na »Balkan« v Trstu. Seveda po preteku dobrih 8 dni so tržaški listi v drobnem tisku popravljali svoje prve vesti, češ da je šlo za eksplozije le rezervoarjev plina; Trst je kljub temu še danes prepričan, da se je nahajala v »Narodnem domu« zaloga balkanskega orožja, in bo tudi senzacionalno vest »Batiaglie Giuliane« rad sprejel. Razburila bo tudi kakega vestnega karabinerja; a morda tudi novega prefekta. Izbruhi. Neki tržaški fašistovski list piše, da je doznal, da Jugoslovani trgajo italijanske reklamne listke za italijansko državno posojilo na vlakih Trst—Dunaj. Ko je uredništvo za to zvedelo, se je seveda takoj informiralo »pri kompetent-nih oblastvih« in da so tudi pritrdila, da se listki res trgajo ravno na jugoslovanskem ozemlju. Pod naslovom »La Slovana« piše list dalje: Mi Vas ne vprašamo po denarju, zahtevamo pa spoštovanje do onega, kar je last Italije, najmogočnejšp^a in najbolj civilizovanega naroda na svetu . Sovražite, proklinjajte nas le. Nas, ki smo nekaj več kakor vi, na vseh poljih znanosti... Za d"ne« vas prosimo, da so naučite Ezopovo pripovedko: »Muha v bikovem rogu.« — Škoda je resno odgovarjati na take izbruhe sovraštva proti n -m. Id se v zadnjem času, po Ninčičevi demisiji. d;"t na dan stopnjujejo po vsem italijanskem tisku, torej ne samo tržaškem. Mi jih beležimo predvsem zato, da si naša javnost ustvari vsaj medlo sliko o borbi naših bratov v Italiji z ljudmi, ki tako pišejo š« proti nam, ki se nam ni treba bati njihovega kiča Res prava bestijalnost. Neki tržaški faš:stov-ski tednik zopet prav odkrilo pove, zakaj je Mussolini obnovil goriško pokrajino v pre"ekturo v Gorici. Ne radi tega, ker jo videmski prefekt težko upravljal tako veliko pokrajino, ne zato, da bi se Gorica zopet dvignila, ampak radi tega, ker je Videm v teku petih let pri izkušnji odpovedni. Ker ni Videm poznal bestijalnosti Slovencev, ni znal uporabljati proti njim potrebne cnerrrPe ir brutalnosti. Radi tega je ludi naloga Gorice dvnes veliko težja. »Toda list ne dvomi o uspehu Go rico v raznarodovalni politiki Naš prefekt Cns-sini, ki se odlikuje po temeljiti politični izobrazbi in ki ga bodo podpirali fašisti »prve ure«, bo prav lahko zavrnil tajne manevre ali tudi n'-;' e čine vseh (Slovencev), ki so padli med n->s in jih mi trpimo iz neke fatalnosti in si prisvajajo pravico, da lahko odpravijo brez nas ali celo proti nam.« In ljudje, ki tako pišejo, govorijo o bestijalnosti Slovencev in o nasilnih činih slovenskih privandrancev! Videm ni bil dovolj brutalen! Kaj pa je hotel Videm slovenskemu kmetu, ki mirno orje svojo njivo in koplje okoli trte, a ima le to strašno nesrečo, da govori slovenski jezik in da ga hoče tudi ohraniti. Kdaj je primorski kmet sploh zganil z mezincem proti italijanskim oblnstvom? Sicer se nič ne čudimo, da omenjeni list tako piše. Saj se okoli njega zbirajo isti ljudje, ki so požgali slovenske kulturne domove. I.e čudno je, da tržaški prefekt, ki tako pridno pleni slovenske liste, pusti, da se take stvari tiskajo. Na drugi strani pa smo tudi prepričani, da bo novi prefekt v Gorici šel mirno mimo nasvetov le proslule tržaške tolpe. * Če hočem identificirali one sile, ki delujejo strankotvorno, pustim na strani vse oac ljudi, katere vede v kako siranko ne idejna orientacija stranke, temveč kak drug, materialistični interes. Take vrste strankarji so brez motoričnega pomena za narod in so po izreku prijatelja kakor svišč, ki ga vsak veterček prenese iz enega mesta na drugega. Oni so korruplivni element, nositelji in povod onega, kar družba v strankarstvu Dcrhorc-scira kot zlorabo strankarslva. Naravno torej, da sc udejstvuje partizansko, kajti ona smatra svoj ideal za edino pravilen in edino garantujoč narodovo blagostanje. Čim večji krog ljudi more politična stranka privesti v svoje okrilje, tembolj se razširi interes za javne zadeve narodove. Razvoj demokracije vede do močnega razvoja politio. strank, ki imajo vse naravne tendence pritegniti čedalje večje množine državljanov v svojo interesno sfero. S takim razvitkom je zvezan močan narast interesa za državo, kateri interes sc kmalu okrepi na intenziteti in se končno izliva v močno čuvstvo ljubavi za državo in navezanosti na njeno usodo. Pritegnitev čim širšega kroga državljanov k zanimanju za državne probleme razprosti vennu več novih slvariteliskih sil narodovih, ki naraščajo toliko bolj, čim bolj širolce kroge zavzema življenje političnih strank. Tako spolitiziranje in popartizanjenje naroda torej pomenja dotok izrednih stvariteljskih sil v naročje državi, pomenja maksimizaci,o interss« za državo. V demokratični državi je torej napredek strankarstva najmočnejši vir državne mo.':i. V I demokratični državi je partizanstvo ideal. Ta ideal ima družba tendenco udcistvo-vati v vseh onih državnih organizacijah, katerih oblika jc bazirana na politične stranke To velja za državo kot upravni organizem, velja pa pri nas tudi za občino. Vprašam pa se: V kaki drž. obliki pa je neslrartarstvu iuual? ln ne najdem druge oblike, kot državno obliko t i r a n i i e ali oa a b • Dnevne novice :k Publikacije »Goriške Matice« za 1927 »o dospele na ljubljansko carinarnico. Kakor hitro bo carinjenje gotovo, se bo začelo z razpošiljanjem; cenjene naročnike prosimo, naj potrpe še toliko časa. Ker so koledarji opremljeni s številkami (vsaka številka bo igrala zaradi razpisanih nagrad), naj si poverjeniki zabeležijo, s katero številko opremljen koledar se bo komu Izročil. Številke onih naročnikov, katerim bodo knjige odposlane naravnost od Glavnega poverjeništva, vodi Glavno poverjeništvo v evidenci. Oni naročniki, ki knjig ne bi plačali najpozneje do 15. januarja 1927, izgube pravico do izžrebanih nagrad. Kdor bo izžreban, ga bomo posebej obvestili. — Glavno poverjeništvo. * Potnina katehctom. Leto se bliža h koncu, a katehetje še do danes niso dobili tistih beraških dinarjev za pota v zunanje šole za čas od 1. januarja do konca marca 1926. In vendar je bilo kritje za to potnino v proračunu 1925-26. Prosimo naše poslance, naj poizvedo, kje neki tičijo ti zneski! * Umrl je na Črnivcu tik Brezja zidar, koroški rojak Ivan Serajnik. Bil je orožnik. Kot tak je pred kakimi tremi leti prejel za plačilo za vneto lovljenje nekega tatu kroglo v leva pljuča. Zdaj je pritegnila pljučnica, ki je bila zavoljo krogle smrtonosna. Star je bil 36 let; bil je varčen gospodar, priden delavec, skrben oče, najvnetejši gasilec. Zapustil je nepreskrbljeno mlado ženo in tri otročiče. V državni službi je prejel kroglo — smrtno kal. Naj država nadomešča ubogi družini prerano izgubljenega očeta! •k Lotošnji občni zbor »Zveze blagajniških zdravnikov« se vrši 2. januarja 1927 v veliki dvorani palače OUZD v LJubljani ob pol 12 dopoldne s sledečim dnevnim reclom: 1. otvoritev občnega zbora; 2. nagovor zastopnikov SUZORa; 3. poročilo odbora in revizorjev; 4. volitev funkcijonarjev odbora in revizorjev; 5. slučajnosti. -k Okrajna hranilnica in posojilnica v Šk. Loki je darovala za poplavljence v škofjeloškem ckraiu znesek Din 20.000 in sicer se je Din 13.000 razdelilo v gotovini, Din 7000 se je pa odpisalo na račun obresti od posojil. Jc Društvo državnih upokojencev in npo-kojenk za Slovenijo, zdaj v Mariboru, vabi svoje člane na III. izredni občni zbor, kl 6e bo vršil v nedeljo 19. decembra ob 10 dopoldne v hotelu >Kosovo« v Mariboru, Grajski trg. Dnevni red: 1. volitev načelstva; 2. poročilo o uradniškem kongresu v Zagrebu; 3. slučajnosti. Jc Za rezervne častnike. Prijave za legitimacijo za trikratno polovično vožnjo na državnih železnicah za leto 1927 naj člani — rezervni častniki, ki niso državni nameščenci ali upokojenci, pošljejo upravi tega pododbora. Legitimacija velja samo za ti;,Lo leto, za katero je bila izstavljena. — Pododbor Ljubljana. Jc Žrebanje loterije Kat. prosv. drufitva pri Sv. Petru pod Sv. gorami se je preložilo. Vršilo se bo začetkom prihodnjega leta. Toliko v obvestilo onim, ki vprašujejo osebno ali pismeno. Jc Odbor Podpornega društva slepih, Ljubljana, Wolfova 12, je prejel znatno število prošenj svojih članov, ki pričakujejo za praznike izdatnejše podpore. Zato »mo prisiljeni obrniti se na p. n. občinstvo z vročo prošnjo, da nam poma; a vsaj delno omiliti bedni položaj in položi dar slepim na oltar. Milodare sprejema (v demrju in blagu) pisarna Podpornega društva slepih. 'k Na 15 let ječe je bil obsojen v Subotici Gottfried Freitag, tki je v Sekiču ustrelil 14 letnega Imra Andjala, njegovo gospodinjo Vero-no Kovač pa hotel posiliti. Ker se mu to ni posrečilo, je napadel Kovačevo z nožem in jo ž njim tako obdelava!, da je Izgubila zavest. Le hitri zdravniški pomoči se ima Kovačeva zahvaliti, da je ostala pri življenju. Jc Krvav pretep v Zagrebu. Dne 14. decembra zjutraj ob 2 je nastal v gostilni Dalmacija v Petrinjski ulici v Zagrebu pretep, lci je končal žalostno. Med pretepom je bil zaboden v prsa Milan Baljug. Prepeljali so ga v bolnico, kjer se bori s smrtjo, štiri pretepače pa jo policija odvedla v zapor. Vsi skupaj so bili pijani. •k Poizkušen samoumor. V Zagrebu si je prerezal žile na roki 27 letni Ljudevit Bahter. Prepeljali so ga v bolnico. Ker je izgubil obilo krvi, je njegovo »tanje nevarno. Vzrok poizku-šenega samoumora je neozdravljiva bolezen. k Smrt v vodnjaku. Pri Sarajevu so te dni našli v nekem vodnjaku truplo človeka srednjih let. Sosedje so takoj ugotovili, da je to 35 letni Ahmed Kartal. Sodijo, da je Kartal, ki je bil hrom nn eni nogi, po nesreči padel v vodnjak in tam utonil. •k Občinske volitve v Os joku se bodo vršile 18. februarja 1927. k Smrtna obsodba. V Novem Sadu je bil 14. decembra obsojen na smrt Miša Krnjak, ki je, kakor smo svoječasno poročali, umoril v Gajdobrj svojega gospodarja Jakoba Streka in njegovo ženo. Nato Je slrušal vlomiti v blagajno, kjer je bilo 40.000 Din, pa se mu ni posrečilo. Krnjaka so orožniki tri dni po umoru izsledili in izročili sodišču, ki ga je sedaj obsodilo radi dvojnega roparskega umora na smrt. Jc Jedilno orodje, britve, škarje, nože, ob-llče za kurja očesa, lasostrižnice in nadomestne dele, izvirno selingenško blago, kupite najugodneje pri »Jeklo«, Ljubljana, Stari trg. Jc Božična darila v veliki izberi orožja in potrebščin za lovce najceneje pri puškarju F. K. Kaiser, Ljubljana, čelenburgova 6. Jc Ito — zobna pasta najboljša. Jc Specijclno za gg. duhovnike so ravnokar došli nepremočljivi Hubortus-plašči iz vel-blodske dlake. — Krasne črne suknje vedno na zalogi pri tvrdki F. Lukič, Ljubljana, Pred škofijo 19. 8350 O Krasne damske plašče po neverjetno nizkih cenah dobite le pri tvrdki F. Lukič, Pred Skofiio 19. k Čevlje za male nege št. 35, 36 in 37, več tisoč parov močnih, solidmh in trpežnih, prodaja tovarna Peter Kozina in Komp., Tržič j v svojih lastnih trgovinah Ljubljana, Breg 20 in Aleksandrova cesta 1, po povprečni ceni Din 145.—, dokler ta zaloga traja, iz finega angleškega sukna, elegantni vzorci, s krznom porilozeo, si nabavite najceneje pri tvrdki DREC3S) S£HWH3t LJUBIJHHII solutne monarhije. Absolutni vlasto-držci nimajo nobenega interesa na tem, da bi se narod količkaj intenzivno interesiral, kako oni vodijo politiko in celo nc, da bi se hotel na kak način udejstvovati po svoje in eventualno nasproti njihovim težnjam. Ce v absolutistično vladani državi tudi življenje rodi male nastavke političnih strank, le-te nujno bolehajo na tem, da nimajo nobene verjetnosti uveljaviti kdaj svoje ideale, kar ima za posledico, da v ljudeh vsled brezupnih perspektiv počasi mineva zanimanje za javno življenje, na katero, kakor vidijo, itak ne morejo vplivati, zaradi česar se polagoma uklonijo, Izgubivši vsak interes na političnem življenju. Absolutistična vladavina ima torej v nasprotju z demokracijo rezultat, da se ljudje desin-teresirajo na javnih poslih, da njihove vstva-rilne sile polagoma zamirajo in končno ugasnejo. Signatura absolutističnega režima je torej desinteresiranost državljana, mrtvilo, mini-mizacija interesa za državno življenje. V takem absolutističnem ozračju pa se rodi oni tip javnega funkcionarja, ki se imenuje nestrankarski. Absolutistični režim ne more rabiti človeka, ki bi hotel gledati po svoje na javno življenje, temveč uspeva samo z onim slepo pokornim funkcijonarjem, ki se strogo giblje v okviru organizacijskih oblik ln formul, ki mu jih pripisuje absolutistični režim. Signatura takega funkcionarja je mehanično, brezdušno in desinteresirano, forma- O Kraljev rojstni dan. V petek 17. decembra se obhaja rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I. kot državni praznik. V ta namen se vrši tega dne ob 11 v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja slovesna pontifikalna sv. maša, po kateri se bodo opravile svečane molitve. — V pravoslavni kapeli kakor v evangeljski cerlcvi je slovesna služba božja ob 10. — Vsi državni uradj in oblastva naj razobesijo na svojih poslopjih državne zastave. V šolah se ne vrši pouk, v državnih uradih kakor tudi v trgovinah in obratih naj delo počiva. Po svečanem opravilu v stolnici bo veliki župan ljubljanske oblasti sprejemal v županijski palači na Bleivvei-eovi cesti čestitke Nj. Vel. kralju Aleksandru I. © Na rojstni dan Nj. Vel. kralja bo mestna občina, kakor običajno, okrasila svoja poslopja z zastavami in prosi za »lično okrasitev hiš tudi vse someščanstvo. O VI. Prosvetni ve*or bo posvečen tajnosti prirode. G. predavatelj prof. P r e z e 1 j lističr.o funkcioniranje. Tak funkcionar je nestrankarski, ker ne srne poznati nobene druge orientacije duha, nego tisto, ki mu jo predpisuje absolutistični režim. V absolustični državi je nestrankarstvo ideal." Iz navedenega bi izhajalo, da za one javne organizacije v našem narodu, katerih organizacijske oblike so bazirane na politične stranke, danes nikakor ne more biti ideal nestrankarstvo, ker bi tak ideal nasprotoval natori stvarij. * Utegnil pa bi kdo pomisliti: ali ni mogoče, da bi kulturni razvoj privedel tudi v demokraciji do tega, da ge razvije nestrankarstvo kot ideal? — Jaz sem takih misli, da to ni mogoče. Zakaj prepričan sirankar bi mogel nestrankarsko gledati na državno življenje šele ta-čas, če bi svojega strankarskega svetovnega nazora ne gledal več kot dogmo, temveč samo ie kot funkcijo, ga gledal torej mrzlo relativno. Toda tako spoznanje bi plačal z izgubo svoje borbenosti. Zakaj do-gmatično mišljenje v strankarskem pogledu ali tudi v kakršnemkoli drugem pogledu je temelj in vir vsake agilne aktivnosti človekove, V tom obstoji družbena funkcija dogme. Stranka, katera ne bi bila več dogmatično prepričana o pravilnosti svojega svetovnega nazora, bi izgubila vso svojo borbeno silo in bi s tem izgubila ne samo živ-ljensko pravico do svojega obstanka, temveč bi v resnici tudi poginila. Narodovo politično življenje bi bilo uničeno v istem trenutku, čim bi vse strank« stremele po nadstrankarstvu. Nestrankarstvo je torej ideal, ki je diametralno nasproten bistvu demokracije, on pomenja politično smrt naroda, a demok/icija življenj* z „ {Dalje aiedLj nam bo odkril zastor, za katerim bije srce rastline. Predavanje bodo pojasnjevale svetlobne slike. Opozarjamo na to velezanimivo predavanje zlasti mladino naših šol. Predavanje se vrši v Ljudskem domu v petek ob 8 zvečer. Dvorana bo kurjena. O »Krekova mladina«, podružnica LJubljana, ima v petek, dne 17. decembra ob pol osmih zvečer redni sestanek, člani se poziv-Ijejo, da se sestanka polnoštevilno udeleže! — Odbor. O Slovenski obrednik. Liturgični odsek bo imel sejo danes ob 4 popoldne v posvetoval-| niči KTD. Posebej se ne bo vabilo. ©»Ljubljana«. Danes ob 8 zvečer vaja za mešan zbor. Zaradi važnosti prosimo polno-številne udeležbe. — Odbor. O Obrtno nadaljevalne žole v Ljubljani. Ker na naše resolucije in zadnjo spomenico ne dobimo od g. vladnega komisarja niti pozitivnega niti negativnega odgovora, vabimo vse tov. in tovarišice na sestanek za danes ob j 18. uri na Grabnu. — Sklicatelji. 0 Odbor za postavitev spomenika kralju i Petru I. Velikemu Osvoboditelju. Zaradi ko-incidence z oficijelno prireditvijo na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja sklicani prvi plenarni sestanek je preložen na torek, dne 21. decembra 1926, ob 20 z istim dnevnim redom. O Žensko vprašanje v kazenskem prava. V nedeljo ob 10 dopoldne pTiredi v zbornični dvorani vseučilišča »Ženski pokret« svoje tretje predavanje. Predavatelj je g. dr. Metod Dolenc, profe-or vseučilišča, ki bo govoril o izredno zanimivem predmetu: »Žensko vprašanje v kazenskem pravu«. Vljudno vabimo vse ljubljansko ženstvo in prijatelje našega društva na predavanje. Vstopnine ni, samo " prostovolini prispevki za kritje stroškov. 0 Slika Pašiča na mrtvaškem odru. Znani akad. slikar Franjo A. Sterle je naslikal Pašiča na mrtvaškem odru. Slika jo delana v Saborni cerkvi v Belgradu. Razstavljena je v izložbi trgovine Babka na Aleksandrovi cesti. O Okrožni urad zn. zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce mesta Ljubljane in okolice, da bo uvedel v svrho razbremenitve sodnih, odnosno političnih oblasti na podlagi § 42 zakona o zavarovanju delavcev prisilno izterjavo zapadlih zavarovalnih prispevkov po lastnih izvršilnih organih, ki se bodo izkazali s posebno legitimacijo urada. O Nova trafika. Na Sv. Petra cesti 28 v Ljubljani je oddati trafika, ki se bo na novo ustanovila. Invalidi ali vdove, ki reflektirajo na to trafiko, naj se zglase do 22. decembra v Združenju vojnih invalidov. O Božična drevesca. Ker nista imela potrdila od domačega županstva, da so drevesca res iz njunega gozda, je tržno nadzorstvo zaplenilo dvema kmetoma pripeljana božična drevesca, vsakemu po sto komadov. Tržno nadzorstvo zlasti pazi na to, da se pripeljejo na trg le taka drevesca, ki ne pomenjajo uničevanje mladih smrekovih gozdov. © Tatvine koles se množe. Ze včeraj smo poročali o dveh kolesarskih tatvinah, danes pa j moramo beležiti o porastu na štiri. Kmečki j posestnik Franc Babnik iz Zgornjega Kašlja si j je v torek prišel v Ljubljano zdravit zobe. V veži hiše na Mestnem trgu 3, kjer stanuje zo- j bozdravnik, je pustil kolo, katerega mu je ne- i znani kolesarski specialist zmaknil, ko je lastniku zdravnik drl zob. Kolo je vredno 2000 dinarjev. — Drugo kolo je bilo ukradeno v , torek zvečer zidarju Alojziju Svetku iz Bizo- j vika. Svetek je shranil kolo v nezaklenjeni l kleti srednje tehnične šole na Mirju, toda neznan tat si ga jo prilastil. j © Policijska, kronika. Policija je aretirala štiri osebo in sicer radi tatvine, postopanja in dve radi beračenja. Policiji so prijavljeni štirje slučaji kaljenja nočnega miru, dvoje prekoračenj policijske ure, trije prestopki pasjega kontumaca in pet cestno policijskih prestopkov. — Kuharici Mariji Hus v Rožni ulici je j bilo ukradeno 600 Din in več zlatnine v vred- j nosti 1200 Din. © Za Božič došle krasne svilene in volnene bluze. — Krištofič-Ružar, Stari trg 9. 8615 Maribor □ Mala cvetka, sv. Terezija od Deteta Jezusa. Od danes naprej do nedelje predvaja tukajšnji kino »Apolo« krasen film »Umirajoča roža«, ki vsebuje celotno življenje sestre Terezije od Deteta Jezusa in veliko proslavo ob njenem proglašenju za svetnico. Ta film je nekaj posebnega in naj si ga vsakdo ogleda. 8552 □ Proslava rojstnega dne kralja Aleksandra se vrši v petek s slovesno službo božjo ob 11 v mestni stolni cerkvi. Sv. mašo bo služil prevzvišeni škof dr. Andrej Karlin ob veliki asistenci in udeležbi državnih civilnih In vojaških oblasti. V šolah ni pouka, pač pa je slovesna služba božja za vse šole v cerkvah in proslava v šolskih prostorih. Trgovine ostanejo ves dan zaprte. □ Nocoj predavanje g. dr. Jeharta o Galileji, domovini našega Zveličarja, v dvorani Zadružne gospodarske banke. — Predavanje spremljajo slike po originalnih fotografijah. Začetek ob 8. □ Koncert Lujo Pleina. V torek zvečer se je vršil v kazinski dvorani koncert hrvatskega tenorista g. Luje Ploina. Odziv publike je bii slab, dasi bi bil koncert zaslužil boljši obisk. Q, Plein je žel obilo priznanje. Razpolaga z ČOKOLADA KAKAO močnim, šolanim glasom, ki zveni zlasti v nii, jih legah zelo ugodno. □ »Dalmacija — zemlja sobica.« »Jadran-ski straži« v Mariboru se je posrečilo dobiti telmično vzorno dovršen film »Dalmacija -h zemlja solnca«, ki se bo predvajal v Grajskem kinu od srede 15. decembra naprej ob 14 in 18. Film je jako zanimiv in izredno poučen. Pojasnjeval ga bo in med predvajanjem tolmačil učitelj, ki ga je tukajšnji odbor »Jadranske straže« poslal na svoje stroške v enomesečni propagandni kurz, katerega je priredil glavni odbor v Splitu. Film je priporočljiv zlasti šolski mladini s poučnega ozira. Cene prostorom so zelo znižane, za dijake in vojake 3 Din, za odraslo 5 Din ne glede na vrsto prostorov. □ Angleški krožek t Mariboru priredi v soboto 18. decembra ob pol 18 v dvorani Vesne vsakoletno čajanko, ki je lani zelo lepo uspela. Ob tej priliki predava slovenski javnosti dobro znana Miss Copeland iz Ljubljane o moderni angleški literaturi. Na programu so razen tega recitacije in koncertne točke, med njimi boIo na harfi g. F. Lukeža. — Po oficijelnein pro« gramu se vrši prosta zabava, člani društva ln po njih vpeljani gostje se vljudno vabijo. □ Dva nova obrata v Slovenski ulici. Iz Slovenske Bistrice se je preselila v Maribor tovarna za izdelovanje kovinastih gumbov. Tovarna je last Arturja Marenzi in bo obratovala v Slovenski ulici 8. — Novo in veliko ključa v-ničarsko obrt je začel v Slovenski ulici 24 Lavrenčič. □ En učitelj za dva razreda. Na I. deški ljudski šoli mora poučevati en učitelj dva velika razreda, od katerih vsak šteje okrog 60 učencev. Samoobsebi je umljivo, da pouk pri tem trpi. 0 tem slučaju je svoječasno naš lisi že poročal ter pozival prosvetno oblast, da nastavi na zavodu še eno učno moč. Poziv je bil zaman in pravijo, da bo ostalo tako do konca leta. Čudimo se, da je naenkrat zavladalo toliko pomanjkanje učiteljskih moči. Da poučuje en učitelj 6kupaj dva razireda, to še gre kje v kaki pohorski vasi, kjer se ne gleda posebno strogo na učne uspehe, v mestu pa to nikakor ni umestno. □ Nova čitalnica v Mariboru. »Delavska zbornica«, ekspozitura v Mariboru, je, te dni otvorila novo čitalnico v svojih tajniških pro. štorih na Rotovškem trgu. V čitalnici so na razpolago slovenski, hrvaški, STbaki in inozemski dnevniki in vso pomembnejše slovenske in inozemske socialno-politične revije, čitalnica je otvorjena dnevno od 18 do 21. Vstop je vsakomur prost. Priporočamo jo prav posebno vsem organiziranim delavcem in nameščencem, ki imajo sedaj priliko črpati svoje znanje iz teh važnih in potrebnih revij. □ Ekspozitura delavske zbornice se je preselila iz dosedanjih prostorov v poslopje Okrožnega urada na Rotovškem trgu. — Za stranice je tajništvo na razpolago dnevno od 15 do 18. Pozivamo vse delavske organizacije in organizacije nameščencev, da se v slučaju sporov, mezdnih gibanj, kakor tudi v slučaj« slabega ravnanja z delavci in nameščenci obračajo vedno na ekspozituro Delavske zbornice. Tajništvo vodi bivši strokovni tajnik g. Čeh. V nujnih slučajih se lahko zglase stranke tudi dopoldne pri šefu Posredovalnice za delo. ki ima urad istotam. □ Obrtno nadaljevalna šola naproša de-lodajavce, da poravnajo vajenci in vajenke do torka (21. decembra) popoldne svoj dolg na šolnini za november in december. Šolnina se sprejema vsak dan (razen praznika in nedelje) na mestnem magistratu od 9 do 12 in od 3 do 5. Vajenci in vajenke naj prineso seboj pobotnice za plačilo za oktober. □ Prosta stanovanja. Stanovanjsko sodišče v Mariboru razpolaga s sledečimi stanovanji: Aleksandrova cesta 67, I, 2 sobi, kuhinja in pritikline od stranke Leopolda Haller. — Grajska 3, I, 2 sobi, kuhinja in pritikline od stranke Krešimir Korošak. — Orožnova 7, I, dvorišče, 2 sobi, kuhinja in pritikline od stranke Tomaž Škof. — Rajčeva 4, I, 6oba, kuhinja in pritikline od stranke Antonije Peklar. — Rajčeva 13, pritličje, soba, kuhinja in pritikline od stranke Franc Fabinger. — Krempelje-va 6, podstrešje, soba, kuhinja in pritikline od stranke Janko Dovjak. — Vetrinjska 15, I, soba s pečjo, od stranke Rudolf Stauber. — Prošnje za dodelitev se morajo vložiti najkasneje do četrtka 16. decembra. □ Obrtno gibanje v novembru. Mariborski magistrat je izdal v novembru obrtno pravico 5 mesarjem. 1 klobučarju, 1 branjevki, 1 trgovski agenturi, 2 krojačema, 1 trgovini s su-hogasilniki ognja, 1 tlakarju, 1 trgovini z jajci, zelenjavo, sadjem in mlečnimi izdelki, 1 mizarju, 1 damski frizerki, 1 slaščičarju. — Ukinjena je bila ena obrtna pravica za tlakarstvo. □ Za božičnico podpornega društva revnih učenccv so še darovali: ga Guštin 500 Din; g. Krajci Ruše, tovarna za dušik 200 Din; gg. Swaty, Pirchan, prlmarij dr. Matko po 100 Din; primarij dr. Cecaič, Thtlr po 50 Din; pri- marij dr. Robič 30 Din; v blagu pa tvrdke: UUaga-Szinicz, Lah, Paš, Jaš in Lesjak. Blagim mladinoljubom iskrena zahvalal Prosimo še blagoh Ujlk prispevkov v denarju, blagu, pecivu, sadju, bonbonih za božičnico, ki bo v nedeljo 19. decembra ob pol 3 v telovadnici dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici, h kateri vabi odbor vse prijatelje in dobrotnike. Darove prosimo do sobote v meščansko šolo v Cankarjevi ulici. Ce Z/e 0 Obratovanje t trgovinah. Po sklepu gremija trgovcev v Celju na seji dne 13. t. m. ostanejo trgovine na rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra dne 17. decembra med službo božjo, t. j. od 9—10 dopoldne zaprte. & »Zlata nedelja«. V smislu sklepa seje načelstva gremija trgovcev v Celju z dne 13. t. m. so člani obveščajo, da smejo v nedeljo pred božičnimi prazniki, dnfj, 19. decembra trgovine imeti odprte, in sicer od 8—12 dopoldne. — Načelstvo. ' © Mestno gledališče. V nedeljo popoldne so ponovili »Desetega brata«, menda zadnjič v sezoni, ker se je zanimanje zanj že poleglo, kar je bilo tudi opaziti na manjši udeležbi. V torek zvečer je šla Remčeva »Magda« čez oder. © Glasbena Matica bo priredila 8. januarja koncert, pri katerem bodo nastopili glasbeni učitelji ln mladinski zbor. Društva opozarjamo, naj tla ta dan ne priredijo kake druge prireditve. © Moč uniforme. Po mestu so se pojavile dijaške čepice, ki jih nosijo nekateri dijaki in dijakinje. Na pročelju se blišči v srebru številka razreda. Nihče ni ukazal to noše, sama se je pojavila. © Boiičnica. Podružnica Kola jugoslovanskih sester bo priredila tudi letos kakor druga leta dno 20. t. m. v Društvenem domu božičnico za ubogo deco. © Razbit s?lav. K poročilu v št. z dne 14. decembra dostavljamo, da jo bil splav last nekoga trgovca z lesom v Breznu v Dravski dolini in da je preostali les kupil trgovec z lesom v Ptuju g. Kra-vina. Snažna čospofflota ClStl In pollra svoje pohištvo, usnjeno garnituro, steklo, sploh vse emajlirane in politirane predmete s Društvo za razi sk a vanje jam priredi v nedeljo dne 19. t. m. ob treh popoldne v Rokodelskem domu na Vrhniki predavanje »o podzemskem svetu«. Predavatelj g. dr. V. Bohinec bo s številnimi skioptičnimi slikami, večinoma posnetki iz naših domačih jam, tolmačil postanek podzemskih jam in kapniških tvorb. Vstop je prost. Trbovlje ^frh ^ Otroški vrtec v Trbovljah-Vode priredi dne 19. t m. ob t popoldne običajno »Božičnico« v Delavskem domu. Igrali bodo gojenci otroškega vrtca. Prihitite vsi k nedolžnim otročičem. Ni lepšega veselja kot ob božičnem drevescu v krogu onih, ki ne poznajo zla. »Materina ljubezen«. Igra se ponovi v nedeljo dne 19. t. m. ob 5 popoldne v Društvenem domu. Ker je igra ena najboljših in se kaj takega v Trbovljah še ni vprizorilo, vabimo na obilen obisk. Vstopnice so dobo v pred proda ji v obeh kon-zumih. t4z Rekord v prodnkciji premoga. Trboveljski rrdnik je napravil rekord v produkciji premoga. V soboto se je izvozilo iz jame in z Doberne 6400 vozičkov ali 456 vagonov. Tega števila rudnik do sedaj še ni dosegel. V splošnem je ves čas zimske sezone, ki se začne že s septembrom, ko prihajajo naročila od vseh strani, dela toliko, da ga rudnik težko zmaguje. TPD pa seveda drugače sodi, ako delavstvo prosi za malenkostno nagrado, in se izr govarja, da je redukcija zmanjšana. z^z Težak porod. Bemotova socialistična skupina »klanfa« listo kandidatov za oblastne skupščine že ves teden. Ti so bili že v pe'.ek nekako izvoljeni med štirimi stenami, v nedeljo bi jih bila morala »masa« samo še potrdili. Do tega ni prišlo, akoravno so se prekljali med seboj in z drugimi socialističnimi strankami več ur. Povabljene so i bile vso socialistične stranke za v torek popoldne. Tudi sedaj ni prišlo do sklepa, pač pa hočejo imeti skupno listo, na kateri bi bil nosilec g. Ber-not. Danes v sredo se zopet sestanejo in mi že vnaprej vemo, da do skupnega nastopa ne bo prišlo, ker imajo sooialpatriotje že sestavljeno in tudi že vloženo listo, ki bo tudi »skupna«. Je pač težko, Če bi bil vsak rad poslanec, čo je zmožen ali ne. Slcioptiino predavanje. V nedejo 19. t. m. popoldne so vrši točno ob pol štirih v Društvenem domu skioptično predavanje (s kinoanaralom) o francoski revoluciji. Predava g. dr. Cepuder iz I Ljubljane Vstopnina 2 Din. Predavanje bo zanimivo in poučno! lorej ne zamudite! Strah preti bodočnostjo. Udarec za udarcem zadeva prekmursko ozemlje. Vremensko nezgode so uničile v veliki meri poljsko pridelke. V pomanjkanju teh se je ljudstvo zaneslo na živino in mnogo je takih, ki so se edino s prodajo kakega ž i vin čet a upali rešiti težkih preživljajoči!} skrbi. Nesreča je vzela tudi to nado. Že nad mosec dni divja uied živino bolezen, pred katero v največih slučajih ni pomoči in konča navadno s poginom živinčeta. V mnoge hiše se jc nasolil strah. Kaj bo v bodoče, v dolgi zimi. Žita ni, krompirja ul, sedaj pa še ta nesreča. Niti za nakup živil ne bo denarja, kaj šele za obloko in obutev. »Martinisče«. Božič se bliža. Ko so je žrebanje preložilo, se je mislilo tudi na to, da bi se vršilo morda tile prod božičnimi prazniki, da bi na ta način z izžrebanimi dobitki mnogim naredili veselje. Srečk pa je še toliko, da na žrebanje zaenkrat še ni mogoče misliti. Zato pa posegajte po njih! Ce za božično darilo ni mogoče dati dobitka, si nabavite in poklonite vsaj srečke kot darilo. Dobijo so na vseh župniščih mariborske škofije, v Ljubljani pa med drugim pri lazaristih. Kupujte Jih in pomogajte zidati prepotrebni dijaški dom »Maitinišče«. Poravnajte naročnino! Dopisi J. B.: OBRTNO ŠOLSTVO ZA VAJENCE V ST. VIDU NAD LJUBLJANO. Št. Vid-Vižmarje z vsemi bližnjimi vasmi je prava kolonija mizarske obrti. Nikjer v celi Sloveniji nimamo tako razvite domače mizarske obrti kakor ravno v Št. Vidu nad Ljubljano. Zato ni čuda, da je v vsaki drugi hiSi mizarska delavnica in so tudi velika tovarniška poslopja urejena z vsemi modernimi stroji za pohištvena in stavbna mizarska dela. Da je tako, je precej zasluge pri posameznih mojstrih, kateri so šli veliko po svetu se učit, kako sc mora delati in kakšnim potom se more konkurirati proti tujim izdelkom. Poleg tega pa je v mladosti nudila prvo izobrazbo marsikateremu vajencu in pomočniku »Obrtniška šola« sama v Št. Vidu, ki je bila že ustanovljena dne 5. nov. 1882, ena najstarejših obrtnoriadalje-valnih šol v Sloveniji, izvzemši Ljubljano, Maribor in Ptuj. Že prvo leto je obiskovalo šolo 46 vajencev, 17 rokodelskih pomočnikov ter 8 kmetskih fantov; skupaj 71 slušateljev. Za časa svetovne vojne je bila vajeniška šola le leta 1915.-16. in jo je obiskovalo samo 33 vajencev. Na novo se je zopet otvorila »Občna obrtno-nadaljevalna gola« dne 8. septembra 1. 1919. s 136 učenci, in sicer v pripravljalnem razredu 63 vajencev, v I. razredu 46 vajencev in v prostovoljnem tečaju 27 pomočnikov, Leta 1920.-21. so nastale z ene šole kar dve, in sicer že obstoječa Občna obrtno-nadaljc-valna šola in na novo ustanovljena »Strokovna mizarska nadaljevalna šola«, edina te vrste šole v Sloveniji. Občna šola je imela to leto 69 vajencev, razdeljene: v pripravljalnem razredu 29, v I. razredu 30 in v Ii. razredu 10 vajencev za vse ostale stroke izven mizarjev. Mizarska šola pa je imela 94 mizarskih vajencev; v pripravljalnemu razredu 34, v I. razredu 37 in v II. razredu 23 vajencev. Za prejšnje šolsko leto 1925.-26. je bilo stroškov za obe šoli 61.688 Din 49 par. Dohodki: m vpisnini vajencev 12.8C0 Din, občina Št. Vid 12.5C0 Din, trgovska in obrtna zbornica 3680 Din, občina Zgornja Šiška podpore 2000 Din in država 5450 dinarjev. Vsled nezad stne podpore od strani države ostane še nekaj dolga. V tem pogledu se bode moralo nekaj ukreniti, da ne bosta obe šoli sredi šolskega leta prenehali s poukom. Pri nas veljajo še predpisi, da plača država dve tretjini — ali »nema para« I Obrtniki v Št. Vidu nad Ljubljano so v znak protesta proti malomarnosti države v vprašanju kreditov za obrtno-nadaljevalno Šolstvo segli po samopomoči ter bodo to šolo skozi pet mesecev sami vzdrževali. Hvalevredna požrtvovalnost! Posnemajmo! Tekoče šolsko leto 1926.-27. ima Strokovna mizarska nadaljevalna šola 102 mizarska vajenca, Občna obrtno-nadaljevalna šola pa 93 vajencev. Slednja ima po strokah: 10 stavbnih in 12 strojnih ključavničarjev, 4 kovače, 3 livarje, 4 zidarje, 3 kolarje, 13 sodarjev, 4 pleskarje, 3 mesarje, 14 krojačev, 9 čevljarjev, 4 elektromonterje, 3 mehanike, po enega kleparja, kamnoseka, tesarja, tapetnika, brivca, peka in kovinskega strugarja. Iz občine Št. Vid je 135 vaj.ncev, Zgornja Š:ška 37, Šmartno pod Šmarno goro-Tacen 15, Spodnja Šiška-Ljubljana 7 in eden iz Ježice. Nujno jp-trebno bi bilo, da se otvori tudi III. razred obeh Šolah, kakor v Ljubljani, posebno ako pomislimo, da absolvira nad polovico učencev Tehniško srednjo šolo v Ljubljani iz Št. Vidške šole in kako težko sledijo za šolskim podukom na TehniSki srednji šoli vajenci, ki so dokončali samo dva razreda. Občni zbor Kmet. podr. za LJubljano se je vršil zadnji torek zvečer v dvorani Kmetijske družbe. Pravzaprav bi se bil moral ta občni zbor žc popreje vršiti, toda ni bil sklepčen in tudi lo pot je šla trda za sklepčnost. Po vsem mestu so iskali svoje ljudi in jih tirali na zbor in telefon je obupno iskal kavarnarja g. Krapcža, da naj vendar pride, da ne bo zopet polomije. No in g. Krapež je nazadnje le prišel in v velikem veselju je na to g. Jamnik otvoril zbor ter pričel v daljšem govoru razkladati, kako ni podružnica prav nič delala tudi to leto in kako so bile od-borove seje največkrat nesklepčne. Po poročilih tajnika in blagajnika se je prišlo brzo k glavni točki dnevnega reda, k volitvi delegatov za oliTnl zbor Kmetijske družbe. No ta volitev se je pa podružnici bolje posrečila. G. tajnik je šel okoli zborovalcev in dal vsakemu listič, na katerem je , bila napisanih po sedem kandidatov za delegate, j Ko je tajnik lističe razdelil, jih je pa s primerno ; torbo zopet pobral, oddal skrutinatorjema, ki sta ! kmalu konstatirala, da je vseh sedem kandidatov j tudi izvoljenih. Kateri partiji pripadajo izvoljeni ■ delegati, se ne da kar tako dognati, kajti med pristnimi radičevskimi republikanskimi možakarji je n. pr. tudi g. Josip Turk, ki pa menda vendar Se ni prestopil v Radičevo republiko. Zanimivo je pa to, da tako delavna podružnica kot je ljubljanska, voli kar sedem delegatov, torej toliko ali že več kot najboljše in najvzornejše podružnice. No pa na občnem zboru rabijo dulegate in za'.o čim več jih je, tem boljše je. Po glasovanju Kot unikum se navaja, da prihajajo bolniki iz bolnice k »privatnemu rentgenologu« v preiskavo, in se smatra to dejstvo vse prej, kot častno za bolnico, ker bnjfe onemogoča sistematično zdravljenje in napredek bolnice.« Dotičnemu piscu bodi povedano v splošno pomirjenje, da se take prepeljave bolnikov iz bolnic k privatnemu rentgenologu vrše v še večjih in važnejših mestih in bolnicah. Tako je vsled pomanjkanja oziroma zastarelosti rentgenov ih naprav morala neka praška institucija delj časa prevažati svoje bolnike v skoro pol ure oddaljeni sanatorij k pokojnemu prof. Jedlički. Transport se je vršil po znamenitejših in obljud-nejših krajih nego je dravski most ali pa Vetrinj-ska ulica v Mariboru, na katero je očividno mislil dopisec. Zato se mariborski bolnici nikakor ni treba sramovati, ako je uvedla lo postopanje glede rontgeniziranja svojih bolnikov. Samo, da se vrši to v Pragi in drugod z večjo uvidevnostjo, kakor pa pri nas, ker smo navajeni kritizirati in iskati bruno v očesu bližnjega. V danem slučaju je mariborska bolnica celo jako ugodno rešila to vprašanje, ker se je našel privatni rontgenolog, ki izvaja brezplačno presvetljave, slikanja in zdravljenja bolnikov iz bolnice z rontgenovimi žarki. Vsakdo, ki se količkaj razume na rSntgen, spozna, da je naprava v splošni bolnici v Mariboru iz 1910 zastarela in bi njena restavracija ter modernizacija zahtevala težkih materijalnih žrtev. Na ta način pa, kot se vrši danes rontgeniziranje bolnikov i? bolnice, si prištedita država in bolnica mnogo denarja, in ga lahko investirata na drugi strani v važnejše in nujnejše potrebe bolnice. V naši bolnici obstoji namreč še mnogo drugih važnejših potreb, vzetih iz širšega vidika poleg lokalno patri-jotičnih želji. V svrho pregleda jih delimo v nujne, neodložljive in manj nujne ali odložljive. Program razširjenja mariborske bolnice je strogo začrtan po sledečih 4 činjenicah. Prvič bolnica ne predstavlja več one male ustanove, ki je životarila od milosti sosednjih klinik v Gradcu, ker je postala centralni zavod za mariborsko oblast. Drugič služi vzgoji medicinskega naraščaja, dalje tvori barijero proti uhajanju bolnikov v nemški Gradec in slednjič je bolnica doživela le malenkostne stavbne izpremembe od svojega postanka naprej, akoravno je bila zidana pred 30 leti in se je število prebivalstva odtlej skoro podvojilo ter so se prvotno le za dva oddelka določene stavbe preuredile v štiri odnosno v pet oddelkov. Le iz teh vidikov, ki so stvarni in smotreni, je treba motriti vsako razširjenje in spopolnitev splošne bolnice v Mariboru. Med nujne potrebe spada predvsem likvidacija dosedanje nesrečne oskrbe tercijarne tuberkuloze v naši bolnici. Te ljudi je treba izolirati od plučnozdravih in poskrbeti zanje v taki meri, da bodo radi prihajali v svoj novi dom. Treba je, da država in bolnica sama podpreta skoraj že dovršen0 akcijo protituberkulozne lige, da krijeta primanjkljaj Din 50.000 in da poskrbita za manjkajoči inventar. Dolžnost merodajnih taktorjev je, da se slednjič vendar le odstrani nad vse okuževalno ognjišče iz bolnice, ki je desetletja ogrožalo občinstvo in tvorilo do gotove meje podlago za veliko razširjenje jetike v našem lepem »Meranu«. Druga nujna potreba bolnice je izvršitev kanalizacije, da ee s tem odpravi drago to nevarno prevažanje odpadkov itd. iz bolniških greznic v določene jame.* Pri tem prihaja v poštev pred vsem izolirnica, ker se njene greznice vsled velike uporabe vode in primesi desinfekcijskih sredstev k odpadkom jako hitro polnijo. S tem preidemo na vprašanje nujno potrebne modernizacije infekč-nega oddelka, ki je bil zgrajen leta 1890. in ne odgovarja več ne zahtevam moderne higijene in tudi prirastku prebivalstva v tej dobi ne. Mogoče, da se bo posrečila pravkar započeta akcija za popravo izolirnice, ker se je našla pri vseh merodajnih faktorjih uvidevnost prezidave oziroma nadzidka. Četrta nujna zahteva je oživotvorjenje porodnišnice in oddelka za ženske bolezni v Mariboru. Ta zahteva se ne tiče samo prebivalstva mariborske oblasti, marveč tudi vzgoje babiškega in zdravniškega naraščaja. Slednji se vadi danes na ne baš Številnem materijalu v celjski bolnici, dočim mu je odtegnjen obširen mariborski materijal, in to vsled pomanjkanja moderne institucije v našem mestu. Oživotvorjenje takega oddelka je že stara javna zahteva prebivalstva in bi se moralo uva- ; ževati', ker mariborski bolnici manjka specijalni | oddelek za porodništvo in ženske bolezni. Baš se- i daj je ugoden čas za rešitev tega vprašanja, ker je Ljubljanska kreditna banka, kot lastnica ponudila svoj sanatorij državi in bolnici v odkup ali v najem. Sicer obstoje gotove zapreke, mogoče tudi pomisleki proti ureditvi sanatorija v porodnišnico, vendar bi se dalo to vprašanje pri količkaj dobri volji v dobrobit naroda rešiti vsaj začasno z najetjem sanatorija v to svrho. Slednjič spada k nujnim zahtevam naše bolnice še ureditev števila zdravnikov ter asistentov na posameznih oddelkih in kreiranje otroškega od-delk/\- Slednje vprašanje zanima predvsem tukajšnje slovensko društvo, ki ima v društvu za otročjo bolnico jnsno opredeljeno točko ustanovitev takega oddelka. Ideja je izvedljiva in društvo razpolaga • Izpeljava kanalizacije ne tvori nepremagljivih težkoč, ker leži struga Drave jako nizko in fe nahaja bolnica v njeni neposredni bližini. ' že z 250.000 Din ia velikim kadrom požrtvovalnih žena pod spretnim vodstvom ge. gen. Maistrove ln dr. Lipoldove. Med manj nujne zahteve bolnice pa Štejemo n. pr. ustanovitev posebnih paviljonov za dermato-logijo ter veneralogijo in očesne, nosne ter vratne bolezni, dalje ustanovitev opazovalnice za umobol-ne, odstranitev ekonomskih poslopij iz bolnice, razširjenje razkuževalnice s centralno kopalnico, restavriranje zastarelega internega oddelka, ki se je napravil iz prvotnega kirurškega, oživotvorjenje prosekture in rSntgenološkega oddelka, nadalje izpopolnitev inventarja bolnice, perila itd, pridobitev stanovanjskih prostorov za osebje in sestre, unifikaoijo centralnih peči in slednjič modernizacijo drugih centralnih tehničnih naprav. Od naštetih zahtev postajajo nekatere že sedaj zelo akutne kot poprava pralnice, ki v današnjem zastarelem in ozkem obsegu le težko zadošča potrebam bolnica Med nujne zahteve mariborske bolnice spadajo torej oživotvorjenje tuberkuloznega oddelka, moderniziranje ter razširjenje izolirnice, izpeljava kanalizacije in ustanovitev ženskega ter porodniškega in v gotovem oziru tudi otroškega oddelka. Rešitev navedenih potreb je nujno potrebna, ker jih diktirajo širši oziri in ne morda lokalni patri-jotizem. Nikakor pa ne gre, da bi se načenjalo uresničenje manj važnih potreb in omalovaževalo druge nujnejše zahteve. Tudi v ljubljanski Jbolnici je bil ustanovljen r6n'genološki oddelek šele v zadnjih letih, akoravno je imela v glavnih točkah že davno izgrajen program, ki glede naše bolnice čaka šele na uresničenje. Tudi ne bi bilo koristno stvari sami, ako bi se v že itak pretesni in prena-trpani bolnici sami (izvzemši nadzidke) ustanovil še nov peti odnosno šesti oddelek, kar bi dovedlo sigurno do novih in neljubih zapletljajev. Sicer je v enonadstropnem paviljonu, v katerem se nahaja poleg kirurgičnega še dermatološkiveneraloški oddelek, Wassermannova štacija in državni ambula- toarlj za spolno bolne, že določena soba za rOntgen. Vendar bi ti prostori sčasoma ne zadoščali rentgenologu in bi ta prej aH slej zahteval razširjenje svojih poslovnih lokalov. V kirurškem paviljonu je vsako tako razširjenje izključeno, ker se stalno čitajo in slišijo pritožbe o pomanjkanju prostorov na kir. oddelku. Ravno tako bi bilo nedopustno vsako ambulatorno rOntgeniziranje na novem oddelku, kakor se bo morala bolnica prej ali slej pečati z izselitvijo državnega ambulatorija za spolno-bolne. Povdarjamo, da v principu torej nismo proti ustanovitvi rOntgenološkega oddelka z lastnim rentgenologom v naši bolnici, pač pa proti vsakemu forsiranju tega manj važnega in za daljšo dobo že rešenega vprašanja z zapostavljanjem drugih daleko nujnejših in važnejših potreb, diktiranih iz širšega vidika zahtev naše bolnice. Za prvo se naj popravi zastarela rentgenova naprava bolnice vsaj v toliko, da bo služila za slikanje in eventu-elno presvetljavo bolnikov, kakor svoje dni obema primarijema pod staro Avstrijo, katera nista zahtevala lastnega šefa rentgenologa. Sicer sem pa mnenja, da bo za našo itak težko obremenjeno državo najbolje, da zahteva od bodočih primarijev ne samo strokovno kvalifikacijo ampak tudi toliko osnovnega znanja v rOntgenologiji, da zamorejo samostojno vsaj slikati in presvetljevati svoje bolnike. Ta notica, izzvana po omenjenem dopisniku, je stavljena zgolj na mnogoletnih opazovanjih in študiju ne samo krajevnih ampak predvsem širših razmer in okoliščin. Določena je širši javnosti v svrho informacije, ki nima upogleda v potrebe mariborske bolnice, služi naj nadalje v orijentacijo slovenskim poslancem v narodni skupščini v Belgradu ob priliki budžetne debate in slednjič bodeči oblastni skupščini v Mariboru, ki bo morala sprejeti sanacijo mariborske bolnice med prve točke svojega delovnega programa. Po širnem svelu Štirje kitajski maršali. Hqnry Kowly ni navaden ameriški dopisnik. Med vojno je bil brigadni general, po vojni je postal urednik glasila vojnega ministrstva v Washingtonu »The Army and Navy Journal«. Vsled tega so vtisi celoletnega potovanja po Kitaju, katere objavlja sedaj Kow-ly, strokovnjaško bolj pomembni kakor opazovanja ostalih turistov. Kowly se je povrnil pred kratkim in trdi, da se bo kitajska tragedija kmalu končala. Igro vodijo štirje maršali: Cang na Severu, Feng na Vzhodu, U-Pej-Fu v Pekingu in Can-Kaj-Šek v Kantonu na jugu. »Kralj severne dežele, mandžurski Caag-So-Ling je zdaj najmočnejši igralec z 250 tisoč vojaki. Kot vodja kitajskih oddelkov v japonski službi leta 1904 je Cang dobro ocenil pomen tehnike za zmago: videl je, kako so premagali Japonci rusko premoč. Ustanovil je zdaj več arzenalov, smodnišnic in tovaren za letala. Stotine njegovih letalcev so se učili pri francoskih inštruktorjih in so naredili po končani šoli še prakso v japonski vojski. Cangova artilerija ne bo zaostajala za parkom marsikatere evropske velesile. Angleški general Sottoni mu je vlil težke poljske možnarje, ki nesejo štirikrat bolj daleč kakor moderni francoski. Vodja artilerije, danski polkovnik baron Taube, je velik poznavalec svoje stroke. Važno vlogo v Cangovi vojski igrajo ruski oddelki, nekdanji Kolčakovi vojaki, ki si služijo kruh v Kitaju, ko so se morali umakniti pred boljševiki. Služijo za plačo in imajo največ izgub, ker jih pošiljajo, kjer je nevarnost največja.« Kowly navaja več primerov poguma te ruske brigade s šestimi bataljoni. Cang je pravi Kitajec starega kova, previden in monarhi-stičen skozi in skozi. Njegovo nasprotje je maršal Feng-Ju-Si-jan, človek današnjih razmer. Nekdanji podčastnik, je napredoval Feng do polkovnika, ne da bi se kje učil. Amerikanski metodisti v Pekingu so ga krstili in dozdaj spremljajo njegove čete. Razvijajo živahno in uspešno delovanje. Feng je izbirčen napram novincem in sprejema samo kmečke nepokvarjene fante. Novinec se nauči, da služi kitajski republiki in mora varovati življenje in imetje mirnih državljanov. Fengovi častniki so vedno med vojaki in posebno gojijo nogomet; ta demokratičnost je nečuvena na Kitajskem. Pogumnost teh vojakov je prvovrstna. V bitki pri Tien-činu je izgubil Feng 13 tisoč ubitih in težko ranjenih, to je 18 odstotkov vsega moštva. Feng je seveda navdušen republikanec. Kljub splošni previdnosti rad nastopa v pripravnem trenutku z govorom pred ljudstvom in vojaki. V splošnem je bolj priljubljen kakor »bodoči cesar« Cang. Kar se tiče maršala U-Pej-Fuja, je ta aktiven častnik, ni posebno nadarjen in nabira svoje vojake iz najrazličnejših, tudi malo priporočljivih slojev. Kot pravi Kitajec je U seveda filozof-hedonist. Rad ima dobro kuhinjo, literarno družbo, sam piše pesmi. Ljudstvo mu je naklonjeno, a ta osebna simpatija ne pomeni baš politične udanosti. V svoji politiki je U zgolj oportunist: med monarhisti in republikanci si izbira najmočnejšega. Najbolj zanimiv je Čang-Kaj-Šek, vodja kantonske vojske. Dedščina Sun-Jat-Sena, prvega prezidenta kantonske republike, je v rokah resnično velikega politika. Ni treba misliti, da je Can samo orodje rdeče Moskve. Kot dober politik se je brigal predvsem za notranja gospodarska in politična vprašanja ter je iztrebil dosedanjo anarhijo v Kantonu. Za zunanjo politiko ni imel časa in šele sedaj stopa na mednarodno pozorišče. Tukaj je treba pri-I biti, da Can smotreno odklanja vse moskovske j poizkuse boljševizirati južnokitajsko narodno stranko. Can-Kej-Šek ima eno veliko prednost | pred svojimi tekmeci, da je namreč, ako iz-i vzamemo simpatije Rusije, primeroma najbolj J neodvisen. ; ^ Štirje maršali kockajo za velikansko dT-žavo in ne ve se, kdo bo zmagal. Zato ni ! dvoma, da so prebudili dogodki 380 milijonov , Kitajcev. Nekoč je lahko korakala peščica ev-j ropskih mornarjev skozi celo cesarstvo. Ti časi so minuli. Kitajci so premagali pritajeno mrž-njo do stalne armade in razumejo zdaj, da ni mogoče vzdržati samostojnosti brez orožja. Politični in socialni preporod bo kmalu sprejel obliko močnega nacionalnega gibanja. Štirje maršali, ki zdaj ustvarjajo kitajsko vojsko, bodo prišli do veljave še kot sluge bodoče močne edine vlade, pod katero bo postal Kitaj grozna in prvorazredna velika država. Število kitajske vojske znaša že danes nad en milijon in ozemlje, na katerem operira, ni nič maniše od ozemlja Zedinjenih držav. Danes še koljejo Kitajci Kitajce. Toda bliža se dan, ko bo občutila vsa Evropa in Amerika pomen velike rmene vojske. Cas je, konča KowIy, da pomislimo na bližnjo bodočnost ter precenimo to vojsko in njene voditelje. ! i ORIGINALNA FAŠIST0VSKA REKLAMA. Ako stopiš v Gorici ali v Vidmu v varie-tetno gledališče, da bi pozabil na lnide čase, v katerih živiš, boš bridko razočaran. Videl boš najprej kos kakšne burke, nato tudi kali mo-; demi ples, potem kino in na koncu še privr-žek: Laterna magica ti pokaže čebelnjak v gozdu, pTavo kraljestvo čebel; napisi in slike ti kažejo, kako smotreno je urejeno in razdeljeno delo v panju. Vsaka čebela na svojem mestu, vse dela. Za onega, Ivi ne dela, ni tu mesta: delavke pomorijo moške kakor hitro so izpolnili nalogo, ki jim jo je dala narava. Čebele pridno nosijo nabrani med domov; druge pa tudi izločajo posebne sokove, s katerimi umore vse nepoklicane goste. Sledi napis: Kakor v čebelnjaku, tako vlada red tudi v Italiji, odkar je fašizem na vladi. Povsod delo; fašistovska vlada je izdala ogromnega -denarja za javna dela. Slika kaže, kako delavci gradijo novo cesto s pomočjo modernih strojev; druga zopet velikanske naprave za vzdrževanje umetnih jezer in jezov. Nenadoma se ti prikaže Mussolini, ki orje (dvorana ploska), končno pa vidiš v ladjedelnici v delu dve novi vojni ladji, nato takoj mogočno križarko, ki straži italijansko obal. Vse to je naredil fašizem, ki je tudi skoro popolnoma uredil državne finance. Treba je še izpopolniti to delo. Zato: Podpisujte liktorsko posojilo 1 STAROST KININA. Kinin, katerega sta Pelletier in Caventou odkrila leta 1820, je bil že mnogo prej znan. Ko je žena peruanskega kralja bolehala na , mrzlici, ji je neki zdravnik iz Ecuadorja dal j zdravilo, ki je bilo prirejeno iz neke drevesno skorje, nakar se je njeno zdravje obrnilo na bolje. Ta skorja je bila od drevesa, katerega so tam nazvali quinaquina. Leta 1640 so jezuiti, ki so bili v Peru kot misijonarji, to prinesli v Evropo. iridfO£djus ,5ieven€a'i To in ono RADIO JAVNA NADLOGA. Medtem, ko se je radio pri nas takorekoJJ šele v najnovejšem času pričel bolj udomačen vati, imajo Angleži že zakonito prepoved, da se ne sme zvočnik (Lautsprecher) postavljati na okna ali vrtove, da bi se sosedje, kateri ne marajo za take vrste zabavo, ne razibur. jali. Prvo mesto, ki je dalo to odredbo, je Reading in kdor se mu ne pokori, plača tam pet funtov šterlingov (1375 Din) kazni. REKORDI DOLGOSTI ŽIVLJENJA. Rastlinstvo silno prekaša človeka in žival, kar tiče dolgosti življenja. Imamo drevesa, katerim prisojajo veščaki 4000 do 5000 let. Toda razun teh Metuzalemov med drevjem, eo drevesa, ki so po več sto let stara. Cipresa doseže starost 350 let, Epheu 450, a kostanj celo do 600 let. Cedra bo stara 800, hrast do 1000, v nekaterih slučajih celo do 1500 let. — Živali, katere dosežejo sto let starosti, spadajo že med dolgo živeče, tako slon, krokodil in želva. Kar-pi in ščuke žive do 150 let. Orli in papagaji postanejo nad sto let stari; Človek star sto lel je redkost. Rekord dolgega življenja ima menda še vedno Anglež Tomaž Parr, ki je dosegel starost 152 let in se je, ko je bil star 120 let, drugič oženil. ALI JE DETE PRTLJAGA? Na Holandskem imajo časopisi zopet kaj pisati. Dogodilo se je tole: V Amsterdam je iz Venloa prišla neka kmetica, ki je imela seboj pet mesecev starega otroka, katerega je kar enostavno nosila okoli v potni košari. Otrok je v košari ravno tako mimo spal kot doma v zibelki. Na železnici je šlo vse redno svojo pot. Toda v Amsterdamu so se pričele ovire. Stopila je namreč na tramvaj, toda sprevodnik ji je takoj zabranil, da bi šla s košaro v voz, češ, da je košara prtljaga in prtljaga ne sme v notranjost voza. Prtljaga sme 6amo na sprednji peron, četudi je v košari otrok, prtljaga ostane prtljaga. Žena je seveda protestirala, ravnotako tudi sopotniki. Saj končno sprednji peron tramvajskega voza ni prostor za pet mesecev starega otroka. Toda sprevodnik je ostal neizprosen, tako da je morala žena izstopiti. Stvar je seveda prišla v časopise, nastala je splošna diskusija. Ravnateljstvo cestne železnice naj izreče svojo sodbo. In to se je postavilo na sprevodnikovo stran. Ni sprevodnik otroka degradiral za prtljago, pač pa mati sama, ker je otroka položila v košaro, /.ko bi pet ali šest mater z otroci v košarah stopilo na tramvaj, ne bi ostal noben prostor več za druge potnike. In ako bi mati za otroka posebej plačala ter postavila košaro poleg sebe? Tudi to ne gre, kajti sicer zna priti gospod X ali pa Y z veliko košaro, plačati 10 centov ter jo postaviti poleg sebe. Na ta način bi postal osebni voz prtljažni. Logično ima ravnateljstvo prav, človeške pa ne. To posebno Holandci čutijo, kajti ti imajo otroke posebno radi. Ljudstvo se zavzema za otroke, ravnateljstvo pa pravi, da se mora držati predpisov. Tečaj za vodje »Mladcev« ljubljanskega orlovskega okrožja se nadaljuje in konča v nedeljo dna 19. decembra. Predavanje bo zelo zanimivo, zato naj se ga poleg vaditeljev udeleže tudi drugi člani, posebno oni, ki so se udeležili prejšnjih predavanj. Naše digašivo Akademski klub montanisfov v Ljubljani. Na zadnjem rednem obenem zboru A. K M. je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Scliarlach Rudolf, podpredsednic Kersnič Ivo, tajnik I. Lučovnik Rudolf, tajnik II. Budisavljevič Tatomir, blagajnik Štrajher Maks, knjižničar Verbič Stane, gospodai Maruši« Milan, arhivar Konte Vilibald, ref. za fer. prak. Kukar Zdenko. Revizorja: Htibner Oskar ii> Gluščevič Branko. N&sznanlla Društveni sestanek »Svete Vojske« se bo vi- šil v četrtek, dne 16. t. m. ob 20 v klavirski sobi drž. moškega učiteljišča. Dnevni red: Deklamacija »Grobovi tulijo«... — J. Lindič, Realizacija dra-matskega odseka. — M. Kunčič, Smernice brezalkoholne produkcije. — J. Lindič, Debata oziroma razgovor. Vabljen je vsakdo, ki se zaveda, da je skrajni čas omejiti brezmejno uživanje alkohola, k rodi ravno pri nas toliko gorja! fopred sodišča Državni vpokojenec. Da je revež, se mu vidi na prvi pogled. Star, sključen, na eno nogo šepa, obraz mu je utrujen in apatičen. Obleka je stara, oguljena, toda skrbno zakrpana in osnažena. Vsa postava nesrečnega obtoženca, vpokOjenega sluge, izziva sočutje in pomilovanje. Njegova pokojnina je skromna, preskromna. Je od kaste kronskih vpokojencev. Ker se ne more drugače preživljati, si je poiskal sjeromen zaslužek a sestavljanjem različnih prošenj in vlog na državne in druge urade. Toda sila kola lomi. In na stara leta se je mož spozabil, — prej je bil vkljub veliki revščini, v kateri je živel, vedno pošten, — in je vzel svoji sosedi, bogati gospej, več dragocenosti in oblek« ter jih nesel v zastavljalnico, denar si je pridržaJ zastavljalne listke pa je izročil lastnici. Pred sodiščem se mož zagovarja, dn si je (4 le Izposodil in da je nameraval dragocenosii ša pravočasno rešiti, tako da bi lastnica niti ne opazila, da so ti predmeti kdaj zmanjkali Mož jo dobil mesec dni navadne ječe. Mož je za mesec dni rešen skrbi, kaj bo jutri, pojutrišnjem? Koliko pa jih je njegovih tovarišev, ki so v istih ali pa še hujših stiskah, koliko jih je, preko katerih je šel neusmiljeno voz državne uprave, ft« !nnojr0 *rte,v bo zahtevalo življenja is nit-hovih vrat, Gospodarstvo Produkcija premosa v Sloveniji v oktobru. V naslednjem podajamo statistiko produkcije, oddaje in zalog premoga v oktobru 1926. V rudnikih v Sloveniji se je ta mesec nakopalo 161.760 ton premoga napram 120.410 ton v leptembru ln 130.590 ton v avgustu. Produkcija premoga se je v oktobru znatno dvignila in sicer za 41.350 ton ali za 34.4 odstotke. Sicer je v septembru produkcija zaostala vsled delne ustavitve obratov v času 6pora med rud-aiki in prometnim ministrstvom, vendar pa je povišanje produkcije v glavnem pripisati do-tari konjunkturi, katere je deležno naše pre-mogarstvo vsled štrajka angleških rudarjev. V primeri s produkcijo v oktobru preteklega leta (171.057 ton) zaostaja produkcija v oktobru tega leta le za 9297 ton ali za 5.4 odstotke. [Vsekakor pa bi bila produkcija lahko še večja, ko bi ne primanjkovalo vagonov za izvoz. Od produkcije iu deloma od zalog so premogovniki oddali železnicam 66.949 ton (v septembru 53.227 ton), brodarstvu 230 ton (95 ton), industriji 60.670 ton (45.825 ton), raznim strankam 19.891 ton (12.493 ton); sami so porabili 12.504 tone (9947 ton), izvozili pa so 14.861 ton (6812 ton). Skupno so torej oddali 165.116 ton (128//.99 ton). Ker je bila oddaja za 3356 ton večja kot produkcija, so se zaloge, ki so znašale koncem septembra 65.798 ton, skrčile na 62.439 ton. S tem so zaloge prvikrat v tekočem lotu padle pod nivo odgovarjajočega meseca preteklega leta. Kakor znano, so zaloge dosegle maksimum v aprilu tekočega leta (93.892 ton). Kakor je z ozirom na zvišanje produkcije pričakovati, se je število v rudnikih zaposlenih delavcev povečalo za 278 in sicer od 8984 delavcev v septembru na 9262 delavcev v oktobru. V ostalem je bilo zaposlenih 280 uradnikov (281) in 264 paznikov (256). Vendar je Število zaposlenih delavcev in paznikov še vedno za 3129 manjše kot v januarju tekočega leta (v avgustu za 3833). Zanimivo je dejstvo, da se je navzlic prometnim težkočam dvignil izvoz premoga na 14.861 ton. Premog se je izvozil predvsem v Italijo, kjer se je vsled štrajka v angleških premogovnikih najbolj občutilo pomanjkanje premoga. V maju, pred pričetkom štrajka, je znašal izvoz premoga iz Slovenije le 3905 ton. • » • Likvidacijo. Puškama v Kranju, reg. zadr. z 6. z., bo je raz-tružila in prešla v likvidacijo. »Vera«, trgovska družba z o. z., občeprometna in in-derqiac j*ka, propagandna in potovalna pisarna v ? Ljubljani so je razdružila ter j« prešla v likvida- ^^ Občni zbori. 28. dec. se bo vršil izredni občni »bor Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani (dneva! red: valorizacija bilančne vrednosti, izr premomba pravil); 29. dec. pa glavna skupščina Kranjske industrijske družbe (dnevni rod: bilanca, volitve in valorizacija družbene glavnice). Dne 28. deo. je sklican redni občni zbor Cinkarne, d. d. v Gaberju pri Celju (bilanca, volitve). Stanje Narodne banke z dne 8. t m. (Vso v milijonih Din; v oklepaju razlika napram stanju z dne 80. nov.) Aktiva: Kovinska podlaga 441.8 (—22.5), posojila 1415.8 (—17-8), račun začasne zamenjave 332.5 (—20.8), saldo raznih računov 757.8 (+64.3); pasiva: bankovci v obtoku-5867.6 (—28.0), račun začasno zamenjave 832.5 (—20.8), državne terjatve po raznih računih 65.1 (—28.1), razne obveznosti 689.3 (+80.1). Ostale postavke so ostale neizpremenjene. Živinski sejem r Ljubljani. Na živinski sejem, ki »e je vršil dne 16. t m., se je prignalo 188 konj z žrebeti, 78 volov, 70 krav, 37 telet in 73 prašičkov za reja Cene so ostale neizpremenjene: voli I. 8 Din, II. 7-50, krave debele 5—6, krave kloba-6arice 3—4, teleta 10—11.EO Din, vse za 1 kg žive teže; konji 1000-C000 Din po kakovosti, prašički za rejo 150 -250 Din. Promet poštne hranilnice t novembra. Promet poštno hranilnice je znašal v novembru 3927 milij. Din; vplačalo se je 1.968,805.204 Din, izplačalo pa se je 1.958,892.279 Din. 44.49% odpade na promet brez gotovine. Stanje vlog jo bilo 30. novembra sledečo: v Belgradu 88,817.807 Din, v Za- grebu 97,061.045 Din, v Ljubljani 71,882.524 Din ln v Sarajevu 88,444.278 dinarjev. Novootvorjenlh računov je bilo v Belgradu 61 (saldirana 2), v Za- 18e(23) * Li Janl 38 (23) in v So™!*™ Lkskurjlja delegatov tipskega velesejma r Jugoslavijo. Na imcijativo družbe »Putnik«, jo od-loftl mednarodni urad tipskega velesejma, da v aprilu obišče našo državo 60 predstavnikov nemškega gospodarstva. Upamo, da bodo obiskali tudi Ljubljano. ,•> '»ključujo naša domača industrija od velikih državnih nabavk. Generalno ravnateljstvo drzavndi železnic je razp;snlo za 24. t m. ofertno licitacijo za dobavo 81.660 ton tračnic in 8100 ton železnega materijala (vijakov, podložnic itd.) Meti tem ko nimamo v Jugoslaviji tvornice, ki bi izdelovala tračnice, se ves ostali materijal izdeluje v naših tovarnah. Navzlic temu se nahaja med pogoji za to dobavo določba, po kateri se mora ves materijal skupno oferiratt Ker naša železna industrija ne izdeluje tračnic in jih radi tega tudi ne more oferirati, predstavlja ta pogoj izključitev ntše domače industrijo, ld izdelujejo železni materijal za železniške potrebo od licitacije. — Trgovski minister Krajač se je tozadevno obrnil na prometnega ministra in zahteval, da se pogoji za to licitacijo spremenijo. Osnovanje blagovne borze t Skopljn. Gospodarski Icrogl iz južne Srbijo so pričeli akcijo za ustanovitev blagovne borzo, ki nnj bi se ustanovila v Skoplju. Trgovski minister Krajač jo v načelu pristal na ustanovitev. Trgovsko-industrijska zbornica bo v kratkem izdelala pravila blagovne borze kakor tudi nzance za to blago. Višina obrestne more za vlogo v Ni*«. NiS ima danes 10 bančnih zavodov in dvo zadrugi, ki sprejemajo vlogo. Vsled občutnega pomanjkanja kapitala plačujejo te banko in zadruge za vloge 12-14% obresti. ^ Sostanok plenuma železniške konferenco. Ker bo ožji odbor za določitev nove železniške mreže v kratkem dovršil svoje delo, bodo še ta teden pozvani delegati plenuma železniške konference t Belgrad. Prometno ministrstvo je obvestilo podrejene organe, da izdajo delegatom plenarne konference brezplačno železniško karle I. razreda. Pristop srednjeevropskih železarn k železarskemu karteln. Češkoslovaška, avstrijska in ogrska železarstva industrija je bila sprejeta v železarski kartel kot sklenjena skupina. Skupna produkcijska kvota te skupine je bila določena na dva milijona ton. Od te kvote odpadp na Češkoslovaško 70%, na Avstrijo 20 in na Ogrsko 10%. Kot podlaga za določitev kvote jo služila produkcija teh dežel v prvem četrtletju tekočega leta. Vsied razdelitve produkcijskih kvot podjetja sicer niso navezana, da se glede produkcije strogo držijo določene uinožine, vendar pa so ona podjetja, ki producirajo preko te kvote zavezana plačati od vsake tone, ki presega kvoto, 4 dolarje, od katere vsote se polovica razdeli na ona podjetja, ki so manj proizvajala. B orssa Dne 15. decembra 1926. ■ *" DENAR. Zagreb. Berlin 13.485-13.515 (13.498-13.528), Italija 249.77-251.77 (256-260), London 274.85— 275.05 (274.85—275.65), Newyork 56.568—58.768 (56.553—56.753), Pariz 225—227 (229—231), Praga . 167.837—168.637 (167.82-168.62), Dunaj 7.985- I 8.015 (7.980-8.010), Curih 10.945-10.975 (10.9447 I -10.9747). ! Cunh. Bolgrad 9.14 (9.18), Berlin 122.955 1 (123.20), Italija 22.70 (23.55 bi.), London 517.50 ; (517.625), Pariz 20.325 (20.(55), Praga 15.35 (15.32), ! Dunaj 73 (73.10), Bruselj 72.05 (72.05), Kopenha-gen 137.90 (138). Dunaj. Devize: Belgrad 12.48, Kodanj 188.50, I London 34.33, Milan 31.40, Ne\vyork 707.34, Pariz 1 28.13, Varšava 78.35. Valute: dolarji 706.40, francoski frank 28.17, lira 31.27, dinar 12.45, češkoslovaška krona 20.93. Pra".Tk Devize: Lira: 150.55, Zagreb 59.30, London 163.15, Newyork 33.67. VREDNOSTNI PAPIRJI. Zagreb. 7% invest. posoj. 80.50—81, vojna odškodnina 343—344, Hrv. esk. 100—102.50, Kred. 102—105, Hipobanka 58—59, Jugobanka 97 —98.50, Praštediona 890 zaklj., Ljublj. kreditna 140 zaklj., Gutmann 250 bi., Slavex 114 bi., Slavonija 32— 82.50, Trbovlje 325-330, Vevče 112 den. Ljub;,iana. 7% Invest. posoj. 78—80. vojna odškodnina 340 den., zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 195—198, Ljublj. kreditna 140 den., Mcrkantitna 95—95, zaklj. 95, Praštediona 885 den., Kred. zavod 170 -180, Strehe 90 den„ Trbovlje 315 den., Vevče 112 den., Stavbna 55—65, šešir 104 den. Dnnaj. Podon.-savska jadran. 781.000, Zivno 757.000, Alpine 384.500, Kranjska industrijalca 429.000, Trbovlje 410.500, Hrt. eek. 188.000, Ley kam 124.000, Mundus 1,095000, Slavonija 88.500. BM GO. LJubljana. Les: Kcfrtaujer les cs tanln, 15 odstot. okrog I ie, od 80 cm naprej klano, feo vag. n. p, neobeljeno, 21 d., olieljeno 23. d. Brzojavni drogovi, borovi, zdravi, obeljeni, stegnjeni, ravni (z dopustom male enostranske krivine), ravno odžagani, dolž. (i'/i m, najmanjši obseg: v vrhu 88 cm in 2 m od tal 53 cm, računajoč 800 kg na t m" 40 de«-* in računajoč 700 kg na 1 ni« 42 den., in doli 8X m, najmanjši obseg: v vrhu 40 cm in 2 m od tal 56 cm, računajoč 800 kg na t m» 63 den., in računajoč 700 kg na 1 m» 66 den. za komad, fco vag. meja. Madrieri (smreka, jelka) 75X220 mm, III. in IV., fco meja 1 vag. 420- 420, zaklj. 420. Hrastovi žesleznišld pragovi: 2.60 m 24X14 59.60 —59.60, zaklj. 59.60, 2.45 m do 2.50 m 22X12Vi 48.50-48.50, zaklj. 48.50, 2.30 m 22X12K 84.50— 84.50, zaklj. 34.50, slnipno 8 vag., fco vag. meja. 2 i t o in poljski pridelki: pšenica, 75/76, fco vag. nakl. postaja 295 (blago); koruza umetno sušena, fco vag. nakl. post. 155 (bi.); ko ruza nova, času primerno suha, fco vag. nakl post. 140 (bi.); koruza nova, času primerno suha, za januar, fco vag. nakl. post. 150 (bi); ajda prekmurska, fco vag. nakl. post. 835 (bi.); rž, 71/72, 2%, fco vag. nakl. post. 225 (bL); iečmen krmilni, 62/63, fco vag. nakladalna post. 170 (bi.); Ječmen krmilni, 63/64, fco vag. nakl. post. 180 (bi); ječmen letni, 65/66, fco vag. nakl. post. 192.50; oves, fco vag. maki. post. 160 (bi.); otrobi drobni, fco vag, nakl. post 125 (bL); fižol beli, 8-4%, fco vag. nakl post. 175 (bi.); fižol rmeni, 3—4%, fco vag. nakl. post 175 (b).). Eksekutivna prodaja: Smrekovi in jelovi hlodi od 25 cm srednjega premera naprej, od 4 m dolž. naprej. Plačilo proti duplikntu tovornega lista in računa. Cena fro vag. naklad, post. Gradac, Dolenjsko, ca. 900 m« 175—175, zaklj 175. Spori Izrodna glavna »kupSčina JZSS. Sklicujemo izredno glavno skupščino JZSS na dan 20. t. m. ob 8 zvečer v damski sobi kavarne Emona. Dnevni red: Izprenemba pravil. Pravico leovanja ima vsak klub, ki je čLm Zveze in ki je vplačal zvezi vse svoje obveznosti. Vsak klub ima en glas. — Odbor. Vsi klubi se pozivajo, da sestavijo program zlmskosportnih prireditev ter ga vpošljejo zvezi najkasneje do 23. t. m., ker bo izdala zveza vse programa za vso sezono na skupnem prospektu. Kdor ne bo pravočasno javil, so ga ne bo moglo vpoštevati. — JZSS. Poziv na smučarski tečaj v Kranjski gori. hi-goslovanska ziniskosportna zveza bo priredila za začetnike in za one, ki se žele v smučanju še Izpopolniti, desetdnevni smuški tečaj v Kranjski gori. Tečaj bo pričel dne 26. decembra ln bo trajal do 4. januarja. Tečaj bodo vodili najboljši zvezni smučarji, Člani zveznega nastavniškega zbora, tako da žo ti smučarji jamčijo za uspeh in za popolno teoretsko ln praktično izvežbanje smučarjev. V tečaj se lahko prijavi vsakdo, vendar pa bo mogla zveza radi stroškov izvrSiti tečaj samo v tem slučaju, ako bo zadostno prijav. Vsi oni, ki se žele udeležiti tečaja, naj se takoj prijavijo na Jugoslovansko zim-skosportno zvezo v Ljubljani ter vpošljejo zaeno s prijavo 100 Din kot pristopnino, za tečaj. Ako so tečaj ne bo vršil, se ta deur.r r >i rne. Zveza preskrbi tudi stanovnnje v Kranja gori onim, ki to žple, sicer so pa vsakdo sam lahko prijavi na hotel Slavec, Kranjska gora. Penzion v . Kranjski gori znaša dnevno ca. 60 do 80 Din za osebo. Tisti, katerim ne bi konveniral dan začetka tečaja, pridejo lahko kak dan kasneje, ter se jim bo nudila prilika, da kljub temu končajo tečaj.. Vse ostale informacije daje zveza. Smuški tečaj za Šolsko mladino r Ljubljani. Jugoslovanska zims'-osportna zveza priredi v dneh od 28. decembra 1926 daljo brezplačni smuški tečaj za šolsko mladino. Tečaj se bo vršil pod Tivoll-jem ter se bo dan naznanil na sestanku, ki so bo vršil pred prazniki v Ljubljani. Tečaj bodo vodili zvezni uastavniki v strogi disciplini in skrbno primerno starosti otrok. JZSS poživlja starše, da pošljejo svoje otroke v ta tečaj ter v čim večji meri nudijo otrokom prepotrebnega kretanja v zimi v prosti naravi, da si okrepe pod toplim zimskim soln-cem in z zdravimi a veselimi gibi svoja telesca. V smučanju boste dali svojim otrokom največ koristi in največ pristnega in zdravega veselja. Prijava sprejema zveza nakasneje do 22. t. m. Dan začetnega predavanja in prvega sestanka se bo pravočasno objavil. ZIMSKI ŠPORT SE PRIČENJA. Ob Miklavževem so se pobelile naše lepe planine vso do najvišjih vršičev. Takšno je bilo Miklavževo darilo našim smučarjem. Kamniške planine so dobile okoli 70 cm debelo sneženo odejo, ld jo nudila pretekli teden smučarjem skrajno dober teren. Tako na Krvavcu, kakor tudi na Veliki planini je bil izboren pršič. Pridni smučarji so po- hiteli le takoj po Miklavževem, da sprejmejo rti srečni to lepo darilo. Zadnje dni preteklega tedna je bil obisk zlasti na Veliki planini zelo živahen. Tiha dolinica je kar oživela. Zal le, da Je Koča na Veliki planbii komaj prevzela Številne goste čei noč pod svojo skromno, a zelo gostoljubno streho. Izredno lepo vreme, ki vlada zadnje dni v naših planinah, pa ni naklonjeno sneženi odeji ki kar vidoma kopni Veter odnaša sneg za smučarji. Skale, peči in čeri že lezejo zojjet na dan, da vidijo prijazno in vedro nebo. Danes Je še okoli 40 cm pr&iča na Veliki planbii. Dohod na Veliko planina je lahek. Tudi železniška uprava je napravila za nedeljo zopet veselje tako smučarjem kakor tudi turistom, ker je zopet uvedla že odpravljeni večerni nedeljski turistovski vlak iz Kamnika. Ta vlak Je prisopihal v nedeljo zvečer v LJubljano nabito poln lzlotnikov, ki so zbežali deloma že v soboto iz Ljubljane pred gosto in dušljlvo ljubljansko nierrlo. Kakor nam sporočajo, je zadnje dni tudi v triglavskem pogorju zpJo lepo ln solnčno vreme. Tekom nedelje so bil že najbližji hribi ljubljanske okolice kakor Šmarna gora ln Sv. Katarina od enajstih dopoldne vsi v toplem solncu. Mnogo planincev se je v nedeljo povzpelo na te solnčne hribčke, kjer so se solnčili in zadovoljni uživali prekrasen razgled po lepem božjem svetu. Le ljubljansko polje z Ljubljano vred Je bilo skrito v gosti umazani neprodinil kopreui ljubljanske megle. FIFA. V Parizu Je zborovala. Najprvo so dali Amo« rila ukor, ker prevzema igravce. Torej nič posebnega. Kazen so zahtevale srednjeevropske zveze in tudi Irska. i>a ni nič izdalo. Glede praških sklepov o evrops';:m pokalu, o katerih smo že poročali, je Fifa sklenila: >Sanio Fifa sme razpisovati mednarodne tekme, zato ne more dovoliti bojev za po. kal. A njen tajnik Hirscbmann Je pooblaščen, da vpraša pri posameznih zvezah, če ie razpis mednarodnih prvenstev dober ali ne.< Za izvedbo takih tekem so Izvolili odbor, ki se bo prvič seetal na koncu januarja ali v začetku februarja prihodnjega leta. O srednjeevropskem pokalu niso nU sklepali, to vprašanje bodo razmotrivali na prihodnjem kongresu v Helsinkih (Helsingtors). Spro. jeli so Kubo in Chile. V mednarodni olimpijski odbor so poslali predsednika Rimeta. PELTZER IN WIDE IN NURMI. Pisali smo žo, da hoče Nurmi popraviti svo) berlinski poraz. Sedaj piše sam o tem v božični številki vodilnega finskega športnega lista >Suo-men Urhoiluletlii«. Že uvod je značilen: »Nikakor ne mislim, da bi se s temi vrsticami zagovarjal prod javnostjo zaradi porazov v Berlinu, temveč iz« polnjujeni samo žoljo urednika tega časopisa. Zame je pač vseeno, kako misli javnost o mojem porazu.« Na.to pripoveduje, kako je spoznal veliki Peltzerjev tekaški talent. Šel je v Berlin, ker je hotel držati besedo, čeprav je čutil, da ne bo zmagal. Preveč je bil streniran, v Berlinu si Je pa še želodeo pokvaril. Hitro je hujšal. Nato opisuje oni znani tek in pravi da je pri teku na 1500 m najtežja točka tek med 1000 in 1200 motri. Za tekače ua dolge razdalje je 1500 m spodnja meja, za 800 metrske tekače pa zgornja; primerja obe vrsti ln pravi da so se tekači na dolge razdalje večkral približali 1500 met. rekordu kot pa druga vrsta. In vendar, če prideta najboljša dva iz obeh vrst skupaj, zmaga zmeraj 800 melerski tekač. Tekača na dolge razdalje more pri teku na 1500 m rešiti le izredna hitrost v začetku teka, začetni tempo j« zanj najtežjL Ce sta oba v najboljši formi bosta tekla prvih 400 m v ca. 57 sek., 800 ni v 1:58, 1000 m v 2:2911 (svet. rekord je 2:26.8). >Do sera je tek zame napornejšl odslej pa lažji, ker sera vztrnjnejši. Pri 1200 to sva oba razmeroma enako trudna, zadnjih 800 m odloči vztrajnost. Končnega spurta ni, razen če tako označimo pospešeno dolžino koraka v zadnjem delu teka. Nadalje pripoveduje Nurmi, da bo zboljšal Peltzerjev rekord 3:51 še pred prihodnjim julijem in kmalu tudi VVidejev rekord na 2 milji 9:01.6. »Ko sem bil v Berlinu premagan, me to ni nič potlačilo; vplivalo je name prav tako kakor porazi pri izbirnih tekmah za olimpiado 1924. Kakor sem bil takrat hvaležen Ritoll tako sem za Berlin večno hvaležen VVideju in Peltzerju.< Nurmi malo govori; a če kaj reče, to tudi drži. Živahna obeta biti pomlad predollmpijskega leta 19271 MEDNARODNE SMUSKE TEKME. Priredila jih bo italijanska smuška zveza v dneh od 3. do 6. februarja 1927 v Cortina d'Am-pezzo, Dolomiti. Letos sem bil tam in je to ozemlje res kar najidealnejše tekmovališče. Tekme s« začnejo 3. februarja, s trajnostnim tekom na 50 km, 5. februarja bo tek na 18 km; 6. februarja s sko. kom spojeni tek na novo zgrajeni veliki skakalnici Že sedaj je skakalnica pripravna za skoke 60 m; ploskev spodaj, ko preletimo dol, je nagnjena 36°. Zaletnl stolp ima višino 29 m. Doslej so udeležbo priglasile Švica, Češkoslovaška, Nemčija; Francija je rekla, da bo skoraj gotovo prišla. Seveda pa pričakujejo še drugih priglasil. Italijo bo zastopalo okoli 20 smučarjev. Te tekme so nekakšna zadnj« Sir H. Rider Haggard: 66 Hči cesarja Hontezume. Zgodovinska povest Iz angleščine prevel Jos. Poljanec Ko sla bila gotova, sta ugasnila baklje in nekoliko časa je vladala popolna tišina. Tedajci so se iz daljave začuli ženski glasovi, ki so peli poročno pesem; za njihov okus je bila nemara jako lepa, vendar je ne boni opisoval. Petje je utihnilo in slišalo se je samo šumenje obleke in tiho šepetanje. Tedaj se je oglasil iz teme moški glas, ki je rekel: >Ali ste tukaj, izvoljenke nebes?« In ženski glas, po mojih mislih je bil glas kne-ginje Otomi, je odgovarjal: »Tukaj smo.« >0 device anahuaške države,« je nadaljeval moški glas iz tmine, »in ti, o Tezkatlipoka, bog med bogovi, poslušnjte moje besede. Device! Velika čast vam je bila izkazana, kajti samo nebo vas je izbralo, da vam dodeli ime, dražestnost in kreposti štirih velikih boginj; izbralo vas je, da bivate nekoliko časa ob strani tega boga, vašega stvaritelja in vašega gospodarja, kateremu je dopadlo, da nas je prišel obiskat za kratko dobo, preden se vrne na svoj dom v bivališču solnca. Glejte, da se Izkažete vredne te časti. Tolažite ga, razveseljujte ga, da pozabi v vasi prijaznosti na svojo slavo in da vzame seboj, kedar se vrne v svoje bivališče, hvaležen spomin in dobro sporočilo o vašem ljudstvu. Le nekoliko časa vam je dano, da bivate v tem življenju ob njegovi strani, kajti kreljuti njegovega duha že prhutajo ob dro-govje mesa kal.or ptica, zaprta v kletki, in kmalu se bo otresel vas in nas. Vendar je dovoljeno eni izmed vas, ako jo je volja, da ga spremlja v njegov dom, deležna njegovega poleta v hišo solnca. Ampak vam vsem, ako greste ž njim ali ako ostanete tukaj, da žalujete za njim vse dni svojega življenja, naročam: ljubite in razveseljujte ga, bodite nežne in ljubeznive ž njim, ker drugače vas zadene poguba na tem in onem svelu in slab sloves bo šel v nebesih o vas fn nas vseh. Tebe pa, o Tezkatlipoka, prosimo, sprejmi te device, ki nosijo ime in čare tvojih nebeških družic; v vsem cesarstvu Anahuak ni lepših devic niti iz bolj visokega rodu, in med njimi je sama hči našega cesarja. Res da niso popolne, kajti popolnost je poznana samo tobi v nebeških cesarstvih; te device so le senca in simbol nebeških boginj, tvojih pravih žena, in tukaj na zemlji ni popolnih žensk. Na žalost nimamo boljših, da bi ti jih ponudili, vendar upamo, da boš tedaj, ko ti bo prijalo, da odideš odtod, imel dobro mnenje o ženskah naše dežele in jih z višav blagoslovil, ker bo prijazen tvoj spomin na nje, ki so se imenovale tvoje žene na zemlji.« Glas je utihnil, nato pa se je oglasil iznova: »Ženske, v vaših božanstvenih imenih boginj Moči, Milo, Atla in Klihto in v imenu vseh bogov vas poročam s stvariteljem Tezkatlipoko, da živite z njim za časa njegovega bivanja na zemlji. Med nami bivajoči bog jemlje v zakon vas, katere je sam ustvaril, da bi bil simbol popolen. Da pa vaša radost ne bo prevelika — poglejte sedaj listo, kar bo.« Ko je glas izgovoril te besede, so na daljnem koncu sobane zagorele baklje in razkrile grozovit prizor. Tam je na žrtveniku ležalo telo nekega človeka _ ai} je bilo telo živega človeka ali iz voska nurejeno, ne vem še danes; mislim pa, da je moral biti iz voska, ker se mu je koža belo svetila kot meni — razen če je bilo telo pobarvano. Pet duhovnov ga je držalo za ude in glavo, šesti pa je stal nad njim, držeč v rokah nož iz obsidiana. Zavihtel ga ie visoko v zrak, ko pa se je zabliskal, so bakl e ugasnile. Nato se je slišal zamolkli odjek udarca in stokajoči glasovi; zavladala je zopet tišina, dokler niso neveste iznova zapele poročno pesem, Čudno, divje prijetno pesem, ki me pa ni malo ni mogla ganiti z ozirom na to, kar sem bil videl in slišal. V temi so prepevale celo še bolj glasno, kar se je na koncu sobane naenkrat zasvetila ena sama baklja, i nalo še druga in tretja, dasi nisem videl, kdo jih je vžigal, in vsa sobana je bila kakor en plamen luči. Oltar, žrtva, duhovniki, vse je izginilo in v sobani ni bilo drugega kot jaz in moje štiri neveste. Vse so bilo visoke, ljubke ženske in vsaka je na čelu imela znamenje ene izmed štirih boginj, ampak Otomi je bila najbolj krasna in dražestua in je bila v resnici prava boginja. Druga za drugo so prihajale k meni, smehljajoč in vzdihujoč, pokleknile pred menoj in dejale: »Izvoljena sem bila, da sem ti za nekoliko časa žena, o Tezkatlipoka, in srečna sem devica. Naj bogovi dodelijo, da bi bila dopadljiva tvojim očem, da bi me ljubil tako, kakor te jaz častim.« Po teh besedah se je vsaka zopet umaknila iz slišne daljave in prišla je naslednja. Naj zadnja je prišla Otomi. Pokleknila je in izpregovorila omenjene besede, nato pa je pristavila s tihim glasom: o .o- H' > ' ^ • Ž o => < c C t n — 2 o f * ° k o " £ ^ š " 0 o a ^ C ~ _ O c- io. 71 ' S S r 1 f s S K 5 s S N D =• * 5 g' s: g o S O < o- C S a. o o) rt r a "2 ^ s P' B e I B E N P < P 7 f= o » p 5 f X S » TO (a O S. pr • P S ■ ™ s. P "5" ' 3 n ^ * 2 o> _ 18 CA e: U a n jo, § g. m o O «3 D) _ 3 X* u, 00 K-cj P K" P a « n » S i ° % FH M 1 3 I rj M 50 2 ro — C J i S- N M S f < priprava za olimpiado v St. Moritzu. Ne bi bilo slabo, če bi si jih ogledali tudi naSi smučarji. DIENER SE VRAČA. Huda je bila; Gorman, Hansen, Maloney, v kratkem času tako hudi trije boji, to je res veliko. Tex Rickard namerava po povratku Dienerja v Ameriko prirediti revanšno tekmo med njim in Paolinom. Paolino ne sme bojevati nobenega boja razen tistega, ki ga Tex Rickard določi. Pregled vremena od 8. do 13. decembra 1926. (Podatki datirajo od 8. ure dotičnega dne.) 8. Plasti vis. barometra se valijo v obliki Jezika po naši državi (smer SE), dvigujejo naglo barometer tudi v okrožjih sredozem. niz. tlaka, katerega ostanek eksistira hipno le še v okrožjih Kapola (75o). Vcirovi v vzhodni SHS popuščajo, bora še traja radi prevelikih zrakotlačnili razlik med Jadranom in SHS (Zagreb 770, Split 761.8). V Primorju in SK SI16 jc deževalo (Split 31.0), snežilo pa v NE SHS. Toplota je padla v državi povprečno za 6". 9. Čvrsti tlak zaseda vso Evropo (Pariz 781) e hladnim, mirnim, meglovitim ali oblačnim vremenom. Nizkega tlaka v juž. Evropi ni več in bora se radi tega bolj in bolj ustavlja (Zagreb 771.9, Split 767.4, Messina 765.1). Niz. tlak nad Sev. ledenim morjem je omejen na ondotna okrožja (Seydis-fjord 736). V SHS je meglovito v Sloveniji in zah. Hrvatski, v Primorju delno oblačno, na vzhodu oblačno-deževno. Toplota nazadovala na severu tnalo, na jugu znatno. 10. Visok barometer v Evropi vztraja, v vremenu ni sprememb. Na Baltik prehaja iz Sev. ledenega morja topel val s širokim deževnim pasom. Bora v Primorju je zmerna. V vzhodni SHS pada sneg, v Sloveniji je sinoči tu in tam neznatno de-žilo. Toplota je nazadovala povprečno za 1° C. 11. Središče visokega tlaka je v zahodni Evropi (Bruxelles 781). Široki severni deževni pa6 se pomiče proti jugu. Neznatno je deževalo v vzhodni SHS, na Madjarskem in Nemčiji. Toplota raste v sred. in sev. vzhodni Evropi, drugod nazaduje. 12. Vis. tlak še obvlada pretežni del Evrope; nizek iz Sev. ledenega morja pa polni okrožje severne, deloma tudi centralne Rusije. Bora se še pojavlja na gornjem Jadranu; deževalo je malokje, megla je na dnevnem redu posebno v ljubljanskem tn zagrebškem okrožju ter v Lombardiji, kjer dosega dnevni višek toplote jedva 0 do 2° C. 13. Povsem zmeren hladen val (vis. tlak) stoji v sred. in zah. Evropi z meglovitim vremenom (Bern 775). Vetrovi so slabi tudi pri nas, meglovito je v ljubljanskem in zagrebškem okrožju, v ostalem delno ali pa popolno vedro. Nizek tlak v Rusiji napreduje k Črnemu morju z živahnimi vetrovi (Kijev 751.6, Leningrad 746.9). Znatnih sprememb v toploti ni (v Ljubljani najnižja —2.2, najvišja -0.8). Fregled toplote r gorenji dobi: Spitsbergi Leningrad Moskva Stockholm Varšava Budapest Miinchen Berlin Seydisfjord Loidon Pariz Lvon Madrid Rim Aiaccio Messina Sofija Bukarest Odesa Mariborčani! Praktična Božična darila si nabavite le pri tvrdki FRANJO MAJER MARIBOR, Glavni trg 9. Poslano Z ozirom na >Poslano« v Vašem cenjenem listu z dne 15. decembra od »Standard Oil Comp. of Jugoslavija« radi neke časopisne notice, izjavljam, da ne morem na to odgovoriti, ker te notice nisem čital in tudi nisem bil od nobene strani opozorjen. Ker navaja »Standard Oil Comp.« mojo pravdo radi neke terjatve napram meni, izjavljam, da imam istotako jaz napram njej svojo protiterjatev ter bo o tem odločilo itak sodišče. Dalje spravlja družba že v drugič v javnost, da so mi odvzeli zastopstvo. Bodi zato resnici na ljubo povedano, da sem imel jaz od j leta 1919 zvezo direktno s podružnico »Stan-i dard Oil Comp. of Newyork« v Belgradu, ka-i tera zveza se je pa v letu 1923 ali 1924 pre-1 kanila radi prenehanja poslovanja te podružni-i ce in radi afiliacije iste z »SHS Amerikansko j Petrolejsko d. d.« v Ztugrebu. Slednji je pripadala kot delokrog cela Slovenija in je imelo ; to društvo tu svojega zastopnika že od preje. Po preteku par mesecev mi je izročila sicer nova družba ponovno svoj ezastopstvo za Slovenijo, vendar samo za olje. Po preteku nekaj mesecev se je ta zveza že prekinila radi večnih intrig in ker ni radi dveh zastopnikov konveniralo niti družbi, še manj pa meni. Če se pa čuti po kakem časopisu družba užaljena, naj to uredi z dotičnim listom. Ljubljana, 15. decembra 1926. A. Lampret, Ljubljana. dobro ohra- Klavir prodam, - Naslov pove uprava lista pod St. 8642 Ogias, _ —11 -13 -8 —17 _ —1 —2 — — 0 -5 —18 —2 — — -5 —5 1 —3 — 1 — 0 — 0 1 1 — 0 0 o — 6 6 4 —1 1 o 7 — —2 — 6 8 8 7 6 1 5 — 0 — 5 6 4 6 4 4 4 4 1 4 5 4 0 9 3 — 2 2 1 — — — 4 4 6 8 — 4 0 1 0 _ _ _ _ 7 6 15 14 10 12 13 14 3 0 -1 -1 — 4 — 9 11 — — 0 —4 —9 — — — 6 Komanda 8, žandarmerijskega polka potrebuje 100.000 pol koncept - papirja, 11 kg težine, 8000 pol boljšega ovojnega papirja, 4000 pol boljšega pivnika, 100 škatel boljšega pečatnega voska, 12 litrov črnega črnila in 20 komadov biljež-nih koledarjev. — Oni, kateri žele te predmete dobaviti, naj predlože svoje ponudbe najkasneje do 22. decembra do 10. ure dopoldne blagajniku tega polka. Dobava se poveri najnižjemu ponudniku, ko dospe odobrenje od komande žandar-merije iz Beograda, E, broj 14,439 komande 8. žandarm. puka. Podpisani vljudno naznanjam cenjenemu občinstvi, da sem s 15. decembrom prevzel izvrševanje SLAŠČIČARSKE OBRTI od g. ALOJZIJA DEŽMANA v Ljubljani — Gosposka ulica št. 4. Obrt bom vodil sam osebno ter izdeloval vsa v to stroko spadajoča dela, da bom zamogel po-streči s prvovrstnimi izdelki v popolno zadovoljstvo svojih odjemalcev, V dokaz svoje sposobnosti in kvalifikacije naj služi dejstvo, da sem bil več let vodia te stroke v hotelu »Union« v Ljubljani, kjer se je občinstvo lahko prepričalo o mojih zmožnostih. Priporočujoč se, beležim z odlič. spoštovanjem Alojzij Gaile Ljubljana, Gosposka ul. 4. Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 15. decembra 1926. Višina barometra 308 8 m Opazovanja Barometer Toplota t C' Rel. tlaga Velar In bralna t m Oblačnost 0-10 Vrsta padavin •c i s- j™ e> au II krat čas ob opazovanju i :'im da 7" 7 764-7 2-4 84 mirno 10 škrop 1-8 6-4 2-3 L|nbl|ana (dvorec) 8 764-9 2-8 83 ENE 0-5 10 14 764-5 6-0 78 ENE 0-5 8 21 766-1 2-4 87 NE 1 8 i Maribor 765-6 -4-0 99 NVV 1-5 10 dež megla 7 -4 Zagreb 764'8 2-0 90 mirno 10 megla 5 Belgrad 8 765-2 2-0 83 mirno 6 fi -1 Sara|evo Skoplje 767-6 -4-0 100 mirno 10 megla 11 -5 Dubrovnik 764-5 11-0 58 NNE 1-5 8 1 10 Split 765-1 9-0 94 E 3 10 dež 2-0 P 3 Praga i 7623 3-0 W 7 10 ■ 0-3 4 1 ---1—j- ----1-----------—— r*vjkJ"jl »""i «>.» ijuuijauanc. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za četrtek, dne 16. decembra: Vlažno; zračni tokovi iz seve-rozapada; zopet oblačno, v ni žinah temperatura nad ničlo. Povpr. barometer nižji kot včeraj za 1.1 mm. ALAMA prve vrste novo blago, popolno zrela dobiva se povsod Prva hrvatska tvornica salame, sušena mesa i masti Patrinja Glavno zastopstvo za Slovenijo: R. Bunc In dnin, Ljubljana - Celje IR Franc Kllner, Maribor. Velika razprodaja galanterijskega in modnega blaga po globoko reduciran i h cenah. Lepa Božična in Novoletna darila Igo Baloh __Maribor, Gosposka ulica št. /5 Znižane cene in nai- večje skladišče dvo-i koles, motorjev, ši-1 valnih strojev, otroških vozičkov, vsakovrstnih nadome-l stnih delov, pneu- _ matike. Posebni oddelek za popolno popravo, emaj-liranjc in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki franko. „ T R I B U N A" - F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska 4 ABSOLVENTINJA mešč. šole IŠČE službe. Event. gre tudi kot učenka v veletrgovino. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Takoj« 8570. VRTNAR mlajša moč, oženjen brez otrok, išče primer, službe tudi na deželi. Ponudbe na upravo lista v Mariboru. 8623 LEP POSTRANSKI zaslužek sc nudi resnim in poštenim držav, vpokojencem in tudi drugim s prodajo domačih državnih srečk na obroke. Reflektanti za tako zastopstvo naj pošljejo pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »Domač ljub ljanski zavod«. 8606 prodajalka" mešane stroke, želi pre meniti službo v mestu ali na deželi; ponudbe upravo lista pod šifro; »Marljivost« 8630. Boljšemu gospodu oddam lepo, nemeblov. SOBO. Ponudbe upravi lista pod »Soliden« 8608. T. RABIČ Ljubljana ^orsk* ZELO POCENI prodam popoln, novo črno obleko in suknjo. Naslov pove uprava lista pod št. 8589. Stavbno podjetje ACCETT0 & drugoui družba z o. z Maribor, Frančiškan, ul. jugoslovan navijalni in raztezalni mojster (Fleyer- und Streckenmeister) v predilnici, išče mesto v Jugoslaviji. Zaposlen je nad 18 let v Češkoslovaški. - Naslov v upravi »Slovenca« pod Stev. 8007. prodajalka Iščem službo v trgov, z mešanim blagom. Naslov v upravi pod Stev. 8631. Kuharica srednjih let, pridna in poštena, išče službe v župnišče. - Naslov pove uprava lista pod St. 8609. strugarske in stavbno ključavničarske takoj sprejme železo tovarna v Ljubljani. - Naslov pri oglas, oddelku lista pod št. 8601. Drožerijskega pomočnika izurjenega, zanesljivega, z dobrimi referencami, po možnosti z znanjem francoskega in nemškega jezika, IŠČEMO. Plača dobra pod najboljšimi pogoji. Vstopi lahko takoj. - AngleSka drožerifa Vuka KARACIČA 14, Beograd. Zastopnike" in zastopnice išče zavarovalna družba za Ljubljano pod ugodnimi pogoji. Pripravno za vsakogar. - Ponudbe pod »ZAVAROVALNICA« St. 8517 na upravo lista. Pozor čevljarji! Gornje dele vseh vrst čevljev dobite dobro in solidno izvršene po najnižjih cenah pri I. Mar-chiotti, trgovina z usnjem, Ljubljana, Sv. Petra cesta 30. 4845 AUTOMOBILE vsakovrstne, in motorna kolesa, popravlja najbolje, najhitreje in najceneje: FLORJANČIČ, Karlovska cesta 22. 6432 Kupujem staro zlato in srebro kakor tudi denar, po najvišjih dnevnih cenah, — Trvdka Almoslechner, Celje, Prešernova ul. 1. Mlekarna novo zidana, z najmoder-nimi stroji urejena, v prav dobrem teku, v najugodnejšem kraju, v bliž. Zagreba, kjer se more dnevno 3000 litrov mleka dobiti, je iz proste roke naprodaj. - Naslov pove uprava lista pod St 8611, Kupi se vsaka količina smrekovega in jelovega brusnega lesa proti takojšnjemu plačilu. - Cenj. ponudbe z na-, vedbo cene, količine in časa dobave na upravo »Slovenca« pod šifro: »Brusni les« Stev. 8600, zimska jabolka od 30 kg naprej, franko 11 Loče, brutto za netto, i kg 2.50 Din, razpošilja i D. RIBIZEL, Sv. Jernej, M poŠta Loče. 8434 TRTF I Vse "meri- I II I tm . kanske podlage, ključi in korenjaki, j izvirne Tclekijeve selek- j cije, cepiči na Berlandie- j I ri. »Prvi Jugoslovanski I Loznjaci, Daruvar, Hrv. ; g Zahtevajte cenik! 8617 ! mikroskop rabljen, a dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na upravo lista pod St. 8643. Inserati v »Slovencu' imajo vedno uspeh! Zdravila za žiuino: lastne preizkušene specijalitete, izdelane po navodilih nadživino-zdravnika Sadnikarja dobite samo v lekarni na Vrhniki. Posebno priporočamo: Sadnikarjet protikntaraličen prah za konje zoper prehlajenje na sopilih, izcejali je žlema in gnoja iz nosnic, otežkočeno dihanje in kašelj, škatlja 20 Din. Bosulin svečice zoper sramnično vnetje ter jalovost krav in telic, to je onih krav, ki se gonijo, a ne obrejijo. Škatja z 12 svečicami 30 Din. Sadnikarjev rdravilni prašek zoper obolenje prašičev, zoper bolezni na prebavilih in zaprtje, pravočasno uporabljen zabrani izbruh rdečice, en zavoj 12 Din, 10 zavojev 100 Din, Konjski evet (fluid) zoper negibčnost udov in rev-matizem vseh domačih živali, štel. 15 Din. Hesalin uniči takoj vse bolhe in uši pri vsaki živali, tuba 8 Din. Kapljice za prašiče, dvigajo slast do jedi in urejujejo prebavo, stekl. 8 Din. Vsakemu zdravilu je pridejano natančno živinozdravniško navodilo! — V zalogi so tudi vsa druga zoravilal Lekarna HOČEVAR Vrhnika 23 (Dobe se tudi v lekarni pri Sv. Roku v ŠiSki). •2* Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm, da je Vsemogočni poklical k Sebi našo ljubljeno soprogo, mamico, sestro in teto, gospo R0ZALIJ0 PRIMOŽIČ soprogo okr. gozdarja prevideno s sv. zakramenti, po daljši bolezni, v torek 14. t. m. Pogreb nepozabne bo v četrtek dne 16. decembra ob pol 4 popoldne na domače pokopališče. — Pokojnico priporočamo v pobožno molitev. Škofja Loka, dne 15. decembra 1926. Franc Primožič, soprog, okrajni gozdar. Metka in Maks, otroka, " v-, j... -. >i) OPEKARNA MENGEŠ. Milan Jenčič in drugi v Mengšu, naznanja tužno vest, da je njen dolgoletni, marljivi in zvesti knjigovodja in žendarme* rijski narednik v p., gospod FRANC PAJNTER dne 14. t. ra. po dolgi bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb se bo vršil v četrtek dne 16. t. m. ob 15. (3.) uri popoldne iz mrtvašnice javne bolnice v Ljubljani k Sv. Križu. Blagega pokojnika ohranimo v najboljšem spominu. Mengeš, dne 15. decembra 1926. Razpisujemo dobavo 50 komadov kalijevih patron štev. 2, model 1912, za Dragerjeve jamske rešilne aparate, — Ponudbe je vložiti do 28. dec. t. 1. - Direkcija držav, rudnika Zabukovca, p. Griže, dne 13. decembra 1926. za obisk privatnih strank v Ljubljani in okolici se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Postranski zaslužek« Stev. 8518. Na podlagi zakona o drž. računovodstvu razpisujemo dobavo 39JP- 120 ma jamskega lesa. Ustmena razprava bo dne 28. t, m. Več pri podpisani. — Direkcija držav, i rudnika Zabukovca, pošta Griže, dne 13. dec. t. 1. Zahvala. Vsem, ki so povodom smrti naše dobre, 84 lel stare matere, gospe (Inotolije Goriseh izkazali kakršnokoli ljubav, bodi tem potom izrečena naša najsrčnejša zahvala. Stična, dne 15. decembra 1926. žalujoči sinovi. isCcfo o za veliko industrijsko podjetje za odkup iz angleških rok. Podjetje s 5,000.000 Din akcijskega kapitala je popolnoma brez dolga. Najmanjši delež bi bil 50.000 Din. Kakor hitro bodemo imeli primerno število interesentov, bodemo sklicali ustanovni občni zbor. — Pojasnila in ponudbe pod ..Konzerva" St 8511 na upravo lista. . v,.-* v-' A.-r-^v^^Vi.,, Za JužoiieraaskM tiskarna v uubiiani: Karoi Ccfr T"* Izdajatelj; Ax. Fr. Kalove* ; Urednik: Franc Teraeglav,