ZlstfcuMki izdaja ofcrajnt od bot *ociaMsn% M** k . ■ . ■ ’ f' ■ f w 1 fe 'V-- ' * •- ' / ■- . • :i:,. • . - - f . :■ Občni zbor trboveljske »Svobo de II"***" doslej, so kar zado- člane vaških odborov SZDL, za Koncentriran način odkopavanja premoga, ki se je pričel narjl za predavatelje, ki bodo iz vrst mladine, a če to ne bo mogoče, pa starejši ljudje. Višja vodstva Ljudske mladine bodo poleg programa izdelala tudi navodila o tem, kako se je treba pripraviti za predavanje, katero literaturo je treba preštudirati in tako dalje. Najvišji politični voditelji bodo napisali tudi osnovni tekst za posamezna predavanja, ki se ga bodo predavatelji lahko s pridom posluževali v pripravah za predavanje. -na razne napake, ki jih je treba odpraviti. Vendar so komunisti Franio Malovih nosti, da se storilnost dela še izboljša. Trenutno pa rudniško storitev zelo bremenijo razne neproduktivne dnine in tudi visok stalež zaposlenih. Skoro polovica vseh del na rudniku je akordirana, vendar gre vse prizadevanje za bodo organizirana predavanja o zunanji politiki, o socialistični preobrazbi naše vasi in o novem uva ati; nudi več ugodnosti. Pri tej odkopni metodi je poleg drugih prednosti mogoče prihraniti mnogo jamskega lesa. Po- Posvet komunistov trboveljske Elektrarne Več politične vzgoje kazalo se je, da je ta način odkopavanja ob uporabi železnega centrih*1 Vsepovsod bodo Izdelali Na konferenci Zveze komuni- električne energije Hrvatrfri. makslLteMr ^nlmalni prt *tov v Termoelektrarni v. Tr- RepubUko Hrvat^o Je btioJre-gram politične in ideološke bovljah so razpravljali o vseh b-a tudi drugače oskrbovati z vzgoje v zimskem času: prvega prob.emih podjetja in o de.u električno energijo, ker je sama “Us £*§!§£?! a-S£!r£s llfSšPžt - * utkov kasneje so ga rudarji opremljena z raznimi stroji in sicer poznajo številne probleme, CeS da bodo morali ljudje, ki so ti tudi Po 16 ur dnevno, da je zarja ^ pomanjkljivo politično orodiem- Spričo obsežnosti te vendar jih niso obravnavali na člani raznih organizacij in dru- Teim^l^ctrama lahko v radu vzgojo med članstvom, prav ta- E£2LEŽFUtah UJmr,1 je delavnice, njene opreme in do- svojih sestankih, kjer bi lahko štev, večkrat posipati tata pre- obratovala. Zaradi tega je seve- ko potrebo uvedbe raznih rokah rudarjev, brega kadra strokovno usposob- napraviti delovni načrt za re- davanja. Tem ljudem je treba da trpe,o ideološko delo med ljenih delavcev so dane vse mož- šitev raznih vprašanj. S siste- povedati, da bodo s temi preda- članstvom, vendar pa je na dru- nosti, da se dejavnost delavnice matičnim načrtnim delom bi vanji zajeti predvsem tisti ljud- gi strani opaziti, da so biti koše bolj razširi in izpopolni, iz- bilo mogoče storiti še dosti več. je, ki se ne udeležujejo nobenih mumisti delavni tudi v raznih koristi njena kapaciteta, kar Komunisti so sicer pogosto predavanj, pa čeprav so člani drugih društvih. Tako je od 23 takorekoč na katerim je bil malone vse življenje največji prijatelj in svetovalec. Njegova nagla smrt je živo odjeknila med zagorskim prebivalstvom, zlasti pa med rudarji. Tem zadnjim je pokojnik skozi leta svojega službovanja v Trbovljah in Zagorju namenil največ svoje življenjske energije in si vseskozi prizadeval olajšati njihovo težko in odgovorno delo. Tovariša Malovrha pa smo srečevali tudi v ostalem družbenem življenju. Bil je član sveta za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora in v tej važni gospodarski instituciji s svojimi bogatimi izkušnjami pomagal reševati mnoge pereče more znižati režijske stroške obravnavali vprašanje dviga rudnika. storilnosti, znižanje materialnih Ko je prišla na dnevni red iz- stroškov in podobno, manj pa so polnitev družbenega plana pod- se zanimali za pravilno sestavo jetja, je bilo poudarjeno, da so tarifnih in akordnih postavk, se osnovne organizacij ZK za kjer je mogoče izboljšati in po-to vprašanje premalo zanimale, praviti še marsikaj. Z izbolj-Ker je pred pragom sprejetje šanjem akordnih postavk je družbenega plana za prihodnje mogoče vzbuditi večje zanima-leto, je* prav, da se komunisti nje delavcev za delo in doseči že sedaj opozore na to doseda- povečanje storilnosti, njo slabost. V zvezi z izpopol- Osnovne organizacije ZK so njevanjem družbenega plana se pokazale precejšnjo aktivnost porajajo razna vprašanja. Tako pri sprejemanju novih članov, je na primer vzdrževanje pro- vendar je to delo kmalu popu-izvajalnih sredstev precejšen stilo. Četudi je bilo v zadnjem raznih organizacij in društev, članov ZK 12 komunistov na To pa bo seveda terjala od vodstev organizacij in društev, da bodo vodili več računa o tem, kako in kje se vzgajajo njihovi člani. Sicer pa zares ne bo nobene škode, če bo kdo dvakrat poslušal zanimivo in koristno predavanje. Za učiteljstvo bodo posebni seminarji s predavanji o osno- vodilnih mestih v raznih društvih in organizacijah. Teikoče s produkcijo električne energije Trboveljska Termoelektrarna izobraževalnih tečajev- O tem so razpravljali tudi v diskusiji. Nadalje so n« konferenci obravnavali tudi vprašanje nove smeri v našem gospodarstvu, vprašanje pravilnega plačnega sistema ter razpravljali o večji produktivnosti dela. Prišli so tudi do sklepa, da le v podjetju treba ustanoviti aktiv Ljudske mladine. Na konferenci je bilo sklenje- je svoje proizvodne naloge v le- no, naj se forpjira komisija, ki tošnjem letu kar dobro reševala, naj takoj prične z izdelavo poln to navzlic temu, da je imela sCovnika delavskega sveta, ki se snsJsrsKSK a^j^-g-ss-s asfssjs isa “ u"f Problem, saj so zaradi izrabi je- času sprejeto lepo število mla- gospodarske * probleme. Pridno Jrrv m pa se je udejstvoval tudi pri organiziranju Zagorskih festivalov in podobnih kulturnih ter ostalih prireditvah. Velike zasluge pa si je pokojnik pridobil tudi kot strokov- nih strojev na rudniku potrebna velika denarna sredstva za vzdrževanje strojnih naprav, sredstva iz amortizacijskega sklada za vzdrževanje pa so glede na te stroške pičla. Ker dih delavcev v ZK, bi vendar lahko bilo to število še večje, če bi člani ZK posvetili temu vprašanju še večjo vnemo. Na splošno se člani ZK na —■“““ nje pa se je v glavnem spre- organizacija LMS. Razprava je minjal zaradi pričetka obratova-pokazala, da bo treba takoj za- nja novih gospodarskih enot v četi z ustanavljanjem LMS na podjetju- S tem v zvozi pa se je rudniku in izvolitvijo njenega pojavil v podjetju nov problem vodstva. in sicer preskrba premoga ter Osnovne organizacije se bodo "skladiščenje za nemo- razpravljali o skrbi za delovne- — ------- *-*— ga človeka in da podjetje pri- hodnje leto uredi »voj Poftitni- svet in upravnd odbor podjetja morata voditi evidenco nad storjenimi sklepi in zahtevati od uprave podjetja, da se tl sklepi tudi izvedejo. Prav tako so na konferenci morale bolj zanimati za to vpra- tq??_, sitI^Co obedovanje trbo-šanje. Premalo so vodile e vi- Termoelektrarne. Ta njak zagorskega rudnika Pred je denarnib sredstev za vzdržbo raznlh d^tvih in organizaci- dela in s kakšnimi težavami se zato' bl Proizvajala njo stanovanjske hiše- Rešiti je leti je izdelal načrte za lovilne Pr°lzvajalni.h sredst■> varnost" štev. s Osnovna slabost dosedanjega mujejo številni ’ ljudje kot nji- prej, da potrebe po vodilnih ka- prizade vanja za dvig proizvod- hovo moralno politično dolžnost drih ne moremo kriti s slučajnosti dela v mnogih podjetjih _ kot redno delo. nimi talenti, temveč le s siste- je v tem, da so malokje siste- Marsikdaj je vsemu temu kri- matično izobrazbo vseh tistih, ki matično proučevali, kako naj bi va tudi razmeroma nizka izo- imajo posla z ljudmi, ki so dolž-orgamzn ali delo, premalo si- brazba naših vodilnih usluž- ni pravilno usmerjati delo v stematično so se ukvarjali z bencev. Zato mora iti naše pri- podjetjih, pravilno usmerjati znanstveno organizacijo dela s zadevanje za tem, da se le-ti delo drugih ljudi, ki s0 poklica-proucevanjem. kakšne so njiho- izobrazijo tudi v tej smeri. V ni delavcem pomagati pri njive proizvajalne možnosti Se- naših podjetjih se bo odnos do hovih naporih za povečanje de-veda ne moremo trditi, da se tega vprašanja najbrž precej lovne storilnosti. Vodilni kader niso prav nikjer lotili tega pod- spremenil, ko bomo v njih usta- je namreč treba izobraziti v tej rocja dela m da niso v tej sme- novih za to potrebne organiza- smeri, da si bo pridobil vse tiri ničesar storili. Toda vsega te- cijske oddelke in biroje, v kate. ste sposobnosti, ki so potrebne, ga je bilo premalo. yse preveč rih bodo sistematično proučeva- da ti ljudje lahko vsak dan pra. je se ukoreninjena pralesa, da li, kako bolje organizirati potek vilno odločajo na svojem delov-je boj za večjo produktivnost proizvodnje, in ko bo dobršen nem mestu. enkratna kampanjska stvar. V del ljudi tudi pridobil potrebno Takšen način izobraževanja resnici pa je boj za večjo pro- znanje v raznih tečajih in se- poleg vseh drugih oblik tega de-duktivnost nenehen razvojni minarjih. Na to pot, na pot izo- la bo nedvomno tudi ugodno proces, ki ne sme nikoli zaosta- braževanja vodilnega kadra smo vplival na drugačen odnos do ti, ker je proizvodnja živa stvar, pri nas že stopili. Zavod za or- vprašanja stalnega sistematič-ki se nenehno izpreminja zno- ganizhcijo dela in varnosti dela nega proučevanja organizacije vami tehnološkimi postopki in LRS prireja na primer vrsto dela - vse to pa bo rodilo sa-štroji m ljudje se v proizvod- raznih tečajev. Gospodarski raz. dove na področju proizvodnje in nem procesu nenehno lzpopoi- Voj gre pri nas tako hitro na- storilnosti -ik njujejo. Skladno s tem pa se seveda tudi odpirajo nove in nove možnosti za drugačne prijeme v proizvodnji, za drugačen, boljši način organiziranja dela. Nikoli namreč ne moremo trditi, da smo izčrpali že vse možnosti za dvig produktivnosti in da ni mogoče več ničesar izboljšati in izpopolniti. Boj za boljšo organizacijo dela to- Izšla je 6. številka strokovnega časopisa »Delo in varnost«, ki ga izdaja Zavod za prouča-vanje organizacije dela in varnost pri delu LRS v Ljubljani. Po svoji aktualni, pisani vsebini in strokovni tehtnosti prispeva .ta list brez dvoma pomemben delež k prizadevanju za pravilno, smotrno gospodarstvo in uvajanje sodobnih organizacijskih metod v našem gospodarstvu, za-zdravstveno tehnično vzgojo in zaščito pri delu in povečanje storilnosti dela. Nova številka prinaša naslednje sestavke: Franjo Aleš: »Čedalje bolj se uveljavlja ekonomski značaj dela«, Jože Na-vinšek: »Nagrajevanje na kme-tijiskih posestvih«, Zdravko Neuman: »Izbira poklica in njen pomen za usposabljanje strokovnih kadrov«, inž. Janko Švajger: »Varnost pri delu v luči statistike — izguba narodnega dohodka«, inž. M. Batte- Polletni občni zbor brestaniške Kmetijske zadruge * Aktivno delo Na nedavnem polletnem obč- dih zadružnikov. Pomembno de-za večjo produktivnost, nem zboru Kmetijske zadruge v lo aktiva mladih zadružnikov Brestanici so zadružniki pregle- se vidi tudi vtem, da je že za- je rešitev sadjarstva le v strnjenih sadnih nasadih, pa pove, da bo treba popolnoma predruga- či ni,s^ar sezone- *}e trenut- ^ali dosedanje delo in se pome- čel razvijati tiste oblike dela, ki cit; dosedanje delo okrog sad j ar-mh odločitev, m vprašanje »do- — j~i.. —i ___v-j i_________. __________t.j ~ .* .. bre volje« tega ah onega, temveč redna delovna dolžnost vse- jčan in je to njegova prva in redna dolžnost. Seveda pa je vprašanje organizacije dela tudi delovno področje vsakega člana previjajo pa obširen program izobraževalnega dela. katerega bodo uresničile v zemskih mesecih. Odzvali so se tudi razpisu tekmovanja aktivov mladih za- stva. Občni zbor je razpravljal še o drugih važnih vprašanjih zadružništva in je med drugim tudi sklenili še bolj razširjevati zadružništvo v okoliških krajih. Vodstvo zadruge pa bo s pospeševanjem in pomočjo odsekom omogočilo njihovo redno delo. (v) nili o nadaljnjem djglu pri utr- mu bodo prinesle lep vpogled v jevanju zadružništva in razvoja umno kmetovanje. Mladi za- Sr-SSjSS S2ŠS-3S SSvS—Š ■i«, LJnini irarJm- 7« tn HNn’ n!a- 110 ra'3Uie vsakodnevne težave kmetijske zadruge, kjer so si -1 v in skuša, kolikor mogoče, uve- ogledali važne zanimivosti. Pri- 1 javi j ati načela dobrega kmetovanja. Zadruga ima več pospeševal-kolektiva, ker vsi skupaj uživa- nih odsekov, med katerimi so jo sadove večje donosnosti pod- najvažnejši sledeči: kmetijsko- jetja. gospodarski, sadjarsko-vino- družnikov in odločeni so zasesti Na žalost pa se kaj dostikrat kultumo-prosvetni in stbojni kar najboljše mesto, primeri, da vodilni kader razu- odsek. Vsi ti odseki so že takoj Podobno je začela tudi Zveza me sistematično proučevanje po občnem zboru razvili svojo zadružnic. Razen zelo dobro _______________ ________ proizvajalnih možnosti in orga- dejavnost in nekateri so dosegli opravljenih eno- in večdnevnih r Cmerah, ki onemogočajo plod-nizacije dela za nekako postran- pri svojem vsakdanjem delu do- tečajev za vkuhavanje sadja, ka- nejše delo ekonomije Kmetijsko amatersko dolžnost, ki se je kajšnje uspehe. PosebiK> velja tere je obiskovalo, nad 60 žena ske zadruge v Brestanici. Upra- stin: »Barve kot zaščitno sredstvo«, »Nov tip plinske maske«, »Podložek za naličnico respira-torja«, »Zaščitna obutev«, D. Belle: »Nov način pritrjevanja obvez pri ranah«, inž. Lojze Zupančič: »Varnostna navodila za rudarje«, inž. Boris Gostiša: »Prirodni brusi in umetni brusilni koluti«. Na koncu objavlja list poleg drobnih poročil tudi seznam tujih strokovnih publikacij o problematiki organizacije dela. Dva občna zbora na Izia ah Preteklo nedeljo je bil na Izlakah občni zbor Prosvetnega društva »Ivan Kavčič«, ki se ga je -udeležil tudi predsednik občine Zagorje tov. Lojze Lukač. Dal je dobre smernice za nadaljnje delo v društvu in obljubil morebitno denarno pomoč, kj bo društvu v veliko korist. Tudi člani odbora Avto-moto društva na Izlakah so se v nedeljo zbrali,' kjer so se pogovorili o nadaljnjem poteku tečaja za šoferje-amaterje (kateri se lani ni dovršil). Prav bi bilo, da bi se sedaj odgovorni voditelji tečaja boli zavzeli, da se učna snov predela do konca in da kandidati opravijo izpite, ne pa da se tik pred izpiti tečaj konča (kar se je zgodilo že parkrat). Tako ostane obiskovalec tečaja brez izpita in izgubi mnogo na času in denarju. Zato naj bi bilo pri sedanjem tečaju malo več volje in vztrajnosti, da bo skupnosti v korist, ne pa v škodo. Še enkrat o brestaniški e konomiji KZ Ostra šilili m uprovn^hn Pisali smo že o nenavadnih loteva le tisti, ki je voljan to to, za kultumo-prosvetni odsek, storiti in ki ima pač za vse to Le-ta vodi in nekako usmerja veselje. Vsega tega pa ne poj- Zvezo zadružnic in aktiv mla- in deklet, pripravljajo tudi zimske gospodinjske tečaje in vrsto predavanj, s katerimi bodo seznanili kmečke žene o naprednem kmetovanju in gospodinjenju. Zadruga je vložila doslej že nad 600.000 dinarjev v postajo za umetno osemenjevanje. Leta dobro služi svojemu' namenu. va zadruge je glavnega krivca, Upravnika ekonomije, obtožila čudnih postopkov in skrajne malomarnosti, zato je vso stvar pretreslo še disciplinsko. sodišče OZZ v Krškem, ki ga je obsodilo na doživi: en j sko izgubo pravice do državne ali zadružne službe. Kazen, ki jo je disciplinsko Poletna sezona je za nami. pravočasno potrudili in preskr- prav sedaj pripravljajo načrten sodišče naložilo bivšemu uprav-Tudi gostincem bo tako omogo- beli res pristen cviček in s tem pregib živine, na podlagi dob- niku. ie vsekakor pravična, če-da se udeleže zimskega ustregli našim gostom. ljenih izkušeni in rezultatov pa malce preostra. ScdLčeJe Svet'za turizem in gostinstvo bodo lahko začeli smotrneje go- x pri OLO Trbovlje je na svoji jiti živinorejo. čeno, izobraževanja. V novembru in decembru bo gostinska zbornica ^ ________________ organizirala tečaje in seminarje Zadnji seji sklenil, naj za izpolnjevanje. Program bo bi gor stinska zbornica v sporazumu z Zadružniki in ostali kmetje so letos nakupili nad 72.00 kg umet- zajemal tudi politično-ideološko gostinskimi podjetji predlagala .. _oW1 namčUi ' „ ^ tudi vzgojo (zunanjo, politiko, nov pristojnemu mestu zvišanje in- semenska žita največ komunalni sistem, družbeni plan vesticijskega sklada od 0,50 na razna semensKa zua, j 1957 itd.). Dobro razgledan go- j y0< katero zvišanje naj bi se stinec bo znal pravilno ceniti uporabilo za izboljšanje gostin-delavsko in družbeno upravlja- ske mreže. Vabimo vsa gostili- črtno reševati vprašanje sadov--7- i— — j----j—, ... ■ —i-i—i—=i--------— Ugotovitev odseka, da razna pšenice. Sadjarski odsek je začel nje in bo tako doprinesel svoj ska podjetja splošnodružbenega njakov, delež za nadaljnji razvoj iz- ;n zadružnega sektorja, da nam gradnje socializma. O izvedbi 5Voje mnenje o tem nemudoma tečajev in seminarjev je raz- sporoče tako, da nam bo mogo-pravljal upravni odbor zbornice ge predlog čimprej predložiti na svoji zadnji seji in bomo go- na pristojno mesto, stinsko mrežo o tem in o poteku seje podrobneje seznanili v našem Ustu v kratkem. namreč upoštevalo za najbolj obremenilne tiste postopke bivšega upravnika, ki bi jih na tem položaju nikdar ne smel zagrešiti. Na nedavnem polletnem občnem zboru so zadružnikom temeljito predočili stanje ekono-na- mije. Le-ta bo, kot kaže, tudi to leto zaključila z večjo poslovno izgubo. Zavoljo tega so Tiskovine za zaključne račune (bilance) za leto 1956 bo letos Im. Jo?e Rfhcia:: PrakSim čebelar en e izpolnjevanje svojega znanja, saj*-pri nas kljub dolgi in slavni čebelarski tradiciji čebelar- na zbora sklenili odpovedati najemninske pogodbe, s čimer se bo obseg ekonomije skrčil na približno 7 ha. Za sedaj ni mo* objektivno oceniti ta ukrep zadružnega vodstva, posebno, če ne vemo, s kolikšna izgubo bo ekonomija zaključila poslovno leto. Bržkone pa bi lahko ekonomija ohranila vso obdelovalno zemljo, to še posebno zategadelj, ker je na zelo primernem kraju in zelo plodna. Za zadrugo ne bi smelo biti vprašanje prodaje pridelkov na tržišče. Ce jih ne bi mogli prodati na domači trg, pa b: jih morda poskušali vnovčiti zunaj, zlasti v industrijskih središčih. Vodstvo zadruge bn odpravilo mesto upravnika, obdržalo ali dobilo bo le novega vrtnarja. Z namestitvijo takih priložnostnih delavcev, ki bi vložili več truda kot doslej, bi se lahko stanje ekonomije temeljito predrugačilo. Končno gre za posestvo, ki bi zadovoljevalo potrebe ne le brestaniškega in senovškega prebivalstva, marveč tudi okoliškega. Seveda pa bi moralo vodstvo zadruge posvečati daleč več skrbi nemotenemu razvoju eko- Naši čebelami so že dolgo po- stvo ne napreduje tako, kakor nomije. Se pravi, da bi moralo Lansko leto je bil naš vinski pravočasno založila Državna za- gretij nekako čebelarsko učno bi' bilo želeti. V zadnjih ' letih napraviti točen izračun, kaj ki pridelek slab in pa je bilo tež- ložba Slovenije v Ljubljani, knjigo, to je delo, ki bi na po- se skoraj redno, zlasti v zimskih katere pridelke se najbolj spla- ko konsumirati Letos pa so raz- Imena in označbe posamezpih ijU(jen, pregleden in razumljiv mesecih, pojavljajo hude izgube ča pridelovati, mere povsem drugačne- pride- obrazcev bo založba pravočasno način prinesla vse temeljno zna- posebno na čebeljih družinah, ki lek bo sicer količinsko’ manjši, objavila v »Slovenskem poroče- nje, ki je potrebno praktičnemu jih povzroča pomanjkljivo zna- valcu«. ' čebelarju. Tudi izkušeni čebe- nje. Da odpomoremo tej po- Gostinska zbornica Trbovlje larji potrebujejo priročnik za (Nadaljevanje na 5. strani) a kvalitetno mrjogo boljši. Nedvomno se bodo naši gostinci Vsekakor pa ne bodo smeli dopustiti, da bi del pridelkov ostal v zemlji, kot se je to zgodilo letos. (v) lože Stok — Korotan: (Nadaljevanje) Parfesasis^a gocS3» a Tiste dni je kmetom, ie zmanjkovalo svinjske krme, zato so začeli klati prašiče. Mnogi godbeniki so bili povabljeni h kmetom, na koline. O tem, kako dobri so bili Belokranjci, je Kumlanc zapisal v svojo zapisnleč naslednji dogodek: »Zvečer tne je Franc Guzej povabil, naj grem z njim k vili-narju. In šel sem. Med potjo sva pri znani domačiji prosila za pijačo. Toda medtem, ko je gospodar šel v klet po vino, nama je gospodinja vljudno postregla s svinjsko pečenko. ,Zadela sva temo.' mi je šepnil Guzej. ,Domač praznik imajo.'' Ko sva spraznila krožnika, je žena postavila na mizo kozico krvavic. Bile so tako okusne, da bi jih zmlatila še eno porcijo. Vendar sva sc začela zahvaljevati in odpravljati. Toda gospodinja nama je dobrosrčno prigovarjala, naj še počakava. In prav rada sva' sedla nazaj za mizo, saj sva vstala le zaradi lepšega. Dobila sva fc krožnik krvavic in liter vina. Po pravici povedano — ničesar se nama ni ustavilo. Pri odhodu nama je dobrosrčna Belokranjka pomolila v roke celo cekar kolin in vrč godlje, naj jo neseva muzikonloftn« Življenje v Gradacu je po- stalo tako prijetno, da se je bilo težko posloviti od vaščanov. Tisti teden so namreč zapustili godbo Franc Salamon, Ivan Karat in Otmar Kovač, ki so odšli v operativne enote. Dva dni pozneje pa sta prišla v sestav gbdbe korpusa Janez Pi-sanski in Polde Zajc iz Trbovelj. Prvi je igral bas, drugi pa krilni rog. Pa še nekaj! Tisti dan je bil za hrastniške godbenike dan veselega srečanja: po treh in pol letih se je vrnil v njihovo sredino Ludvik Mlinarič kot partizanski kapetan Ivanov. Bil je na poti v Glavni štab, spremljal pa ga je Alojz Perc. Godbeniki so to snidenje tudi po svoje proslavili. Ko so zaigrali, je tudi Ivanov prijel za klarinet in je kar dobro odrezal. Ekonom Slavko je poskrbel za zakusko, gost pa je presenetil svoje prijatelje s cenjenim darilom — s tobakom. Kramljanje, igranje in petje se je zavleklo čez polnoč ... V soboto, 23. decembra, dopoldne je godba imela vajo za koncert. Po kosilu pa je skupina 12 godbenikov odpotovala v Metliko, kjer je igrala pri slovesnosti ob zaključku tečaja oficirske šole. Tisti glasbeniki, ki so ostali v Gradacu, pa so pisali note, razen trojke, ki jc odšla na vas k Pepci napravljat drva. Sihur in Gračnar sta žagala, Perc pa je klestil vejevje. Ker je bilo hladno, jim je domače dekle prineslo vrč toplega žganja. Perc ni maral za žgano pijačo, zato sta pa žagarja dobila malo preveliko mero. Kaj kmalu se jima je zdelo, da se bukov hlod pozibava in da vse okoli-njiju stoji postrani... Ravno tedaj, pa je prijezdil v vas komisar VII. korpusa polkovnik Janez Hribar. Ko sta ga Sihur in Gračnar zagledala, jima je kri bliskoma udarila v glavo. V zadregi sta se zatopila v delo in se nista ozrla ne na levo ne na desno. Sele tedaj, ko se je komisarjev konj ustavil pri kupu nažaganih drv in pomolil glavo med žagarja, je Sihur izpustil orodje iz rok, se strumno zravnal, salutiral in kot discipliniran vojak stare jugoslovanske vojske glasno zavpil: »Izvolite gospodine pukovni-če!« »Odakle sl, druže?« je na videz resno vprašal komisar Janez, čeprav je dobro poznal Si-hurja iz prvega srečanja v Loški dolini. »Kod Zidanog mosta, sa Hrastnika,« je odgovarjal okajeni mož. »Onda si Slovenac?« ga je speljeval polkovnik Janez in s težavo zadrževal smeh. »Jeste!« je pritrdil Sihur in dvignil glavo še bolj pokonci. »O, ti kranjski Janez, od kje si se pa danes vrel!« je vzklikni! komisar korovsn. rmajal z glavo in odjezdil proti Semiču. Sihur je še stal mirno, ko pa ga je Gračnar spomnil, kaj je čvekal komisarju korpusa, se je hitro streznil. In potem je več dni zaman zaskrbljeno čakal, 'kdaj ga bodo poklicali v štab korpusa na odgovornost. Vendar Sihur zaradi tega ni bil nikdar kaznovan, pač pa je držal obljubo, da se ne bo nikoli več vdal alkoholu. > Naslednje dni so godbeniki igrali na raznih prireditvah po vaseh ih v brigadah ter opravljali običajne partizanske dolžnosti. Nekega večera pa ja vaški kovač Polde Sopčič povabil sedem godbenikov, da so šli zaigrat podoknico njegovemu očetu za rojstni dan. To je bil za starega očanca vesel življenjski dogodek. Zato jih je ves srečen povabil pod streho in jim prav po svatovsko postregel. V petek, 29. decembra zvečer je prišel v gostilno kurir korpusa in pomolil kapelniku Brunu nismo. V njem jc bilo napisano, da se mora godba naslednji dan zglasiti v štabu korpusa v Poljanah. Drugi dan so godbeniki Se odrinili na dolgo pot, ki so jo že večkrat premerili. Čeprav je bilo kar precej snega, so urno puščali za seboj Semič, Srednjo vas, Crmošnjice, Stare žage in ob pravem času prispeli V Poljane. Po kratkem počitku so odšli v Podturn, od tam pa na cesto k Selam, kjer je bil zbor I, brigade VDV. Ko so se uredili v paradno koleno, je godba na če'u brigade odkorakala v Dolenjske Toplica. Tam je zbran itn borcem govoril načelnik štaba Slovenske divizije VDV podpolkovnik Franc Tavčar-Rok, nato pa je bilo 50 najboljših borcev odlikovanih. Na njihovih junaških prsih so se zableščali »Redi hrabrosti«. Po končani slovesnosti je večji del brigade odšel v bivši Sokolski dom, kjer sta godba in frontno gledališče ‘priredila koncert. V topl.ški restavraciji pa je bil odlikovancem prirejen sprejem, kjer se je kmalu razvilo pravo partizansko rajanje. Godbeniki so neutrudljivo igrali za zabavo in ples do konca — do petih zjutraj. Ob svitu so Sli nekateri spat, drugi pa so se Šli kopat v zdraviliški bazen. Popoldne je bila godba poklicana v Poljane, kjer ji je komandant korpusa podpolkovnik Franc■ Poglajen-Kranjc ukazal, da se mora preseliti iz Gradaca v Srednjo vas, zato da bo bliža štaba. Vsi godbeniki so bili zavoljo tega slabe volje, prav žalostni, kajti v Gradacu so se tako udomačili, da so se počutili ko doma. Ker pa sc je bilo le treba preseliti, so se v komandi godbe sporazumeli, da bo komisar Savnik šel v Gradac po opravo, ka peln.k Brun pa z godbo kar naravnost v Srednjo vas, ki leži v bližini Crmošnjic. . Vinko je vzet s seboj štiri može. V Gradac so se pripeljali z vo~om ob esm h zvečer. Bil4 so tako premrafeni, da so se morali pri Dimu neivrej odtajati. Medlem so že dobili stik z ve- io družbo, ki se je gnetla v gostilni... Možje v usnju na delu ali , leteča' se fe ustavila v Zagorju Zavore so tenko zaječale! Možakar je s kislim obrazom potegnil iz žepa denarnico in brez besed odštel na iztegnjeno dlan 100 dinarjev. Nato je iz drage dobil majhen bel listič in ga malomarno vtaknil v dragi žep. Nato še kratek in jedrnat poduk in spet je zahrumel stroj... ★ Skozi Zagorje pripelje vsake tri minute po eno motorno vozilo. Včasih, zlasti v jutranjih urah, celo več. Nova asfaltna cesta je kot nalašč ustvarjena za hitro vožnjo. Široka je, ovinkov zelo malo, pa še tl so vse prej kot ostri. Pravi, pravcati eldorado za vse tiste srečneže, ki imajo lastna motorna vozila, ali pa opravljajo poklic motornega vozača! Nihče jih ne moti, vozijo (ne vsi), kot da je cesta samo za njihova vozila in kazalec brzinomera vztrajno sili kvišku. No, po novi cesti še gre, vsaj prahu ni. Na-milost in nemilost pa so prepuščeni tisti pešci, kjer ni betonske ceste in kjer se za vsakim motornim vozilom dvigne oblak prahu, ki se, ne oziraje na pražnjo obleko, useda in zajedljivo draži grlo, grlo, pljuča, nos ... Sicer pa, kaj to mar vozačem motornih vozil! Imamo tudi take, ki ob deževnih dneh, ko dež izdolbe široke kotanje v ceste, nalašč zapeljejo tako, da umazana tekočina blagoslovi nič hudega slutečega pešca. Dobro, da jih ni veliko, drugače bi se mirni Zagorjani ob deževnem vremenu skoro ne upali na cesto... ★ Tistega možakarja, ki je moral plačati bankovec za sto dinarjev, je spet ustavil rde^e-bel loparček in besedica »Stop!« Mimoidoči so se muzaje ustav- ■ Tali in čakali razpleta. »LegRVnacijo, prosim'« (Liud-le se hihitajo). Far)' j močno cuka očeta in nestrpno povprašuje, kaj neki pomeni ta direndaj? Oče odgovarja: »Tale je od prometne policije! Varuh javnega reda! V mestih jim pravijo .možje v usnju'.« Malemu to očividno ni zadosti. »Oče, zakaj pa ga je ustavil?« Oče škodoželjno odgovarja: »Menda je prehitro vozil.« Potem se hitro zresni in povzame: »Vidiš, tile ljudje varujejo nas, uboge peš če, pred podobnimi, kot je ta-le tu, in nesrečami. Sicer pa poglej: miličnik ga je zapisal in moral je plačati kazen! Kazen za prekršek, ki bi utegnil stati življenje človeka.« Fant še ni zadovoljen. »Oče, ali je tisti denar, ki ga miličnik dobi. njegov?« Oče se nasmeje in odgovori: »Ne, denar gre v razne koristne namene. Prav bi bilo. da bi na take, ki brezvestno vozarilo po cesti, Se boli pritisnili. Vidiš, ta-le bo v bodoče bolj premislil, preden bo doda'al skozi naselja svojemu koleslju plin.« Gruča se je razmaknila. Prometni miličnik je zagnal svo^e vozilo, kaz-ovani pa je menda sam pri sebi pomislil: »Oe bi miličnik vedel, da sem bil pred petimi minutami že kaznovan, bi gloibo podvojil...« Dobro .bi bilo, da bi se večkrat ustavili v Zagorju — tile možje v usnju in varuhi ljudskih življenj. 4 O polnoči je starešina razigrane družbe ugasnil luč. In ko je stenska ura odbila dvanajst, se je spet posvetilo. Začelo se je novo leto 1945. Mlada partizanka je prebrala novoletni proglas maršala Tita, nato pa so si zbrani čestitali. Sleherni si je želel, da bi bilo novo leto srečno in zmagoslavno in da bi bilo konec vojne. Nato je harmonikar prešerno raztegnil meh, pari so se zavrteli, litri praznili in veselo silvestrovanje je valovilo do zore... V mraku, 1. januarja, je prižel v Gradac kapelnik Brun in še nekaj godbenikov. Zvečer se je zbralo pri Dimu že pol godbe. Ponoči pa je priilo v vas ie pet godbenikov — in že so pri-hajali. Malone vsi so se hoteli osebno posloviti od dragih va-ščanov. Naslednji dan so na dveh kmetijah zaklali prašiče same zato, da so lahko povabili godbenike na domač praznik. Da, vaščani Gradaca so bili predobri! Tako gostoljubnih ljudi ne najdeš zlepa. Godbenike so imeli tako radi, da so jim dali tudi zadnjo skorjo kruha in poslednjo kapljo vina. Sele tretji dan, ob enajstih, so godben.ki Vil. korpusa zapustili Gradac in odrinili prot* novemu bivaku. S sebej so odpeljali tudi novoletna dar ’a vaščanov. Ob štirih popclAne so prišli v Srednjo vas. kjer so jih ie kar nestrpno pričakovali drug! godb -e ki (Dalje prihodnjič) Zanimivi podatki o politični in društveni aktivnosti ljudi v brežiški občini Nekateri imajo prs¥ei fimkci večina pa |e brez ni ih il Tudi letos bodo. m Senovem priredili Dan mo«o-iencev Občinski odbor SZDL Brežice štveni aktivnosti delovnih ljudi, di, ki niso člani Socialistične je zbral osnovne podatke z» V 209 vodstvih raznih organiza- zveze. Večina voljenih funkcio- * . člane 209 vodstev raznih orga- cij in društev dela 1244 voljenih narjev, ki niso člani SZDL dela novem niso med zadnjimi. Ze nizacij in društev v občini. Ce- funkcionarjev, ki imajo 1881 v vodstvih gasilskih društev. n.ckai organizira občinski prav je v brežiški občini veliko različnih funkcij. Izmed 1244 Med voljenimi funkcionarji je sindikalni svet poseben dan, lu več vodstev, vendar že podatki voljenih funkcionarjev je 1079 tudi 249 žena in 229 mladincev namenjen počastitvi upoko-za teh 200 vodstev dajejo zani- takih, ki imajo samo eno funk- in mladink do 25 leta. Medtem delovnih ljudi. Tudi le- ~ i* svii-Ta«; *ssj3r; tssz rssjsr&jšs. imajo tudi »o IM »II celo m- ie kor zad.,.l)™„. I=W US W Sdblntol E D n C 7 I P def^oSatS žena. h'» T vodstvih or^niza- točkami ^fr slavnost- |-C /II len doobršen del političnega In društev, je samo 58 go- • „ovorom Po tei slovesno- 1 ^ I\ i_i JLi JL dela na posameznikih, medtem spodinj. medtem ko so ostale J ko večina delovnih ljudi ni do- zaposlene. Po vseh krajih brežiške obči- volj aktivna. Zaradi tega Je Kratke iz V skrbi za upokojence na Se- sti bodo upokojenci pogoščeni. Za pogostitev upokojencev bo in, .—j—--------- 4 a Za funkcionarjc-komuniste v občinski sindikalni svet zbral ne so bili ta mesec zbori yo- J1®'”® Potrebno te malostevun organizacijah in društvih velja potrebne prispevke pri podjet-livcev, na katerih so volivci ljudi razrešiti nekaterih nalog poudariti, da delajo predvsem v jih in organizacijah, obravnavali gospodarstvo ob- in jih naložiti ljudem, ki mso orga,njzacjjaj1 Socialistične zve- čine in ostala aktualna vpraša- dovolj aktivni v političnem m nja. Po nekaterih vaseh so bili društvenem življenju. zbori volivcev slabo obiskani Jmied 1244 voljenih funkcio- manj pa v organizacijah Rdeče- ganiziranih, potem vidimo, da in se niso mogli izvršiti ter Jih n(r^ ^ 21g gIanov zveze ko- g?1 križa, v gasilskih društvih, v bo ta prireditev močna mani- mnnislov. V vodstvih nekaterih upravnih odborih kmetijskih za- festacija sindikalnega dela organizacij je še vedno 66 lju- drug in drugje. -nc med upokojenci. Ako računamo, da živi na ob-ze, Zveze borcev in v nekaterih močju občine Senovo 636 upo-drugih političnih organizacijah, kojencev, od katerih je 460 or- bodo sklicali ponovno. ★ Občinski ljudski odbor v Brežicah zaposluje 76 uslužbencev. Med nje so všteti tudi uslužbenci krajevnih uradov ter vse pomožno tehnično osebje in terendko veterinarsko osebje. Poleg teh je sistemizirano še 11 občinskih cestarjev. Od sistemiziranih mest na občini ni zasedenih še 8 mest To so ____________________________________________________— ----------- . . . mesta, ki zahtevajo visoko kva- prvih dneh tega meseca. Na njej ko je športno delo preraslo po- športnega tedna z mladinskimi lificirane uslužbence. so dijaki višjih razredov teme- litičnovzgojno delo. Na sporedu ekipami ostalih trboveljskih šol ★ ljito prešetali delo svoje orga- so bila razna predavanja o go- in bili povsod uspešni razen v Občinski ljudski odbor v Bre- nizacije v preteklem letu in si spodarstvu FLRJ, o dvigu, živ- nogometu. Udeležili pa so se žicah opravlja svoje dolžnosti zadali naloge za tekoče šolsko ljenjske ravni, o zgodovini or- tudi rapiih drugih športnih tek- Mladinci trboveljske gimnazije v letošnjem šolskem letu Letos še več politično-vzgojnegg dela Na trboveljski gimnaziji je pravilnem razmerju in se ni Gimnazijci so pomerili svoje bila mladinska konferenca že v dogodilo tako kot prejšnja leta, športne sposobnosti v ..okviru »Lastovičje gnezdo« v Trbovljah (Lavričeva kolonija) Z Velikega Trna tudi ob pomoči svetov, ki jih je leto. 12. To so: svet za splošno Lani je bilo delo v organiza- formi. ganizacije LM in o šolski re- movanj smo vsi hva- V okviru LM deluje na gim- upravo in notranje zadeve, za ciji uspešnejše kot prejšnja leta. . . lloilJi kuv41 », družbeni plan in finance, za go- Mladinska organizacija je štela nem pouku v prenapolnjeni ^ ima vemco sodelavcev, apodarstvo, za komunalne za- 116 članov, ali podrobneje — 88 učilnici, zato tudi. uspeh^ni bil deve, za stanovanjske zadeve, odstotkov vseh višješolcev. Sp-........................ svet za delo, svet za šolstvo, eialni sestav dijakov je zelo svet za tolikšen, kot bi bilo želeti. Delo dramske sekcije je že Bred kratkim smo tudi pri mogli do vode, nas imeli roditeljski sestanek, ležni. ki je lepo uspel. Starše smo v predavanju sesznanili z znaki, potekom, zdravljenjem in po- . V Tednu MDB je mladina do- sledicami otroške paralize. Skle- mu prosvetnemu društvu ni kazala, da ne zna držati v rokah nili smo izvajati doma in v šoli uspelo zgraditi v šolski učflni- Predavanja so bila po konča- na2jjj tudi prireditveni krožek, Kaže, da bo v kulturoopro-svetnem pogledu letos pri nas bolj mrtva sezona. Tukajšnje- lclUi BVvl« /ju 55WiV>l>VVj Lldllil PCdUlV UlJCU\v/V JC /»Vlu UiUiiiuuv * j • . v •« v J _ . , v,.< . . . « • i • ni nnn n1 kulturo in prosveto, pisan. V organizaciji je naiveč nekako tradicionalno. Letos se samo svinčnika, ampak da zna vse ukrepe, da bi preprečili ci primeren oder, Id bi ustrezal W~ .*»*».»•• mi.^Uto- ».*'*JS£«SES J£22»*"£ 'gttJSJSSZ S5? SSffiS- £2-------- _______ ______ L WV> ob ssa gubast asr i; svet za skrbstvo in svet za varstvo dru žine. •k Investicijski sklad občine znaša po družbenem planu 21 milijonov dinarjev, vendar se družin. Število dijakov iz delavskih družin pada. Organizacija je vodila in usmerjala vse delo na kultur- tudi v drugih krajih. šega lepe uspehe, vodi profesor nekaj nad 300 pri novem De- življenje tistim otrokom, ki ni- kvaril videz učilnice in jo tudi Cešnovar. Z igro »Logaritmi in lavskem domu. majo enega aii pa obeh star- poškodoval (strop, stene), ljubezen« nameravajo gostovati Mladinci so na svoji delovni Sev. Igrali — kakor druga lata — ---------- ---------------------- .. . . . .. konferenci ugotovili, da ima na Odbor RK pri nas prav pridno torej letos ne bomo Zato P« nem in športnem področju. Po- Športni odbor je v preteklosti nekatere mladince še vedno dela. V svoji organizaciji ima bomo tem večjo skrb posvetili ■ ■ . . m • m m • i _________ ______ _ X - V ______________________________________ . Ir .»m 1 a X 4- ni ni nvuvtr T in ri i n . u • • v _ _ 1 -S —. zaradi neenakomernega doteka- litično vzgojno delo je bilo v skrbel za razna tekmovanja. precej vpliva duhovščina. Pri- kar ^po število članov. Ljudje zimskemu izobraževalnemu de- nja sredstev pričakuje, da bo do konca leta za ta sklad ustvarjeno le 16 milijonov dinarjev ali pa še celo manj. Sredstva iz tega sklada se dajejo samo kot posojila in ne kot dotacije. ★ Stanovanjski sklad v Brežicah znaša 40 milijonov dinarjev. Iz tega sklada se dajejo samo posojila za zidanje stanovanjskih hiš in za adaptacije obstoječih stanovanjskih zgradb. Posojila iz tega sklada lahko dobe samo tisti, ki vplačujejo 10-odstoten prispevek od mesečnih plač v ta sklad. Bilanca občine od dohodkov od prebivalstva ni preveč zadovoljiva. Pri kmečki dohodnini znaša zaostanek še 24,237.153 xo nedeljo je bil v domu SZDL v Trbovljah občni zbor stndi-dinarjev. Obrtniki so letos v imin» podružnice pri podjetju »Elektro-Trbovlje«, ki je lepo zaostanku še s 6,557.487 dinarji, uspel ostali poklici pa dolgujejo občini največ, in sicer so v zaostanku s 4,114.629 dinarji. Za takse na vozila in drugo je znašala obremenitev 17 milijonov 515.532 dinarjev, do 30. avgusta pa je bilo vplačano 10,614.414 dinarjev, torej je v zaostanku še vedno 6,901.118 dinarjev. Skupni zaostanek na zadevanje duhovščine, da bi do- se povečini zavedajo, da je RK ju> za kar bo ekrbej izobraže-biia v svoje vrste mladino, se organizacija, ki jim ;e vedno v valni odsek društva. Seveda kaže na razne načine. Seveda pomoč. Nedavno se je pri pred- pa ge vedno nismo opustili mi-imajo vse manj in manj uspe- sedniku odbora zglasila neka sU na oder, ki bi ga tako radi hov. Na sestanku so sprejeli tudi žena. vdova po možu, ki je umrl imeli. V bližnji prihodnosti bo program za bodoče delo. V tem za tuberkulozo. Prav ganljivo ^ seveda treba misliti na dom, šolskem letu bodo še bolj skr- je bilo poslušati, kako se je ta v katerem bd imelo svoje prebeli za politično-vzgojno delo. preprosta žena zahvaljevala_ za store prosvetno društvo, orga-V ta namen se bo na gimnaziji pomoč, ki jo je njeni družini nizacije in gasilci. Ko bo enkrat osnoval marksistični krožek, nudila organizacija RK v času, rešeno vprašanje elektrike in Zanimanje zanj je med mladino ko je bil njen mož bolan, prosvetnega doma, takrat bo veliko, saj se je priglasilo že Skromno — toda lepo prizna- gotovo začel napredek hitreje 66 dijakov. Letos bodo imeli na nje odboru RK za njegovo delo. prodirati v naše kraje S. V. šoli nadalje literarni krožek in Seveda pa je odbor RK dol-lastno glasilo, kjer bodo poleg žan spet' zahvalo občinskemu literarnih prispevkov objavljeni odboru RK ki ima veliko razu- tudi razni drugi sestavki. V mevanje za težave in potrebe razpravi so mladinci predlagali, pri nas. Zato vedno pomaga, _________________________________________ naj bi na gimnaziji ustanovili kadar je to v njegovi moči. Se- sveta na Senovem so v tudi filmski krožek. daj bomo z njegovo pomočjo tefcu priprave ^ izvršitev ab- Končno so še sklenili, da bo uredili vodnjak v »Kojzici«, ki ruskih zborov sindikalnih po-vsak mladinec opravil najmanj Je 23 Veliki Trn zelo potnem- rini^.nir. Večina podružnic je 40 prostovoljnih delovnih ur. kfr le ves kraJ reven na ^ določila natančen datum Mira Kajtna yodi. To bo spet korak naprej, svojega občnega zbora, neka' S SENOVEGA Na območju Občinskega sindi- ko bodo' ljudje tega predela imeli vedno dovolj dobre in v tere, posebno manjše podružnice pa še niso določile dneva, zdravstvenem pogledu neoporeč- ^ kandidatov za sindikalne vode in ne bo več bojazni, priprav. Sindikalna podruž- Kulturni dom v Brežicah — pruš pegoj uspešnega kiikturnoumelnišhega sJeSa Brežice, ki imajo stoletno tra- če ta ali podoben načrt vzeti v rešiti šele v drugi etapi gradnje |p| Jože Rihar: Praktično v^r^tevUo^mlt^šihr dSorih da bo vode ob vsaki suši pri' manjkovalo. Naši oblasti in organom, ki nam bodo pri po- vemit>ra niča rudarjev bo imela svoj redni letni občni zbor 11. no- Letošnje leto nameravajo v sindikalne odbore pritegniti čebelarjenje vseh vplačilih je znašal ob dicijo, leže ob iztoku dolin Sa- poštev v bodočem perspektiv- Doma. » koncu meseca avgusta 41,810.387 ve, Krke in Sotle, ob križišču nem razvoju Brežic, ko bodo s Sedanja vhodna veza s san - dinarjev, kar je zelo velika de- sedmih cest in so važen gospo- povečanim številom prebival- tanjami se bo morala Cimp j (Nadaljevanje s 4. strani) nama vsota in bo treba krepko darski, prosvetni in kulturni stva in kraja dani za to povoU- urediti z dozidavo manjkljivosti, je izdala pred pljuniti v roke, da bodo vse ob- center Posavja. nejši pogoji. Nujno pa Je bito ometom. To delo je neodio j o, kratkim ,Kmečka knji- veznosti do konca leta porav- Vso kulturno £ivljenje v Bre- tedaj usposobiti vsaj gledališko ^^2^no Vs^ko deTo v v Ljubljani priročnik inž. Občinski sindikalni svet je ~ * a*wss2 ajsSSt *». J"ris “ ^ ^ ■ deiavcev. Občinski sindikalni svet je posebno poudaril, da se predavanju seznanili z znaki, ne odbore posvetila največja pozornost. letošnje leto oziroma preko zi- .^**n*ik prekrfke pri obči- ‘^"'z 'izročitvijo ‘tega po- sar je takratni ^mskiffra^e- ^<^je male‘ dvo- Na 310 straneh opisuje znani me ponovno organizirajo nada- ni Brežice je lansko leto od sep- membnega poslopja v druge na- P1 • Bra(inie sc(ianie rane zgradili v kletni etaži sa- čebelarski strokovnjak vse, kar IjevaJni tečaji RK za mladino, tembra dalje prejel 209 nazna- mene je brežiško kulturno živ- \zde^' n‘ H ® inJ sanitariia- nitariie za odrsko osebje in je treba vedeti praktičnemu če- Ti tečaji, ki so bili v minulih nil. Izrekel pa je 146 kazni; 42 Henje izgubilo ne samo svoje dvorane z od ___ .. pritličju bo velika belarju. Posamezna poglavja pri- letih precej uspešni, naj bi po- primerov je bilo ustavljenih, pJr0St0re, temveč je tudi utrpelo f11- Po ^ kulisanui 'in shramba s potreb- naša j o kratko zgodovino čebe- leg osnovnega znanja o preven- 18 pa je bilo odstopljeno dru- neprijetno prenehanje kulturno- trebna dela razd l idrsko delavnico _v prvem larstva za narodno gospodar- tivi, prvi pomoči itd., širili mla- usrss jsues «sgr»5 .y& ve.*, in .o.anmo .. w S 5 tošnjem letu pa je došlo že 713 ysi Brežičanli moti tudi trd- Dom naznanil ali povprečno 80 pri- ^cioMhm^hamonijo'" med me- kakor rečeno šele začetek ce- je v tornHlebeir čebetoe škodljivce! lovice glasi tev mesečno. Zlasti so se .^In okolico lotne ugradnje' upoštevajoč pri V tretji. fazi izgraonje pa je v ragtlln ta ^ itve ^ leta. storjeni prekrški povečali me- . . . tem Mestni kino, ki se v svojem “L* * Za Centralno kur- bel, čebelje proizvode, to in ono Za mladino iz Brestanice bi seča septembra, sai je bilo samo Ob prireditvi I. Posavskega poslovanju poslužuje dvorane in bodo »®Pr adisea v pritličju v pomoč začetniku, nadalje so bil ta tečaj v prostorih Elek-v tem mesecu 20 kršilcev zako- tedna v Brežicah smo ugotovili, ostalih potrebnih mu prostorov. Javo in vhodni veži z v knjigi posebna poglavja iz če- trame, nitih predpisov. da v mestu ni mogoče izvesti ^ dovršitev prve faze gradnje velika, povečana vhodna veza z v Knjigi p a P g kJ trajal predvideno februarja prihodnjega nitih predpisov. da v mestu ni mogoče izvrau za aovrsuev prve -- helar<:tva Ob koncu kniiee so V tem letu so krivci plačali večjih kulturnih prireditev, ki se mora sama dvorana, W ima blagajno, osebno ®ard^ nu navedeni tudi viri Zbrano8 gra- kazni v znesku 556.000 dinarjev, zahtevajo poleg velikih naporov sicer nagnjena tla z udobnimi bifejem, uPr®v”°d11? d ju ala div0 pojasnjuje 138 slik in risb Vsi kršilci, ki so bili naznanje- kulturnikov seveda primerno sedeži, oskrbeti s podstrešnim pisarne ^ v.or o stori CenaPjeJ 350 din za knjigo, ve- ivuiosKega orzoiunurja t~- ni, v glavnem priznavajo svoja dvorano s pritiklinami. Da bi se estrihom, preslikati in urediti dvorana in klubski * zano v polplatno hovske sekcije SD »Rudarja« v a-’,.-,?avm5m 1 1 y Breiicah uredili taki prostori, notranjo razsvetljavo. V prosto- Akoravno je bilo vloženo ze zano v poipiamo. T^„nav, m««. «. Čah v Trbovljah Klubskega brzotumlrja ša- d'S»« prekrškov ie Nlo Je7 K3GS šaTS- J5 KniiM storjenih na področiu cestno- vložil večmilijonske zneske,- za sen p5d, nad njim pa prenos- vendar še potrebno mobl1 7- nje« bo vsem naslin čebelarjem razdedli v dve skuplnL ] Prometnih nKv sledito gradnjodvorane v bivšem Pro- ^ p6d s katerim se bo po po- vse moči in vire sredstev, da se dobrodošel priročnik saj že dol- 8 mož v m skupinl vta PrS^glede^ffiTh izSc, fvetJm domu, ki je bil v suro- povečal oder. _ to Dom čimprej popolnoma do- ga leta nismo imeli takega dela. gala Gerfel, ta Jazbec st. Posvet komunistov v trboveljski Elektrarni (Nadaljevanje z 2 strani) Iffil mm_________________________________ rektno sabotiralo svoje obvez- bo mogoče preskrbeti večja fi- ljivo šknpčevjc za °d^y®.zf,V®n ^^^0 bodoči Kulturni dom munisti pomagajo mladini bolj ostale partije pa d<*ll. Ostali nosti nančna sredstva, je bil lete se in sufite bo treba povečati in teko da bo ooaoci m m gn kot doslej Zato ^ ena izmed lgraicl so se razvrstili takole- - ItHpIht, nn„ načrt. Dre- izooDolniti s tiri za stranske v Brežicah ponosen^ _etilnih naloe člano,, 7.K delo z drugi je bil Gerželj, tretji Skr- DOPISUJ! Trbovljah za mesec oktober se je udeležilo 16 igralcev, ki so po ki sta dosegla po 5,5 točk, v drugi skupini pa je bil prvi Sribar s 7 točkami (100 odst.) pred Jazbecem ml., ki je dosegel 6 točk V finalu je spet zmagal Sri- - 1949/50 izdelan nov načrt pre- izpopolnili s tiri za stranske v Brežican ponae spomina stalnih nalog članov ZK delo z drugi je bil Gerželj, tretji Skr- £ ureditve in dograditve Kultur- odrske zavese in horizonte, ure- spomemk v p _ sociali- mladino, ki jo bo treba ideolo- bec, četrto in peto mesto sta si 11 nega doma, vendar se je izvod- diti portale in most ,: mehanič- padUh ^borcev, dete dvigatl in Jt pomagati. da delila Jazbec ml. in Frece, Se- nena doma, vendar se je izvea- aiu poiune ... . ■ dru^be in jk0 dvigati in ji pomagati, aa aazoec nu. m »«=- projekte, ki bi zahteva- nta puščanjem ^ejzredno stično^zg JturnoumelI,,y obristemačnem to uto da\%.d08egel X) i jasnsb M‘ ss svs ™ Uprizoritev Potrčeve drame „Krefli“ v Brežicah Kmečkega človeka oblikuje njegov odnos do zemlje PRED PETNAJSTIMI LETI Prvi nastop domačih igralcev v letošnji sezoni bo v znamenju proslavitve občinskega praznika. To je bila želja krajevne oblasti. Od sredine septembra, ko smo se znova zbrali, pa do določenega datuma ni mnogo časa, če imamo v mislih naštudiranje kvalitetnejšega dramskega dela; zato smo prvotno odbranega, umetniško dovršenega Cankarjevega »Kralja na Betajnovi« zamenjali s Potrčevimi »Krefli«. Morda je to še bolj prav. Razmer, kakršne so vladale na Betajnovi, smo se z revolucijo znebili, nespremenjen pa je marsikje ostal odnos do zemlje. Z njim se ukvarja povojno obdobje in ga še ni dokončno razrešilo — le razrešuje ga. Izsek take priostrene akcije nam kažejo Krefli. Ne zaradi zemlje, čeprav le-ta s svojo magično močjo še vedno priklenjuje našega človeka na prostor, zaradi odnosa do zemlje je ideja Kreflov pri nas živa in aktualna. Dejanje je podoba naše vasi v letu 1948, to je časa, ko smo pri nas na hitro in z manj pretehtano akcijo začeli z organiziranjem zadružne obdelovalne zem. Ije. Stari Jura Krefl in sin Franček se na vse kriplje upirata ljudem, ki skušajo po sili utreti pot socialističnim odnosom na vasi. Vzporedno z osnovnim problemom — za in proti zadrugi — spoznavamo Franče-kovo nesrečno ljubezen do Na-ne. Brez skrbi za zemljo pa dvigata na Ilovjaku bežno očrtana kočarja Gočl in Tila zadružni dom in predstavljata hkrati z odrezavo Julo hotenje prihodnosti. Osrednja osebnost je stari Jnra Krefl, zapiti premožni kmet, ki je z vso močjo navezan na zemljo. Poln mogočne dramatičnosti se vzpne v odpor do izdajalskega Vrtnika, ki hinavsko služi napredni ideji, a zaradi prevelikega egoizma notranje zlomljen omahne. Zemlja je s starim Jurom storila svoje. Po moči umetniške upodobitve je staremn Kreflu blizu robustni, a pošteni lik dekle Jule. Oba terjata kvalitetno igro. Kreflov hlapec Juzlek je podoba duševno zaostalega človeka, ki pa s svojo pojavo vselej razvedri mračno vzdušje Kreflo-vine. Zaš tudi rani študent Ludvik je hkrati z vrtljivim Vrt- nikom, predsednikom zadruge, negativna pojava. Zaključek drame predstavlja hotena smrt starega Krefla, razgalitev izdajalca Vrtnika in nakazana razumnejša pot znova uravnanega Frančeka. Drama je epopeja kmečkega dela in poštenja vaščana. Zaradi egoističnega odnosa do zemlje pa se oboje znajde v tragičnem nasprotju s potrebo in nujnostjo časa. Jurčičeve vaške idilike je s Krefli konec. Prej ko se bodo ljudje na vasi tega zavedli, razumljivejša in in lažja jim bo prihodnost. Da je to res, nam prepričljivo govori zadnji del Potrčeve trilogije »Krefli«. Slavnostna uprizoritev bo v ponedeljek, 29. oktobra 1956, ob 20. uri v Prosvetnem domu. mp. Bilo je jeseni leta 1941. Nebo je bilo jasno, brez oblačka. Gozd je bil posut z odpadlimi listi, ki so se prelivali v vse mogoče barve. Težki kostanji, zaviti v bodečo zeleno lupino, so strmoglavili na mehka tla in čakali pastirčke, da jih izluščijo in spečejo na žerjavici. Spretna veverica je na visoki smreki glodala svoj oreh. S prednjimi nožicami ga je urno obračala in grizla sladko jederce, prazno lupino pa spustila brezobzirno na tla. Gozdno tišino je pretrgal šum Občni zbor trboveljske „Svobode 11“ Bogat delovni načrt V dodobra zasedeni dvorani doma »Svobode« v Zg, Trbovljah je bil ob koncu tedna uspel občni zbor »Svobode voljile, najbolj agilna pa je bila saj ima v načrtu pet premier, pevska, ki je za precej pomno- V načrtu pa ima tudi začetek žila svoje vrste in ustanovila igralskega tečaja, na katerem __^ poleg že obstoječega mešanega želi vzgojiti nove igralske moči. Trbovlje II«. Člani so z zani- in ženskega pevskega zbora še Pevski zbor bo pripravil med manjem sledili obračunu kul- moški zbor, ki je že večkrat na- drugim koncert slovenskih pe- stopil. Sekcija je pripravila srni, ki so bile spesnjene do samostojen koncert, z uspehom leta 1900, godba na pihala pa pa je sodelovala tudi na pev- pripravlja koncert, ustanovitev skem festivalu trboveljskih orkestra itd. Upamo, da se bo tumoprosvetnega dela v preteklem letu, ki ga je podal predsednik društva, tov. Stane Šuštar, v razpravi pa so zlasti govorili o novem načinu dela v naših »Svobodah«, kakor tudi o raznih perečih problemih, med katere sodi tudi pomanjkanje zadostnih finančnih sredstev. Ob koncu svoje delovne konference so kulturniki sprejeli bogat načrt za svoje bodoče delo. V tej trboveljski »Svobodi« deluje preko dve sto aktivnih članov, ki so vključeni v šestih sekcijah. Društvo se zaveda, da število članstva še ni takšno, kot bi bilo želeti, zato bo tudi v bodoče tako, kakor je tudi že doslej, skrbelo za pritegnitev še novih članov, zlasti delavcev. Medtem ko je 1 anskoletni občni zbor ugotovil, da delo izobraževalne sekcije ni bilo zadovoljivo, lahko danes po letu dni ugotovimo, da se je njeno delo precej izboljšalo. Sekcija je skrbela za kolikor toliko živahno izobraževalno dejavnost, ki pa seveda še ni dosegla tiste stopnje, kot bi bilo želeti. Trboveljska »Svoboda II« se je lepo izkazala tudi s svojimi prosvetnimi večeri, s katerimi je začela letos pozimi. Pokazalo se je, da je to kaj hvaležno delo pri občinstvu zelo priljubljeno. Tudi ostale sekcije so v minulih mesecih v glavnem zado- * -^y .. mJr _ •S- - n J Mm , . Predsednik društva podaja poročilo o lanskoletnem delovanju »Svobod«, ki je bil v »Svobodi stanje v tej sekciji po letošnjem II« v počastitev delavskega občnem zboru znatno izboljšalo, praznika — 1. maja-. Znano je namreč, da doslej v Načrt bodočega dela v društvu njej ni bilo vse v redu. Omeni-je zelo bogat in postavlja pred----------1 "" s Občni zbor ..Svobode" na Dolu (Nadaljevanje s 1. strani) številne težave, so navzlic temu kar dobro izpolnjevale začrtane dolžnosti. Priredile so nekaj iger, priredile koncert, sodelovale na liko priglašali k besedi, kot je biCo pričakovati, je vseeno bilo videti, da so člani zadovoljni s tistim, kar so pripravili. Veliko to res ni, toda vse kar so delali, pravkar postavljeni novi upravni odbor, ki ga bo še naprej vodil predsednik tov. Šuštar, nemajhne naloge. Prva in najosnovnejša naloga je še večja utrditev prijateljstva med ostalimi tovariškimi društvi v ostali Sloveniji, med katere sodi tudi »Svoboda« s Slovenskega Javornika, s katero je že nekaj let v dobrih odnosih. Vse sekcije so že pripravile program svojega kultumopro-svetnega dela. Dramska sekcija bo priredila znatno več nastopov kot doslej, mo naj se izobraževalno sekcijo, ki bo priredila 10 predavanj in troje tečajev tujih jezikov — nemškega, angleškega in esperanta. Društvo bo še vnaprej nadaljevalo s prosvetnimi večeri, poleg teh pa bo pripravilo še dva literarna večera. Pa še eno skrito željo imajo kulturniki te trboveljske »Svobode«; Zgradili bi radi prostore za mladinsko godbo na pihala, ki je sedaj zelo na 'tesnem. Morda bodo tudi to željo uspeli še letos izpolniti. —jak prireditvah državnih in drugih so delali z zavestjo in vztraj- praznovanj, in kar je najvažnejše: izobraževalni odbor je temeljito poskrbel za izobraževanje Dolanov. Priredil je kar devet predavanj, katere je poslušalo po 60 do sto obiskovalcev. Nič čudnega torej, če so sklenili s tein delom nadaljevati in dajati ljudem z odprtimi rokami tistega znanja, ki jim bo dobrodošlo pri njihovem delu- Seve pa bodo ostale skupine nadaljevale z začetim delom in prirejale prireditve, ki bodo ljudem dajale resnično bogato in kvalitetno duševno hrano. Zlasti pa je važno to, da bodo v svojih vrstah pospeševali tovarištvo in prisrčne odnose med delovnimi ljudmi. Občni zbor je razgrnil vso živo dejavnost tega najhnega društva. Čeprav se ljudje niso to- ObČni zbor „Svobode“ I. v Zagorju V društvo vključiti več delavcev nostjo. To pa je za sedaj prvo. Po zboru so razvili društveno zastavo, čigar pokrovitelj je bil predsednik delavskega sveta rudnika Trbovlje-Hrastnik, tov. Urlep. Skromni slavnosti pa so v poročilu delovanja zagor- moč kuriti. Družina je nastopi-prisosivovali še predsednik ob- ske »Svobode«, je bila zajeta ce- la petkrat, v zimskem času pa čine Hrastnik, tov- Brečko, taj- lotna dejavnost tega delavskega so malone vsi člani ob.skovali nik Okrajnega sveta »Svobod« društva. In ker šteje društvo le dramski tečaj in ondi dobili in prosvetnih društev, tov. Le- približno 200 članov, je bila precej potrebne izobrazbe. vec." in oba zastopnika hrastni- razprava usmerjena v to, kako Pri delu jazz orkestra pa je Skih »Svobod«. Društvena za- v društvo privabiti čim več de- bilo čutiti pomanjkanje dobre stava bo vsekakor Dolanom ka- lavcev. žipot k tistim delovnim uspehom, ki si jih prav vsi od srca dobrodošel, ne glede na to, bo zgolj član ali pa aktiven de-lavee v društvenih skupinah. (v) volje. Delno je vplivalo nanj tu- Dramska družina kljub veliki di to, da godbeniki niso imeli volji ni imela večjih uspehov, dovolj glasbil, kar pa ne bi želijo. »Svoboda« mora postati Čeprav Zagorjani vedo, da je smelo biti ovira, da orkester ni družina, v kateri bo vsak Dolan družina nekajkrat pokazala za- priredil niti enega koncerta. ali vidljivo igro. Najhuje je delo po- Orkester deluje sedaj v manj-zimi, torej v času, ko ima dru- jem obsegu in upati je, da se žina največ dela. Prostori v Do- bo v kratkem času predstavil mu TVD »Partizana« so nepri- občinstvu. merni, v garderobi pa skoro ni skoro ničesar pa ni pripravil izobraževalni odbor. Zadostne pomoči ni dobil niti od upravnega odbora. Povsem jasno pa je, da bo moral bodoči odbor bolj krepko prijeti za delo, kajti ljudem je treba dajati vse tisto znanje, ki mu bo omogočilo na Murencah korakov. Dva mlada partizana sta brez besed stopala po poti, ki je bila posuta z jesenskim listjem. Na ramenih sta imela puško, okrog pasu pa vse polno ročnih bombic. Z njunih obrazov je sijala odločnost. Šla sta proti Murencam. Pri Vodenika sta Milan in Janci stopila v hišo. Vsa prepotena sta bila in noge so ju komaj še nosile. Gospodar, zastaven kmet, jima je postregel s pijačo in jedačo. Komaj sta si potešila glad in žejo ter se oddahnila. Med potjo nista srečala drugega kot 14-letnega domačina Podkrajška. Prepričana sta bila, da jima ta ni nevaren. Toda zmotila sta se. Podkrajšek, namesto da bi šel domov, jo je mahnil naravnost na graničarsko postajo v Šentjanž in obvestil Nemce o partizanih. Patrnlja desetih oboroženih mož je takoj krenila v Mumice. Previdno je obkolila Vodenikovo hišo in poklicala gospodarja z družino ven. Milan in Janč! sta se vtem povzpela na podstrešje. Na poklic, naj se predata, so pričeli Nemci streljati. Oba partizana pa sta jim odgovarjala z dobro namerjeniim streli. Toda .Tanči je bil kmalu zadet. Milan, Iti ga je smrt tovariša težko prizadela, ni odnehal. Pot mu je oblival obraz, toda vdal se ni. Stemnilo se je že in Nemci, kolikor jih je še ostalo, so bili že silno izčrpani. Sami nikakor niso bili kos hrabremu partizanu. Zato so klicali pomoč iz Radeč in Celja. Ponoči jih je prišlo iz vseh strani okrog 150 in borba za življenje in smrt se je nadaljevala. Proti jutru so tudi Milanu pešale, moči. Municija mu je pošla. Od padlega Jančeta je pobral bombe in jih metal na Nemce. Zjutraj mu je tudi teh zmanjkalo. Čakal je, da je padla skozi okno ali streho nemška bomba, jo hitro pobral in vrgel nazaj, da je eksplodirala med Nemci. To je delal nekaj ur. Okrog enajstih, ko je bil že na konen svojih moči, je bil smrtno ranjen. Še ko je bilo vse mimo. se Nemci niso upali v hišo. Šele čez čas so se ojunačili, toda Milan je med tem časom že podlegel težkim ranam. To je bilo 28. in 29. oktobra leta 1941. Milana Majcna in Jančeta Mevžlja so potem Nemci znko-nali takšna, kakršna sta pač takrat bila. Čez nekaj dni pa so Milana Majcna odkopali in ga ponovno pokopali z vsemi vojaškimi častmi. Tako je usahnilo mlado življenje narodnega heroja Milana Majcna in Janca Mevžlja. Opisanega dogodka se šent-janžani prav, dobro spominjajo in Milan jim bo ostal vse življenje v spominu kot lik neustrašnega borca — partizana- (a) Občni zbor „Svobode“ Toplice v Zagorju Gostilno naj zamenjajo društveni prostori V nabito polni sindikalni čitalnici je pretekle dni polagala obračun svojega celoletnega dela topliška »Svoboda«. Po poročilih o dosedanji dejavnosti in nakazanih smernicah dela se je razvila konstruktivna in mestoma zelo plodna razprava, v kateri so posamezni Svobodarji zakoličili bodoče delo tega delavskega društva. Osnovna slabost topliškega, pa tudi drugih delavskih društev »Svobod« tiči v premajhni povezavi s članstvom. Ni naključje, da omenjeno društvo ni med letom izvedlo niti enega članskega sestanka, na katerem bi se pogovorili o stoterih zadevah in problemih. Potemtakem ni čudno, da se je moral z neštetimi tegobami ukvarjati le upravni odbor in pa tisti člani, ki so aktivno sodelovali v raznih društvenih skupinah. Napraviti konec takemu stanju pa pomeni tudi za društvo »Svoboda« v Toplicah začeti tam, kjer bi sicer že morah začeti. Se pravi, da bodo, čeprav imajo tesne prostore, morali takoj v začetku nove sezone na stežaj odpreti vrata lokala in privabljati članstvo. Privabljati seve z- raznimi predavanji, po- boljše razumevanje naše družbene stvarnosti. Kot vsepovsod v naših delavskih društvih, so se tudi v zagorski »Svobodi« skozi vse leto ubadali s vprašanjem, kje dobiti dovolj sredstev za poživitev društvene dejavnosti. Razprava pa je pokazala tudi nekaj drugih problemov. Tako člani dramske družine n.so mogli razumeti, da kljub najbol&Sim uspehom na nedavnem tekmovanju v Kreki niso dobili povabila za gostovanje v Nemčiji. Novi upravni odbor bo moral torej krepko prijeti za delo, najbolj pa bo moral skrbeti za že obstoječe sekcije in privabljati več ljudi medse. (m) menki in drugimi oblikami notranjega dela. O tem so na občnem zboru mnogo govorili in v poročilu je bila nakazana osnovna pot za izvajanje te oblike dela. Novo upravno vodstvo bo skušalo svoj majhen lokal vsak teden ali pa celo vsak zimski večer napolniti z člani. Skušali bodo pripraviti člane, da bodo sami povedali kakšnih pomenkov si želijo, in na ta način meni upravno vodstvo doseči to, da delovni ljudje po svojem delu ne bodo iskali utehe v gostilni, marveč v svojem društvenem prostoru, se pravi: društvo bo korenito spremenilo dosedanji način dela, čeprav s tem ni rečeno, da bodo doslej delavne sekcije prenehale s svojim amaterskim delom. Skušali bodo pripravljati tudi prosvetne večere. Prav tako bodo začeli misliti na zabavo svojih članov. Zabava, ki naj bi vzgajala delovne ljudi v tovarištvu. Društvo pa bo nadaljevalo začrtano pot sodelovanja z, okoliškimi prosvetnimi društvi. Ne gre namreč pozabiti, da so skupine tega društva skozi celo leto obiskovale razne okoliške vasi in ondotnim ljudem prirejale dobre in kvalitetne prireditve. Nič čudnega torej, če so topliški amaterji našli vedno hvaležne poslušalce v kakršni koli vasi občine Zagorja, pa tudi izven nje. In če pridenemo_ še, da je upravni odbor sklenil tudi vnaprej kar najbolj tesno sodelovati z ostalimi istoimenskimi društvi, zlasti z zagorsko »Svobodo«, je pričakovati, da bo tako delo imelo popoln uspeh. Končno si bo društvo prizadevalo pripravljati še kadre za čas ko bo povsem dograjen zagorski Delavski dom. To pa je naloga vseh zagorskih »Svobod«, in bolj se bodo posvetili temu delu, več sposobnih ljudi bo novemu domu pokazalo uspehe svojega dela celotnemu zagorskemu občinstvu, (v) 101 šele drugo jutro navsezgodaj je prišel mlad hlapec strahoma staremu Marku grozovito novico povedat, da gospod Peter deli pod gradom-v gozdu — v-a veji visi mrtev. Bilc. je to grenka kapljica v pijači novega veselja. Opat Udalrik, ki je bil že popred s Petrom v Rrad Kozjak prišel rekel je žalostnim glasom: »Kakršno življenje, taka smrt.« 102 Ljudje, ki so na tihem sneli Petrovo truplo t. drevesa in ga pokopali, pravili so pozneje, da je cigan iz gošče prh topil in smeje »c mrtvecu rekel: »Zakaj si mc dal v vodo vreči, trap! Ne bi se bilo treba sicer obeip.t!.« To so biie radrtie besede, ki Jih je kdo čul iz ciganovih ust, lojM cd tistega dne ga ni nihče več vidci v slovenskih krajih. 103 Nedolgo potem je bila dežela rešena nemilega gosta: Turki, »iti prelite krvi in morije, pomaknili so sc spet nazaj. Zopet sc prikažejo slovenski kmetje, ki niso bili padli ped krivo ssbljo ali, ki niso morali v Bužite-jt med Turke. Peli je sekira v starom hrastovem gordu: razkopavali so upepeljene ostanke svojih poprej njih stanovanj in so sl stavili uova bivališča. 104 Marko Kozjak užival je veselje, živeti pid svojem sinu, ki Je bil vsem sosedam čndrž naj* boljši mož med kranjskimi plemenitaši. Ime J** ■ličar, mu je bilo sicer ostalo, vendar neba:'*1 tistih grozovitih lastnosti, katere so se navadno vezale s tem imenom. KONEC