Poštnina plaflsmi v gotovini, \ Leto LXX. št. 161 LJubljana, sobota 17* folija 1937 Gena Din !•- ■nm a^Ls aaaav I aaaaai I I ■ n^H aaaai nV ■■■ anV ^La\ I amm aaaaai aa\ aaaat I ■■■■■ aaaaai ■■■■■ aaaaai aaaaaJ I Izhaja vsak dan popoldne, izvzema nedelja In praznika, — Inseratl do 30 petit vrat a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3, večji inseratl petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenskl Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25«— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CTPRAVNI&TVO LJUBLJANA, Knaljj^va olica it. 6 Telefon: 31-22, 31-23, 3141«, 31-25 In 31-96 Podružnice: MARIBOR, Strosamavorjeva 8b — NOVO MESTO Ljubljanska c. telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strosamaverjeva ulica 1, telefon a t. 65; podružnica uprave: Kooenova uL 2, telefon st, 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani st 10.351 Vojna na Daljnem vzhodu neizogibna: Japonci bodo okupirali severno Kitajska V ponedeljek bodo začeli svoje vojne operacije in nameravajo najprvo zasesti Peking — Računajo, da bo vojna trajala samo dva meseca BERLIN, 17. julija, r. »R. Z. am Mit-tag« objavlja kablogram iz Tiencina, glasom ki.terega je voditelj japonskega glavnega *ianu v Tiencinu izjavil, da bodo japoaske čete v ponedeljek, če dotlej pogajanja ne bodo dovedla do za-željenega uspeha, prešle v napad in uničile vse kitajske Čete okrog Pekinga. Do nedelje bodo vse priprave vrhovnega poveljstva japonskih čet končane in bodo dotlej popolnoma zasedle tudi železniško progo Tiencin—Peking in jo zaščitile pred vsakoršnim napadom s strani Kitajcev. Neposredni cilj te akcije je zavzetje Pekinga, ki je sedaj v oblasti kitajskih čet. Japonsko poveljstvo naglasa, da mora izsiliti dostop v mesto, da bi mogli ojačiti japonsko stražo pri japonskem poslaništvu. S tem bo tudi zavarovano življenje 3000 Japoncem, ki so sedaj na milost in nemilost izročeni Kitajcem. Koncentracija japonskih čet okrog Pekinga se z vso naglico nadaljuje. Inozemski vojaški atašeji so na podlagi svojih lastnih opazovanj prepričani, da bodo Japonci v teku prihodnjih dveh dni izvedli odločilno akcijo za zavzetje Pekinga in zasedbo važnih železniških prog. Japonci imajo trenutno pred Pekingom 10.000 mož tamošnjih posadk, k Čemer pride še 20.000 mož iz Hopeja, ki so v teku zadnjih dni prispeli pred Peking. Nadaljni transporti so na poti. Japonska javnost je brez pridržka na strani vlade in odobrava vojaško akcijo na Kitajskem. Japonska javnost je prepričana, da ne gre za resno vojno, marveč samo za kolonialno ekspedicijo slično italijansko-abesinski vojni. Včerajšnje uradno poročilo vojnega ministrstva, da bodo odposlane še nove čete na Kitajsko, je napravilo konec vsaki negotovosti in vsa japonska javnost je prepričana, da bo sedaj Japonska definitivno zagospodarila v vsej severni Kitajski. Po sodbi japonskih vojaških krofov bo vsa ekspedicija na Kitajskem trajala kvečjemu dva meseca, ker Japonci Kitajcem ne bodo pustili časa, da bi zbra- li svoje raztresene čete in se kjerkoli utrdili. Odločala bo številična premoč in naglica. V trm pa bodo Japonci po mnenju vojaških krogov Kitajce vsekakor prekosili. 100.000 mož na poti iz Japonske na Kitajsko SANGAJ, 17. julija. AA. Kitajska agencija »Central News« objavlja iz zanesljivega vira, da so peta, šesta, deseta, dvanajsta in sedemnajsta divizija, skupaj 100.000 vojakov, iz Japonske odpotovali v Korejo. Japonske oblasti so za- ! plenile 31 trgovskih parnikov za prevoz teh Čet. TOKIO, 17. julija, br. V zvezi z inci- \ denti, ki se ponavljajo med Kitajci ter japonskimi in mandžurskimi vojaki, so postali japonski listi v zadnjih dneh ze- j lo agresivni. Javno pozivajo vlado, naj likvidira te incidente z odločnim udarcem in naj prisili nankinško vlado, da bo nehala izzivati Japonsko. List »Ko-kumin« predlaga, da bi se v vsa večja kitajska mesta, kjer so japonske naselbine, poslale redne japonske čete, ki naj bi ščitile japonske državljane pred napadi Kitajcev. Hkratu poziva združenje upokojenih generalov japonske rezerviste, naj bodo pripravljeni, da bodo lahko ob pravem trenutku branili japon ske druge črte. Nemci so malo ljubosumni na Japonce TOKIO, 17. julija. AA. Nemški vele-j poslanik se je včeraj dolgo pogovarjal z i zunanjim ministrom Hiroto o položaju v I Severni Kitajski. Nemški diplomatski j krogi verujejo, da se bo Japonski posre-| čilo omejiti spor. Napoved vojne Kitaj-I ski bi bila proti sporazumu med NemČi-i jo in Japonsko. Nemčija priznava Ja-' ponski pravico do razoroženega nevtralnega pasu v severni Kitajski, vendar pa bi vojna med Japonsko in Kitajsko škodovala nemškim interesom na Kitajskem. Kriza čsl. vlade Tudi vladna koalicija v razpadu? — Agrarna stranka bo šla v opozicijo — Možnost uradniške vlade PRAGA, 17. julija, z. Vlada dr. Milana H o d f, e je včeraj popoldne demisionirala. Odstop vlade je prišel docela nepričakovano in je v javnosti zbudil veliko senzacijo. Do krize *lade je prišlo zaradi nesoglasij pri določitvi cen žitu in kruhu. Zaradi slabe letino koruze so cene zelo poskočile, žitni monopolski urad zaradi tega nI mogel kriti \seh izdatkov, zaradi če*ar je zahteval od vlade izreden kredit v višini 60 milijonov Kč. Finančni minister Kahlfuss se je temu p poti vil. Ker pa je zlasti agrarna stranka silila na to, da se cene žitu povišajo in s tem olajša položaj kmetov, je finančni mi-ni-iter zagrozil z ostavko. Ministrski predsjednik dr. Hodža je skušal spor poravnati, kar pa se mu ni posrečilo. Zato se je odločil za ostavko cele vlade. Predsednik republike je ostavko sprejel in je danes dopoldne za^el s konzultacijami za sestavo nove vlade. Današnji listi pa dajo naslutiti, da ne gre zgolj za spor glede cen žita in kruha, marveč da ima kriza globlje politične ozadje. ^Prager Presse« govori o predvolilnem razpoloženju in pravi, da jo v tem glavni vzrok k»**7o. Socialisti niso hoteli pristati na povišanje cen kruha in žita, ker bi to pri-7-*^elo široke sloje, za agrarce pa bi bila slaba reklama, če bi spričo slabe letine do- pustili, da ostanejo nizke cen© za kmečke pridelke. Drugi Usti pa namigujejo, da utegne priti do razpada sedanje vladne koalicije. Zlasti agrare;, ki jim pripada tudi ministrski predsednik dr. Hodža, se mislijo umakniti iz sedanje vladne koalicije, izločiti socialiste in pritegniti k sodelovanju Henleinovo stranko sudetskih Nemcev. Hodža bi bil na ta način oropan podpore najmočnejše stranke in je bil zaradi tega prisiljen podati ostavko, da omogoči popolno razčiščenje položaja, »četke Slovo« očita agrareem, da pripravljajo ne samo preokret v notranji, marveč tudi v zunanji politiki in da se nameravajo približati Nemčiji. Glasila agrarne stranke pa pišejo, tla se je sedanja vladna koalicija že preživela. »Venkov« piše, da bo agrarna stranka najbrže šla v opozicijo. Spričo takega položaja ni izključeno, da bo prišlo do sestave uradniške vlade, ki bi imela nalogo rešiti sporna vprašanja in pripraviti nove volitve. Na drugi strani pa se doznava, da je dr. Hodža začel pogajanja z bivšim finančnim ministrom dr. Tramplom. da bi »n prevzel finančno ministrstvo, če bi sedanja vladna l£>alicja ostala. V političnih krogh z napetositjo pričakujejo, kako se bo razvijala ta kriza vlade. Angleži se boje za Gibraltar Utrjevanje španske maroške obale ogroža varnost angleških postojank London, 17. julja br. Nekateri londonski listi prinaiajo vesti o penetraciji Nemcev v španskem Maroku- zlasti pa onstran Gibraltarja v okolici Ceute. Po njihovih sporočilih čo Nemci pripeljal: tja 2*2. februarja prvo partijo topov, kj streljajo na velike daljave in jih postavili na betonske podstavke, ki so bili že prej pripravljeni. Druga pošiljka topov, med katerimi je bilo največ protiletalskih, je prišla 20. marca, hkra tu z njo pa tudi večie število nemških topničarjev. Dne 28. marca so poklali Nemci spet nove topove predvsem ladijske- za obnuPDO obale, in z njimi ogromne količine municije. Tako je Gibraltar v oblasti nemških topov. Listi izprasujeio- kai miedj storiti vlada, ki položaj pozna, in kakšne posledice misij izvajati zarad; tepa. ker obsto-i med Španijo jn Anglijo dogovor, da Španija pokrajine onstran Gibraltarja ne bo oborože-vala in utrjevala. Poročila iz Španije Frankovci pripravljajo novo ofenzive Madrid. IT. julija br. V zadnjih dneh so pokazali uporniki zopet veliko aktivnost in napadajo na vseh sektorjih, toda le z manjšim številom čet. Tu vlada mnenje, da hočejo s temi napadi sarno maskirati velike pregrupacije čet, s katerimi mislijo v kratkem začeti večjo ofenzivo, da bi si spet osvojili v zadnjem času izgubljene posfbjanke. Ponekod so se uporniške čete umaknile za več kilometrov nazaj, da bi izravnale fronto in jo skrajšale. Med boji v zraku so uporniki v sredo izgubili 12 lovskih letal, republikanci pa tri. Včeraj je priletelo nad Madrid okoli poldneva 14 uporniških letal, da bi bombardirala mesto. Vendar pa se je protiletalskim topovom in republikanskim lovcem posrečilo, da so napad odbili, preden bo mogli uporniki prileteti nad središče mesta. Pri tem so sestrelili troje uporni- ških bombnikov. Eden izmed njih je padel na hišo v bližini vojne bolnišnice in jo zažgal. Pri tem je bilo več ljudi ubitih in ranjenih. Na biskajski fronti koncertri-rajo uporniki svoje topništvo in obstreljujejo okolico Santandera. Barcelona, 15. julija, br. Uporniki so dobili na asturski fronti nova ojačenja. Kakor poročajo iz Valencije, se je pred tednom dni izkrcalo v Cadizu 10.000 tujih vojakov, ki jih je neka tuja vlada poslala Francu na pomoč. Več ujetnikov, ki so jih zajele vladne čete, je izpovedalo, da so se priglasili za službovanje v neki koloniji, kjer jim je bila obljubljena večja plača, šele ko so bili že na morju, jim je bilo sporočeno, da pojdejo v Španijo. Zaradi tega vlada med njimi veliko nezadovoljstvo in prehajajo k vladnim četam vsak dan manjši ali večji oddelki. 1 Po seji londonskega odbora se bođo sedaj začela dolgotrajna in težavna pogajanja London, 17. julija, ž. Na včerajšnji seji lori-Jonekega odibo-ia za ne vmešavanje v španske zadeve je bil a/ngleški posredovalni predlog v načelu sprejet od vseh držav. Tudi Italija in Nemčija sta pristali na ta predlog kot osnovo za naisljnja pogajanja. V Londonskih krogih so v spl<*šne-m zadovoljni z izidom včerajšnje seje. vendar pa s^ zavedajo, da. pomeni to še le začetek dolgotrajnih in težavnih pogajanj, pri katerih bo treba odstraniti se mnoga na-sprotsva. Računajo tudi s tem. ^a bodo v teku pogajanj posamezne iržave stavile Se razne nove pogoje in predloge, tako da z naglo rešitvijo španskega problema ni računati, čeprav se lahko reče, da je napetost vsaj nekoliko popustila. Angleška vla- da si bo prizadevala, da pogajanja kar najbolj pospeši. Vea jutranji tisk obravnava včerajšnjo sejo odbora za ne vmešavanje. 3 Times« pišejo, da je znak i bila namreč vsota od 200 do 500 milijo, nov dinarjev. Iz vrst združenja inženjerjev in arhitektov je prišel načrt, da bi odpravili velike železniške neprijetnosti v Ljubljani s poglobitvijo visela železniškega tir j a in koiolvora in z izpeljavo cest nad železnico. Ljubljanski železniški problem je danes tudi že ljubljanski cestni problem in problem smotrnega razvoja Ljubljane v urbanističnem smi>Iu ter končno tudi problem higiene Ijubljaiaskega ozračja. Nujno je J«>-trebna preureditev kolodvorskega tirja. naprava medtirnih peronov z varnim dostopom, povečanje in modernizacija kolodvorskega poslopja itd. Nedavno so začeli naš glavni kolorivor preurejati in modernizirati, toda strokovnjaki so mnenja, da je to samo krparija, ki ne more koristiti in je vanjo naložen denar prav za prav nesmiselno uporabljen. Odpraviti je treba iz sedanjega kolodvorskega oženil1'* ranžiranje vlakov in prure liti je treba železniška križišča s ••■ stan.i. Po novem načrtu, ki ga, je obrazložil inž. Dimnik, je težišče zamisli v poglobitvi tir- I ja in kolodvorskega poslopja največ za 7 m. Na med tirne perona glavnega kolodvo. ra bi potniki vstopali od zgoraj navzdol neposredno k vlakom. Olpraviti bi bilo treba nepotrebni gorenjski kolodvor in namesto tega postaviti nova postajališča na Viču. v Dravljah, Klečah in v Mostah. Kurilnice in ranžiranje vlakov b; premestili na prostor oh železnici med Mostami ali ?elom in Studencem na tako imenovane Dolge Njive. Moderen tovom i kolodvor bi se uredil ob datiašnji Zeleni jami, i Prednosti tega načrta pred vsemi- ki so bili doslej" v javnosti znani, so velike. Po tem načrtu bi tili najceneje odpravljeni vsi železniški nedostatki v Ljubljani. Glavnj kolodvor bi ostaL kjer je. sedaj, torei skoraj v sredini mesta in dolžina proge bj ne bila nič podaljšana- Glavni kolodvor bi imel idealno izpeljano tirje za hiter in varen promet. Vse ceste- ki križajo sedanjo železniško progo, bi Ostale v današnji vodoravni legi. torej brez klancev, kar je za cestni promet na;bolj ugodno. Vse ovire zaradi sedanjih zapornic bi odpadle. Izpeljali bi lahko še nekatere ceste, ki se končajo danes ob 1*200 m dolgi kolodvorski pregradi. Svetokrižki okraj t»i bii bolje zvezan z južnim delom mesta. Za podaljšanje bi prišla predvsem v poštev Resljeva cesta. Tramvajski promet bi lahko izpeljali neovirano na vse strani torej tudi na Posavje in k Sv. Križu. Odpravljene bi tile kurilnice in ranžiranje vlakov it sredine mesta in bilo bj manj hrusea in manj dima v zraku. Z odstranitvijo kurilnic bi dobili okrog 50400 kv. m s^&vbišča skoraj v sredini Ljubljane. Izginil bi železniški nasip v Zeleni jami in zasuli bi lahko velike gramoznice vzdolž Vilharjeve ceste ter tudi 6 tem dobil nova stavbiSča. Pri izkopu bi dobili najmanj 400 000 kub. m naj-l>olišega gramoza in peska. S poglobitvijo železnice bi zelo olajšali kanalizacijo Pod-rožnika, Tivolija, Šiške in Bežigrada. Razmere v voiaško ot rambnem pogledu bi bile ugodnejše, ker bi bil cestni promet neodvisen od železnice in ker bi bil železniški promet zakrit. Pod zemljo ob progi bi lahko zgradili varne zaklone. Za oseb j«- ki je zdaj potrebno za čuvanje proge in zatvor-nic. izda zdai železnica letno vsaj en četrt milijona dinarjev, katerega b{ potem lahko prihranili. J Po proračunu iz leta 1933 bi stala popolna dovršitev poglobitve železnice okrog 83 milijonov dinarjev, danes bi se gibala ta vsota med 90 in 100 milijoni- Dela bi Lahko izvrševali v etapah. Ce primerjamo to vsoto z zneski, kj jih te država investirala ali jih namerava investirati v drugih delih države so naše zahteve naravnost skromne. Saj namerava država investirati za preureditev železniškega križišča v Beogradu 400 do 500 mili ionov Din. čeprav jma Beograd manj potniškega in tovornega promet« kakor Ljubljana. potiticni o6$otni& Na naslov „Samouprave"! Te dni je glavno glasilo JRZ »Samouprava*, <*o\>oreč o predsedniku Jugoslovenske' ga učiteljskega udruženja, Ivanu Dimniku, pripomnila. *ćudno je, da g. Dimnik ni pred leti zahteva! stalnost za učitelje, ko je bil na vladi g. dr. Kramer s svojo družbo iz J\S. Takrat je on predlagal referate, da je \'se v najboljšem redu. In baš v tistem času so bili učitelji najbolj preganjan in r đrm-ski banovini je bilo nekaj sto učiteljev premeščenih in raztepenih na vse štiri strani samo zato, ker niso bili člani JSS. In takrat je bil g. Dimnik na čelu učiteljskega udruženja, ali on ni hotel niti poslušati številnih pritožb in predstavk učiteljem*, marveč je tudi sam obsojal sx*oje tovariše, ki niso pripadali JSS m njenim organizacijam. Zato je bolje, da danes molči o učiteljski stalnosti m samoodločbi.* — lwse te trditve v tej beležki so gladko zlagane, oče teh laži pa je brc/ dvoma tista pos\'ečena oseba, ki se ima baš J\S zahvaliti, da je niso pred leti posta\n!i pod kapi Da bo »Samouprava« v bodoče napram osebi, ki ji je nasedla, bolj oprezna, bolj previdna in bolj kritična, ugotavljamo: L Predsednik Jugoslovenskega učiteljskega udruženja Ivan Dimnik ni bil nikdar somišljenik J\S, še manj pa njen član. 2. Ker Ivan Dimnik ni bil nikdar somišljenik in tudi ne član JXS, sewda tudi ni mogel »obsojati svojih tovarišev, ki niso pripadali JSS in njenim organizacijam.* X V času, ko je bila na vladi JSS, ni bil niti eden učitelj v dravski banovini premeščen »samo zato, ker ni bil član JSS*, še manj pa je res, da bi bilo radi tega v tem času »nekaj sto učiteljev premeščenih in raztepenih na vse štiri strani*« takisto pa je tudi zlagano, da bi bili »baš v» tem času učitelji najbolj preganjani* Iz uradnih aktov o teh premestitvah, ki še gos t ovo obstojajo, se da dokazati, da ni bil niti eden učitelj premeščen zato, »ker m bil član JSS,« da se pa tudi natančno ugotoviti število, koliko učiteljev jz bilo v letih 1930 do 1935 sploh premeščenih. »Samouprava« naj pogleda one uradne podatke, pa se bo prepričala, kako grdo jo je »nasamario« njen izvestitelj. Sapienti sat! Niso se sporazumeli a sporazumni Ko smo pred enim tednom čitali članke in beležke v »Obzoru«, smo imeli vtis, da stojimo neposredno pred podpisom definitivno sklenjenega sporazuma med dr. Mačkom in srbijansku združeno opozicijo in da že v nekaj dneh vzame državno krmilo •v roke triumvirat Maček—Davidovič—Joca Jovanovič. No, \*saj nekaj novega, smo Mi mislili in bili kar veseli napovedanih sprememb v naši drža\rni politiki. Semalo pa je bilo naše presenečenje in razočaranje, ko smo sedaj vzeli v roke isti »Obzor« in čitati: »Po informacijah, ki so jih dobili politični krogi v Zagrebu, se zdi, da se tudi to pot ne bodo složile tri skupine beograjske združene opozicije. Stanojevičevi prijatelji se drže zelo rezervirano, a približen je med demokrati in zemljoradnik i je zastalo, i 'se kaže, da bo vprašanje sporazuma treh skupin beograjske združene opozicije ostalo na mrtvi točki. Sasprotno od tega, kar se 'je lahko pričakovalo. 1'sak dan se močneje kažejo posebni strankarski računi treh skupin beograjske združene opozicije. Še enkrat so strankarski in osebni momenti nadvladah dobro pojmovane splošne državne interese... V zagrebških krogih je naravno izzval neugoden vtis tak razvoj odnošajev med skupinami beograjske združene opozicije. Pričakovalo se je, da bodo zlasti datnokrati pokazali široko pojmo\\tnje sedanje situacije in da pojdejo preko strankarskih računov .. .* V tem tonu tarna dalje starina »Obzor« in pretaka grenke solze, ker je spla\'al po vodi njegov up, da bo že v doglednem času krmi-lar držarvne barke trojica MDJ. Bolezen patrijarha Varnave Bolezen poglavarja srbske pravoslavne cerkve patrijarha Varnave se je obrnila malo ua bolje in obstoja nada, da bo polagoma okre\'al. ako ne nastanejo kake nepričakovane komplikacije. Pravosla\'no prebivalstvo prireja širom države po cerkvah molitve za ozdravljenje s\-ojega verskega poglavarja, v katerem zre ne samo čuvarja svoje vere, marveč tudi in pred vsem neustrašnega borca za s\'eti in svetli ideal svobodne in neodvisne Jugoslavije. Toplim molitvam tvojih pravoslavnih sodržavljanov se pridružujemo tudi vsi jugoslovenski nacionalisti in iskreno želeč \nsokemu bolniku, ki je moral umolkniti v času, ko to ga narod, država in pravotlavje najbolj potrebovali, skorajšnje popolno ozdravljenje, da bo mogel započeto delo uspešno nadaljevati in z uspehom zaključiti — »na slavu nam, na strah vragam«! Pomisliti je treba tudi. da so baa železnice v ob moć j u nas« direkcije visoko donosne in nailoli donosne v vsej drlavi. do-cim se v območju Beograda komaj izravnavajo stroški z dohodki- t južnih delih so pa pasivne. Železniška uprava bi storila samo svojo dolžnost ako bi $ poglobitvijo železnice in kolodvora oadnrttB IjiMjaattka Sjraal ***-- »SLOVENSKI NAROD«, sobota. 17. Julija 1937. Stev. 161 Zahteve tehniškega stanu Komite tehnllfcagn dela adrožuje vse aaie staaorake organizacije tehnikov Ljubljana, 17. julija te dve leti deluje. sicer tiho. 1 tem bolj Ftvamo Komite tebničnegm dela, ki fldnr-žuje vse n*ee stanovske organizacije tehni* kov. KTD tvorijo-. Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov, sefacija Ljubljana, Združenje nidarikih in topilniSkih inženjer. jev, Združenje geometrov in geodetov, rdniženje diplomiranih tehnikov, Udružeoj« *umarjev m Organizacija praktičnih tehnikov. ViriJieta eta univerza in tehniška srednja čoLa. Te dni je bil drugi letni redni ol»čni zbor KTl> v dništveneoi proetoru Udruženja ju-iroslovenakih inženjerjev in arhitektov v kazini. Oboni zbor je vodil drugi podpredsednik ing. Št. Dimnik, udeležilo t*e ga je pa okrog 30 delegatov. Občni zbor tvorijo • lelepati včlanjenih društev. Predsednik je bil v lanskem poslovnem letu univ. prof. ing. GoMi^a, a ?e ni mogel udeležiti občnega zbora. Podpredsednik ing. Dimnik je v prfrWdiridkem poročilu ugotovil, da je KTD deloval v preteklem poslovnem letu po pravilih ni e elektrotehniško gospodarstvo osvobodilo predpisov Zveze nemških elektrotehnikov (VDh), ki so v veljavi pri nas od 26. L 1021. Toda naše elektrotehniško in narodno gospodarstvo bi trpelo /aradi nove uredbe veliko škodo. V uredbo je namreč vneseno le malo češkoslovaških normalij, ki se tiče golih ;n izoliranih električnih vodnikov in izolirnih ce i. ne da bi bili prevzeti tudi predp;si Ceškoslova-ke elektrotehniške zveze (ESC), ki se nanašajo na montažo tega materijala, kaj šele predpisi, ki urejujejo uporabo drugega elektrotehničnega materiala in predpisujejo ukrepe za varnost pri instalac:jah močnega toka nizke in,visoke napetosti. Takšna delna normalizacija brez predpisov pa lahko povzroči le zmešnjavo. VELIKE POMANJKLJIVOSTI UREDBE Uredba tudi ne ustreza namenu, da bi ustvarila nove predpise ter nas osvobodila nemške odvisnost1, še manj pa bi služila namenu, da bi se naše elektrotehniško gospodarstvo oprlo na češkoslovaško industrijo. Uredba pomeni toliko kakor prepoved uvoza elektrotehničnega materiala; daie torej naši industrij monopolne pravieee. 2e doslej so domače tovarne uživale malone monopolne pravice in delale so z ogromn'm dobičkom, a razen tega njihovi izdelki po kvaliteti niso dosegali inozemskih. Carinska zaščita je omogočala domačemu podjetju podražiti -zdelke celo v času depresije na 30 do 50° o. ko so se v istem času prav za toliko odstotkov znižale mezde in pocenili pridelki. Tako je postal električna energija M kmeta in. delavca nedosegljiva dobrina. V krajih, Id so bili tedaj elektrificirani, je postalo le 20 do 400/o hiš odjemalcev'električnega toka, dočim se je sicer prej priključilo na električno omrežje 60 do 80° 9 vseh hkš. V interesu narodnega gospodarstva je. da se carine na elektrotehnični material znižaio na znosno višino. (Zdaj znašajo 300°/o!) »DOMAČE* TOVARNE ... • V Jugoslaviji so registrirane 3 tovarne izoliranih vodnikov in izolirnih cevi: Kovina d. d. v Mariboru«, Novosadska fabrdca kabeia« in Društvo za elektrotehniku i fabrika kabela« (ELKA) v Zagrebu. Kovina je postala po informacijah strokovnjakov last ELKE, odnosno daje ELKA Kovini odškodnino za to, da ne dela. Novosadska tovarna ima tri milijone delniškega kapitala. GLavnf delničarji so Madžari (podružnica budimpeštanske banke). Upravo nadzirajo iz Budimpešte, o nameščanju delavcev in uslužbencev odločajo v Budimpešti. Tovarna zaposluje samo okrog 50 delavcev. ELKA je svoj delniški kapital zvišala L 1931 od milijon din na 3 milijone. Člani ravnateljstva so: R;hard Sterk iz Dunaja, Nemec, ne govori našega državnega jezika, pridobil si je pa državljanstvo v Zagrebu; Hugo Elbogen iz Budimpešte, madžarski državljan; Viktor Elleg, ravnatelj tovarne za-maškov ii Vel. Beokereka, Gjorgje Leder in dr. A. Čuvaj, generalni tajnik Trgovske in industrijske zbornice v Zagrebu. ELKA zaposluje v sezon* do 120 delavcev. ELKA je last budimpeake banke; Hugo Elbogen je njen predsednik. Občnih zborov se mo- rajo udeleževati nameščenci domačini, ki kot delničarji podpisujejo zapisnike občnih zborov. Med 5 nameščenci uprave je en inozemec. med 7 uradnik5 ao trije tujci. Občevalni jezik pri podjetju je nemški. Tovarna ima na leto 12 milijonov din brut-to dohodkov. Delniška glavnica je formalno 3 milijone din. v resnici je pa v podjetje vloženo 13 do 18 nvlijonov din. Vloženi kapital je vknjižen kot debit ELKE tovarni sladkorja v Vel. Bcčkereku, ki prejema 7.5°'o obresti na »posojeni« kapital. Tovarna sladkorja v Vel. Bcčkereku je prav tako član madžarskega koncema Tovarne elektrotehničnega materiala v Jugoslaviji so kartelirane. KAT BI BILO TREBA STORITI V resoluciji so prodrobno razloženi pred-log: ki jih naštevamo kratko in ki so potrebni v interesu našega elektrotehniškega gospodarstva; Prepoved uvoza materiala iz inozemstva je treba odložiti na nedoločen čas. — Uredbo je treba novelirati sporazumno 5 prizadetimi ustanovami, in sicer v tem smislu, da se predp:šcjo norme za gole in izolirane električne vodnike in izolirne cevi po predlogu medklubskega odbora strokovnjakov; te norme je treba izpopolniti sporazumno s strokovnimi organizacijami za ves material, ki ga izdelujejo v naš' državi. V kolikor material s temi normami ni predpisan, veljajo Še nadalje predpisi in norme Nemške elektrotehniške zveze (VDE). Stalna kontrola nad izdelovanjem materiala se poveri posebnemu kontrolnemu odboru. Itd. V resoluciji so opozorit tudi ministra, kako zelo bi bila potrebna vsedržavna strokovna organizacija elektrarn in elektrotehniških obrti. Letošnji Mariborski teden Maribor, 10). julija Letos bo na Mariborskem tednu že tretjič prirejena velemestna modna revija. Kakor lani no tudi letos prireditelji mariborski obrtniki oblačilno stroke. Mod na revija obrtnikov ima namen poudariti, da imamo, kar se obleke tiče. sami doma vsega dovolj in da lahko glede izdelave ter krojev brez skrbi tekmujemo s tujino. Prireditelji so se iz dosedanjih izkustev odločili, da prikažejo na modni rviji VI. Mariborskega tedna samo praktične in najnovejše damske modele, saj je znano, da *e prav damska moda skoraj iz dneva v dan izpreniinja in je jM>tr»d>no, Ha «e na modni reviji pokaže le moda za sodobno damo, tako. da bodo v teini oziru gospodje tokrat prikrajšani. Združenje krojačev ie leto** poverilo režijo in ves aranžma modne revije v Mariboru že dobro znanemu in priljubljenemu humoristu g. Božu Podkraj?*ku. či«far ime nam jamči ij popoln uspeh modne revije. Imenovani je izdelal podroben in zelo pester načrt, ki so ga prireditelji v vsem ob*»egu sprejeli. Privlačnost letošnje modne revije l>o se tem večja, ker bosta polocr drugih lepih manekenk sodelovali ttili dve poklicni manekenki, ki sta Zeli v Gradcu in na Du-nam zelo lepe uspehe. Naši obrtniki se ■ veliko ljubeznijo pripravljajo na VT. Mariborski teden in Tato prav nič ne dvomimo, da bo njihova modna revija ne samo privlačena, marveC tudi «a naSp ženstvo koristna. Xa modni reviji bo sodelovalo 20 prignanih damskih modnih salonov, ki bodo pokazali preko 50 najrazličnejših toalet za vsak dan ki za vse prilike, bogate in skromne. Pole? teh bodo so. delovali tudi čevljarji .krznarji, modistinie, torbarji. nocravičarji, Tokavicarji in juvelir-ji, ki bodo na modni reviji pokazali vse, kar rabi ukromna rn razvajena dama. Otvoritev modne revije bo na dan otvoritve VT. Mariborskega tedna, dne SI. julija ob 5. uri oonoldne v okusno dekorirani telovadnici dekliške meščanske Sole na raz. stavcu M. T. Tmevno bosta dve predstavi in sicer ob 17. in 20.3o uri ta. obieajno vstopnino 5 din. TENIS NA VT. MARIBORSKEM TEDNU Leto^nii procrram teniških prireditev bo zelo rarrimiv in pester. Tako se bo v ne. del jo. dne 1. averusta odigrala na prostorih SK Rapida medeonski finale cone A in B, in sicer med damami in gospodi beograj- skega teni^ kluba, ki tokrat prvič nastopa v Mariboru. Njejrovi odlični igrale i in igralke so ie ponovno uspttoo zastopali drtav. ne barve. Beograjčani se bodo v t enimi pomerili s prvakom Slovenije SK Rapidom. Od 6. do 8- aveipli. ne: Single dame, sinile »rospodje, sinji!e juniorji, double p^podje in mixe-double. Za ta turnir so razpvana kra?na in dragocena darila. Poleg elitivh i^rral >-v Jugoslavije, se bo turnirja udeležilo večje število priznanih zastopnikov belega sporta iz BO« solnih držav, tako da bo to tPa največjih tovrstnih prireditev v Jugoslaviji. Pcteebaa atrakcija. VI. Mariborskega tedna, bo prav gotovo velik mednarodni ama-teriki plesni turnir, ki bo združen s pieenim poletnim prvenstvom Jugoslavije xa pre. hodnj pokal. Na tem turnirju bodo sod* lo-vali najti.lienejš: plesni pari Nenu-ije, Avstrije in Jugoslavije. Nem<&jo bo n#^ med. narodnem plesnem turnirju za časa VI. Ma-riborskeiia tedna zastopal par Lottersber-irer-Bossl, ki je prvak Nemčija in hkrati tuli plesni prvsk Evrope. Za Avstrijo bo natopil avstrijski prvak ?^kalka v ženo, Ju-froslavijo pa bo zastokal <»dlieoi pi«"sni par Beči^-Spitzi, ki je na zadnjem mednarodnem turnirju v Nemčiji dosejr«! 4. mesto. Meiinarodiii ama^^rski plesni turnir v Mariboru bo ~. av$ru>ta zvečer v veliki union- ski dvorani. Pri tetu znova opozarjamo, da Uj*li rw»-jasnilo vojnejra ministrstva zaenkrat izključuje nore probije za priznan© dobrovoij- •tV.i. (*d dobro iiiformitane Itrani inu> tudi vvodelL da se od redi u vojn^a mins'rstva ;tev. 16 t^uibeni vojni list z dne 15. f> l'.'.iT) ne nanaša na koroSftv.- lorce, ampak >amo na borce, ki r^o sodelovali v t^krn^ ol»stojećili za vezni sk ili vojskah. Izven rejra okvira si pftflatmi odbor T-KH re>no pri-»leva. da izvojuje vsem kom-kim 1'^rcem - pro**OAo!jcam priznan*' dobrov'dj-stva v .-mi>!u Alei^ov letošnjega ol« netfa /l»»ra jrlasme^ra drušua in l*» jrlavni odbor o doseženih rezultatih pravočasno obvestil svoje 'člaisvtvo. ki se napro-«. da ie zrlaj 7ae.n0 zibirati i» zlagano, kar Je govorila pred sodniki. Gospo-dmiila je pri bratu in morda tudi res kupila psa. toda za hišo In za brata In ne za sebe. Tako se je končala ta pasia pravda na diiiH insfanet'. Državni tožiW bo co-tovo Mino obtožil Se zaradi krivega pri-• čevanja. UBIJALEC OBSOJEN NA rOLDRUGO LETO STROGEGA ZAPORA Delavec Ivan Arnšek Is Pod.smarjetne gore pri Šenčurju je 3. aprila povabil svoje tovariše na odhodnico v gostilno Smole na Gorenji Savi. Poklicali so ga k vojakom, pa se je hotel posloviti od fantov. Zbralo se je okrog 20 fantov v gostilni. Pili so in peli. dokler ni nastal prepir in pretep. Arnšek se je pred gostilno spri z nekim tovarišem, v prepir je posegel tudi delavec Ahačič Lovrenc, k! je z dežnikom udari! Arnška po glavi. Tedaj je Arnšek pobesnel. Z nožem le mahal okoli sebe In zadel Ahačiča v vrat. Ahačič se je zgrudil in kmalu nato izdihnil. AmŠek mu je prere-zal žilo, po kateri je prodrl zrak v srce, ki ie zaradi tega kmalu nehalo biti. Včeraj se je Arnšek zagovarjal pred sodniki i pijanostjo, češ da ni vedel, kaj počenja. Škodi mu že čaša vina. ker je prestal že hude bolezni In se je nekoč poškodoval na glavi. Več prič je izjavilo, da je bil Arnšek res močno vinjen, toda po dogodku je skesano tožil, da je morilec in kaj bo z njim, ko ima ženo in otroke doma Orožnikom je rekel, ko so ga prijeli, da je, kar je. in d-» bo. kar bo. Branilec dr. Žirovnik je podčrtal vsa dejstva ki kažejo na to. da Arnšek ni mogel biti pri čisti zavesti, ko je pobesnel v vmjenosti in mahal z nožem okoli sebe ter po nesreči zadel svojega prijatelja pokojnega Ahačiča. Senat je Arnška spoznal za krivega in qra obsodil na poldrugo leto strogrega zapora in na plačilo nekate-v'h stroškov. Sodišče se ni moglo prepričati, da bi bila obtoženčeva zavest bistveno zmaniS^na. ko je storil dejanje. Obte-?ilna je bila predkaznovanost zaradi pre-tena in nevarne grožnje. Branilec si je pridržal rok za priziv ali revizijo procesa. 6 MESECEV ZAR VDI SVETILKE Stari znanec iz senatne dvorane čevljarski pomočnik Miroslav Kariš 1e bil to pot pred senatom zaradi dinamo svetilke, katero je ukradel Keržnnu Adolfu. Svetilka je bila vredna okroe: 200 din. Karič je ponaredil tudi potrdilo, da je svetilko kupil pri Oblaku na Celovški cest'. Za zločinstvo tatvine in za prestopek napravijanja lažnih listin je il obsojen na 6 mesecev in 15 dni stroeega zapora ter na 60 din globe, državljanske pravice pa je izgubil za 2 leti. Kazen je Kariš spreiel. saj mu ni drugega kazalo, ker je tatvino sam priznal. Stanje vinogradov Ljubljana. 17. julija Kraljevska banska uprava, oddelek za kmetijstvo, poroča na podlagi došlih sporočil iz vinskih okolišev, da ie razvoj vino-gardnikov na splošno povoljen v kolikor ni nastpil palež in ni bilo ujm. Letos je posvečala banska uprava nastopu peronospore posebno pažnjo. Prvič se je pojavila peronospora 21. maja (Podgorice pri Ptuju. Paradiž pri Sv. Barbari v Halozah, Ljutomer, Novo mesto). Močneje je pa peronospora nastopila proti koncu julija. Najnevarnejša doba za okuženje je bila letos sredi junija ob času deževja in toplega vremena. Inkubacijska doba bolezni je trajala komaj 10—12 dni. dokler peronospora ni nastopila okoli 30. junija, zlasti po vrhovih in mladju trt In po grozdju. Vinogradniki so večinoma štirikrat škropili vinograde. En del vinogradnikov je izvršil celo peto in šesto škropljenje, a je vkljub temu še precej od peronospore napadenega grozdja. To je pripisovati po večini površnemu škropljenju in slabi sestavi škropiva. Grozdje se vsled ugodnega vremena lepo razvija in prihaja že v moko. Pojav grozdne plesni o kateri tožijo zadnje Čase mnogi vinogradniki, večinoma ni bi! oidij. temveč peronospora. Kdor je posvečal tretjemu in četrtemu škropljenju večjo pozornost, ta nima napadenega grozdaj. listje je zdravo pod in nad grozdjem: to pa je ravno za zoritev največje važnosti. Oidij se pojavlja v manjši meri. Vinogradniki so že izvedli drugo žvepljanje. v kratkem bodo Se treje. Nekateri ao primešali pri četrtem in petem Škropljenju med galično brozgo za zatiranje plesni žvepleno-apneno brozgo in so dosegli uspehe. ■ --------------- Priznanje dobrovolj-stva koroškim norcem Ljubljana, 17. julija Olavni odbor Lejrije koroških borcev opozarja svoje članstvo na fN po*r**hne infor-maciJA jrlede priznanja dobrovoljstva v^ebu-jočb okrožnico, ki jo bo te dni razposlal vsem krajevnim organizacijam in poverjeni-štvom. Olede tejra priznania se širijo me-1 članstvom razne ne^^novane domneve. Na podstavi pojasnila vojnega ministrstva (Službeni vojni list Mev. 10 i dne lc. 6. 1*W smejo prositi za obnovo i«f mitu Sredi dravske bunn\'ine mL/c je teptt me sto* v katerem je vsak meščan član vsaj petih potrebnih društev. Tudi društva imajo* kakor pri\rainiki9 Sfo/a jubileje in tđLo ne pridejo meščani ii jubilejev in ulice so le redko brez sence vihrajočih zastav. Pa je oni dan bil zopet jubilej potreb nega društvu in vsi meščani so se vzeli sku pat, da svečano proslavijo društveno W> letnico, št a tako proslavft pa mor.t imeti društvo* da se mu ka-j slabeti,! nt» pripeti, tudi ffO/fgfl patrona ali protektoria ali botra ali prokrovtteljiu po moinoitl takega, ki izpusti kaj upod palca. I' tem pra\\u je postopalo tudi naše dtuitvo m si poiskalo visokega pokrovilelia tako, da so daleč naokrog veliki rdeči lepaki iui/n;iniali. d I se bo slavnost vršila »pod odličnim pokroviteljstvom mi Seveda je javnost napeto peičako\.\ila, odkod bo prišel »odlični pokrovite!/.<. kdo bo ta odlična ličnost in koliko bo stisnit iz svoje debele listnice. Pa smo pn dedovali pri btagajni vse pri jate! ie društvat a razen domaČega župana nismo videli nobenega prav visokega odličniaka. Zdaj pa ugibajo dobri meščani* ali jih je društvo potegnilo, uli se je morda pomotoma izpo stilo ime odličnega pokrovitelja, aH ga je raje sramežljivo utajilo, ali pa se je od!:i-ni pokrovitelj sramoval odličnega pokntvi-teljstva, ali pa se je morda bal za svojo odlično listnictt?! \o, mi smo bolje informirani: odlični pokrovitelj je 2e nakazal društvu lepe nove tri jurčke — 5 Ctm je pa namen itak dosežen. Požar v Mestnem logu Ljubljana, 17. julija. Med silno nevihto, ki je prihrumela ponoči okrog 23 nad mestom in okolico, ,so nenadoma Švignili plameni iz Skabernetove Supe v Mestnem logu, stajajoče n a t ravniku ob koncu Ceste v Mestni log. Odsvit ognja so opazili nekateri Vičani k; so opazovali gromadenje oblakov med neprestanim bli-.-kanjem in grmenjem, opazil pa ga Jt tudi grajski čuvaj Svetel, ki je teirfonično obvestil o požaru gasilsko postajo. Toklieni gasilci so takoj odpeljali v Mestn; log z motorno brizgalno, za njimi pa so kmalu pridrveli tudi prostovoljni gasilci, z motorno brizgalno. Dohod do Supe je bil zaradi mokrega terena in mehke zemlje dokaj težaven in ie -.ila Supa ob prihodu ga diskih Čet ie vsa v plamenih. Gasilci .so se zelo potrudili da b; rešili kar bi se dalo, zato so hitro napeljali cevi iz 800 m oddaljenega Malega grabna. Medtem so pričeli tudi razkopavati goreče tramovje. vendar je bila vročina prehuda in je gašenje le poč.vd napredovalo. V glavnem so se morali gaiilC; omejiti na zavarovanje drugih šup v bližnji okolici gorečo šupo pa so morali prepu-titi plamenom. Za poklicnimi n prostovoljnimi gasilci iz mesta so prihiteli na kraj požara kmalu tudi gasilci iz Viča. k: pa tudi n so n stopiti v akcijo. Plameni, ki so zajeli medtem že tud-i spodnje tramovje. »o uničjH ve v Supi natlačeno seno in ie ostalo Slednjič od skoraj nove Šupe le par ožganih desk in pa šest betonskih stebrov, na katerih je šupa stala. K =reči je med požarom vihar ponehal in ni bilo več tolikšne nevarnost', še za druge barake v bližini Gasilci so svoje delo opravili nekako ob 2, nakar so se vrnili v mesto n je ostala na pogorišču samo straža. V šupo. ki je la;t trgovca Skabcrneta stanujočega v Metelkovi ulici 17, je po vsej priliki treščilo. Bliskalo se je in grmelo je kar zaporedoma. Naliv je trajal dobro uro. nakar Sele se je ozračje nekol ko pomirilo tn je tudi dež prenehal. V zgodnjih jutarnjih urah ae je ponovno vlila ploha in tudi dopoldne je bilo. škoda zaradi požara v Mestnem logu znaša okrog 30.000 din, ni pa znano, če je krita z zavarovalnino. PO VIHARJIT — Sram te hodi. da boM kot mož imeti vedno zadnjo be*edo. — Oprosti duftiea, sai ni^em* vedel, da si že kon?ala. NJEGOV SPORT — Gospod, tovarnar- za kateri sport ee pa vj najbol; ogrevate? — Gospodična, meni je najbolj pri srcu ekspor*. NJENA GLAVNA SKRB Gospodična pada po stopn eah in vzkrTV-ne: — Grojtuo! Vidim, da bom padla bai na svoj novi klobuk. Štev. 161 »SEOVENSKI NAROD«, »obrta, 17. Mi 1987. 9krzn 9 Nova velika stanovanjska niža v Ljubljani Zgrajena bo na krafn stare jahalaice za vradalitvo Poštne hranilnice LJubljana, 17. julija Ostanki stare patriarhalne Ljubljane polhoma izginjajo. Ljubljana te davno ni već dolga vas, saj vidimo, kako od leta do leta naše mesto napreduje, kako na vseh koncih in krajih rasto nove stavbe In palače, povsod se tudi grade nove ceste.in mostovi. Bas te dni pada zopet eden inried ostankov stare Ljubljane: na Bleiwelsovi cesti podirajo staro jahalnioo, ki je bila zgrajena pred dobrim pol stoletjem in namesto katere bo postavljena modernna tri-nadstropna feelezobetonska stanovanjska hiša u radništva in nameščencev Postne hranilnice. . ^ ..-.;•» i NA gTAJKE JAHALMCE Let. 1&S5 je bilo ustanovljeno ljubljansko jahalno đruatvo, ki je tudi začelo graditi jahalnico. V diufltvnj je vstopilo 30 Ljubljančanov — po vefttni so bili Nemci __, ki so plačali vsak po 500 din za deleže. tako da je znašala glavnica za gradnjo ja-halnice 15.000 goldinarjev. Čeprav je bilo društvo in jahalnica v rokah Nemcev, je bila jahalnica na razpolago vsem slojem brez razlike stanu in narodnosti in treba je objektivno priznati, da društvo ni nikdar vodilo kake pristranske politike. Pred vojno in tudi po vojni so v jahalnici trenirali tudi Sokoli. Ves čas svojega obstoja je društvo marljivo delalo in v jahalnici se je izšolalo v jahanju več tisoč Lljubljan-Canov. Prav zasluga društva je, da se je pri nas razširilo zanimanje za konjski sport in konjerejo. Nekako pred 10. leti je društvo oddalo svoje prostore v najem »Kolu jahačev prestolonaslednik Peter« za malenkostno odškodnino. Seveda jahalnica, ki je bila zgrajena pred 50 leti, ni več ustrezala sodobnim zahtevam, a stavba tudi po svoji legi in obliki nI spadala več v središče mesta, najmanj pa na Bleivveisovo cesto, ki je naša najlepša in najbolj urejena ulica, saj je stala izven stavbne črte. Društvo je sklenilo, da jahalnico poruši in svet proda. Za svet se je zanimala podružnica Poštne hranilnice v Ljubljani in gra odkupila za 1,200.000 din. V kupni pogodbi je bila določba, da morajo lastniki jahalnico podreti na svoje stroške do 1. avgusta. Kakor smo poročali, so že pretekli teden jahalnico začeli podirati in že čez nekaj dni o njej ne bo sledu. Material bo klub deloma prodal, deloma pa porabil za novo jahalnico, za katero že Išče primeren prostor. Na prostoru stare jahalnice bo zgrajena stanovanjska hiša nameščencev in uradni-štva Postne hranilnice, ki jim je že odobreno 3 milijone kredita. Gradbeni pro gram je odobrila centrala Poštne hranilnice v Beogradu in ga predložila banski upravi v Ljubljani, da izdela gradbene načrte. Načrte pripravlja inž. Cernivec in ko bodo gotovi, bo vložila Poštna hranilnica prošnjo pri mestnem gradbenem uradu za gradbeno dovoljenje. V novi stanovanjski hiši bo 28 stanovanj. Naši narodni železničarji zborujejo H kongresu UJN2B v Splitu — Položaj Železničarjev j< postal nevzdržen Ljubljana, 17. julija. Jutri bo v Splitu svečano otvor jen 19. kongres najmočnejše železničanske stanovske organizacije in sploh najmočnejše splošne stanovske organizacije bodisi javnih ali privatnih uslužbencev. Je to kongres Združenja jugoslovanskih nacionalnih Železničarjev in brodarjev, na katerem bodo zbrani delegati iz vseh pokrajin naše države. Sedanje UJN2B, je prav za prav samo nadaljevanje predvojnih nacionalnih organizacij poedinih pokrajin, pod raznimi železniškimi upravami. Prvacili so tudi v tem pogledu slovenski nacionalni železničarji, ki so se že pred vojno osamosvojili iz nem-ško-madjarsko italijanskih klešč in objema socialističnih organizacij in se postavili v bran proti nemškemu prodiranju na vzhod. Seveda tako delo tedanjim mogotcem na Dunaju in v Pesti ni bilo všeč, zato je bilo društvo odnosno tedanja >Zveza« med vojno razpuščena. njeni člani predvsem voditelji pa kot p. v. poslani na fronto. Toda tu di ta ukrep ni mogel uničiti nadaljnega podtalnega delovanja proti avstro-madžarski brutalnosti. Kolikega pomena so bile te nacionalne organizacije, se je najbolje pokazalo ob ra* sulu trhle monarhije, ko je zavest in požrtvovalnost ter ljubezen našega nacionalnega železničarja premagala vse težkoče ter rešila z naglim prevozom tujih, lačnih in pd ivjanih tolp našo državo ropanja in uničevanja. Kljuh pomanjkanju in izčrpanosti oeobja po vojni je naš Jugoslovanski nacionalni železničar posvetn vse svoje umske in fizične sile organizaciji mlade države, zlasti pa razrvnju našega železniškega prometa, k' je hil v tistih težkih dneh v naravnost obupnem položaju. Takrat pač ni nth*e od njih vprašal, kakšno plačilo bo prejel za to, vsakdo je pač veroval v pravičnost in pri-znmjp delu in naporom s strani mlade lastne države. Toda. dočim so si ostali stanovi kmalu po velikem razdejanju dokaj opomogli in se mater alno dvignili, je naš železničar-vse do leta l*>23 kot državni uslužbenec prejemal sramotno! nizko nagrado za svoje naporno delo. To stanje se je nekoliko popravilo tega leta in je z nebi=tvenimi spremembami ostalo do leta 1929-30. Čeprav tudi v tpj dobi položaj našega železničarja ni bil rožnat, se je dalo vendar skromno živeti. Od leta 1931 pa je postajalo materialno stanje zaradi trikratnih redukcij prejemkov med železničarji vedno neznosnejše, ter je d^n^s. ko se cene življenjskih potrebščin neprestano dvigajo naravnost nevzdržljlvo. Po"ebno se pa to občuti na teritoriju-naše direkcije, ki je v tem pogledu na najslabšem, saj je splošno znano, da je življenje pri nas neprimerno dražje kakor v ostalih pokrajinah in je tudi način življenja pri nar popolnoma drugačen kakor pa drugod. O vseh perečih problemih, tako materialnega stanja našega železn;žaria ter stanja r.ašh železnic je bila naša javnost predvsem pa odlučujoči činitelji točno in često poučena, naše časopisje pa je vedno in rade volje podpiralo težnje železničarjev v njih upravičeni borbi za zboljšanje teh neznosnih razmer. V borbi za zboljšanje razmer in odpravo nedostatkov v železničarski sluz bi je stala v prvi vrst; vedno organizacija UJN2B, ki je s spomenicami, predlogi, resolucijami in zahtevami opozarjala merodaj-ne na najvišjih in odgovornih mestih na usodne posledice takega ravnanja. Kakor je organizacija TJJN2B odločno nastopila na kongresu v Subotici. ko so hoteli železničarji in brodarji. vozne olajšave, tako so železničarji in brodarji. ki te dni zborujejo v Splitu primoran; jasno povedati, da tega stanja ne morejo več prenašati' še manj pa »adovotjevati se s sa- mimi čeprav še tako lepimi obljubami. Treba bo povedati, da za nadaljevanje takega stanja ne morejo več odgovarjati železničarji in organizacije temveč oni, ki ne uvidijo nujne potrebe takojšnje odprave tega stanja in izdatnega zvišanja sedanjih prejemkov. Dočim dohodki državnih ustanov predvsem naših Železnic stalno in izdatno naraščajo že skoraj dve leti in so na drugi strani cene življenjskih potrebščin v stalnem porastu (skoraj za 50% napram prejšnjim) vidimo, da merodajni gospodje gledajo skoraj bi rekli brezbrižno na propadanje stanu naših železničarjev in državnih uslužbencev sploh. Kongres naših nacionalnih železničarjev in brodarjev, organiziranih v tej močni in zavedni organizaciji, bo po svojih številnih J delegatih iznesel vse to in zahteval takojšnjo odpravo vseh teh nedostatkov. Prepričani, da tud; naša javnost, ki je že tolikokrat stala na strani in v pomoč našim železničarjem, tudi to pot spremlja s simpatijami napore za zboljšanje položaja tega stanu. Zlasti pa velja to za naše časopisje, ki n\ še nikdar odklonilo pomoči. Zavedati se je treba, da bosta narod in država srečna in močna samo če bodo v njej zadovoljni vsi stanovi in sloji, med katerimi železničarji po svoji odgovorni in težki službi in pomenu železnic za procvit naroda in države gotovo stoje na enem izmed prvih mest. Lepote Semica in okolice Semič, 17. julija. Ena najlepših izletnih točk v Beli krajini je gotovo tudi Semič in vsa njegova okolica. Razvajen letoviščar bo mogoče pogrešal razne udobnosti, nekateri tud; godrnjajo, ker ni vode. a vendar jo v Semiču lepo in prijetno. Iz Semiča so na vse trani mogoče krajše ture. Tako je le dve in pol uri hoda do Mitrovega templja na Rožancu, na drugi strani je lepa Mrna gora, a najlepši je Smuk, ki leži nad semiškim: vinskimi goricami. Z njega je krasen razgled daleč naokrog, pa prav doli do Velebita. Na Smuku je stala pred leti lična cerkvica, v katero je pa treščilo. Ker ni kazalo cerkvice popraviti, je vznikla misel, da bi se zvonik predelal v razgledu; stolp. V ta namen so ce tudi zbirali prispevki in nabranih je bilo že 1000 Din. Župniku pa ta načrt ni bil všeč, češ, da je delo »brezbožnega* in ga je zavrgel. Ustanovil je sicer poseben odbor za popravilo cerkvice, vendar se zdi. da bo ta odbor polagoma zaspal, kajti cerkvica je ostala taka, kakor je bila pred par leti in če se ne bo nihče pobrigal zanjo, bo kmalu razpadla. Ker prihaja na Smuk mnogo tujcev in izletnikov, bi bilo res želeti, da bi cerkvico popravili ali pa iz nje napravili razgledni stolp, da se tujci ne bodo zgledovali, češ kako £0 zanikrni in malomarni. V avgustu je žeg-nanje na Smuku in do takrat bi se nekaj že dalo urediti. * Tudi Mirna gora je za izletnika privlačna. Zdaj je prav živahno na Mirni gori. saj je prišlo mnogo izletnikov, zlasti pa Zagrebčanov in Karlovčanov, ki se prav dobro počutijo v gorskem zraku, na drugI strani pa ni. prezreti, da jim nudi upraviteljica planinskega doma ga. Kohalova dobro postrežbo in oskrbo. Prav lepi so sprehodi ob pa-robku Auerspergovih gozdov in kdor je ljubitelj jagod, pride tudi na svoj račun, saj je v gozdovih vse črno in rdeče tega «a-defta Jutri bo zegnanje pri Sv. Frančišku \ poleg Mirne gore, obenem p* veselica na kston bo sodelovala mestna godba iz Metlike. Kdor si zaželi sraka, somca in zabave, naj pride k nam. Opozarjamo, da bo vozil avtomobil do Planine. Živilski trg v dež]« Ljubljana 17. julije. Zelenjadarji in kmetice vedo. da morajo ljudje jesti tudi ob slabem vremenu, «a-to so danes za'ožil; trg, kakor da je najlepše vreme. .Marsikdo je pač davi pričakoval, da bo še danes lepo vreme, ker je bilo zjutraj megleno in naj/brž je bil trg zaradi tecfa tako dobro založen. Zopet so bili zasedeni vsi prostori n proda laike so se vrstile tudi na prehodih. Zasedle so tudi velik del trga, k; je sicer določen /a prodajo sadja. Kupovalk je bilo zaradi dežja nekoliko mani. Cene so bile na zelenjad-nem trgu nekoliko nižje, ker so prodajalke težko vztrajale dolgo na dežju in so ponujale živila tu in tam tudi i/pod cene. Sadni trg je zadnje čase založen po večini l uvožeirm sadjem. Vendar je že mnogo zgodnjih domačih jabolk in hrušk. Jabolka so od 6 din naprej. Hruške so v splošnem po 6 din kg. Najcenejše so eešplje. ki jih prodajajo od 4 din naprej. Breskev je zdaj že več kakor marelic, a gospodinje še vedno bolj posegaio po marelicah kakor po breskvah; marelice so od 8 din naprej kg. Pričakujemo, da bodo jabolka. letos znatno cenejša kakor lani. ker je sadna letina mnogo boljša. Nekatere gospodinje so bile zadovoljne z današnjim dežjem, čeprav so bile mokre, ker so se nekatera živita pocenila zaradi njega in ker so lažje barantale. ko je pro- da jalkam tekla voda za vrat. Tako se je n. pr. pocenil novi krompir na 1.25 din kg. nekatere kupovalke so pa barantale tako dolgo, da so ga kupile celo po dinarju. Malo cenejši je bil tudi stročji fvžol. ki ga je pa zdaj že mnogo naprodaj. Vendar je bil lani cenejši ter gospodinie prijakujejo. da se bo še pocenil. Zdaj ga prodajajo od 3 do 4.5 dki kg boljšega. V splošnem pa ni spremembe pri cenah, razen če upošteva mo še. da je poceni salata, ki »o jo danes nekatere prodajalke ponujale za dinar celo košarico. V;soke so ostale cene na perutninskem trgu in kaže še celo. da se bodo jajca še podražila ter bodo menda končno celo dražja od piščancev. Lepša so povprečno po dinarju komad, torej t.|ko draga., kakor pozimi. Kaj bo torej šclt pozimi! Nase življenje in okultne tajne V kratkem izide zanimiva knjiga našega največjega pcihografologa F. T. Karmaha Ljubljana- 17. julija Kakor :e naš list nedavno poročal- &e je vrnil naš znameniti psiho^rafolog in astrolog F- T. Karmah z novica studijskega in eksperimentalnega potovanja po srednji in zahodni Evropi, kjer je obiskal posebno Pariz in Francijo, ter Nemčijo in Švico. Tudi tokrat je dosegel povsod popolno priznanje in velja danes za največjega strokovnjaka v avoii (Stroki na Balkanu, zlasti se. ker 6e peča ? svojim delom docela znanstveno in kritično. Grafoloe; jr. Karmofa Da se 1 njegovim nad lOletnim teoretičnim in praktičnim delom seznani rudi najširša jugoslavenska javnos*. je napisal g. F. T. Karmah v našem jeziku otsežno knjigo, opremijano z nad 200 slikami in risbami. V tem de»lu je znane=tveno in objektivno obdelal psihologijo, bipnotiaem. sugestijo grafolosno. astrologijo, frenoloflrijo. h-fro-mantija. špiritizem in sanje. V svojem uvodu pravi avtor, da ga f* do pisanja t© knjige napotilo dejstvo- da 90 že taj veliki in mali narodi publicistično obdelali vprašanja okultnih ved samo mi Jugoslovenf smo vse dosle stali ob stran1. Tako nimamo niti ene ssnie kn;isje. ki hi odgovarjala na zagonema vprašan)« o resničnosti ali neresničnost; grafologiie. hipnotizma- astrologije itd. To je v naši literaturi gotovo velika vr^p]. katero je nujno treba zamašiti. Kdo ani to stori? Kdo drugi, ako ne strokovnjak- a tak strokovnjak je pri ias nesporno g F. T. Karmah. Za uvodom obravnava avtor pojem znanosti, ucrotavliaoč kai spada v znanost in kai ne spada. Nato posveča posebno poglavje psihologiji, ki je temelj grafologiii- hi-romantiji- astrologiji in vsemu ostalemu, saj arre r>rj vsem za ugotovitev človeškega značaja in iz njega izviraiočih življenjsk'h izgledov in neizgledov. prilik in nepriUk-Dalje razčlenjuje človeški značaj, ga opredeljuje in kategorizira, analizira in razlaga, zlasti še nod naslovom >Psjhiona dispozicija in temperament*. Tu navaja najprej glavne tipe temperamenta* sangvinične. ko-lerične- flegmatične, melanholične, erotične in seksualne. Posebno poglavie je posvečeno hipnotiz-niU' njega bistvu in skrivnosti s praktično obrazložitvijo in navodil; za eksperimentiranje. V kompletacijo je dodan opis sugestije in avtosugestjje, k; služi lahko vsakemu posamezniku v največjo korist v slučaju življenjskih nezgod, nesreč, bolezni itd. Ako bi se 1 i udje boli posluževali sugestije Ln avtosugestije, bi bilo življenje nedvomno mnogo lažje in lepše kakor je. Na jot-širne jse poglavje v knjigi g. F. T-Karmaha je posvečeno grafologiji. s katero se avtor najbolj intenzivno bavi. Temeljito vpeljuje čitatelja v zgodovino grafolo-gije, v njene boje in zmage ter koristi, ki iih donaša prav vsakomur. Točno določa kako služi ta danes sploSno priznana in praktično uporabljana znanost vzgojstvu-zdravstvu- kriminali«*!, gospodarstvu. di-pkmiaeiji, ženinom in nevestam, možem in ženam ter sploh vsem- ki potrebujejo poznavanje samega sebe i" drugih. Tu je dolga Trtta vzorcev Črk. podpisov, rokopisov otrok odraslih, bolnikov, zločincev kot so na pr. Kiirten- pustolovcev in vohunov Mate Hari, Drevfusa, Redla. Kreugerja, Stavi-ske^a in druaih. Na podlagi opisov in karakteristik nudi tu vsakomur vpogled v praktično grafologijo. tako da bo dobil čitatelj prav vse potrebne temeljne nauke za samostojno okorišrevanje s proučavanjem pisave za ugotovitev značajev ljudi. Zelo zanimivi so tu primeri pi>av z o»irom na erotično in seksualno življenje ter htrodke in bolezni, mpoteuoo, homoseksualnost-perverznost itd. Naj navedemo samo nekaj naslovov poglavij: GrafoloSka znamenja po aberedi- Parafe in vijuge v podpisih. Lega rokopisov in njena karakteristika. Izraz seksualnega življenja z osirom na spodnje poteze Črk J in G. Interpunkcil. Analisa , pisemske oblike. Kje vse nam služi grafo-logija itd. Prav zanimivo ie obdelano tudi poglavje o astrologiji, k j odgovarja uvodoma na vprašanje kai je astrologija in od kod izvirajo njeni pradavni začetki, nato pa pove na kaksnin podlagah moremo prouč;tj zvezdno konstelacijo kako sie>tavjmo in razdelimo horoskop, kakšna so astrološka znamenja 'n kakšen je njihov simbolični pomen in praktični smisel Ob koncu je dodan horoskop znamenitega ameriškega avtomo-hUskeffa kralja Henrvia Forda Precej novo to za marsikoga poglav e o frenologiji. katere početnik je bjl zdravnik prof. dr. Kari Josef Gal]. Posebna slika ponazonije ru flfc>veŠki organizem in n:e-aove psibiČne funkcije. Opisana so nato človeška plemena na zemlji, karakterUiu"-na obrazna znamonia z ozirom na teni|>e- ramertt' karakteristična oblikovanja čel, no-sov, očj itd. Sledi frziognomija ustn Se m njeno izražanje pri spoznavanju ljudi. Tudi hlromaotija i© dobila potrebno mesto in obrazložitev, obenem z načrtom roke in raetolmačeffijem posameznih zarez in znakov. Podrobno izvemo kaj pomenijo hi-romantom kratke, dolge- široke, debele in ozke roke, kai d^ani, pnsti. zapestja in raz ni grički- ki so dobili ;mena po planetih našega sončnega sestava. Nazadnje «teHi kratka karakteristika špiritizma in sani- Že iz tega kratkega pregleda sledi, da je delo g. F. T. Karniaha vele^animivo in žare« tudi ntitno potrebno, ker je napisano na podlag; lastnin izkušenj rz teorije in prakse ter tako. dVa bo ustrezalo potrebam našega naroda. Odieiej ne bo treba več segati po delih v tujih jezikih- ki so navalno zelo draga in huli težje pristopna, zlasti -*>ei javnosti. Prepričani smo, da bo delo F. T- Karniaha %-Naše življenje m okultne tajne« vzbudilo po vsej Jugoslaviji veliko zaniman>e in rodo segli po njem prav vsi, ki. hočejo spoznati te skrivnost- ki v bistvu niso več nobene nadnaravne čarovnije, kakor^ bi utegnil se marsikdo misliti po napačnh mnenjih iz nepoučenosti in površnosti. Knjiga bo dobro služila prav vsakomur: star sem. učiteljem ?n profesorjem, policistom in orožnikom- sodnikom, zdravnikom, trgovcem obrtnikom rn drugim podjetnikom, uradom. nevestam, ženinom, možem in ženam starim in mladim, revnim in bogatim. l«61a bo po počitnicah in bo stala samo A0 Din; vsak naročnik bo preiel brezplačno razen tega tudi še karakteristiko svoiega značaja. Ker bo gotovo naglo razgrabljena, naj «e vsak. kj jo želi, javi že vnaprej na naslov: Uprava F. T. Karmah, Zađe*. Iz Novega mesta — Pogreb nenadoma preminule mlade žene. V četrtek popoldne se je vršil na novomeškem pokopališču pogreb nenadoma preminule prikupljive. šele nekaj dni poročene gospe Ivice Trsić. soproge poslovodje restavracije v Sokolakem domu. Pogreb, ki .' se je vršil po pravoslavnem obredu, je vodil ljubljanski prota g. Djordje Budisavlje-vić, kj je imel ob odprtem grobu prerano preminule pokojnice lep, pretresljiv govor, ki je vsakogar ganil do solz. Blagi pokojnici, ki je tako naglo odšla v večno=t, blag spomin, preostalim svojcem naše iskreno sožalje. V zvezi s to nenadno smrtjo, je >Slovenecc priobčil v sredo 14. t. m. neokusno vest, da si je v Sokolskem d(ynu končala življenje najstarejša hčerka tamošnje najemnice, da je bila pokojnica pravoslavne vere in da teče o stvari preiskava, ki da je v najboljših rokah. »Slovencu« bo dana prilika, da se bo za svojo neokusno na-migavanje zagovarjal pred sodiščem. Zelo značilen pa je pri tej ve-ti zadnji odstavek, ki ne potrebuje nobenega komentarja. Llubllanski zoološki park Lmhlisna, 17. jattjt Zc dolgo sanjamo o tem, da bi tucn na-$a Ljubljana dob;la svoj živalski vrt, s kakršnim se ponašajo druga mesta. Prve po-cetke našega bodočega vehkega zoa že imamo, gostoljubno streho nam je dal Ljubljanski velesejem Y lepo urejenem parku »e živali prav dobro poduttjo. Divjad naaih gozdov, tako dlakasta kot pernata, je živahna in zdrava. Živali n»o zaprte v tesne k'etke, am pak se izživljajo v lepih volMerih, v velikih zraonih proatorih s 100 kv. m. pa tudi do 250 kv. m. V prostorih raste trava, drevje, na^romadene so v njih skale, »pk>h >e vsak prostor tako urejon. da odgovarja nravi m poacbmoartm svoj#i prebivaloev. Tu imamo triletnega medveda-s Ladkoane-da, ki tehta že preko 140 kg. r »00 pa Je pršel tako rekoč kot dojenček. V njegovem sosedstvu prebiva »ikio živahna družba divjih svinj, ena starka in štirje mladiči. Lep jelen se Čudi temu dirindaju, nejevoljna stresa z glavo, ki jo krasi mogočno rogovje. Drugujeta mu dva srnjaka m več srn. Malo naprej trije potuhnjen; volkovi mežikajo v dan. Kar ne bi rad priAel v dotiko z njihovimi zobmi, k* ti jih grozeče kažejo Sledi dalmatinski ftakal. ki je že zelo redek ^ se ga težko dobi. Napraviš nekaj korakov naprej in že opazuješ ljubko igro šestih mladih porednih lisic, zraven njih v^sl dremlje jazbec. Po dnevi je len, ponoči pa rogovih, da moti vso sosedino. Z lisicami tekmujejo ž;vahne vererise m med njimi se podi in uganja svoje ša!e krotka opica v največje veselje in zabavo malčkov. Podlasice, dihur Ln še nekaj takih /verk zaključuje dlaka>to divjad. Med pernato divjačino si deJe oblaat kralje vsk* in planinski orli. prekraani ek«*em- plarji. Pet jih je in komaj se ločiš od njih., tako te privlači in rbuja občudovanje njih drža in obnašanje — vse izraža moč in lepoto. V njihovi soseščini vrtijo svoje čudovite okrogle oči štiri velike uharice in puhajo pred se iz kljunov, vsak čas pripravljenih, da vsekajo po plenu ali sovražniku. Kamor se postaviš, povsod te budno spremlja pogled njihovih oči, čeprav ae navidez zdi. da globoko zamišljeno strme pred se, ko da premišljujejo brezkončnost. Mnogo je tudi raznovrstnih sov, tako lesne in pegaste. Tudi poatolke. kragulji, kanjo, krokarji, vrane, šoje. srake itd. ao Jtevirno zastopane. Tudi škarniaka najdemo v tej pisani druščini in pa beloglavega vastreba. V sredini parka je ribnik. Tu ob vodi najdemo race, štorklje, srebrne in nočne čaplje, bobnarice ;n vodne kokoike. V posebnem prede Iku pa domu je jo lerebice. prepelice, grlice, fazani, divji golobi in sorodna druščina. NTe manjka tudi ptic-pevk vseh vrst — prijeten dom, kjer nimajo nič skrbi, zato je tudi vedno dovolj petja — j'm daje velika volijera. v kateri se gibljejo po mil volji, pa vendar tako, da si more njih posebnosti vsakdo natančno ogledati. To je še prav pomembno za mladino, da se seznani z našimi pticami pevkami, ki nas ne samo razveseljujejo s petjem, ampak so tudi največje uničevalke sadnih skod-lj;vcev ter tako nase dobrotnice. Zoo v TrropbjVu tik velesejma je odprt dnevno od pol 10. do pol 30. ur«. Vstopnina je skromnj«, za mladino 1 din in za odrasle 2 din. Oglejte m rivaiski vrr/Č. Tako »e vam bodo živali prnjubile. da bos*« se in ie prV hajaM. Iz LJHtoiuera — Tombrtle. Potep neAtetm tombol, ki se bodo vršile v hJifcnjih dneh, obetata biti bogati na dobitkih tombola gasilske £Me v L^ortOTuoru. ki bo 1. avgnrta ai sokolska tombola v Krr**vWh, ki bo 9f>. juMrj*. — Pregledovanje mer hi žigosanje sodsv v Badjeoni bo 5., n. in 7. asretasta m 8., 4. m 7. sejpterobra, Z Jezice — Ogled vrta. Podružnkv* 1 DNEVNE VESTI — 750 Angležev prispe na Jadran. Tz Crikvenice poročajo, da prispe i*, avgusta na Jadran okrog 250 Angležev, med njimi 80 londonskih učiteljev. Angleži ostanejo v Cri_ kveniei pet oteiri pa odpotujejo v Zagreb in na Bled. Dru^ra skupina Angležev tudi okrog 250, prispe na Jadran 24. avgusta. 11. septembra pa tretja rfcupina tudi približno toliko. To bo prvi primer, da pridejo Angleži direktno iz Londona z izletniškim vlakom, douim so prihajali doslej navadno 7. avtobusi ali parniki. v — VpokojenI so policijski stražnik pri upravi policije v LJubljani Rudolf Braz, zvaničnica pri areskezn nacelstvu v Novem mestu Franja Finžgar in rečni nadzornik zvaničnik pri tehničnem razdelku sreskega načelstva Maribor levi breg Jakob Šenčur. — Iz banovinske »hizbe. Imenovan je za banovinske ga tehničnega pristava pri banski upravi banovinski uradniški pripravnik ing. Hube»rt Golob, premeščen je po službeni potrebi banovinski uradniški pripravnik pri sreakem cestnem odboru v Gornjem Gradu Josip Pirnat k sreskemu cestnemu odboru v Slovenj gradeč. V banovinsko službo je sprejeta sestra pomočnica dnevničarka Državne Šolske poliklinike v Ljubljani Neža JarnoviČ kot uradniška pripravnica pn zdravstvenem domu v Brežicah. nEizmcv Renata Muller in Georg Aleksander v napetem in zabavnem filmu ESKAPADE (Njegova oflcielna žena) Predstave danes ob 19.15 in 21.15 uri, c jutri ob 17., 19. in 21. uri. — Nezdravi pojavi v našem •»elezniškem prometu. Točnost je v železniškem prometu prva zahteva. Tudi pri nas smo se tega zavedali, dokler amo se mogli. Zadnje č>ase pa opažamo nezdrave pojave v našem železniškem prometu, namreč neprestane zamude brzovlakov, zlasti onega iz Beograda, ki prihaja dan za dnem v Ljub-liaio z znatno zamudo. Tako je imel danes beograjski brzoviak celih 90 minut z-imude. Kaj pomeni to v mednarodnem prometu si lahko mislimo in te zamude padajo baš v sezono tujskega prometa, ko potuje po naših železnicah mnogo tujcev. r*a ne bodo dobili najboljšega vtisa o naših železnicah, je jasno, železniška uprava naj bi poskrbela, da bi vozili v bodoče vsaj brzovlaki to ino po voznem redu. če že morajo biti zamude v železniškem prometu. — DržaMii izpft \z slovenske stenografijo v Zagrebu pred stenoprafsko izp'tno komisijo ie napravila Mara Kre^nik. absolventka Tlg. akademije in članica Sloven-eke^a r=teno£rnkkega društva v Ljubljani. Čestitamo! Z VOĆNI KINO SOKOLSKI DOM v Siski — Telefon 33-87 Vedra opereta z LUCIE ENGLISCH »Vesela nevesta« Smeh! Humori Muzika! Šlager ji! Predstave v soboto ob %9, v nedeljo ob 5., T. in 9., v ponedeljek ob ^9. uri V torek: ZLOČIN IN KAZEN Peter Loore. — češkoslovaški Sokoli in bolgarski Junaki v Beogradu. Jutri bo v Beogradu skupščina Sokola kraljevine Jugoslavije. Včeraj je bila plenarna seja uprave pod predsedstvom I. podstaroste Gangia. Skupščine SKJ se udeleže tudi zastopniki češkoslovaškega Sokola in bolgarskih Junakov. V Beograd so prispeli član predsedni-štva ĆOS Bogomir Havel, tajnik ČOS dr. Vodička, kot zastopnik Zveze bolgarskih Junakov pa njen starešina bivši notranji minister Raško Atanasov in član uprave Hristo Ljutov. — Italija je nam zajamčila za 307 milijonov lir izvoza. Na sestanku mešanega italijansko-jugoslovcnskega odbora v Rimu od 28. junija do 8. julija se je govorilo tudi o povečanju kontigentov za uvoz najvaž nejših jugoslovenskih pridelkov in izdelkov v Italijo. Dosežen je bil sporazum, po katerem bo lahko Jugoslavija izvozila v Italijo za 307,000.000 lir blaga, če bo z uvozom italijanskih izdelkov zagotovila Ita liji popolno ravnotežje v medsebojnem trgovskem izmenjavanju blaga. Za šest mesecev znašajo novi kontingenti 153.5 milijonov lir in so za 62.85 milijonov ali za 69.5rr večji nego so bili po pogodbi iz septembra 1936. — Delo dol>e rehnične moči stavbne, kovinske in elektrotehniška stroke. Absolventi delovodjih šol na srednji tehniški eoli v Ljubijanj naj pošljejo svoje naslove Organizaciji praktičnih tehnikov v Ljubljani. ee hočejo dobiti d* lo. Organizacija posreduje med podjetji, (ki se obračajo na njo zla-Bta zadnje fcaee, da bi j^m preskrbela dobre delovne nofii) in absolventi, čeprav nteo n;e-ni člaui. Pilite takoj! — I. kongres Slovanske esperantske zveze SEA, ki je bil napovedan za 18. t. m. se preloži na nedeljo. 25. t. m. s sledečim sp- >i edom; ob 915; L'»t**i»»viii ob£ni zb°r SEA- ob 15: Akademija v proslavo 501et-nice esperanta. K vsem prireditvam kongresa vstop prest, vabljeni vsi prijatelji esperantskega pokreta. Pripravljalni odbor SEA. — Foto razstava Zveze planinskih društev bo letos med Kongresom Zveze v Novem Sadu od 5. septembra dalje. Planinci foto amaterji naj se v čim večjem številu udeležijo te propagandne razstave, ki bo pokazala slike iz planinskih predelov Jugoslavije, planinske noše. običaje, tipe, planinsko favno in floro. Najmanjša veli-koat siike je 18 X 24 cm, največja 30 X 40 cm. Slike je treba poslati nekaširane. Skrajni rok za predložitev slik na naslov Zveza planinskih društev, Ljubljana, Ale-ksacdrova c. 4/1 je 31. julija 1937. Za najboljše slike so razpisane lepe nagrade tako od kr. banske uprave v Ljubljani din 2.000, od Zbornice TOI v Ljubljani din 1.000, od nekaterih podružnic SPD po din 500 itd. ter foto material (foto aparati in filmi). Frtfiataijetno le etevttae nagrade iz drugih delov nase države. Važno je. da bodo krasne planine Slovenije na razstavi zastopane z najboljftimi slikami naših priznanih fotoamatarjev. Podrobne informacije daje pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4/1. — Naši javnosti. Zveza vojnih dobrovolj. cev v Ljubljani obvešča javnost, da eo odslej uradne ure v društveni pisarni Fran. či&kaneka ulica 10 vsak ponedeljek popoldne od 17. do 19. in petek dopoldne od 10. do 12. ure. Opozarjamo javnost, da sta že nad 2/3 naklade knji-e: DOBROVOLJCI-KLADIVARJI JUGOSLAVIJE oddani, zato naj interesenti pohitijo t naročilom. Prodaja knjige bo kmalu zaključena ter stane izvod odslej 145 din in event. poštnina 15 din. Smatramo, da spada ta spominska knjiga, katero je naša javnost sprejela z iz. rednim zanimanjem, v vsako javno in zasebno knjižnico. — Višnja, gora v^s v3*^. Zadnjo nedeljo je neugodno vreme preprečilo svečano otvoritev prvega modernega športnega kopališča na Dolenjskem v Višnji gori v večjem obsegu. Kopališče je bilo sicer otvor-jeno, toda slabo vreme je zadržalo mnoge Dolenjce in prijatelje Dolenjske iz drugih krajev, ki bi si bUi radi udeležili te lepe svečanosti. Zato so marljivi Višnjegorci sklenili priredi jutri na letnem prostoru okrog kopališča veliko ljudsko veselico in vabijo na njo vse, ki jim je pri srcu napredek Dolenjske. Upajmo, da bodo imeli vsaj jutri več sreče z vremenom in da njihov trud ne bo zaman. — Iz »Službenega Ii8tailo vlomljeno oni o cicani vlomili še v hišo posestnika Štefana Ritlopa v Gor. Bistrici in v hišo naiemniep Marije Ojeroflc v Sred. Bistrici. Odnesli so več obleke pa tudi precej dragocenosti. Orožniki so ugotovili, da so bili na poslu eiganj iz družine Cenerjev. ki pa so pobegli na Hrvatsko. — 17 dni je nosil kroglo v glavi. V bolnici v Slavonskem Brodu je umrl včeraj železničar Vikola Rubil. ki jje nosil 17 dni ■kroglo v glavi. Pred 17 dnevi se ;e spri s trgovcem Begovičem, ki je med prepTom potegni! samokres, da bi ga zastrašH. Ponesreči se ;e pa samokres sprožil in krogla je zadela Rubila v crlavf>. Operirati ga niso mogli, ker mu je tičala krogla pregloboko v glavi. — Strojevodja ubil postajenačeinika. V pisarni prometne uprave državne gozdne železnice Zavidoviču — Olovo — Kulaši je strojevodja Josip Magajnar v četrtek v pi-sarni irbii postajer.ačelnika. v Han Pj?sku r>ragot:na Cvijatiča. Prišel je v pisarno in ne da bi povedal zakai. odda! nan} štiri strele. Cvijatić je obležal mrtev. Masraj-nar s»e je pa sani prijavil orožnikom — Crtkosimaska zemlja zdravilišč in mineralnih vrelcev. Opozarjamo potujoče občinstvo na zadevni oglas v našem listu. Iz MuMiane —li Drva dražja. Zadnie čase so se drva za kuriavo občutno podražila, kar bodo predvsem bridko občutil? favni in pa zasebni nameščenci, kj čutijo porast cen vseh moaoch potrebščin na vseh koncih in krajih, njihove place t>b ostajalo iste ali se jim jih celo znižuje. Vzrok podražitve drv je v tem- da poz?mi n' bjio pripravljenih dovoli drv in da >mo pričeli baš zadnie čase drva «-i'd< ]7va/»t' —Ij Te£aJ za vkuhavanje ?adja je priredila podružnica Sad. in vrtn. društva v Šiški v sredo, 14. t. m. Vršil se je v gosto-ljubai Dr. Krekovi višji gospodinjski šoli. Vodil ga je predsednik podružnice gosp. Kafol Fr. Udeležilo se ga je nad 40 članic iz podružničnega okoliša, ki so z velikim zanimanjem in vso pozornostjo sledile teoretičnemu predavanju, kakor tudi praktičnemu izvajanju v kuhinji. Predsednik g. Kafol je a svojim mnogoletnim izkustvom temeljito obrazložil v kratkih besedah sušenje in vkuhavanje sadja, pripravljanje marmelade ter vkuhavanje sočivja. Teoretska izvajanja je potem praktično pokazala izredno ljubeznjiva t. c- Lina, pod vodstvom katere so udeleženke tudi pridno pomagale in same poskušale a vkuhavanjem. Kljub kratko odmerjenemu času, so naše gospodinje mnogo pridobile na aktualni gospodinjski panogi ter odšle z Željo, da bi jim tako agilno SVD podružnica čim večkrat priredila take koristne tečaje. Oblastveno dovoljena razprodaja špecerijskega in delikatesnega blaga, čokolade, bonbonov in drugega pri „TURISTU" — Štefan VTaj, TyrSeva cesta. —Ij Xa koncertu, ki ga priredi ameriški simfonični orkester v Ljubliani v sredo 21. t. m. bomo prvič videli :n slikali velika trobila, ki so običajna v ameriških orkestrih ter se imenujejo po znanem ameriškem skladatelju Sousafon. To so ogromna pozlačena trobila z lijakom v premeru 1 m. Ta orkester ima 3 take instrumente, poteff tega je v tem orkestru povečini zastopan saksofon poleg vseh ostalih lesnih inštrumentov in trobil, kakor jih imajo običajni naš; orkestri. Zato ie zvok *ega orkestra poplnoma svoievrsten. igrajo pa najbolj znana simfonična dela svetovnih literatur. Dirigent ameriškega dijaškega orkestra je Poljak Les-inskl. Koncert bo v velikj fnhat-moničnj dvorani 21. t. m., vstopnice pa se dobe v knjigami Glasebne Matice. —Ij Kopalne obleke, KarnicnJk, Nebotičnik. —1] Poučna ekskurzija v Celje (ogled Westnove tovarne in cinkarne) bo nepreklicno v torek 20. julija. Zbirališče ob 7. zjutraj pred kavarno Evropa. Izleta se lahko udeleži vsakdo- Pri i a ve do ponedeljka opoldne r>ri tainištvu Skupneea združenja (Beethovnova 10, pritličje, telefon 30-88) in pri predsedniku g. Antonu Kovačiču, tovarna peči. Liubliana, Viška tri. 8. (Telefon 33^57). —lj »Putnik«, Ljubljana priredi slodeče avtcbuane izlete: 1) 25. t. m. enodnevni izlet v Trst ob priliki spuščanja v morje največje italijanske vojne ladje. Cena vožnji in kolektivnemu potnemu listu &n. 140. Rok sa prijave do 21. t. m. 2) 25. in 26. t. m. dvodnevni izlet na Vrbsko jezero k mednarodnim veslaškim tekmam. Cena vožnji in kolek tivneimi potn emu ttVtu. din 155. Rok za prijave do 22. t. m. 3) 25. t. nx enodnevni izlet v Logarsko dolino. Cena vožnji din 70. Rok prijave do 24. t. m. Vse natančnejše inforrnacije v bilje-tarnicah -r^utnlka«. —Ij ZOO — živalski vri v Tivoliju tik ve-lesejma je odprt vsak dan od pol 10. ?}u. t raj do pol 8. zvečer. Vstopnina za odrasle 2 din, za mladino 1 -tm. fhvjad naših go-7.dov, tako dlakasto kot pernato, si tu najlaže ogledate. Pošljite v Zoo tudi svojo de-eo. da se nauči spoznavati dš^ad m ptice, kar Ji bo v Soli mnoaro koristilo. SOKOL ZC. SISKA telovadni nastop 18. VII. ob 16. uri. —lj Umrli so t Ljubljani od 9. do 15. t. m.: Hujan Ivan, 2 lets trgovski po»močnik_ Vrečar Matija, 89 let. posestnik. Sela, ohč. Rud-n\K Hran Fenlinancl. ^4 let, hlapeA Bno. vičar Marija, roj, Bivec, 73 le-t, vdova po-sestn. in vrtnarja, ČndHL Ana. 75 let. za->elmiea. V ljubljanski bolnici so umrli: Avbeljj Franc, dninar, 82 let. Rabšefc Franc. 6(i let, hlapec. Erman Ivan, 61 let, čevljarski mo> ster, K uren | Karol. 56 let, rud*r v pok. in dežnikar, brez fdalnecra biv.. Kajtna Slavka, 3 me^ce. hči delavca, PodsmTeka. obč. Dobrova, Lovko Ivan. ll let, ftin poeeetni-ca, Begunje pri Logatcai, Eržen Alojzij, 40 let, kmetovalec, Vel. Poljane, šlibar Hele_ na, 2 in pol meseca, hči delavca, Radovljica, Jezeršek Ivan, 36 let. zasebni uradnik, Tržič, Pred solo. ^nidarši^ Alojzij, 18 let. .-;n posestnika, Kompolie. obč. Videm. Klun Janez, 47 let. dninar. Gorenja van pri Rib-nioi 7i'iar Vintcen-cij, 41 let, pose^nik. Grel_ 08» obč. Radeče pri Zid. mostu, Bocraraj Pavla. 24 let, žena dninarja. Trata pri Skof-')[ Loki. —lj Jutri vsi na vrtno prireditev »Tabora« pred bivšim hotelom »Tivoli«. Pricetek ob 4. pop. Sodeluje godba »Zarja« Petje, srečclov, ples, rakete. Vstopnina samo Din 5.—. Čisti dobiček v socialne namene. —I j Policija čisti. V zadnjih dneh je policija aretirala okrog 100 oseb, izmed katerih je bila večina odpravljenih v domovinske občine, nekaj raznim civilnim in vojaškim oblastem, nekaj pa jih je bilo izpuščenih, ker ni bilo povoda za uvedbo kazenskega postopanja. Mimo drugih pa je padlo policiji v roke tudi nekaj zrelih ptičkov, ki imajo na vesti razne grrehe in ki so romali v zapor. 18-letni čevljarski pomočnik Ivan Kopač iz Komende se je vjel, ko je prodajal po mestu predmete sumljivega izvora, ki jih je gotovo nekje ukradel. Kopač ima tudi prepovedan povratek v mesto, česar pa vobče noče upoštevati. Stražniku je prišel v roke še drugi čevljarski nomočnik. 34-letni Stanko Kajzer doma iz Ljubljane. Pri sebi je nosil večjo vsoto denarja, za katero pa ni mogel dokazati. kie jo je dobil. Zaradi upravičenera nima tatvine so ga spravili v zapor, ki ga ie pa že vajen, ker je zaradi raznih grehov presedal že več let robije. Franc* Kostrevc iz okolice Novega mesta je izvršil več vlomov in tatvin na deželi ter v mestu, slednjič pa so tra prijeli med racijo v neki bez-nici v Šiški. Husejin Mihanović iz Cazina pa je pred dnevi ukradel za 700 din čevljev, pa so ga prijeli predno se mu je posrečilo pobegniti zasledovalcem. V zapore policijske uprave so privedli te dni tudi 26-letnega avstrijskega državljana Hermana Rauschleria iz Ehmaja. ki so ga prijeli obmejni stražniki pri Rakeku, v trenutku ko je nameraval brez dokumentov prekoračiti mejo. Rauschlerja. ki se je Izdalal za novinaria. so izročili avstrijskim oblastem. —li Tatinski prsti povsod. V kopališču na Ljubljanici ie nekdo ukradel Stanfcu dtaMorja nove dobre hla^ zelena barve. ?vi!eno ?raVo in spodn'^ hlače. V /emu je imel Stublar tudi denarnico i 7" ^in. Vdp. ki trgovini s aa/ljea v KoJodvors^ ut;cj je pre-lr7en Žepar izTuaknil -tužkin.v Mari ■•: .Terebovi denarnico «= HM din. Iz stanovanja i Marije Pefcruie v Rožni dolini je nekdo od- nesel dva para športnih blač vrednih ^00 din. V delavnico Mihe Petenoela a« Krakovskem n*eipu 10, se je splavil prede inoc-njim nek brevposelnež in ukradel »rebrno m&^o uro znamke ^Anker«. vredno lo0 din. V Velikovski ulici pa >e nekdo odne. sel včeraj ponoči Josipu Verbovfiku i« ko-košnjaka dve 50 din vredni kokoši. —lj Poneareten ielemitar. V bolnico so pripeljali včeraj 301etnega nadpremikafca državnih železnic Jakoba Bitenca, stanujo- iega v Zg. Kašlju. Pri delu na glavnem ko lodvoru je omahnil % Železniškega voza in padel med tračnice. Poškodoval $e je ▼ križu in na hrbtu. Iz Maribora — Regulacija Glavnega trga. O regulaciji Glavnega trga v Mariboru je te mnogokrat razpravljal mestni svet. že več načrtov je bilo pripravljenih in vsakokrat je banska uprava nasla kakšen nedostatek. Tako se je ureditev trga zavlekla. Upati je, da bo sedaj ta važna zadeva urejena, ker je banska uprava poslala v Maribor posebno komisijo, ki je na licu mesta pregledala in razpravljala o predloženih regulacijskih mestih. Komisija je regulacijo odobrila, tako da se bo v doglednem času Glavni trg sodobnim zahtevani primerno uredil. — Požar v neposredni bližini pravoslavne cerkve. V četrtek popoldne je v mestu nastopilo nenavadno razburjenje. Prve vesti so sporočale, da gori še nedograjena pravoslavna cerkev na Jugoslovanskem trgu. Ljudje, ki so pohiteli na kraj dogodka, so videli, kako se iz lesene ute, ki je služila za skladišče in pisarno gradbenega podjetja, močno kadi. V uti so že gorele deske in videti je bilo. da je bil ogenj podtaknjen. Sredi desek je bil precej velik kup trsk in suhljadi, ki jih je zlobna roka zažgala, hoteČ tako povzročiti v neposredni bližini še nedograjene pravoslavne cerkve požar. Ce bi ne bila pomoč prišla pra- vočasno, bi bil požar usoden tudi za Mit-nja poslopja, kar je u~ t afcimoliaan mnogo lesa. Policija Je ur^dla strogo preiefcavo. — Drevo ubHo dečka. Pri Sv. Ani v Slovenskih goricah Je pomagal 10-Utni posestnikov sin Ivan Vela podirati drevje. Wm •e je pričelo drevo nagibati, se deček M pravočasno umaknil. Orjaško drevo Je prestrašenega fanta podrlo na tla ia mu adro-bilo lobanjo ter zlomilo hrbtenico, tako da je bil nesrečnež na meatu mrtev. — Mariborski harmonikarji pojdejo v slatino Radenci. V nedeljo, dne 18. t. m. se bodo mali mariborski harmonikarji g. SusteriiČa odzvali porabih! adravillikega vodstva Slatine Radenci in nastopili v pred kratkim otvorjenl koncertni in kino dvorani. Ker je sedaj zdraviliška seaona na vifku, so v zdravilišču zbrani številni inozemski gostje, ki bodo ponesli slovsa mariborskih harmonikarjev v tujino, kjer tudi niso neznani. Za njihov koncert vlada izredno zanimanje in so najavljeni pnemSelc! tudi iz daljnje okolice. — Mednarodni plesni turnir v Mariboru. Posebna privlačno?* in atrakcija VT. Mariborskega tedna bo tudi mednaro«mi ple-mi turnir v dvorani Uniona. Priprava in vodstvo turnirja je poverjeno mariborakemu plesnemu mojstru g. Simončiču. — Cene avtotaksijem za vožnfo na Pohorje. Ker je krasna gorska cesta na P -borje izpeljana te do Pohorskega doma In Mariborske koče ter z ozirom ns to, da je cesta od Mariborske koče do Ruske koče po grebenu Pohorja posebno v lepem vremenu dobro vozna, se je Tujskoprometna zveza * Putnik * v Mariboru obrnila na Združenje prevozniških obrtov v Mariboru radi maksimiranja cen za avtotaksije. O-menjeno Združenie je pod štev 4«6 o julija t. 1. sporočilo, da ne sme nobeden avto!zvoS<*ek računati od javnega kolodvora v Mariboru do Pohor- oma aH Mariborske koče več. kot din 200 za vožnjo do Ruske koč* pa ne več kot din 250. Dražba brez kupcev V četrtek je bila dražba po davkariji zarobljenih predmetov Ljubljana, 17. julija Zlati časi so se vendar vrnili; ne smete misliti, da je to samo geslo za te soparne in dolgočasne dni. Lahko vam dokažemo z raznimi gospodarskimi barometri, indeksi in statističnimi podatki, kako se pretakajo same dobrote po naši deželi. Ob tej priliki se nam pa zdi izmed vseh teh »barometrov* najimenitnejših in najzanesljivejši dražba po davkariji zarubljenih predmetov. Statistično gradivo prepuščamo gospodarskim strokovnjakom, saj vemo, da ne bodo z njim mogli dokazati ničesar drugega kakor mi z dra*bo. Dražbe davkarije so zadnja leta zelo zaslovele; dobile so skoraj tako velik sloves, kakršnega so njega dni uživali sejmi. Ljudje so jih nestrpno pričakovali in nanje so prihajali s svetim prepričanjem, da spreten kupec lahko kupi marsikaj poceni. Prejšnje čase je imela davkarija na Jegli-ćevi cesti v veliki lopi skladiSca zarubljenih predmetov. Pa recite, da ni znamenja časa, da ima zdaj davkarija povsem majhno skladišče na Ambroževem trgu, na dvoriSču hiSe, kjer sta vojaški urad in pogrebni zaved! Okolica tistega dvorišča je sicer žalostna, tako rekoč brez izgledov, saj te na levi in desni strašijo črni vozovi za več ali manj slovesne ali gala-pogrebe; toda tako majhno skladišče zarubljenih predmetov budi optimizem in še celo gospodarski optimizem. Vidite, to skladišče je v resnici zelo dober gospodarski barometer in zasluzi, da si ga ogledamo pobliže. V četrtek bi morala biti tam dražba. Reporter je v zadregi, ker ne ve, ali se dražbi brez kupcev in brez kupčije tudi pravi dražba. Namreč takšna dražbe je bila. včeraj. S tem ni rečeno, da ni bila zanimiva in da se Je ni nihče udeležil. Ljudi je bilo celo 15, kar je že vsega upoštevanja vreden gospodarski činitelj na dražbi, zlasti v tek časih, ko v Ljubljani usiha vse Življenje kakor v Sahari. In če še pomislimo, da je bilo več udeležencev kakor predmetov, ki bi jih naj kupili, je bilo z dražbo vse v najlepšem redu. še preden se je začela dražrba, so kupci s posebnim zanimanjem ocenjevali kmečki tovorni voz, ki je bil tudd naprodaj in ki ga niso mogli spraviti v tesno skladišče. Na vozu Je bi š> oak> napis z naslovom nesrečnega gospodarja. Tako je pač, da davkarija za rubi vse od a do z m gospodarju menda ni prišlo niti na misel, da bi skušal obvarovati rubežni vsaj svoje ime Kadar je eksekutor v hifii, Je treba resi-gnirati. Ljudje se pa seveda vedno vesele nesreče svojega bližnjega, zato jih je bilo med kupci tudi nekaj, ki so bili zelo hvaležni usodi, da je bil na naprodaj tudi tako dober voz. — 300 din dam zanj! Kupil ga bom, — se je veselil dražbe možak. — Jaz pa dam tudi 400 din. saj je vreden 500 din. — se je oglasil fant, ki mu je bil voz tudi vSeč. — Prepustite ga raje meni! Bedaeto je, če kupci drug drugemu draže, saj vendar kupi lahko le eden in drugi nič nima od tega, če drugim draži! — Toda korist ima zarubljenec. Ce davkarija izkup: več za zarubljeni predmet, kakor je znaša! dolg, dobi presežek zarubljenec! je poučeval meščan kupca. — Saj je itak že dovolj nesrečen, ker so ga za rubili. — Ce je tako, potem je pa vse v redu —, so takoj soglašali poslušalci, kajti Slovenci imamo tudi globok Čut za moralo, ne le za plačevanje davkov. Vendar se je pa izkazalo, da raje privoščijo izkupiček za-rubljecu kakor davkariji. Končno je prispel izklicatelj ter zelo vljudno pozdravil kupce: — Dobro jutro, kupci! — Človek se pri tem spomni, kako lepo bi bilo na svetu, če bi tudi eksekutor ji tako vljudno pozdravljali, n. pr.: Klanjam se. gospod zarubljenec! Kako je z vašim zdravjem? — Izklicatelj je res imeniten dečko. Prečital je kupcem seznam predmetov, ki so bili naprodaj in jim jih razkazal nič manj vljudno kakor prodajalec v trgovini z dobro postrežbo. To je tudi potrebno, kajti za dražbo je treba pripraviti psihološko teren kakor n. pr. za vojno. Ob tej priliki pa moramo pohvaliti tudi eksekutorje, cenilce, ki vendar kažejo naklonjenost do davkoplačevalcev —bolje: neplačevalcev —. ker cenijo vse tako visoko: čim višje cenijo zarubliene predmete, tem manj je treba zarubiti. Kupcem na dražbi se zdi vse previsoko ocenjeno, kar je aeveda iobjektivno; kajti kupci bi 1 H aamo kovače xa vse. karkoli je naj Ko jim je izklicatelj povedal cene nekateril predmetov že ; dražbo pri ogledovanju so takoj iagubili veselje do kupčije in začeli ao odhajati. Drugi so počakali dražbo, samo iz r vednosti. Najprej so pridle na prodajalno mizo pice. 8 din komad. — Vidite, luknjo : je dejal izklicatelj. ko s: na glavo. Kupci so si zač«■': natikati I vendar nj imel nihče resnega nanu povati. Voza pa ni več nihče niti ogk val, ko so zvedeli, da je naprodaj zri din. Največ zanimanja so pokaaali draillci za kolo, ki je bilo cenjeno zi 100 lin in ki so zanj obljubljali 100 din. Do ir:. sploh ni priSlo. Naprodaj so bile amu^' brez palic za 70 din. a tsklieatelj jih je spravil, da jih bo prodni pozimi. F rat na plošče se je zdel kupcem tudi drag po 300 din Niso ga hoteli niti otipavati. Violino bi lahko kupili ra .">0 toda krpci so \dhal! nosove, da Inhko novo, ki bo imela vsaj strune, zs ta — Toda ne takšne! j* ugovarjal izkr^at^V — Seveda n«». tem ve* bolj*or Vendar ne smete misliti, da je bila dražbi sama ropotija. Nap> b^1 1 celo dva platna — namreč oljnati slik sta prikazovali neko sicilsko mesto in bruhajočo Etno v ozadj\i ;n neko obmorsk pokrajino. Kupci so presojali to umetno^ tako: Za stanovanj* ni; za kakAno verando ali hodnik, pa tudi za goptilno bi MH Zadnjič bo bile taksne slike po 18 din n • dražbi. Več bi tudi jaz ne dal. — Ko ao pa slišasl. da velja ena slika 200 din. se je zdelo to izredno zabavno. Ce povemo da je bilo naprodaj staro, motno ogledalo za. bftročnim, črvivim okvirjem za 200 dtn smo našteli vse predmete, ki so bili na ogled in naprodaj, a Jih ni nihče kupil. V pisarni so na :'mell naprodaj Ae Štiri« • radijski aparat za 200 din. ki bi si ga n-teresenti lahko ogledali, toda interesentov ni bilo. Kakor \idite. je bilo naprodaj zelo malo zarubljenega blaga. Mislite, da to nič ne pomeni? To ie gosn.wl«rski barometer, ki ga pa morate znati čitati. Ledeniki namakajo pustinje Sovj*-t*k.i Rusija zavzema i' •■ *• *** no sveta Ln od tega je GeJii. Bilijonov ha ali \W .e n -t» i*- Itjet • ndje sploh ne olHlelu^ejo. Oe bi n a 11 cikali vs*- t->-oxeđiilje. ki K eioef rodovitno, ki pa -koii ni rodlia. M dona^aLi e»Teae** k< -' ne samo Kutiji, temveč ]**are*lii.> tudi mu človeštvu. Pomiki: ve v nepos-r^lni bli/.ini teh puatinj Kitajci, h ae na svoji -/.tmlj. mnogo prago^o našel jeni in zato ajapa v r*wmalinn razmerah: če je Ubi oblačno, pa dvakrat hitreje. T" poekuai ao potEaaalL da hž ae dalo dobit; dovolj vo^a ia nacaal'av.j*- \.crrom:i:>i lt»4*r?Vav. da bi bi-Iraja kojciel. Ser D**t%ja v KuvaavAcu veliko sredidce aduatrijt g o^rotnmAm nalogami premoga, raaaiiatjajv o *awi. ds M «r pomairali s prahoai BVaaaaCi '"n —4*W\ Tako bi vpre^il v poljedrl«r* . l»-^anf.»e In marllivTfn roitani bi ae odprlo novo ŠVoko polje pretivljanja. VE IZ l5?KTJ«fJT5 — Povede mi. kje najd*«ao najveeVrat poškodbe n« rnoaorra? Kot <*»r artotoh list boste to ?o*owo Ted«M. — Seveda v«m to is e*eti»h dalp«l«^tnU) izkušenj. Na aaaake paaAaaaa nsaaaW» fX> kia mi B^aa^ ^^^^^^^te^^u^ Štev. 161 »SLOVENSKI NAROD«. sobota, 17. julija 1937. 9trsn • Svet slavi ruske junake zračnik višav Prihodnji teden sprejme Gromova, Jamaseva in Danilina prezident Roosevelt v posebni avdijenci — Navdušenje za Rusijo v Ameriki Posadka letala ANT 25—I. na letališču pri Moskvi. Od leve na desno: Gromov, Danilov in Jumašev. Evropo, laflnju »Ini pa tuđi Japonsko in Kitajsko 7-asriniajo krvava krila botza Marsa- bela zona zopet vihti nad velikim delom Človeštva svojo mrtvaško koso. V tem težkem, po krv; in ekrazitu smrdečem o^račiu, bi se morali pometni ljudje sadilni ri- da ni na drutri strani dokazov, da cio-veitvo vendar le Se ni povsod podivjalo in izgubim vsciza smisla za ustvarjajoče delo- N; sicer nino^o teh pojavov, toda tj, kar jih je, tovore dovoli ja^no za to, da ne Mttemo Je obupati nad človekom« da se ho kontno morda vendarle izmolal iz svoje zaslepljenosti in našel Munega sebe. Med l" pojave moramo prištevati v prvi vrsti liUua i upore Sovjetske Rusiie na po-liu znanost ;Ud:nikc. Ti napori so usmerjen" zlasti tfor daleč na sever, na raziski-vanje po*&rn:fti kraiev in pa na predek letalstva čmidtova ekspedicija na severni te-cai. prvi, ne povsem posrečeni polet iz Moskve preko severnega tečaja v Ameriko in edinstven uspeh na polju letalstva, ki pa je dosegel s svojima tovarišema pilot Gromov, ko je srečno dosegel svoj cilj na drugem poletu čez severni tečaj v Ameriko vse to priča, da gre Rusija mirno svo-*o začrtano pot, da ima pred seboj samo napredek in lepšo bodočnost človeka na zemlji. Pomena tega dela ne more zmanjkati nobeno sklicevanje na to- da ga oprav-ljajo ljudje svojevrstnih svetovnih nazorov. kakor tud] ne zavist Nemcev, ki Mm ne gre v račune, da so jelj tako mogočno stopati tih plan Slovani. Samo v delu je rešitev človeštva, vse drugo mora stopiti v ozadje. Pokler pa to spoznanje ne bo prodrlo po-vsod, ne bomo našli izhoda iz sedanjega kaosa. A delo mora btj ustvarjajoče- smo-treno. nesebično- splošno, posvečene gmotni n duhovni povzdlg vsega človeštva. Edino tako delo nas more rešiti. In v okvir takega dela spada tudi polet iz Moskve čez severni tecai v Ameriki. Ce pogledamo na zemljevid in če pomi-Slimoi kot so ruski letalci leteli, se takoj prepričamo, da so morali premagati velika težave Ln ovire, katerih bi se bil ustrašil Še tako izkušen letalec. Leteti so mo-rali već tisoč kilometrov nad morjem, vre-me se je opetovano temeljito izpremenilo, membe v temperaturi so bile velike. Leteti je *bilo treba nad visokimi gorami, zdaj nad oblaki, zdaj skozi nje. opetovano tudi v gosti megli, če upoštevamo vse to. moramo priznati, da so ruski letak-: lahko pora »sni na svoj uspeh in da jih svet po pravici slavi kot največje junake Bračnih višav. Nas mora veseliti ta uspeh tden trenutek je napočil razmeroma kmalu. To je bila. v prvi vrsti zasluga ruskega konstruk- terja Andreja Nikolajeviča Tupoleva, ki je zgradil večino velikih ruskih letal. Leta 1925 se je Gromov prvič udeležil poleta na veliko daljavo in sicer iz Moskve preko puščave Gobi čez Žolto in Taponsko morje proti Pekingu in Tokiu. Temu poletu je sledil drugi z letalom ANT-3, s katerim je Gromov preletel dolgo pot okrog Evrope v treh dneh. Po tem poletu so francoski letalci priznali Gromovu časten naslov najboljšega letalca leta 1926 in ga izvolili za častnega člana svojega kluba. Leta 1929 se je odločil Gromov na novem letalu ANT-9 za nov evropski polet Moskva — Berlin — Pariz — Rim — London — Varšava — Moskva. Po teh uspehih so Gromovu naročili, naj preizkusi orjaško letalo sMaksim Gorki« in letalo R. D. (aRekordne daljave«). Gromov pravi, da je takrat spoznal, da ni več daleč čas, ko bo lahko tvegal polet na veliko daljavo. To prepričanje se je utrdilo v njem lani, ko je letel z letalcema Filinom in Spirinom nepretrgoma 75 ar 30 minut in je s tem prekosil dotedanji časovni rekord. Ideja Levanevskega o polarnem poletu me je vsega prevzela, pripoveduje Gromov. Z Jumaševim in r>amielovim amo takoj zaprosili, naj dovolijo polet čez severni tečaj v Ameriko. Povabili so nas skupno s Ckalovim, Bajdukovim ln Beljakovini v Kremi, toda imel sem smolo, nenadoma sem zbolel in na dan zasedanja v Kremlu sem že ležal bolan doma. Končno dovoljen polet Končno so nas 10. junija znova povabili v Kremi na konferenco, ki so ji prisostvovali Stalin, Molotov, Voro&ilov, Mezla.uk, Ruhimovič, Alksnis in Tupolev. Pojasnil sem jim našo prošnjo, načrt poleta ter posebnosti letala in motorja., obenem sem pa izrazil trdno prepričanje, da ee nam bo polet posrečil. Konferenca je sklenila dovoliti nam polet. Stalin je glasoval za dovoljenje, toda pod pogojem, da bi ne riskirali svojega življenja, temveč da bi se po potrebi kjerkoli spustili na tla. 18. junija, na dan starta Ckalova, Bajdukova in Beljakova, je bilo letalo Gromova pripravljeno samo deloma tako. da ni moglo nastopiti dolge poti v Ameriko. Toda priprave so hitro napredovale. Oprema letala Letalo ANT-23-I, s katerim so ruski letalci dosegli edinstven uspeh v zgodovini letalstva, je iste tipe kakor letalo čkalo-va. pač se pa razlikuje od njega v raznih detajlih. Posebno važna je konstrukcija, ki omogoča dvojno pilotiranje tako, da letalcema med poletom ni treba presedati. Tudi tovora je imelo letalo Gromova mnogo manj. čkalov je imel s s^boj živil za poldrag mesec. Gromov in njegova tovariša pa za dva meseca, čeprav je bila teža enaka. Sovjetskim zdravnikom se je namreč posrečilo sestaviti ekstrakte z večjo množino kalorij. Lekarna je tehtala na letalu Ckalova 10 kg, na letalu Gromova pa samo 1.5 kg. Polet Ckalova, Bajdukova in Beljakova je največji uspeh v zgodovini letalstva od Lindberghovega poleta čez ocean, — je dejal Gromov. Pa tudi mi upamo* da se nam bo posrečilo doseči lep uspeh, saj se zanašamo na svoje letalo in svoj motor. Imam precej izkušenj v poletih na velike daljave, pa tudi Jumadev ni novinec, a Danihn je velik mojster v avoji stroki. Letimo a trdno vero v uspeh in kličemo vsem: Na svidenje: Jumašev in Danllin r>rugi udeleženec poleta Jumaaev je bil zastopnik prvega pilota in med poletom sta se menjavala v pilotiranju. On je izjavil novinarjem, da so me i treniranjem z Gromovim in Daniltnom večkrat leteli nepretrgoma 26 ur in se spustili na tla samo za eno minuto. Letali so aelo visoko in pomagati so si morali s kisikom, ker je bilo že vnaprej jasno, da oodo morali tudi nad polarnimi kraji leteti visoko nad oblaki. r>alinin ima za- seboj že bogate izkušraje v letalstvu, saj se je udeleževal velikih poletov že v začetku. Pilot je Ze 15 let. 3D anilin je izjavil, da 'bo najtežje preleteti gorske grebene v višini 4.000 do o.000 m, zJasti če bo treba leteti čez nje ponoči. Uradno Po uspešnem poletu sovjetskega letala čez severni tečaj v Ameriko je objavila vladna komisija, ki je polet organizirala, kra-tko poročilo, v katerem ugotavlja, da je bila naloga Stalina in sovjetske vlade sijajno izpoLnjena. Letalo je preletelo okreg 12.000 km dolgo pot. Dvignilo se je ob ugodnem vremenu. Onstran Zagorska je letelo nad oblaki in meglo, nad Kar-skim morjem je imelo ugodno vreme, onstran Zemlje Franca Jožefa je letalo zopet zašlo v meglo m oblake, onstran 85. meridijana se je pa moralo boriti s ciklonom. Od severnega tečaja do južne Kanade je bilo vreme ugodno in letalu je pihal veter v hrbet. Nad gorskimi grebeni se je začel na letalu nabirati led. Zato so letalci spremenili smer in krenili nad obalo Tihega oceana pod oblačnim nebotn proti Los Angelesu. Tudi športna komisija osrednjega Aero-kluba SSSR je objavila poročilo o poletu, ki v njem med drugim pravi, da se Aero-klub SSSR obrača na. Mednarodno letalsko federacijo s prošnjo, naj prizna svetovni rekord letalca Gromova in njegovih tovarišev v poletu na daljavo- Največji junak letalstva Miailo Gromov. Priznanje junakom vet ljudskih komisarjev in vodja komunistične stranke s Stalinom na čelu so poslali junaškim ruskim letalcem brzojavne čestitke k uspešnemu poletu na progi Moskva — severni tečaj — Zedinjene države, črim so st malo odpočili, so se sovjetski letalci takoj odpeljali v San Diego, kjer jim je priredilo prebivalstvo mesta navdušen sprejem. Junaki zračnih višav posetijo še Los Angele« in San Pnancisoo, prihodnji teden jih pa sprejme v posebni avdijenci v VVashingtonu prezident Roosevelt. V VVashingtanu pripravljajo junaškim ruskim letalcem sprejem, kakršnega ni doživel niti Lindbergh. Navdušenje za Sovjetsko Rusijo se je v Ameriki po tem poletu silno povečalo, kar je selo neprijetno zlasti Nemčiji, ki je čedalje bolj ljubosumna na Rusijo zaradi njenih uspehov na polju znanosti in tehnike. „Mi delamo za napredek sveta*4 Moskva, 15. julija. Ruski letalci so prejeli v Ameriko ogromno Število pozdravnih brzojavk. Zahvalili so se zanje z izjavo, v kateri pravijo: »Mi smo bili samo srečni izbranci za uresničenje veliKe naloge. Živimo v najlepši dobi, ki gradi novega ćlo- veka in ga poplemenituje. V njej hočemo doprinesti svoj delež. Delamo za svojo domovino in za svet, za njegov napredek. Vzgajamo nov rod. Zaupamo vanj in v svojega voditelja. Gromov, Jumašev. Danilin.c Letalo ANT 251 O zmagovitem letalu ANT-25-1. smo poročali kratko že včeraj. Letalo je kot rečeno delo ruskih koostrukterjev in ruskih tvornic. Vse, kar je na njem, je bit) Lade-lano v Rusiji Letalo je enokriinik. razpe-tina kril meri 34 m, motor ima 950 HP. celotna teža letala znaia 11 2oO kg Posode za bencin v krilih drže S.OOO litrov bencina. Francija čestita Francoski minister za letalstvo je poslal predsedniku sveta ljudskih komisarjev v Moskvo brzojavko, v kateri izreka prisrčne čestitke v itn en u francoske vlade in francoskega naroda k rekordnemu poletu sovjetskih letalcev. Minister pravi, velike sovjetske letalske sile »brane samo 800 milj od Berlina in Tokia na sovjetskih obmejnih bazah. Poletje na severnem tečaju V Moskvo je priskela zanimiva brezžična brzojavka sovjetske ekspedicije na severnem tečaju pod vodstvom Krenkela. V brzojavki so opisane meteorološke prilike iti življenje pogumnih raziskovalcev na ledeni gori. >Poletje na severnem tečaju je večna megla, moker sneg in brozga. Temperatura je okrog ničle. Nas šotor je bil v začetku na ravnem snežnem polju. Zdaj je sneg »kopnel, okrog nas so nastale jezerca, dotor moramo sproti obkladati s snegom. Ves sneg okrog njega smo že pobrali tn zdaj ga moramo dovažati od daleč s sanmi. Nikoli nismo niti pomislili, da bi nam moglo tu zmanjkati snega. Papanin koplje jarek, poskušal je odvesti vodo iz velikega jezera pri našem šotoru, TO je prvo rneiiOTacijsko delo na severnem tečaju. Iz tega jarka črpamo vodo za našo polarno kuhinjo- Hoja po naši ledeni goti je postala izredno težka, čez jezerca smo morali položiti deske. Voda stoji povsod, kamor se ozreš. Edini suh prostor na severnem tečaju je v našem šotoru, ki mu neznosen dež ne mo.re do živega. Naše znanstveno delo pa gre svojo določeno pot. t čuden pogreb Mornar Thomas Sprv si je izgovoril v oporoki čuden pogreb. Izrazil je željo, naj njegovo truplo vpepele, pepel pa stresejo v morje. V Angliji vedno izpolnijo pokojniku zadnjo željo, pa naj bo še tako čudaška in čeprav ne odgovarja starim šegam in navadam. Oporoke ne izpolnijo gamo v onih primerih, ko je dokazano, da človek KALODONT I PROTI ZOBNEMU KAMNU ■■■■■■■■■■■■ nI bil pri zdravi pameti, ko jo je napisal odnosno dal napisati. In tako so izpolnili zadnjo Zeljo tudi Thomasu Spryu. čeprav je bil to v Angliji prvi pogreb te vrste. Sorodniki in prijatelji umrlega mornarja so se zbrali v pristanišču v Plimouthu, kjer je vzel duhovnik žaro s pokojnikovim pepelom in ga počasi stresel v morje. Po pogrebu ao mnogi pokojnikovi prijatelji izjavili, da si žele enak pogreb. KINO IDEAL HANSI KNOTECK, H AN S STUVVE V filmu Dušica Rožamari ja Po romanu Agnese Guntherjeve: »Dle Helllg:«' und lhr Narr« Danes ob 16., 19. in 21.15 uri, jutri, v nedeljo, ob 15., 17.. 19. in 21 15 url. Nočejo nazaj med civilizirance Ameriški letalski poročnik Lambrecht, eden izmei pilotov, ki so zaman iskali p*i-giešano Ietalko AmeHjo Kahardtovo in njenega spremljevalca, je dobil povelj i preiskati skupino otočkov Fenlx, 200 milj južno o i eknratorja„ Spustil se je na morje pri najmanjšem med njimi, Hullu. Ta otoček je precej daleč o* t drugih, mim » njega ne vozijo nobene ladje. Poročnik je mislil, da bo našel na njem sledove pogrešane letalke. V gumijast m čolnu se-, je odpeljal k otoku, kje-r so ze bdli zbrani na obali napol nagi ljudje bronaste polti. Divjaki so kazali veliko bojevltost ln letalec je pričakoval njthov napad. Kar je zagledal v bližini štiri tudi samo napoi oblečene belokoftce. Ko jih je poklicali na pomoč, so mu odgovorili v angleščini in na njegovo prošnjo so pojasnf-li divjakom, da poročnik nima sovraAnlh namenov. Tako so divjake pomiriti Poročniku so povedali, da ie dolgo žive na, samotnem otoku, da so brodolomci z neke ladje in da je Lambrechtovo letalo prvo, ki so ga zagledali z otoka. Tudi ponoči niso slišali brnecja motorjev v času. ko bi moralo tja prileteti letalo Earharitove. Brodolomci niso hoteli povedati, ali bo Angleži aH Američani. Odločno so tudi odklonili povabilo, naj se vrnejo med civilizirane rudi, češ, da. se počutijo med divjaki srečnejše kakor med civi lizi ranci. Pol miljarde za obalo Krima Moskovska *Fravda< priobčuje zanimivo vest. da je že pripravljen načrt o temeljiti preureditvi južne obale Krima od Jalte do Mišora. Načrt je pripravila komisija arhitektov pod vodstvom prof. Ginsburga. Vsa južna obala Krima dobi povsem drugačno lice. Tako bodo Iz Jalte odstranjeni vsi sanatoriji, na njihova mesta pridejo hoteli in restavracije za rekonvalescente in turiste. Obala bo razširjena za 25 m in z nje bodo odstranjene vse pristaniške tehnične naprave. Tako nastane Iz Jalte slikovito, moderno mesto na morski obali. Sanatorije premeste v bližnje kraje, kjer zgrade Še več novih modernih sanatorijev. Med Simferopolom. Jalto m Strnejzom zgrade 110 km dolgo električno železnico. Tudi parki v mestih ob morju bodo modernizirani. Tako postane južna obala Krima največje letovišče na Ornem morju. Stroški za vsa v načrtu predvidena dela bodo znašali nad 500.000.000 rubljev. Ancfere Armandy: 40 Princesa Svmianoua Roman Umaknila se mu je na kanec davana. Robert je ves v ognju občudoval njeno krasno telo, ovito v zlat lame, njene vlažne in kakor gTanatno jabol. ko rdeče ustne, med katerimi so se lesketali biserno beli zobje. Nekdo je rahlo potnkal na vrata. Na poziv je vntopiS JarČenko in pođožil na mizo košarico sad. ja, srbaklenico šampanjca, steklenico vodke in škatlice cigaret na »bero. Šeherezada je vzela med Rusi tako priljubljene dolee cigarete, — Lahko ga»te, — je dejala. Jareenko je poairavil in zaprl •vrata za seboj. Nervozno se je zasmejala. — Zdaj, gospod, vam pa ne branim povedati mi, kaj si mJaHite o mojem vedenju. Hotel ae ji je približati. — Ne, ne... oamo od daleč. Najprej mi nato. čite Šampanjca. ZamočKa si je ustnice v šampanjcu in le vedno "* *• atohotno gledala. —■ Kako poslušni ste, — se je zatsmejala. — Poznam moške, ki niso tako radi ubogali. Robert se ni ganil. — Zakaj me pa tako gledate? Odgovoril je šele čez nekaj Časa: — Proučujem vas. — Zares? Kaj pa sklepate iz predmeta svojega proučevanja? Ne da bi jo nehal opazovati, je razmišljal. — Marsikaj, — je dejal končno. — Najprej tole: ste Rusinja? Nehala se je smejati. — če naj bo to poklon, ste si ga izbrali slabo. — To je samo ugotovitev. Rusinja ste. Naj bo vas naglas še tako neznaten, to se pozna in potem to okolje, ki vam tako ugaja, te cigarete, ta vodka.... Bil sem v Rusdji. — Vi? — Da, jaz. — Ah, je zasepetala zelo tiho namestu drugega odgovora. — In niti ne vprašate, čemu sem bil tam? Odkimala je z glavo in se obrnila proč. Njena roka se je nekoliko tresia, ko je segla po čaši. — Radovedni niste, — je ugotovi! Brancelin. Molčala je. Nastala je tišina in ves svet bi bii lahko hodil mimo med njunimi pogledi in nevidno točko, kamor so bile odplavale njene misli, pa bi ga ne bila opazila. Prvi je spregovoril Brancelin. — Zakaj pa tajite, da ste Rusinja? Razorožila ga je s trpko ironijo. Pokazala mu je z roko na dvorano in odigovorila zaničljivo: — Kar poglejte jih! Lestenci so bili ugasnjeni, dvorana je bila zavita v mrak, toda izpod miz iz debelega stekla prihajajoči in temnordeče prte perodirajoči žarki so se poigravali na spodnjih delih obrazom.' in naslonjenih čelih. A iz kleti se je komaj slišno, kakor iz daljave razlegala pesem čokiarjev z Volge. Z napeto pozornostjo je občinstvo poslušalo za-teglo petje, ki so vanj ada j pa zdaj posegli bobne či glasovi splavarjev in pesem se je ponavljala, težka kakor breme splavarjev novega napora —. Pesem melanholije. Šeherezada je pritiskala Čelo na mrežo lože in gledala stisnjenih usten. — Rusinja? — je bruhnilo naenkrat iz nje. — Kar poglejte, tra jih »vidite vse! Pozabljena sedanjost .ko se srjominjajo preteklosti. Kar se pa ti. če bodočnosti... Ničevo. Pesem je umirala, luči so zažarele, gledala je še vedno v nekakšni zlobi. — Oh, kako jih sovražite! — je dejal Robert. Vzravnala se je. — Sovražim? — Ne, samo preziram jih. In čuteč potrebo po dokazih mu je jela naštevati imena pevcev, plesalcev, postrefljdvih deklet in nekaterih gostov. Bilo je grozno: veljaki, ki so postali šoferji, gardni častniki, zdaj ukrajinski plesalci, dame iz visoke družbe, zdaj natakarice, ln natakarice, zdaj dame. Čudna mešanica noblese in, bede, ki se je bratila k sicupni pozabi, nezmožna dejanj. In tako je Mo do Jarčenka, bivšega natakarja iz »Jame« v Petrogradu, zdaj večkratnega milijonarja, ki so mu bili zastavili po ruskem prevratu dragulje mnogi ruski emigranti. Zdaj jim je izplačeval dividende iz svojega nočnega podjetja in tako so postali nosilci najvišjih imen ruskega plemstva družabniki bivšega natakarja iz razvpitega doma. In živahno je zaključila: — In pri vseh teh ljudeh naj bo mužik aH patricij, pri vseh najdete enako zmes naivne brez. skrbnosti in pasivnosti, otroškega veselja in melanholije. Pri vseh pa naletite tudi na enako uda. nost v voljo božjo, vsi so se v enaki meri sprijaznili s prevratom, vsi obupujejo, vsi prelivajo solze, vsi so mistično in resignirano udani v svojo usodo, od katere pričakujejo nov prevrat, ki bi jim vrnil njihovo domovino. Robert je poslušal njene očitke in ne^vemično je gledal, ne da bi ji posegel v besedo. — Vi nimate radi ruskih ljudi, — je pripomnil in ji rx>gledal v oči —i Ne, ljubim svojo domovino, — Katero? r>rogo Rusijo? Odgovorila je naglo: — Druge Rusije ni! Je samo RSFBR. ~* Brancelin se je siklonil k n j! in j! pogfeđsi T «bn duše. — In zakaj vam vnmfe >Aa*aa6e* fe Stran 8 >SLOVENSKI NAROD«, sobota, 17. Julij« 1937. Štev. 161 Njena zađeva (Iz CeSčine) — Dušica, čez trt teine na svideoje: — Cez tri tedne? — ponavlja Pavla otožno. — Hitro bo minilo. Morava znova caka ti in to Laziti se. — Seveda. Tolažiti se in čakati, — meni trpko. Božam jo po glavi. Gledava skozi okno vlaka na krajino. Pred tremi dnevi sva se peljala tod srečna in vesela. Pavla ima s solzami zalite oči. Molčim. Bojim se trenutkov, ko se razhajava. Te trenutke prenašam težko. — Muka je srecavati te po cele tedne kakor tujega človeka in prikrivati, da pripadava drug drugemu. To je za žensko najmucnejže. — Toda, Pavla, — ji prigovarjam. — Po nepotrebnem gledaš na življenje tako črno. Saj sva vedela, kaj naju more čakati, ko sva začela živeti skupaj. No, torej kaj z-iaj ? — Tvoja vloga je eeveda lažja. Toda jaz! Neprestano pretvarjati se Po cele dneve prikrivati svoje pravo lice. Zastiram nestrpnost z laskavim glasom. — Poglej, dušica, to je naša človeška usoda. Trpeti in hrepeneti po tem kar smo bodisi izgubili ali pa česar ne moremo doseči, če bi bil na mestu Rudolfa ... — Ne izgovarjaj njegovega imena, — mi je posegla v besedo. Pavla. — On je dober, jaz pa slaba. — Ne vem, v čem je njegova dobrota in tvoja slabost, — sfm dejal razdraženo. Molčiva. Do slovesa manjka samo Se nekaj minut. Vlak se je ustavil. Izstopim. Počakam tu na prihodnji vlak. To je potrebno glede na Pavlo. Lahko bi naju kdo videl. Podala mi je roko skozi okno vagona in dejala smeje: — Na svidenje torej čez tri tedne! Drugi dan popoldne grem v pisarno. Na vrata mojega stanovanja je naslonjena L:za; to je Pavlina prijateljica in na«jma edina zaupnica. Pres»eneti me izraz njenega obraza. Molči. V Sobi srde težko v naj-bližnji naslanjač. — Kaj je? Razjoče se. — Pavla se je dMies ponoči zastrupila. Prihajam naravnost iz bolnice. Umira Gledam na Liso ki p— no — razumeti. Zastrupila, se je? Te besede sd buče enolično v glavi. Uza je vstala m me prosila, naj ji postrežem a kavo in cigareto. Kuhava jo »kupaj. Uza je že zopet stvarna. Pripoveduje, da se je ponoči vrnil Pavlin mož domov in jo našel one* svedčeno. — Alf ni zapustila nobenega pisana? — Ne. Sediva « nasproti in erebava kavo. — Ali njen mož kaj sluti? —Zdi se, da ne. Ta udarec ga je malone strL — Laza. moram jo videti. Moram. Vse drugo mi je postransko. Uza me tolažeče boža. — Seveda, k nji pojdeva. Pavla ima posinel mrtvaški obraz. &e ve3no je onesveščena. Proces zastruplje-nja se vleie. Ob njeni postelji sedi skruseo njen mcž. Obraz si zakriva z rokami in niti ne ve, da je kdo prišel. Njegov mesnati, rdeči vrat se trese od ihtenja. Njegovo ganotje me zbega, čutim se krivega in rad bi se oikrižal te molčeče teže. Priznal bi vse. Poreč em mu, da sva s Pavlo pripadala drug drugemu* da je kolebala med nama in da ji je bilo to težko. Stopil sem dva koraka proti njemu. U-za je menda spoznala moj namen po izrazu mojega obraza. Prijela me je za roko in me potegnila nazaj. Obrnil se 1e in vstal. Podal je nama roko in se ozrl na Pavlo rekoč: — Smrt — to bo, veste, njena zadeva. Pavla se ni zdramila iz omedlevice. Se istega dne je umrla. Prosil sem za dopust in odpotoval. Cez mesec dni se vračam. Ves ta čas se»m si prizadeval ne dotakniti se ničesar, kar je bilo kakorkoli v zvezi s Pavlo. Zaman. To se mi ni posrečilo. Misel, da sem bil z njo njen zadnji dan in da je ona nekaj ur potem zavžila strup, ne da bi komu pojasnila svoje dejanje, mi je postala neznosna. Stojim pri oknu vlaka. Se pred mesecem sem se peljal po isti progi s Pavlo. Mimo hite znani kraji, na katere me je opozarjala. Slišim, kako pravi: Poglej, kako krasen mlin je tam in to polje modrih rož... Polje je že odcvelo. Bila je tu žena Pavla. Njene misli, čustva in ženskost. Vsega tega ni več. In nikoli v«e m% um povm«. Po njeni smrti ae je razprostrla okrog: mene mrtva, strahotna praznina. Iartopfl sem na postaji in čakam na zvezo. Sedim na peronu za restavracijsko mizico- Pared seboj držim novine, toda v resnici ne čitam. Spomin mi uhaja na oni dan. Čakala sva tu s Pavlo. Bila je še zima. Govorila sva. o prihodnjem poletju in Pavla je dejala tedaj: Raia bi s teboj prepotovala ves svet in se nikoli već ne vrnila. K moji mizici sta prisedla dva gosta. Mož in žena. To mi je neprijetno. Govorita neprestano. Ne vidim ju, ker si zakrivam obraz z novinami. Brezbrižno ju poslušam. 2ena se neprestano smeje. Od Pavline smrti ne morem prenašati ženskega smeha. — Izpremeniva program. — gostot žena. — Kaj Se, — aap°fvaT.Ja mož- — Kar spomni se, da sva se tam lani prepirala, — pravi a solzavo koketnostjo žena. — Kdo bi se spominjal starih prepirov? — jo tolaži. — Glej, no glej, zaljubljenca, si mislim in pospravljam svoje stvari k odhodu. Pogledam na moža, sedečega meni nasproti. Presenečen sem, mislim pa, da tega nisem pokazal. To je Pavlin mož; o gospodični pa vem, da je iz njegove pisarne. Mimogrede ju pozdravim. Pavlin mož v zadregi odzdravi. Ustavim se Se za trenutek pred kolodvorsko fotografijo Tater. Prav tu mi je Pavla dejala, da bi rada prepotovala z menoj ves svet. Nesrečna Pavla, tvoja smrt je bila zsu-res — tvoja zadeva. Iz Polfčan — Z *vt©m v obcestni jarek. Te dni se je na Brežnici pripetila avtomobilska nezgoda, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Blizu Poljćan se je namreč nek osebni avto, namenjen v Rogaško Slatino, katerega je šofirala neka dama nenadoma znašel v cestnem jarku in se prekucnil. Potnike je vrglo daleč vstran, vendar so ostali nepoškodovani. Večjo škodo pa je utrpel avto, ki so ga izvlekli iz jarka tukajšnji gasilci ter ga nato z gasilskim avtom prepeljali v Maribor, medtem ko so potniki p^ prestanem strahu s taksijem nadaljevali vožnjo. — Zidanic* Je zatg&i. Tik pod Bodem je zidanica posestnice F. iz Poljčan, ki je te dni postala žrtev požara, na kaj čuden način. Zažgal jo je namreč domači hlapec, kar je tudi orožnikom priznal. Možakar je namreč malo slaboumen, pa ima zato včasih kaj čudna nagnenja. V takfm stanju si tudi domisljuje, da ga gospodinja pretepa ter je sila maščevalen. Ogenj je izbruhnil okrog 22. ure. Razen zidanice, od katere je ostalo zgolj golo zidovje, je zgorela tudi lepa stiskalnica škoda j 3 precejšaja. -— Ze> zgradbo planinskega doma na B°-ču. Nad valujočim, ponekod že požetim žitom in nad zelenimi tratami dvigajoči se Boč, se pripravlja na veliko planinsko rajanje, kj ga priredi podružnica SPD Rogaška Slatina-Poljčane v neieljo 18. julija pri Sv. Miklavžu. Ob vsaki obletnici zgraditve stolpa, ki je važen mejnik v pogledu tujskega prometa, se planinci sponi inja jo tega pomembnega dogodka s spominsko proslavo, ki je postala z leti že tradicija. Letošnja prireditev, ob osem-letnici stolpa, je namenjena zgradbi planinskega doma na Boču, zato jo je treba tembolj podpreti. Spored nedeljskega planinskega rajanja je zelo pester. Ob 10. bo v starinski kapelici sv. Miklavža slavnostna maša. Po maši bo slavnostna seja podružnic Rogaška Slatina-Poljčane. V šotorih bo vinska pokušnja domačih vin, točile so bodo brezalkoholne pijače, dobil boš za mal denar topla in mrzla jedila, peciva itd. Atrakcija dneva bo izvolitev kraljice Boca, ki prejme krasno darilo. Godba iz Rogaške Slatine. Nedelja, 18. julija. 8.00: Klavir Miriročno (gdeni Herta Sd-fert in Silva Hra?ove<*>. — 9 00: C'as. poro-rocjla. spored. — 9.15: Verski : Zan m vo^ti. — 20: Lenerjev sjodalui kvartet (plsiie). — 20.10: Zdravniška ura: l«rra narave v bilju in žit -iu človeka (dr. Ivan Matko). - 20.30: Brahnusova ura: Sodelujeta ga. Helena Lapa j ne in g, proT. Marjan LipovJ-eR. — 22: Ča-s. vreme, porodila ^pored- — 22.15: Originalna Bvirartka elasba (bratje \!alen*ek). — Konev ob 25. ur'. Torek- JO itilija. 12.00: Ma^is'rov tro. — 12.4">: Vreme. poročila. — 13: Cml BBmtld, obvestila- — 13.15: Nekaj operne ula*be (plošče). — 14: Vreme. l>or7a. — 19.00: f*as. vreme- poročila, spored, sfcvssl h — 10 30: \a<\ ura: Potovan;e Jerotiia Baranina v Jeruzalem 1. 1704 (Hados'av IfodCH «'a. prof.) — lOtJO? Zabavni kotiček- — 20.00: Ha>!erieve p««*- mice (plošče,) — 20.10: Vpliv alkohola na gospodarsko, socialno, zdravstveno in kulturno strukturo Sloveniie itz- Vojko Jagodic). — 20.30: Zbor čepkih bocoslovcev. — 21: Prenos iz Rma: Dooiietti: Ljubavni napoj (operna izvedba v studiu). — 22.00: Cas- vreme, poroeila. ft|x>red Sreda. 21. julija. 12: Izlet v tuje krafe (ploVv). — 12.1»: Vrcate, jM>roeila. — 13.00: ta*- vreme, poročila. — 13.00: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Lahka ?ol sHčna glasba (plošče). — 14.00: Vreme, borza. — 10 00: Ca>. vreme poročila, spored, obvestila. — 10.30: Nac ura: Moister Matej Hubad (Slavko (Vterr) LjubK — 19.50: Sahov?ki kotiček. — 30: Havajske kitare po o (plolec). — 20.10: Mladinska «•*: Bibe [■ Mih čutila (tr. Aloi-z\\ Onlgaj). — SOJO: Vadaphrae: Srce ia denar — spevoigra (mešani ?1 or i .Težile). — 21.30; Plošče. — Konec ob 23. uri. Četrtek- 22- julija. 12 00: riesi prošlih dn; (ataMtV — 12.45 Vrern*3, poročla. — 13: Ca* spore.l obvestila. — 13.15: V sodobnem ritmu če). — 14.00: Vreme, borza. — 10OO: (\i<=. vre-me. poročila, spored obve^hla. — 10 30: Naconalna ura. — 1 *> 5T V: Zabavni kotiček. — 20: Ralalajke (plošfce). — 20.10: Slovenščina za Slovence ({?• dr. Rudolf Kolari?). — 20lSfe I'rencfcs i* Hobrne: S nfonirnt koncert- dirigent Josip Raka. — 2.1.00: ('as. vreino, poročila, *i»ored. — 22 i.~>: Eapc rastoka ura: *Bnim,|li narodna pe^em: Slovence sem (invje M. Premelč). Slo\en»ika naroiina pesem (prebava J. Kozlcvrari I)ialOi:. Objasnjevanje slov. narodnih pesmi Med Slo«et. — Konec ob 23. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, Izjave beseda Din 1*-^ davek posebej Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din GOSPODIČNO visoke lepe postave, v starosti od 18, do 28 let. želi spoznati trgovsko naobražen mlad cospO'l. popo'noma osamljen-ker je frl dalje časa v inozemstvu. Cenjene oforte poslati s pliko na upravo lista pod šifro ■* S poznan je . 1787 Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din NOVOST ZA DAMB1 rrajno ondulacijo izvršujemo na najnovejšem ter na najlažiem aparatu, kar jih je do dane> naredila moderna tehnika Uspeh ea veake lase garantiramo Pre, pričajte se in boMe preeene ceni. Frizerski salon >RAKAH<, Prešernova ulica 9 dvorišče, na^nrot: 'i NAZNANILO Pekarija Gmajnar. Cerkvena ulica 19. Trnovo, zopet redno sprejema Knih v peko- Kot po navadi. ?e priporočam cenjenim odjemalcem. Anton Gmajnar. pekovski mojster. 1793 TRAJNO ONDULACIJO po znižanih cenah na najmodernejšem aparatu brez elektrike le v salonu Kosec. Prisojna ulica 1- 1797 __ — —~—^—^-~ ZA VKIHAVANJE prislno žganje, le* prvovrstna vina vam nudi po konkurenčni cenah^ Namizno belo . . lil. 7 Din. Srbsko Prokupac > 7 > Cvifek...... > 9 > Rizliniz.....> 9 > Jabolčnik . • • • > 4 > Hruševec .... > 5 > Žganje: Tropi novec . . . > 22 > Slivovka . . • . > 24 > Pri večjem odjemu primeren popust! Se priporoča »Buffet«, S. J. Jeraj- Sv. Petra 38, Ljub-11 ja n a.__________________________1782 BUKOVE ODPADKE suhe- nudi po zek> ugodni ceni >KURlV0c, dr. z o. t. Tyr-2avA ai. tel. 34-34. 1706 DANES ZVEČER Pečemo na ražnju jagnje. ki bo po zmerni ceni naprodaj na vrtu gostilne >Derenda«, Ljub ljana, Rimska cesta 4. Izborna vina- Dnevno eveže pivo ! ms C3SEEBI Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din BUKET li^ter in vsa lahka letna oblačila v elegantni izdelavi nudi ceneno PRKSKER. St. Petra cesta 14 VEČJE PODJETJE z dobrimi donosi naprodaj, taradi bolezni, plačljivo v hranilnih knjižicah Kmečke posojilnice ljubljanske. Več pove: J. Rainar, Janševa cesta žt. 11. Ljubljana VH. 1794 Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din POŠTENA PRODAJALKA oz. blacajničarka. mlajša agilna moč, i£če službo v katerikoli prodajalni v Ljubljani". Dopise na upravo »Slov. Naroda« pod »Blagajničarka BTKte 1792 S0B0SLIKARSKE POMOČNIKE sprejmem. Zglasit.; ee ie: Lepi pot štev. 1. 1791 Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din VILA AMERIKA enonadstropna- nova hiša. vili slična« z lokalom, vse moderno sezidano, lasten vodovod, gospodarsko poslopje, dva vrla, eadono^nik, 27 arov 90 kv. m zemljišča, pripravna za trgovino- za zdravnika, tudi za letovišče- v vinorodnem kraju, naprodaj. Vzamem tudi posojilo na prvo mesto. Stojan Josip, Pišece 18, srez Brežice. 1780 Naši vozički so na patentiranih krogličnih ležiščih. S. REBOLJ h M GOSPOSVETSKA C. 13 SVEŽA DEBELA JAJCA T-a, 720 komadov za 340 din. Sveže slive, kumare« hruške kg 3.50 din, franko kolodvor razpošilla G. DRECHSLER, — Tuzla. 1784 Na NOVLJANOVI stojnici v Šolskem drevoredu pri zmajskem mostu se prodaja teletina k 8.—, 10.— in 12.— Dta kg, kakor tudi govedina in drugo po najnižji ceni. FRANC NOVLJAN, mesar. MOTORNO KOLO znamke >Duglase. 350 cctn, — prodam za 1300 Din. Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 1488 OBIŠČITE VL MARIBORSKI TEDEN od 31. julija do 8. avgusta 1937. (50% popusta na železnicah od 29. julija do 10. avgusta 1937.) VELIKA GOSPODARSKA IN KULTURNA REVIJA! Industrija — Tekstil — Obrt — Trgovina — Kmetijska razstava — Prva fitopatološka razstava — Pokušnja vin — Zgodovina — Umetnost — Grafična razstava — Tujski promet — Modna revija — Akvaristična — Kuncerejska — Golobarska razstava — Razstava malih živali — Kongresi — Koncerti — Gledališke predstave na prostem — Sport — — Veselični park na razstavišču. — Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji, zeleno, romantično Pohorje, gostoljubni, lepi Maribor VAS VABIJO ! Doli pri KRAMARJU, na Dolenjski cesti imaš na izbiro, kaj piti, kaj jesti. BAUS je tam doli gostilno prevzel in godba ti svira, bit* moraš vesel. Tako je prepeval Janez, ko se je snoči vračal proti domu in tako bodo prepevali vsi gostje, ki bodo obiskali to prijetno gostilno. Izborna kuhinja, prvovrstna vina, ob nedeljah prašiček na ražnju, večerni koncerti in nizke cene, vse to Vam bo prineslo po napornom delu potrebnega razvedila. Za to jamči in se priporoča Vinko Baus. jjtfJiu* Otrostđ foiieu OToloien, a l t a • m r najDOveJftto motorji, s tvoj I mode«o* trielfcljl pogretl)l«l PO ZELO NIZKI CENI — CENIK] FKA>HO i „TRIBUNA" F. BATJEI LJUBLJANA, Karfovaka eest* 4 — Podružnica MARIBOR. Aleksandrova cesta 26 ČEŠKOSLOVAŠKA, zemlia zdravilnih kopališč in mineralnih vrelcev! Skoro vsaka bolezen ima v Češkoslovaški zdravilni vrelec. Svetovna kopališča, kakor Karlovi vari, Marijanske Lažni, Joachimov, Luhaćovice, Piestanv, Trenćian-ska Tepla prinašajo trpečemu človeštvu že stoletja zboljšanje.___________________ Pri obisku češkoslovaških kopališč 66%% znižana železniška vožnja pri povratku. Razne druge ugodnosti. Informirajte se glede ugodnosti in znižanj za inozemce v CSR pri Putniku a. d. Beograd, pri VVagon Lits/Cook, pri American Express Co. kakor tudi pri vseh drugih potovalnih pisarnah. NAPODNA Tiskarna I LJUBLJANA I KNAFUEVA i IZVRŠUJE VSE VRSTE TlSKOVDi PREPROSTE IS NAJFINEJŠE DOBRO SE BOSTE ZABAVALI V KAVARNI STRITAR KJER IGRA VSAK VEČER KONCERT NOVE DAMSKE KAPELE. V SOBOTO IN NEDELJO ODPRTO VSO NOC. PRIDITE, NE BO VAM 2AL Previđena s poslednjimi tolažili sv. vere, je đ»*e 16. julija. 1937 ob 22. uri po Bogu vdano prestanem trpljenju v devetde»#tam letu Življenja prerri-nula naša srčno ljubljena mati, tašča i. t. d., gospa HOHN AMALIJA roj. RAMM vdova po postnem nadkontrolorju. Pogreb se vrši dne 18. julija 1937 ob ^le. uri iz hlle žalosti, Lončarska steza 10, na pokopališče k Sv. Križu v družinsko grobnico. Maša zadušnica se bo brala v župni cerkvi sv. Petra dne 19. julija ob 7. uri zjutraj. LJUBLJANA, dne 17. julija 1937. 2ALTJJOCI OSTALI. *Jrq]u}f Jotip pM—| ■■ S« »Nmrodnp tiskarno« Fran Jenu *- £a upravo ts tnseratni del uata Oton pnristor« — Vsi v Ljubljani, j