PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb' Postale I gruppo - Ldia 70 UT Leto XXVII. St. 33 (7821) TRST, torek, 9. februarja 1971 NEVARNO SIRJENJE VOJNE VIHRE V JUGOVZHODNI AZIJI Sajgonsko-amerišhi napad na Laos Danes v Benetkah Moro-Tepavac izgovor o perečih vprašanjih med obema državama Slovenci v Italiji pomemben dejavnik sodelovanja RIM, 8. — Italijanski zunanji mi-np.rr -Mdo Moro se bo jutri v Be-Kah sestal z zveznim tajnikom kc,nfUnr!arUe zadeve Jugoslavije Mir-(j-i lopavcem. Vest o sestanku je kai a^enc^a Aosa iz Bruslja ne-Po 18. uri, pa tudi jugoslovan-ip agencija Tanjug, katero nam sporočil naš beograjski dopisnik. sJ6osIovanska delegacija bo pri-Ul, ,a Jf. Benetke ob 10.30 in bo po ne-Eim' * vesteh v delegaciji med dru-hJr načelnik oddelka za za-S80 Evropo Nikola Mandič ter DreHVmi svetnik Zvonko Perišič, ki UJe mešanemu itaijansko-sosiovanskemu odboru za vpraša-neuS^tnih manjšin. Po istih Vršil- lb vesteh se bodo razgovori i„ 1 v prostorih ustanove «Cind» . » bodo nadaljevali, dokler ne bo-obg vprašanja, ki zanimajo hfefi®OVOr med obema zunanjima 2nača r°ma ie P°vsem neuradnega ^enci v Italiji smo si vedno o; evali za to, da bodo ustvarje-vatljlmb°lj ugodni1 odnosi za sodelo-vaJe mod dvema sosednima drža-o« 8 ln smo bili pri izgradnji teh česa v !>ornernben činitelj, zaradi rt,0ar tudi z zanimanjem spremljanj. nJi sestanek med dvema Tu tj??18 ministroma v Benetkah. tudi v pričakovanju, da bo med kPeri>Y0ri prišlo do razprave o kon-Šiae^'8 vPrašanjih slovenske manj-uu * * * * v zvezi z londonsko spomeni-spfp. ®P8lasju in izven mednarodno iti pogodb o vseh vprašanjih, Italir ni-rnaj° slovensko skupnost v 1’ in ki nedvomno spadajo v b"Minu,i okvir skrbi matičnega naroda za svojo manjšino v sosednji državi, kar istočasno pomeni krepitev enega izmed faktorjev pomirjenja in še tesnejšega sodelovanja. Aldo Moro Mirko Tepavac Golda Meir o odprtju Sueškega prekopa TEL AVIV, 8. - Po pisanju izraelskega lista «Davar» je baje predsednica vlade Golda Meir pripravljena dovoliti takojšnje odpritje Sueškega prekopa toda brez umika izraelskih čet z vzhodnega obrežja prekopa, pod pogojem, da bo do- U Tant: «Obsodbe vreden dogodek v zgodovini barbarske vojne v Indokini» - Zaskrbljenost v ZDA in splošna obsodba nove Nbconove vojaške pustolovščine NEW YORK, 8. — Glavni tajnik OZN U Tant je danes odločno obsodil južnovietnamsko - ameriški napad na Laos. U tant je dobesedno dejal: «Omenjena invazija južnovietnamskih oboroženih sil s podporo ameriškega letalstva v Laosu je obsodbe vreden dogodek v zgodovini barbarske vojne v lndokini». Glavni tajnik OZN je poudaril, da je napad na Laos odločni udarec ženevskemu sporazumu iz leta 1962. Poleg tega je U Tant ob tej priložnosti pozval laoško vlado princa Sihanuka, naj takoj začne pogajanja z laoško patriotsko fronto, ki jo vodi princ Sufanuvong Dvajset tisoč sajgonskih vojakov je danes pod zaščito topniškega ognja in bombardiranja ameriških letal vdrlo v Laos z izgovorom, «da prekinejo Hošiminhovo pot*. Kot poročajo zahodne tiskovne agencije, so ameriške sile v Južnem Vietnamu osredotočile ob meji z Laosom, kjer so vdrle sajgonske edinice, Severni Vietnam«. Globok odmev je imel napad na Laos v Hanojiu, kjer so obsodili novo ameriško pustolovščino. Agencija «Nova Kitajska« pa je danes označila vdor v nevtralni Laos kot dokaz, da je Nixonova doktrina v Indokini, vojna doktrina. A- rišiki pustolovci atomsko vojno v jugovzhodni Aziji, da bi se rešili poraza. Pri tem kitajska agencija opozarja Američane, da bd imela takšna pobuda hude posledice za sam ameriški imperializem in da atomska vojna ne bi prizanesla niti ZDA. Razširitev vojne na Laos so veliko število topov. Pred napadom gencija piše, da pripravljajo ame-so odprli strahovit topovski ogenj, nakar je ameriško letalstvo začelo bombardirati področje Khe Sang, kamor so vdrli sajgonski vojaki. Vzporedno z invazijo sajgonsko ameriških sil .je začela laoška vojska princa Sihanuka ofenzivo proti osvobodilnim silam Patet Laa, da bi jih stisnili med dvema ognjema. Po drugi strani pa je princ Siha-nuk «protestiraI» proti južnovietnamsko ameriški invaziji in zahteval umik iz svoje dežele vseh tujih sil «vključno sevemovietnamskih*. Po dosedanjih vesteh so sajgonske sile udarile v prazno, medtem ko .je protiletalska zaščita laoških osvobodilnih sil sestrelila šest ameriških helikopterjev. Laoška patriotska fronta je danes zahtevala od Velike Britanije in Sovjetske zveze (sopredsednice ženevske konference), naj sprejmeta takojšnje ukrepe, da prisilita ZDA, da napravijo konec napadu na Laos. V Hanoju so danes sporočili vest laoške patriotske fronte, da se napada na Laos udeležujejo tudi ameriške oklepne edinice. ostro obsodili tudi v Sovjetski zvezi. Agencija Tass pravi, da je vdor v Laos razširitev napada na vse indokitajske narode.« Kriminalni napad ZDA v Indokini — poudarja Tass — je prešel v nevarno fazo: odprita je bilo nova vojna fronta proti narodom jugovzhodne Azije«. Odločno je obsodil sajgansko-ameriški napad m Laos francoski predsednik Pompidou, ki je dejal: «Obžalujem dogodke v Laosu in jih tudi v imenu vsega francoskega naroda obsojam. Vojaška rešitev ni mogoča. Mogoča je samo politična rešitev s pogajanja. Rešitev azijskega vprašanja je v tem, da se preneha vsako zunanje vmešavanje, da se umaknejo vse tuje vojaške site in da se spoštuje neodvisnost narodov«. Samo Velika Britanija in kamboška Lan Nolo-va lutkarska vlada podpirata in odobravata novo ameriško pusto lovščino v Indokini. V NEDEUO V KULTURNEM DOMU OSREDNJA PREŠERNOVA PROSLAVA Izpričana zavest po odločnem nadaljevanju boja za naše pravice Del občinstva na Prešernovi proslavi v Kulturnem domu dila v Stao skrbdjenost zaradi novih nevarnih dogodkov v jugovzhodni Aziji. Čeprav je glasnik zunanjega ministrstva ZDA McOioskey skušal o-pravlčiti vdor sajgonskih edinic v Laos, češ «da je ta operacija v skladu z mednarodnim pravom in da ne predstavlja razširitve vojne v Indokini«, je demokratski senator Church izjavil, da so ZDA odprle v Indokini «tretjo fronto«, senator Fuskie, glavna demokratski kandidat za predsednika ZDA na prihodnjih volitvah pa je poudaril, «da predstavlja uporaba ameriškega letalstva v Laosu kršitev politike, ki jo kongres narekuje Beli hiši«. V ameriškem kongresu so izredno razburjeni in skoraj nočejo verjeti, da se je kaj takega zgodilo v Indokini. Nixonova uprava ni obvestila kongresa o svojih načrtih o invaziji Laosa, kar predstavlja, ugotavljajo v kongresu, še večjo ameriško vojaško obveznost v Indokini. Po mnenju predsednika senatne komisije za zunanje zadeve senatorja Fulbrighta, obstaja voljena plovba tudi izraelskim lad-1 velika nevarnost, «da se bo seda-jam. nji napad na Laos razširil tudi na drevi vrnitev z lune ^lOUSTON, 8. - Jutri ob 22.M ^ ''Apoldo 14 priletel z vesoljci V MitcheJlom in Rooso g^^rijsko ozračje ter pristal na Jtg 5“ Tihega oceana v bližini oto-Pugo v območju otočja 80 P°lete11 z Lune prejš-j>*teiii*i>i>ii>imii»"i|,,,,,,,M,l,,,,l,,l,,l,,,,,,,,l,,,,,,I,,,I,l,l,,,,,,lu,,,u KRVAVA NEDELJA NA TRŽAŠKIH CESTAH Med prečkanjem «trbiške» ceste jo je smrtno povozil avtomobilist 81-Ietna Karla Možina por. Kralj iz Trebč je hotela k postajališču avtobusa Na mestu mrtev Tolminec, ki ga je pri Škofijah zbil avtomobilist Na državni cesti 202, pri cesti, ki zavije v Trebče, se je predsi-nočnjim pripetila huda prometna nesreča, pri kateri je izgubila življenje 81 letna Karla Možina vd. Kralj iz Trebč, stanujoča v Ul. Campanelle 76. Do nesreče je priš'o, ko je Kraljeva okrog 18. ure sklenila vrniti 3e domov. Popoldne je namreč šla k sorodnikom na obisk in proti večeru, ko se je že pričelo temniti, se je poslovila ter stopila na cesto. Tu je prečkala «trbiško» cesto, kjer bi na drugi strani morala počakati avtobus, ki bi jo odpeljal vespo. V tem pa je privozil po cesti proti Trstu avto «simca» z registracijo TS-125977, ki ga je vozil 63-letni upokojenec Ermanno Co-ver iz Čampi Elisi št. 46, sopotnica pa mu je bila tena, 60-letna Alma Pertot por. Cover. šofer simce je nenadoma v soju prižganih žarometov zapazil neko, precej medlo človeško podobo, šlo je za žensko, ki je bila na skrajnem levem robu ceste in jo hotela prečkati. S počasnim korakom je pešačila do srede ceste, nato na pospešila korak. Bil je le hip. Kraljeva je pričela nenadoma teči proti drugemu kraju ceste, med tem pa je Cover hitro zavrl vozilo. Bilo je prepozno. Skoraj 40 metrov dolga sled zaviranja na cestišču je jasno izpričala, da je šofer skušal, čeprav brez uspeha, izogniti se nesreči. S prednjim delom vozila jo je namreč tako silovito zadel v Možinovo, da jo je sunek vzdignil s tal, nato pa jo po nekaj metrih vrgel na cesto, kjer se je nesrečnica zakotalila po cestišču in že mrtva obležala na skrajnem desnem robu cestišča, ob drevesu. Na kraj dogodka so prišli bolničarji RK, agenti cestne policije ter openskega komisariata javne varnosti, ki so skoraj dve uri urejevali promet. Kot je ugotovil dežurni zdravnik RK, je ženska izdihnila za posledicami prebitja lobanjskega dna ter številnih zlomov kosti. Major in podčastnik cestne policije Borsetta in Scherli sta takoj zaslišala šoferja ter sestavila zapisnik. Na kraj tragične nesreče je prišel tudi namestnik državnega zdravnika dr. Pascoli, ki je takoj izdal dovoljenje za prenos trupla v mrtvašnico glavne bolnišnice. Karlina, tako so namreč vsi Tre-benci imenovali pokojno Karlo Možina, je do pred enim letom ži- vela v Trebčah, v svojem starem domu na št. 136, lani pa se je preselila k hčeri in zetu v Ul. Campanelle. Kljub temu pa je stalno zahajala v svojo rojstno vas, po kateri se ji je večkrat stožilo. Bila je, kljub svoji častitljivi starosti, zelo živahna in šegava, med vsemi, ki so jo poznali, pa zelo priljubljena. Včeraj zgodaj zjutraj, nekaj po 2. uri, pa je prišlo kakih sto metrov pred obmejnim prehodom pri škofijah, na italijanski strani, do druge smrtne prometne nesreče, pri katerih je izgubil življenje 42-let-ni jugoslovanski državljan Izidor Materič iz Livka, na Tolminskem. Kot so ugotovili agenti cestne policije, je Jugoslovan pešačil nekoliko po sredi ceste, ko ga je z vso silo zbil pa asfaltu avto fiat 1500 tržaške registracije, ki ga je vozil Antonio Farra iz Križa. Sunek je bil tako močan, da je bil moški zaradi prebitja lobanjskega dna, zloma hrbtenice ter leve stegnenice na mestu mrtev. Potem ko je dežurni zdravnik pregledal truplo, je namestnik državnega pravdnika dr. Brenči ob 5.30 izdal dovoljenje za prenos trupla v mrtvašnico glavne bolnišnice. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU VEČER POEZIJ DR. FRANCETA PREŠERNA pripovedujeta Mira Sardočeva ta Stane Starešinič ob spremljavi kitarista prof. Stanka Preka v četrtek, 11. t.m. ob 20 .uri v Novi Gorici SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE pripoveduje Stane Raztresen danes, 9. t. m. ob 11.30 ta ob 20. url v POSTOJNI SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Jaka Štoka MOČ UNIFORME burka s petjem v treh dejanjih v sredo, 10. tm. ob 19.30 v Kranju GLASBENA MATICA - TRST V petek, 12. februarja 1971 ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma KONCERT SLOVENSKEGA TRIA ACI BERTONCELJ — klavir DEJAN BRAVNIČAR - violina CIRIL ŠKERJANEC — čelo Na sporedu bodo skladbe W. A. Mozarta, F. Schuberta ta L. Van Beethovna. Vljudno vabljeni I ARCI — Magdalena Odbor za slovensko kulturno društvo Ljudski dom, Reška cesta 7 V sredo, 10. t. m. ob 20. url PREŠERNOVA PROSLAVA O slovenskem kulturnem prazniku in zahtevah manjšine bo govorila učiteljica Devana Černič. Sledi predvajanje filma «Kaplan Martin Čedermac« ta razgovor o bodočem delu, po-šolskem pouku Itd. PROSVETNO DRUŠTVO »KRAŠKI DOM* na Repentabru prlrecb v četrtek, 11. t. m. ob 20.30 v prostorih nad občinsko kopalnico v Repnu Prešernovo proslavo s sledečim sporedom: 1. Govor. 2. Prešernove poezije recitira gledališki Igralec Stane Raztresen. 3. Nastop domačega pevskega zbora »Srečko Kumar«. Vljudno vabljeni! PROSVETNO DRUŠTVO FRANCE PREŠEREN — Boljunec priredi v sredo, 10. februarja ob 20.30 v prostorih osnovne šole Prešernovo proslavo z obširnim programom (recitacije, balet, tamburašk! ansambel ta pevski zbor). Kot gosta bosta nastopila člana Slovenskega gledališča BOGDANA BRATU* ta ANTON PETJE Prosvetno društvo »Ivan Cankar* pri Sv. Jakobu — Trst V petek, 12. t. m. ob 20.30 v društveni dvorani gostovanje dramske skupine PD «TABOR» z Opčin s komedijo v treh dejanjih Branislava Nušiča ŽALUJOČI OSTALI Dvorana ogrevana! Vabljeni 1 PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK •KONTOVEL priredi v petek, 12. t. m. ob 20.30 v prosvetnem domu na Proseku Prešernovo proslavo Sodelujejo pevski zbor Vasilij Mirk, presežka godba, Stane Raztresen s slovenskimi baladami ta romancami ter šolski otroci. Vljudno vabljeni vsi I VERDI Današnja predstava operne sezone bo na sporedu ob 21. uri za red A v parterju in ložah ter za red B na galerijah in balkonih, ko bo gostoval sloviti »London Festival Ballet«, ki je v tržaškem Verdiju poslednjič go. stoval v sezoni 1966-67. Londonski balet bo tokrat stopil z znanim ba letom Čajkovskega ((Hrestač« (Lo Schiaccianoci), ki bo tokrat v Trstu prvič izvajan v celoti. Na razpolago so le stojišča, ker so vsi ostali prostori razprodani. Vodstvo gledališča bo začelo proda, jati vstopnice za ostale predstave že jutri. Predstave bodo kakor sledi: v petek, 12. t. m. druga predstava (red C za vse prostore), v nedeljo 14., tretja predstava (dnevni abonma), v ponedeljek, 15., četrta in zadnja predstava (red B za parter in lože, A za galerije in balkon). Jutri bodo začeli prodajati vstopnice tudi za premiero Gounodovega Fausta, ki bo v soboto ob 20.30 za red A za vse prostore. POLITEAMA ROSSETTl «Gli itagliani voliono cantare« Rito Pavone in Tedy Renom je na sporedu še danes ob 16,30 in zvečer ob 2030. Pri blagajni v pasaži Protti se je začela rezervacija in prodaja vstop, nic za naslednjo abonmajsko predsta-vo «Vsako sredo« z Ginom Cervijem, Andreino Pagnani, Carlinijem in Granato, ki bo v sredo. 10, t. m. Nazionaie 16/X) «11 silenzio si paga con la vita«. Eden 16.00 »Anonimo veneziano«, Flo. rinda Bolkan. Tony Musante. Te-chnicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 16.00 «La tigre di Mompran-cen«. Technicolor, Grattacielo 16.00 «11 giardino del Fin. zi Contlni«, Lino Capoliccio, Do. minique Sanda, Romolo Valil Ezcelsior 16.00 «11 gufo e la gatti-na«. Barbara Strelsand, George Se. gal. Prepovedano mladini pod 18. letom. Rltz 15.30 «1 senza nome«, Alain De-lon«, G. M Volonte. Yves Montand. Alabarda 16.30 «Metanza, il volto del. la morte«, Jean Bryan, Joseph Mar-tin, vvestern film Technicolor. Filodrammatico 16.30 »Camille 2000», Daniele Caubert. Nino Castelnuo. vo. Technicolor. Prepovedano mla. dinl pod 18, letom. Aurora 16.30 «Colpo da 500 mllioni alla National Bank«. Cristallo 16.00 »Le castagne sono buo-ne», Glannl Morandl, Stefania Ca. stno. Technicolor. Capltol 16.30 «La carica det 101», Walt Disnevev film. Sledi: «Piero. no e 11 lupo«. Moderno 16.00 «L'unico gioco in cit. ta«, F.llsabeth Taylor, VVarren Bea-tv. Technicolor. Vittorio Veneto 16.00 «Tempo dl vio. lenza»„ Robert Hossein, Charles Aznavour, Virna Lisi. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ideale 16.00 «La notte del glorno do. po», Marlon Brando, Rirhard Boone, Rita Moreno. Technicolor. Prepo. vedano mladini pod 18. letom. Impero 16.30 «La ballata della cittži senza nome« Astra 16.30 «L’armata Brancaleone«. Vittorio Gassman, Catherlne Spaak Gian Maria Volonte. Technicolor, Abbazla 16.00 «La carta Vincente«, D. Jausset, R. Forslth. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14 letom. KINO *fR|S> PROSEK predvaja danes ob 19.30 CJne-mascope barvni film: « JUSTINE » po romanu Marchese de Sade Igrajo: Romlna Power, Jack Palance, Silva Kosctaa, Klaus Kinskl. Mladini pod 18. letom vsto pprepovedan! Včeraj-danes PROSVETNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE Strada di Guardiella 7, vabi člane in prijatelje na zanimivo predavanje MARIA MAGAJNE z naslivom »KRAŠKA O H C E T » apremiljeno z barvnimi diapozitivi, ki bo 11. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih. Vas pričakujemo ! V NEDELJO, 21. FEBRUARJA od 18. ure naprej PLES V MASKAH ki ga priredi v BARKOVLJAN- SKEM DRUŠTVU m Vabljeni člani ta prijatelji I Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. PaV** Jankoviča darujejo Marta in D0“ Repini 5.000, Pini Kocjančič 2.000 » Glgi Tagliapietra 2.000 lir za beno matico. V počastitev spomM* pok. Justine Kralj vd. Kuret darU' jejo Zalašček Jurkovič 2.000 Ih šolo - spomenik NOB v Cerknem, počastitev spomina pok. Kar ,1 Kralj darujejo Zalašček Jurko« 1.000 lir za šolo spomenik NOB Cerknem. V počastitev spomina P®1” Pavla Jankoviča Daruje Anica '£U' ka 2.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Jureta Tomšiča daN" jeta Majda in Filip Fischer 2.000 za Dijaško matico. V počastitev spomina na pok. bro mamo Justino Kuret daruj« Marica, Alma in Grozdana 3.000 za P. d, «Ivan Cankar«. V počastitev spomina pok. P*vI* Jankoviča darujeta Karla In Mjr Ščuka 5.000 lir za Glasbeno matu ■ V počastitev spomina pok. ŠO* Gombač daruje Mimica Cok ItJČj njerja 2.000 lir za šolo.spomenik ref v Cerknem. Ob tretji obletnici *»' ti Zore Petelin Košuta daruje he Vera Košuta Sorencen 10.000 Ih center za rakasta obolenja (Ce®* tumori) v Trstu. V počastitev mina pok. Pavla Jankoviča darJL Stanko Lupine 2 000 Ur za DilaS matico V isti namen daruje Habbč 1.000 lir. V počastitev mina mame od Janke pok. ,uS''S Kralj vd. Kuret daruje Valerija 6 ^ Jančič 1.500 lir za šolo.spomenik v Cerknem. . V počastitev spomina pok. P*vc Jankoviča daruje Vida Martef 1.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob pok. ta Tomšiča daruje Alekseja M®2 , 5.000 lir za tabornike Rodu modr » vala. V počastitev spomina pok. r(|1 vla Jankoviča so darovali Justha Stanko Vuga 2.000 in družina An Vuga 5.000 Ur za Glasbeno m V počastitev spomina pok, Pavla J kovlča darujeta Olga in Anton r tot 3.000 lir pevskemu zboru «' ( bus Gallus«. Namesto cvetja na »L, pok Pavla Jankoviča daruje druz y Luin 10.000 Ur za Dijaško matico, počastitev spomina pok. Pavla kovlča daruje družina Puntar - N šelj 2JD00 lir za Dijaško matico. Partizani in aktivisti spomnite se CerkneS^ SOŽALJE KASTA izreka ob tragični ... JURETA TOMŠIČA prizadeti žini globoko sožalje. Pogreb PAOLA JANKOVIČA 60 v sredo, 10. t. m. ob 15. uri *** pokopališču v Barkovljah. Družina Ferluga in še t— ^ mali Aleksander se pridružuj globoki žalosti družine Jankov'^ izgubi dragega prijatelja, In izvrstnega učitelja Paola Trst, 9 februario 1971. Razna obvestila Združenje etariev dijakov Drž. znan liceja »Fr. Prešeren« bo Imelo redno sejo v sredo, 10. t. m. ob 19. uri v šolskih prostorih. Odborniki prldlt* sigurno, ker Je seja važna! Talnica BANCA Dl CREDITO Dl TRIE8TE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRSI • Ulic« t. Pilar« M. 10 fol 38101 /38045 opravila vso bančna pošlo kupola tujo valute Včora|*n|l odkupni dovlzni teča|l Amerišk. dolar Kanadski dolar Brit Iterllng Avle. trank Franc frank 8elg trank Hol florlnt Nemška marka Avst šiling Dinar 620,— 590,-1.475,-142,-110,-12,-172,-170,-23 80 38,50 Danes, TOREK, ». lebruarja JANEZ Sonce vzide ob 7J7 ln zatone ob 17.22 — Doložina dneva 10,05 — Lu. na vzide ob 16.34 ln zatone ob 6.58 Jutri, SREDA, 10. februarja DUŠAN Vreme včeraj: najvlšja dnevna temperatura 10,7, najnižja 4,8, ob 19. url 8,3 stopinje, zračni tlak 1023,9 rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 64. odstotna, nebo 4/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,9 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 8. februarja 1971 se Je v Tr. stu rodilo 13 otrok, umrlo pa Je 18 oseb. Umrli so: 87-letna Caterlna Rasonl vd. Verre, 61-letnl Stefano Olarlch, Tl-letnl Glovannl Dellse, 89.1etna Do. menica Antontntch vd. Arnich, 77. letna Angela Škabar Castellt, 70-letnl Silvio Moretti, 78-letna Maddalena Millo vd. Ceretta, 8•’ zato si v zadnjem času sle- ročju v januarju ponovno občutno povečali in da se redke pocenitve žal niso mogle odraziti v bilancah tržaških gospodinj. DANES V NABREŽINI Prva seja novega sveta PD Gruden in ŠD Sokol Danes bo v Nabrežini prva seja novoizvoljenega sveta SPD Igo Gruden in ŠD Sokol, na kateri si bodo svetovalci najprej razdelili funkcije v odboru in komisijah, sledilo pa bo programiranje delovanja posameznih odsekov. Seja je zelo važna, saj se bo na njej razpravljalo o bistvenih vprašanjih, ki se tičejo delovanja obeh društev v bližnji prihodnosti. Predvsem mislimo tu na razdelitev posameznih odgovornosti, ki se bo verjetno nekoliko razlikovalo od lanske. Na občnem zboru obeh društev v v soboto, 30. januarja, je bil namreč govor o večji avtonomiji, ki teniški odsek, ki so že lani asimilirali skoraj popolno «samou-pravljanje»), pa je prevladalo mnenje, da je treba sistem razširiti na celotno delovanje društev. Gre torej za novost, ki je, kot vsaka druga, tvegana. Vendar pa, glede na izkušnje, to tveganje bi ne smelo biti preveliko. O poteku seje bomo še poročali. S. J. Študija o razvoju industrije v Furlaniji-Julijski krajini V okviru prizadevanj deželne u-prave okoli vprašanja temeljite priprave za novi petletni načrt gospodarsko - socialnega razvoja Furlanije - Julijske krajine, je te dni pri založbi «Etas-Kompass» izšla študija z naslovom «Razvoj industrijske proizvodnje v Furlaniji - Julijski krajini v razdobju 1953 - 1966». Študijo je pod vodstvom prof. F. Forte-ja pripravila dr. L. Carcassi v so- jo morali imeti posamezni re- delovanju s skupino strokovnjakov. uvfl Vlile* i X1.. . _1 ’ ■ .. ' v -i « - ferenti. Do sedaj sta bila avtonomna le voditelja prosvetne in športne komisije, člani komisije pa niso imeli možnosti, da bi sami odločali o delu, ki jim je bilo poverjeno. Glede na uspešno delovanje nekaterih odsekov v prejšnji sezoni (gre predvsem zb pevski zbor, dramsko skupino in namizno- Študija prinaša podrobne podatke o razvoju posameznih industrijskih dejavnosti v naši deželi v razdobju 13 let ter obsega tudi primerjavo z razvojem ustreznih dejavnosti1 v državnem merilu. Študijo zaključuje podrobno izdelan statistični pregled posameznih gospodarskih pojavov. dobave tega blaga iz E-So se v januarju podražile žišča Zaradi neuravnovešenosti tr- ...................................„„„„„„.. VČERAJ PRED TRŽAŠKIM KAZENSKIM SODIŠČEM Obsojena Američanka in Izraelec ki sta skrivala 4 kg hašiša Sodniki so prvo obsodili na 2 leti, njenega prijatelja pa na 3 leta zapora *^čjuSe glavne vrste sira; v po- u°sramu. I šteti Vino se ie podražilo, hkrati tekat racami’ la*50 da so cene pri vrslal1 poskočile kar za ratn° mero. Med kolonialnim Sprf* Pa so ostale cene kavi ne-(ih •tn-'ene- Januarski ulov doma-kj1®« je bil zaradi slabega to ; ena manjši kakor običajno, za-bial- bolj v promet zmrznjeno Srna ^®Gje količine žlahtnih rib % av°zili iz Jugoslavije in Špa-ilbi v ene so "'bale: pri slabi tret-ianua 'eh vrst r‘b so bile cene v ostala'Ju. nekoliko nižje, pri vseh bril lfl ^bah pa višje kot v decem- dtnfs?e Pralnih praškov za gospo-so s v° se niso spremenile, pač pa ko fi zmanjšali razni »popusti*, taca ja Se je blago v bistvu za kup-faznj Podražilo. Končno naj med ^ p'011 vrstami goriva zabeležimo ftiom,. Podražitev, in sicer pri pre-if >n pri 0glju. 5« L’“8a navedenega sledi, da so vijenjski stroški na našem pod- ..... Pred tržaškim kazenskim sodiščem (pieds. Corel, tož. Borracetti, zapis. Strippoli) je bila včeraj po hitrem postopku razprava proti 33-letnemu izraelskemu državljanu Ishu Shalomu Yerivamu iz Tel A-viva ter 24-letnl ameriški državljanki Mary Ann Schildknect iz Cooro-nada v Kaliforniji, ki so ju agenti letečega oddelka kvesture pretekli torek aretirali v hotelu v Ul. Ghe-ga, potem, ko so med njuno prtljago našli, skrbno skrite posebnem stezniku, 4 kg hašiša (na črni borzi ceni jo vrednost te količine mamila za okrog 2 milijona lir). Sodniki so spoznali oba za 'kriva tihotapstva in posesti mamil ter obsodili Izraelca na 3 leta zapora in 300 tisoč lir denarne kazni ter 6 mesecev pripora zaradi nedovoljene posesti orožja (noža), Ameri-danki pa so priznali splošne olajševalne okolnosti ter jo obsodili na 2 leti zapora ter 200 tisoč lir denarne kazni Kot znano, je Izraelec zaradi svojega čudnega, nekoliko hipijevskega oblačila, vzbujal pretekli teden precej pozornosti v mestu. Njegovo vedenje zato ni ostalo neopazno pri agentih letečega oddelka kvesture, ki so mu bili dva dni stalno za petami, dokler se ni Izraelec pretekli torek, zgodaj zjutraj, odpravil do pristanišča, kjer Je čakal prihod motorne ladje «Mesapia» id je priplula iz Haife in na kateri je bila tudi lepa, plavolasa Američanka z (ne) srečnim tovorom hašiša... Na včerajšnji razpravi Je bila izrečena bežna misel, da so se agenti pričeli zanimati za Izraelca iz točno dobljenih obvestil, ki so jim Jih zaupniki Dosredovali z ladje, na kateri ie bila Američanka ter po a-meriški FBI. Zdi se, da sta se oba spoznala že v Španiji, kjer je bil Yer1vam kopaltščnik, Mary Ann pa je bila že od lanskega julija na letovišču. Oba sta se zaljubila in se tako z roko v roki podala do Izraela, kjer je Yerivam oddal Američanki mamilo, sam pa odlšel z letalom v Milan, Mary Ann pa z ladjo proti Trstu. Na včerajšnji razpravi Je Izraelec odločno zanikal, da bi kdajkoli imel opravka z mamilom. Američanka pa Je delala, da ji je steznik dal njen priložnostni prijatelj, Izraelec, ni pa vedela, da je v njem skrit hašiš. Javni tožilec je predlagal za vsakega po 3 leta zapora, branilca odv. Sbish in Padovani pa sta se potegovala za oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Sindikalni zastopniki pri odborniku Stopperju Deželni odbornik za delo, socialno skrbstvo in obrt Stopper je sinoči sprejel sindikalne predstavnike neposrednih obdelovalcev zemlje, trgovcev in obrtnikov iz tržaške pokrajine ter zastopiilke ustreznih bolniških blagajn. Do sestanka je prišlo v zvezi z namero deželne uprave, da raztegne na omenjene kategorije lekarniško oskrbo, o čemer je naš dnevnik poročal v sobotni številki. Prisotna sta bila tudi predsednik tretje stalne posvetovalne komisije Zanin in komunistični svetovalec Moschioni, predlagatelja zakonskih načrtov s podobno vsebino. Na seji so se dotaknili zlasti vprašanja, kako namerava dežela izdajati predvidene finančne prispevke. Predstavniki omenjenih kategorij so izrazili odborniku Stopperju svoje zadovoljstvo v zvezi s sklepom deželnega odbora o raztegnitvi nove olajšave na 48.000 novih zavarovancev. "UlUliiiitiiiiHiuiiiiiiiiiiiuilllHlllllllimilMIIIIIIIHIHIIIIIIIIIIIMIIIIIlllllllllllllllllllinilHHIIIIIIII soboto na sedežu p. d. Valentin vodnik TUDI V DOLINI LEPA Prešernova prosla va Ves spored so izvedli domačini Uh ^°^to J« v društvenih proste-Ttolim prosvetno društvo Va-hodnik priredilo Prešernovo Program Je bil v celoti IWr»» uvodni govor je Imel štu-’■ parlo Cuk, ki Je povezal de- Prešema z današnjim ča- in So ,‘ ‘ uato prebral spomenico, ki Ulk Goljeni slovenski predstavile Jalovin na predsednika vla-Ne Z Plomba. Recitatorji sred-lir^ *ple «Slmoin Gregorčič« lz Do-Do-Rosana Komar, Aldo Stranj ln Hrvatic so podali nekaj Pre- *hstrt POez13' VjkUtL nastop Je nate doživel glasbeni ansambel«, ki ga sestavljajo samo zelo mladi fantje, ki se sami učijo. Stilistično lepo ln ubrano so podali tri Avsenikove skladbe. Ansambel Ima pred saDO brez dvoma lepo bodočnost, ker so vsi njegovi člani glasbeno nadarjeni. Proslavo Je zaključili moški pevski zbor, ki Je pod vodstvom Ignacija Ote zapel vrsto ljudskih in u-metnlh pesmi. Številno občinstvo, ki je do kraja napolnilo društvene prostore, Je Izvajalce in zlasti mlade glasbenike nagradilo z navdušenim ploskanjem. V morju so našli truplo tridesetletnika Včeraj popoldne je voda naplavila truplo 30-letnega električarja Giorgia Canteja iz Istrske ulice 16, za katerega se zdi, kot je ugotovil dežurni zdravnik RK, da je smrt nastopila pred približno enim tednom zaradi utopitve. Truplo nesrečnega moškega je prvi zapazil 39-letni Giovanni Jugo-vaz^ ki je okrog 13.30 ribaril na nabrežju v Novem pristanišču, pri kopališču «AusoniE». Brž ko je zapazil že razpadajoče truplo, ki je plavalo nekaj metrov pod morsko gladino, je takoj stekel do najbližjega telefona In obvestil o srhljivi najdbi agente pomorskega komisariata. Ti so pod vodstvom podčastnika Weiissa takoj prihiteli do kraja tragičnega odkritja, nato pa poklicali gasilce, ki so poskrbeli za dvig trupla iz vode. V žepu utopljenčevega suknjiča so preiskovalni organi našli denarnico z osebno izkaznico ter 40 tisoč lirami. Na njem niso našli nobenega zunanjega znaka nasilja (kar bi dalo sumiti na umor), čeprav bodo izvedenci danes zjutraj še enkrat dodobra pregledali truplo in izdali izčrpno poročilo o vzrokih smrti. Včeraj ob 12.15 so sprejeli na kirurškem oddelku bolnišnice cBur-lo Garofolo» 8-letno Anastasio Co-ciacchi od Domia št. 90, ki se bo zaradi verjetnega zloma leve noge morala zdraviti od 15 do 30 dni. Dekličina mati je povedala bolničarjem, da je zapazila hčerko, zleknjeno na tleh vrta hiše, kjer se je igrala, kako je boleče stokala. Nesreča otroka med smučanjem Zaradi zloma desne in verjetnega zloma leve golenice se bo 6-letni Paolo Bartul iz Scala delTEri-ca št. 28 moral na kirurškem oddelku otroške bolnišnice »Burlo Ga-rofolo* zdraviti približno mesec dni. Otrok se je ponesrečil v nedeljo zjutraj, ko se je smučal v Pian-cavallu. Zaradi bolečin, ki so se pojavile šele včeraj, pa so ga starši ob 14.50 odpeljali v bolnišnico. V NABITO POLNI PROSVETNI DVORANI Uspela Prešernova proslava v nedeljo popoldne v Gorici Pozdrav tajnika SPZ Košute - Ace Mermolja je prečital spomenico - Nastop vseh zborov SPZ z Goriškega, recitatorjev SG iz Trsta in gojencev glasbene šole iz Trsta in Nabrežine V nedeljo popoldne je bila v Prosvetni dvorani v Gorici osrednja Prešernova proslava za Goriško, ki so .jo organizirala Slovenska prosvetna zveza. Glasbena matica in Slovensko gledališče iz Trsta. Prireditve se je udeležilo veliko število ljudi, predvsem s podeželja in nekaj tudi iz Gorice, ki so do kraja napolnili Prosvetno dvorana, ki se .je tudi ob tej priliki pokazala premajhna in neprimerna za take vrste prireditev in še bolj očitova-la potrebo primerne nove kulturne dvorane v Gorici. V imenu prirediteljev je zbrano občinstvo pozdravil tajnik SPZ Ed-mund Košuta ter se jim zahvalil za udeležbo. Poudaril je pomen slovenskega kulturnega praznika 8. februarja, ki g$ praznujejo Slovenci že od leta 1945 in kateremu se pridružujemo tudi zamejski Slovenci v Italiji, kar je nov dokaz, da smo neločljivi del matičnega naroda. S to prireditvijo izpričujemo našo privrženost Prešernovim idea- PD «BRIŠKI GRIC» — Števerjan priredi danes, 9. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih na VALERIŠČU Prešernovo proslavo Sodelujejo: 1. Gojenci Dijaškega doma iz Gorice 2. dani «Briškega griča« Vabimo vse vaščane k številirm udeležbi. lom, ki jih je izpovedal v nepozabni pesmi svobodoljubnega človeka, ki hoče živeti v miru in prijateljstvu v «Zdravljicd». Take proslave pa so tudi preizkusni kamen naše trdne volje za obstoj, potrebno je resno delo s krepitvijo naših šol, spodbujanjem mladine in naših ustanov, kulturno - prosvetnim delom, da se upremo valu asimilacije. Za naš obstoj potrebujemo tudi vse tisto, kar nam obljublja u-stava. Skupek teh temeljnih zahtev smo Slovenci skupno združili v posebni spomenici, ki smo jo poslali lanskega novembra rimski vladi. Nato je mladinec Ace Mermolja prečital omenjeno spomenico, ki so jo poslali rimski vladi in drugim odgovornim državnim predstavnikom dne 3. decembra lani in na katero še sedaj nismo prejeli zamejski Slovenci odgovora. Kot znano so spomenico podpisali predstavniki vseh slovenskih političnih in kulturnih ter gospodarskih ustanov in organizacij v goriška. tržaški in videmski pokrajini. S čitanjem spomenice namesto govora o Prešernu in njegovem delu so hoteli prireditelji opozoriti široko javnost o naših osnovnih zahtevah, ki so v njei naštete. Sledil je kulturni del sporeda, pri katerem je najprej nastopil moški pevski zbor «Kras» iz Dola-Poljan ter pod vodstvom Pavline Komelo-ve zapel tri pesmi. Član SG iz Trsta .je nato recitiral Prešernov «Uvod h krstu pri Savici*. Sledil je nastop zbora iz Sovodenj, ki je tokrat prvič nastopil v Gorici in ga vodi Aleksander Vodopivec. Zapel je tri pesmi. Nato .je rojakinja iz Gorice članica SG iz Trsta Bogdana Bratuževa recitirala Prešernovega »Povodnega moža*. Gojenci glasbenih šol iz Trsta in Nabrežine Jožica Lasič, Borut Kodrič, Mojca šiškovič in Majda Ter čon so na klavirju in klarinetu predvajali nekaj skladb. Moški pev-sik zbor »Srečko Kosovel* iz Ronk .je pod vodstvom Pavline Komelov e zapel tri pesmi. Mali Ldvij Rožič je za tem recitiral Prešernov »Magistrale* in kot zadnji je nastopil mešani pevski zbor «Briški grič* ki je zapel še tri pesmi. Vsi nastopajoči so se dobro odrezali in bili deležni splošnega priznanja številnega občinstva, ki jih je nagradilo z živahnim ploskanjem. Sledila je še prosta zabava v sosednjem prostoru, kjer ie ob prijateljskih razgovorih minila še kakšna urica. Prešernov večer danes v Doberdobu V okviru Prešernove proslave nastopi danes, 9. trn. ob 20.30 v Proevetni dvorani društva »Je- zero* v Doberdobu Slovensko gledališče iz Trsta. Njegova člana Mira Sardočeva in Stane Starešinič bosta pripovedovala Prešernove poezije ob spremljavi kitarista Stanka Preka. Nastopil bo tudi moški pevski zbor društva «Jezero» ki bo zapel nekaj pesmi. Člani in drugi vaščani so vabljeni da pridejo polnoštevilno na proslavo. Martina in Barnaba na obisku v Novi Gorici V Novi Gorici so bili včeraj na obisku goriški župan Martina, predsednik upravnega odbora gori-ške hranilnice in posojilnice Barnaba in generalni direktor hranilnice dr. Pezzini. Z novogoriškim županom Rudijem Šimacem in z republiškima poslancema novogoriške občine Milanom Vižintinom in Jožetom Erženom so se pogovorili o problemih, ki se tičejo raznih gospodarskih stikov na naši meji. Zelo verjetno so se pogovarjali tudi o finansiranju avtoceste na jugoslovanskem ozemlju od državne meje do Razdrtega. Film o mladih smučarjih jutri v Štandrežu Jutri, v sredo, ob 20. uri bodo v okviru prosvetnih večerov p.d. Oton Župančič v Štandrežu v društvenih prostorih vrteli zanimiv barvani film, ki ga je posnel učitelj Zdenko Vogrič o življenju mladih smučarjev na smučarskem tečaju na Lažni, ki ga je organiziralo za božične praznike SPD. Film so že predvajali v Gorici ter je naletel na veliko odobravanje gledalcev. Posojila za javna d«Ia Državna finančna ustanova Cassa depositi e prestiti v Rimu je v zadnjih dneh odobrila več posojil za potrebe krajevnih uprav in ne- katerih ustanov na Goriškem. Zavodu za ljudske hiše so odobrili posojilo 300 milijonov lir, okrog sto milijonov lir posojil pa so odobrili nekaterim občinafn. Med temi je tudi sovodenjska, ki bo dobila posojilo 1.731.000 iir za ojačevalna dela pri vodovodu ter Tržič, ki bo v isti namen dobil 40 milijonov Ur. Krminska občina je dobila posojilo v višini 30 milijonov lir za razna javna dela. Bogdana Bratuž Ace Mermolja ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiinii,nnn,m„|,|„|tl„,|l|ii|ii|iiii|ii|iiiiiiiii|inii,ni,niroDnnnnujnnunnnnnnnnnnHnnnuujHHnnjg TRAGIČEN EPILOS CESTNE NCSRCČl Jureta Tomšiča smo spremili na zadnji poti Jure Tomšič Ogromna množica prijateljev, znancev pa tovarišev in sošolcev se je v včeraj ob 15. uri zbrala o-krog sedeža SPZ v Gorici, da bi spremila na njegovi zadnji poti na splošno zelo priljubljenega in vedno veselega Jureta Tomšiča, ki je prejšnjo noč tako tragično preminil pri cestni nesreči. Po goriških ulicah se je razvil dolg sprevod na Travnik, kjer so bile cerkvene svečanosti. V sprevodu so nosili mladinke in mladinci številne vence, kakih 20 po številu, med katerimi l■llll■l■ll■■llllllll|||.................................................... Hlinim,,,,,,,,,,,,,,, V NOČI OD SOBOTE NA NEDELJO Spet smrtna prometna nesreča na ravni cesti pri Majnici Življenje je izgubi! 39-letni mopedist - Vanj se je zaletel avto alfa romeo 1750, ki ga je šofiral predsednik trgovinske zbornice Lupieri - Nujno je ojačiti razsvetljavo Cesta na Majnici, od Gorice do motorček z ugasnjenimi zadnjimi Fare, je ravna, široka, vabljiva k lučmi, tako da ga je Lupieri zagle-hitri vožnji. Zaradi tega so cestne dal v zadnjem trenutku. Skušal je nesreče na tej cesti tako pogoste zavreti, a mu to ni uspelo in je in te se pripetijo običajno na tistih zaradi tega Tinello podrl. Nekaj mestih, kjer so hiše, začenši pri trenutkov pozneje je Tinella umrl gostilni Al Puia kar tja do prvih v rešilnem avtomobilu. Tudi Lupie- hiš Fare, ki stoje na obeh stra- ri si je pri trčenju nekoliko poško- nedelio Dopoldne so prenehali nie nen ceste. Prepogosto se namreč doval desno roko ter se bo moral g^o tnSo v G^rim kier zgodi, da prihajajo ljudje iz teh zdraviti 30 dni. g0 - tmp v U)nco' kier hiš, ne da bi pravilno upoštevali I Predsednik trgovinske zbornice se brzino prihajajočih avtomobilov. Po I je vračal z nekega političnega se-tej cesti namreč avtomobili drvijo s precejšnjo hitrostjo. Cestne nesreče so na tej cesti zaradi tega na so bili poleg vencev mame, sestre in drugih sorodnikov, še venci društva «Dom», Dijaškega doma, in raznih drugih športnih organizacij iz Gorice, Sovodenj, Doberdoba in drugih krajev. Pred sedežem SPZ so pokojnemu Juretu zapeli v slovo predstavniki vseh pevskih zborov SPZ z Goriškega, ki jih je vodil prof. Križmančič. V sprevodu smo opazili številne vidne predstavnike slovenskega javnega življenja na Goriškem, pa tudi znance in prijatelje iz Trsta, med katerimi naj omenimo prof. Umka ravnatelja Dijaškega doma in druge. Prišli so tudi predstavniki nekaterih italijanskih strank in mladinskih zlasti športnih organizacij. S Travnika se .je razvil dolg sprevod avtomobilov na glavno mestno pokopališče. Tam so obkrožili odprt grob mladinci in mladinke s cvetjem in venci. Pevci so še zapeli «Blagor mu.. .». Tedaj je pristopil k odprtemu grobu pokojnikov prijatelj Ace Mermolja ter se prisrčno poslovil od dragega prijatelja. «Ob tvojem grobu smo se zbrali vsi, ki te imamo radi — mati, sestra in mi vsi; pri tem se nehote sprašujemo: Kdo je bolj ubog Ti, ali mi z našo boljo, ko živimo veliko praznino Tvoje smrti. Še bomo živeli, še se bomo smejali. Toda, ko borno sami ko se bodo žarki sonca razbili ob polkna, bomo prižgali medlo svečo in oživljali tvoje obličje in smrt. Ko bomo potrebovali pravega življenja se bomo gotovo vrnili v Tvojo tišino in 'žrli‘ rta" svet brez "iluziie Th ‘ preva-' re. Tedaj boš prišel k nam spet živ in nas poučil o modrosti življenja.* Tako smo se poslovili ob bolestnem joku neutolažljive matere, ki je izgubila sina v najlepši dobi 22-let, ko ga je kot dolgoletna vdova ob 20-letnem pritrgavanju od lastnih ust pripravila do kruha. Kako se je zgodilo? V soboto zvečer je odšel Jure ves poln življenja s pri.jatel.ji na večerjo v Dolenje. Nekaj po polnoči, ko so se vračali z avtomobilom proti domu, je njegov avto, ki ga je vozil sam, zaneslo na ovinku pri odcepu ceste, ki pelje proti mejnemu prehodiu pri Jankovem. Avto je zdrknil na levi strani pod cesto in pokopal njega, ki ga je malo prej zalet vrgel iz vozila. Obležal je s prebito lo banjo in notranjimi poškodbami. V je vračal z nekega političnega se stanka. Po nesreči, sledovi zaviranja so zelo vidni na asfaltu, se , je na mestu zbralo veliko lju-dnevnem redu in mnogokrat mora- di, saj so se ti vračali s številnih mo kronisti beležiti smrt ljudi, ki so v te nesreče zapleteni. Pred nekaj dnevi se je na tej cesti pripetila huda nesreča, ki je zahtevala smrtne žrtve; bili so to možje, ki so se z avtomobilom zaleteli v tovornjak. Nova smrtna nesreča se je pripetila v noči od sobote na nedeljo. Vest smo objavili v nekaj vrsticah že v naši nedeljski številki, vendarle ni bilo moč ob tako pozni uri dobiti podrobnosti. Spet je žrtev mopedist, 39-letni Giorgio Tinella, bivajoč v Gorici v Ulici Faiti 34, de-delavec v tovarni Giulia. Vračal se je proti domu z obiska na bratovem domu, v isti smeri pa je vozil svojo alfa romeo 1750 predsednik trgovinske zbornice in eden izmed vodilnih mož goriške krščanske demokracije geom. Delio Lupieri. Ni moč ugotoviti vzrokov trčenja. Baje je Tinella vozil svoj zabav ob koncu tedna. Morda bi bik) prav, da bi goriška občina, pod katere pristojnost spada ta del ceste, ojačila razsvetljavo na vseh mestih na Majnici, kjer so hiše in razna križišča. Morda bi se tako izognili takim nesrečam, kot ta, ki je prizadela delavsko družino, ki je prav v teh dneh nestrpno pričakovala kvalifikacijsko povišanje družinskega poglavarja, da bi si na ta način izboljšala nizki življenjski standard. Kap ga je zadela Na delu v ladjedelnici je včeraj nekaj po 10. uri dopoldne zadela kap 42-letnega delavca Giovannija Valenteja iz Ronk. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je zdravnik lahko ugotovil, da je Valente med prevozom umrl. so se po Prešernovi proslavil številni go-riški Slovenci poslovili od njega na sedežu SPZ. Pokojnikova mati Jožica Tomšič je pomagala vzgajati vrsto naših dijakov v Dijaškem domu v Gorici in med njimi je vzgojila tudi svojega Jureta in hčerko Dašo. Ta slednja se je poročila v Trst. listala sta z Juretom v Gorici; sedaj je Jožica ostala sama. V njeni neizmerni boli ji še enkrat izražajo globoko sožalje vsi znanci in prijatelji, zlasti pa mladina, s katero sta bila Jure in ona vedno skupaj. Njim se pridružuje tudi uredništvo Primorskega dnevnika. VERDI: 21.00 — Gledališki veter skupine «Deil!la Rocoa« z Brechte, vim ideli «Lux in cemebris« in «Nazze plečato barghesi«. CORSO: 17.00—22.; «1 guerrderb), G. Eastwood in T. Savallae, kine-maskope v barvah. MODERNISSIMO: 17.15-22.00: «A, nonimo Veneziano«, F. Bolkan ln T. Musante; Italijanski fiton v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. VITTORIA: 17.00—21.30 «Adios grin. go«, G. Gemma in E. Stewart., ital. kinemaskope v barvah. CENTRALE: 17.00—21.30 «Duello di aquiile», K. Randall in C. Cnane, angleški barvni film. Iržia EXCELSIOR: 17.00: «11 presidente del Borgo Rosso, footbal dub», Alberto Sordi. V barvah. PRINCIPE: 17DO «Quaxta parete«, P. Lawfbrd in H. Prevos. Barvni film. AZZURRO: Danes zaprto. SAN MICHELE: 14.00 «Le stelle sl vedano di giomo«, J. Gamer. Aovu Gorica SOČA (Nova Gorica): «Sedem žena za sedem kawbojev», ameriški barvni film —ob 18. ln 20. KANAL: «Pokoi v Fantom Hillu«, ameriški barvni film — ob 19.30. SVOBODA: ((Kapetan Umebe«), nemški barvni film - ob 18. in 20. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob Jureta Tomšiča daruje Jožica Smetova 2:000-lir za Podporno društvo:'"" Družina Viatori daruje Slovenskemu dijaškemu domu v Gorici namesto cvetja na grob Jurija Tomšiča 20.000 lir. V isti namen daruje Miladin Černe 10.000 lir. Dijaški matici daruje v isti namen Marko Waltritsch 5.000 lir. V počastitev spomina Jureta Tomšiča daruje Gorazd Vesel 5.000 lir za športno združenje Dom. V počastitev spomina svojega sodelavca Jureta Tomšiča darujejo uslužbenci podjetje ViViEx 21.000 lir za športno združenje Dom. SOŽALJA Ob hudi in nenadomestljivi Izgubi ljubljenega sina JURETA izrekajo užaloščeni mami Jožici glo-gobo sožalje gojenci in osebje slovenskqega Dijaškega doma v Gorici DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves etan ta ponoči dežurna lekarna Cristofoletti, Piazza Vtttoria 14, tel. 2972. V TRŽIČU Danes ves dan ta ponoči ja odprta lekarna «A1 Redentore«, dr. de Nordis, Ul Rosseih 23, tel 72340. Sodelavki in članici Jožici Tom šič, ob bridki izgubi ljubljenega sina JURETA izrekajo iskreno so čustvovanje in globoke sožalje Slovenske napredne žene na Goriškem Ob tragični smrti prijatelja in sodelavca JURETA TOMŠIČA L Gorice, izrekajo prizadeti družin, iskreno sožalje odbor in člani P. d. «0. Župančič« iz Štandreža Prijatelji in bivši sošolci iz Go rice in Trsta se pridružujejo žalovanju ob smrti nepozabnega Jureta Tomšiča Prijatelji, ki so preživeli z Juretom zadnje ure njegovega življe nja, iskreno sočustvujejo s težko prizadeto družino. Mario, Franko, Boris in Karlo Med Prešernovo proslavo v Gorici V tragični prometni nesreči je izgubil življenje komaj 22-letni JURE TOMŠIČ Pogreb je bil včeraj ob 15. uri v Gorici. Žalostno vest sporočajo: mama Jožica, sestra z možem in hčerko ter drugo sorodstvo. Gorica, dne 9. februarja 1971 Odborniki in člani Športnega združenja DOM se pridružujejo splošnemu žalovanju ob smrti JURETA TOMŠIČA priljubljenega aktivnega športnika in člana nadzornega od-bora SZ DOM. Športno združenje DOM V Gorici, 9. februarja 1971, PRIMORSKI DNEVNIK 4 Z NEDELJSKE OSREDNJE PROSLAVE SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA V KULTURNEM DOMU "Prešeren nam pomeni voljo po prijateljstvu med narodi pa tudi odločno zahtevo po pravicah, ki nam pripadajo* Člana tržaškega Slovenskega gledališča Mira Sardoč in Stane Starešinič sta ob spremljavi kitarista prof. Stanka Preka podala niz Prešernovih pesmi - Openski in pomnoženi rojanski zbor sta zapela več slovenskih pesmi - Trije dijaki so prebrali spomenico predsedniku vlade Emiliu Colombu (Nadaljevanje s 1. strani) Na odru se je prvi pojavil mešani zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov, ki je zapel Prešernovo «Zdravljico» v Vrabčevi priredbi. Nato sta občinstvo pozdravila v imenu Slovenske prosvete njen predsednik Marij Maver, ki je med drugim rekel: «Prosvetni delavci obeh tržaških osrednjih organizacij se zavedamo, da je Prešeren v naši kulturni zgodovini osebnost, okoli katere se moremo združiti vsi brez razlike — ne glede na nazor ali prepričanje. To združevalno moč ima Prešernov duh danes in jo bo imel, dokler bomo kot narod obstajali in se bomo zavestno odločali za slovenstvo. e.V imenu Slovenske prosvete pozdravljam to proslavo, ki je v zasnovi morda precej tradicionalna in ljudska. Toda priznati je treba, da nam na tej proslavi ne gre za prireditev kot tako, ampak predvsem za misel, ki jo mora prevevati. Prevevati pa jo mora tista misel, ki izžareva iz del velikega Prešernovega duha. Ta misel je danes slej ko prej aktualna za nas, ki živimo na robu slovenskega narodnega ozemlja. Dojemanje te misli je sicer intimna zadeva posameznika. Njen zunanji znak pa je ta praznik, ki ga tu obhajamo. »In kaj je to, kar naš evropski genij izžareva še danes tako, da se mu moramo tu klanjati? Njegova misel, če bi jo prestavili v današnjo .govorico, bi se morda glasila: «Zvestoba narodni biti*. To je poslanica, s katero nas Prešernov duh obiskuje danes. Samo z uresničevanjem te poslanice bomo na robu slovenskega ozemlja Slovenci lahko obstajali. Z zvestobo samemu sebi, z zvestobo svoji biti bomo ohranili lastno podobo naroda. «Za to zvestobo pa si moramo Kulturni program Če se je govorjeni del nedeljske enotne Prešernove proslave omejil na pozdravne besede predsednikov obeh osrednjih prosvetnih organizacij — prirediteljic in na či-tanje spomenice predsedniku vlade Colombu, pa je bil kulturni del proslave toliko bolj bogat in pester, saj so pri njegovi izvedbi sodelovali dva pevska zbora, člana SG Mira Sardočeva in Stane Starešinič s kitaristom prof. Stankom Prekom in godalni orkester Glasbene matice pod vodstvom Oskarja Kjudra. Osrednji del v tem kulturnem programu je bil vsekakor recita-cijski nastop članov Slovenskega gledališča z izborom Prešernovih poezij, ki jih je povezoval oziroma spremljal na kitaro prof. Stanko Prek iz Ljubljane. Mira Sardočeva in Stane Starešinič sta izmenično brez predloge spletala kito verzov velikega mojstra in z njima lastno govorno verziranost-jo in s posluhom za blagozvočje slovenske besede odstirala vso lepoto in vso vsebinsko plemenitost njegovih nesmrtnih poezij. Uvodna melodija Prekovih strun se je skoraj neopazno prelila v Mirino podajanje pesmi «Strunam», potem je Stane pričaral pred posluj šalci rajsko podobo Vrbe in blejskega okolja in naprej se je spletala kita z zadnjim Sonetom nesreče, z Uvodom h Krstu pri Savici, z Memento mori, z Neiztroh-njenim srcem, z Ukazi, Magistratom, Pevcu, Nezakonsko materjo, Orglarjem, Lepo Vido, Svetim Se-nanom, Hčere svetom, s Povodnim možem, z Ribičem in se zaključila s programsko Zdravljico z uvodnim akordom kitarista, ki se je prvič predstavil našemu tržaškemu občinstvu kot resnični umetnik tega na splošno pojmovanega ljudskega glasbila, ki pa je za umetniško podajanje zelo zahtevno. Ta neobičajni vokalno-inštrumen-talni trio, če ga smemo tako imenovati, je dobesedno muziciral in Prešernovi verzi so bili kot notne vrstice, ki so navdihovale melodijo. Občinstvo ni moglo in ni znalo zadrževati spontanega aplavza, pa čeprav je tako prekinjanje motilo vseskozi povezano in prelivajočo se melodijo zvokov in besed. Godalni orkester Glasbene matice si je izbral za svoj nastop Vivaldijevo skladbo »Štirje letni časi* oziroma odstavek »Jesen*. Pod vodstvom svojega stalnega dirigenta Oskarja Kjudra ga je izvajal z velikim muzikalnim občutkom, dognano dinamiko in zvoč- no jasnostjo ter tako v kratkem presledku nekaj dni še enkrat pokazal, da imamo v njem umetniško zrel orkestralni ansambel. Kot solist — violinist je nastopil Žarko Hrvatič in v zahtevnem vložku izpričal visoko tehnično raven muziciranja in toplino tona, Neva Merlak — Corrado pa je svoj klavirski delež ubrano povezala z muziciranjem celotnega orkestra. Nobene pripombe zato h kvalitetni ravni izvedbe razen pozitivne, pač pa se nam zdi upravičen pomislek glede izbire dela, saj bi se izvedba kakšnega slovenskega ali vsaj slovanskega dela vsebinsko lepše in pomembneje vključila v duha celotne proslave. Okrepljeni rojanski mešani zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov je pod vodstvom prof. Mamola po otvoritveni Vrabčevi «Z dravici* zapel Vrabčevo tSinoči me dekle je vprašalo*, Jenko-Adamičevo «V snegu*, Prešernovo v M. Hubadovi uglasbitvi «Pod oknom* in Radovana Gobca domoljubno «Hrasti*. Vse štiri pesmi je zbor izvajal intonančno zelo zanesljivo in z lepim glasovnim podajanjem, pri čemer so se odlikovali zlasti ženski glasovi. Ustreznejša dinamika in večja izpevnost bi zbor samo še povzdignila v njegovih odlikah. Moški zbor prosvetnega društva «Tabor» z Opčin, ;:i je včlanjeno v Slovensko prosvetno zvezo, pa je pod vodstvom Svetka Grgiča zapel tržaško narodno v Pertotovi priredbi iNezvjesta ljubezen*, Danila Bučarja »Da te ni*, Oskarja Deva »Nocoj pa je en lep večer» in za zaključek še Vrabčevo «Zdravico* v verziji za moški zbor. Tudi openski zbor, razveseljivo močan po številu pevcev, je pel lepo in zlasti «Zdravica* je požela močan aplavz občinstva. Z okrepitvijo tenorske skupine in izboljšanjem intonančne zanesljivosti bo zbor, ki je danes eden najbolj številnih pri nas, še napredoval. Občinstvo, ki je, kot vedno ob takih svečanih priložnostih, do kraja napolnilo dvorano, je odhajalo zadovoljno, kar je pač zgovorno potrdilo, da ga je razmeroma dolg program pritegnil k pozornemu in zavzetemu poslušanju v zavesti, da se je skupno s prireditelji oddolžilo največjemu slovenskemu kulturnemu prazniku in obenem velikemu slovenskemu pesniškemu geniju in političnemu daljnovidcu Francetu Prešernu. j. k. nenehno prizadevati in k tej zvestobi moramo klicati tiste rojake, ki se dado uspavati ali omahujejo na tej borbeni poti, še posebej tu, na zapadu našega slovenskega življenjskega prostora. Šele ko smo sami prebujeni in osveščeni, lahko terjamo od drugih pravice, ki nam pripadajo kot narodu, ki se zaveda svojega mesta v družini narodov.* Brž ko je utihnil aplavz občinstva, je pred mikrofon stopil predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Robert Hlavaty, ki je med drugim rekel: cVsako leto v tem času slavimo v počastitev svojega velikega sinu Slovenci svoj narodni praznik, katerega je proglasil in uzakonil slovenski narod v najhujših časih življenjske preizkušnje, med narodnoosvobodilno borbo. «V duhu neminljivega Prešernovega kulturnega in političnega dela jc to praznik slovenske kulture, slovenske omike in nacionalne zavesti. V tej zavesti slavimo mi Prešernov dan, ki nas tako spominja in opominja na neprecenljivo oporoko genija slovenske misli in slovenske besede. V tem znamenju so usmerjeni vsi napori za rast in vzpon slovenskega znanstva in umetnosti in tudi političnega in socialnega napredka ter vsestranskega dviga slovenskega naroda. Prešeren pomeni za nas in še zlasti za našo slovensko narodno skupnost v Italiji simbol volje za našo ohranitev, pomeni zavist volje za prijateljstvo med narodi, ki jo iskreno izpričujemo vselej, ko skupni nastopi naših pevskih zborov pojo Prešernovo «Zdravljico*, pomeni pa tudi odločno zahtevo po pravici in po pravicah, ki nam po vseh postavah pripadajo. Prešernovi verzi: «žive naj vsi narodi ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi prepir iz sveta bo pregnan. In še: Da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak» šo vlivali partizanskim borcem nepremagljivo moralno moč. «Po 26 letih zmage Slovenci v Italiji še nismo mogli zapustiti o-brambnih jarkov, v katerih je puško in plastik zamenjala politična in kulturna akcija za uresničenje enakopravnosti in zaščite. V tem smislu bomo tudi danes, namesto govora, ki sodi k takemu svečanemu prazniku, prebrali enotno spomenico, naslovljeno predsedniku vlade.* Pozdravnima nagovoroma je sledil recitacijski del programa, ko sta člana tržaškega Slovenskega gledališča Mira Sardočeva in Stane Starešinič ob spremljavi kitarista prof. Stanka Preka podala daljši niz Prešernovih poezij, o čemer podrobneje govori poročilo o kulturnem delu proslave. Sledil je nato krajši odmor, nakar je nastopil godalni orkester Glasbene matice, ki je pod vodstvom Oskarja Kjudra in sodelovanju violinista Žarka Hrvatiča ter pianistke Neve Merlak-Corradove izvedel Vivaldijevo »Jesen* iz velike skladbe »Štirje letni časi*. Zatem se je ponovno predstavil na odru tri-desetčlanski mešani pevski zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov, ki je pod vodstvom Humberta Mamola zapel štiri pesmi in sicer Vrabčevo »Sinoči me dekle je vprašala*, Adamičevo «V snegu*, Prešernovo »Pod oknom*, ki jo je uglasbil Matej Hubad, in Radovana Gobca pesem »Hrasti*. Po nastopu tega zbora so dijakinja slovenskega učiteljišča v Trstu Ester Kuret, dijak klasičnega liceja Ivo Širca ter dijak trgovske akademije Mirjan Kapelj prebrali spomenico, ki so jo 3. decembra minulega leta poslali predsedniku ministrskega sveta Emiliu Colombu. Gre za spomenico, ki so jo podpisali predstavniki političnih in drugih organizacij, ki delujejo med slovensko manjšino v deželi Furlaniji — Julijski Benečiji in ki vsebuje zahteve slovenske skupnosti v Italiji, zahteve po uresničenju vseh tistih pravic, ki jih naši skupnosti zagotavljajo v začetku navedeni zakonski predpisi in tudi mednarodni sporazumi oziroma listina OZN. (Spomenico je Primorski dnevnik objavil 4. decembra lani.) Nato je nastopil še 35-članski pevski zbor PD «Tabor* z Opčin, ki je pod vodstvom Svetka Grgiča zapel štiri pesmi in sicer staro tržaško pesem «Nezvesta» v priredbi Milana Pertota, Prešernovo «Da te ni» v priredbi Danila Bučarja, Devovo «Nocoj je pa lep večer* in na koncu še Prešernovo «Zdravljieo» v Vrabčevi priredbi. Prešernovo «Zdravljico» se je torej osrednja proslava slovenskega kulturnega praznika v Kulturnem domu začela, z njo se je slavje tudi končalo. Prešernova proslava dijakov srednjih šol Včeraj je bila ob desetih dopoldne v Kulturnem domu Prešernova proslava za dijake višjih srednjih šol iz Trsta. V dokaj polni dvorani je prebral uvodno besedo Peter Švagelj, dijak drugega klasičnega liceja. Potem ko se je dijak spomnil namena, zaradi katerega se je toliko mladih ljudi zbralo, je dejal: «Z literarnega vidika lahko rečemj, da je Prešeren doživel veliko uspehov, četudi šele po svoji smrti. Njegova veličina se je ohranila nedotaknjena in njegova pesem je ostala kot luč, ki razsvetljuje slovensko literaturo.* Dotaknil se je nato pesnikovega življenja, poudaril njegov fatalizem, njegovo vdanost v usodo, kateri se moramo zahvaliti, da je ustvaril toliko čudovitih pesmi. «Prešeren je zanimiv učitelj,* je nadaljeval dijak, «njegova poezija v najčistejši obliki prikazuje duha človeka, ki skuša s pesnikovanjem Predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Robert Hlavaty pozdravlja občinstvo. Ob njem predsednik Slovenske prosvete Marij Maver Mira Sardočeva, Stane Starešinič in kitarist prof. Stanko Prek, ki so podali niz Prešernovih poezij zapustiti nesrečni svet, v katerem živi in si ustvariti novega, svojega, kjer bo lahko nemoteno deloval. Iz teh njegovih izkušenj se ravno mi, današnja mladina, lahko veliko naučimo.* Omenil je, kako je bil tudi Prešeren mlad in njegovo življenje je bilo nenehen boj proti težavam. »Prav zaradi tega moramo iz njegovih besed črpati moči za svojo bodočnost v svetu, ki ga želimo vsak dan boljšega.* Tudi Prešeren je živel pod tujo oblastjo, budil pa je nenehno slovensko zavest rojakov, s svojimi pesmimi. Govornik je ob koncu svoje u-vodne besede poudaril, da se mora Prešernovih načel o bratstvu, svobodi o domoljubju držati predvsem tržaška mladina, ki je aktiven element današnjega življenja. Sledil je kulturni del programa, v katerem sta nastopala člana SG Mira Sardočeva in Stane Starešinič ob spremljavi kitarista prof. Stanka Preka. Izbrala sta in interpretirala vse Prešernove pesnitve, ki sta jih že izvajala na nedeljski Prešernovi proslavi v Kulturnem domu. Kolikšna je pre-pričevalnost in moč njune interpretacije smo lahko opazili ob globoki tišini, ki je bila v dvorani med izvajanjem. Pomnoženi rojanski pevski zbor, ki je pod vodstvom Humberta Mamola zapel najprej »Zdravljico*, nato še štiri pesmi V soboto zvečer; Prešernova proslava na Opčinah V okviru vsakoletnih Prešernovih proslav, ki jih prirejajo posamezna društva, so se tudi Openci, člani p.d. <*Tabor», spomnili velikega pesnika in ga z dostojnim, pretežno glasbenim sporedom počastili na sobotni proslavi v openskem Prosvetnem domu. Številnemu občinstvu, ki je prav do kraja napolnilo prenovljeno o-pensko dvorano, so se najprej predstavili člani mladinskega pevskega zbora Glasbene matice, ki so pod vodstvom pevovodje Janka Bana in ob klavirski spremljavi pianistke Neve Merlak-Corradove zapeli tri ljudske pesmi: Ježevo ljudsko izštevanko »En ten tene-va*, Kuharjevo «V dolinci prijetni* ter Ukmarjevo cDrežniška*. Napovedovalka Nadja Sosič je nato predstavila glasbeni ansambel «Naši mladi*, ki se je ob tem skupnem srečanju s Francetom Prešernom predstavil z željo, «da bi se imeli radi* m kjer koli bi hodili, tda bi bili povsod dobre volje*. Marjan Škerlavaj (baterija), Vinko Škerlavaj (električne orgle), Magda Ferlot (harmonika) ter pevci Barbara škerlavaj, Peter Filipčič, Martina Repinc, Tatjana Levstik in Suzana Škerlavaj so lepo in živahno zapeli *Mi se imamo radi* ter »če študent na rajžo gre*. Nekoliko starejši člani glasbenega ansambla iTaims* (po začetnih imenih izvajalcev), prav tako iz Finžgarjevega doma kot *Na-ši mladi*, pa so podali melodije iPrelepa Gorenjska*, »Med brajdami*, uKmetič praznuje*, »Ej prijatelj*, otožno «La paloma* ter Moj rodni kraj*. Slednjo je ob glasbeni spremljavi Anice Šker- TOM E! SVETIMA V K ASA PRVA KNJIGA Približal se ji je in jo gledal z zatajevanim ognjem. Objel jo je okoli ramen in jo stisnil k sebi. Sramežljivo se mu je skušala izviti. Izpustil jo je, kot bi se zavedel, da je na napačni poti. Sedla sta k mizici. «Nevami in lepi ste, Ana. To sem ugotovil, ko sem vas prvič videl. In prekleto mi je žal, da vas moram tako naglo poslati v ta br.og.» «Ne verjamem, da sem lepa. In le zakaj bi bila nevarna? Tega ne razumem. Običajno dekle sem. In nič posebnega ne čutim v sebi,» mu je odvrnila, čeprav ji je bilo njegovo dvorjenje všeč. «Ni tako. Verjemite mi. Z navadnimi ženskami se sploh ne menim in ne izgubljam časa. Zelo lepo dekle ste. Lepa ženska je pa, brez izjeme, nevarna vsakemu moškemu. Neprestano opozarja nase, zbuja iluzije in vznemirja. V iluziji pa je človek omamljen, slep in popustljiv. Posebno vojak je na gojem k tej bolezni. To je tudi vzrok, da sem vas izbral za posebno nalogo, čeprav bi ml bilo ljubše da bi ostali v moji bližini, če hočem biti odkrit.* «Kaj takega mi ni prišlo nikdar na misel, Je pa zanimivo!« «Res je in popolnoma naravno. Vi ste premladi, da bi se zavedali svoje moči. Najbrž tudi premalo m;s'ite o sebi Za pn.fnniiito si: lepota je moč ženske, kot je nu>č lepota moškega Nevarna pa je lepa ženska moškemu predvsem zato, ker ji lastnosti, po katerih hrepenimo moški, enostavno pripišemo, ne da bi imeli potrdila za to. Vidite, to je omama razuma. Zo- prni so mi čustveni moški, zoprne pa so mi t.udi razumarske ženske. Zdi se mi pa, da sta se v vas spojila čutvo in razum v pravem razmerju. To pa je očarljivo. Ali je tako, moja dama?« se je zasmejal major Helmut Woif. Malo je pomislila in mu odgovorila: «Tako je, gospod major, če vi tako pravite. Nimam dokazov, da bi z njimi lahko ovrgla vaše, prav gotovo z izkušnjami pridobljene trditve. Preveč ml laskate. Nerodno mi je, če me kdo hvali. Nimam zaupanja vase, zato nikdar ne vem, kdaj kdo resno misli, ali pa se z menoj le šali.» «Jaz govorim resno. Celo tako resno, da vse kar govorim, nekako spada v poslovnost, v okvir informacij, sproti vam pojasnjujem del svojih dljev ki jih imam z vami.« ((Prijetna mi je vaša skrb. Dovolite mi, da nekaj pripomnim.« «Prosim! Spadate med ljudi, ki jim mnogo dovolim.« «Me veseli! No, nekaj o vas kot moškemu. Mislim, da združujete v sebi tigra in misleca. Bojim se vas, zelo bojim, in vendar se počutim v vaši družbi varno in prijetno.« cO, ne bom vas požrl, če sem tiger. Dam vam besedo,« se je zasmejal Wolf, ker mu je ugajalo, kar je dejala o njem. Od zadovoljstva si je prižgal cigaro. ((Pristavite kavo, če vam je prav in natočite nama chery, saj veste, da nerad hodim po hotelih in lokalih. Z vami moram spregovoriti nekaj o stvareh, o katerih je potrebno, da veste tudi mojo sodbo. Vse gre kaj naglo. Cas pa Je v vojni več kot zlato in ne vemo, ali dela za nas ali proti nam.« Opazoval jo je, ko je pripravljala pijačo in kavo .Ujela je njegove poglede in všeč ji je bilo, če so jo moški tako po-g d lov ali «Na zdravje, Ana!« Trčila sta in morala je izpiti kar dvakrat zapovrstjo. Razgovor: z majorjem so bili prijetni in zanjo nekaj posebnega. Ni se ga naveličala ker se pri njem nikoli ni dalo ločiti, kaj Trije dijaki slovenskih višjih srednjih šol Ester Kuret, Ivo Širca M. Kapelj, ki so prebrali spomenico ^ ' /r "v,*-; < « ■ 'v,V/ I < f ^ m * * * * v'" ' : ■ Godalni orkester Glasbene matice, ki je igral na Prešernovi proslav* Vivaldijevo «Jesen» Moški zbor openskega prosvetnega društva «Tabor» je zapel štiri Pf®J" in zaključil proslavo s Prešernovo ((Zdravljico« v Vrabčevi prired« lava j (solistična kitara), Sergeja Guština (harmonika), Marja Lu-pinca (orgle), Igorja Košute (klarinet), Janka Beličiča (bas kitara), Marjana Babiča (spremljevalna kitara) ter Toneta Trenta (baterija) zopel Aleš Lupine. Domačinka Ljuba Košuta, ki je prikupno napovedovala ves program, je nato predstavila Toneta Trenta, ki je recitiral Levstikovo r.Na grobu Prešernovem*, nakar še cerkveni mešani pevski zbor, ki je pod vodstvom pevovodje Staneta Maliča, zapel Ferjančičevo v Matičevi priredbi «Pozdrav*, Ciganovo Vicenza - Roma; Lazio * Sampdoria - Milan; Vare- Cagliari B * IZIDI vf*?zo — Modena (Balanta - Ternana 1-1 3-0 2-1 1-0 1-0 3-1 1-0 2-0 1-0 za — *Cesena p *° - Livorno v«tanzaro - *Novara aiermo — Massese erugia — Casertana fisa ■— Mantova Beggiana — Bari Atalanta Mantova fiari Modena nerugia Brescia E^nzaro petnana “01110 Monza ,.eggina r'v°rno Bovara Arezzo nsa pMermo »sertana I^anto if»ena Massese B . PRIHODNJE KOLO Og. p " Perugia; Brescia - Cese-4r’Casertana - Como; Catanzaro -se fantova - Novara; Masse-Mon»jTarant°: Modena - Atalanta; VonvT ^ Palermo; Reggina - Li-°’ Ternana - Piša. A SKUPINA 3-3 2-0 2-1 2-1 1-0 2-2 1-0 1-1 0-0 3-1 — Brescia 1-1 LESTVICA 20 9 10 1 24 7 28 20 11 6 3 23 9 28 20 11 4 5 23 13 26 20 7 9 4 15 15 23 20 7 8 5 16 12 22 20 7 8 5 17 14 22 20 8 6 6 17 15 22 20 8 5 7 21 15 21 20 6 9 5 17 22 21 20 7 6 7 19 21 20 20 7 6 7 14 20 20 20 7 5 8 13 14 19 20 7 5 8 17 18 19 20 6 6 8 16 17 18 20 5 8 7 13 18 18 20 4 9 7 17 20 17 19 3 9 7 14 19 15 20 8 9 8 13 20 15 19 3 8 8 9 15 14 20 2 6 12 10 24 10 a- izidi p ^sandria — Lecco bj5°va — Verbania flar oenza — Rovereto ■atris ®na — Legnano Treviso Seregno Triestina je z neodločenim izidom, in predvsem z raztrgano ter neučinkovito igro, zopet pokazala svojo slabost, Parma pa je kljub popolnemu gospodarjenju na sredini igrišča ustvarila le malo priložnosti za gol in je bila konec koncev celo bližja porazu. Pri Triestini vsekakor nekaj ni v redu. Mislim, da gre predvsem za kondicijsko krizo Scale, to je edinega veznega igralca, kateremu lahko zaupajo vlogo režiserja. Kot v prejšnjih tekmah, je Scala zdržal samo pol ure, nato pa je povsem popustil in samo pozitiven nastop Truanta ter Pestrina (samo v obrambi) je nekoliko rešil moštvo. Na srečo pa je v drugem delu bočno popustila tudi Parma, tako da je d’Ambrogio ostal praktično brez dela. Scala pa spet ni edini krivec za slab nastop: obramba, ki je sicer imela opravka le s tremi nasprotniki, je pokazala mnogo negotovosti; Rigo je samo s številnimi prekrški ustavljal Paganinija, Pestrin kljub vsej požrtvovalnosti ni mogel vedno slediti odličnemu Rancatiju (drugi igralec, katerega je Triestina prodala za «kos kruha» in sedaj uživa velik ugled), D’Eri pa je s svojimi slepimi odboji samo prekinjal nasprotnikove napade a še tu je večkrat pustil kakšno vrzel. Še dobro, da je Del Piccolo naletel na dober dan in povsem nadkrilil nevarnega Favo. Napad je opravil svojo že standardno igro, ki sloni predvsem na Ciclitorovem izkustvu in na Fregonesejevi učinkovitosti. Srednji napadalec ima sicer največ zaslug za dosežek, saj je znal odličho pasti, ko mu je Gioia odločno nasprotoval pred vrati in je s tem dosegel enajstmetrovko, ki se je vsem zdela vsaj dvomljiva. Tretji napadalec je bil zelo požrtvovalni Tumiati: igral je sicer zadovoljivo, mislim pa, da bi bilo vseeno bolje uporabljati kakega mlajšega igralca (Rakar dosega v vrstah reprezentance precej golov, prej ali slej jih bo tudi pri Triestini). O gostih smo že rekli, da niso bili kos svojemu slovesu. V prvem delu so sicer še prikazali nekaj dobrih potez, predvsem zato, ker so imeli pobude na sredini igrišča in so torej lahko podajali nevarnima Fgvi in Rancatiju.,,Zaradi,,pečnega Del Piccola pa moštvo nikoli ni prišlo prav do vrat, zato pa je tudi zanj neodločen rezultat zadostno plačilo. Sodnik je bil tudi tokrat zelo slab; s svojimi napakami pa je oškodoval obe moštvi. # * # Presenetljiva Padova je ostala sama na vrhu lestvice. Preseneča pa ne toliko njena zmaga nad skromno Verbanio, temveč delni neuspeh Alessandrije na lastnem igrišču. Sicer pa je bil potek tekme z Leccom takšen, da se lahko moštvo v sivem dresu le veseli neodločenega izida, saj se je prvi polčas končal pri stanju 3:1 v korist gostov. Čeprav je domače moštvo povsem nadigralo nasprotnike je plačalo za grobe napake svojega vratarja. Vodstvo Padove je sicer začasno, saj je tudi Reggiana zmagala in tako s tekmo manj zasedla drugo mesto. V splošnem je 21. kolo poteklo v znamenju premoči napadov, ki so dosegli skupno 26 golov. K temu je poleg Alessandrie in Lecca precej pripomogla Venezia, ki je gladko odpravila Derthono, pa tudi Solbiatese in Seregno, ki sta si le po zagrizeni in navdušujoči borbi razdelila izkupiček. Piacenza je prekinila serijo negativnih nastopov in je spravila v zagato Rovereto, katerega položaj na lestvici ni več tako trden. Lahko rečemo, da je bilo nedelj- -„,no našem velikem načrtu je tudi vaša, Ana. Poslali vas j.v &tab alpske cone, ki vodi odpor na področju do Trsta.« ^ So n kak^na moja naloga?« je vprašala z velikimi očmi, Parile senco strahu. N» v7a vas nihče ne odkrije, čakali boste na posebno nalogo, s« v 111 vas po nepotrebnem izpostavljal nevarnosti, želim, da *°Vaii ^ P®!0111 boste ostali tolmač v našem štabu in sode-<(lfPrl posebnih nalogah.« koliko časa bom tam?« Včai c dva. Najdlje do zime, ko se bo naša operacija >/a- Koristite nam lahko več kakor četa pogumnih mož.« Opt^I&da Je in strah pred novimi nevarnostmi jo je prevzel. }, Ie zaskrbljenost v njenem obrazu. Morate se obnestd. Bolje, kakor se Je kdor koli doslej. VfPeh bo moj uspeh in moj uspeh vaš. Ljubim nevarnost, in uspeh. Nekaj nemirnega imate tudi vi v krvi. Za si tale kj ga p0mnim od takrat, ko sem v prvih bo^v^demije vneto prebiral Nietzscheja in mi je bil še prav PTlf,!10 všeč, ker je tako preprost in pomemben: KDOR NI ?• naj ne seda na robove prepadov!« bdovit izrek. Zapomnila si ga bom.« Zaploskala Je. «Mi-»hu^dava k pticam.« «0hOrlao> ne! Jaz sem samo lastovka.« pa se zavedajte, če se Imate za ptico! Vse, kar V Mša Oklepa nase, kar ostaja na tleh, ko se ptice dvigajo il&Vajj'6’ Jih sovraži in jim zavida. Pred temi so ptice vedno v Nlitd In kaJ more Ptica? Lahko jih prezira, vendar mora Menj banje, ker ni ptice, ki bi lahko živela samo na nebu. zelo zavidajo. Jaz pa živim mimo njih. če sem bom močnejši, če sem slabič, naj podležem!« S£r--................“T'"1............................... v a skupim c uce V medlem srečanju točka za Triestino Triestina — Parma 1:1 (0:0) TRIESTINA: D’Ambrogio, Rigo, Martinelli; Del Piccolo, D’Eri, Pestrin; Tumiati, Ciclitira, Truant, Scala, Fregonese. Chendi, Moretti. PARMA: Barducci, Baldan, Piaser; Gioia, Riccardi, Chiossi; Paga-nini, Rancati, Fava, Regali, Casini. Fiaccadori, Borea. SODNIK: Bianchi (Firence) STRELCA: v 60’ Fregonese (enajstmetrovka), v 67’ Rancati. Kljub precejšnjemu slovesu gostov smo bili priče zelo medli igri. sko kolo pozitivno za Monfalcone, ki je tudi v drugem srečanju presenetljivo ustavil Udinese. Po zmagi na lastnem igrišču so Tržičani namreč tudi v Vidmu, kljub izključitvi odličnega branilca Trevisana, odnesli točko, s katero so se oddaljili od že demoralizirane Sotto-marine ter se približali ostalim kandidatom za obstoj. uk OLIMPIJSKE VESTI Na predolimpijskem tekmovanju v Sapporu na Japonskem je v moški smučarski štafeti na progi 4X10 km zmagala Sovjetska zveza v času 1.58’23”84. Druga je bila Švedska (2.00’26”55), tretja Švica, četrta Finska itd.. V skokih so prevladovali Japonci. Zmagal .je Jukio Kasaya s skokoma 84,5 in 83,5 metra, drugi je bil Sovjet Žeglanov (84 in 78,5 metra) tretji pa Nemec Wolf. V hokeju na ledu je Jugoslavija premagala japonsko ekipo Honšu z 9:3, japonska reprezentanca pa Norveško s 7:5. V dvosedežnem bobu vodi po dveh spustih Švica pred Zahodno Nemčijo. Italija je šele četrta. V prvi jugoslovanski ligi je ljubljanska Olimpija premagala Rabot-ničkega s 67:64 iu si je s to zmago verjetno že zagotovila članstvo v prvi ligi tudi za prihodnje prvenstvo. KOŠARKARSKA LIGA MLAJŠIH MLADINCEV Borovci zapravili vse možnosti za uvrstitev v finalni turnir Drevi bo prvo moštvo «plavih» igralo na Opčinah proti Šentvidu SERVOLANA - BOR 54:40 (23:26) POSTAVA BORA: Podobnik 3, Kapic, Zavadlal 10, Šare 7, Valter Hrvatič, Kralj 13, Stojan Hrvatič 7, štokelj. SODNIKA: Persoglia in Bonicieh iz Trsta. Borovi mlajši mladinci so si z nedeljskim porazom proti Servolani zapravili vsako možnost vstopa v finalni del tega prvenstva. V finalnem tekmovanju te skupine bosta torej nastopila POM iz Tržiča in Šervolana. Borovci so tretji. Nedeljska tekma se je začela u-godno za naše košarkarje, ki so v prvem polčasu trdno držali pobu- niiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiininiii|||||||||||l|||l||||,|ll||||||||l|imiimll|ll|im||,l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||| - Sottomarina Jhestma - Parma It . 1 V^nese — Monfalcone 6nezia - Derthona LESTVICA Nova feiana j^dria V*co §Sr fe*8*10 glose C«"« i^reto ®tnarina Ce0ta- i a ' Triestina; Lecco - Pia-c°ue ’ Izgnano - Trento; Monfal-\ & ^ssandria; Parma - Pado-8ho . .yereto - Pro Patria; Sere-hese. jfcnezia; Sottomarina - Udi-ireviso - Solbiatese; Verba-Re8giana. 21 13 0 3 33 16 31 20 10 10 0 24 5 30 21 11 8 2 24 12 30 21 10 8 3 31 16 28 21 9 7 5 33 25 25 21 7 11 3 21 16 25 21 6 13 2 13 7 25 21 9 6 6 24 16 24 21 9 4 8 20 18 22 21 6 9 6 22 21 21 21 7 6 8 16 17 20 21 5 8 8 17 29 18 21 3 12 6 14 24 18 21 5 8 3 21 25 18 21 4 ,8 9 13 18 16 21 3 10 8 12 19 16 20 4 6 10 9 19 14 19 3 7 9 10 25 13 21 1 10 10 11 24 12 21 3 4 14 13 29 10 ODBOJKA V ZENSKI B LIGI Nepravilni posegi sodnikov v tekmah ženskega prvenstva je na dušek izpraznil svoj kozarec in razgreto na- Je babica vojne. Saj Je potonila človeku kamen v Sfa‘,ltobJe in zdaj avtomatsko orožje. Nikoli ne podcenjuje K nlL^t'Va> W neti spopade med ljudmi bolj kot med zvermi. vojne stvari za danes! Vi se smehljate, samo smeh- CAAM GALILEO — SOKOL 3:2 (15:11, 11:15. 15:13, 9:15, 15:13) CAAM: Da Olio, Ricco Ferrari, Bagnacani, Polo, Pagliarulo, Mon-ticelli, Varani, Finotti. SOKOL: Švab, Gaorovec, Zidarič, Škerk, Petelin, Colja, Rebula, Furlan, Legiša. SODNIKI; Zanchi (Bergamo), Ga-leotti, Bedoni (oba Reggio Emilia). Ni zadostovalo, da se je tekma začela ob 21.45 in da je Sokol van-dral po mestu 2 uri preden je našel športno poslopje temveč je tudi sodnik igral izredno vlogo v tekmi. Kot smo dejali se je tekma pričela dokaj pozno in resnično povedano nismo pričakovali takega nastopa mladih in požrtvovalnih Na-brežink. V prvem setu so Nabrežin-ke zaigrale nezbrano in doka.i nervozno, kljub težavam pa so dosegle 11 točk. Drugi set pa je potekal precej drugače. Nabrežinke so takoj prijele vajeti tekme v roke in z mimo in lepo odbojko premagale domačinke. Tretji set je bil zelo borben in vse je kazalo, da bodo Nabrežinke zmagale, ko je nastopil neizprosen in nesramen sodnik, ki je z dvema domačinkam podarjenima žogama odvzel mladim Sokolicam set, ki je bil že osvojen. To je bil hud udarec, a naša de kLeta so dobro reagirala in dobesedno uničile domačinke. Pri stanju 2 :-2 -je' postala tekma zelo napeta. Set se je pričel katastrofalno za naše odbojkarice, saj so menjale igrišče pri stanju 8:2. Toda Nabrežinke so tedaj zaustavile nasprotnika s tako igro, kakršne še nismo videli pri naših dekletih. Nizale so točko za točko in prišle končno v vodstvo pri stanju 9:8. Tedaj pa je v igro odločilno posegel sodnik, ki je dobesedno ogoljufal Nabrežinke. A kljub tem oviram so slovenska dekleta igrala še bolj zagrizeno. Pri stanju 12:9 za Nabrežinke .je Švabova servirala s silovitim udarcem, katerega je nasprotnica branila s pestmi, druga dvignila tretja pa tolkla v mrežo ^ Za sodnika akcija še ni bila končana in domačinke so ponovno gradile igro ter prišle do neverjetne točke. Tedaj so naša dekleta omagala fizično in moralno in izgubile 15:13, lahko pa so s ponosom zapustile po dveh urah trde borbe telovadnico. Ob tem zaključku je publika ploskala našim igralkam, sodniku pa žvižgala, kar se je dalo. Priznati pa moramo, da je bilo občinstvo zelo vljudno, posebno pa vodstvo domače e-kipe, ki nas je tudi spremljalo na vlak, ko smo se vračali. Ta poraz Sokola je bil popolnoma nezaslužen. Videli smo, da dekleta igrajo, dajo vse od sebe in prej ali slej bo smola prenehala in tedaj bomo dejansko videli, katero mesto zasluži Sokol v končni lestvici. F. R. I BREG - ULTRAVOX 3:1 (15:4, 15:13, 8:15, 15:11) BREG: Klabjan, Hmeljak, Slavec, Foraus, Kafol, Barut, Zobec. SODNICA: Luciana Volpe. Dekleta Brega so na svojem go stovanju v Brescii odigrala gotovo svojo najslabšo tekmo tega prvenstva. Vse .jim je šlo narobe. Svoje igre Brežanke nikakor niso uspele urediti. Igrale so neurejeno in ne-povezalo. Obramba je odpovedala skoraj v celoti, napad pa ^je deloval od časa do časa. Očitno je, da šesterka preživlja krizo, ki je prišla na dan že v prejšnjih tekmah in je v Brescii prav gotovo dosegla svoj vrhunec; igralke so bile v tem nastopu zelo živčne. Utrujenost pa dolgi vožnji jim je lahko le v delno opravičilo. Pri ,vsem tem je imel Breg srečo, da je naletel na nasprotnice, ki so igrale še slabše od njega. Tako je zgubil le en set, ohranil pa obe točki in se vrnil domov s celotnim izkupičkom. Vsekakor p>a bo morala ekipa v prihodnje pokazati nekoliko bolj učinkovito in urejeno igro, če bo hotela zmagovati tudi proti drugim, močnejšim postavam. BOR 1:3 PRIMAVERA MARZOTTO (15:12, 12:15, 11:15, 12:15) Švagalj, Kodričr ” Bezeljak, BOR: Boi«tae£"\ Kalan, Artač, Hrovatin, Pečar,. PRIMAVERA MARZOTTO: Pon-so, Bonato, Cenci, Splendore, Ra-goso, Saltarin, Paiola, Venturi, Gre-golo, DalTArmellina. V nedeljo se je zaključil prvi del prvenstva B lige v zadnjem kolu pa .je Bor doživel poraz s skoraj tradicionalnim izidom 1:3. Vendar pa so «plave» zaigrale neprimerno bolje kot preteklo nedeljo proti ekipi OMA. Uspešno so gradili igro, servisi so zadovoljila, nekoliko pa je pešalo prestrezanje nasprotnih servisov. Najboljša igralka v Borovi vrsti je bila takrat Bolči-nova, ki je odigrala najboljšo tekmo tega prvenstva. V obrambi je prekosila samo sebe, ko je reševala skoraj nemogoče žoge, pod mrežo pa je z odličnimi žogami zalagala tolkačice, med katerimi sta se zlasti odlikovali Pečarjeva in Bezeljakova. Borov nasprotnik je bil v nedeljo zanesljiva ekipa z dobro obrambo, v napadu pa se je posebno izkazala Cencijeva, ki je večkrat uka nila Borov blok. Tekma se je za borovke slabo začela, saj so nasprotnice povedle kar s 7:0. Vendar so po »time outu* naša dekleta zaigrala kot prerojena. Začela so graditi igro in prisilila nasprotnice v obrambo ter po napeti igri osvojila set. Drugi niz je bil zelo izenačen. E-kipi sta se borili za vsako žogo, toda borovke so v odločilnem tre nutku igre popustile, kar je nasprot- nik seveda izkoristil in dosegel «pet-najstico«. Podobni igri smo bili priča v tretjem setu. Borovke so od časa do časa res dobro zaigrale, lepim akcijam pa so sledile napake, ki jih je povzročila predvsem živčnost nekaterih igralk . Vse je kazalo, da bo za zmago ene ali druge ekipe potrebnih pet setov. V 4. nizu je namreč Borovi ekipa uspelo, da je z dobro igro povedla kar z 8:1. Naša dekleta so pa potem nerazumljivo popustila. Marzotto je tako najprej izenačil, potem pa povedel in po razburljivi borbi, ki se je med ekipama vnela ža vsako točko, osvojil niz in s tem tekmo. Borovke so sedaj s štirimi toč kami obtičale na 4. mestu na lestvici. Pred začetkom prvenstva je »plava* ekipa sicer merila na višjo uvrstitev, če pa upoštevamo odsotnost najboljše Borove igralke Sonje Pemarčičeve, naših deklet nikakor ne moremo grajati, več res niso mogle narediti. INKA ATLETIKA V Forth Warthu je svetovni rekorder v metu krogle Randy Mat-.son sunil stoje orodje 20,83 cm da-Ičč. Ta rezultat ’je ddsegel na tek-movanju v dvorani. . —. ..... . .....,_. ..v..... .i, do v svojih rokah in vse .je kazalo, da bodo le ugnali površne domačine, ki so bili poleg tega dokaj živčni. V prvem delu igre so namreč «plavi» lepo prodirali v nasprotno obrambo, pod lastnim košem pa so bili budni. V drugem polčasu pa so naši igralci zelo popustili, kar so seveda izkoristili domačini, da so si nabrali najprej majhno razliko, katero so nato povečali in so tudi zanesljivo zmagali. » * v* Borovi člani bodo drevi na Opčinah, ob 20.30, v telovadnici igrali prijateljsko tekmo proti slovenski peterki iz Šentvida. Za borovce bo to lepa priložnost, da se oddolžijo za zadnje poraze z zadovoljivim nastopom proti slovenskim košarkarjem, ki so že pred časom izrazili željo, da bd se pomerili z našimi igralci. «Plavi» so namreč lani odigrali več prijateljskih _ tekem s slovenskimi ekipami, s Šentvidom pa niso nikdar vzpostavili stikov. «Plavi» bodo poleg tega tudi poskusili svoj sistem igre pred težkim gostovanjem, ki jih v nedeljo čaka niiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiuiiiimiiiiHimiiiiMiiiiiiii Bologna - Juventus 1 Cagliari - Lazio 1 Catania - LR Vicenza X Milan - Foggia 1 Napoli - Sampdoria X Roma - Inter X Torino - Varese 1 Verona - Fiorentina X Atalanta - Ternana 1 Piša - Mantova 1 Reggina - Bari 1 Triestina - Parma X Savona - Rimini X KVOTE 13 — 1.813.200 lir 12 — 70.300 lir STAVNI LISTEK ZA PRIHODNJO NEDELJO Fiorentina - Catania Foggia - Napoli Inter - Bologna Juventus - Verona LR Vicenza - Roma Lazio - Torino Sampdoria - Milan Varese - Cagliari Casertana - Como Modena - Atalanta Ternana - Piša Parma - Padova Chieti - Pescara r T " ODBOJKA BOR-PRIMOREC 2:0 (15:5, 15:4) BOR: Hrovatin, Artač, Kalan, Kodrič, Bolčina, Švagelj. PRIMOREC: I., L. in S. Kralj, Milkovič, Dragani, Ferluga, A. in G. Busletta, W; in M. Padovan. V nedeljo je bilo v predtekmi ženske B lige na stadionu 1. maj na sporedu srečanje mladinskih ekip Bora in Primorca. Zmagala je ekipa Bora z rezultatom 2:0. O tekmi _ _ . , ... . . | ni veliko povedati, saj je bila Bo- v San Dona. V drevisnjem srečanju rova prelnog očitna, kar jasno kaže bodo borovci nastopih s svojo obi-1 tutj| rezujtat čajno postavo, ki je: Zavadlal, Fabjan, Rudes, Lakovič, Starc, Škerlj, Sirk, Ambrožič, Pertot, Kralj. PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV Don Bosco - Bor 58:51 Polet - Šervolana 44:32 b. 1. Prijateljska tekma dečkov Polet-Bor 35:29 V petek sta se na stadionu «1. maj» spoprijeli v prijateljski trening tekmi ekipi dečkov Bora B in Poleta. Tekma je bila borbena in včasih tudi tehnično na zadovoljivi ravni. Poletovci so bili tehnično boljši od borovcev in so tudi zasluženo zmagali. Postavi: BOR: Ervin Žerjal (k) 6, Ražem 4, Sergij čok, Vatovani, Siega, Bu-rolo 2, I. Kuret 14, Fabijo Čak 2, Fabijo Gombač, Oblak, Renato Gombač, Perko, Trampuš. POLET: Sosič I. 7, Tavčar I. 1, Tavčar n. 6, Sosič H. 8, Sosič in. Malalan 2, Sosič IV. 4, Kalin 4, Guštin, Purič, Čok. SODNIKA: Barazzutt« in Kapic. PROSTI METI: Bor 3:6, Polet 3:8. b. I. TELOVADBA V University Parku v ZDA je v meddržavnem srečanju ženskih telovadnih reprezentanc Sovjetska zveza premagala Združene države s 151,25-148,90. Med posameznicami je zmagala svetovna prvakinja Ljudmila Tu-riščeva. Z nedeljsko tekmo se je za Borovo ekipo zaključil prvi del prven- ■ stva. Borovke so izgubile samo eno tekmo in sicer proti močni ekipi OMA, vendar pa se morajo naša dekleta zavedati, da s tem porazom še ni vse izgubljeno. Če jim bo namreč uspelo, da bodo svoje nasprotnice premagale v povratnem kolu, bodo imele še velike možnosti, da ponovijo blesteče uspehe, ki jih je Borova mladinska ekipa dosegla v prejšnjih letih. Še dva izida tega tekmovanja: Zarja - Primorec 2:1 Bor - Gaja 2:0 INKA V moški odbojkarski D ligi je CSI premagal Breg s 3:0 (15:12, 15:2, 15:10). 1 t 1 J | : |g : J 1. — 1. Giancarlo 2. Marsigliese 2. — 1. Barbarisio 2. Stefan 3. — 1. Pelopia 2. Zebrone 4. — 1. Cabochard 2. Cinqualino 5. — 1. San Giorgio 2. Quartely 6. — 1. Verze 2. Emilio KVOTE 12 - 5.139.731 lir 11 — 489.498 lir 10 — 37.516 lir 2 X 2 1 1 1 1 1 1 2 1 X ..............umi............................................. N A M! IN! TENIS V DVOBOJU ŽENSKIH EKIP Kras dvakrat premagan v tekmi proti Semedeli V nedeljo je ženska ekipa Krasa odigrala dve prijateljski srečanji s prvo in drugo postavo Semedele iz Kopra. Tekma je služila predvsem kot priprava za bližnje pokrajinsko in deželno prvenstvo, poleg tega pa sodi v okvir prijateljskih stikov, ki jih je Kras navezal s sosednjimi ekipami onstran mej?, predvsem pa z ekipo iz Kopra. Glede na Ur žino obeh mest, se bodo taka sre- Zarja — COMA Mobili: Nevi ja Bandelj tolče s centra Čanja v bodoče še pomnožila, saj predstavljajo neprestano primerjanje napredka obeh ekip. O tekmi sami ni kaj dosti povedati. Kras je imel malo možnosti za zmago, kljub temu pa je precej razočaral. Ob tekmi z A in B ekipo Semedele je izgubil s 4:1, kar pomeni nazadovanje v primerjavi s prejšnjim šhečahjem, v laterem Je" zmagal s 3:2. Razočaranje ne predstavlja toliko rezultat, kot igra naših predstavnic. Čeprav je Sonja Milič premagala dve^ nasprotnici, ni pokazala svoje značilne napadalne igre, razen v enem samem setu, predvsem zato, ker se med igro ne premika. Miličeva je sicer precej gotova v «pim-planju«, če pa se za mizo ne premika, ne more preiti v napad, ki bi ji edini lahko zagotovil zmago proti gibčnim in hitrim nasprotnicam. Tudi Darja Kobal je igrala slabo, saj ni obvladala niti osnovnih udarcev. Postave ekip: Semedela A: Vučič, Vesel. Semedela B: Kolman, Sukljam Kras: Milič, Kobal. Izidi: Semedela A - Kras 4;} Semedela B - Kras 4;i e. b. OBVESTILA SPDT sporoča, da bo telovadba za odrasle odslej samo ob četrtkih zvečer ob 20.30. Telovadba bo še nadalje v telovadnici liceja F. Prešeren na Vrdelski cesti. • * • OBVESTILO ŠD Breg sporoča, da bosta zaradi velikega števila vpisanih za nedeljski izlet v Nevegai na razpolago dva avtobusa. Rok za vpi-sanje je torej podaljšan do srede, 14. februarja zvečer. Na razpolago je še nekaj mest. ljate in čudovito znate poslušati človeka, kar je veldko priznanje tistemu, ki govori, obenem pa je za žensko pogoj, da se je ne naveličaš.« Za hip je umolknil in nato predlagal: «Popajva še nekaj, Ana! Včasih je prijetno biti pijan ali krvi ali vina ali ljubezni in živeti samo za danes, brez včeraj m Jutri.« Ana je natočila. Ko sta izpila, je začutila, da postaja omotična in razigrana. Videla Je, da je iz majorjevih oči izginil hlad, da Je prijazen, morda zaljubljen, vsekakor pa dobro razpoložen in zgovoren. Prijel jo je za roke. «Kako nežne In lepe roke imate. Po očeh in rokah ocenjujem človeka. V očeh je duša, v rokah značaj in temperament. Samo brati je treba znati.« «Vi mnogo veste o človeku.« «Več o ljuden, manj o človeku, najmanj o sebi.« «Kako to? Tudi jaz se zalotim, da se prav nič ne poznam.« «Zelo enostavno. Nagnjeni smo, da bežimo pred tem, česar ne poznamo in kar nas plaši, k stvarem, ki so preproste in jih lahko obvladamo. Zato se zatekamo k drugim,« je dejal in nekoliko močneje stisnil njene roke v svojih. «Boli me. Kako močne roke imate. Moje se kar izgubijo v njih.« «Močne roke Imam. Vojaško kariero sem začel pri gorskih lovcih. Mnogo sem plezal v Alpah. To utrjuje voljo. Je pa tudi sla po življenju. Nihanje med življenjem in smrtjo daje našemu bitju tisto, kar da železu kaljenje, življenje brez tveganja je kruh brez soli. Navadno dolgočasje.« «V vas je duh Vikingov. Imam vas za utelešeno drznost.« «Morda. Toda niso bili le Vikingi utelešena drznost. Drži pa, da so bili precej razvpiti. Jaz tudi naše preziram. Mi smo okuženi z malomeščani in s prežvekovanjem povprečnosti, ker imamo množico ljudi brez lastnih misli. Ne veste, kakšna gniloba se skriva v našem zaledju. Ko premagamo svet, se bomo spopadli z lastnim gnojem. Ti nam kopljejo grob bolj kakor Judje. Pa pustiva to, Ana, da ne rečem kaj takega, kar bi teže prenesla. Z vami sem pošastno odkrit. Drugače z niko- mer. Zlata zahteva našega časa je: lagati, ker je v rajhu vsakdo, ki je odkrit, sumljiv, živimo v stoletju laži in propagande, kar je eno in isto. Zato je govoriti resnico kaj nevarna zadeva. Vedno mora biti lepo podana in prikrita, da tekne. Čeprav v rajhu firer misli za vse, se lahko mnogo reče, samo treba je vedeti, kje, komu, kdaj in kdo kaj reče. Kdor zna uporabljati to resnico, ni v veliki nevarnosti, da bi zavozil. Vse to vam govorim le zato, ker ste mi blizu. Rad bi vas opozoril na mnoge nevarnosti, ki groze kot čeri v morju, za tiste, ki plovejo v megli. Teh stvari nas ne naučijo v šoli. Imeti je treba zanje poseben občutek, in tudi ni slabo, če se kdaj opečeš, ali pa da vidiš vsaj druge, ki so se osmodili, kakšno glavo brez las in brazgotine na koži, kjer so usahnili mehurji. Pri tistih, ki so preveč videli, pa morda tudi kakšno votlino, kjer so jim izkopali oči. O nekaterih mojih tovariših ni duha ne sluha. Zakaj? Ker niso upoštevali pravil igre v našem norem stoletju in so hoteli biti resnično resnični, ne da bi pri tem upoštevali svoje moči in možnosti. Prikrajšali so jih za glavo ali pa jim nasuli svinca v trebuh.« «Kar strah me je vaših besed, že mama me je večkrat opozorila, da govorim nepotrebne stvari in se včasih potegujem tam, kjer se ne da nič pomagati,« je rekla in si zaspano pomela oči. Major pa je dodal: «Prav zato sem vas opozoril. Dam vam dober nasvet. Molčite in poslušajte, poročajte samo to, kar zahtevajo, in ne zanimajte se za stvari, ki se vas ne tičejo! Izognili se boste marsikateri nerodnosti.« ((Poslušala vas bom.« «Vesel bom, če seme mojih besed ne bo padlo na kamen,« je dejal major, vstal in se sprehodil po sobi, da bi ukrotil strast, ki je zagorela v njem. ((Zamoril sem vas, kajne? Sem za to, da obrneva ploščo.« Stopil je k njej in jo od zadaj objel čez prsi, ji nagnil glavo in jo poljubil. Prepustila se mu je kot mrtva stvar, ne da bi se zganila. Sredi dejanja je začuden obstal. «Brez kompliciran j a, Ana, ostal bi pri vas, če me želite. Zelo ste me vznemirili.« Pogledal ji je v oči. Njih sinjina pa je bila kot nebo, kjer zmrzujejo zvezde. Rahlo se je nasmehnila. «Rekli ste, da ste neobčutljivi.« «Bijete me z mojim lastnim orožjem. In kaj, če nisem?« »Ljubše bi mi bilo, da ste, kot pa bi si mislila o vas da zvončkljate z besedami v prazno.« «in če ostanem kljub temu?« «V vaših rokah sem. Povedali ste mi dovolj. Imela pa bi občutek, da sem bila poceni kupljena. Mene ne bi imeli. Telo kakršno je moje, lahko najdete kjer koli. Jaz bi bila mrtva’ stvar, kar ne bi bilo zanimivo zame, še manj pa za vas ker ste verjetno zelo zahtevni.« Wolf se je zmračil in namršil čelo. Nekaj časa jo je opazoval in se boril v sebi, potem pa je rekel: »Razorožili ste me učinkovito in preprosto.« Boke so mu omahnile. «Tega, česar si želim pri drugih ne bi maral od vas. Bilo je dobro in potrebno, da nekaj več veva drug o drugem. Zahvaljujem se vam za prijeten večer« Oblekel se je, ji podal roko in odšel. Naslednjo noč je majorju Wolfu pogoltnilo delo v štabu. Od generala je dobil nalogo, da analizira stanje na vojnem področju do Trsta, glede na svoje zamisli o razkroju band. Kmalu po polnoči je odslovil večji del svojih ljudi, ki so mu urejevali podatke, sam pa se je lotil zaključkov. Na mizi je imel razgrnjenih nešteto papirjev, podatkov in poročil. Vztrajno se je poglabljal v najnovejše vesti o zadnjih partizanskih napadih, o stanju brigad in njihovih premikih in iz tega delal napotke za nemške enote. Po kapitulaciji Italije se je položaj hitro spreminjal, in potrebno je bilo naglo ukrepati, da se zajezi vsestranski partizanski prodor. Za spopad z Angleži in Američani je področje zahodne Slovenije z Julijsko krajino postalo bistveno važno. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 , Ul Montecchi 6/11 Telefon 95 823 . . Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 Naročnina ofnnČr]0 950 'ir. ~ vnaPrel' četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna V.6U0 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posa-™ e*n? .žt.evil.ka Y tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din. Postni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501 '3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 2220' Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno• upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasl’ 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P® upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societa Pubblicita ltaliana». Stran 6 9. februarja 1971 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZTT - Trii VČERAJ V DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE PODELJENE V LJUBLJANI PREŠERNOVE NAGRADE NA SLAVNOSTNI OSREDNJI SLOVENSKI PROSLAVI Priznanje za najpomembnejše kulturne in umetniške dosežke so prejeli Vida Juvanova, Stane Kregar, dr. Janko Lavrin, Savin Sever in Lucijan Marija Škerjanc - Povsod številne proslave ob Prešernovem dnevu (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 8. — Danes je bila v dvorani Slovenske filharmonije slavnostna osrednja slovenska proslava Prešernovega dne. Na njej so podelili tudi letošnje Prešernove nagrade, najvišje nacionalno priznanje za najpomembenjše kulturne in umetniške dosežke. Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju dramske umetnosti je dobila V*ia Juvanova, ki deluje v slovenskem gledališču skoraj že 50 let. Njene prve stvaritve segajo v pionirske čase slovenskega narodnega gledališča. Njeno umetnost oblikuje dognana profesionalnost in umetniška originalnost. Ob zelo širokem repertoarju je gledališka kritika ob likih Vide Juvanove u-gotavljala predvsem igralsko prisebnost, domislenost ni dognanost in virtuozno lahkotnost konverzacije. Zelo pomembno pa je tudi pedagoško gledališko delo letošnje Prešernove nagrajenke. Za življenjsko delo in slikarski opus v zadnjih letih je dobil Prešernovo nagrado slovenska slikar Stane Kregar. Sredi tridesetih let je s svojim delom bleščeče zastavil z našimi prvimi surrealističnimi kompozicijami, utiral slovenski umetnosti nova pota in tako prispeval velik delež njeni uveljavitvi v svetu. Tudi kmalu po letu 1950 je nastopil z drznimi kompozicijami ter z njimi na izrazito in specifično slikarski način izpovedal svoj odnos do sveta. Kljub abstraktni likovni govorici je bila njegova umetnost tesno povezana z življenjem. Pozneje se je vrnil spet k predmetu In figuri. Ta figuralika na novi višji ravni pa je tudi dokaz o svežini Kregarjeve umetnosti in njenem pomenu v slovenskem kulturnem prostoru. Za življenjsko delo je dobil Prešernovo nagrado tudi dr. Janko Lavrin, ki je opravil pomembno, v marsičem pionirsko delo kot posrednik slovenskih slovstvenih u-mefenin v tuje jezike, najprej v ru- ščino, pozneje v angleščino. Tujini je posredoval umetnine Franceta Prešerna, Ivana Cankarja, Alojza Gradnika, Otona Župančiča in Mateja Bora. Znaten delež prevodov je prispeval sam kot tenkočuten interpret najlepših strani slovenske lirike. Prof, Lavrin pa se je uveljavil tudi kot bleščeč esejist in raz-gledan pisec literamo-zgodovinskih monografij o velikanih evropske, predvsem ruske književnosti. Za desetletni opus pomembnih stvaritev na področju arhitekture je dobil Prešernovo nagrado diplomirani inženir arhitekt Savin Sever. Njegova osebnost se oblikuje ob odnosu do poslanstva, ki ga o-pravlja ustvarjalec vizualno-mate-rialne kulture našega okolja. Ta pojmuje nalogo v smislu plemenitega detajla ob celoti, z varovanjem neizkrivljenosti Interesov naše družbe in s kreiranjem humanega okolja za jutrišnjo rabo. S svojimi realizacijami je ustvaril nekaj izredno domiselnih arhitekturnih rešitev. V arhitektonskem strukturalizmu dobiva arhitektura Savina Severja lastne humanistične razsežnosti. Za življenjsko delo na področju glasbene kompozicije je dobil Prešernovo nagrado akademik Lucijan Marija Škerjanc. Kompozicija je u- najpomembnejši del plodovite in široko razvejane glasbene dejavnosti Lucijana Marije Škerjanca. Že njegovi prvenci, samospevi za glas in klavir so pred petimi desetletji naznanili bogato, nadarjeno osebnost. V njih je bilo že čutiti umetniški temperament, ki se je pozneje do kraja razodel, namreč lari-zem. Slogovno je Škerjanc izšel iz pozne romantike, a je sprejemal vase prvine kasnejših idejnih tokov, predvsem impresionizma. Kompozicijsko delo Lucijana Marije Škerjanca je zelo obsežno in raznovrstno. Posebej je treba omeniti novrstno prefinjeno instrumentaci-jo in sploh mojstrsko poznavanje kompozicijskega metiera. Skladatelj je bistveno pripomogel, da je nate glasba dosegla evropsko ra- Na nocojšnji osrednji Prešernovi proslavi pa so bile podeljene tudi nagrade Prešernovega sklada. Dobili so jih naslednji ustvarjalci: Lojze Filipič za dramaturško delo, Pavle Jeršin za vlogo Stockmana ln Hermana Celjskega, Oskar Kogoj s sodelavci Stanetom Bernikom, dr. Jankom Sušnikom in ing. Borisom Ferlatom za serijo foteljev počivalnikov v izdelavi novogoriške tovarne Meblo, Lojze Lebič za kompoziciji Korant za Simfo- metniško in zgodovinsko razvojno I nični orkester in Kons za komor- KRATKE VESTI BELFAST, 8. — V Belfastu je prišlo preteklo noč do ponovnih spopadov med britanskimi četami in demonstranti. Incidenti so se začeli, ko je vojaško vozilo povozilo Metno deklico, ki je bila na mestu mrtva. PARIZ, 8. — Po prekinitvi teheranskih in pariških pogajanj za petrolej se še ni zabeležila nobena uradna reakcija. Dejansko je OPEČ TOREK, 9. FEBRUARJA 1971 TRST A 7.15, 8.15. 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 11.50 Elektronske orgle; 12.10 «Pratika»; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Casamassi-ma; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.50 Instrumentalni ansambel; 19.00 Otroško petje; 19.10 «Srečanje z R. Nakr-stomjr 19.25 Zborovsko petie: 20.00 Šnort; 20.35 Fibich: »Žarka* opera; 22.55 Zabavna glasba. 14.30 Plošče resne glasbe; 15.30 Simf. koncert; 17.25 Strani iz albuma; 17.40 Jazz; 18.45 Astrologija; 19.15 Koncert; 21.30 Berlinski festival 1970. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za zečetek; 8.45 Albinonijev Koncert; 915 Polifonija; 10.20 Stravinski; «Pctru ška»; 12.00 Ravelove skladbe; 12.30 Strnjena opera; 13.30 Por tret avtorja: Chedini. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke bnx; 15.45 Ščepec poe- zije; 16.35 Domači avtorji. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 15.30, 17.00, 19 15, 22.30 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 7.35 Vesela glasba; 8 00 Glasbena galerija; 8.45 Program za mladino: 9.15 Zbor «Lino Mariani*; 10.05 Juke box; 10.30 Prisluhnimo jim; 11.15 Operne arije, 11.45 Glasba in pesem; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Jugoslavija v svetu; 14.15 Polke in valčki; 15.30 Program za mladino; 16.20 Melodije; 17.10 Spomini iz Dinjana; 17.45 Glasbeni klasiki; 18.30 Ritmi; 19.30 Prenos RL; 22.15 Glasbeni koktail. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 9.15 Vi in jaz, 12.10 Plošče; 13.15 Pisana glasba; 14.00 Popoldanski spored; 16.00 Glasba in knjiga; 16.20 Spored za mladino; 18.15 Najnovejše plošče: 18 45 Sindikalni in ekonomski piohtomt, 19.00 Plošče: 20.20 Koncert; 21.30 Neposreden prenos ob vrnitvi «Apol-la 14*; 22 30 Orkester II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Program z J. Fontano- 8.40 Orkester, 9.50 Radijska priredba; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Alto gradimento; 14.00 in 18.05 Zakaj in kako?; 15.00 Poljudna enciklopedija; 15.40 Enotni razred; zdravstvo; 16.05 popoldanski spored; 18.15 Izbrane plošče; 19.05 Najlepše pesmi; 21.10 Glasbeni spored z M. Bongior-nom; 21.00 Lepe melodije; 21.20 Ping pong; 22.00 Brez naslova; 22.40 Radijska priredba. III. PROGRAM 19.30 Couperin in Rossetti; 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Sodobna ital. glasba; 11.45 Baročna glasba; 12.20 Romeo in Julija; 13.05 Haydn, Mozart, Schubert; SLOVENIJA 7.00 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Foročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; V Obraščakovi gostilni; 9.35 Narodne iz Posavine; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Iz oper slov. skladateljev; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Melodije; 13.30 Priporočajo vam . ..; 14.10 «Moj svet je glasba*; 14.30 Orkester Bloch; 14.40 Mladinska: »Na poti s kitaro*; 15.40 Odskočna deska Ivo Možina, bariton; 16.00 »Vrti-ljak»; 16.40 Rad imam glasbo; 17.10 Simf. koncert: Koncert za dva rogova in orkester; 18.15 V torek nasvidenje!; 18.45 Družba in čas; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel "H. Burkata; 20.00 Melodije; 20.30 Radijska igra -M. Buljan: »Tajni predal*; 21.05 Lahka glasba; 22.15 Iz sodobne glasbe; 23.05 Literarni nokturno F. S. Finžgar: Iz spominov; 23.15 Pregled najnovejših dogodkov. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Poljubna znanost; 13.00 Slikanice; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 14.30 Nemščina; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.15 Slikanice; 18.45 Nabožna oddaja; 19.15 Poljudna znanost; 19.45 Šport in ital. kronika; 20.30 Dnevnik; 20.55 Rex Stout: »Nero Wolfe*; 22.00 Znanost in tehnika; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 18.30 Zimski špored; 21.00 Dnevnik; 21.15 Fellini: La neces-sita della fiaba; 22.15 TV film: «Mary e i bugiardis; 22.30 So dobna medicina. JUG. TELEVIZIJA 20.00 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Osn. sploš. izobrazbe; 14.30 Predolimpijske igre v Sapporu; 15.35 Ruščina — ponovitev; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.45 Tiktak; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Udo JUrgens 70; 19.05 Letalci in vseljudska obranila; 19.30 Vzgoja za življenje v dvoje; 19.40 Branje slovarja; 20.35 »Becket* - angl. film; 23.00 Poročila in pristanek Apollo 14. dovolil petrolejskim družbam trenutek oddiha in uveljavlja se prepričanje, da se bodo pogajanja srečno zaključila. DVA RUDARJA MRTVA Včeraj v Rablju smrtna nesreča TRBIŽ, 8. — Malo pred deseto uro se je v rudniku v Rablju zgodila nesreča, ki je zahtevala dve smrtni žrtvi. Rudarja — 32-letni Sergio Tonelli iz Rablja in 35-letni Salvatore Ma-nuelli iz kraja Domusnovas (Ca-gliari) — sta opirala strop, ko se je nenadoma vsula nanju zemlja. Premik zemlje je bil tako močen, da so ga zaznali celo izven jaškov, kjer so nemudoma sprožili alarm. Kljub naglici pa je bilo za rudarje že prepozno. Ko so reševalci dospeli do njiju, sta bila mrtva. Trupli so odkopali malo po petnajsti uri. Tonelli zapušča ženo in tri otroke, Manuelli pa štiri otroke in ženo, ki pričakuje še petega otroka. Manuelli se je priselil v Rabelj šele pred tremi meseci. Nesreča je globoko presunila rudarje in vaščane. Sindikalne organizacije so prekinile delo v rudniku in proglasile dan žalovanja. Tomaž Cuder no zasedbo, Mitja Mejak za umetniške radijske In televizijske dramatizacije pomembnih del slovenske proze, dipl. Ing. arh. Borut Pečenko za realizacijo trgovske hiše na Glavnem trgu v Mariboru, Ela Peroci za zbirko otroških črtic in pripovedi Na oni strani srebrne črte, France Peršin za slikarska dela, razstavljena v Kranju, Ljubljani in Zagrebu, Ivo Petrič za kompoziciji Intarzije za komorno zasedbo in Godalni kvartet 69 ter za kreativno umetniško vodstvo ansambla Slavko Osterc, France Rotar za veliko varjeno plastiko, nastalo v Ravnah na Koroškem, Forma viva 1970 in Jože Zupan za naslovno vlogo v televizijski drami Kaplan Martin Čedermac. Na ljubljanski univerzi so dopoldne podelili Prešernove nagrade študentom ljubljanskih visokošolskih zavodov. Ta visoka priznanja je dobilo 13 študentov filozofske fakultete, ena študentka prave fakultete, 5 ekonomistov, 12 študentov fakultete za naravoslovje In tehnologijo, 2 fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, 7 z elektrofakultete in 7 medicincev, 6 z biotehnične fakultete in študent fakultete za strojništvo. Nagrajence je pozdravil rektor univerze prof. dr. inž. Marjan Gruden, študentje so bili nagrajeni za uspele diplomske in seminarske naloge, 19 študentov pa je napisalo nalogo, ki je bila razpisana posebej za Prešernovo nagrado. Ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika so danes v Murski Soboti odprli razstavo pod naslovom »Knjiga — vez med narodi«, k: jo je ob izidu Prešernovega. Sonetnega venca v madžarščini in slovenščini pripravila Pomurska založba. Slavnosti so se udeležili številni ugledni gostje, med njimi tudi jugoslovanski veleposlanik na Madžarskem Geza Tikvicki, poleg tega pa tudi podpredsednik republiškega izvršnega sveta Slovenije dT. France Hočevar to pa predstavnik madžarske založbe ((Evropa«, ki je sodelovala pri izdaji Prešernovega Soneta v madžarščini. V mnogih slovenskih krajih po šolah to ustanovah to kulturnih domovih so bile danes priložnostne slovesnosti v počastitev slovenskega kulturnega praznika 8. februarja. Tako so v Celju odprli danes razstavo pododbora Društva slovenskih likovnih umetnikov. Podobno razstavo so odprli tudi v Slo-venj Gradcu v prostorih mestnega umetnostnega paviljona. Predstavniki gorenjskih občinskih skupščin pa so v okviru počastitve slovenskega kulturnega praznika izročili v Radovljici Pršemove nagrade šestim občanom to komornemu pevskemu zboru «Stame Žagar« iz Krope za posebne uspehe to dosežke na kultumo-prosvetnem področju. DRAGO KOŠMRLJ ŠPORT ŠPORT ŠPORT V NOGOMETNEM PRVENSTVU 3. AMATERSKE LIGE Odlično razpoloženi napad Brega dosegel v nedeljo kar pet golov Breg — Bar Veneto 5:0 (2:0) BREG: Favento. Posega, Čuk, Race, Watta, Mer t rdi, Zonta, Vižintin, Petaros, Mikuš, Grahonja (Krmec). BAR VENETO: Dainese, Zacchi-gna, Pecchiari, Bisiacchi, Delise, Pongratich, Colucci, Volpis, Fal-conetti, Zaratin, Greblo. V lepem in sončnem nedeljskem popoldnevu sta se pomerili pred 200 gledalci ekipi Brega in Bara Veneto. Rezultat dokazuje trenutno dobro formo Brežanov, ki so napadali skozi vso tekmo, tako da so igralci Bara Veneto le nekajkrat prišli do Faventovih vrat. Med nasprotniki .je bil najboljši Falconetti, pri Bregu pa je treba pohvaliti Zonto, Vižintina in Mikuša v napadu,- v ohrambi pa kot vedno zanesljivega Watto ter Posego, Raceta in Čuka. TRST • Ulica sv. Frančiška 20 - Telefon 61-792 IZKORISTITI KNJIŽNI SEJEM 40 50°/® POPUSTA tudi na PLOŠČAH in FOLKLORI! SPRIČO VELIKEGA POVPRAŠEVANJA DO 10. FEBRUARJA Prva lepa priložnost za Breg je prišla že v 15. min.: Mikuš poda Petarosu, čigar strel švigne za las mimo vrat. Gol pade v 19. min. ko nasprotniki grobo ustavijo Graho-njo: prosti strel, po katerem prileti žoga do Mikuša, ki preigra Zac-chigno in pošlje žogo na sredino, kjer Vižintin pošlje brez težav usnje v mrežo. Drugi god pade komaj v 35. nun.: Mikuš preigra Bisiac-chija ter pošlje žogo do Zonte. Zon- ta poda proti sredini kjer Grahonja z glavo preusmeri žogo v vrata. Brežani dosežejo tretji gol komaj v 10. min drugega polčasa, ko Gra-honja, tokrat na podajo Petarosa, zopet potrese mrežo nasprotnikov. Sledita dva lepa strela Zonte, od katerih prvega odbije Dainese, drugi pa je le za las zunaj. Do četrtega gola pridejo Brežani v 15. min. po zaslugi Zonte, ki strelja v vrata, potem ko dobi žogo od Graho-nje. V 30. min. ima žogo Vižintin, ki jo pošlje Mikušu. Ta poda Petarosu, od katerega pride žoga do Krmca, ki iz zelo neugodnega položaja petič ukani nasprotnega vratarja. LOMI Virtus — Zarja 0:1 (0:1) ZARJA: Turko, Rismondo, Križ-mančič S., Baldasin, Metlika, Križ-mančič V., Grgič, Komar, Marc, Žagar, Kalc. STRELEC: v min. p.p. Kalc. Že več časa ni Zarja igrala tako slabo, kot v nedeljo proti Virtusu. Kljub zmagi ni znalo bazovsko moštvo pokazati lepega nogometa, kot običajno. Jgralo je bolj dolgočasno in neodločno. Le v prvem polčasu sta moštvi pokazali nekoliko živahno in — če lahko rečemo — lepo igro. V začetku tekme smo videli manjšo premoč Bazovcev, s katero je včasih Zarjin napad zmedel Virtu-sove igralce. Že v 6. min. gol: Grgič strelja v vrata, vratar žogo odbije naravnost na noge Kalcu, ta pa neubranljivo strelja v mrežo. 1:0 za Zarjo. Po golu sta ekipi vedno igrali na sredini igrišča in v 13. minuti priložnost za Zarjo, toda Kalc strelja v out. Zarja je napadala tudi po doseženem golu, a obramba Virtusa z vratarjem na čelu, pa je dobro odbijala vse napade. Prvi del tekme se je bližal h koncu in z izidom 1:0 sta ekipi odšli v slačilnice. Drugi polčas je bil nekoliko drugačen. Zarja je popustila in Virtus je prevzel igro v svoje roke. Tokrat pa je imela obramba Zarje mnogo dela, kajti svoje napade je znal Virtus dobro izkoristiti. Zarja je tokrat skušala spremeniti igro z redkimi napadi a nasprotnik je bil premočan in v tem delu tekme gospodar na igrišču. Virtusovi igralci so skušali izenačiti a jim ni uspelo. Tekma se je tako končala z minimalno razliko v golih, vendar bi bil lahko rezultat precej drugačen. Zarji ni uspelo pokazati uspešne igre. Napad je pokazal bore malo, zelo pa moramo pohvaliti obrambo, v kateri zlasti kapetana Vojka Križ-mančiča in druge, ki so se pošteno borili proti razigranemu Virtusu. RAAL 1111111111111111111111111111111111111111 im n u um im m n n iiiiiuaiiiiiiiiiiiiiiii um im n iiiHiiiiiiiiiiiiiiiii Hlinili,IIIIII|lll|III|U||J||||||||||l|llllllll||l|llll|lllll||liailllllllll||||| v 1. IN 2. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI Kljub zamenjavi trenerjev Vesna in Primorje zgubljata Položaj obeh ekip na lestvici je vedno slabši Audax — Vesna A 2:1 (1:0) STRELCI: v 10. min p.p. Adra-gna (A), d.p. v 8. min. Stevanato (A), v 26. min. Švab (V). AUDAX GORICA: Stecchina, Toma!?, Gurner, Borghes, Visintin, Ad-ragna, Ambrosi, Collenz (Gaggioli II); Fomasir, Gaggioli I, Stevanato. 12 Marchesan. VESNA A: Rado Tence, Verzier, ...... -• • - - Botti, Mongardini, Skrem, Carmeli, Boris Tence, Barbiani, Švab, Milič (Donnini). 12 Tretjak. SODNIK: Borgobello (Reana del Roiale). Vesna je v prvem povratnem kolu prve kategorije doživela še en poraz. Tokrat so bili kriški nogometaši poraženi v Gorici, kjer so zgubili le z boro razliko enega gola, kar pa je huje: ostali so ponovno praznih rok, tako da je njihov položaj na lestvici skrajno kočljiv, skoraj brezupen. Igralci Vesne so se v nedeljo sicer odločno vrgli v borbo, da bi domačinom prekrižali račune in bi seveda, kar je zanje še večje važnosti, iztrgali vsaj eno točko in tako delno popravili svoj položaj na lestvici. Toda nogometaši Audaxa, ki je trenutno na sredini lestvice in predvaja dokaj dober nogomet, niso bili tega mnenja in so odvzeli gostom vsako pobudo, tako da so se Križani 1« s težavo prerinili do nasprotnikovih vrat. Kar pa je popolnoma potrlo goste je bito to, da so domačim prešli v vodstvo že v 10. minuti z Adragno. Ta je izkoristil negotovost kriškega vratarja Ten-ceja, ki je v nedeljo zašel v popolnoma črn dan. Za Križane je postalo tako vse težje. Domačini pa so umirjeno branili svojo prednost, vsakokrat, ko je bilo mogoče, pa so se spustili v nevanne protinapade, ki so odpirali velike vrzeli v kriški obrambi. Vseeno pa Križani niso popolnoma popustili in so si polagoma opomogli. še posebno je bil v tem delu igre nevaren Švab, ki je s svojimi značilnimi močnimi streli večkrat prisilil domačega vratarja, da je drzno posegel. Kljub vsej požrtvovalnost^ Križanov pa so domačini le zaključili prvi polčas z golom prednosti. Tudi v drugem delu igre so domačini dosegli gol takoj v začetnih minutah. Stevanato je namreč za Audax dosegel drugi gol, ki je dokončno odvzel Križanom vse upe. Ta drugi gol je popolnoma potrl Križane, ki so morali nato še več minut igrati podrejeno vlogo, dokler nd Švab zmanjšal izida na 2:1. Ko so gostje uvideli možnost, da bi lahko dosegli tudi neodločen izid, saj je manjkalo še dobrih 15 minut do kanca tekme, pa so Goričani ponovno prevzeli pobudo v svoje roke, tako da je bila naloga Križanov res brezupna. V tem končnem delu so kriški nogometaši res dali vse od sebe, nikdar pa niso znali razviti prave akcije za goi. Križani so v bistvu pokazali običajno napako: trudijo se, trudijo, razvijejo nešteto možnosti, vselej pa so premalo odločni, predvsem v napadu. Poleg tega se fantje, kar pa je povsem razumljivo, po prejetem golu potrejo in zato ne morejo učinkovito odgovoriti. Po nedeljskem porazu je Vesna sama na dnu lestvice s sedmimi točkami. Libertas, predzadnji, ima dve točki. Na 13. in 14. mestu sta Ma-riano in Torriana, ki imata 12 točk. Trenutno loči Vesno od rešitve pet točk, kar je v tako težkem prvenstvu zelo, zelo dosti. V nogometu, kot v vsakem športu, je vse mogoče, zato je treba vztrajati do konca. b. L • * • Primorje A — Fogliano 0:2 (0:0) PRIMORJE: Štoka, Hervatič, Fontanot, Malusa, Pescatori, Pres-si, Puntar (Visintin), žužič, Vergi-nella, Germani, Barnaba. FOGLIANO: Gallina. Rossi, Silvano Zorzenon, Maier, Guidolin, Mo-linari, Del Bianco, Visintin, Cauzer, Pan. Primorje je v nedeljo gostilo Fogliano, ki na papirju ne bi smel biti prenevaren nasprotnik. Začetni udarci so kazali, da bo res tako. Primorje je namreč začelo igrati žeto dobro in vse je kazalo, da napad tokrat ne bo zašel v svoje stare napake. Toda že po 45 minutah tekme so gledalci zgubili vse upe. Skoraj nerazumljivo je, kako more moštvo, ki je prvih 45 minut igralo zelo dobro povsod, razen v zaključkih akcij, v drugem polčasu tako popustiti. Obramba je bila v drugem delu igre mnogo manj zanesljiva kot v prvem. Sredina igrišča je popolnoma odpovedala. Pressi se je sicer še nekoliko potrudil. Žužič in Germani pa sta povsem odpo- vedala. Napadalci pa so tudi tokrat popolnoma razočarali in to tako v prvem, kot v drugem polčasu. Enajsterica Fogliana se je izkazala sicer kot dokaj skromno moštvo, odnesla pa je domov obe točki, in to res povsem zasluženo. Iskati vzroke tega poraza Primorja je res težko. Društveno vodstvo je v mejah svojih možnosti storilo vse, kar je moglo. Pred tremi tedni je celo zamenjalo trenerja. Vsi so upali, da bo šlo ekipi po tej zamenjavi bolje, toda po tem porazu je enajsterica zopet v slabih vodah. Primorje je v zadnjih sedmih nastopih osvojilo eno samo točko. Doživelo pa je šest porazov od teh tri na domačih tleh. Že 620 minut igre pa Prosečani niso dosegli niti enega samega gola. Jasno .je, da — če upoštevamo te podatke — o kakšni bodočnosti ekipe sploh ne moremo govoriti. Nikakor namreč ne moremo razumeti, zakaj ekipa, ki ima v svojih vrstah dobre igralce, ne more priti do boljših izidov. Je morda v psihični krizi? Morda tiči zajec prav v tem grmu, kajti prepričani smo, da manjka enajsterici en sam pozitiven rezultat, pa ba dobila zopet zaupanje v svoje sposobnosti in tudi boljši rezultati ne bi izostali. Sovodnje — Audax B 2:2 (2:®) SOVODNJE: Tomasin, Bevila<- qua, Batistič, S. Florenin, Gn»® Čeme, Tomšič, Mozetič, Duž®®® Marson, P. Florenin, Kuzmin.^ AUDAX B: Konic, Solazzo, natto, Vetrih, Vaneini, Ostanel, lani, Sandrin, Barbetta, Taran#®’ Baccdn. STRELCI: 5. min. p.p. - ... (avtogol), 27. min. Marson, 27. r Solazzo, 41. min. Barbetta. »o, Sovodenjska ekipa je v po nepotrebnem oddala naspr^ kom točko. Domačini so taML. začetku diktirali zelo oster t*te in so se borili z veliko zagrizen®, jo. Uigranost med posamez1®". vrstami je pripomogla, da sa Pl kazali res izreden nogomet, » je povsem zmedel sovražnika, ki.)®., s težavo odbijal napade Sovode® cev. Takšna igra .je pripomogla, ,a so «belo-modri» ob koncu PU®,. polčasa vodili z dvema goloma Pr® nosti. , Povsem drugačen pa je hile ^ drugem polčasu. Domačini so očitno zadovoljili z doseženim US& hom in so zaigrali prelahkotno-je goriški Audax izkoristil ter nekajkrat nevarno približal, so'' J/vMlnlrlm O---i denjskfen vratom. Sovodenj® kljub temu nadaljevali s. s’ lahkomiselno igro in zapravili ugodnih priložnosti. Zastreljali tudi ena.jstmetrovko. ‘ Medtem P? so nasprotniki razliko v golih S" prej zmanjšali, ko pa je manj** le 5. min. do konca tekme, so s >vpj° izenačili. Mladinsko nogometno prvensN* Sovodnje-Azzurra 0:2 SOVODNJE: Devetak, Cotič, jan, Petejan, Marson, Pene, dek, Binik, Batistič, Marušič, ^ šič. , Sovodenjskj naraščajniki so ° igrali letošnjo prvo prvenst^te tekmo proti goriški Azzurri. * , njim ni bila sreča naklonjena, igrali pa so zelo napadalno tejnjU Oba zadetka sta padla po nJu .s[, krivdi: najprej so povzročili PF metrovko, nato pa so si še d*'*4’ pali avtogol. -J« V mladinskem prvenstvu je titudo odpravil Gajo s tesnim dom 1:0. fot- iti’ B. R. Naraščajniško prvenstvo Viani-Brcg 3:1 naraščaju &eL V prvem kolu prvenstva je mlada ekipa doživela poraz proti ekipa Gipo ni. Naj takoj rečemo, da s0. saj nasprotniki mnogo bolj izkušenj . so že lani nastopali na dez® prvenstvu. Bili so odločno. J£|Tjt od Brežanov, ki so le nekai^. ogročali njihova vrata. Breg J® se ber predvsem v obrambi, ki® je izkazal vratar Sancin. Dob®,] bil tudi Žerjal. Pešala .je prem8..* sredina igrišča, ki ni bila ^ ^ emai° zana z obrambo in je prema?" j, lagala napad z uporabnimi V tem prvenstvu je kriška premagala Ponziano z 2:1. Ve6»' Vratar Zarje Turko se ni pustil presenetiti od napadelcev Vianija HIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIII||||||||||||||||||||||||||||||||||||llllllllll|||||||||||||||||l,|||„„|„|||,||,mm„„||l|l„|,u„|„|||„|,m||n||||m|||||||||||||||||,||Ml OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pomoč, ki ste jo podcenjevali, se bo izka zala za koristno. Postavite se po robu pomanjkanju objektivnosti, ki vas ogroža. BIK (od 21.4. do 20.5.) Bodite bolj odtočni spričo neke situacije, ki bi utegnila škodovati vašim interesom. Z zdravim razumom boste rešili neko čustveno zadevo. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) V svojem finančnem poslovanju bodite bolj previdni. Potrebno je, da poenostavite svoja nerešena vprašanja. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne izgubite zaupanja v to, kar ste komaj začeli. Če hoče,te preživeti prijeten večer, ne zlorabite položaja. bo treba zanj vložiti precejj^r LEV (od 23.7. do .22.8.) Danes se boste zelo dobro izkazali s svojo dejavnostjo. Ugodno vzdušje za duhovno izživljanje. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Uspešen dan za umetnike ter kulturne ustvarjalce. S svojo odkritosrčnostjo se boste obvarovali pred razočaranjem. TEHTNICA (od 23.9. do 21.10.) Ni čas. da bi si nalagali nove odgovornosti. Vaša plemenitost je zelo cenjena. ŠKORPIJON (od 22.10. do 20.11.) Dosegli boste nagel uspeh, vendar - jf gij. V zvezi s čustvenim njem nujno ukrepajte. ..» & STRELEC (od 21.11. do 20.12^ nočete zaiti v stisko, bodite s m jem poslovanju metodični. Ne«® $ nudba vas bo spodbudila k n°vl javnosti. _, > 5 KOZOROG (od 21.12. do 20^ svojo diplomatičnostjo si boste “"ji gočili uspeh. Premislite, prede obvežete z neko obljubo. ^ VODNAR (od 21.1. do rili boste korak naprej, vend®'j|v precej vprašanj ostalo ne^e* "Tušajte premagati svojo ž‘vC .ey RIBI (od 20.2. do 20.3.) Če p|t< izKoristiti neko priložnost, »a .nT prevelike nestrpnosti. Manjši v družinskih odnosih.