Posamezna števiika 30 vinarjev.
Stev. 11
Ljubljani, v sredo dne 16. aprila 1919.
leto I.
tl#« M cela teto . * SO-—, za po) Sete . X W—. .» tetrt lata . „ 13.—,	sa mes« „ 5'—.
ta uprdMlitvo: Kopitarjeva alka ste*. fl. TeUfoa Ste«. 50.-----------------—  ------
NEODVISEN DNEVNIK
Inserati: Enosiolpna petttvrsta {12 mm ilraki la 1M visoka ali nje prostor) n enkrat po K VIO. —«
Poslana: £iios‘o)pna petltvrsta K 1‘—. — Uhaja «## dan. Izvzemi; nedelje In praznike, ob 2. uri popoldM
Višek napetosti v Parizu.
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
Zagreb, 16, aprila. Iz Pariza javljajo Preko Rotterdama, da so vsa poverjeni-. *va mirovnega posveta sestavila poročili ki se bodo podala pri glavni razpravi ' plenarni sej* mirovnega posveta. Se P«*je »ih pa more dobiti svet četverice v
pretres,	fr.
Lloyd George, ki je odpotoval na Angleško, se bo vrnil po Veliki noči v Pariz, Wiison bo nadaljeval svoje delo do petka ali sobote, ko se bo vkrcal, da se odpelje v Ameriko. Napetost v Pariz« je dosegla svoj višek,
Bližnja odložitev glede Banata.
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
pjg ~*fr®b, 16. aprila. »Pctit Parisicn* t *♦	ccntcalna	komisija
.	vprašanja razpravljala 0.
P a vicah Srbov in Rumunov do Banata,
Še ta Han se bodo odločil vprašanja« ki se tičejo Nemčije, fcivš* Avako-Ograke io Turčije- ‘
Mažarsk« izmišljotine o Jugoslaviji.
JPssebno portičflo »Večernemu Ustu«,
Zagreb,'16. aprila. Iz Ženeve poročajo: Mažari so pred dnevi razširili izmišljene Uradne vesti, da je v Jugoslaviji izbruhnila proletarska revolucija, katere središče je
Srbija, Vest je povzročila prvi hip senzacijo in ji mnogi •verovali, dokler se nt pokazala kot laž.
Tajna zveza med Italijo in Nemško Avstrijo.
Posebno poročilo »Večernemu listu«, :4 . Zagreb, 16- aprila. »Obzor« javlja iz
^HCVC;	qa v£>cfi	ofogj
tajna zveza
n r/:VC: Potrjujejo se vesti, da obstoja med Malijo in NeuiSko Avstrijo
Trst postane, kakor se glasijo zadnje vesti, izvozna luka za. Nemško Avstrijo.
Brez Anglije!
Pos-ebno per.yi5ili> »Vcčcraema listu-.
i .Zagreb, 16, aprila, »Chicago Tribune« j blemu padla v <ai da bo odločitev o jadranskem pro- ki s>e mudi, ka’
v- sj Lloyda Georga, u»r- jiuuu, na Angleškem,
Mirovni pogoji Francije Hemžiji.
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
. > ^aŽreb, 16, aprila. Agence Havas pri-®«cuje one točke, na podlagi katerih bo-oklenili z Nemčijo mir. Področje Saara a L znen^rat pod Francijo. V teku 15, let kr n	plebiscit, čegUva bo ta po-
&Hna, Leva obala Rena to wtala skozi
15 let francoska, dokler Nemčija ne plača vojne odškodnine. Varnosten pas na desni obali Rene bo znašal 50 km. V teku 15. let mora plačati Nemčija 125 miljard frankov, a poleg tega še vsako leto štiri miljarde.
Tramvaj štrajka.
Včeraj, popoldne se je odpeljal zadn£ voz ljubljanskega tramvaje v rernizo in ga n« več na spregled. Tramvaj štrajka, Usluž-* benci tramvajske družbe zahtevajo povišanja plač, in ker jim družba ni ugodila, s« stopili v stavko.
Mnogi Ljubljančani se niso nič vzne« mirili, ko je električna železnica prenehala teči po ljubljanskih ulicah. Nekdo je rekeU »Ko ni bilo tramvaja, je Ljubljana «tala ia sc tudi sedaj ne bo podrla«, in tovariš nu» je odgovoril: >Kaj mi pomaga tramvaj? Č0 je lepo, ga ne potrebujem, če je grdo, itahi ni prostora v vozeh,« Vendar ni verjetno, da bi Ljubljančani res tako? mialilij -upravičeno domnevamo, da govori iz takih besed skrila jeza brez moči, kajti obličje Ljub-.Ijanc se je spremenilo, odkar m več tramvaja,	'. • .V »	•
Vsakdo pogreša na ozkem cestnem tiru starih, zanemarjenih voz, ki so prav. tako slaba reklama za tramvajsko družbo, kakor je bila tista reklama v-vozeh brezuspešna, v katero so se dali nekateri trgovci po družbi zapeljati. Podnevi ni slišati tako dobro nam znanega škrtanja in ropotanja železnih koles in brnenja žic nad tirom, zvečer ni več videti kresanja vjoliča-stih električnih isker, ki so ob splošnem pomanjkanju razsvetljave v mestu bile; mnogemu poznemu potniku edini kažipot v mraku ljubljanskih ulic. Tramvaja ni ve& Nič več ne drvi po naših cestah, nevarno omahovaje na levo in desno kakor slab ko>-lesar, lahkomiselno poskakujoč doli tn gori kakor ladja v viharju. Na cestah ni več mladih kondukterk, ki so se jim tramvajske kape tako dobro podajale, na postajališčih ne slišile več klicev:	»Listke pro-
sim!« — in nikdar se več ne zgodi, da bi človeka, ki gre po cesti, vzbudil iz zamišljenosti obupen klic nesrečnika, ki trpi v tramvajski gneči: »Ne stopajte mi na nogo! kurje oko imam!«
A ne le zunanja podoba Ljubljane^ marveč li*di življenje našega mesta se je *. marsičem spremenilo, odkar ni tramvaja* Boljševiški duh, zabavljanje, splošna dovoljnost in nemirnost, vse to zamira, odkar ljudje nimajo več priložnosti, da bi a na tramvaju medsebojno tožili svoje^ križe in težave. Na kolodvoru vlada večji red, kulti odkar n« vozi tramvaj, ne zamufo
skoro nihče več vlaka. Disciplina v šolah napreduje, pouk se vrši uspešneje, Unjti otroci, ki so se prej vozili v šolo, prihajajo točno, odkar hodijo peš. Zdražbe med posameznimi dru&nami ponchojejo, ker hišne, ne morejo več v vozovih cestne železnice sejati semen prepira in skoro povsod je kosilo — kjer ga je k*j pravočasno na miri, kajti kuharice nimajo več izgovora, če pridejo prepozno s trga:	»Tramvaj	je za-
mudil,«
Vsi bi lažje prenesli stavko tramvajskih uslužbencev, a tisti, ki je ne bo mogel prenesti, bo tramvajska družba, Ta družba je zadnji čas zopet znatno povišala ceno voznim listkom; spodobno in pravično fti bilo, da tudi poviša plačo svojim uslužbencem, ki ob dosedanjih dohodkih ne mošejo več živeti.
Revolucija sta Bavarskem divja dalje.
IDU. Berlin, 15 aprila, iDun KU.)
»Berliner Tageblatt* javlja iz Bamberga; Glasom zadnjih do poldneva došlih vesti terorizirajo špariuhovci javnost. Na cestah je popolna anarhija. Obe stranki sc med sabo divje bojujeta. Roparske tolpe udirajo v hiše in plenijo in ogrožujejo banke. Vojaški avtomobili s strojnicami divjajo po mestu in lovijo pripadnike Hoff-
manoove vlade. Na kolodvoru «0 biti kr vavt boji. Na kolodvorskem trgu in p« drugih delih mesta živahno streljajo, ' LDU, 'Mocakovo, 15, aprila. (DnnKU.J Moč je sedaj neomejeno v rokah revolucionarnih obratnih in vojaških svetov, katerih vodja je Pavel Axelrod. V mestu v splošnem vlada mir. Splošna stavka J« uspela.
Zveza narodov ponesrečena.
LDU Rotterdam, 15, aprila, (ČTU.) *Nieuwe Rotterdamschc Courant« jevlja iz Pariza, da meni vse pariško časopisje, da je smatrati zvezo narodov za ponesrečeno.
Uoyd George.
LDU Pariz, 15. aprila, Reuterjev urad poročal Lloyd George, ki jc danes dospel » London, sc bo vrnil 17. t. m, v Par!/.,
Mirovni posvet.
LDU Amsterdam, 15, aprila. (DKU), »Algemeen Ilandelsblad* poroča iz Pariza: tlovd George je pod vtisom izida volitev > Hullu zahteval novo ureditev odškodninskega vprašanja in jc tudi dosegel. Sklenilo se je tedaj, da se žc sedaj določi skupni znesek odškodnine, ki jo mora plačati Nemčija v 50, letih, višina vsote se še prikriva, obsega pa vso vojno škodo in vojaške varščine ter bo mogoče znašala 250 miljard. Nemčija mora takoj plačati 25 mi-ljard, in sicer s tein, da zastavi dacarine, monopole itd, in v nemških državnih blagajniških papirjih, ki sc morajo izplačati v
10.	letih.
LDU Pariz, 15. aprila. (DKU. Brezžično.) Ta teden naj se rešijo vsa vprašanja, ki so v zvezi z Nemčijo, na kar se bo »vet četvoricc začel pečati z drugimi sovražniki, in sicer Avstro-Ogrsko in Turčijo, Tozadevna- teritorijalna vprašanja so baje žc urejena. Lloyda Georgeja bo v bodočnosti zstopal Balfour.
LDU Pariz, 15. aprila. (DKU) »Havas« poroča: Nemci bodo res povabljeni, da
Sridejo 24, aprila v Versailles. Verjetno je, a se bo pogodba sredi maja mogla pod-jisati.
Špansko msnistrsivo odstopilo.
LDU Madrid, 15, aprila. (DKU). »Ha-vas« poroča. Rosnanones je bil v ponede-Mk popoldne pri kralju, kmalu nato tudi jnaura. Ko je zapuščal palačo, jo Romano-
naznanil demisijo kabineta,
LDU Madrid, 15. aprila. Reuterjev 9rad javlja: Kabinet, je podal svojo denmi-jb, Mauro sestavlja nov kabinet.
Boji na Koroškem.
Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 16. t, m, iz uradnega vira: Dne 15. t. m, zjutraj so Nemci napadli z močnimi patruljami severozahodni del velikovškega mostišča, Streljali so tudi z artiljerijo in strojnicami. Ponoči se jc streljanje s puškami in artiljerijo raztegnilo tudi na odsek Dobrova in Lušnik. Vsi napadalni poizkusi so se izjalovili vslcd pazljivosti naših oddelkov. Naše izgube z dne 15, t. m. so; 1 mrtev, 2 težko ranjena.
1. mej praznik.
LDU Dunaj, 15, aprila. (ČTU) Kabinetni svet je proglasil dan 1, majo. za splošen praznik v uradih in šolah.
Stavka v Berlinu.
LDU Berlin, 15. aprila. (ČTU.) Tukajj se je položaj zaradi stavke izredno poostril. Na včerajšnjem velikem zborovanju so sklenili, pričeti stavko. Zborovalci so sklenili, nameščence v Veleberlinu izpod-buditi za generalno stavko. Ogorčenje jč veliko,.da sc kovinski industrialci niso izjavili za to, da bi ugodili zahtevam nameščencev.. Ako sc ne doseže sporazum, izbruhne jutri generalna stavita.
Preiskava pri pruskem princu«
LDU. Berlin, 15. aprila, (ČTU.) V hiši princa Heinricka pruskega v Kiclu so izvršili hišno preiskavo. Našli so 30 pušk za pehoto, 30 bajonetov in 2 zaboja, v katerih je bilo po 25 ročnih granat in municije za 4359 strelov. Uvedli bodo preiskavo.
Bivši nadvojvode v Švici.
LDU Ženeva, 15, aprila. (ČTU.) Tukajšnji list »La Sujsse« poroča: Bivši avstrijski nadvojvode so dobili od švicarske zvezne vlade dovoljenja, da se nastanejo v Švici. Zahtevalo pa se je, da ne bodo imeli mnogoštevilnega spremstva in da sc ne bodo udeleževali političnega delovanja.
Cesar Hill«
LDU London, 15, aprila. Reuterjev ! urad poroča: V poslanski zbornici je vpra-i šal Lyhe, če nameravajo aliirnuei zahtevati I od HuhVdske, dp »'c sizrocri nemški vcs?> i Bonar Law jc odgovoril, da je o oni-i ja od-! dala svoje poročilo, da p;; »c more poebdil
nobene izjave. Nadaljnje vprašanje, če Bonar Law vc, da na Angleškem na vsak način zahtevajo, da sc izroči največji hudo-delnik Evrope, jc odgovoril Bonar I.aw, da mu je to znano in da je angleška vlada enakih misli.
Sz pokraiine.
k Slavnostna predstava Narodne šole v Prevaljah. Nihče si ac bi predstavljali da se jc slavnost na naši šoli tako lepo 1° dobro obnesla, predvsem pa, ker je bila naša šest razredna šola v Prevaljah še pr«* kratkim popolnoma nemška. Prišla jc Ju' goslavija, Pometla jc s staro šaro nemškega pouka in ponemčevanja. Seveda 1« vpeljala materinščino kot naravno in edino pravo podlago vzgoje in šolanja. 1° uspeh — videli smo ga; da, čutili sniOi kaj zamore naš materni jezik. Take dolarske slavnosti Prcvaljčani, kar Prevali« stojijo, niso doživeli. Prav priprosto je bilo, vse jc prišlo pa zato iz duše, iskalo ij1 našlo zopet pot k duši —- v srce, Mi stark ki nismo imeli sreče, da bi bili vzgojen1 iu šolani v mili, blagoglasni slovenščini« smo strmeli in sc čuditi, Žc prva točk«1 šolske predstave: »Klanjanje Jugoslaviji* je napravila dober vtis. Nadvse pa j« bd° petje naših narodnih pesmi. Prepričali sni« sc, da imamo mi Slovenci največji zaklad v narodnih pesmih. Kdo ni bit ginjen 111 katero oko je ostalo suho, ko so miti g|a' sovi mlade dece zadoneli po polni, natlačeni dvorani! Pesmi kakor: »Tam če’/- ju' zero« — »Kje so moje stezice* ~ »Pp, zeru* —- so vsakemu segale v srce, 1 “ igra: »Pri Gospodi'« je prav dobro uspe*«* Vsa čast deklicam, ki so dobro obvladjd« svoje vloge. Deklamacije: Pesem koroški Slo vencev, Soči, Ob bi tv: — Ubežni krjU so otroci dobro in leno prednašati. LjuhK in naravnost prisrčkano izvrstno je P*Le * našal učenec tretjega razreda G usti P«r' nat Zupančičevo pesem: -Seničkc«, i.nK°'
da je občinstvo zahtevalo ponovite^
te-
deklamacije. Vsa hvala gospodu nadučitf5' ljit in vsemu učiteljstvu, ki so našo P* tako zanemarjeno in v protinaravnem dt hu vzgojeno mlado deco vzdignili iz bla* nemčurske budalosti.
k Shcd žei«zm.earj«v v MariburU* d*,1 noči sc je vršil v Mariboru zelo dom obiskan shod jugoslovanskih jev. Po poročilih poslanca Kejžarja uradnika Rogliea jc shod sprejel reso ■ cijo, v kateri i/.r- k ■. vladi in noTOtbmim prtufstavr«i'-tva zanosijo, i/.:>/«
, ukstU ne .bo d.ipu:.-:'da, de In š.c želez n ! carji poviužili skraj. ih sredstev in
;;el^s’.n;ča,r'
lU
jjsak poizkus, uprizoriti v sedanjih težkih časih stavko.
k Sova vali paščeta. Posestnik Ivan rodlogac v Smrjenih pri Št, Jurju na Dolenjskem je zapazil, da vali na podu sova sovičke. Iz radovednosti je sovi zamenjal plena jajca s kurjiim jajci in sova jih je “•jalila, pitala piščance in jih zvodila. čdaj vali zopet pel kurjih jajc,
k Kukoviča je včeraj prvič zakukala ? naših gozdih. .
Hane.
1 Koncert dveh slovenskih domačih junetnic. Odlični slovenski umetnici, gospa nvla Lovše, koncertna pevka in gospo-Iena Dana Kobler, koncertna pianistinja e priredili v pretečenem mescu izborno dsPelo koncertno turnejo. Koncertirali ste n Ycl)u, Slovenski Bistrici, Ptuju, Zagrebu, ^gradil, Novem Sadu in Varaždinu z naj-eejira uspehom. Na Velikonočni ponedc-Jpk, 2i, t, m, koncertirali bodete v Ljubija* 1 v Unionu z izbranim sporedom, Vstopni-!]C-Z.a koncert se chI danes naprej pro-ajajo v trafiki v Prešernovi ulici.
, jyOdvetniški izpit sta napravila pred U-tajsnjim višjim deželnim sodiščem g, dr.
°jrij Kobal, odvetniški kandidat pri g. /• yanu Novaku z odliko, ter g, dr. San-.°I *>rašovec, sin odvetnika v Celju s prav fl°bniri uspehom.
v . f Poverjeništvo za socijalno skrb ura--i 1»od l5- aprila dalje od 8. ure dopoldne in a Ule P°poldnc nepretrgoma. Vložišče je odprto od 8. do 12. ure. Stranke se jP1 ejemajo ob delavnikih od pol 11. do ■	• Ure dopoldne; poverjenik pa sprejema
. .rar,ke le ob torkih, četrtkih in sobotah 0<J 10. do 12. ure dopoldne.
1 Shod železničarjev. Progovni nadzi-fatelji In vsi mojstri progovzdrževalne s’užhe državne in južne železnice se vabijo na shod, kateri sc bode vršil dne 27. aprila 1919 v Ljubljani v gostilni »Pri novem svetu«. Začetek točno od 3. uri popoldne. Ker se shod sklicuje zaradi jako 'ažnih stanovskih zadev je polnoštevilna udeležba nujno potrebna,
... 1 Vpokojenci južne železnice se va-
da dvignejo pokojnino pri postajni blagajni na glavnem kolodvoru.
1 < Ljubljanski odvetniški in notarski Uradniki (uradnice) se vljudno vabijo na Scstanck, ki se vrši na veliki petek ob 7. 8^1 z.vc^er v gostilni »Pri Dalmatincu« v °uni ulici. Zadeva je silno važna. *— Po-
i.	se vabijo k temu sestanku Sedanji in lvsi-odborniki društva Jcakor drugi tova-čak	Kocmur	Alojzij, Lavren*;
Rozman, Stopar in Tavčar, ker gre ^‘dnilf	občnega	zbora. — Pred-
^	* Ljubljanski denarni zavodi imajo, ka-
|fQr °biČajno vsako leto, tudi letos na veli-nocno soboto svoje poslovalnice in bla->n® celi dan zaprte, na kar se sl, občin-Stv° opozarja.
doV ^ ?r*vn*cc bodo na Velikonočno ne-kon°x. ? ure dopoldne odprte, na Veli-°čtu ponedeljek pa celi dan zaprte.
Franica Bezlaj, učiteljica;
' 0 m! žaiocli za
K tebi, mati domovina,
Slep' otrok nazaj hitim;
Saj mi bo v naročju tvojem, Kot si srčno poželim.
Svetovni dogodki trkajo na vrata inozemskih zavodov, kjer bivajo naši slovenski slepci, zahtevajoč od njih, naj se pripravijo na skorajšen odhod v domovino,
To je novica, to razočaranje za nje vse! —
Sedaj šele se prav zavedajo, da so bili tujci med ondotnimi slepci; z bridkostjo bi se nolnila njih srca, . v njihovih razrušenih očeh bi se morale igrati solze žalosti, da ne bi znali o svojem novem domu, ki naj bi bil v Ljubljani.
Kot bivša praktična učiteljica slepcev določno izdavim, da so bili naši slepci v tujih zavodih zadovoljni — srečni; kajti •uživali so i oni od strani vzgojiteljev, prijateljev in dobfočirsiteljev ono ljuba v kot domači slepci. Nudila se jim je primerna izobrazba, nudilo isto delo in razvedrilo.
Ob sedanjih svetovnih razmerah pa jih goni neko neodoljivo hrepenenje nazaj v domovino, kjer se jim obeta zavod.
Kakor, v njih, tako se nam vsiljujejo in vrste vprašanja: Koliko zavodov bo? Kje bo zavod za slepo mladež? Ali bodo vojni 3lepci s predvojnimi slepci stanovali pod isto streho?
Izkušnja uči, da začne slepi otrok v mestherb obzidju veliko preje hirati kot izven mesta. Največ jih pomori jetika. Da se naša slepa mladež obvaruje kolikor rnoč uspešneje pred neprizanesljivo smrtjo, bo treba, če ne takoj, pa gotovo, sčasoma, zgraditi zavod za slepce izven mesta. V neposredni bližini slepčevega doma naj bi bil k zavodu pripadajoči vrt in gozdič.
Nadalje je slepec veliko bolj občutljiv za vnanje vtise kot je videči človek; neprestano drdranja in ropotanje vozov, avtomobilov in električnih železnic bi slabo vplivalo na njegovo živčevje te# bi ga zlasti med učnimi urami močno motilo. Zato naj bi bil zavod za slepce oddaljen nekaj minut od, prometne ceste.
Ali bodo vojni slepci s predvojnimi v enem in istem zavodu?
Oslepeli vojaki tujih držav ne nameravajo ostati v zavodih, ampak stremijo po socijalni samostojnosti, katero so v velikem številu že dosegli, mnogi so se povrnili, izučivši se primernega dela, na svoj dom, drugim pa so dobrotniki preskrbeli lastno hišico s primepripi posestvom. Vojni slepci imajo povsem drugačno preteklost za seboj kot predvojni slepci; torej tudi. drugačno bodočnost,
Kar sc tiče odraslih predvojnih slepcev, je pripomniti, da so v inozemstvu moške, oziroma ženske zaposlovnice slepcev znatno oddaljene od zavodov šoloobveznih slepih otrok. To je modro urejenol
Iz povedanega sledi: da bo treba vsaj treh zavodov za slepce.
Vsi prijatelji slepcev, vzdignite se, prispevajte obilno z denarnimi pripomočki; osrečili boste s tem naše slovenske slepce!
... s Nič novega. »Vi ste v obleganem, rnestu, imate tnalo živil, odkod jih boste dobili?«, tako se je glasilo vprašanje, ki gi je dobil pri skušnji v vojaški šoli v Briennb mladi Napoleon Bonaparte, »Od sovražni* k a,« je bil hitri odgovor. Pripovedujejo, da je bil ta kratki odgovor vpraševaleu zel(! všeč. Originalen pa vendarle ni bil, ker i na ravnotako vprašanje ruskega generali Suvorova z istimi bsedami odgovoril mlad ruski častnik. Tudi to ni originalno, ka'f pripoveduje o ruskem carju Pavlu I, (1796 do 1801), kajti ravno tako anekdoto so poznali že sto let preje. Ko je videl namreč nekega častnika, kako slabo jaha, mu je jezen zaklical, da je odpuščen in naj gre ao« mov polje obdelovat. Ko so mu pa rekli* da častnik nima nobenega posestva, je pa' takoj odvrnil: »Pa mu ga dajte!« — Angleškega igravca in ravnatelja gledišča Bet-tertona, umrlega 1703, je s svojo budalost-jo motil mlad igravec ravno sredi igre* Rdeč od jeze je letel za kulise in je zapovedal blagajniku, naj vzame ta mesec nerod-nežu polovico plače. »To ne gre,« pravi blagajnik, »ker on ne dobiva še nobene plače.« — »Kaj, nobene plače?«, vpije Bet« terton, »no torei, dajte mu na teden dvanajst kron in mu jih odtegnite šest.« Kakor vidimo, oboje enako; seveda je lahko tudi oboje izvirno, kajti težko da je Pavel kaj vedel o Bettertonu ali pa Napoleon o Su-vorovein častniku. Tudi dve drugi anekdoti sta si podobni, ena je angleška, droga francoska. Angleški kipar Hogarth je prosil svojega prijatelja Fieldinga večkrat, naj se da naslikati od njega, a vselej zastonj. Po Fieldingov! smrti je tožil enkrat Hogarth v navzočnosti igravca Garricka, kako trdovraten je bil Fielding in da ga sedaj nc more po spominu naslikati. Naenkrat reče Garrick: »Ali je bil morebiti takle?« Slikar ga pogleda in se ves začudi, kajti Garrick je bil napravil iz svojega obraza čisto Fieldingov obraz. Po Garricku je potem Fieldinga naslikal, sliko hranijo še danes. — Francoska anekdota je pa tale. Slikar Ivan Anton Gros sc je nekega dne bridko pritoževal, da nimajo nobene re8 dobre slike francoskega državnika Vilielft. Zraven je bil Coulon, osebni zdravnik kralja Ludovika XVIII,, ki je imel tudi veliko nsk igravskl talent. »Res je, prav imate, nobena slika nima niti najmanjšega znaka njegovega duha in njegovega krepkega plemenitega značaja,« reče Coulon; pri tem pa posname obraz in govorico Villela tako natančno, da ga Gros takoj skicira in napravi potem po tej skici edino dobro sliko Villdovo.
s Dikens kot igralec. Ta veliki roma-nonopisec je trpel v mladih letih dosti pomanjkanja. Oče je bil nepraktičen in lahkomiseln trgovec in bil skoro vedno v zaporu, mati pa ni mogla preživljati vseh otrok. Že kot majhen deček je moral zelo delati in pomagati materi v skrbi za družino. Poslali so ga v tovarno mazila za čevlje, moral je vezati neštevilnc lončke in je zaslužil vsak dan en šiling, t. j. 1 krono 20 v, V tovarni sc je seznanil z drugim dečkom Robertom Fargin, ki je dela! zraven njega. Končno je bilo tega življenja konec in Di-
ckens je smel zopet v Solo. Potem je bil poročevalec za časopise, je spisal svoje »londonske slike« in je izdal 1. 1836 znameniti komični roman »Pikvikijci«; naenkrat je postal eden najslavnejših angleških pisateljev, tako ga je dvignil ta roman.
Takrat so bili sezidali v Londonu v ulici sv. Jakoba krasno palačo takoimeno-vanega Crockfordkluba, prvovrstno igralnico, imenovano po ustanovitelju Crock-lordu, nekdanjem bogatem trgovcu z ribami Da bi študiral značaje, je hotel Dickens enkrat v brlog. Lahko si je dobil .Vstopnico in šel nekega večera tja. V sijajno razsvetljeni veži ga je sprejel bogato opravljen vratar. »Kaj vidim, Ti si, Robert.« vsklikne romanopisec začudeno, Spoznavši svojega nekdanjega tovariša iz tovarne, r,Da, Karol, jaz sem vratar tukaj.« — dn kako Ti gre?« •— »Prav dobro. A 'kaj hočeš pri nas?« — »Rad bi si to življenje in vrvenje malo bolj natančno ogledal.«— »Poslušaj,« pravi Robert, previdno se oziraje naokoli, »raje ne! Nikar ne hodi notri! Daj se posvariti od mene in pojdi, odkoder si prišel. Sicer je proti mojemu gospodarju, če Ti dam ta svet, a Fi si moj prijatelj iz mojih mladih let in zato mislim, je moja dolžnost, da le posvarim. “Rečem Ti, tako Te bodo oskubli, da^boš kur zija).* — »Prav lepa hvala za Tvoj svet, ki pride iz dobrega srca, a ne morem Te poslušati,« pravi Dickens smejaje, »Moram si to stvar natančno ogledati in sicer »z posebnih vzrokov. Prav hudo gotovo ne bo, nimam več pri sebi kot 240 kron. Če jih zgubim, ne bo prida, saj nisem več tako fijiven kakor takrat v tovarni.«
Sel jc notri, V dvoranah ie bilo dosti elegantnih gospodov. Nekateri so poznali mladega pisatelja in so mu pokimali, a so igrali nemoteno dalje. Gospod Crockford, »tar in siv, jc bil tudi navzoč; spogledal sc je z igravci. Dickens je nekoliko časa opazoval, potem je pa poskusil srečo in je stavil 120 kron. Dobil je, šel je s svoto navzgor in je zopet dobil, potem še parkrat. Ko jc odhajal, je dobil prijatelja zopet pri ..vratih, »Torej,« reče Robert, ki je poznal skrivnosti igravnice, »sedaj si pa opravil. Kaj ne, pošteno so Te?« — »Narobe, dobil sem,« .— »Dobil si?« — »Da, poldrugi tisoč kron.« — »To pa že ni prav po pravici. Gotovo so se zbali Tvojega zbadljivega peresa. Saj pišeš vendar v večje londonske — »Da.« — »No, potem pa razumem. Mislili so, da hočeš kaj pisati o klubu in da bi ne pisal prehudo, so pustili,
,'da si dobil.« Dickens sc ie smejal, »Malo so se zmotili, malo ugarili. Nočem opisati favno tega kluba, hotel sem samo študira-
li.	Pišem ravno nov roman in hočem naslikati življenje v modemi boljši igravnici. (To jc bil moj namen.« »Vendar je boljše, 'da ne prideš več,« vpije njegov nekdanji tovariš za njim. »Enkrat in ne več,« si je mislil najbrže tudi Dickens sam. In res ga ni bilo več
s Živali in pijanost. Tudi živali so včasih veliki pijanci, še celo metulji. Naravoslovec Tutt je zaprl metulje v, stekleno hišico, .polno cvetiic; veliko rajšLso šli nad one cvetlice, kojih destilacija je izkazala alkohol. Ni:;nesto cve-tKc. je postavil potem v hišico male barvane kozarčke, napol-
njene do vrba z.žganjem; in glej jih, fakoj so bili s svojimi sesavnimi rilčki zraven in so očividno zadovoljni srebali opojno pijačo. Da imajo konji, psi in druge domače živali rade alkohol, je splošno znano. Vsak voznik ve, da lahko konja podžge z alkoholom. Nekatere doge imajo prav rade pivo. Pijanost se večkrat tudi pri živalih podeduje. Lotijo se pa tudi močnejših opijan-Ijivih sredstev, tako opija. Francoski znanstvenik Thorel je potoval po porečju Mekonga v Zadnji Indiji. Prešiči jedo tam zlasti iiste maka in takoj shujšajo, če ga nimajo več, Čudno je tudi to, da v obširni kitajski provinci ji Jinnau ni bilo čebel, ko še niso sadili maka, a so prišle takoj za njim. Tako so sc ga navadile, da jih vsako leto pogine velikansko število, kakor hitro mak odcvele. Burns pripoveduje, da dajejo Turki v nekaterih krajih opij konjem, kadar hočejo od njih večjih žrtev. Kaj pa še le mačke! Te so pa prav strastne ljubiteljice kajenja opija, oziroma postanejo takoj, ko pridejo v bližino opijevih kadivcev, Kdorkoli jc v Kočinčini in Kambodži obiskal hiše, kjer so močno kadili opij, vsak se je čudil velikemu številu, inačk, ki so se shajale tam od vseh strani. Na nekem posestvu pri Sajgonu jc bila velika mačka, ki se je vselej^ priliznila svojemu gospodarju, kadar je prižgal opijevo pipo. Prav videlo se je, kako ji opijev dim dobro de. Kmalu je zaspala, in če so jo zbudili, je bila nevoljna in nemirna. Tam sta bili tudi dve opici, ki so ju peljali vsak večer v kadilno sobo. Ena je bila sleoa. Tipala jc okoii sebe in je dobila škatljico z ostanki smodk, pokusila je in dopadlo se ji je. Odslej je vedno iskala škatljico, vodil jo je duh tobaka, in zadovoljno je skakala, kadar se ji je posrečilo dobiti jo. Francoski naravoslovec Martin je izdal delo o opiju in njegovi zlorabi; Pripoveduje to-le: Bogat trgovec v Kantonu ima velikega dolgodlakega psa evropske pasme, ki je vedno pri njem, kadar kadi opij. Včasih mu pihne dim v nos, in namesto da bi bil nevoljen in bi renčal, kakor imajo psi v takih slučajih navado, sc prav zadovoljno oblizuje. Nekega dne gre gospodar na potovanje, pes ne okusi več opija, postane žalosten in ne mara več jesti. Kakšne neumnosti delajo koze, če so pijane, to je marsikdo od nas sam opazoval. Pa kokoši! Kako smešen je pijan petelin, kako se zaletuje! In pozneje, ko ga »glava boli«, kakšnn postava, kakšna pobitosti Živali sc prepustijo pijanosti, ki jim ugaja, ne misleč na posledice. Saj niti človek na to ne misli, pa je vendar razumno vse drugače razvit in dobro ve, da tiči v pijanosti največja škoda zanj.
s Tehtjaica v Ovdevatru, Ob reki As-jel na Holandskem teži mestece Ovdeva-ter, ki jc imelo nad 200 leti posebno pravico, kakor si jo bolj čudno le težko mislimo. Karol V., ki je bil na Nizozemskem doma, je dal mestecu pravico za takozva-no čarovniško tehtnico in to si je mesto obdržalo od prve polovice šestnajstega do začetka osemnajstega stoletja. Slava te tehtnice je rastla tako, da so romali ljudje iz daljnih dežel v Ovdevatpr in so sc-tam dali slehtatj, Takrat je bilo namreč čarovništvo zelo v cvetju,., to se pravi, če ?c kdo komu ni .dopadeT, pa g« je obdolžit
earc-vnijc, slo je potem za premoženje ali pa celo za življenje, Karol V. jc bil seveda prcbrihicn, da bi take reči verjel, a loku časa se ni mogel ustavljali. Zato je Pa dovolil, da so imeli Ovdcvatrčam ono tehtnico, in kdor jc bil pokrivem obdolžen čarovnije, je lahko prišel sem, se dal stehtati in jc tako dokazal, da jc nedolžen, Ce jc bil namreč obtoženec lažji ali pa ravno-toliko težak kakor utež, ki so jo dali P° županovi cenitvi v drugo skledo, jc bil ^e' dolžen. Takrat šc niso imeli decimalne tehtnico, temveč navadno z dvema P°s°' dama. Vidimo, da jc bila stvar precej na in popolnoma odvisna od župana, ta S1 jc ogledal telo kandidata za tehtnico in j® uporabil utež, ki sc mu jc zdela temu telesu primerna. Čc jc bil kandidat hek, potem sc mu jc doma slabo godil®» kajti bil je čarovnik. Vendar se nam p*1 zdi, da so bili Ovdcvatrčam tako brihtni« kakor drugi Holandci in so dali vedno manjšo utež v drugo skledo, saj je to vilo dalo občini velike dobičke. Vsak, sc je tako rešil suma čarovnije, jc ra .jj; roval večjo svoto. Osumljeni so bili Pa “a.. navadno le bogati, ker le od teh so i®€ doma kaj pričakovati.	,
Da je imela tehtnica praktično vre nost, o tem imamo tudi pisana poro c* ’ Tako nam pripoveduje ovdevatrski o nekem hxjbovcu, ki sc je bil doma skr® gal. Očrnili so ga zalo po celi deželi, jc čarovnik. Prijatelji so mu rekli, naj P® tuje v Holandijo in sc da tam stehtati , tako dokaže svojo nedolžnost. Šel jc, a J prišel nestchlan nazaj, bodisi da so ga »0* ma napačno poučili ali da je, bil pjreneu«*®®. ali pa preboječ. Doma so ga Vprašali, £® J® prestal preskušnjo. Ker ni imel poben®«® izkaza, je sum proti njemu le rastel. &® £ so mu, da je bil gotovo prelahek, da r torej čarovnik, sodnik ga jc dal zapre ' A »čarodej" jc ušel. Nekdo drugi, k* * mu je približno ravnotako godilo, »m* J svetovid, da gresta skupaj v Ovdevate* se dasta tani stehtati. Oba sla bila dn* težka, čarovnik dobi potrebne izkaze se je vrnil z njimi domov. Dobil je na^jj dobro ime in pe premoženje, ki ga )c sodnik med tem žc konfisciral. 'lake c de že jc delala ovdevatrska tehtnica.
Kdaj jc la privilegij prenehal, nc v® mo. Slišimo le še, da so tehtali ubog® rovnice na tej slavni tehtnici'šc v PrVl P lovici osemnajstega stoletja.	^
. s Konec »gospe matere«,- Marija k® eija Ramolino jc bila. rojena 24. avg1’ . 1749. Še zelo mlada je poročila v Kerijki advokata'Karola Buonapartc. la j.e osem otrok,. 32 let. stara je b««1 ^
: vdova* doživela K' vso srečo in ,tesr^a, svoje rodbine. Njen drugi sin, ces»r-- j poleon, ji jc dal naslov: Cesarska V-is0 in jo, je imenoval: gospa. mati. Imela K. v lik dvor, milijon frankov letnih do»>o. ^ in pa posestvo Pont-sur-Seinc. Slu|* , bodočnost, prihranila si majhen zakla ^ ga podarila sinu po nesrečni vpjs *	’
Ruskem. Njegov padce njene mallcr»n -bežni in skrbi ni nič izpremenib Ste p0 sinu na Elbo in pofem zopet v P^^-ko-bitki• P.ri Waterlbo se jc kratko, a čuteče poslovila-od-sina, ni ga P? ^jla dela več, las Rima ven. jc zastonj P.
»ngleškoga ministra za zunanje stvari, lor-3a Londonderryja, da bi ji dovolil delili usodo Napoleonovo na otoku Svete Helenc, Vedno črno opravljena je živela v Ri-jou samotno in sama za se; videla je, ka-"° je padel v grob sin za sinom, tudi njen ljubljeni vnuk. Leta 1830. si je zlomila na spreliodu nogo in v njeni starosti ni bilo nobene celitve več. Ne da bi se mogla kaj Premakniti, je ležala na postelji Napoleonovi, ki jo je bila podedovala od njega. Nazadnje je še oslepela.'Smrt jo je rešila dne
2.	februarja 1836. Njeno truplo počiva od •cta 1851. naprej v neki kapeli v Ajačo. Na Marmornati plošči bereš kratke in vendar ° pomembne besede: Marija Leticija namolino Buonaparte, mati kraljev.
s Struje v slikarstvu, Marsikomu je mano, da so nastale v slikarstvu mnogotere moderne smeri, ki se nam zde včasi PO vsi pravici zelo smešne, in dvomimo, če imajo s pravo umetnostjo kaj opravka, p* je kubizem. Danes že ni več v modi * način slikanja. Kubistična slika predstavlja same stare škatlje. Nastal je sfernem. Ime pove sam0, da je to zmagoslavje ozračja. Slikarji tc vrsto vidijo vse okroglo. Na slikah je videti samo veliko prepletenih krožnic. Učitelj sferi stične šole je poljski umetnik Boleslav jnegas. On ima pred očmi kompas. Go-ovo je, da je sferizem naravi bližji nego Kubizem. Mi živimo na okrogli zemlji in tta}boljšc stvari so okrogle. Boleslav Bic-gas je spoznal to veliko resnico; Gotovo )ci da bo kateri genijev iznašel trikotno umetnost, V resnici je mnogo zelo dra-zes nih trikotov, ki zaslužijo, da jih kdo Proucava in poda v umetnosti. Potem bo-®o dobili slikarstvo valovitih črt, dalje j. arstvo 2ig-zag, slikarstvo na eno smer, Jyer bo vse ali navpično ali pa vodoravno.
K baje umetnost bodočnosti. Nekega “ne sem obiskal blaznico, v kateri je bilo čudovito mnogo umetnikov. Med njimi so biil taki, ki so izdelovati kubistične, sfe-, ristične in druge slike z mnogim večjim klientom, nego ga ima Boleslav Biegas, v dem bodite overjeni. No, ali veste, kaj je najvažnejše, od kje more priti ozdravljenje, Ker so mnogi pametni ljudje začeli slikati na ta način, bodo razni ablazniki« iznašli drugo metodo. Tako bo počasi prišla stvar do ravnovesja, dokler »pametni« zopet ne prično posnemati »norce«, To se lahko vrši do neskončnosti,
s Svečan obed na časi runmcske kratice v Parizu. Pariška mestna občina je Tnredila rumunski. kraljici na čast sveča-'p? kosilo. Kraljica je sedela med soprogo •i .?na *n med soprogo rumunakega pomnika. Bilo je izgovorjenih mnogo zdra-RC’ v katerih so poveličevali sodelovanje g^^u.oije v svetovni vojni. Kraljica je od-^ v°rila na zdravice s prisrčno zahvalo. Vel *e POV2Cj besedo župan, ki je po-lceval delo Rumunske in je dejal, da bo cs*& Pariz, v znak vidnih simpatij do Ru-”mje krstilo eno izmed ulic na ime ru-unskega . glavnega mesta,
. v. s Važ,ni vladarski opravki. Avstrijski "k erdinand f t835—1848) je ..imel v £e] v^darskih. Ietili za državne posle rei°	'zanimanja.- Pri'neki ministrski
1	ie ministrski predsednik trudil na
vso moč, da bi lepo razložil neko •-'Fo važno zadevo, cesar je pa sedel pri oknu in gledal ven. V takih služajih navadno prav pozorno poslušamo in govornika irC'gledamo, zato da uho bolj deluje, A mislite si min. predsednika začudenje! Ko napravi minister v svojem govoru slučajno odmor, da se oddahne, sc cesar obrne in pravi: »Pomislite, v zadnjih dveh urah se je peljalo skozi dvorno palačo 425 kočij in 180 omnibusov.«
s Beranger — vojni begunec. Guitry pripravlja novo komedijo : Beranger«, »Ex-celsior« vprašuje, katero epizodo iz Bc-rangerjevega življenja bo izbral Guitry? Je namreč neka epizoda v Berangerjevcm življenju, ki se je Guitry gotovo ne bo dotaknil, to je sramotno dejanje vojnega begunstva, Pesnik budnic in junaških pesmi za časa napoleonskih vojsk, je leta 1801 zbežal pred vojaško suknjo. On sam pravi o lem v svojem življenjepisu: - Bil sem slabega zdravja, pa mi jc oče dejal pogosto: Dragi moj, kmalu te bodo pokopali. Bil ^em trdno uverjen o svoji nesposobnosti in od očeta nisem mogel dobiti visoke vsote za odkup, tedaj mi ni preostalo drugega, kot da se nisem javil in sem sc skril. Ker sem bit že v mladosti popolnoma plešast, sem lahko šel mimo orožnikov, ne da bi me opazili, ki so vedno iskali dezerterje. Bilo je dovolj, da sem snel klobuk in pokazal plešo in zdel sem se petdeset let star, pa orožnikom ni prišlo na misel, da bi preiskali- moje pop ir je. Toda zelo dolgo sem rboral jemali klobuk z glave, zakaj vojni begunci so bili pOmiloščeni šele ob priliki Nepoleortove poroke z Marijo Lojzo,
s Preroki. Zdi še, da v vseh dobah velikih prevratov evetejo preroki, tajna društva, apostoli , . , »Union« primerja v tem -oziru rusko revolucijo s francosko, Caglio--stro je svoječasno na pek cm pariškem slio--du prerokovat nekaj, kar sc s čudom sklati;) z vsemi današnjimi dogodki. Dejal je; »Prišel ho dan, ko bo človek, ki je vladal zeinljo in morje, vladal tudi ogenj in zrak. -kadar bedo plameni jeziki leteli čez zemljo in ko bodo nevihte in vetrovi, ki so danes nebrzdani in nevarni volkovi, postali krotki in. pametni glasniki civilizacije; kadar bodo končno ljudje s pomočjo zračnega in zemskega prometa spoznali, da so vezani s p raslimi mukami med seboj, tedaj boste videli čudovit prizor pred božjimi očmi: vse namišljene meje,bodo padle, reke ne bodo več delale zaprek, planine ne bodo več delile ljudi; preko vsega si bedo ljudje podali roke in na vsakem vrhuncu bo sijal, oltar pravice. oltar bratstva.« — •»Ali ,šd te besede pivi pačrt -Zveze narodov«?
s Boljše dvakrat kot cukrat. Eden najbolj navdušenih obiskovalcev gledališču jc bil zadnji vojvoda Anhalt-Bembur-ški, ni zamudil nobene predstave v njegovem majhnem dvornem gledališču. Zlasti sc je zanimal za takozvane scnzaciiskc drame, torej, umor, uboj, požig itd. Ena njegovih napjubših predstav je bila »Noč .in jutro«, morali so jo igrati najmanj en-., krat na mesec. V glavnem prizoru ustreli hudi Gav tri. policijskega agenta Favrata, in takrat je vojvoda zmerom najbolj plo-.skal. In tako se je zgodilo, da jc bil Favrat zopet enkrat ustreljen in da je pade) na tla
kot mrlič. Padel je pa zelo nerodno, namreč prav blizu svetilk na odru. Takratna razsvetljava je bila pa še zelo preprosta, olje je kapalo iz ene svetilke, in sicer rav* no na rokav Favratove črne salonske suknje, Ni si znal drugače pomagati, malo sc jc premaknil, da ni bil več v bližini usode« nesne svetilke. Čeprav je bila pa ta rešilna kretnja prav majhna, jo je vendar opazile ostro oko vladarjevo. Hitro sc je dvignil, se sklonil čez ložo in zaklical; »Saj še ni mrtev, še enkrat ustrelite!« Občinstvo je bilo na take hipnosti deželnega očeta že navajeno in se ni prav nič vznemirjalo, same smejali so se od srca. Gavtri je pa šel za kulise, je vzel nov revolver in je še enkrat ustrelil. Vojvoda je bil sedaj zadovoljen.
s Laške tovarne za ponarejanje vojnih listin. Tako tovarno so odkrili policijski agenti v Milanu v sobi neke žene, ki jc imela znanje z dvema dezerterjema, z Leonom Rizzijem in Giovannijem Glovini, Policija jih je odkrila s pomočjo drugih dezerterjev, ki so imeli krive listine. V stanovanju so našli veliko množino pečatov, vojaških dopustnic in odpustnic vsake vrste. Ponarejevalce niso prijeli, ker so bili že zasačeni in zaprti radi tatvine. Policija.išče samo šc njih prijateljico.
s Fino norčevnje. Ludovik XIII., francoski kralj, je bil vedno v vojskah. Več jc bilo pa porazov kakor zmag. Kljub temu je imel pa pariški dvor navado, da jc priredil vselej razsvetljavo, kadar jc bila kakšna nova bitka. Samo kraljici Ani, materi Ludovika XIV., sc je ta komedija začela nazadnje gnusiti. Nekega dne reče svojemu možu: »Francozi sc mi zdijo ravno taki kakor kremenjaki,« pokaže na razsvetljene ulice in pristavi: »Bolj ko jih krešejo, bolj se vnemajo.«
s čudne ženitne ponudbe. V časopisih beremo vsak dan; »Po tem danes ne •več tako nenavadnem potu ...« Ženitna ponudba v knjigi jc pa vendar nekaj ne« navachiega! Par slučajev bomo navedli.
Neki bojazljiv snubač je poslal svoji obpževanki molitveno knjižico, na koncu so bile kot dodatek poročne, krstne in pogrebne molitve. Podčrtal je tc-le besede; »C.'e hočeš tega tukaj pričujočega za svojega moža, odgovori z glasnim in razločnim: da.« Ko je dobil knjigo nazaj, je videl, da je njegovo upanje besedo d a še enkrat debelo podčrtalo, in kmalu je dama Svoj d a vdrugič podkrepila pred oltarjem; — Veliki londonski pridigar anglikanske vere Spurgeon se je potegoval za roko svoje poznejše žene. tudi s knjigo. Sedel je poleg nje in je pokazal v knjigi, iz katere je bil bral, to-le mesto: »Ce hočeš žepo v zakon, izkaži ji svojo ljubezen s. tem, da moliš zanjo.« Ko jc bila prebrala, jo je vprašal: »Ali molite tudi Vi za onega, ki bo enkrat Vaš mož?« Namesto odgovora mu je dala roko, in to je zadostovalo.
Neki slovit zdravnik je bil dolgo časa jjnpn s svojo poznejšo ženo, a so nikdar m izrazil, kaj da misli. V tem slučaju je-pa ona vzela, knjigo na pomoč. Obiskal jo je, čitala - je ravno sveto pismo. Pokazala -mu ga je in je s prstom sc dotaknila nekega stavka,. Bile so tam besede preroku Na-
lana na Davida: »Ti sl mož«. Tako jasnega nigljaja zdravnik ni mogel prezreti, in kmalu so imeli poroko. — Na še bolj preprost način se je izrazil neki redkobeseden ljubimec. Sede! je poleg nje ob ognjišču, ko jc pletla nogavice, ob njenih nogah je prav prijetno predla domača mačka, Mladenič sedi nekaj časa popolnoma tiho, potem pa pokliče mačko k sebi in ji zašepeče na uho, tako da se je dobro slišalo: »Pojdi in vprašaj Ivanko, če hoče biti moja žena.« Deklica zardi, a zašepeta čudni znanilki ljubezni ravnotako slišljivo v tiho: »Povej Janezu, da hcčem.e
Oliver Cromwell je stopil enkrat nenadoma v sobo svoje hčerke in je presenetil mladega učenjaka, ki je klečal pred njo in ji jc bil ravnokar razodel svojo ljubezen, Ni mu bila pa še mogla dati odgovora, zato je bil v zadregi in ni Vedel, kako naj sc obnaša. In slabo se je izteklo, Cromwell jc grdo gledal in ga je jezno vprašal, kaj ima tukaj opraviti; ubogi snubač jc bil tako prestrašen, da je v svoji zmedenosti jecljal, da je pri gospodični prosil za roko njene postrežnice, Častihlepni oče jc vedel, da je to laž, a ker je hotel hčerki dati drugega moža, je dal oni postrežnico takoj poklicati in na mestu jo je moral revež poročili. Pa jo je preje komaj dobro videi.
Slavni Aleksander Gordon sc je zelo canimal za lepo Lucijo Austen; in kmalu se je začela navadna govorica, da se imata rada itd, »Ali veste, da naju imajo za zaročenca?« jo je vprašal nekoč, in še preden je mogla v zadregi kaj odgovoriti, je. pristavil: »Ali naj postane govorica resnica? c Takoj je pritrdila.
Ko jc pa neki duhoviti vdovi neljub snubač napravil ravno tako napolskrito ponudbo, jc smehljaje odgovorila: »No, to pa že midva sama bolj veva, da ni res.« — Trikratni vdovec se je spet ženil. Pri-Sel je na originalno misel in je položil dami svojega srca v naročje tri snopiče, zvezane s črnimi trakovi. »To so pisma, ki so mi jih pisale moje tri umrle žene, ko sva bila že poročena. Berite jih in videli boste, da sem bil dober mož. Upam, da boste dobili iz njih toliko poguma, da boste še Vi poskusili z menoj.« Brala je in ga je vzela.
Poriufsrraio.
Pred sto leti so državniki na Dunaju ravno tako mešetarili za posamezne dežele, kakor mešetarijo danes v Parizu. Takrat jih je vzdramil Napoleon, ko je ušel iz Portoferraio na Elbi, danes jih bo morebiti boljševizem. Spomin na preteklost se nam nehote vriva in marsikdo se je spomnil sedaj na kraj Napoleonovega pregnanstva, zlasti še, ker je bilo tam veliko naših vojnih ujetnikov. Malokdo po-fcna Elbo, poznamo jo kvečjemu iz zgodovinskih knjig. Otok leži proč od vsakdanjih potov navadnih turistov, in le malokdo zaide tja. In vendar je Elba eden najlepših kotičkov Evrope. Sedaj v pomladi je vsa v cvetju, polje in gozd, zdi se nam, kakor bi vse Sredozemlje poslalo sem svojo vegetacijo. Podnebje je izvrstno,
prebivalstvo dostojno, prikupljivo, pripro-sto, Lepi so ti ljudje. Vendar pa slišimo, da si }£_ncki velik ujetnik pred sto leti
na vgo moč želel proč od tega zem.5-.kega roja.
Mislili bi, da je spomin na tega naj-večjega ujetnika zgodovme napolnil celi otok ali pa vsaj njegovo glavno mesto. Zato se čudimo, da ne najdemo na otoku nobenega vidnega znaka tega velikega zgodovinskega dogodka. Lahno preplezamo v pristanišču in mestu Portoterraio vse strme, ozke in čudovito slabo tlakovane ceste in ulice, pa ne bomo dobili niti najskromnejšega Bonapartovega spomenika in tudi nobenega napisa in nobene ccstne table z njegovim imenom. Zato pa beremo na mramomatih ploščah slavo Garibaldijevo, ki je bil enkrat na Elbi, in tudi še, da je bil oče Viktorja Hugoja s svojim sinčkom enkrat tukaj, O Napoleonu pa nič, ne besede, Elbanci pravijo, da nima nobenega pomena, govoriti o Napoleonu, ker js cela Elba en sam Napoleon, in da bi bilo onečaščenje njegovega imena, če bi veliki spomin nanj hoteli poživljati s slabimi provincialnimi kipi. Prav imajo. Vendar bi pa lahko malo bolj skrbeli za hišo, v kateri je stanoval.
Slavna Casa dei Molini visoko nad mestnim amfiteatrom je last italijanske vlade, in ta jo je vedno prav pošteno zanemarjala. Takozvana Napoleonova palača je bila pred vojsko vojaško skladišče — je pa samo navadna bela elbanaka hišica, Napoleon je dal napraviti podolgovat prizidek, — V sobi cesarjevi jc stanoval artilerijski stotnik, in njegovih osem otrok je razdevalo vrt, ki si ga jc priredil cesar in ki ga je tako skrbno gojil. Med vojsko so pa nastanili v hiši avstrijske ujete častnike. Godilo sc jim je slabo, tolažili so se z zgodovinskimi spomini in pa z neprimerno lepim razgledom na slikovito mesto, na pristanišče, morje in pa na modro obalo italijanskega obrežja. Seveda ni v hiši niti sledit pohištva, ki ga je Napoleon rabil. Skoro ravnotako malo spominov na Napoleona dobimo v vili San Martino, ležeči bolj notri na otoku. Cesar je bil večkrat tukaj pri svoji sestri Pavlini, in hiša je bila dolgo časa polna zanimivih spominkov, v vrtu zraven je bil cel Napoleonov muzej. Pred par leti je tedanji posestnik, poslanec del Buono, prodal vilo tistemu, ki je največ ponudil. Častilci Napoleona so bili seveda vsi razočarani, V vili je bila ^takrat še postelja iz časa cesarstva, v kateri jc baje enkrat spala Napoleonova mati, V muzeju pa so bile sledeče reči: bombažast robec s strašno podobo cesarja, lepa skupina nagačenih somov in nekaj v špirit vloženih rib. Vse druge zaklade muzeja jc bil pa prodal neki prejšnji lastnik San Matcina, ruski knez Anatol Dcmidov, sredi preteklega stoletja nekemu bogatemu Amerikancu. Kljub-temu pa Napoleonovi korziški rojaki pridno romajo v San Martino in poljubujejo jokaje ono posteljo, Čudno je, kak čar gre še vedno od tega moža, ko je že vendar sto let preteklo od njegove smrti.
Sicer pa Napoleon v kratki dobi svojega bivanja na Elbi ni ravno veliko naredil za otok. Sicer je imel ime: knez
Elbe in delal sc je, kakor da mu to zadostuje, vendar je pa že takoj odpočetka škilil proti Franciji. ■— Morebiti ljudje M Elbi zato tako škilijo. — Večinoma je dal ceste in delal v pristanišču, saj si i«j napravil celo majhno bredovje z vsem* šaržami. Portolerraio ima par lepih poslopij, večinoma iz časov Mcdičejccv. Napoleon je napravil gledišče, dal je v ta namen prezidati neko cerkcv, V osemdesetih mramornatih ložah je sedalo v gledaliških večerih še zmiraj sijajno spremstvo cesarjevo. Še sedaj gostuje v tem gledišču kaka potujoča toskanska družba.
Sicer je pa Portoferraio precej dolgo* časno mesto, majhno, proč od sveta, no* beri e kavarne ni tam in ena sama boljša gostilna »clbska čebela«. Čudimo se pa< kako neverjetno poceni je vse. Krasno, težko belo domače vino je skoro zastonj in tudi elbski šampanjec ni dosti dražjj' Ima pa otok še eno drugo veliko prednost; tam govorijo najlepšo in najčistejšo toskanščino. Sploh je ostal otok'V marsičem kos one stare lepe Italije, Id 1° jc imel vsak tako rad.
Nekatere naprave pa spominjajo ni moderni čas. Portoferraio se pravi: pTl' stunišče železa, plavži deLajo dan in noči železna industrija je zelo razvita. Tudi nas Skedenj pri Trstu je dobival železo 0“ tam, A na take reči mislimo samo mi n>o* derni ljudje, otok sam in mesto z njim bo pa ostal vedna priča, da je živel enkrat tukaj eden največjih mož svetovne zgodovine.
(Po Nansen« priredil Ivan Bežnik.)
(Daljo.)
SODSTVO m PLES NA BOBEN,
Da so Eskimi miroljubno in dobrodušno ljudstvo, to spričujfe tudi njih pose' ben način sodstva.
Njih pravosodje je prav posebne vf' ste in obstoji iz neke vrste dvoboja- 1 dvoboj pa se ne vrši, ko se je vršil pri na in sc še vrši, z orožjem; vsega tega s® Grenlandec ogne; njegova bistra glava ® je izmislila drug način. Razžaljeni naspfo** nik pozove svojega sovražnika, s kateri1*1 ima obračun, ha tekmo v petju in P^eS^ pri katerem tolčejo na boben. To se v/s ponavadi v poletju, in sicer na večjih^ toriščih, kjer je mnogo ljudi skupaj, y" ^ nasprotnika se postavita drug proti dfjfj gemu v krog gledalcev in gledalk. Neko nabija na boben. Oba pa pojeta p’tsr?/*' sramotilke drug na drugega. V teh pes«11" ki jih posebej v ta namen zložita, ali P^ samo preuredita, opisujeta vse, kar je sprotnik storil in skušata drug druges osmešiti pred občinstvom, Ta, katerefl# sc ljudje radi šal ali tožb smejo najbolj« f zmagovalec. Na ta način sodijo tudi utno< Nam. se bo zdel ta način sodbe nepoP0 ' 1 A za ljudstvo, ki ima tako zelo razvit c časti, to zadostuje. Najhuje je Eskimu* se osmeši pred ljudmi; tega ne prene * Zgodilo se je, da se je ta ali oni celo ,zStL drugam* ker ni mogel prenesti sram0
Stev. 77,
sV«čerui Ksf*. tfee 16„ aprila 1919.
Stran 7
Ta način sodbe se Jc obdržal na vzmetmi obali še do dandanes, To je pač naj-način, poravnati spore in kaznovati krivce.
Na zapadns strani so misijonarji odišavili ta ples, menda iz razloga, ker so pri njem vršile razne nespodobnosti. Kni trdijo, da to ni bilo res in ga zagovar-»o še dandanes. Gotovo je samo, da ples Sodno sredstvo samo na sebi ni bil nič Wab#ga; če so to priliko uporabljali tydi 5 druge svrhc, vedo misijonarji sami,
Us- °dpravo tega plesa ni v Grenlandiji nobenega prava več, Evropejci sami ** pa ne mešajo v njih zadeve. Samo ka-r\LC zgodi slučaj kakega težkega pre-*re$ka, posežejo danske oblasti vmes. To-^ tc kazni nimajo pravega uspeha.
Ko je pred leti umoril nek mož svojo ■^ater, so ga poslali za kazen na samoten ®‘0h. Da hi mogel tam živeti sam, so mu jjftn nov kajak in nekaj živeža za začetek. j"0 ic vse pojedel, se je vrnil in dejal, da ni mogoče živeti, ker se ne da nič loviti, Se]
je zato zopet domov. Edino, 5 v.J.e	to, ker je ubil svojo mater,
je bil - nov kajak,
i “sPcšna kazen, ki jo uporabljajo *a i'* kolonij, je, da prepovejo ženam . ,	dobo vstop v kolonijske proda*
?nc. To kazen Eskimi občutijo najbolj £vo' ver se radi poslužujejo evropskega _ a^a m ga kupujejo celo čez potrebo, ali Pa radi pasejo radovednost ko otroci,
Razveseljevanje.
-4i	t'1 Ha ^°^cn je bil poleg sodstva tu-.
nekaka, recimo: »narodna veselica« in itfa P?.0g0krat Vr^ radi razvcseljeva* *	• i* so PC£jn' najrajsRenejSe vsebine,
‘3r)ali na boben in se zvijal* s telesom na j[Sc Mogoče in smešne načine, Ta ples ni *>Polnoma brez pomena. Zbudil je Eskime ™ lene zaspanosti in jih posvežil, kar je za-*®j<- velikega pomena. Kljub vsemu je bil ta Ples, ki je imel značaj javne predstave še *edno boljši, ko mnogi evropski plesi, ki *9 sc jih naučili od priselnikov in jih priredili po svojem okusu.
V kolonijah jim služi za plesišče kak Pržuen magazin, kjer plešejo tolikrai, koli-Wkrat jim to dovolijo oblasti, tudi vsak |cdcn. Izven kolonij plešejo tudi v svojih ^išah,
lak grenlandski ples jo posebno sliko-^ Ves prostor jc napolnjen z ljudmi, sta-mladimi. Eni plešejo, drugi stojijo v . s/dh gručah ob stenah in gledajo. Vse je Praznično in v živo pisanih oblekah, Oljna-svetilke medlo razsvetljujejo prostor in ^	® 'braie. Vse je pomešano, lepe, mla-
/5i'" *5os^fvc m izmozgani, stari ljudje. V pic* no^čni; težko je slediti z očmi gibom Pei«l	prejšnjih časih so spremljali c* ro-
bnih ^ese 2 ^os^’ danes poznajo žc har-
ij ,*usbno veselje imajo tudi nad tern, ko pet	cer’^v. Najbolj jim ugaja cerk veno
genske pojejo zelo rade, ic-,:	»lunjža zabava pa ni, posebno za
uki’k prodajalnice. Ko so te od* m'*' ~‘l	^'■•ega mraza in ne tako velikega
it	7aajhujse zime, da ne \u stale
ia Vje iv dolga prej v dolgi vrsti ob zidu taHa!v, da' sc slednjič ne odpro vrata v
raj, da planejo vanj. Nekatere sploh ne mislijo ničesar kupiti, ampak pasejo samo zijala, dajo si pokazati najrazličnejše blago in zbijajo šale,-
V poletju, ko ladje ravno dospejo z novim blagom, je guječa y prodajalnah zelo velika. Tedaj prodajalce kar oblegajo, da skoraj niso vsemu kos. Grenlandke ljubijo, ko ženske sploh, vse, kar je novo. Da je novo, to je glavno, čemu je in če je porab-no, to je stranska stvar.
Danski trgovci so si izmislili pred
ca,
da so Eskimi že v toliko »napredni: , da rabijo nočno posodo, ko vsi drugi izobraženi narodi, zato so jih poslali s prvo po-šiljatvijo na Grenlandijo, Grenlandke so ta* koj pokupile vse, nekatere celo po dve. Drugi dan pa so prišle žene zopet v prodajalno, vsaka s svoj o nočno posodo pod pazduho, postavile so jih na pult in dele vanje maslo, riž, moko, ali kar so kupile. Imele so jih za cekar.
NAD AR JEN OST.
Eskimo je zelo nadarjen. Njih orožje in orodje kaže, da ima velik talent za iznajdba in da zelo ostro misli. Njih razumnost so kaj živo občutili misijonarji, s katerimi so sc spustili v prepir in prinašali' za svojo trditev vse polno umnih dokazov. V tem so se odlikovali posebno angekokeri, t. j. čarodejei (nekaki duhovniki njih vere). Nikdar pa niso nastopali s silo, te z dokazi niso opravili ničesar. A tudi, če so bili ugnani v kozji rog, sc niso dali potlačiti popolnoma.
Tudi.sc naučijo silno lahko pisanja in branja. Večina kristjanov je zmožna obojega; nekateri sc čuda spretno izražajo pismeno. Celo pagani se z lahkoto nauče iger; domino, vlečko ali cclo šah. Nansen ■pravi, da jc včasih igral ž njimi damo in je bil presenečen po njili bistri proračunjeno-sti in zmožnosti.
Najtežje jim gre računstvo in le redki so, ki bi znali računi ti z ulomki. Nekaterim je žc seštevanje in odštevanje dovolj, O deljenju in množenju pri teh niti ni govora. Vzrok temu pa tiči v zgodovini njih rodu.
Jecik Eskimov ima za število le malo pojmov in besed, ko vsi prvotni, nerazviti jeziki, Samo za pet številk imajo besede, ki jih pa štejejo na prste, ki jc najpriklad-nejše računalo:	»1 “ ataasek, 2~~m:ml-
luk, 3 — pingasut, 4 ~ sisamet, 5~-tatdliu mat. * Tatdlimat je pomenilo roko. Če hoče šteti Eskimo nad pet, tedaj sc posluži prvega prsta druge roke; arJinek ata«*, sok; 7 - drugi prst druge roke:	arfinck
mardluk. Ko pride do deset, nima več na razpolago rok, tedaj se posluži nog. 12 -~ dva prsta druge noge:	arkanek mardluk.
20 = cel človek do konca; iouk n&odlugo. Tu se konča navadno vse računstvo preprostega Eskima. Le posebno iznajdljiv gre še dalje, 21	:	prvi	prst drugega človeka:
in tip ciipagss&ne atausek, 38 =- trije prsti na drugi nogi drugega človeka: inOp aipag-sane artinelc pingasut. 40 drugi človek do konca: in Op Ašpagssa naodlugo. Na ta način doseže sto s petim človekom do konca, Dalje ne more tudi najnadarjenejši Es k im o s sv o jim j euk oip,
Na ta način je pač težko izražali števila, posebno od 20 naprej. Radi tega so
tudi Eskimi po večini sprejeli danske izraze za števila, če tudi se silno branijo tujih besed. Na ta način račumjo tudi čez sto, ki ga imenujejo: untritigdlit. Tisoč imenujejo tusintigdlit,
• Navadno je, da imajo taka prvotna ljudstva čisto primitivno šteto v in se pri tern poslužujejo prstov na rokah in nogah, ko najbolj pripravnega orodja za to, še našim otrokom pripomorejo prsti mnogo, da dobijo prve pojme o številu.
Vendar pa so Eskimi tudi v tem oziru mnogo pred nekaterimi Avstralci, ki sc šteli samo do tri, ali celo samo do dve in so poznali samo te številne pojme; »ena, dv e in mnogo«. Da so bili enkrat tudi Eski-mi na ti nizki stopnji, kaže tudi njih jezik, Id ima ednino, dvojino in množino, ko jeziki drugih narodov.
Vsi pa občudujejo Eskime po njih poznanju krajev in po orijentaciji. Neki kapitan je prosil preprostega Eskima, ki ni Imel še nikdar svinčnika v roki, naj mu nariše obalo. Ta je vzel svinčnik ia narisal obalo s presenetljivo natančnostjo. Označil je vse otoke, večje hribe, ledenike, fjorde in jc povedal njih imena.
Kapitan Holm je dobil od »jih celp zemljevid vzhodne obali, izrezljan v leseno desk.; in to od paganskih Eskimov*
(Dalje.)
a Evuh na izkaznice št. 2. V četrtek in
naprej sc dobi kruh na izkaznice štev, 2 v vojni prodajalni Šolski drevored, ker je g, Bizjak opustil začasno pekarno,
(SolsčJae srbenja) ia nečistosti kož« se odpravijo s Feiierjevim „Hi?.a-fluidom," &i čisti, razliužujo in f)oio5ina ofajša. 6 dvojnotib ali 8 specialni »toJsiehici poSiljn *a 19 K lekarnar E. V. Feliac, Stubica, Kisa trg št. 240. (iSrvatsko). Nečistost kože so mcagoJsrai posiedieo slabe menjavo- snovi. Kdor lipi na zaprtju in slabi prebavi, naj jemlje Fellerieve lahko odvajajoče rabarbara „12123 kroglic« a 0 škatljic stane 9 K 1)0 v in so prava dobrota. Omot in poštnina so računa, posebej najceneje, Kdor naroii več obenem, mnogo prihrani.	(f)
siv, plišast, se Je izgubil v nedeljo
is zvečer med Jožico in pekovskim križem na Dunajski časti. Najditelj so prosi, da ga odda v fcavariti »Kvrona« natakarju proti visoki nagradi.
lino, unlariee iz Banata po nizki ceni večja ali manjša množina naprodaj. ViSa »FjiiaJa«, nasproti nova Sole, Je« sesilee, Goieiajs&o.
stenice - žčarhf
in vsa j|olar.e» mora poginiti ako porabljale moj« najbolje preizkušena in spložno hvaljena sredstva koti proti peljekim mUiiu K 5'~, ra podgane In mili E 5'—s osobito ostra pesta za podgane K •*—S *• Sčurkfc 3 K; posebno mučna tinktura Ka stenic« 5 K; asi^evolce nciitr K 2*—j pralek proU _mZ?etolB Z-SP in S Ii; tlaki ara proti «Žea» prt IJudab 3 “I čilo sa ail pri Sivini 3 Ki praiek ta «11 * obleki is perilu rf 3“—t tiobtora ca bolha pri p»«B It 1 5#| liiiklnra prati mr««9* aa »adjo ta eelealadi (nat-čevalec rastlin) & 3 —. - ?o«iHa po iHmeiJu Za> vod ekspori
M. Jfusker, Zagreb 116, Petritijsk« »lica 3.
Stran 8
»Večerni lista, duc 16. aprila 1919.         —  -----------------------
Francosko spisal Louis Uibach. Prestavil Pal, (Dalje.)
»Kako sc počuti moja- sestrična?« je vprašal lovec in otrnil pepel svoje smodite ob vozno kolo.
»Oh, precej dobro,« je odgovoril go-tpod Cšrel z nekoliko izzivajočim glasom.
Lovec se je v komaj zadržanem srdu eganil.
»Vi me imate za norca, doktor!«
»Jaz se nikdar ne šalim z ljudmi, ki tnajo tako dobro rabiti puško ko vi,«
»Larifarii Vaši praški so boljši, ko n»o-V» puška. Moja sestrična je torej zdrava?«
»Tega nisem rekel. Da ozdravi, je treba še mnogo časa in marljivosti.«
»Ali se ne bojite onega časa, ko bo pričelo odpadati listje?«
»O, jesen je še daleč; še nobenega nisem videl, brusiti kose.«
»A vi ste vendar z nekim koscem v zelo prijateljskem razmerju.«
Doktor se ni zganil; le roko je nastavil pred oči, da bi bolje videl na polje, potem pa je nezaupljivo pogledal okoli sebe,
*Nikdo naju ne sliši,« je opomnil gospod Solignac in skonvizgnil z rameni, »govorite brez strahu!«
»Ne bojim se ničesar in tudi nimam ničesar govoriti, kar bi ne smel slišati vsak Človek,« je zdravnik odgovoril malenkostno,
»Vi ste resnično krasen človek, moj ljubi doktor!« je vzkliknil Solignac in se glasno zasmejal. »Stavim, da ne zaupate niti svojemu lastnemu konju in da smatrate mojega psa za preiskovalnega sod-nika.c
»Zelo dobre volje ste, gospod Solignac!«
»Tudi vi, gospod Cžrel!«	»
»Da, vi plemiči živite lahko in brezskrbno življenje. Hodite na lov in skrbite, da se vam, dobro godi. A tak ubog doktorček, kot sem jaz, ima slabo življenje. Skrbeli moram za reveže, tolažiti bogate in nositi njihove neprijetne skrivnosti. Človek izgubi vse veselje. Moj križ je te-Eak, in če se katerikrat spotaknem pod njegovo težo, je takoj polno zavidljivcev, ki se norčujejo z menoj, in hudobnežev, ki me obtožujejo. Ah, obličje človeštva ni lepo!«
»Da, ker ga gledate le v lastnem ogledalu! Ljubi doktor, pustiva rajši to nepotrebno govoričenje! Vi ste vendar v vseh stvareh tako varčen človek, varčujte sedaj tudi z vašimi besedami. Povejte mi z eno besedo, kako je z našo stvarjo?« j _ Zdravnik je trdovratno molčal. Držal se je, ko bi hotel pozdraviti gospoda Solignac, in se je z vajeti dotaknil konja v znamenje za odhod. A gospod Solignac je bil mož, ki ni tako lahko in hitro opustil svojega sklepa. Zgrabil je kobilico pri vajetih in stopil na prečko pri kolesu:
»Sto vragov, doktor!« je zakričal, »tako mi ne boste ušli! Že osem doi sem tukaj na deželi, in celih osem dni se tne ogibljete. Da ste odklonili moje obiske, razumem; kajti kot popolnoma zdravega
človeka rac prav nič ne veseli, da bi me zastrupljali s svojimi zdravili, in vsied tega bi me lahko kdo vprašal, kakšni opravki me vodijo k vam? A če me enkrat čisto slučajno doleti sreča, da vas srečam popolnoma samega na prostem polju, kjer se lahko nemoteno in odkrito pogovoriva, zakaj takrat tako skrivnostno pačite obraz in mi ne privoščite niti najmanjše pomirljive besedice? Taka previdnost je resnično prevelika!«
»Kdor je pameten, gospod Solignac, se ne razodeva pod prostim nebom,« mu je odgovoril doktor z neomajno hladnokrvnostjo; »skrivnosti bi lahko dobile nahod.«
»Še enkrat vam povem: sama sva, popolnoma sama; seveda, če se mogoče bojite one-le jate jerebic, ki sem jih zgrešil zaradi vas.«
>. Pripetilo se je že, da so ptice pričale pred sodnijo,« je odgovoril gospod Cčrel s skrivnostnim nasmehom.
»Da, mogoče takrat, ko so živali še govorile; ali bodete sedaj govorili tudi vi? Prihajate mogoče od spovedi? Ali pa sc morda bojite, da bi vas ljubi Bog ubil tu na vozu s svojo strelo?«
Gospod Cerel se ni mogel vzdržati, da ne bi zaničljivo se smehljajoče in izzivajoče pogledal modro nebo nad seboj. Bal se je bolj ljudi ko Boga. Solignac je razumel ta pogled; pomirjen vsled brezbožnega izzivanja, je pričel upati,
»Doktor, ko sem vas poprej zagledal, sem • prisegel, da moram dobiti od vas najnatančnejšega in najzanesljivejšega poročila o zdravju moje preljube sestrične; in preden me prisilite, da prelomim to prisego, bodete morali iti čez moje truplo, Izgovoril sem sedaj iste besede, kot Cam-bronne, in takih besedi človek navadno ne prekliče. Vdajte se torej prostovoljno in mi povejte, a roko na srce, kakšno je zdravje gospe Fouchy?«
»Saj sem vam že povedal, precej dobro.«
»Nikakih ovinkov, doktor!« je vzkliknil Solignac, prekrižal roke in se s ciničnim pogledom ozrl na- zdravnika, »Dobro nji v korist ali meni?«
»Obema.«
»Slabo šalo na stran in povejte, kaj ste hoteli s tem povedati!«
»Mislim, moj ljubi gospod, da je žensko življenje zelo krhko in da ima narava svoje skrivnosti, ki nam jih še ni odkrila.-«
»Ej, zakaj ne! Tak mož, ko vi, je iz-pil čašo znanosti do dna, in za vas ne more biti nobenega dvoma več.«
»Vi se mi hočete laskati, gospod. —. Zdravje vaše sestrične je zelo negotovo; skrivnostna bolezen, ki ho, kakor se bojim, vsemu svetu ostala večna uganka, vleče ubogo malo ženo v nek trenuten kraj. ki ga-ne bi rada tako kmalu obiskala. Pa, — ker že hožžte vedeti poporOti-resnico — se njene • maie roke zaman krčevite oprijemljejo življenja, To zimo.
gospod Solignac, bodete oblekli črno obi teko.«	j
»In vi, moj spretni doktor, sijaj ia ve*1 selje, in sicer za dolgo časa, če ste govo« rili resnico. *	.	..
Doktor je mirno sedel. Njegove oči< enako neobčutljive nasproti strahu, kakor tudi prilizovanju, se niso niti zatemnilCf niti zasvetile; ostale so trde. Solignac p* je, pomirjen vsled tega zaupnega sporo« čila, vrgel ostanek svoje smodke proč, preden je prižgal drugo, je rekel, nagi** šujoč vsako besedo: »In kaj bi bilo, če bt moja ljuba sestrična poslala po zdravnik* v Pariz? Kaj bi rekel vaš kolega? Ali b» vam lahko dokazal zmoto?«
Cerel je tako vidno občutil sočutj®< da je njegov sokrivec osramočen zardel* »In če pride vsa fakulteta na grad bi se morala klanjati bistroumnosti ni°l® diagnoze.«
»In kako ,,. če bi preiskala vaše ste* kleničice?«	.
»Jih ne skrivam. Naj analizirajo. N« bojim se ničesar; oborožen sem proti vS®"< kemu; ali me razumete, gospod Soligf,aC"< t »Vsa čast, doktor; preklicano spret®® mož ste!«	J-Y
»Dokažite mi sedaj, da ste vi ravn^ tako spreten lovec; poglejte, tam-le se<“ zajec in mimo posluša najin razgovor.«
Doktor je pokazal na rob gozda; Stf* lignac se je obrnil ifi jc videl, ali p« 1* samo mislil, da vidi žival; nameril JCi * preden je mogel izprožiti, je odd tdtv doktorjev voz,
»Vražji človek! podli hinavec!« J* preklinjal lovec, ki mu je bila ušla d»v)"*J čina in doktor, — »vedno se mi izmuzne« Ta mož je nevaren zaveznik! NjeraU r znana moja skrivnost, a jaz ne niorc^ nikdar izvedeti njegove. Vendar, kaj ^ to briga! Njegova lakomnost mi jamči z* uspeh. Če ne bo v trenutku zmage ukrenil, da bi me ogoljufal! O, Če vedel!«	f
Med tem premišljevanjem je SoHžnJ nabasal puško in odšel v goščavo,
(Dalje.)
LDU. Zagreb, 15- aprila,
kurzi na današnji borzi:
I>anar:
Baulfa Jift trg-, obrt in industrijo 400 Banka in hranilnic* *a Priaiorjo
na sužnko, nove delnico , .	505
(trvatska oskomptna banka . . 2115 Kskoinlaa in men). banka, Bml
nove delate«, .	376
Hipotekarna- 1’anka, Zagreb
nove delnice . .	380
Jadranska banka, nove , ... .	—
Ilrvatska kreditna banka nove 8P5
Obrtna banka.......................... 225
Poljedelska banka...............  ,	1)5
Prva lirvalaka hranilnica	8700
Mečka putka ‘banka	206
Zemaljska banka, ......	705
Sladkorna tovorna, Osjelc ... 2500 4«/*% založnice hipotekarne banka — komunalne sadruge —■ založnice I. hrv. hranilnice 107 41/-40/„ zadolžnice mesta Zagreba .	—
47 0
6li
1426
39«
870
y3j>
71»
2726
lit
n«
Izdajalci) ittinsorcii »Večernega tista«-" Odgovorni urednik Viktor Cco&i& . '•'»ska Jugoslovanska. tiskarna v LiuMi®