Št. 249 Trst, v ponedeljek 8. septembra 1913. Tečaj XXXW ■U'fB I« IZHAJA VSAK DAN tudi ab nedeljah Id praznikih ob 5., ab ponedeljkih ab 9. zjutraj Petamline SteT. se prodajajo po 3 nv5. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trsta in okolici. Gorici, Kranja, St- Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Št. Lnciji, Tolmina, Ajdov-I čini, Đornberga itd. Zastarele Štev. po 5 btč. (10 stot.) •9LA8I 8E RA&UNAJO NA MILIMETRE ▼ širokosti 1 kolona. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S st. mm. »smrtnice, zahvale, poslanice, oglata denarnih zavodov po 30 st. mm Za eglase v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljaa vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-*anj pa 40 «tot. Oglase sprejema Iaseratni oddelek uprave »Edinosti". — Piafuie i/kiinčno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Tr-tu. ePINOST Glasilo politiencga druitva „Edinost" za Primorsko. , V edinosti j€ mač t* NAROČNINA ZNAŠA sa celo leto 24 K, pol leta 12 It, 3 mesece O K ; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■areteiaa ae n»d»ija*o li«uj* „KDIJfOSTI" itw»: m ltU Krta 5-ao, ca yal 1««* Kron 2 flO Y«i dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranke-vana pisma ee ae »prejemajo In rakopisl ae ne vrač'«}«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravi ).*te. UREDNIŠTVO : ulloa 6iorglo Galatti 2« (Narrdnl IzdajKteij in odgovorni urednik ŠTEFAN »JODlJil. Lastnik koDsorcij lista „Edinost*. - Natisnila Tiakarna .Edino«', vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu. c-iica Giorgin Galatti *t,ev. 20. Mtaa-hranlInlM račun Itev. 841-552. TELEFON It. 11-57. BRZOJAVNE VESTI. Bolgarsko-turška kriza. CARIGRAD 7. (Izv.) Turški pooblaščenci so imeli danes dopoldne konferenco z vojnim ministrom, da izdelajo podrobne pogoje za mirovna pogajanja. Konferenca bolgarakih in turških delegatov se bo vršila v posebej zato urejenem salonu v turškem zunanjem ministrstvu. Prvi »eji bo predsedoval veliki vez?r, ostalim pa prvi turški pooblaščenec, minister notranjih zadev Talaat bej. Z ozirom na izjave v raznih intervie-wih bolgarskih pooblaščencev Savova in Naševiča o dozdevnih uspehih pogajanj, izjavljajo turški oficijozni listi, da bo vsaka licitacija za posamezne kraje popolnoma brezuspešna. Turčija zahteva kar najodloČ-zase Dimotiko, Ortakej in Lozengrad. Nadalje vztraja Turčija najodločneje na posesti drinopoljake Železnice in vseh onih toček, ki so potrebne v obrambo te železnice. Pripravljena pa je odstopiti Bolgarski ono trikotno ozemlje ae verno in iztočno od Lozengrada obenem z meatom Trnovim, Vesti o bodoči ententi med Bolgarsko in Turško beležijo turški listi jako hladnokrvno in z vso rezervo. Velevlasti pospešujejo pogajanji. BEROLIN, 7. (Izv.) »Norddeutsche Allgemeine Zeitung", ki je znana kot polu-uradno glasilo nemškega zunanjega urada, piše, da so velesile zelo intereairane na tem, da se čimprej aklene mir med Bol-garako ir Turško ter da postane trajen. V ta namen tudi podpirajo bolgarsko-turška pogajanja in ao svetovale na obeh straneh popustljivost. Spopadi ned Mladoturk! In Staroturki. SOFIJA, 7. (Izv.) V tukajšnjih poučenih krogih zatrjujejo, da je prišlo med Mladoturki in Staroturki v Drinopolju do najresnejših apopadov.Več turških častnikov je ubitih in aam En ver bej je ranjen na roki. Demobilizacija na Bolgsrakem. SOFIJA, 7. (Izv.) Današnji ministrski svet je sklenil, da se odpustita Še zadnja dva letnika rezervistov, ki sta bila dose-daj še pod orožjem, in se tako skrči armada na redno mirovno stanje. Italija ne odstopi turških otokov. RIM, 7. (Izv.) »Agenzia Štefani" izjavlja : Nekateri listi so poročali, da se je Italija zavezala, da odstopi turške otoke, ki jih ima zasedene izza časa tripolitanske vojne, Grški. Ta vest je popolnoma brez podlage, Italija ima na podlagi londonskega miru vedno proste roke, kakor vse druge velesile. PODLISTEK. Prisega. Spisal OCTA VE FEUILLET. Po ho|i kakih dvajset miaut sta dospela do lesene koče, kakor si Jih prirejalo ogljarji za poletje. Skoti sklepe je silila svetloba luči, ki )e vztrepečala preko snega. Pred vrati so ležali vojaki, Id so večinoma spali, le nekateri so se razgovarjaii poluglasno. Poveljnik de Frimeuse je vstopil. Robert de Lapave je ležal zlekn|en po tleh sredi koče. Podložili so mu ode) ia vreč, uniforma mu je bila razpeta, a srajca strjena od krvi. Poleg njega je klečal vojak s prsteno skledo, v kateri Je izpiral krrave rute. Vojaški zdravnik se je sklonil nad ranjenca in mu nadeval obvezo. Of> ropotu pri vratih se |e zasukal in ta kretnja je omogočHa ranjencu, da je tudi videl vstopajočega. Turško posojilo v Ameriki. CARIGRAD, 7. (Izv.) Turška vlada ae pogaja z nekim amerikanskim sindika* tom za posojilo 50 milijonov frankov. Cesar na Duna|u. DUNAJ, 7. (Izv.) Cesar se vrne danes popoldne ob 5 iz letovišča v lachlu v Schonbrunn, Nemški cesarski manevri. EEROLIN, 7. (Izv.) Nemški ceaar Viljem, grški kralj Konstantin in prestolonaslednik so Be odpeljali danes v Salzbrunn, da prisostvujejo velikim nemškim cesarskim manevrom. DUNAJ, 7. (Kor.) Sef avstrijskega generalnega štaba, Conrad pl. Hotzendorf, se je danes zvtčer odpeljal v Vratislavo, da na povabilo nemškega cesarja prisostvuje nemškim cesarskim manevrom. Spominska slavaost v Šmohsrju. CELOVEC. 7. (Kor.) V navzočnosti nadvojvode Petra Ferdinanda kot cesarjevega zastopnika, deželnega predsednika barona Fries-Skeneja in zbornega poveljnika barona Leithnerja te je vršilo danes v Smohorju v Zilski dolini slovesno odkritje spomin bojev leta 1813. Proti katoliškim telovadcem. RIM, 7. (Izv.) Danes so priredili katoliški telovadci izprevod po mestu in je prišlo ob tej priliki do velikanskih demonstracij proti njim. Sele pomnoženi policiji se je posrečilo obvarovati telovadce napadov množice in omogočiti nadaljevanje izprevoda. Opoldne je sprejel papež vseh 4000 telovadcev v avdijenci. Francoski minisrskl sv it. PARIZ, 7. (Izv.) V današnjem ministrskem svetu pod predsedstvom predsednika republike Poincarćja je predse inik podpisal naredbo, da se ustanove v Maroku namesto dosedanjih konzularnih institucij za tujce in francoske državljane redna francoska sodišča. — V isti seji se je sklenila ustanovitev admiralskega a veta, ki bo podpiral mornariškega mi-niatra v upravi vseh mornariških zadev. Trgovisakl stiki med Srbsko in Grško. SOLUN 7. (Izv.) Da se ustvarijo čim ožji trgovinski stiki med Srbsko in Gršto, se ustanovi v najkrajšem času v Solunu grško-srbska trgovinska banka, ki bo imela podružnic) v Belgradu in Pire|u. Ustanovna sredstva za banko bodo dali grški bankirji, če bi pa ne zadostovalo, pa se pritegne francoski denarni trg.____ Sedaj nas priznavajo! Bili ao časi, ko za tržaško laškolibe-ralno kamoro sploh ni bilo Slovenca na svetu, kaj Šele, da bi bila našla katerega v Trstu. Vse, kar je bilo slovenskega v Trstu, je bilo le „calato dalle montagne", to so bili le pritepecci, ki so danes tukaj, V njegovih velikih očeb, ki so se vsled mrzlice zdele še večje, se je zasvetilo radostno. „Ah, srečen sem, srečen, da te vidim," je rekel z močnim glasom, .jako, jako srečen.« »Nu, ljubi prijatelj", je rekel Maurice, prijel za Robertovo desnico, U mu jo je ta s težavo nudil, ter jo držal v svoji, „nu, ljubi prijatelj, zadet si le lahko?" „Da", je odgovoril Robert mirno, prav lahko. In obrnivši se k zdravniku, je vprašal: »kako dolgo mi Je še živeti, doktor ?" »O, nadejam se, da še dolga leta, je odvrnil ta, .ostanite le lepo mirni in ne premikajte obveze. Pa, vi hočete govoriti s prijateljem, ostavljam vas torej; na svidenje torej jutri zjutraj. Robert ga je zadržaval; hoteč se malo privzdigniti, |e prebodljivo, vpraševaje gledal doktorja. Doktorjev obraz pa Je ostal povsem miren. Jutri*, je ponovil. »Zahvaljujem vas, doktor", Je rekel Robert slednjič, spustivši se težko vznak, „lahko noč". Potem Je odslovil svojega adjutanta in jutri tam in nimajo sploh ničesar opraviti v Trstu, Toda časi ae pač menjajo in ž njimi se je izpremenilo kar naenkrat tudi mnenje tržaške laškoliberalne kamore o tržaških Slovencih. — Vkljub najobupnej-šim sredstvom, katerih se je posluževala, da bi nas zatajila pred svetom, je končno vendar morala priznati, da smo tu v Trstu in sicer v tolikem številu in tako močni, da nas mora upoštevati ona sama in še marsikdo drug. Prišlo je ljudsko štetje, ki nas ni uai-Čilo vkljub vsem kamoraškim sleparstvom, temveč nas celo podvojilo ; prišle so razne volitve, kjer se je pokazalo, da imamo toliko moči v »čisto in samo italijanskem" Trstu, da more vladajoča laškoliberalna stranka le še z naporom vseh svojih sil in žrtvami stoinstotisočakov kupiti in dobiti večino ; prišli so zadnji tržaški dogodki, ki so na široko odprli svetu pogled v kamoraško korupcijo in protizako-nitost pri mestni občini tržaški. In sedaj smo naenkrat mi tržaški Slovenci tisti, ki smo povzročili ves ta hrup, ki smo dali povod vsem tem svet pretresujočim do godkom; mi, ki nas ni bilo nikjer, smo tako silni, tako močni, tako vplivni, da je zaradi nas razburjena vsa država, — kaj država — vsa Evropa in vsa njena diplomacija. Italijanski ministri in diplomatje protestirajo, avstrijski ne vedo, kaj bi počeli, nemški posredujejo, ostali pa s strahom ali pa tudi z veseljem pričakujejo, ali začne iz meglice, ki se je dvignila nad Trstom, rositi blagodejen dežek, ali pa udarjati strela. Mi tržaški Slovenci, ki smo baje povzročitelji vsega tega bližajočega se viharja, pač lahko popolnoma mirnega srca promatramo ta direndaj. Koristi sicer naj brž vsaj v doglednem času gotovo ne bomo imeli od njega, a škodovati nam pa tudi ne more niti najmanj. Ce smo zavzeli napram znanim namestništvenim odlokom stališče, ki se slučajno strinja s stališčem naše vlade, smo storili to, ker nam je to narekoval naš pravni čut in naša globoka zavest, da so državni zakoni, ki jih mo ramo izpolnjevati mi, enakoveljavni za vse prebivalstvo države in u/eljavljeni zato, da se izpolnjujejo, ne pa kršijo. Če smo dali temu svojemu čutu in tej svoji zavesti tuđi primeren poudarek, smo s tem uporabili le svojo državljansko pravico in storili svojo dolžnost in čisto nič drugega. Ob tej naši zavesti se razblinjajo v prazen nič vsa ona očitanja, ki lete na nas. Obenem pa nas vse to lahko navdaja s pravim zadovoljstvom: saj so nas sedaj vendar našli, izpoznali in — pripoznali. „Slovenska nevarnost v Trstu*4 je sedaj stalna rubrika v italijanskem časopisju in milanski »Corriere della Sera" si je celo majorja ter je velel končno mlademu častniku, Id Je do vel sem Maurica: „Po|di julij, pusti me s Frlmeuse-jem samega, in glej, da se ljudje zunaj nekoliko odstranijo. Pojdi, lahko noč, o ne plakaj, moj otrok, pojdi l|ubfjenec, lahko noč!" Poročnik je odšel ihteč. Prijatelja sta ostala sama. Robert Je prijatelja iz detinskih let prijel za roko, ki jo je krepko stisnil in rekel potem: „Vzemi k sebi vse, kar je mojega, Maurice, mo|o uro, moja odlikovanja, prstane, vzemi in ponesi moji ženi. — Poljubi me, Maurice I" Dve solzi sta blesteli v njegovem očem in sta rosili počasi preko upadlega lica. Maurice ga je poljubil dvakrat in se je potem obrnil v stran. »Prijatelj,*1 je začel ranjenec, U so mu poteze hitro upadale, vnovič; prijatelj, moram ti povedati nekaj, kar jej moraš ti ponoviti : nočem, da bi se zopet m o-2IIa, nočem, ču|eš, Maurice?! Ako me ljubil, če hočeš, di umrjem mimo, če nočeš, da odidem v obupu..." „Prijatelj mi," ga |e prftinil Maurce prose čim glasom. najel dopisnika, ki mu prevaja naš li^t. Le tako naprtj. gospoda ! Izpoznali st * nas sedaj, priznali ste na* tudi ! Mcrda pride vendarle enkrat čas, ko izprevidite, da ;e vaš boj proti nam zastonj, da ste le vi tisti, ki bo izgubljal in izgubil, Mord 1 le enkrat pride čas k.» upoznate, da je bolje z nami nego proti nam ! Izpoznanje ie prvi korak k poboljšanju: torej le naprej po tei poti! 0 naših bolniških blagajnah! Prav tisti dan, ko jim je šlo pri volitvah najslabše, so naši tržaški socijalisti prinesli v svojem glasilu „Lavoratore* nekaj veselih Številk iz svojih gospodarskih podjetij. Ker jim je Šlo v politiki slabo, so s temi številkami hoteli gotovo potolažiti svoje somišljenike. Bogve kje jih sedaj čevelj žuli, da se že par tednov hvalijo s svojo okrajno bolniško blagajno in njenimi baje lepimi uspehi. Ne bi se čudili in brigali za to, da se hvalijo in bahajo, ko bi se v svojih sla-vospevih na lastno bolniško blagajno ne bi spravili tudi na naša podporna društva. Posebno jih je spekel odgovor iz delavskih krogov v našem listu na njihovo prvo samohvalo v „Lavoratoru" št. 2455. Kakor pes, če mu stopiš na rep, je zacvilil „Lavoratore" od 30. avgusta v član-čiču „Ai falsari deli'Edinost". Predvsem pravi pisec tega strupenega člančiča, da nam je žal, ker njihov zavod napreduje, a naši, da nazadujejo. To ni res in ne more biti res, ker naši dve društvi napredujeta od leta do leta na Številu članov in v vseh drugih ozirih. Naj bi se gospodje le prepričali iz tiskanih letnih poročil naših društev. Da branimo male obrtnike, pravi dalje „Lavoratore". Ne, ne pravimo samo, da mi ne moremo prisiliti obrtnikov, da bi pri nas zavarovali svoje delavce, ampak da pa zahteva od obrtnikov državni zakon, da jih morajo zavarovati svoje delavce pri okrajni blagajni. Altro che falsari! Sedaj pa malo številk! Slovenski delavci, vam naj veljajo, vi si jih poglejte, primerjajte jih in povejte, če je bolj pametno, da ste pri „Cassa distrettuale per amma-lati", kjer vas zmerjajo in uče „creanze" s klofutami, ali pa v svojem slovenskem podpornem društvu. Dobil sem tarifo socialistične bolniške blagajne in one našega narodnega „Tržaškega podpornega in bralnega društva", ki ima svoj sedež v ul. Torre bianca št. 41. Pravim, da naj veljalo številke vam slovenski delavci, ker vem, da se gospodom od „Lavoratore" niti s številkami ne more dokazati, da je 80 manj kot 96. Iz sledeče razpredelnice je razvidno, koliko plačujejo tedensko delavci v socialistično blagajno in koliko v slovensko podporno društvo, kakor tudi koliko podpore dobivajo v slučaju bolezni ali smrti od ene ali druge teh blagajen. „Nu, potem mi obljubi I" „K*j, dragi?" „Ooljubi raf," je n2d?.lje?£l in n tgov glas |e zvenel divje in eaergično, »obljubi mi, dajo, če bi se zopet moiila, Če bi zagrešila to nedostojnost, da Jo, preden bi Jo imel kdo drug — umoriš!" „Robert," Je zaklical Frimeuie ia mu pogledal trdao v oči. »Prisezi, da steriš to." »To veš pač sam, da kaj tace ga ne morem obljubiti." Molčala sta oba. Po pavzi je začel Rj-bert vno?ič. „Zapustil sem jej vse svoje premeftnje, čemu naj bi se torej zopet mcžla? Vidiš Maurice", Je dostavil In njegov glas Je postajal slabe ji, „vidiš, ne morem prt ah sati misli, da bi bila žena koga drugega, ne-možno je to, dela me blaznega, Imej sočutje z mano, prijatelj, sa| vidiš, da gre h kraju z menoj, da ml je umreti, a ti nimaš usmiljenja z menoj". »Ljubi, ljubi prijatelj", je rekel Maurice, pokleknivši poleg umirajočega, „rotim te 1* (Dalje). StJ-- n , J-1,' LvJtiJi V Tr=»ro, dne 8. septembra ibli Okrajna bolniška blagajna. Delavec p!ača te >e..Bi£v vin. goap >dt»r doplača vin. | Skupaj . na teden j vin Delavec dobi na dan kron Pogrebna e kron 16 8 24 —•60 20 32 16 48 1-20 j 40 4S 24 72 1-80 ; 60 64 32 96 2-40 80 80 40 120 3 — 100 96 48 144 3*60 120 Slovensko podporno društvo. Delavec t luča, ted tisk j vin gospodar doplača vio. Skupaj na teden vin. Delavec dobi na dan kron Pogrebnine kron 16 8 24 -60 20 24 12 36 1-20 40 40 20 60 2 — 60 54 26 80 2-40 80 70 36 106 3 — 100 88 44 132 3*60 120 Kdor ima oči in zna čitati, razvidi iz teh dveh razpredelnic, da so podpornine vsaj tako velike pri slovenskem društvu kot pri okrajni bolniški blagajni] za manjše tedenske prispevke, ki jih delavci plačajo pri tem našem narodnem društvu. Seveda porečejo gospodje od bolniške blagajne, da naša podporna društva nimajo pravice tirjati one tretjine od delodajalcev, a res pa je tudi, da tudi delodajalci rajši plačajo manjše tretjine prispevkov, kot pa večje in to je popolnoma razumljivo. Zato se obračam tudi do delodajalcev in jih poživljamo, naj v svojem interesu in interesu svojih nastavljencev, le-te rajši zavarujejo pri naših podpornih bolniških blagajnah! Socialistično glasilo pozivlje „Edinost", naj predloži pasive, aktive itd. naših društev. Ker ste obe naši društvi predložili na svojih občnih zborih svoje aktive, ker pasiv nimata, mislim, da sta društvi storili svojo dolžnost in da bodo gospodje pri .Lavora-toru- s tem zadovoljni, ker sicer bi smeli tudi mi zahtevati, da oni nam položijo svoje račune. Da pa gospodje zdravniki in posebno uradniki govorijo rajši arabski in španski v vaši bolniški blagajni kakor slovenski, da naše delavce učijo „creanze" na različne precej arabske načine, to znamo že davno in obžalujemo samo, da se še dobe med našim sicer tako zavednim slovenskim delavstvom. mnogi, ki so na svojo lastno škodo zavarovani pri vaši okrajni bolniški '■lagajni namesto pri bolj poceni, bolj postrež-ivih in slovenskih podpornih društvih. Naj kova in Milena Rohrmarsova v XI.; Fran Garvas (dosedaj v Krminu) in Fran Ma-rinšek v X. Čin, razredu drž. uradnikov. V X. razred se pomaknjeni A. Waschte ter RozaUja Golijeva in Ema Zamejčeva. Konfiskacija. Včerajšnja številka na-• šega lista je bila konfiscirana in sicer od-| stavek domače vesti »Italijanski konzul več nego avstrijska vlada" cd besed „Precejšnjega kosa predrznosti ie treba . . .a pa do konca. Ta konfiskacija nas je v resnici presenetila, kajti kdo bi mislil, da smo pri naa v Avstriji že tako daleč, da ne smerna grajati neresničnih vesti, ki sta jih razširjala tržaški „Piccolo" in tržaški italijanski konzul o takoimenovanih slovenskih demonstracijah in postopanju c. kr. varnostne obla sti v Trstu. Sama c. kr. avstrijska vlada je potom c. kr. koretpondenčnega urada odločno zanikala, da bi se bile vr-š ie demonstracije pred italijanskim konzulatom. Mi sami smo na lastne oči videli, j da ni mogel nihče pred italijanski konzulat, na katerega tudi nihče mislil ni. Italijanski konzul pa je vendar videl in slišal demonstrante, ki so pred konzulatom kri-čali „abbasso i'Italia" in „abbasso i re-; guicoii* ! Čudno! Kdo je potem govoril neresnico ? Trdno smo prepričani,; da je ni govorila c. kr. avstrij«; a k a vlada, kt r smo sami videli vse one „demonstracije". Kdo jo je tcrej go-; voril in poročal ? j Lagal je „PiccjIo" in italijanski ge-; neralni konzul v Trstu je, kakor je poro 1 Čal nekonfiacirani „Corriere della sera"—j .potrdil vse podrobnosti ode-• monjtraciji, ki so jih poročali; listi*. In italijanski konzul je še Drista«| vil, da se je tržaška policija pokazala zelo j malomarna, ker se ni resno uprla demon-! »trantom. Tako pravi omenjeni list. \ Zaradi tega neresničnega poročila je skočila pokoncu vsa Italija in italijansko časopisje zahteva, naj italijansKa vlada potom svojega poslanika na Duaaju protestira proti „napakam v postopanju političnih oblasti v Trstu". To pa vse na podlagi „Piccolovega* poročila o demonstraciji pred itali janskim konzulatom, ki ga je c. k r. avstrijska vlada odločno postavila na laž, in na podlagi poročila italijanskega konzula, ki je po izjavi c. k r. a v-strijske vlade, podane po c. kr. korespondenč nem uradu, v k a« jteri zanika demonstracije pred italijanskim konzulatom, popolnoma r eresnično ! Naj bi se primeril enak slučaj v Ita-| liji, da bi kak tamošnji avstrijski konzul Stic: rebae podjetje, „ (vocfHi Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON št. 14 02.) Prevoz mrlič^v ita vsa kraja zastopstvo b prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Op6lne flt. 170 j T. VTTE7. v Nabreilnl na trgu pri cerkvi; A. JA.MŠEK, pri Orehu (Noghere); F. BRNETI C" v Skednju. = Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka. Podjetj e bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovt za veličastne sprevode z opremo in od najenostavnejših do najbolj luksoijoznih. Krasna izbira vencev iz umetne^* cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste iz kovine in raziovrstie iz lesa, pajčolaa obleke, obaralo itd. — Za poročence, birmance in druge svečanosti begata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veščenih in barvanih. — Vsi pred mati 90 stalna na razpolago. "Stalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemajo v lastnih prostorih zaloge podjetja al. Tesa št. 31. telefon 1402. r>ražii.bnik in upravitelj H d T I S I L J M PA L Anton Breščak Gorico - Gosposka ti. 14 (v lastni M). Prva in največja slovenska zaloga in tovarna = pohištva na Primorskem. = 0 zalogi Ima vedno nad 50 msdernlh in ledllnih spslnin sob. Cene od 300 do 3000 S soba. s Edina slovenska delavnica tapetarij. Velika Izbera slik, stollc kakor tudi železnega pohBtua. Sprejema naročila za opreme II, hotelov i. t. d. bi te vrstice temu zlu vsaj nekoliko odpo- MJ' , 01 _ ldmos mogle, to želi slovenski delavec. I PT°df1 ' č,gar bi italijanska vlada tako odločno zanikala, kakor je v iji omsč8 vesti Imenovanje ng CM. šoli v Trstu Po na- tem slučaju storila avstrijska vlada: smo trdno prepričani, da bi italijanska vlada f nemudoma zahtevala odstranitev onega učt.«?m ministrstvu so imenovani za drž ivne i avstrijskega konzula in bi nikakor ne do-ućutlje, cziroma učiteljice na CM. šolah j puščala, da bi jej avstrijski poslanik „po-v i ratu : Valentin Katnik, Vida KiTs.ru-j jasnjeval napake v postopanju njenih poli- Važnost J duševni razvoj. Telovadba, izleti, dobre igre i i. dr., vpliva neprecenljivo ugodno in pospe-: Sevalno na živčni sestav in krvni obtok ter telovadnih prostorov meniav0 snovi» vaditelj pa skrbi obenem za '[otrokov zdrav nravni razvoj, kar je gotovo Pomen Sokola. i lažje dosegati tukaj, kakor pa v šoli, že Sokolstvo je sedaj edina narodna in- vsIed te«a» ker naravna potreba gibanja daje stiucija, ki vzdržuje s svojimi člani stik od otroku Povod neizmern0 veselie do tel°" prve, otročje dobe, do najpoznejše starosti, vaobe in vseSa» kar ima ž nJ° nePosrednii edino društvo, Čigar vzgoja je tako vse- stik> dočim nasprotno ista potreba navadno stranska in obsežna, da v resnici posamez- otrokom odtui» šolsko vzgojo, ^atera jim nika ne samo za hip privabi in navduši, teSa ne nudi ali cel° jemlje. Sokolstvo ima temveč skrbi zanj nepretrgano do konca torei izPoPoIniuiočo nalogo napram šoli ter njegove aktivnosti v narodovi službi, po- sam0 kot tako §e vso teIesn0 stran vzgoje, čenši v katerisikoli dobi njegove starosti. ZeI° važno Je tudi Pri vz8°ji naraščaja dej-Tudi za obmejne kraje, kjer grozi narodu stv0' da uporabijo otroci, ki imajo veselje pritisk močnejših nasprotnikov, je sokolstvo do telovadbe, ves svoj prosti čas za zdravo edino društvo, katero od otročje dobe do gibanje ter se s tem mnogo obvarujejo pred starosti vzdržuje svoj izdatni vpliv na posa- raznimi pogubnimi razvadami in pregrehami, meznike, varujoč jih najuspešnejše pred ne- kf1terim se vdaia zlasti brezdelna mla- varnostjo potujčenja. dina- . Vzgoja v sokolskih društvih, katere so Podrobna vzgoja. deležni dečki, ki so bodisi odrastli ljudski Sokolstvo daje v dobi ljudske šole šoli ali prestopili v srednje šole, je zopet otrokom prevažno razvedrilo in telesno tako obsežnega pomena, dasi naši starši, vzgojo, ki ohranjuje otroka zdravega ter ga kakor tudi mojstri in gospodarji, ki imajo v utrjuje, nudeč mu neobhodno potrebno te- oskrbi trgovske in rokodelske učence, tega ne lesno gibanje in napor, kar v šoli navadno izpoznajo in ne upoštevajo. Kakor v otroški pogreša; dalje duševno osveženje, ki je dobi, tako je neobhodno potrebna primerna brezpogojno potrebno za pravilni, krepki telovadba v teh letih, poleg tega pa imamo Telefon iter. 1974. Via Economo it 10. R. Oasperini, Trst; špediter Prevozno podjetje Sprejema razcarlnjanje vsakegakill blaga iz Bitak, dostavlja na dom. POfilLJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUOODNEJ&E CENE. Zastopstvo trrdke „Cement" Tormrna cemmntm mPortl*Mdu r 9pUetu. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE tu ljudi v oni starosti, ki je najbolj ogrožena ne samo v narodnostnem oziru, temveč isto tako od slabe družbe iu strasti, katerim se slepo vdaja tako velik del naše mladine, da zato v odrastlih na dobimo več toliko krepkih, zdravih in sposobnih mož, temveč večinoma slabiče, pripravljene za vse prej, nego za resno in zmerno, trezno, pravilno življenje. Koliko alkoholikov je dobilo svojo pogubno strast že v teh letih in koliko jih oboli na spolnih boleznih — dobe početek tuberkuloze ravno v teh letih, tove vsakdo, ki pozna življenje v mestih. Letošnji nabori so videli pri mladeničih, ki bi morali biti v začetku najkrepkejšega telesnega razvoja, polni sile in življenja, veliko večino nabornikov — malokrvnih. In kaj pomeni, ako sestoji narod iz večine bolnikov, slabotnih izčrpancev? Le zdrav narod more upati na obstoj in blagostanje. Zdravega pa ne moremo imenovati naroda, ki ima velik del mladine pokvarjen. V tem obstoji že bolezen, ki se lahko razširi po celem narodovem telesu ter ga pogubi. — Kako neizmerne vrednosti je torej v tej dobi sokolska vzgoja! Kako izdatno je za mladeniče svarilo in dobra beseda vaditelja, kako koristno je porabljen čas v telovadnici. Slovensko sokolstvo lahko kaže ravno v tem oziru na velikanske uspehe, na dovolj mla- BSHBBSi dih bitij, ki jih je otelo pred pogubo. Po dovršenih letih učenja pri mojstrih, trgovcih i. t. d. ali po dovršeni srednji šoli stopi mladenič v Sokola kot član. Njegovo razmerje napram Sokolu se izpremeni toliko, da stopi v drugo družbo, med starejše ljudi. Ker postane svobodnejši, oprostivši se — po njegovem mnenju — težkega jarma šole ali nadzorstva gospodarjev, vidi svojo svobodo v pretirano živih barvah. Njegov značaj in preudarek sta še na šibkih negah, zato je trezna in premišljena družba v Sokolu za mladeniča najprimernejše hladilo. Uspešno vpliva nanj ter ga zadržuje, da se ne zaleti v pogubne vrtince življenja, ki bi ga tako lahko uničili. Telesna vzgoja postaja sedaj od leta krepkejša. Napredek v telovadbi je najlepši in najhitrejši sedaj, mikavnost vsIed tega tem večja, in kdor je prispel v Sokotu do te dobe, temu ne grozi več velika nevarnost, da bi se izgubil. Nasprotno pa se mu utrdi prepričanje in okrepi zavest, da koristi s svojim delom v Sokolu samemu sebi in narodu, zavest, da je sokolska vzgoja neobhodno potrebna vsakemu posamezniku v narodu. To prepričanje, katerega prej ni videl tako razločno, ga vodi k vztrajnemu delu, utrjujočemu in i zpo po I nju joče mu neprenehoma nadalje. (Dalje pride.) / Trstu, dne 8 septembra ID 13. tičiih oblasti*, napake, ki bi obstojale ed-.no l» v neresničnih poročilih dotičneg-a konzula. Ker - se nadejal, da ta brzojav dospe vsaj dopoldne na Rakek in da dobim gotovo isti dan popoldne odgovor. A kaj Še ! Trt moj brzojav je dospel na Rakek ob 5. uri 8 minut popoldne, in dotiČnik ga je dobil v roke ob 5. uri 30 minut. Odgovor na moj brzojav sem pa dobil šele diugi dan ob 8. uri in 30 minut zjutraj, da3iravno je dotičnik na Rakeku že ob 5. uri 45 minut brzojavno, odgovoril. Al i nt to hitro morebiti, kaj ? S to hitrostjo hočem pa primerjati železnico. Če bi se v Tr»tu vsedel na vlak ob 10*15. bi prišel v Rakek ob 139, oddal bi vsa potrebna naroČila osebno in bi se z Rakeka že 00 2-46 odpeljal lahko v Trst, kamor bi prispel ob 5 35. Torej ravno isti Čas, ko je mr j brzojav dospel šele v Rakek. Naročil bi bil vse potrebno sam osebno in bil bi prepričan, da se je tako izvršilo, in ne bilo bi mi treba skrbeti, da je morebiti vsebina brzojava neraztolmačljiva. V sled te zamude Imam precejšnjo škodo in moj odjemalec vsled nepotrebnega potovanja tudi nepotrebne stroške. In kdo bode sedaj vse to trpel ? Nadalje kako je to mogoče, da je na izvirniku tega brzojava zaznamovano: brzojavka predana ob 150 popoldne, ko sem jo jaz vendar oddal ob 9 dopoldan, In kako je to mogoče, da je tukajšnji poštni urad danes uradno potrdil .Aufgabezelt X 30 Vorm." ? To presega pač že vse ! Temu dopisu pač ni treba pripomniti ničesar, a če bi tudi kaj pripomnili, nas konfiscira jo. Ker pa so menda vsaj še misli proste konfiskacije, naj si čitatelji mislijo, kar se ne sme povedati. C, kr. navtlčna akademija v Trstu. Vpi sova nje se bo vršilo v dneh 12,, 13. in „EDIN«JOT-4 »t. 24& Stran i'' 15. septembra od 9. do 12. ure dopoldne. Učenci, ki hočejo vstopiti v prvi razred pripravnice, morajo priti k vpisovanju v spremstvu staršev ali njihovih namestnikov ter prinesti s seboj: 1. Krstni list v dokaz da so dovršili 12. leto starosti ali da ga dovršijo tekom tekočega solnčnega 'eta ; 2. izpričevalo o cepljenih kožicah ; 3. izpričevalo zdravnika, očesnega špeci-j h lista, v dokaz sposobnosti za pomorsko služno; 4 zadnja Šolska izpričevala, oprem-i-ena z cdpiutnico. Vpisnina znaša 6 K, prispevek za telovadbo 1 K, plačljivo pri vpisu. Učenci, -k.t pevka Vlila trnu* italijanska pefka Ema Adfti, dist*n->a Kascha Go5z, plesal, v transformacijah Poldi Flott, dunajska pevka. PRiČETEK TOČNO OB 9 UBI ZV&6EB. — KONEC ? ? ? Vstopnina: I. prostor Kron 2, ti. prostor KronI 'i DAROVI. Za „itrtfkijev semenj" na včerajšnji ve- ! selici v Rojanu so darovali: ga. Franja Zfll0$fl đ0lBlfitInSKE$8 ClflU Lukerič Šartelj, Gasperčič Josip 2 kg biš- \ ^ p^a^sk is JESEHIO pri Omiim kotov, ga. Amalija Drufovka in ga. Ste- j luoiliŽauiA Trct kar krofe, gdč. Irma Štrekelj torto, sestre ' »Hip IVdlllfeDVlU, I Suša šartelj, g. Anton Požar marsalo,^ allaa VaMIrhfO 17. Ttlefoa 14-05. rum in čaj, g. Lampreht telečjo glavo, | - Prodaja m drobno lo oa rfefceto,- ga. Butinar 2 piščanca, č. g. Bonač, kap- ■ GOSTILNE : , 1 XI J . Ti Ć* H ftt«T. 18 in gostilaa-Bnffei, Piazza ' ker Je šel na dopust, in Pepina Se- O Ginseppina itev. 7, t katerik žanka, krčmarica „Natal« po 5 K, g. Ma- avola vina DrVO V rat*, rija Dekleva 4 K, g. Olga Bandelj in Ži- j!™ J P gon po 3 K, ga. Karla Fajt, g. Biček, j M 1 i Pisarna dr. Frana Šolar-ja se je preselila v ulico Giosue Carducci št. 9 (vhod uL S. Lazzaro 23, II. n.) ga. Marija Bandelj, Kozak Josip in Mt s Ivanec, mlekarna „Hrušica" po 2 K, g. • Cink, Ema Lenasi, Josipina Gomizelj, Ro- ' __________________________„ fllTflntlca Pompel ss za KJavora, Davorin Rome, Kari Bratoš <| Goldoni in na istem trgu se nahajajte _____j rJ&ŽS CAFFE GOLDOffl Nar. delavska organizacija, j1 ,trc "obIen obi,k- GOSTILNA ■ir™.* Km**. Seja deželnega odbora N00 bo v torek zvečer namesto v sredo. Osrednji Izvrievalni odbor N00 ima v četrtek zvečer izredno važno sejo. — Na dnevnem redu so med drugim razmere v ajdovski predilnici. Prosimo vse člane osrednjega izvrševalnega odbora, da se zanesljivo udeleže te seje. Šestletnloa »Narodne delavske organizacije". Pred šestimi leti je bilo, ko se je začelo slovensko delavstvo v Trstu, s-to večnega zapostavljanja in zasmehovanja od strani italijanskih sodrugov, po ogromni večini samostojno gibati ter se organizirati na narodni podlagi. Ustanovili so si svojo lastno delavsko organizacijo, v kateri nima nihče drug zapovedovati nego slovenski delavec. Važen dogodek je bil to. Razmere med tržaškim slovenskim delavstvom so se od takrat temeljito izpremenile. Res je, da smo še daleč, daleč od svojih ciljev, res je pa tudi, da smo Že v mnogočem na boljšem nego smo bili poprej. Zasluga N. D. O. je, da so začeli slovenskega delavca boljinbolj upoštevati, zasluga N. D. O, je, da »o ga začeli bolj nego kdaj poprej spoštovati zagrizeni ita- UMETNI PMsenMmvti« kosov Izdiranje z®bm h 4r = vsaka iofečks Dr. J. fiermAk V. Tuseh* fObisdnnik transe* TRST 5y if sobni rtifctt' Hflos itev. 13, l{, ** : Ivan parenzan: Dnevno sveže meso, dovoz z železnico. Razpošiljanje na dom po konkurenčnih cenah. — Priporoča se za obilen obisk. Rojan, S. Mar car a 1. ANTON 8KERL - TRST mabanlk, zaprisežen izvedenec. Tri Carfe Mdret itev 10—11, Tet 1734 Evtopnik nnik tovarn avtomobilov, motokola* Ud. GeMralai aastopdk tovarne avtomobilov „Ford* Zaloga avtomobilov, motokola« itd. Napeljava ia zaloga električnih zvončkov f prodaja gramofonov, ksenofonov ia fonoentfov Zaloga priprav za točesje piva. Lastna delavnica sa popravljanje iivalnih strojev, koles, motokola« itd. — Velika zaloga pripadkov. Vrtu MHM ——. Mm M lilkl M, TiLim mi — BT90K rnuM eoox inoiunu sa posodo ro HiiHii—HHnnnnnnn« | Ljudska urama BOGOMIL PIMO Trat, ulica Vincenzo Bellin! ŠL 13 (lisirotl cirtri i?. Airni loreo) Bogat Izbor ar, verižic, orratnih verižic, uhanov, prstan ot, zapestnic i t d. Konkurenčne cene. Uelikaoska zaloga pohištva in lapecarll :: Paolo teh, cl iiceion il s - mm 1245 ccii& iiatiaDKs ftam Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudr kakovosti. MtemiaHiier, Bbsbi i Iščemo delovodjo za sndliena dela na železnici s primernimi študijami in temeljito daljšo prakso pri železniških gradnjah. — ---VSTOP TAKOJ.--- H J SKOBERNE in I«. D. GUSTINClC Crst9 Oia Jfuova 32. Nabirajte priepevke ob priliki Ciril-Metodatre skupščine v Domžalah! prva in edina pisarna — v vojaiki stvari ~ nteeoeeijoalraaa 94 «. k. eameatetitva) Trtt, aHca detla Caserma 5, IL a. i Bqfs aaevaia Ia laformaege o vsem, kar ne ttfio aovaAeaja ia vojadke slatbe. I&lelnjc ia odpoM^a vsako vrsto pro*a^j vojaSke^a-zaa£«^a — oproMenjo od vaj, aaoietao pro- I Poštno pošiljko 3 k$ netto == pri^tne^a HnllnougflB siragn pošilja franko proti povzetju saK S 60 c. kr. dvorni dobavatelj iz O. PIOOOLI:: V LJUBLJANI. Paiiljatev tod« v sodčkih pe K I*JO kg »n v atereiizfr. si kieaicaa v zatiajlh po 25 atekUnio a K t 40. fonitv«, dosoaaoja zakonitih agodaeeti flode praaeafaa službo, vsprojatja t vojaike ftolo itd. — Pooblaš£aaa jo aaato-poli T**rmlrt and oblastatiaoaL— Retevenja Mn ia >ilai. — CraAao aro« Ob daiav- i do T. popoladna od 10. do 12. opoid. Dr. Pežnife Or. PCTSCHNIOO Mt rb S. CatcriBi »n. t m aotraajo (spVofae) h 2—3 Id ipedJeUM n ** m (spola«) koleni i tlV^-4 ta 7—?% | SLOVENCI! Vaš narodni urar in al ALOJZ POVH ae nahaja na trgu Barriera 3. Stran IV. „EDINOST" št. 249. V Trstu, dne 8. septembra 1913. in lijanski sodrugi, in edino zasluga N. D. O. bo, če si bo slovenski delavec v Trstu polagoma priboril tisto veljavo in tisto spoštovanje, ki mu gre kot človeku Slovencu. Obhajamo Sestletnico „Narodne delavske organizacije" v prijetni zavesti, da se je za slovenskega delavca mnogo ko ristnega storilo, in v spoznanju, da nas Čaka Se ogromnega dela. Slovenski delavci, poskrbite, da bo slavnost Šestletnice N. D, O. veličastna in mogočna manifestacija zavednega slo venskega proletarijata ! Vesti iz Goriške. Iz Zgonlka. Dne 31. avgusta t. 1. je b.l roditeljski sestanek v tukajšnji šoli, ki se ga je udeležilo v prav obilnem Številu tukajšnje ljudstvo. Na sestanku je govoril o vzgoji mladine g. nadučitelj Josip Rav-bar. Predstavil je staršem novoimenova-nega zgoniškega nad učitelja, g. A. Bašo, in novodošlo gospi co učiteljico Pavlo Konigovo. Govornik je izpodbujal starše k složnemu delovanju z novodošlim uči-teljstvom. Nato sta učenec Juat Vodopi vec in učenka Anica Grilanc pozdravila s par besedami novodošlega nadučitelja in učiteljico ter jima izročila v imenu šolske mladine vsakemu krasen šopek cvetlic. Goipod Baša se je zahvalil otrokom za prijazne besede in cvetlice ter jih izpodbujal k pridnosti. Potem se je poslovil g. nadučitelj Jos. Ravbar z ginljivimi besedami od dragih mu zgoniških občinarjev, med katerimi je deloval v prid mladine celih 20 let. Med v srce segajočim govorom so plakale žene, pa tudi krepkim možem so igrale solze v očeh. Končno se je zahvalil gospod župan Ivan Skrk od-V jajočemu g. nadučitelju i gospici učiteljici A. Orlovi za vse, kar sta storila ▼ tet- u let v prid mladine in zgoniških občinarjev ter jima želel obilo uspehov in srtče na Repentabru in v Nabrežini. Razne vesti. Traglčon koteč kleptonana. Lanskega oktobra so v Ašu zalotili tamošnjega zelo uglednega posestnika Klausa pri neki tatvini. Ko so nato pri njem izvršili hišno preiskavo, so našli vse polno ukradenih stvari in Klaus je končno priznal, da je on izvršil številne tatvine, ki so se zadnja leta godile v Ašu. Klausa so zaprli. Ko je imel biti zaslišan njegov 78Ietni oče, se je stari mož iz obupa obesil. Sodišče je končno Klausa spoznalo za kleptomana, ustavilo preiskavo in ga oddalo v blaznico. Te dni so Klausa iz bolnišnice izpustili. Pisal je sorodnikom, da hoče umreti iste smrti kakor oče in res je takoj nato prišlo naznanilo, da se je obesil. Škaidal na Ogrskee. V plovdivski podružnici ogrske komercialne banke v Budimpešti so zasledili velike poneverbe in ne-rednosti. Ravnatelj Szegfii je dobil poziv na orožne vaje, potem se pa ni več vrnil na svoje mesto v Plovdiv. Njegov predpo-postavljeni, Szamek, je nato pregledal knjige in blagajno in dognal, da je Szegfii pone-veril 100.000 K. Vendar niti on niti generalni ravnatelj v Budimpešti nista stvari takoj naznanila oblastem, marveč sta skušala po stranskih potih reč uravnati. Ker pa ni šlo, se je generaini ravnatelj sedaj vendar obrnil na budimpeštansko policijo, ki je Szeg-fiija že dobila in zaprla. Mož se je nahajal pri svojem bratu v Budimpešti in je pri aretaciji mirno izjavil, da če so žrtvovali njega, morajo sedaj še glavne krivce, zlasti Sza-meka. Najbrž gre za nov velik škandal. Spomealk lažnjlvcem. Neki angleški misijonski list, poroča, da živi na otoku Borneo pleme, ki tako spoštuje resnicoljubnost, da onemu, ki je kdaj izrekel laž, postavi spomenik. Spomenik napravijo na ta način, da v obliki piramide zlože na kup drevesno listje; kdor gre mimo takega spomenika, nora pobrati nekaj listja in ga vreči na kup, potem pa preklinjati lažnjivca, v čigar svarilni spomin se je spomenik postavil. Josip Visnovic Zaloga ulica Dante Alighieri št. 3. Peki in slaščičarji I Lopate male in velike, lopate v obliki Tesla, vedno na izbero. Zajamčena ka kovost. Cena od 4—6 kron. MALI OGLASI j MALI OOLASI m ra&uafo nlvla SMtdo. Mtftpe tlaku« >uiii Mkrat mL NajMUia prMafMaa « vte. IX An m gospodično za podačevanje nemškega je-IbUem sika, Pismene ponudbe na Avg. Jakin -Trst, Via deUa GaUeria Štev. 7, HL 1955 Častnik in :: uradnik ifičeta opremljene dve sobi in prostor za slogo od 1. oktobra v bližini „Belvedera". Ponudbe s ceno pod Šifro „Ste?. 15u, Podnart (Kranjsko). 1954 Opremljeno stanovanje. Plrnnnm bivSi oskrbnik, sedaj zasebni uradnik, tKUIIUIII 38 ]et star, zdrav, močan in baje čeden moi, išče znanstva z gospodično ali vdovo (otrok mogoč) s premoženjem. Ponudbe .Podjeten Stv. 1944- na Edinost. 1944 Oddajo se meblirane sobe a hrano. - Gorica Vi* del Seminario St. 12. 1947 Mati dobrega srca "pre|me 0,rokm " Sen" Maj co St. 16, III , Steržinar. hrano. Tudi za Solo. 1949 Pb»i urinu i se odda postelja. — Skorklja-Oo ril UUUVI roneo-Romagna St 668. 196! 1962 DaIcIA lz dežele, ki zna tudi Šivati, iSče službo UOKItl pri slovenski družini. Naslov pove Id sera tn i oddelek Edinosti pod štev. 1945. 1945 Odda meblovana sobica. Ulica Belvedere SP 57, in. n.. desno._1945 400 do 500 hI :: NADOMESTILO :: KAVA -M V KAVA .PERL' naravno pečeni 5isti bob i finim okusom in jako izdaten v uporabi Kron 1*98 kilogram. PcStne pcšiljke 5 kilogramov po povzetju franko v vse) Avstro — Ogrski. The Caffee Sur Export —— Trat 1/233. Josip Zavadlal Trst, ulica Marco Polo ti. Priporoča oenj. občinstvu ==ac svojo pekarno j Večkrat na ikeri in vino v steklenicah. AGO (evlji brez šivanja in žeblje? :: dobro paBteiiciranega mleta imam dnevno z j 1 oktobrom 1913 takoj za oddati, tudi s pogodbo za vse leto. — VeČ pove Ivan Vidmar. Grnivrh nad Idrijo. 1890 Izvršuje edino le Franjo Cink v Trstu ulica Cecilia Rittmeyer Štev. 12. Izvršuje tudi vsako drugo naročilo točno in ceno, — Na zahtevo pride tudi po naroČila izven mesta. Odda I. qq meblovana Eoba, na Željo tudi hrana. Bojan. S. Pietro Scoicola 8, vrata 6 1932 Olje, kis, milo. rn DIACCIMI Trst> ulicm I®tria fitev. 21. r n. DIMOOim, Prodaja olja, kisa, mila is drugo. 31* Šivilje. A D ICC C D Trst, Via Barriera v. 33, vraU mtUL.fi, 13. Damska krojačnica. Izdeluj* vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroja, plesne obleke, obleke za poroke, bluze >* gledališče itd. Cene znerne. F0t0yrflfd Antona Jerkiča naslov : Trst, uL ulica 7, delle Poste 10; Gorica, Gosposka 4444 Stv. 471/13. Razpis gradnje. Podpisano županstvo razpisuje s tem gradnjo kapnicc v podgorjtt. Izvzemši dninarskih del, troškov nadzorstva, odkupnih ter drugih nepred-vidjenih troškov je proračunana skupna svota K 12.870:22. Načrti so v občinskem uradu ob uradnih urah interesentom na ogled. Pismene ponudbe je vložiti pri podpisanem s 5°/0 varščino najkasneje do 6. sept. 1913 6. ure zvečer. Podpisano si pridržuje pravico voliti si poljubnega ponudnika ne glede na ev. visokoBt popusta. Županstvo Ocizla - Klanec dne 22. avgusta 1913 jtaton J[oroš«c, župan. «ar Za snago -bi In deslniekdlo stanovanja se priporoča svetovnoznano mazilo za parkete znamka „MONDIAL". Na prodaj v vseh prodajalnicah. — Druga specijaliteta čistilo za čevlje in kovine. GAZULL8, & Co. TRST Ulica Carpison 2, Tel. 13-06. 0>; =o G. de VECCHI11 naslednik A. FONDA, Trst, ulita de! Bosco št 17. Zaloga sena, krme in otrobov. i Seno I., slama, ogerskc seno, ovu beneški otrobi, otrobi St. 84. eQ aC Ivan Žnidarčič trgovina Jestvin in kolonijalnega blaga TRST, ulica Belvedere 5t. 17. P. N Tem potom Vam uljudno raznanjam, rfa preselim svojo rgoraj navedeno trgovino jeetvin in kolonijalnega blaga, ki obstoji že >iolgo tet v ulici Belvedere 5t. 17, z dnem 18. septembra t. I. v isto ulico št. 19. Trgovina bo prenovljena io vedno dobro oskrbljena z blagom prve vrste. — Priporočujoča ar ta obilen obiak, kakor d » sedaj, se beležim z odlični m BpoStovaujcm Vekosla^a ud. ŽnidarČiČ. se ie Fran Malis diplomiran kroJ&6 na učnem zavodu za pri-rezavanje, dovoljenem od o. kr. nlleavatr. nam. 1 □ 1 UST, nllcn Tor S. Mera 4. Krolačnlta In zaloga snKno. Obleke po zmernih cenab. Vzorna In solidna Izorilteo. Izurjeno kontoristinjo veščo slovenskega in nemškega jezika ter strojepisja, sprejme tvrdka Josip Sirk V Trstu, ulica Carradori št. 10% — Prednost imajo one, ki so zmožne hrvatskega jezika. Plača po dogovoru. Vstop 1. septembra. 50000 parov čevljev 4 pari Čevljev le za K 9 — franko. Zaradi likvidacije mnogih velikih tovaren sem dobil nalog, da prodam veliko množino čevljev globoko pod proizvodnimi ceaami. Prodajam torej vsakomur 2 para moSkih in 2 para ženskih čevljev na trakove, rjavo ali črno usnje, galoS.z močno nabitimi podplat najnovejša fasona, velikost St. po cm. Vsi Stirjt pari stanejo le K 9—. RazpoSiljatev po povzetje S. Urbach, eksport čevljev, Krakovo 2. Zamenjava dovoljena, tudi denar nazaj. Frano Štrancar gostilničar v Trstu, ul. Giulianl 32 priporoča cenjenemu občinstvu svojo GOSTILNO v kateri tcČI pristno vipavsko domače vino lastnega pridelka, ter istrsko In druga vina. Domača kuhinja. Vse po zmernih cenah. Priporoča se cenjenemu občinstvu za obisk. 13SSSS&5555S55 Izlet v Sesljan S parni ri 4kiat na dan, s železnico ravno tako. V Sealjanu je na državni centi' 8 gostilen, posebno pa se pri I. s*ucu dobi najbolja postrežba v jedi in pijači. Le^i senčni prostori tez zmerne otne. Vljudno vabi IVAN ŽUO. 972 Salon za g ospe Pranje glave, česanje, barvanje las, izdelovanje in veliko skladišče lasuljarskih det, kakor pletenice, kroketi itd. Priporoča se p. n. gospem A. ŠEBEK, lasuljar, Trst ulica O. Carducci štev. 9. Avstrijska paroplom del. družba Jalmatia" vzdržuje sledeče glavne proge: Trat-Metković A. (požtna). Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri pop. Povratek vsako soboto ob 6 30 uri zjutraj. Trat-Metkovl6 B. (poštna). Odhod iz Trsta v četrtek ob 5. uri popoldne Povratek v torek ob 6*30 ari zjutraj. Trat-Metkovl6 O. (poštna). Odhod iz Trsta v soboto ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6*30 tri zjutraj. Trst-Kor&ula (poštna). Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoldne. Povratek v ponedeljek ob 6*30 uri zjutraj. r»t-Slb«n»k (poštna). Odhod iz Trsta v sredo ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6. uri zjutraj. Trs t-Makarska (trgovska). O d ho d iz Trsta vsako soboto ob 7 popoldne. P ovratek vsaki četrtek ob 7*15 pop. Trat-VI« (trgovska). Odhod iz Trsta v sredo ob 6 popoldne. Po vrat ek vsak ponedeljek ob 7*16 popoldne. Zveza v Metkoviću z vlaki v Mostar in Sarajevo Družba vzdržuje tudi 26 stranskih prog v Dalmaciji Vožnji redi se morejo dobiti brezplačno pri vsakem družbenem zastopništvu. Lfl FILIALE DELLfl BflNCfl „(JNI0N" (Filiialka Banke Onion) v Trsta Glavnloe In reservnl zakladi K 880.380 OOO. se bavl z vsemi bančnimi in menjlčnlml opera r i jami. Tekoči računi In računi na bančni žiro ▼ kremah ali ▼ inozemskih vrednostih Uložne knjižice H M—i lamla ali dogovoijaa« aazaaaile po Jako ugodnim! pogoji po dogovora. Kupo - prodaja ta- In inosaaaakik nadatk, valnl la diri*. efektov, dokumentov, eđrezkov te izžrebanih erečk. Izdaja hranila« knjižic« ter obr«*«}* rlop f taitll davek «4 hranilnih vlog plaCaje aavod sam. Daje predujme || Prejemu in hrani depoaite aa vtedaete In karaU parnikev L t i |j ler jih ločae spravna. Izdaja in kupuje po dnevnem kurzu (praeta vaakortoih etreAkav) mcBjttne vrednote neapeljske banke (Bance di Napeli), italijanske banke (Banca d'Italia) in siciljanske banke (Banco di Slcilia). Odpira kredite v nozemstvo proti listinam. — Izdaja kreditna pisma. ODDELEK ZA BLAGO. Daje predujme jI Odpira earinak« kredite. aa Mage, pelisa, warran«s Ui |J Kupuje la predaja hlage v kemiagt. ODDELEK ZA SLADKOR.