« ftnilta. I UMU. i MM ImB Uli. Mi. %m arafl • Prostor 1 m/m X S4 m/m za nttodne ta male oglase 80 trln., sa u/adne raiglase 1*20 IC *■ poslano in reklame 2 K» — Pit mttočHm nad 10 objav popast VpnStnjefli glede iosentov naj te prUoA snamka a odgovor. Vprivatttvo „lio?. PJare**41 te „Korota* Tl»k«raa" Kultova nlioa it 5f »rttliea«. — Teiefoa iL »ft. ptttoeajMkl ta** wel|a v l|«M|aal ta f» *•** i v JBgMtavi|li V lataeaMtroi celotetno uprej ptotaa • K 120*- celotem*......KMO1- poUetno. • ••••.„ 60*— poiletno .......M 70>— 3 mesetea......„ 30-— 3 meaeCoo ..#•••» 35--* » • .......10-- f........1*- No\i naroCnfki ntj pošljejo v prvtč luročolno vedoo 00T po nakaznld. Na tamo pHmeita naročita brez poflatve đcnarie se ne moremo ozfratf. frsialMts „Sit*. Mar#4a*< Sudova «Uoa «. S, L aatfstrMj«. TeleJem *tev. 34. aja^^ Re)lce>eMS>e)v ••• vrss9* ^SMh Posametna Stevilka velia 60 vfnariev« Poftitifta platana v gotovini. Dr Ivan Tavčar: Komunlzem fn naSa mladina. Zavedam se. da ze trideset let nisem priljubljen pri naši mladini; zatorej me čisto nič ni presuniio po-ročilo, katero mi je došlo zadnje dni, da na slovenski tehniki in univerzi nlmam ne enega pristaša. V božjem Jmenu! Vsikdar sern Ijubil mladino in vselej se mi je radostilo srce, če je gorela za ideale, in naj se je pri tem vedla tuđi do skrajnosti samozavest-no in ponosno. Kadar pa se je ogre-vala za fantćme. za prazne in puhle fantćme, nisem jemal krinke pred obraz in nisem se bal spregovoriti trpke in oštre besede. V tem položaju nahajam se da-nes. Straši me namreč skrb, da naša akademična mladež ni na pravi stezi, in zasjesil bi grdo napako, če bi ji tega odkritosrčno ne povedal, ka-kor je pri svobodnih možeh in mla-deničih v navadi. Dohajajo vesti, da je naša omladina posebno na dunaiski univerzi in tuđi na drugih visokih šolah začela srkati v s6 nezrele in nejasne ko-munlstične nazore, misleč, da si je s tem pridobila ideal, za katerim mora koprneti z vso vnemo mlade duše. Nisem pola^al važnosti na te vesti, meneč* da so neresnične ali vsaj pre-tirane. Sedaj pa sem bil pri neki predstavi v našem dramskem grleda-lišču, pri kateri predstavi je govorila mlada deklfca, ki gotovo ne pozna prav nič restiega življenja, prolog, v katerem je z veliko zavestjo deiala itekako tako-!e: »Mi, akademična omladina, liubimo Francijo .ker se je v nii fzeimilo seme, kf poganja sedaj na Ruskem tako krasne sadove . . .« Memm. da sem orav 5ul In da ie go-snica nekaj enakega spregovorila. — To je bila nekaka sramežljiva izpo-ved za boljševizem, ali recimo, za ruski boljševteem. katerega krasni sadovi so izrasli iz zemlje, prenoje-ne s krvjo mož. žensk in otrok, ki so bili vsi zverinsko umorjeni in zaklani! Priznam, da me je presenetila izjava mlade deklice, ki nosi v sebi, naisi to tisočkrat taji, tako srce, da bi je noben čtovek ne privedel do tega, da bi lahkoduštio umorila ne člo-veka. temveč rudi nedolžne živali ne. Uvidel pa sem. da je morda ven-darle resnica, da silf naša akademična mladež v naziranja, fk morajo po-končati njo in ž njo vred tuđi naso slovensko zemljo! Prav mirno hočem torej raz-pravljati o tem, kaj je komunlzem, kaj je posebno naš slovenski komuni zem, in kam bi prišli, če bi se naša mladina plazila za tem komunizmom skozi drn in strn. Vprašal sem par voditeljev slovenskih komunistov, da mi jasno in kratko razlože, kaj da hoče med na-mi ta najnovejša struja, ki niti z na-šimi dosedanjimi socijalnimi demokrati ni zadovoljna, nasprotno, ki naše socijalne demokrate morda še bolj sovraži, nego nas, ki pripadamo meščanskemu sloju? Opozorila sta me, da naj čitam dotično literaturo in pa številko 2. »Naših Zapiskov«. Kar se literature tiče, je to stvar žace. Marx in Engels sta pisala izborne knjiere, ali vendar je že skoraj dognano, da je ćeli sistem, katerega zastopata ta dva učenjaka, s staliSča vede velika zmota. Sicer pa ima vsa-ka konfuznost svojo literaturo, ne da bi bilo s tem kaj posebnega dokazano! — »Naši Zapiski« so me poučili, da slovenski komunisti zastopa-jo mnenje, da »vlada, sestavljera na zakonitih temeliih meščanske države, ni v stanu, da bi fzvedla razla-stitev pose^Mločecra razreda In od-pravo meščanske države. Do tega defanfa se more povzpeti samo re-volnciionarna zmaga proletarijata, t .!. diktatura proletarijata, ki ima v sebi ono brezobzimo silo, da Izvede zadnja revolucionarna dejanja. Ustvarlti mora lastno državno orea-nizacijo, kakor sn boljševik! nstvari-Ii sovjetsko republiko. Kaj pomeni revo!ucijonarna smer, o tem priča Rusiia.« To je po rdečfh »Naših Zapl-skfh« celf procram slovenskih komu-n?stov. V posameznosti se »Naši Zapiski« ne spuščajo, ker o ten posa-meznostih preikone sami nimajo do-ločenih pojmov. Njihova glavna bo-lečina je, razlastftf nosedujoČ? razred in odpraviti meSČansko državo. Da se vse to doseže, hočejo imetl revolucijo čez noč, fn sicer po ni-skem vzorcu. Odpraviti hočejo državo. Človek bi sedaj mislil, da bo na-Ša akademična omladina zadnio kaplio svoje krv\ posvetila enotni fugoslovanski državi; če bi se oa postavila na stran slovenskih boHševi-kov. postavila bi se potemtakem med naikratejše sovražnike naše države, kl se z ntsfrhnt sredstrl fijoto-vo ne bo dal« ztradftf! In razlasKev posedujočega razreda! Te je pravzaprav gola fraza, pred katero se jaz čisto nič ne tresem, ker dobro vem. da se take reci i ne dajo izvesti v teku ene noči in tuđi ne v teku enega leta. Komunist! I pa pravijo: Izvesti se mora ta raz!a~ stitev — če ne v teku ene noči, pa vsaj v teku enega leta, to se pravi: izvesti se mora zadnje revolucionarno dejanje. Menil bi. da se je naša akademična omladina po ogromni večini rodila v posedujočem razredu; in če bi ta omladina gorela za komuni-stične ideale, potem bi komaj priča-kovala dneva, ko bodo razbite In za-oallene koče, kler danes še stanuie-io očetje in matere te omladine, in «>la§?Ia se tud! ne bo pred zadnto ^onsekvenco: da bodo ori tem pobiti In nomoHen? tlsti, H so io rodili! Neverjetno mi je, da bi se mogei ogrevati sin slovenske zemlje za ruske morije in za razlastitev v zmislu ruske^a boljševizma! In Če bi se za kaj takega oglašala še ćelo ženska, mlada in nezrela Ženska, potem bi v r^smei obupanje bilo naša edina re-Šitev! Če naj se na Slovenskem nat-prej vse na drobne kosce razbije, če naf se vsern, ki imajo še malo pre-moženia. vzame zpdnji košček kruha. Dotpm bo razbita tuđi Sloveniia. zavladalo bo brezdnmovinstvo fn rabelj s svoto sekiro bo glavni re-prezentant Slovenstva! Ali s komunizmom se na Slovenskem ne bo prišlo daleČ! Prvič je dost? premalo teh komunistov, in drugič se bo poseduioči razred že vendar enkrat zbudil iz svojega spa-nia ter bo napravil protiorpanizacl-3q, braneč na eni strani svoje življenje, na drugi strani Da red in pravico, brez katerfh dveh je država ne-mojroča. Od vesoHnecra ootona ni bilo in do sodne«ra dne ne bo države, v kateri bi fmeli eni pravico, drugim rezati vratove, ti na dolžnost onim doouščati, da se jim kakor piščetom v kuhinji režefo vratovi. Tn recimo, da bi se dobil kak slovenski TrockH. ali tuđi potem vr?r&ša»!?e proletarijata ne bo spravljeno s sveta. Če se razlasti posedujoči razred, bodo ti. ki pripadalo temu razredu, v kolikor }ih ne bodo pobili, poklali in z različ-nimi muVami soravili ob življenje, postali proletariiat, kl bo začel ru-vati proti slovenski sovjetski repub-liki! Zemljo se mora vzeti, kakor je bila ustvarjena. Nikdar ne bo mosro-če doseči. da bi ne bilo ne revnih, ne bogatih, da bi pa vzlic^ temu bili v*i siti, in to še tedai, če kaj delajo, ali pa postopajo. Nikdar ne borno doživeli časov, da bi vsi, kar jih bo na zemlfi. bili enako olfkani, imeli enake potrebe in enake želje, fn nikdar tud i ne borno doživeli, da bf iz človeŠtva popolnoma izginil dzo-izem. Zatorej bodo komunisti kmalu doživeli, da bodo njihovi voditelji postali novi aristokrati tn nov! kapitalisti. V tem egoizmu je tičal dosedanji gospodarski napredek, in on bo studenec prihodnjih napred-kov! Če ne. se bo pa vse zgrudilo v smrtno letargijo in posamniki bodo samo mrtvi deli stroja. Življenje ne bo imelo za nas nobene vrednosti, nobene slasti, če bo tišti, ki dela, do-živel ravno tako usodo, kakor oni, ki se mu ne bo ljubilo delati! Če se naša omladina spušča v komunizem, belila si bo vse dni svojega življenja glavo, kako je urediti kaotični ta komunizem, in brez uspe- ha se bo napenjala, kakor nekdanji alkirnisti, ki so skušaii iz blata napraviti zlato in ki so nalogo svojega življenja videli v tem, iztakniti kje takoimenovani kamen modrostt Stvar je za mlađega človeka silno nevarna, ker mu bo zmedla možga-ne, da se za druge reci ne bo brigal, posebno ne za resne studije, katerim se naša omladina mora posvetiti, če hoče v resnici postati up in nada našega naroda! Zanjo pa bi moralo še vedno veljati načelo: Narod je glavno, narod mora večno stati! —< Amen, RimsBisi ffntsrtiflciiiiiffflla? Pondeljkov »Slovenec« je priob-čil nekako sramežljivo med manj važnimi političnimi novicami skrit poziv nekega sorodnega mu slova-škega glasila, »da katoUclzem mora postati internacijonala vsaj vsefa slo-vanskih držav in zedinitl vse člane v mo^oČno eno to. v katolIŠko interna-cijonaio.« »Slovenec« pripominja, da je ta misel živela v dušah največjih slovenskih katoličanov in obeta, da bo položila prvi kamen tej zgradbl slovanska mladina na orlovskem taboru v Mariboru. Preko tega pojava ne moremo preiti moiče na dnevni red. Je prejasen dokaz, da se skuša tuđi v našo novo nacijonalno državo s katoliško manfšlno vtihotapiti pod pretvezo krščanskega svetovnega naziranja oni nesrečni politični pa-nižem, ki je useka] vsem bivšim av-strijskim narodom in pred vsem slovenskemu narodu preeloboke in §e nezaceljene rane. — Ko je na ne-deljskem rranffestačnem shodu govornik VLS ob ostentativno pičli udeležbi svojih somišljenikov po-zdravlial manifestacijo »v imenu vseh onih mnogoštevilnih Sloven-cev, ki so izbrali kršćanska načela za smemico svojega življenskega delovania«, tedai smo imeli občutek, da Je bila to malo okusna in še manj taktna reklama za VT.S, češ, da je vsaj v Slovencih izključeno krščan-sko mišljenie in kulturno naziranje izven te stranke. Ker nismo hoteli kaliti vtisa manifestacije, smo si za-beležili to opozoritev za prvo pri-hodnio priliko, ki jo je nam pa vrini-la »Slovenčeva« goreČnost preje, nego smo pričakovali. Vsak otrok v Jugoslaviji — te-vzeti je morda le izvestne beosrraj-ske kroge, ki crna^o svoje slovenske informacije zgolj iz okolice g. dr. KoroSca — vsak otrok torej ve, da je kršćansko kulturno naziranie na Slovenskem veliko bolj razširjeno. nego stranka VLS. V demokratski stranki, ki je proglasila kot moderna politična stranka popolno svobodo vesti, je združenih na tisoče in tiso-če mož in žena. ki javno in očitno priznavajo svoje kršćansko kulturno naziranje in glede SKS velia to skoro brez izjeme. Toda načeio in Idejo katoliške Intemacifonale bodo vsi ti verni kristiani odklonilf enodušno In z največjim ogorčenjem. Politični papizem zametavamo absolutno, sicer bi se mora! v grobu obrniti prva njegova žrtev, najidealnejši kristjan in katolik — Simon GregorčiČ! In to je najvažnejša razlika med nami m stranko g. dr. Korošca. O tem si morajo priti na čisto naposled tuđi iz-vestni beograjski krogri. Vsi kulturnf narodi, tuđi katoliški. — izvzeti bi bilo morda le domovino Torquema-de! — stremć za tem. da si ustanove svojo nacijonalno cerkev in najdra-stičnejši zgled za to nam je v nai^ novejšem časj bratska Cehoslova-ška. In prav iz te države prihaja sedaj klic po ustanovitvi katoliške in-ternacijonale, ki je našel v našt VLS tako radosten odmev, seveda ir ti-stih slovaških krogov, ki so bih" do osvobojenja uklenjeni po zaslugi Rima v težke verige madžarskejra enl-skopata in madžaronskih nfžjih du-hovnikov. Notorično dejstvo je. Ja je vznikla narodna zavest slovaška v prvi vrsti v evanreličnem delu naroda in da se narodno delo katoliške duhovščine slovaške pod madžarskim jarmom niti iz daleka ne mon re meriti z onim evangelične; pa vzlic temu je sedaj našim panistom v VLS vzor slovanskega rodoljuba ideator katoliške internacijonale —^ pater Hlinka. Kaj poreče k temu oni pravoslavni del našega naroda, ki se danes roko v rokl, ramo ob rami z & dr. Korošcem bori zoper nas, ki bra-i nimo tuđi njegova krŠčanska načela Fran Oovekar: 20 Svitanje. (Dalje.) Za studente je bilo reservirano tik pod stropom še nad galerijo razsežno stojišče, takozvani Ochsenstand. Le za kandidate filozofije, jurispendencije in medicine se je včasih izjemoma našlo še prostora pred orkestrom na obeh straneh parternih sedežev. Italijanska opera in nemška drama sta se Šopirili tište čaše na odru stanovskega ?le-dališča, zakaj ražen veseloiger »Županova Micka« in »Veseli dan ali Matiček se ženi«, ki ju je priredil Anton Linhart, ljubljanski Slovenci nišo videli na tem odru nobene domačc drame. Samo leta 1799. in 1790. so se mogli ponizni Slovenci parkrat navduševatl pri pred« stavah teh dveh iffric ob sladkostl In milob! svojega jezika; od tište dobe pa je minilo žc skoraj sedem let Vrli Linhart je bil med ten že umri In baron Žiga Zols ni imel poslei nobene slovenske i?re vet da bi jo s svojim vpH« vom vsllil na oder stanovske^a gledallšča, im tuđi nobenega Lfnharta ni bilo. kl bi znal s slovenskim! diletanti brro uprizoriti In voditi . . , Konštantln pl. Paraskovfč je krmaril ta-krat leseno Talljlno barko po plftkBi In mlrnfli valovih trtunlfga Ijubljanskega estetakegi okusa. Težke naloge ni imel, saj so umotvori ifflandovl, Kotzebuejevi, Schlkanedrovl, Sples sovi, Leisewitzovi in drugih takih literatov do-cela zadovoljevali Ljubljančane. V razkošni sreči pa so se topili, če so stišali semtertje ćelo kakšno laško opero, čeprav s pevci In pevkami brez glasu in brez sole ter z orhestrom brez zadostnih Instmmentov in brez učenih glasbe-nikov. »Še nikdar ni odšel iz Ljubljane noben gledališki ravnatelj nezadovoljen, ako je le ustrezal občinstvu in je bil vobče redoljuben mož,« poroča »Laibacher Zeitung« iz tište dobe. Zato je bil z Ljubljančani zadovoljen tuđi Konstantin pl. Paraskovič in nocoj še prav posebno. Oleđaiišče se mu je mahoma napol-ntlo od tal do stropa In napolnila se mu je tuđi blagajna. »Nadvojvoda Karei prlđel In ž njim nadvojvoda Ferdinandu ta vest je priletela že v mraku v Paraskovičevo pisama in patrijot KonŠtantin je poskok od veselja. _ Še v isttm hipa pa se mu je rodila ideja, da mora prirediti davnemo zmagalcu Pranco-zov In osvoboditelju Nemfile primerno ova-cijo. To dejstvo tepričuje naJMJaJneJe, da Je bfl pl. Paraskovič vrlo spo$oben ravnatelj, ker dedafBkl vodja hrez M4 v najkritičnejšem hipa je žalostsa priknaa ! »Zapojemo mu himno 1 V nedeljo smo jo peli prvič, nocoj jo zapojemo drugič. Ampak z novo, aktualno kitico!« je vzklikal in dirjal po i sobi. »Kitica pa mora opevati Karla!« 1 Ideja je bila porojena, toda kdo jo izvrši? f Tedaj je bil vrli Paraskovič v zadregi. : Toda le za trenotek. Takoj nato si je ogmil plašč, se pokril s klobukom in oddirjal na Breg k baronu Zoisu. | »Kraljestvo za aktualno kitico!« je kričal ' in prosil barona pomoći in sveta. »Kdo mi jo 1 spesni, preblagorodje, spesni takoj in brez na-1 pake?« ! Zois se je nasmejal razburjenemu možu In dejal: i »Poznam takega pesntica in za pol ure boste že lahko imeli svojo kitico!« »Kdo je? Kie je? Jaz že hitim, drvtm I letim k njemu .... a kara, Ide, kdo?« t »Toda pesalk je Kranjce fn kranjsko boste peii, Ce boCete?« »Kranjsko?!« — Paraskovič se je *drz-! fifl In obraz se tim je zmračll. A le za hip je . okleval. »Pa kranjsko! Meai je vseeno!« se je [ nado ođlofiL »Itallianskl operisti so na našem odra i zapeli U marsfcattro slovensko narodio pes- uspehom! Z nobeno stvarjo nisem ustregel Ljubljančanom bolj, kakor da sem včasih vti-hotapil v tuje petje slovenske popevke. Videli boste, da tud! nocoj ne bodo ljudje ničemuH ploskall tako viharno, kakor slovenski pesmi,« je govoril Zois in obenem pisal na maleni listu. »Nesite tole gospodu beneficijatu Valentinu Vodniku v župnišče sv. Jakoba. On je moj mož!« Ko se je gledališče že polnilo, se je v fe^ senem gledališkem prizidku tik Ljubljanice vršila Še vedno pevska skušnja ParaskoviČe-'' vega zbora. Nemški, i talijanski in slovenski pevci In pevke so se vadili peti cesarsko pe-sem, ki so jo peli sele enkrat in so jo znali le površno, a največ truda jim je dajala nova slovenska kitica. Večina je sploh ni razumela In ta In oni je ni znal niti dobro čitati Toda peli so jo In peli vedno ta vedno Iznova, saj je stal pred njlml na stola sam gospod ravnatelj, nun hal z obema rokama ter kričal z gromkUn bJK som Vodnikov tekst Ura nad svodom je kasala že nekaj mk trat preko polsedmUt* a predstava ni ie prKeta, Kakor v razdraženem ulju je vse šumelo te vrtalo po gfedališau od povsod se4e M «-vahno govorjenje, koketeo smeh dam, tan svl^ ta* toalet žveaket sabdj li o^m *F tnk ta^e vrat v.-t^ -' JZ33tr*&^* sffan 2- .SLOVENSKI NAROD" đne 28. »«« I»aa ,-, ~ .^-^-i, ^, ~.- ...,,>.. Itev. 6». ■r fcoper latinsko - politični Rim? Oni del našega naroda« ki je stoletja kr-Vavel brez pomoći Rima in često proti njegovi volji za »krst častnl I slobodu zlatnu«! — Blagor vašemu prihodu na mariborskem orlovskem taboru, g. Stojan Protić! Ni izkHnte-no. da vas pozdravi tam v orlovskem kroju« ukradenem sokolstvu in v imenu katoliške InternaciJonale že satu — dr. Ivan Šnsteršič! — ■ — Dr. Metod Dolenec: Bol ZDoer fatoue in enafce zloClncc* L Vođo bi v Savo nosil. ako bi hotel dopovedovati, kako strašno se jrazpasla vsled vojne delomržnost. iVojaki. mladeniči in možje v najbolj-ši dobi delazmožnosti. so bili mese-ce, leta brez pravega dela. V bojni [crti, kjer so tvegali svoje življenje, ;se jih je lotevala nekaka torost duha, U\ ljubezni do dela ni pospeševala. tV zaledili pa, kjer je bilo morda še ;več vojakov kakor spredaj, pa se je !di§ča Četverih sodnikov juristov razsoiajo o tatvinah. ori katerih priđe kazen do pet let v DOštev. Tn baš pri teh težilh tatvinah se čutijo porotniki za onravičene. da oproste zločinca za zločincem — navzlic pri-rmznanlu! Kako naj to vpliva druga-čc, če ne tako. da se bo vsak tat po-brlnil ukrasti največ, posebno pa rreko vrednosti 4000 K. z željo, ne samo, da bi s! čimveč prilastil (in ob-držal. če ga ne zasačiio). ampak tuđi, da priđe pred poroto in postane deležen milosti porotnikov! To je narobe svet! To se pravi moralo, ki hoče razlikovati med mojim in t\ ojkn, DOteptati z obema nogama v tla, ako se tu nedostatki ne popra-vijo k?r nairadikalneje fn kar najhit-reje. Kako naj se odpravljo? Ćuje se nazor, da treba sploh zviŠati znesek vrednosti ukradenega predmeta kakor odločilni činitelj za melo. kaj spadaj pred okrafno sodi-Šče. kaf pred zborno sodišče (dežel-no sodišče v Ljunljani. okrožna so-dišča v Celju, Mariboru tn Novcm meshO, kaj pred poroto. Deia! bi, da bi pri normalnih razmerah zadosto-valo povišanje v Drimeri % lex Ofner za de^etkrat. Za toliko se Je i?o-vprečno vrednost (olačilna cena) vsled razredčenja denarnih vrednot istinito povtšala (namesto 5 fl. — 100 K. ?5 fl. — 500 K. 100 fl. — 2000 kron, 300 fl. — 6000 K, 1000 fl — ?o.rw k). Ali, kakor rečeno, za se-daj še daleko nTmamo nonraTrih socijalnih razmer In malo strogosti za naš čas ne bo škodilo. Zakonov pa nikar z naredbami izpreminjati, da ne znbredemo v kaos nezaVontetosti, nasilja od zgodaj; zatorej priporo-čam, da nai se puste zneski, kakor so in to še prav posebno tišti ?nesVf. kijistanavlfaJo pristojnost r^rote. Pr kaj početi s poroto? (Kon. pr.) PolMICne tresti. «= Shod JDS. t Ptulu bo v ne- deljo dne 28. marca t. L ob p«>1.10. dopoldne v dvorani >Društvencga doma«, ki se nahaja v blizini Narod-nega doma v Ptuiu. Na shodu poro-Čajo Wv§f trgovinski minister %. dr. Kramer, bivši deželni prcdsedntk g. dr. Žerjav, predsednik JDS. v Sloveniji* e. dr. Kukovcc, franci-ikanski pater Roko Vukotlć, dal- PMdnski narodni poslanec ta profe« sor Voglar, mariborski narodni poslanec. Kakor znano, so se tekom zadnjih tednov vršili veliki shodf JDS. v LjnbijfanL Maribora in Celju. Povsod ie bila udetežba Offromna. disciplina na shodih vzooml BIH to to pravi tabori IDS. Jasno so nam pokazali da vsi sloii naroda čutijo potrebo po stranki, ki iih zđro^nte V veliko enoto naprednih Idd. Isto trn- \mm> da kod« dfonu ▼ MKv^ nem domu odprta ie ob trifietrt na 9. zJiKrti strmtim w SlovwBL Komunisti, kt so tvoriti đosedaj skrajno levo krilo ▼ socijalaodemokratski itranki, so te-stopili b enotne sodjalnodomekrat-ske politične organteadje ter osnovali svolo stranka kl so si daH tene iDelavska sociJallstlSna stranka«. Nova stranka je imela prvo laupni-ško konferenco dne 14. tm. v Ljubljani. Te] konferenci Je predsedoval železnfški u radnik Vencajz. svak de-želnen predsednika dr. Brtjca. Na posvetovanju so poročali soiru^i dr. t.emež, Oolouh in Koleba. Dr. Lemež je razp^avljai o vzrokih, ki so do-vedli komuniste do tega. da so izsto-pili iz soc\mlnodemokratske stranke. Rudolf Oolouh je poročal o stranki-nem kongresu. Koleba pa o organizaciji in taktiki novo ustanovljene stranke. Končno se }e sklenilo, da se skliče v Ljubljani dne 11. aprila prvi strankin zbor. Glasilo kornunist^čne stranke je »Ujedinjenje«, ki izhaja v Ljubljani vsako sredo in soboto. »Ujedinjenje« utemelluie ustanovitev nove stranke takole: T,Pretr>rali smo stike z Ijudmi, ki so opetovano kr-$ili sklepe strankfnih zborov in strankinesra pravilnika, ki so se izne-verili ciljem socijalizma, ciliem proletarijata. Obtužujemoiin tzdaialstva! Ko so videli, da jih delavstve zarm šča, so se polastili izvrnevalnega od bora in uvedli absolutizem. Nai gredo svojo pot!« Na drueem mestu pi-??e »Ujerlinjenteflr: >Antona Kristano smo 5!cer tnđi neka. uvaževali in to Je bilo takrat, ko je z vnemo propa-g^iral komunistiČni manifest. Odkar pa se Je obre^nil ob bančne !n mini-strske fotelfČke, je za nas mrtev in pokopan. Vloge v nroletarskem pokretu ne bo več crraf. ZastonJ so tuđi snmmini na stare čaše. malomeščani *Nanrejevega« vzora. nič vas več ne re§i!« = Komunisti v Tržtčti. Tuđi v Tr?iču se vzbuia bolj5e\*i5ka struja. Kolovodja te nainovejše stranke 5^e ie očitno baha!. da bodo vse razbili In da imaio že naiožle stike z voilaštvom v Ljubljani, s katerirni so že ustanovili svojo organizacijo. Beležima ka-kor se je nam poročalo, v drusrem oa pričakujemo od srosp. srenerala Smilja-nića. da ne bo prenaSal nobenlh neum-nth šal in da bo zatrl vsak posicus, ki bi v niesovo dobro dlsciolinirane vrste skuša! zanesti komunistične sanla-riie. ker toka! se ne smetno urrati z otrnjetn. — »Nova Pravda« — glasilo narodnih sodalcer v Mariboru« V Mariboru prične izhajati koncem tega meseca in potem vsako sredo ter soboto »Nova Pravda« kot glasilo narodno socialne stranke. Uredništvo je v Narodnem domu. V zadev-nem razglasu pravi »Nova Pravda«: »Trpimo vsled neurejenih razmer, vsled korupcije, verižništva in od držav aranžirajočih elementov huj-Še kot sužnji. List začne neizprosen boj proti kapitalizmu in narodnim nasprotnikom. List bo jdasilo delav-ca, državnejra in zasebne5fa nastav-ljenca, malena kmeta, malega obrtnika, sploh maletra človeka.« = Hvallsanie Avstrlie* Doslei so tuđi nemški avstriiski listi prav pošteno zabavljali na staro Avstro-Ogrsko, in bilo je le malo tak ih, ki bi si upali prikrito in sramežljivo aasjovariati de-janje in nehanje propadle habsburške države. Se daj so se razmere že v toliko spremenile, da si oosamni nemškl listi že upajo točiti debele solze po stari AvstriH in ii iavno oeti hvalo-speve. V »Osterreichische Rundschau« čitamo n. pr. tale izliv: »Avstrijo ie treba uničiti, tako so klicali Italuani, se daj pa z ktozo uvidevajo da ie njihov položaj na Jadranu sedaj veliko bolj osrožen po bojaželjnih JukosIo-venih, kakor ie bil svoječasno do stari AvstrUL ki ie bila v bistvu vendarle vseskozi mirolitibna. Toda to ie samo delna Dojava, mnoiro pomembnejše ie dejstvo, da je na tleh stare Avstrije živek) nad 500 let 10 raznih narodov, ki se nišo nikoli pobijali z oboroženo sdo. Da nišo iWe\\ v ljubezni in prija-tefjstvu, prtznavamo: toda svoje ore-pire so reševali na političnih tleh parlamenta in v nacljonalnih prenomih točkah so odločevala nepristranska najviSja sodišča, v katerih so sedeli, vestno razdeljeni, piipadniki vs^i teh narodnosti. Naj se jcovoit o stari Av-strifi se toliko zletra, enes^ se ne da utajiti, da ie bila skupno zavetiSče za 10 malih narodnostnih drobeev. kl so se razmeroma dobro rarviiafi in katerih razvol se ni vrSil v krvavih bor. bah. Se le ko se je slraimo zavegšCe podrio, so se iell Poljaki hi Cehi. Cehi in Madžari, Madžari, Romani in Jugoslaveni kTvavo pobliati na tistfh tleh, ld Hh le ćelo svetovna vofna ostavila nedotakniena in nepoSkodovana. Z obSuđovanlem sele sedai sooznava svet nartvnost saconetno snoftolmosl onih nemških Avstiilccv. kl so dolca stoletia očuvali državo in fzioem li nie v»»lwi notranfo vofna dwf «° •^^ lfll |edv» % cefohupnega nrdihraK stva.« Pfctec ponMHi ori tem amenltf. da 1% Avstriia slotteli U stnletia tirt aa mtikih to bafmietfli. Ako bi nt Mio oborotoie Jtfic U le držala v iafni «^&u^^HlHMMiHHHlMllliHliittifiilM ta^adla fe xd«vn* ored wnAmm vojno, m = Nalaiinrtm aarod m srctn? V teiaiakl revm »Osterrc*chlsd» Raadsch«a« priobč«Je vseučiliftt profesor dr« Karei Brockhaasen razocavo» naslovljeno »Nemflte nade«, v kateri taimi ili Joče tako • le: »Ali je aa sv*-tu boli atsrečen narod« kakor je nem-Ski? Premaitanl z oboroženo silo, oro-panl vsek obrambnih sredstev la brez moči tzročeni samovolji sovrmžnih zmagovalccv, smo docela podobni be-lotskemu ljudstvu; vrhu tega smo ie morabio nonižani obtoženi. da smo zakrhrili svetovno vojno, primorani da sami priznamo svojo sramoto; z našim narodom postooaio kakor z zlo-činsko sodrw>, ki je vrsrla v idilo mi-roijubnih nacij zločinsko bakljo sve-tovnejca požara; temu suženistvu In tej sramoti se pridružuje kot tretje še materijalni propad, ki ie docela brez primere v zjfodovini. Sredi tejsa tri-kratnesra uničujočejca propada nasto-pajo še flrrozni notranji nemiri in neredi; del lastnih rojakov pritrjuie pod utisom težkih razkritij obtožbam so vražnikov, drujri ooostrujejo s svoiim postojanjem gospodarsko krizo, tretjl pa nišo prosti suma, da hočejo vzpo-staviti prav one državne odnosaie, ki so tvorili izhodišče velike nesreČe. In nikjer ni videti nobenejca rešitclja! Ali je najti na svetu bolj nesrečen narod, kakor so Nemci? In ali ie Čude?, ako temu nesrečnemu narodu sedaj Ki-neva tuđi nada in z nado tuđi volia in moč k vstajenju?« — Nam se zdi, da Nemci nimajo pravej?a povoda, da tako tožijo in tamajo. Poraženi so res, vendar pa jim nihče ne jemlje njihove državne samostojnosti in neodvis-nostt. Svobodni so. Kaj pa bi Nemc! storil? v slučaju, da bi bili zmaeali. z narodi nroti katerim so se vojskovali? Podjarmili bi Jih in jih ukovali v najteži© verisre suženjstva in robstva, In nad izgubljeno svobodo teh narodov bi jrotova ne točili solza, kakor jih pretakajo sedaj. ko se ni nihče niti do-taknil njihove državne neodvisnostL = Demokratska skupščina v Splita. Split, 23. marca. Za nede-lio, 28. t. m. je sklicana v Split velika skupšjina demokratske stranke. — Podban odpotoval radi are« teclse Radića v Beograd? Zagreb, 23. marca. Danes sta odpotovala podban dr. Potočnjak in poverjenfk za pravosodje v Beograd, kar se spravlja v zvezo z aretacijo Stepana Radića. — Današnja »Riječ SHSc prinaša daljši uvodnik o aretaciji Radića, v katerem pravi, da je dožive-la sedanja vlada in ban dr. Laffinja blamažo, ker so napadali demokratsko - socijalistično vlado radi Radića, sedaj so pa ravno iste osebe, ki so se svoj čas tako vneto zavzemale za Radića, prisiljene, da sra zapro. = Veselje komunfstov v Splitu« Split, 23. marca. Tukajšnji komunisti so razobesili tako.i. ko se je iz-vedelo za izid občinskih volitev v Zagrebu, na delavskem domu rdečo zastavo. Včeraj so priredili po mestu velik manifestacijski obhod ter so na trg^i nastopili razni govorniki, ki so fzražali veselje nad zrnato komuni-stov v Zagrebu in izrazili upanje, da bo prf občtnskffi voiltvah v Splita prišlo do enakega rezultata in da se bo crtišilo sadnje »Smodlakino flmesdo«. a sb Nttncf iclaMMo za luuuiunlsle. Beogradska »Politika« Doroča, da so pri občinskih volirvah v Zemunu tanv kajinji Nemci kot en mož jrlasovall za komuniste, ter s tem omojročili njihovo zmaRO. Prepričani smo, da bodo tudl naSi Nemci, predvsem om na Šta« jerskem, kompaktno glasovali za boljševike, ker računalo s tenu da bodo boljševik!, ako pridejo na knnilo, razbili našo državo in da bo potem na njenih razvalinah zopet šla v klasje nemSka pšenica. = Občlnske volltve ▼ Zagrebu in Javni nameščencL Pri občinskih volitvah v Zagrebu so javni name-ščenci kooperirali s Hrvatsko Zajednico ter je bi!o dne 21. t. rru izvo-ljenih šest javnih nameščencev fn sicer dr. Viktor Benković (predsednik Saveza jav. namještenika), dr. Hinko Hinković, dr. Adolf pl. Miha-lić, Ivo Stožir, Aveust Meixner in Drag. Nemet. Tnje izvoljeni jav. nameščenci so slučafno hkratu tudl člani osrednjega upravnegra odbora Saveza jav. nam., ki je kot strokov-na organizacija od svojega osnutka doslej nenolitična in nestrankarska. -- Skunšč?na privatnih nameščencev v Zagrebu. Zagreb, 23. marca. Včeraj se ie vršila javna skupščina privatnih nameščencev, na kateri se je razDravljalo o zahte-vah, katere bo predložil savez privatnih nameščencev delodajalcem. = Dr. Sraodlaka častnl občan ▼ Vrgovcu. Split, 23. marca. Na včerajsnji občinski sejJ v Vrgovcu se je crtalo iz imenika častnih obča-nov bivšega dalmatinskoga dežel-nega predsednika ?rofa Atemsa ter imenovalo za častnega občana dr. Smodlako. — Frankovci na defu. Sarajevo, 23. marca. Agent Gamberger v Tuzli je prele! iz Oradca trgovsko pismo s firmo: Information Olau-bes & Comp., Wien, v katerem se }e nahajal neki propacrandistični proglas Frankovcev. Ta proglas je na-perjen zlasti proti naši dinastiji fn proti naši kraljevini v obče ter propagira ustanovitev hrvatske repin blike. = Za zbližanle s Cefti. Sara« i evo, 23. marca. Med tukajšnjirni profesori! trgovske akademije se je pričela akcija, da naj se Izmenja pa možnosti nekatere naše in Češke tr-govske akademike, da se uvede kot obligatno v učnl red učenje enega slovanskega jezika v govoru in piša-* vi in da se s tako izmenjavo slušate-Ijev pouči let^ o prilikah v drugih državah. V tem oziru so profesorji že predložili zemaljski vladi toza-. devnf predlog. = Delo čehoslovaške narodne skupšČine. Narodna skupščina bo pred Veliko nočjo resila poslovnik, oddajo imetja, zakon o kongrui in več ustavnih zakonov. Telefonska fn hrznianna nnrnčila. ITALIJE NE VEŽE NOBENA PO-OODBA. LDU. Rim, 23. marca. (DKU.) Italijanski ministrski predsednik Nit-ti je v svojem včerajšnjem govoru v poslanski zbornici Še omenil: »V interesu zmagovalcev je. da se prema-gani narodi zopet okrepe. Premaga-ni narodi moi^jo nositi neposredne posledice vojne, ki pa si iih lahko omilijo z napredkom. Italija hoče biti orodje miru. 2eli si srčnih odnošajev z vsemi narodi, zlasti s sosednjiml, in ne mara ogrožati miru. Nobena pogodba ne veže Italiji rok v izvrše-vanju njene volje! LDU. Rim, 23. marca. (ČTU) Italljanska vojska bo štela v miru 220.000 mož. Mesto 16 vojnih zborov jih bo imela samo deset DOGODKT V NEMCIJI* LDU. Dunal. 22. marca. (CTU) Dunajski listi poročajo po zasebnih vesteh. da je položaj na Nemškem neižpremenjen. Ebert le odredi!, da trez njegovega dovoljenia ne smejo nikogar ustreliti po prekem sodu. Upor v ruhrskem okrožju naraSča. Varstvena straža v Essnu ie izgubila 700 mož. Ruhrsko okrožie namera-va}o obkoliti s četaml državne bram-be In izvesti koncentrirani napad. V Vogtland je vdr! takoimenovani predsednik VoRtlanda, komunist Hoete. SnoCi Je v Plaunu z nasko-kotn vzel deželno sodiSče fn osvobo-đil v Falkenstelnu 14 vietnikov. Dr-žavnesa pravdnika fluberta so od-vedli, da bi ga ustrelffl. ako se jim ne bi izročHi pravdni akti proti 14 vjet-nikom. — V Berol'nu zahtevajo ne-odvtsnf sestavo delavske vlade. — Lndendorff Je pri zasli&inhi izjavil, da ni pristaS Kapnov, marve« Je so-drioval siamo v zmfslu Hfndenbtirgo-vlli posredovalnfh predloemr, LDU BcroIliJ. 23. marca. (DKU.) Kakor mforort, je đases prBk>mftA vlado, večinskimi strankami in neod-visnimi socialisti v vprašanju sploš-ne stavke do sporazuma. Pogofu do-govorjeni med zastopniki većinskih strank in zadružne komfsiie. se tako razširijo, da postaviio strokovne zadruge iz vrst svojih članov število za varsrveno brambo sr>osobnih delav-cev. Kakor se čuje, se bo sedaj delo začelo tuđi v veleobratih in v prometnih podjetjih, ako bodo ta Jzpolni-la gospodarske zahteve delavcev. Po dežefi se skoro povsod dela, tudl po krajih, kjer so se ustanovile sovjetske oblasti. LDU. Amsterdam, 23. marca. (D. KU.) An^leški ministrski predsednik Lloyd George je v poslanski zbornici na tozadevno vprašanle odvmiK da sestava nemške vlade briga le nemški narod. Zavezniki pa rma}o dolžnost gledati na to. da Nemčija izvrši mirovno pogodbo ne glede na svojo vlado. LDU. Đerolfn, 23. marca, (DKU > Danes popoldne ie stopilo v ospredje vprašanje ostavke celokupnega kabineta. Kakor javlja »Vorw£rts«, se vod»jo pokajanja sflede sestave delavske vlade. Sodijo, da sedanja vlada odstopi v 24 urah. LDU. Berolln« 23. marca. (DKU > Kakor poroča »Von^Srts«, je stare-šinski odsek narodne skupščine pred-lagral kot termin za nove volitve 6. junij. Beroftn« 23. marca. »Frankfurter Ztg.« poroča, da ie vlada izdala ukaz, da se naj aretlra genenl Lu-dendorff, člsrar sokn\da ori Kappo-vem monarhistlčnem pu'1« je nesporno dognana. — Danes opoldne «e je raznesla po Berolinu ve*t, da se Je posrećilo Ludcndorffu uiti, kar pa ni resnlčno. DoRnalo se ie pač, da je imd Ludendorff vse pripravljeno da pobegne na Švedsko* kjer Una prijatelje* a so beg pravočasno pre-prečUL — Posebna »dala danafc»H ŠtCV- b* .SLOVENSKI NAROD«, dne 25. buci lttO. Stran X ga »Vorwfirtsa« prln?*a vest« da |e izdala vlada ukaz, da se aietira tuđi v. Liitwitz in adniirai Tro*ha. LDU Berlin, 23. marca. (Dim. kor. ur. — VVolff.) Državni predsednik je odrediL da se preka sodišča takoi uki-neja. LDU E&sen, 22. marca. (Dun. kor. ur.) Izvršilni odbor poroča, da ie vse industrijsko ozemlie v rokah revolucionarnih delavcev. Rdeča armada, kl 5teje najmanj 50 do 60.000 mož, Drodi-ra zma^ovito proti rekli Vezli, kjer so se vkopale zadnje čete državne brambe. LDU Essen* 23. marca. (Dun. kor. ur.) List »Ruhr-Echo« ooroča: Levo krilo fronte rdeče armade se razteza od Dinslakena preko Holtena do Dor-stena. Na tej fronti se bijeio sedaj budi boji. LDU Berlin, 23. marca. (Dun. kor. ur.) Ražen par brezpomembnih stre-lov je bilo nocoi v Berlinu mirno. Ne-katere nove kateeoriie delavcev in nameščencev so šle na delo. Časopisi doseda! nišo izšli. LDU London. 23. marca. fDun. kor. ur. — Brezžično.) Angleška Doro-čila z zasedenejra ozemlia javliato. da so mesta rZssen. Duisdorf in Plberfeld v rokah Šoartakistov. V Essenu ie anarhija. Potrebne bi bile močne čete. da se vzpostavi red. Zavezniške vlade se trajno posvetujejo, kaj Ie treba ukrenfri, da se vzix>stavi zakonitost. LDU Koburs, 23. marca. (Dun. kor. ur.) O bojih v Gothi, ki je popol-noma odrezana od sveta, poroča po- veUntftvo rukajlnje đrfavne brambe. da so imele čete državne brambe v Gothi dosedaj 10 mrtvih. 34 ranjenih In 9 posrrešanih. Izgube pri delavcih pa da znašajo nad 1000 mož. NEMČ1JA POŠIL.IA V MEHIKO VOJN] MATEKUAL. VVashlngton. 23. marca. It Parl- ?a poročajo. da se je doznalo, da po* *-'1ja Nem軫3 velike množina vojne-*ra materijala v Mehiko Vrhovni svet je sklenil, da bo uvedel kar naj-strožjo prcskavo. k»r nasnrotiijt tavo postopame NemčUe sklepom mirovne pogodbe. USTANOVITEV ITAI MANSKO- MADŽARSKE T**NKE V BUDIM- PEŠTL Budimpešta, 23. marca. Tu se je ustanovila nova italiiansko - madžarska banka z akcijskim kanitalom 3?0 milijonov kron in rezervnim ?a-kladom. ki 7naša 180 miliionov kron. Za predsednika te banke Je iz voljan Cast'crl'one. za njegovega namestni-ka pa Fonagy. STAVKE. T Moravska Oštrava. 23. rrnrca. Jz Krakova poročajo. da ie izbruhni-la v Dremogovnem okraiu Oumbra-va stavka rudarjev, kateri so se pridružili tuđi industrijski d^'avci. Do-slej stavka že nad 33 000 delavcev. ——. £ ——. Iz Bosne I Hercegooine. (Od našec redovi toar dooisnika iz Sarajeva.) Dr, Nikola Stoterovlć. Poznati radnik u emigraciji, član »Jugoslavenskog Odbora« u Londonu dr. Nikola Stoianović boravi već duže vremena v Sarajevu. Njegovo zadržavanje u našem sradu (rodno mu je njesto Mostar) nije bez osobitog razloga. Dr. Nikola Stojatiović. dr. Josip Smodlaka i hrvatski publicista Milan Marjanović tri su jaka ideologa, tri organizatora, koji svoi politički i kulturni rad u uslobodjenoj domovini upravljaju prema osnovama, zacrtanim davno u emigraciji, u Londonu i u Americi. I dok Milan Marjanović pokreće svoju »Obnovu«, a dr. Josip Smodlaka u Dalmaciji i u Beogradu propagira politiku izmirenja s obzirom na naš vanjski položaj, dotle kupi dr. Nikola Stoianović u Bosni oko sebe inteligenciju i mora se priznati, njegov je uticaj dosta jak. Isprva je dr. Stojanović radio u užem krugu, a sada izstupa javno, pošto znade da imade za sobom dosta pristaša. Temeljno načelo njegove unutarnje politike je to, da partijska vlada ne smije provadjati izbora ni -^a parlament ni za konstituantu. Ako se ne može obrazovati koncentraciona vlada, nek se osnuje senat (ili surogat senata kaošto je i naše Narodno Predstavništvo surogat parlamenta) od 6 lica iz redova nevtralnih sveučilišnih profesora (teoretičara): financijera i zadrugara (praktičnih ljudi). Regent neka od te šestorice izabere predsjednika vlade, a ovaj opet iz-medfu preostale petorice ministra unutrašnjih djela. Ta akcija dra, Sto-janovića pada u dane. kad je dr. Smodlaka osnovao u Beogradu udruženje poslanika van strana. Čini se, da ove akcije nisu samo u idejnoj već takodjer u organizatornoj vezi. Osobito oslon u svom radu naći će dr. Stojanović u Bosni, kako se čini. u redovima »Hrvatske Obnove« i Ra-de-ne (jugoslovenske napredne omladine). Nova bosanska vlada. Bosanska je vlada sastavljena iz redova radikalne, pučke, težačke i muslimanske stranke. Srbi su dobili 6 resora, muslimani 4. Hrvati (težačka i pučka stranka) 4. odnosno tri, jer se arbitražom centralne vlade imade odlučiti kome će pripasti povjereništvo za socijalnu skrb: radikalnoj ili pučkoj stranci. Tokom pregovora izbilo je na javu ono, što je Vaš doušnik progno-sticirao u nedavnom dopisu. Radikali i muslimani grupirali su se s jedne strane, a pučka i težačka stranka s druge strane. Po srijedi je bflo doduše samo pitanje podjele resora, ali se može sa sigurnošću ustvoriti da će ta grupacija i nadalfe ostati osobito u pitanju rješevanja agrarne reforme. Na prvim konferencijama posijano je zrno nesloge. Perspektive nove vlade nfjesn osobite naročito, dok se već znade da će hrvatska težačka stranka tražiti da se osim glavnih resora rješava pitanje podšefova, referenata i tajnika takodjer po stranačkom 1 kon-fesijonalnom ključu miesto nrema načelu o stručnoj sposobnosti pojedinca. Ako možete zamisliti, kakovim se bosanskim temperamentom i tvrdo-glavošćn rješavaju ta »plemenska pitania«, vjerovat ćete. da i u satnim vladinim krugovima gledaju sa skep-sem u uspjeh svosra rađa. ▼—. Dneune oesfl. V Ljubljani. 24. marca 1920. — Drazoceno oriznanle. General Auffenberg, bivši avstro - ojrrski vojni mlnister, je izdal knjigo »Ude-ležba Avstro - Ogrske na svetovni vojni«. V tem deta raznravlja tud! o vprašanju, kaj ie v prvi vrsti zakrf-vllo poraz avstro - ogrske vojske in raznad habsburške monarhile, fn prihaja do zaključka: »NI bfl to meč. M te nas ©ooofnoma vn?e! ob tla, bfl Je to razkrof od znotral, kl ?e razbfl naše vrste.« Auffenberg naglaša nadalje, da je razkroi avstro - oerske predvsem povzročila vefefzdalnlška prot>*»canda med nenetnšMm in ne-rnadžarskfm orebfvalstvom, ki Je imela za posledico, da so prihalall pod zastave »naščuvan? in nahujska-n! rekniti in rezervisti samo z naj-večfo nevoljo.« Zanlmivo je, da za-stopa Auffenberg mišljenje ,da bi bilo mogoče staro Avstrijo resiti 5e v zadnjem momentu samo na ta način, »ako bi se dala Nemcem v Avstriji popolna nadvlada, da bi lahko »ro-snod?r?!i, kakor bi se Hm ooljubilo, ter vkovali nenemške narodnost! taka tesno v verfee robstvtu da bf se ne mo-sebno naglaša Auffenberg, prebfl avstro - ofrrsko fronto. Zuilmlva Je ta konstatacfla za nas že zarad! tega, ker so ćelo zavezniki, njim na čela seveda naši prijatelli Ttalijani, zanl-kall, da bi med slovanskhni narodi, zlasti pa med Jtreroslovanl. med vojno obstojalo kakSno revolacfJoTTarno gibanje, predvesm pa, da bf ta revo-lucHonarnf pokret hnel kakrSnokoH zaslugo na tem, da Je razpađla s tako katastrofalno brzino preje tako moročna fn sitna avstro - otrrska vojska. Avstrfjskega kolosa Je torej predvsem strmofclavfla in podrla ▼ prah narodno - revolucionarna propaganda, kl ie bfla razSfrfena v prrt vrs« med Čeh! fn Jmrostovenf. — Ie se*e deiitae TtNto n Slo-renUo dne 22. marca 1920. Okrajnl komisar v Sežanf JosId Znldar-člč se sprejme v slafbovanje politične oprave dežefne Ttede za Slo» venfjo. — Injf. Pavel Mlkfarc se fmemije za gradbenera komfear-Ja v IX. čfnovnem razreda. — Ofl-cijal pri noverfenfStva z> socffatno skrbstvo Prmc Pcterlln letm* adjunkta ▼ IX. čfnovnem razređo. — Računski praktikant pri poverje-nlStvu za socijalno skrbstvo Josip Nanut se imenuje za računske** asistenta v XI. činovnem razredu. — Uradni sluga pri poverjeništvu ga notranje zadeve Mihael Kos mač se imenuje za poduradnika ad per-sonam diI istem poverjeništvu. — Pred resermtao stavko? Pre-jelj smo in priobčujemo: »Naprcjt z dne 23. marca t. L prinaSa kratko vest da se nahaia stavbtnsko delavstvo v mezdnem ari ban i u, da so zadevna do-gaianja med delodajalci in delavskimi zastooniki povsem neDOvolino uspela, in da se nahaiamo neoosredno ored splošno stavko. — V istini nišo imela posrajanja radi ureditve mezdnih ore-jemkov stavbinskegra delavstva, ki so se vršila dne 17. in 18. t. m. konečne-pa uspeha. Zdelo se ie, da se pokajanja povolino zakliučiio. a neposredno pred tako zakifučitvijo so zastooniki delavstva nepričakovano in brez stvarnih razloeov prekinill obravnavo. Od tedaj se delavski zanpniki posve-tuieio z delavstvom ^tede nadafinetra po<;tonan'a. Vse ka^e, da radikalni vo-ditelii delavcev sploh nišo imeli na-mena dopustiti Drimerno ureditev mezdnih razmer, da so marveč zeo'i pre*7kusili teren. Dokaz temu je nai-prete zahteva delavcev elede novih mezd, ki se eiblie v neobičajni visini. Zahtevali so 12 K na uro, to je 96 K na osemurni delavnik, za vse profesiioni-ste stavbnc strake. Tuđi ta mezda na! bi veliala Ie začasno in nai bi se zvl-§tla ob vsakem nadaljnem podraieniu živlienskih potrebščin. Razume se, da stavbeniki nišo mojfli ugoditi taki zali tevi. Res Je, da se v stavbni strokl tačas po večini dela v režiji, tako da pod i etnik DoviŠane izdatke na mezdi neposredno^ odvali na naročnika. Znano pa je, da je vsa stavbna delavnost vsled previsokih cen materijala, zlasti tuđi vsled vedno višjih delavskih mezd že itak minimalna, in ni dvoma, da se Dovsem ukine, če bi se delav-skim mezdnim zahtevam, kakor so se to pot stavile, Ie približno ugodilo. Iz tetra razloga so morali delodajalci vstrajati na tem, da se naj zahteve delavcev reduciralo prilično na visino zaslužka profesiionistov drugih strok. Vendar so delodajalci pri vol i li v iz-datno povišanje mezd in stcer za 90 odst. na tacasne mariborske mezde kar znaša prilično 60 ođst poviška na višje mezde v Ljubljani. Pri oogajanju so delavci v nekoliko odjenjali in za-htevali minimalno 110 odst poviška na mariborske mezde, kar se iim ni moelo priznati. Predno bi se določilo končno Stevllo odstotkov povis*anja, na| bi se ugotovfl čas veljavnosti pogodbe. A do tega n! DriSlo. ker so se delavci iznenada odstranili. Zdi se. da so zastooniki delavstva hoteli Ie informirat! se o i ničija ti van delodajalcev in da so zato prekinili pokajanja, ko so dosegli ta svoj namen. Po govorlcai ki krožilo po Ljnbliani, pripravljajo radikalni socijalisti generalno stavko oo vsd Sloveniif. Vendar te orlorave 5e nišo tako daleČ. da bi voditelli delavstva mogli oresoditl nllh resuftate. Bale se odloči v četrtek, dne 25. t. nu priđe li do generalne stavke ali ne. Od kod denar? Kakor smo iz-vedeli, so se te dni voth'telli komunisti obrnili na upravni svet »Učiteljske tiskarnec s vpraSaniem. ako bi bila tiskama na prodaj. Dobili so negativen odsrovor. Komunisti bi radi »Ujedinjenje« sDretneniH v dnevnik, kar dandanes stane ogromne novce. A komunisti so baje — prole-tarci. Vsfljuje se vpraSanje, kje do-bijo denar, da kupujeio hlše in tis-kame? — Nmikl SdmNweliL Nedavno te*t je imel ncmSki Schuiverein svojo letno skvpSčlno v Oradcti. Na skup-ščlni so v onri vrsti razpravljali o tem, kako bi bilo moroče znova započeti ponemčevalno delo zlasti na Jugu. Rtzrti govornfki so naglašaH potrebo, da bi Schuiverein na ta ali oni nač*in priče! dekrvati posebno na Štajerskem in Koroškem. Gospodi« si odvidno mislija da bodo kakor pod Avstrijo tako tuđi pod Jugoslavifo lahko netno-teno gradili na vseh konclh in krajih trdnlave nemSke misli, Dozabliaio pa | pri tem, da le nemSkl Schuiverein ino-zemsko politično druStvo. kateremu fe vsako delovanfe v Jugoslaviji zakonito zabranjeno. Seveda bo nemSka gosuo-da skuiala prikrlto nadaTievaH v nr> Sih krajih vsenemSko tmpagando. nade jamo oa se, da bodo na$e oblasti toliko čuleCe, da bodo že v kaH zatrte vsak tak poskus Schulvereteske organizacije. — PnwocBa> Za doktor}^ prava Je promoviral 2. t m. v Praši gosp. Arnolt B r i 1 e I. — Od doma |e odSef. Dijak I. realne friniftazlje. ljetni Stanislav V.. je že 19. t. m. odiel neznano kam od doma. Sel je v smeri proti demarkacijski Crti. Došle! se s"e ni novrn'l. — oMCTB Čini nmMII II* T IM^ erada. Med ruskfml bejnmd kf so ▼ zadnjem času orlspefl ▼ Beo*r*d» ae imliala tuđi velika kne*fofa Ofira, se-Jtra fKrfrofner« earta Nikola II. V so-[ bolo lo Ie noselfl fwtent Dftstoloiia> itednlk Ateksander. — Fodnore uođSmUđkML Sfrfol-n! vojni oddefek mlnlstrstva ta vojno fn monamfoo objavila: Da se po-ma?a pođča^tnikom v vojski In mornarici V7drfwa*f svote rod^He pri đan^Snf veliki dragi*«?, je minlsfrskf svet oCločil da »« od i. aorila daje f rijetofli nagrad podnarednJkom po 3, ] vsera ostalim podčastnikotn pa po I 6 dinarjev na dan ter oženjenim pod-častnikom po 1 dinar za vsakega člana rodbine. — Solsk] svet IJuhUamkl ima danes v sredo ob 17. sejo v mestni posvetovalnfei. — Leo knlturen dar. Tnerovec g. Pran Stupica je povodom 251et-nlce svoje tvrdke daroval med drugim tuđi »Narodni galeriju znesek 10.000 K za nakup enega dobrega umetniškega dela. Zeleti bi bilo, da bi tuđi drugi Slovenci, kadar o posebnih prilikah razdaiejo darove za blagotvorne in kulturne namene, ne pozabili na našo javno zbirko umet-nin, ki se je začela že v kratkem času enega leta tako krepko razvijat! in ima že vpoštevanja vredno zbirko umetnin, katera je ob gotovih dneh vsakomur dostopna in se na-haja v Kresiji v nekdanjih prostorih trgovske zbornice. Liublianćani in Slovenci, ki sem prihajajo, naj bi nt-zamudili ogledati si la naš 7ačetck narodne umetniške galeriie. — Služba božja v slovenskera jeziku se vrši v Četrtek (praznik) ob 3. popoldne in v nedeljo tuđi ob 3. popoldne v evangeljski cerkvi na Oospo6vetski cesti. i — Slmon Gregorčičeva knflžni-ca bi se morala preseliti vsled sta-novanjskih razmer v Slomškovo ulico, kjer ji je nakaza] prostore stanovanjski urad Ker pa je v to vpraSanje poseglo predsedstvo de-želne vlade in javni knjižnici vzlic intervencijam še do danes nišo do-dejeni prostori, je ta za prosveto važna javna knjižnica od 15. marca dalje brez strehe. Vse knjižnično poslovanje je žallbog začasno ustavlje-no. Vsled omenjenih razmer se po-zlvljajo vsi oni. ki imajo Se knjisre iz te knjižnice izposojene, da jlh takoj vrnejo na naslov J. Smrekar, Vidov-đanska (Radeckega) cesta 20 od 12. do pol 2. popoldne vsak dan, slcer prevzame izterjatev sodišče. Dopisi na Isti naslov. — S poSte. Predsednfštvo pover-jenlStva za notranje zadeve je Imenovalo poStnega računskega svetni-ka Maksa Svobodo za člana tukaf-šnje izpraševalne komisije za državno računstvo ter poštnega računskega ofldjala I. Koruna za njegove-sra namestnika. — V postao službo sta sprejeta kot praktikanta Anton Pečnlk in Alojzfj VoDc. — Za poStne vtšje ofldjale T. razreda so imenovani: po§tnl vi?jl ofldjal II. razreda Kazimir Beltram v Mariboru, Fran-čišek Erman v CeUu In Maks Vele-pič v Ljubljani: za višja poštna ofi-cijala n. razreda poStna oflcijala Ivan Florjančič v Celju in Blaž Rane v Mariboru: za poštne oficljale poStnl aslstentje Blaž UhuSIC v Mariboru. Anton Ivessa v Mariboru ter Andre] DoUak v Ljubljani: za računska asistenta računska praktikanta Karei Lassbacher in Josip Pogačnik. oba pri računskem oddelku poStnega ravnateljstva v Ljubljani; za poŠt-neea asistenta računski praktikant I. Rus v Ljubljani; za poštarico ofi-cijantka Angela Kerun v PesnicL — Državna oosredovalnfca za delo. Dela iščejo: Dninarji in dninarice (188), peki. mlinarji, me-sarji (129), pisarnftke moči (127), čipkarice (120), trgovski sotrudniki in sotrudnice (113), rudarjl (106), pre-dice, slamnikarice in slamnlkarji, ključafvnlčarji, vajenci razne stroke itd. — V delo se sprejmejo: kuharice, služkinje, hlapci« dekle, goz4ni delavci, mlzarji, šivflje za vojno obleko, vajenci razne stroke, dninarji, pletarjl, čevljartf, sođarji Ltd. — Itnđlm ftrtela v Kantu«« Bl-tMeL Obisk KamniSko Bistrice se ie v zadnjih letlh tako povečaL da tamlcaj se nahajajoča skromna turtstovska koča ie dolco ne zadostuje potrebam. »Slovensko planinsko druStvoc se je zato odločilo, da postavi v blizini stare koče novo poslooie, kl bo odscovarjalo vsem potrebam povečaneira turistov-skeg* prometa. Z zjrrađbo hotela ori-Čne »Slov. planinsko društvo«, ne stra-Šeč se ofiToomih stroSkov. že letos in da s tem lep zgled vsem onim, ki sicer raspolagalo z miUjonl, pa se ne more-jo ođločiti, da bi prlčeli s noviml zgrmđbamL — Popnrvvc. V notid dede lx-prentemb voćnoga reda. na pitMt&h južne leleznice od 1. aprila naj se glasi pravilno: . . . in prihaji v Maribor ob 8.vur1 ter Ima tako zvezo z vlakom ft 35b/205 ( In ne 207)f kl odhaja Iz Maribora ob 8.33 (ne pa 1835). — Itpgjgen ie bfl stavek: Od 1. aprila vod tudl na progl Maribor-Pragarsko-Čakovec vlak 5t. 229/207, kl odfiaja te Maribora ob 18.55. — Na Drogi Dracvo-grad-NeSa-OrabStitlii vozlta od 1. aprila oseboa vlaka It 415 In 414. ne pa. kakor |e bilo oblavUeiHK vlaka tt 497 te 472. Vlak it 415 Ima zvezo na vtak St 447 iz Maribora, vlak St 414 tom svezo na vUk St 480 proti Maribora, fcf ođfiafe ▼ Maribor ob 19.41. — Mavtfcorslta Hskavna. Za ured-seđifflta vorovneca sveta Marlhnrske fMante ie Ml Izvoli«! gotpu Hlnfco P(y^6Hk. tovtnttr v RAH: ta Md- odvetnik v Mariboru. Za ravnatelja tl-skarae je imenovan gosp. Stanko De-tela. — Druitvo pomičnih preganjan-oev. Ker dobivam z raznih strani pisma, nanaSajoča se na »Društvo političnih preganjancev«, izjavljam. dal sem 2e meseca decembra 1. L odložil mesto predsednika in Izstooil iz odbora. Vsa pisma se nai tore] naslavijajo na društveni odbor. R. P. Pokofntnstemn zakladu za tdraTBlIke rdove in sirote sta poslala gg. dr. AloJzIJ floman iz Radeč 50 K In dr. Ivan Cržen it Kranja 40 K mesto venca na grob dr. Bret-ta ter z. dr. AloJzIJ Homan te Radeč 50 K mesto venca na grob svojemu svaku Slav-ku Fl!s. Namesto venca na krsto omrlegra pt-samiSkeRa ravnatelja Ivana FInka, so darovali flnančnl uradnlkl In a službene! 438 kron, od katerih se Je polovica naklonila Jugoslovanski Matici, polovica pa društvu za oslepele vojake. H — Pfazza Garibalđi v Vh>avi Iralijani sku^ajo v zasedenem ozem-Ijln našim krajem vsaj na zunaj dati italijansko lice. Menijo. da se to naj-Ia,?|e izvede na ta r*ačtn, ako poitall^ janč^jo vse javne napise ob cestah \n nlicah. Tud! trg Vipava mora po njl-bovem mnenju dobiti italiiansko lice. Zato so dah* ulicam in trgom v VI-pavi nova italijanska imena in pritr-d'li rta uličnih vogralih velike deske % debelimi talijanskimi uličniml napisi. Tako so prekrstili trgr pred Solo in mu dali ime »Piazza Garibaldic. »Pl-azza Oarbaldi«! Slovenska Vipava je s tem izbrisana za vedno, tako si mlslijo Italijanl, In je postala Vlpacco italiano. Kdo se ne smeje taki naivnosti m zaslepljeno-sti ? — Voja^ka puška ▼ otroiklh nv kah. Vse polno je nesreč na zasedenem ozemlju, kl }ih provzroča vojni materijal, zapuščen od avstrljske ap-made. V St. Petru na Krasu sta do>* bila dečka Fran Ivančlč In Anton Adam vojaško pu§ko. Kako veselje; ki se je pa žalostno končalo! Gledala sta pu§ko, Jo nabijala, merila KA N16 se ni zgodilo. Čez čas Jo vzamd Adam v roke in jo sučo, obrnjen proti Ivančicu. Puška se nenadoma sproži In strel zadeite lOletnetrt Tvančiča v trebuh. V bolnici v Po>' stofnl Je umri. Adam je bff pred sod-' ni)o v Trstu obsojea na dva tednft zapora. — V Logatcu so Tlalfjaid te &Š Imeli velike slavnostL Slavili trt praznik tam nameSCenesra Itallfan^ skegra polka. Postavili so na vselr kottdh In kraffh slavoloke ta jUt: opremili z Italijanskiml fastavemi' Na sporedu slavnostl so bile tndli razne tekme. NajboB je nspele tefc* ma v tekanjn. Na tekmovattšču so se kar fneftli vojaki. da đokažela ki]cqp Imenitno-znajo — tečl. — Zapanje ▼ lotiaflnlfe nmftHk Dno 13. t m. okoll 4. poookme usta*' vi orožniic Tič pri Koslerjevent gradu voz, na tarerem sedl mladf Ive Velkovar. Prcpleduje vok, Pođ| voznim sedežem zapazi »Fini tnivi Ski tobak«. Cena 4 K 50 vin.c Stejal 70 zavitkov je. Zaplenl. Pogled* vsebino. Začuđeno, z vso nradno re&\ nostjo ngotovi:) mesto tobaka -r! TŽapanie.f Mhdi Ive pa tepovetf da je kupi! ta »tabake od nekega ele-jrantne^a mladeniča pri pri Sv. Jr> žefa cerkvi — za 400 K. Ive hkratu prizna* da je nomeraval ta tobak: poslati Italijanom jreko demarkaf-' cijske crte. Resnlčr^a. a dobra! PuDlšanfe naroCnlne »SLOVENSKEMU NARODU«. Vslod ponovno d\icajoče M đrtftnj# smo bili primorani, naitm nastavljencem vnovK prelemkt rsriSatL Pole« ten nam Ie tovara* CasniSkega paplrjt đvtgnOa ceno xa tiskovni papir od 70.000 kron na 81.000 kroo za vagon. Dosedanja prtme-roma zelo nizka naroCnlna nfleakor ne za-doS£a v pokrltje teh vnoviČ nam narasliki občntnih Izdatkov. Zato Je uprava »Slovenskesa Naroda € primorana cene naroCnlne ta oflaso* zopet regulirati in dvlgiiltl v toliko, da nam bo možno kriti narasla bremena. Slovensko časopisje vrši u naporom rseh svojih moči svojo tefko naloso v priloc občinstva m zato npamo, da nam ostaneio nafl naročnlld navzlie vsemn ne-omajno svesti. Cene dosedanje naroCnlne đvlgneino vsem naročnlkota brez Izjeme v Jugosla-vtjl sa 5 kron tn v inozemstvu (vsled po-vlšane poštnlne) sa 8 kron. Vsled teza saaša nova narofinmm m L aprilom 1920: v Jasoslavffl: meseCno ^ a ^ « • < . i • « 15 1C: četrtietno i<9ii«^-«i» 45» poDetno s(iaa«p««8ti 90 » cetoJetno . ; *;....., 180 » Za vse touiBBittvof teteo........... 240 K Posamezne števUke ▼ nadrobnl prodan veljajo 1 krono. Insera« veljalo do visofcoeti 18 wUm (taVozvanl mali oglasi) po 1 krono za 1 m/m X 54 mfm prostora. Inseratf nad 18 mfm pa i K 50 Tla a lm fm vtsoCme m 54 mfm Širine, Uradnfl tnseratl sa isti prostor 3 K. Poslano, erak prostor, po 2 kroal; ienftae pomidbe fn poroke 80 kron. Navrllc sorenlffn cenam ostaneio sfovtnsM eaiooisi ie vedno ■ajceaeia t JVDiitvllL g -,. 'jDsjBBiBSi eflkavk sjgjB^B^. Stran 4. »SLOVENSKI NAROP«, dne 25. marca 1020. _________ ______________________[_______________________Ucv. 66. RĐltBTJL / ^™ ^jn^mmmmmmmmmi ^^Bn^mnpnmvfc • ■• mm ^P^W*BB»»»»™ Hagove* vaetl aa avaaje, da at apcnii re-partolr ▼ al«dete lzpremanl: V nedeljot do* 2S. marca &• uprizori prađsiavt »Ne-topir«, izvan abonrna mesto aapovedaae predstave »Faust« za izvea abonma. Iz dedalttke pitan*. Gospa Borimi-kova ja oboiela in za nedo'očen Čas ne bo nastopala. Za časa njane bolazoi bo igrala »Noro« gospa Pr«garč«va. Zemljovid »Matlc* Slovesalte«. Pred vojno je »Matica Slovenska« pripravljala ta raalone že pripravila z«mljeri4 slov#«» skesa ozomija. D«lo le bilo izročeao voj-no^eografskemu zavodu na Dunaju. Tekom vojno smo nekoć čuli, da je plošča raa> bita. Informirali smo w sedaj na ooem zavodu in Um so rekli, da %• spominjalo s*mi)evida, a da'le pa nm vedo nič, kaj \m s pJoŠčo ali kje ie. — Dunajska sekcija 6\-jaškega Ferijalncga Saveza ja Udala »Pregled generalnih in specijalnih kart kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovcncev«; izdati misli rudi pregled žele rak: in morda rodnlkov. Simon Jenka, Pesml. Uredfl df. Jo*a Olonar. V Ljubljani 1920. Založi1« Tiskovna zadrusra v Ljublfani. Strani 124. Cen« oroS. 10 K. vez 15 K. V okusnt opremi )e pravkar izdala Tiskovna zadruga izbor pesm- Simona Jenka. Pesmi ie aredll dr. Joža Glonar kronološko * oeirom na »II-bGvo soecnitev. Za pozneie obllublja Ista založba izdajo vseh Jenkovih del ▼ xnani zb?rki Slovenski oisatelji. Jenkove pe*"ii se neročafo pri Tiskovni zadnigi v L)ob-llani, Sodna nllca 6. Razstara pfanfnsfttli In pofrraffnskfB sllfc se otvori za velikrmočne praznike ▼ JakOTM"5t»vem pavMJcnu. To pot razstaviio fotojp-afiČTie slike *nanl amateri! ©lanfncl jar.: Jo*a Kunaver fn Tvan TavČar, sHVar Val. Hodnik iz B^inla na tildi olinate fn «*cvare?n« slike Rasstavo priredi Slovensko pHninsko druStvo. »B^ffcnn«. T>.e 14. t. m. »e !z?la do 5 Istfh nrva StevTka dnrvr»fVa >F^?vaT»«. Urednflc Usta Je SvefnUk £*vi& Us* fT*a-fa na 4 stranen v veHM oM?V*. — Kakor «©ro*3 list »BaU-an«, bo oroti r*em ob«rava rn p?sv be!ckran.f5?lrem dla^ktu »pfsaC« ;<5rbskr> >?ar^fca«). To le ma'beti ;p1oCevinast ?'jč*k s tanko odnrtino ;im soodniem ožfcm koncti. F.ifček **e istakne sko?! prevrtani člen trtrte ve-Jlce v vodoravni fesrf. V šfroki konec Iffčka se vtakne kr^5ek 6>t«n voska in nato 5*e se^rrefe !i}ček nad 'svečo a!i svetHjko. Pisač se prime na to s štfriml prsti desne roke. na-lec se pa vnre v jafee, ki se drž! z levo roko. Nato se poteime crta po jajen. Ker se pa vosek hitro ohladi fn strđi. je treba vsak hip »notnočiti« nf-?ač v plamen, da vosek lepo teče. Pisač se vleče po faicu v smer! proti telesu pfsočegra. Ko je prevlečeno jajce s črtami, ki naj ostanejo bele. se položi n. pr. v rdečo barvo. Nato se prevleče po rdečem polju tfsto, kar naj ostane rđeče. Slednjič se pa položi jajce v čmo barvo, v kateri se skuha. Iz vrele vode vzeto se zbriše -s krpo in se še vroče pomaže z lo-!em al! kako drugo maščobo, da se potem sveti. Na ta način pisana pisanica Ima tri barve. Če pa hočetno dobiti pisanico v dveh barvah, popiSe-mo jajce najprej belo in ea skuhamo v polfubni barvi. Pisanje pa ni tako .enostavno. Zahteva precej vaje v risanju samem In v razprevanju pisača, da teče vosek enakomemo po Jajcu. Posameznosti so vidne na rax-stavi. Pri kuhanju se rado kal PO-■ kvari, če ni dobra barva. ali če ne sprejme lupina barve. Semintja poči tuđi katero. Transport pisanic je silno težaven, ker imajo kuhana Jajca ma nj odporne sfle kakor pa surova« Ta panopa narodne umetnosti tuđ! pojema. V vsej Be1t Kraimi Izdelujejo danes pisanice le Se v metliSkf okoll-!ci in pa v Ađlešičlh ob Kolpt. Da se povzdigme zopet to lepo delo med ; narodom, se Je ođločflo šolsko vodstvo v Adlešičih prirediti malo nut-stavo in razprodaio izbranih belo-kranjskih pisanic. 2eleti bi bUos da seže občinstvo po njih, že zaradi tega, ker so domač izdelek. Onrantso-vanje take stvari Je danes sililo te-.žavno in drago, kef ni dobit! batv. Popolna razprodaja naj bo v sado-§čen]e priredlteUtt razstave Kl pt rnarli'vim beltm rofakfnjftm. ■ie«. Sestavfl dr. Bocmnfl SmrtmVL tzdal in aaložil Zavod ta poapaltvaaja <*rli V LittblianL 162 atraaL 1919. VOm »Oiel m napradak ■aUg^aaroda k jofli «ato-aoTi pod kateriml Uv\ tftttf pfeANMV M w$ tlCcfo goapodarafccga flrlH^|B» Uf^dBU flr* trai. Vstopnina 3 krone c« JJgH^ U«bt)ansketa Sokoli mo- tfoa/vb **"* deca in naraštaj nastnpt V\ i$ v n^^ir>> dne 2H. marca ob 1A^ " 4. porvoldne v telovadnici Na- rodne-sa doma s sledečlmi te- krvadp Imi *oČka mi: !. Pro>te vaie dece. 2. Orodna telovađba deca in nara-Sčaja, 3. Sknpinske vaje s palicani nara-ičaja. 4. fjn'e dece. 5. Zaključna skupina dece m nara-Sčaja. Vstopnlna: sedefi na odru 10 kron, ostali sedefi 6 K In stoilSCa 3 K za osebo. Vstopnice za starce narni^aja se dobivafo v petek in sohoto od 4. do 7. zvečer v od-borovf sobi Narodneta doma, za drugo ob-Činstro pa y oedelo popoidne pri Ma-galaL k PrifatetMI rtčer vaditefl?*eTa zbora tfabtiaitskeff* Sokola bo na dan dru-Stvene tekm«, to Je v nedetlo, dne 28. marca ob 8. zvečer v telovadnici Narodne^« doma. Na ta večer so vablieni vsi prijatelji Sokolstva. Ob te| prilM se bo na-znanfl tndt tzid tekme. Vstopnina 3 krone zm osebo. k Sokol I. vabi na peStzlet k Sv. Katarini, erentuafno Ormado, v civilni obteH Jutri, dne 25. marca. Zbirailšče pred pošto; odhod ob 9. zjutraj. — Odbor. k Primorski tofcotsM krote« priredi dane*, v sredo. dne 24. marca v posebni sobi Vavame Zvefzda sroj 11. debatni ▼eCer. Dnevni red: Jngoslovanska Matica. Poroca br. PomazariC. Bratje Sokoli pa tud! drugi goatl dobrodošlu — Odbor, k Sokolsko draitr« ▼ Kranja priredi ▼ nedetio, dne 28. marca ob 18. uri ▼ lastni telovadnici laven nastop članstva bi nara-SCaJa. Na sporedu so tuđi proste vaje Člt-nfc za praSkl ?lft 1020. VeC lepakl! k Telovadfio društvo Sokol LJnblfaM II. odsek na SkoflUd se zahvaljuje rtem da-rovalcem, kateri so pri praznovanju St^* iefa nabrafi pri gosp Javomlku 171 kron za gori Imenovani odsek. Darovati ao »le-deCl tt.: Marrtmc Vrhort, IgHC, LonCnr, Ravtar, Prohaska In br. KrapeS. — SrtM hvala! Draf toene ocstl tal prlrcđltoc. Vsi iportefld so vabi Jetri danea rre-6ar na drafabni vefier kluba koletarlev in motocikiittov »lUrtja« ▼ reatnvracljt m glarnetn kolodvorm. Vstopnina pronta. k Maflnn« ae rtu ▼ Cetrtek 2S.tat derani fDX drtfbt *Xm> c* 10. dopoldnn. Studira en m kosonctL Pnmini polnoMn* ▼nVKPV obeni tbor a# irfil t (tedeljo, M. marca ob Z popoldnn % oMcamlm dnevnim redom« ¥ dmitvniim ptrjeterih r Nafodiiem ionm cHumoRv ■rmgv orasem ▼ Mnminni nažntnja, da se le clanarfna tt teto 1930. zvtsala na 30 K; m lov»ke čovn|e oatane ista kot tansko leto t j. lt K; ualnmnnan pa naia 800 kroa. — Tuđi se •pofoca, da ommvv m mosiv uvesu nvuaa ure wswimr an« te Nernlkn AvttriK ker nf mocoflt dooM BTomMBi MFvninnfn nvnnriinn« m» pnvfncfn'm nnvHHt mi vmi Swwmin\ NnV veo diiUtvn |n» da ^ncnin m pNpMnvt ^^^k^nt ^min^. jan^^ftfl^i^BmnnM& AnVmmnnm^mmA ^nnnt ^m^J& ^nn^mnn ^mjn nn\nnnm ^^n^nrUnnnnnnnnBml ■B^mflnvmlnT^BK m^ml men^nnn nnnnnnnni w ^»*» ^Bn/W ••■ w^ ■nr^^^^^^^^^^ • ^^^^™™ ■ — ^^w ^^^^ nn»^^n^ ^^^^^^^ ^^^n^nnn« ^f ^mn^^nT^mmnj mvn^m» B^'*^'*' mn» mnminnn^nr 4kjnMmmkS f^^^«*^^ tf^ nnm^mn^ m4šimunmnnlmMk Ipj JNMmVU« limiVO |V HBRV MnnVIPVInlV V ^■^mWiBm^nl[^9 tN W^^^^np^Pvm^n^ ^n*^^^Hn^^nrW^V n^n^^nV ■•pmijo sni ojMKfrmp) nnamrami nw ▼ ^m in^n^ ^^m ^^^^^m ^«wa ^n^M ^^^a. 1^» P#Mnwpn nianletteb kt •• P*nkH*hi ^ Uvbiiaiu. ža aedai aponariamo na to veU* vnino organizacijo, da labko le pred prvim občnbn zborom pristopiio k OmJtvu. Prijave sprejema gospod MMaii Pugcli, tajnik »Matice Slovenske« v Ljubljani fimpodariki otilL — Poljski deNvcL V Prekmurjo te nahaja par tisoč poljskih delaveev, ki ao kodilt pred vojno na segonako delo po rat-ličnih krnjih Madžarske. To so v veliki ▼e£mi dobri« pridni, (reznl te aanesljlvl delavd. Vsled sedanjin ratmer so ti aeda) većinom« bres dela, ker Jhn |e onemoco-den prehod Cez demarkacijsko crto. Stalno *e obračajo zato na drlavno posredovah nico in prosijo taposlienja čez poletje, ktt Jlm sicer grosl največla beda. Ker pri nas Ćez poletje zelo primanikufe poljskih de-lavc«v, «e porivljajo vsi kmetovalct kl želljo dobiti take delavce, da se takoj pf-Jmeno obrne i o na državno posredovtlnfoo ia delo v Ljuhtfant, ter naj javilo, koliko delavcev in delavk potrebujejo fen koliko mesecev bodo zaposleni. FoztvHcjo se tudf ▼sa načelništva podrulnic, kakor rudi £u-panstva, da javno razmaše to objavo. — Posode ca karbid. Kakor se nam poroča, vlada v tovarni v Rulah, kakor v na^l deželi soloh, veliko pomanfkanje na železnih posodih, bobnih In sodlh, tako da Je možno dobavllati karbid samo onim rvrdkam, kafere poS'icfo tovami prarne sode v naoolnltev. — Ker je pa pomanj-kan*e karbida v Ljubljani in ljubljanski okolici selo občutno, pozivlja gre«ttll tr-fcovcev vse ?\oie člane In trgovce sploh, đa na! nošl'ejo prazno posodo v Rule, Ce fele dobfti Varbiđ — e: ZvManis obrestne mere, Kakor \r da*»a*nie£a o^'asa razvidno, so IJub-Hfir»*!r1 bftn^f zavodi zvISall obrestno mero na ^*4 ndst. Vsesfov«ti?M tnpvr*trt 9hod. Kalror smo že noročaM, prireffi slovensVo trgov-sko dm Stvo »Morkii rt skupno z Zvezo tr-jpovnVih ^remifev in radrnir r% ftiovcntjo dne 10. In 11. af»rfla 1920 ▼ LJrmifani vse-red: 1. TV»e 10 aorli^ 1020 ob 4. prtfK**dne v seirrf dvorani me^tne^a majdst^ata nstanovnl ohčnl i*sr* -tvtrt trtov^Hh ffemlj^v m zađmtr fa S1av^nf»f>«. t. Zvt&*t tetra dne oh pol a. v kralfevem opemetn jflfdalUcTi f>frine v velfVI dvorani botda »fTnfnn« »V^e^iovensVi ^ffmrsVt shnđ«. 4. 2veCer t«ra dne oh pol 8. na Čast feštom »Orn-f^hM veCer^ t veTiH dvorani hotela »Unffm«. — Vstopnhia ta osebo J0 kron. — Za dopolJanrtl vlak dno 16. aprila ao 4t-loaio ta aprilom na glnvnem kaodvom filtni ittnovanjikigi odteki, kl kodo m> •tU nm Icvi rokl trobojne trakova, om sprejmejo sunanje delegate In Hm naJc»> iejo stanovanja. Da se vzpriCo teildfc »U-novanjsldh razfner preskrbi dovolf preno-čišč, mora vaaka mmanja zadruga in gremij naznanlti najpoznele do 31 matoa 1920 Ittvilo udele#ancev. Enako ie naananitf tuđi itevilo onih trgovcev, kl hocafo pom-tltl opero. S seznamom posotnlkov gleda-HSČa Je treba poslati obenem denar, ker se moralo sedežt naprej plačatl. Vstopnice bo delfU pisama trgovskega dntStva •Merkur« (OradiS^e 17/1.) dne 10. aprila 1920 od 8. do 12. in cd 17. do li. ure. Ker stanovati]skemu odseku najbrž ne bo mo-goC« poskrbett Izredno ve'lkega Stevila preaoCUC, prosimo vse on« trgovce, kl imajo znance in prijatelje v Ljubljani, da si do možno&u* tami praakrbijo preno-čišč«. k -» Pono. LDU Zagreb, 23. marca. Današnji tečaji zagreb&ke borce: Devize: Berlin 220—223, Praga 205-210, Du-naj 65—68. — Valute: dolar]! 14 800 do 15.100, avstrijske Vrone $4—60, levl 0—200 carski rublji 205—210. čeho - slovaSke krone 0—200, franeoski franki 1220^—0, napo-leondorjl 600—615, nemške marke 234 do 238, leii 230—250. italijanske Mre 880—9.10. LDU Dunal, 23. marca, (CTID Devize: Amsterdam 79-50—79-60, Berlin 308—311. Cnrih 37-50—37S8, KrtstiJaniJa 39^0-39-95, Kodanf 36-2*-3630, Stock-holm 44-75—44 80 Valute: marke 307 do 310. lej« 335—3^T7, levi 310, švicarske note 3725. franeoske note 1640, italijanske 1150. angleSke 825, dolarji 210, carski rubili 280. Kurzi v prostem prometu: Budimpešta 100—115, Kraknv 10*—114. Praga 300—318, čeho - slovsfke krone 908—330, SHS - krr>ne 125—155. — Cnrih. 23. marca. (ČTU) Berlin 7*30, Holandska 213-50, New York 586, London 23*22, Pariš 40*50. Mflan 29*25, Bruselj 42*60, Kodanj 103*50. StocMiolm 120-50. KHstilanlla 106, Madrid 1029 Buenos Altes 25t r^raga 740, Dana) 2*65. — Bona. LDU Beograd, 23. mtr-cm. Knni: Bankovd po 20 dlnerfcv —* 23.30, 2^.50: funti 150, 140. 160; frankl 275. 270. 280: Ure —. 180, 200; dolarji 3690. 3600, 3650? to« 61», «t, mm: marke 57, 57, 57.50; levi 54 50, 54, 55: čehoslovaSke lrfonn —> 51, 53; tvsrrijsice krone 18, 17.50, 18. — Dcvfzc: Loitđon 190, 145, 150: Pa-rte 800, 295, 300; fcim 210, 200, 21f>: Praga —. 90. *3t Berlin 52, M, MM; DonaJ —, 17.50, 18. flalfiDoelia DoroCila. NA REKI SE PPOOLASI REPUBLIKA. Rsfrn. 23 marca. Zadnje dni 90 M % vso trdovratnostio vzdrževnle vesti. da se namerava na merođnfnem me-stu na Reki proglasiti reonbllkn. Z ott> rotn na te vesti le iždnl D* ArmniMiilo raz?1ask v katerem pravi med dintrim: »Z f^^irom na tnrvrjrlce, ki wt Mrljo ▼ me^čuriskih krosih na Rekl m v kmUe-vini sami. da se v nafltrajšeni času nn-meravi orofrlasiti relka remiMika, }e Dotreba Iziaviti. da se ti glasovi nana-šafo zrnlj na de^tvo, đn fe mestim povelmlitvo smatralo sa notrebno\ da prouči aVttialno in realno sitnaciio jrlpde reikera vorašanfa % oairom rm re§?tev, ki hi !o mosrli donestf oven-tualnt docrodki da t>a se vse delovanle mestneira oovelfništva fdblle vselel m v vsakem sfučaiu samo v tel eđml in naiviSji smeri, đa se Reka ujedini t rtalifo. ITAUlANSln lfATOLlKt PO. ZDRAVLJAJO LIENINA. Rim, 23. marca. V Berganra je priredila katolf§ka ljudska stranka shođ, k^teremn je predeedoval po-slanec MiVrlfoli. Na shođu ae ja sida-nila resoluetja, r kateri ae tahttrt razdelittv semfjfič In poMUa poedrav LJenino v Moskva ODPR AVLJCNA CENZURA V ITA-LUL Rkm, to. marca. Itallfaftsto vlada |e a današnjim dnam odoravlla eea> auro Casoolsov, kakor Je to napovednl mmistrskf predsednfk Nlttf na banke* tu, kl so ra Driredfli farnalistf na čast svofemn knfetn novo imenovanomu ministru Tornju. VRSEC IN BELA CERKEV — ROMUNSKA. Bttktrešta, 23. marea. Rotmm-skf tiskovni nrad ratfftala. da je naj-viš?! 3?avexni!ncf svrt v banatsltem vprafarln odiočfi na korist Roim-nfjf. O7,emlje ob telivu reke Maroš, mesti VrSec in Bela Cerkev pripa-dejo Romimskl. VOLITVC «A IfRVATSKCM. LDU. Osflek, Ž3. marca. Pr! ob-^tnskfh vofftvah ▼ nredmesttn RerJ-fafft so dobili komunisti vseh 13 man-datov. DOOODKI V NEMCia LDU. Berlin. 23. marca. DKU. Woiff. Admiral von Trotha \t v var-atvenem zanorn. Ttidf aa generala von Lfttftrftzft* kl prebiva ftmaj Berlina, je odrejen varstvenl lapor. POTRES NA KAVKAZU. London, 23. marca« OeofjfUeka vlada na Kavkaza javila, da (e slten potres nničil mesto Oorl, ki ie imelo 30.000 prebhralcev. Pod razvali-naml je pokopanih 10.000 IJttdij. Ostalih 2O.U00 je bre« vsftke strehe, ker je fttfee rattWa! vsa tmtopja. Ma aasloa prajiaja, »gtajda Ih «wđia pri« U nraditfšfcm teoeev amo amHi; Ka-tem vtadaa ealfaani katatl nmamtar aH pn> varlenlk le eiredO, dateeeel. m*ti ntoniU ptitufkl na tnkoavnao dvolne ae-apodfailslvv? To vpfnianle ▼•Ha vnem m#-rodalota Cteltollmi v driavL Pvnnnlmi, da bi se moda ta tajna naredba, jđ magoae nHl ni mala nvoflf vnem nrtnaaemm, cer se bale nekaterim oddflfcom lavam aame» Kenccv mispevek ie izelaMe, dregtei pa ne več, knkorkoM oprtvfM ali tadoitao Hfvinmiii. nflMd vson |avam nmmiaBaaaev, m aomie aa nva^a «aa»aaBi ^^^^i ^^^b wwv^9* mi imwrp nmĐmn% ■ w p> ▼■^^ v^^mi vile, to pnfi ■■mmmrtni oni M ae ob ara-U do daaas v amH ac> LNfcfomi »tmmvmH ^^b mman^l^ «^H^n^m^^^ mn)AnnWmnn\ J^^A ^p^^^^^^^_^_4|^ mmP ■ ™»^^w a^BvBmmmmj% m^wt^^9^^^ ^n^nm ^^^vmm^nmi^mvnmm] draamla ni a* mamla trol v I lanliinl. sa ! amve radbine a« v U*a«aai bet vlaia m> mptvi aanaaa a» smmron^^^^^^^p n> Dfmtlm>#16 s autvaso itivd m. amJMnV ^M||u iifli 4^l _Ag^^^k nammmi nna m^ M dri^h^AkiAtMA ^*»* š^Ai ^^m 9š ima AftnW# maa la^M -^a. ^a# aa mk aamni aanan vmnrnnaa eveana ajaanmmnmvn> » eanano ai amarvnjo vmv; ommmB p* w anan Hne jaimmnV Ce pa ie to ai bal mea»Ci> aa| jlaculaln ed troim rodbm Io-ima drtavnl nimnlm ml vnil primerne #a%n v primari • evefmi tovari* area iviiaiai anipamnjirvi, gMe v emW a> «ta đfernae, m Mare se prftrajleal, od-kar vlada ae ttpiaflaje ** prisaevlm aa dvoffM» soapodmjttvo, done za nemarnost kar « te ntto petidnfi • avoHan deeeim Pfirraaia v UmWaal mrt* Mi aa tvoje fenmBa. vmml mta smer nvmj imnviniijni aiti M M**ta JmautanU In jala Ijtih ■na '** mmmnrVo ai aHa\ aa m na oapavan) 4aHpnn ■■■• wnMP*MK • ^^^»»^ k^v iv WQBO Hnb MHBv pBVWi BBiHiNVaVVTt unubdtov, prolntdHev Itd. H vladu! onas, nmanavaa staauvaniw» ^1"*! *^ •••^^▼•ni-mm mnoniin, eamai mmw« fn T71 ninmnmnl1 luntJmi mmlitailani pnMM ma nvmjm mmgop^r ■■*«■ ^^^* *^ ^*i dae iHnpmmH « ^telae aainftiiiHi^ teft, aeda) bodo aa vemkr ^prlmavani po- di avei i mAn> m wmb 5^*^ atiifcomi at «* MBI ftU '^M^^&mmir ^^^^ Qam m v Dnoaraaar Kao je eampvafna sa akm]ea|# prltnevkev sa dvolno aosaommV stvo, kl se paC najanjaelli ladatM v drtav* nem proračunu kar bres alia Javni anmo-Meool. Meni od avoim rodbm, nfkakor no morelo tlv«tl? Zahtaramo kar ilnainl nej&e, da se to »vprašanje« takol parnom* in povoUno reiL Će pa driavnl atoraeaa ne proneae v«6 ten »va'lkanaklli« mdntfcam lahlevamo. da vlada da svojem eramm fttanovniiiikemu nrnda striktni naloa. 4a pred vseml magnati m verižnfld ta neopra* vičencl nakai« takoj »tanovania javnim nameioencem Ilubllnaaklm ta nlmovrni rcdbinam.Zahtevamo z vso odločnoatlo kot Javni nameSčtnci v shtžbi naU domovino Jucotlavfle mo^nost Cloveka vredne tkil-ttence. In ta nam gre kakor pod prellnjo* tako pod sedanlo In vsako bodoCo vlada. _________________________Bdon na vae> Izpred sođUCjio ~~ Nova pota tlhotapstvu. Na Dolenjskl cesti pri mftnic! je pol. detektiv ustavi! izvoščka Jcjer so se* deli tihotaDec Ivan Stare ter tiho-tapkl Marila S t a re In Marija Per* tot, vs! Iz solnčnega iadranskega Kontovelja. Zaplenil jim Je 443 za-vitkav tobaka, katere^a so Imeli za-šite^ra okoli pasa. Tobak so namo-ravali IztlhotaofH preko Loža, ker Vrhnika je prišla pri tlhotapcRi v slab glas. RaznoferostL * Kano morilo* ropajo ta kradejo v fnr- tanskem VMma. Vidom (Uđlnc) Je znan mnogim Slovencem, kl to bili na benečanski fronti. Jnvne varnostl sedaj ni nobene. V oktobra, novembru In decembra lanskega leta Je bilo frniorjenfh 14 ljndt đetomori so bili 4, tatvtn 600, ropankm napadov 24, ne-broj zoljufli, polno telesnth poškodb UiL Mosoen famtnrja In febrttarla letot le bflo 8 uinorov. 22 roparsldh napađov fn 14 vfilVTh tatvin, IzvrSenth po veSinl v škodo vojaike ob*mttL »Piocolo« pravi, da so ostali v VI6-fira rmztif avstrllski Hadle. kl t»m sedal morijo m kradela Ali to )• prazen Istovor. ItafUan^ko brigantstvo se le raipaalo VaVo? drugodl, tako tudl po FnrlaiillL To le rea« nica. * Drniaf nmlra. metto Dtnral lm. 1,838709 prebtvaleevf torel sa 400.000 mtaj neso leita 1910. Darfla. Pptnvmltvn naleta Hsta so posmfl: Za pteatetln ion* Strltarfa t Aapmtmt Ite K očHelflc* m aaveden rodolrob v St Jornefn. — Srena bvnlni Rafio* Daroval Je InkaJSnJI ioH coani irraičak Vmko Bachler v Raeah ptl Mart- boro porodom prvorolenca J000 kron. — Za CM - Metatov* dmlbo v UaMlaml Ana Zoneovah, gCHaftlca v Trbovtlaa S0 K. mesto everja na frob problnsa ae* &* ZmavCeve. Sram h valni Hpraulzaclla. r rTodajn onaaffo mofea aa cMaa* menliia apievUndln. Na rmnene Iskasnlee ia eenejSo prehmno dobe dani mettne aprovtenclle ceaejio moto v vojni proda* jalni, Poljanska cesta St 15 (druga vrata v Kranlčevi hm). Vsaka oaeba dobi sa-Caaao 3 kt bele moke ta pedvo St e. KitOfraitt moke stane T K 50 vto. — Kdor dobi več kakor • kf moktv mora prbiesU vreoo s aebol. Papirnate vreCtee ae tara« evnalo. — Moka ao đell po sledeCem redat V pornk. dao 26. marea: na It 1—450 od a do o. dopoVlne; na St 61—130 od 9.—10. dopoldne; na it 121—180 od 10—11. do-polđne; na St 101—240 od 11.—12. đopol-dne; na St 241—300 od 2.—3. popoidne{ na It 901—SCO od 3.—4. popoidne; na It 361—420 od 4. do 5. popoidne; na St. 421 6& 480 ođ 3.—*. popoidne. — V foboto, dne 27. marcat na St 481—550 od 8.-9. dopOtdM! aa It 551—^20 od 9.—10. do-nofdne; na St «21—690 od 10.—11. dopoS-dnni m St 691—760 od 11—12. dopoldne: na St 761—830 od 2.-3. popoidne; na It. 831-----900 od 3. do 4. popoidne; na St 901—970 od 4.-* popolđa«; na It 971—1040 od 5—0, popofdne. — v poae* deOA dae 29. mara«: na St 1041— 113e ođ *.—4. dopoldn«: na St 11*1—1220 ed 9.-10. dopoldne; na St 1221—1310 od 1(1 do 11. dopoldne; na St 1311—1400 od U. đo 12. đopoMne: na St 1401—1490 ođ 2. do 3. popoidne; na St 1491—1580 od a do 4. popoidne; na St 1581—1670 od 4.—5. popofdfle; na St 1671—1760 od 5 do 6. popotđn*. Polzvedbe. TIM gotpot kl Ie v aedelte, dne ti. maran namenoma aH poinotoata lamenjat paloo v ifostilnf pri KovaCn v Dravijan« so proai da jo prment tla nasnj, kler doM svolo. 2206 Ukrade« ie bi dne 19. marca ponoO erao barvan mlekarskl vosICelc s Srkama 1. P, penestmtea lonlpa PerltSii. StaneŽICe pri §t Vida nad Lhmijanoi ^red naktipom ti tvari **mWWW9mm MmQ»j AHOOCInlini • DVSTIIi* *■ VI. AmHovarfii h bita trttradeni dne 1& mirta aveCer aa liodtiliai pred akadetit mento saknja; le dokolenskn« doprsna* p*wmnaa m nove aruann voi* ammiai pealoitna b rjavo snkajeno pedleto. V no-ttaaiamttvam f epa )e vptsna knjižtoa, ka* lite mamta okmdeiH ceto tefteo ntfpt. Sva* fl a# pfee naleti pom. Okiidenic aotrtm na miioi) naj mmao vrno ▼ momna eona> Ufa vid nrvvnnit " Mftam f mtdalemigeE. fJOPIVOTvi ■immmmj mnmtxa«i^ *tev- 69-_________________________________ »SLOVENSKI NAROD«, dm A mmm 1M0L _________________________Om* B. Um L InOlU skem se zamenfa • nišo v Ljubljani. Kjc pove upr Slov. Nar. _____________________________2205 p\ MagainKarte :X4S?iS*pJi!!! izvefbana gosooditna. Ponudbe na Aaončni za?td Draga Beseljat, Ljit>U«ea. Caakarje?o ntbr. 5. 2119 BUćItol Telefon št 132. Oglasi se: Obi. kone. posredovaInica za obrat z zemljišči trebno o rod je za čebelar-*tvo. I. Horvat, Ploatvtea a. Jastra-bsrsUs, Hrvataka. 2184 Trnniar 2možen voditi veUkođmtrtv IlIlUfCl, no trgovino s Specerfjo In deželnimi pridelki na debelo, se pod ugodn ml pogoji tako) sprejme. Ponud be z navedbu ref^rene rn plače je poslati pod §ifr>> »Maribor/2128« na up>av. .Slov. Naroda*. 2128 Naznanilo. Naganjam s'av. ob^instvu, da setn otvo-ril saoostolna kroisiko dekanica Spre-jemam popravila kakor tuđi delam nove izdelke po najnovejSi modi. Spi ejm em tuni va|«nca, ki bi bil v oskrbi pri starših. Jakoo 8mor»ie, krojal, Ljubljana, Gradišće štev, 51 levo. 2208 Proda se: stavbfna parcela na Zelen! poti: obsežna dvonadstropna h $a z dvo. iščem v Trnovskem predme-Stjn v L'ublani ter za stavb šče ali ze enjavo pripraven vrt v Šiški. Kupi se: hiša z nekaj zemljišna pri Ljub ljanici po»t Ljub!;?no. Po zve se pri dr. L Stare fu odi. w Ljub-HanU S3dna si. St 4. ?215 ruskega general ne: a štaba o rusko — japonski vomi. Prtvel pp. Fettau; za^ožil Mtttler & Sohn, Berlin. 10 salonsko vezanih kot novih knjis, 3550 strani, 92 kart, proda za 720 K; posa-mezne knjige po 100 K Mertol Novo mesto. 2189 Sandow's GnoinaJ Giioper — ttlovadne ročke nikelnaste, dr-2aji s kežo prevleteni na 14 jeklenih reres; z vso potrebno literaturo za 240 K in rjavo usniato elegantn torbo za potovanje. dobro ohianjeno pred-vojno, 42 >; 22 X 20 cm za 820 K. proda r. Heržol, Novo mesto* 2158 Lvsake vrste tesan, žagan in đ^ đk okrogli kupi vsa-U % Malenšek N. ^ " Maribor. I Zahvala. j I Ob iijjubl našega Ijtibega papana I plurniAkega ravnfttoljm | nam Je bila velika uteha sočustvovanje, ki nam je došlo od to-I likih strani, in se tem potom v»em najiskrene.e zahvalsujemo. I Istotako se zahvaljujemo za spremstvo na zadnjem potUj I posebno tuđi gg, uradnikom delegacije ministrstva financ.., I T &]«miaal, dne 22. marca 192a Rodbina Flnkova. | I Zahvala. I I Vsem, M so v telld botezn! in ob smrti naše nadvse Ijub- I »jene nepozabne sestre, tete, svaki nje, gospodične | Julijane Premkove I z nami Čutili in jo spremili k večnemu pcJitku. vseii d^roval- I cem venc^v, čč. oo. frančiškanom, posebej §e dvornemu svetniku I £o->pod . Pirelli Michelin Goodrich BST* dobavlja takoj "M J. GOKC» LjiHaiL 9m flaOja^ aM BBAtt ^^m ^^^^aaa^iA a^a* • prednost imafo buicai kn)icovod)e sE knffgovođkfnje t pokoja; ponađbo as! lUtaa, Jeseslcs, Dttfajrtt. 21^ IWIaTa^aS VSSka SVBSifBjSj FQD praznih steklenic, osobito pa buteljk zs vino, pa, najvišjih censh. ; Onj. Ponudbe prosim na E. Vsvsl, DeHKitesna trg. Sp. Slika 15a 2142 Oglje'' **■* je došlo in se dobiva ▼ vsaki množini. SREBOTNJAK, Kolodv, ulica št. 31._______________2135 JSbtorno kolo znamke ,Puchtf 3V* PS v zelo lepem stanju se proda« Naslov' pove upravništvo SI. Nar. 2146 2iioa mreža in stebrički za ograje se dobiva: v vsaki množini. Zanke in viso«; kost po želji. KIjsCaTTiičarstvo Aatan Kr«mtarf ŠL Vid nad Llablfano. 2079, Drva: saha, SBSbka ta uriSf ftafsas ts espl|sns. iobsvt ia arlpalfa mm dom SaUOTKlAB, laledvovsku ulica 31. 171 reuo - bolo toma) za tkanine Glavno zastupstvo za Jugoslavija Oskar Faths i ii \ Talofoa M-3S« Isgrsb, VlaiKa ulica S^ I Valentin Mačekg I tovarna slamnikov I m______y BajMjtjslijJiu^__732 g £ Sprejemam v popravilo b i v^kovr^trj^jslamn^ke^tiidi S i klobuke za gospode in M i-, dame. Vsako soboto na S W Sv. Jakoba trgu v Ljub- §3 ^~ IMtlMMtillllllllMMHHTMilUIIIIHIIUIIII Kg ^ ljanh Oblike na vpogled. g g: Prima ttdsmsKe: | I:::: slh® :::: I I v safcoflli »o U kflsfr. I I 5a" I I ¥ai ; I ■ Čokolada . > J ■ Bonbona -4 V ■ Kakao 7 M ■ Kavnl pritfartok , fl ■ Konjak M I Rum fl I Llkarjl 1 ■ Hanlsno vlao) ' ■ I Mandolfil m I Roslno • ste^e, elektrmrae ter izdeluje vse v to stroko spadajoče aairte. nATAni Špedialne stavbe po njegovem patentu iz votlega KULUK! zidovja 66#/o pribranka danes najdražega stavbenega materijala, to je opeke. Gradba je v dveh nesedb 1425 po pričetku popolnoma suha in torej uporabna. || Naznanilo! B H Slavncmu občinstvu vljudno namanfam, da nem I ■ alftHI aa Iv. J«ke^i trga M. • nasproti dckliškc iole ■ I trtovlno z mrionlm blogom no debelo I ! I zagotavljajoč solidne in točne postrežbe. Za obilen obisk ■ ■ se priporočam. Z odličnim spoStovanjem ■ B. n Osvald Dobic. 1 m|» xJ[QZttattiio f mkSm 8X3B% Aaznantam */. občmtfvu da rt mSfjffc II I pr* ettm j S^ /Wfr« nas. 53. na Ur I I I dovdan f(o c. 2 (pre/e Radcckega c.) in 5« otcnmm priporočam 5/. občin stiu m br sokolskim dtuftvom 33 v moto strefo spadafoia mročiia Jstotom 5« sprcicrna?o v$o%ovrstna po-oravUa, čtšienjc tn oeračanc, točno m sotidno. £ odliintm SDoStovanfmm Ptter Ga-udtr kroj. mojster, Viđouđanska e. 2 ■ ■■ ■ imnnnnffiniinvmffini ■■ ■■ ■■ ■■■■ ■■ ■■ ■ 11 Svece 9Mira'|| Jf v omotih od kg, }{ X kavo, modro galico X X iiaiM, ivaplOt X Jj keniso, eves» J jj moko «£ V in ostale semeljtke proizvode ter plodine ptodajajo *mm% V ^^ bs v#Hka> po zneniih cesah ^^ x Dumi<9 GJivi^A Pitarević | ■ i M (K" Proti: "% a siaeseraji ■aiesaif aavm ifjiBjr m bmvci ^ ■■■■■ eleUKal ieia4ea la irmi, hrealiaw^jy ^H a a a a ^ ^ A * * ■*■ ■ B^B^B^B^B^aS ^^Bfek BB^^^b^^_a ^■^■■^a^BI ^B^^BBiaBBBk BB^BIi ^B^^B^I^B^^HaVKV B^B^B^B^B^B^B^a^BBflB^h ^aaaflHa^Blfl B^B^B^B^B^B^BB la Mkeleatl, |e aa|toei|ie ere^ra aaravaa ^H RogaškiTslatina I na|vcC|c te na|modenie|le zdt*wi\*čt v JnajoatevH*. M e4t- ^^M ranha, eitlctroteiap*|at inhalatoril, gjinaa»ka 1a sdrairilenle, ^^H feepdt s eaJMIkeve %latMMt toine, imntee, parne, iraCac, ^^^H soinčne kopdl in kopdi i vročim arakonu ^^M VojaNn ff«dba (43 mol m«4 njim! abanlfitani konaerviioriaM. ^^1 L Za vsakovr^tn^ sabave Je prtskibtieflo kakor v najvcCtlb J ^^H fvekjvnih zđraviliKih. (UfnetnliU*t ttd. — la«afi •< .m ^H f 1. amaUai «e li. •**•»*• fltte. ^ ^H s^». ■"■»■«-"*. t/k a ^^a^aWal^B^B^BW^B^aBair^a^*^*jH^^^BawBB^BWi^a^alBB^B^BBaBiB^^ Eterično jelkino olje rekt. in f«lfe«v akstraht ptlporotam lekarnam, drog. zdraviliiCta Hd. M«tt> •0» sok (sucens) irnznmn f.»t, na dobno in debelo onim, W raspolagalo s sladkoijem; aada« «t««c* ta k«M»«*lalJ« m Ldelavo pekaltc to vedno nzpoložl)ive u sodavitarfe. Fotnik Srećko, Ll»bllaaa, Sloiteora nL 27. Tomasović i Visković ZafrtV, palaoHfm 22. TckfM 12-5S. {rzajavi: tmnV Veletrgovina vinom. preporuka svoje bogato skladište Izvrstnth đalmatliisklh9 ha* _________________naUkth i hrvatskih vina.____________1501 Čisto svinjsko mast samo na debelo po najnižjih dnevnih cenab dobavlja L Slavonska tvornica suhomesnate robe i masti J. Cttovit, new gffldiflni, siorongi. pi"* vrrco 10 ° o, belo. banalko, »etnik 1918. 8*S>/«, beto, banaSko, feteik 1«1Sl Obe ▼istf ste đobrega in zdravega okusa, brez trisline. 10*5©A», {rao, dalmatinsko vino, selo fino, voljnrga piiietnega okusa, 8*5* o belo itajeisko, namlino vino, t pri-jetno : islino, 7*5*/o belo, hrvatsko, namizno vina Vzord te ne poHijajo. Za pristnest ponuđenih vin jamči Gospodarska Zveza. Gospodarska zveza Vinski otktofH ¥ Sp. Silkl. „ALKO" veletrgovina ftganja« dražba « o« a. Mabllama, (KoUzef) tel. latarari. 131, Velika zaloga stivovke. tropinovca, brinjevca, mina. konjaka in liker- je v po najnižjih cenah. Pri odjemu celih vagonov izjemne cenel lpr# |t#ja m wt»il matiflid ma Hw#aU|+. Skaboform se zopet liHnl Proti srbenju. svrabu, lisajem. nečistostim kože zahtevajte v naj-bližnji lekarni preizknieno in zdravniiko pnporočeno dr. ficscka origbulae Skabiformoto «azflo* Ne maže. ne puiča barve. brez daha. Po vteranin puder „Skabo* (orm. Dobiva se po vseh lekarnah. Generalna zaloga za Ljubljano ___ in okolico ■j-----b>*» t«|wt lUHMa !#!#■■ ajlv« Hnllta iv^ •—eis*—• l@l Modni salon ^^)|1 ■J SntUi ■ Miške w I LJUBLJANA, I I Židovska trt. 1« Dvovsfcl trg 1. I I PriporoCam veliko izbiro najnovej$ih avllaalli Uakakav la I I fefU sa iaa*a la iahUaa. I I 8B)a)aV atalajBaV I BANKE v SLOVENIJI vltatfao aaiaaaM« svt|lai atMltvlai HradiaaB, «a p«tUa|a|s pri vstk svcjlfc pe«ltvalaUcaJi v oisudja 8eSVMa1|9 •»TC^tM alfN VlSf aa aTtaaH fc^jUS« 04 3»/» 113 3 /2 /0 pofenši s t aprilom ti, BBBBBBBBBJBBjBBBBBBBBB^;^a(BBBBBB^BBBBB^BBa^B^a^BBBaBjBB^ I A^MM^^. a^^M^A^ajfMaaB^BBam a^aaaaaiak ^h^k^La|aaB«^BjB^Mai a aUB^MBaBaBatai aaBBBBBalaBBaBm aA^Bt^a^aBBaal BaaBBBBBB^"'^;BV' a^aa^fuaBal* ^ JB^kf^Mmam^BBjiai B^aMaPjL^a V SUkaBaBaBaBaB^ ■ aftvaBaVaBal BaHasal. 9aa\ ! W^aaaaa» aw4»BJBBBJBjBjBBBBBBWa a^^aa^^BBj |^BBBBjBjVBVBBBB^BB* W vW^^BmotBBWBBBVB} aaa»"aw»pja^*aBJi 4"ATB*M|^aaa^P ■»■■■■■^bi^^^ aajp^apvaaaaa^^pj ^^a»^ai»^»^i^a»^"^ ,^ ^^a^^^^^a^^^^^ w *, ^ , - _» __ *- ■» » _^ aiaiii a ali'i ma" "mu^^^ŠLL^^L^L aB1MkMu^BaiHali^ '"'ai im li ■ a«m ajBataaaataaaa^l ^. ajB^M^alLama^a^Biam ^Ma^HBHHHHH^Aak ■»-— - ^- - ■■- — ' ■■•%«m4Bftaa»aaai a aaSaaaaBaaaaaMA' i BaBBaaaaaBVaiaa^ aaM ' aaaaaaav «a_^|a«jajBajBaBaiBB tŠ KaaaaaaaaaaaBa aaaaaaaaaaaaaaaaaM aaaaaaaaaaaaw - aBajBBBlBl BW aaaaaaaaaaaaaft. k • BaaaaaaaaaaHaaaaaB aaaaaaaaaaaaaaaat avaaaaaaH W aaaBaBaavajBmi ■ aaaVraTVaaaaaaai I *JV^a«BjBBjBjP aV •■aTap poBaavaaaaBaa^aj vj -^^ppHp^aa^f; .^p^a^pP"^^""» aaa^paaaaaa^ * aaaBBiaaa* w ^p^«|Mwt -. aaaaa|aaa^pw^^«> ,'•' ,.^--;.P : "I--1 ' ^^^^^ ■• ,■--■. *^» . ■ - - -