SS. 11	asm i gmctna mm tsreiaaiui^
V Trstu % 4to 12. januaria 1934.
Posamezna številka 20 ceat.
Letnik KLIX
Uh*}*, UrmesaH poodeiiek. rmk ftaa *J " - »Tr*o tftva: a»C* Asijktga tL 20, L nutstropje. DofW m %^jo I«mm m at tpfeniiufo rokopbt	w
Aatea Oerbtc. —	ttofc^ -u TU* tiriar
saab ct men L T.—, 3 raeseet L »J^ pol Set« L 3J-— ta cei* fee i. £a laazeastv© ascstčno 4 lire - TdM	ta apm H.

SEDINOST
PoMnene Številke v Tata in okolici po 20 c*at — Oglu) k ra&aujs t Brokosti ere kolone (72 mm.) — Ogiesl trgovcev in obrtnikov wm po 40 ossvtnke ntavale, poslenice In vebUe po L 1.—% oglasi denarnih mu* po L % — Mali oglasi po 20 cent besede, najmanj pi L 2. -naročnina in reklamacije se poSfijaJo isklja&io npr ari Edinosti, v Trsta, nllce m Praočiika Astškeg* štev. 2Q> L lutidcropj«. — Telefon tfednlftva ta upcave 1141
Rusija se vrača!
Da-iea sodi vsa evropska politična jav-«o>< sočasno. da je čenoslovaški minister za vnanjc stvari dr. Beneš vstopil v prve vrste evropskih državnikov In diplomatov. Jc to politik velikega koncepta, visokih vidikov in bistrega pogleda v bodočnost. Čin Seneševe širokopoteznosti v programu je ludi ravnokar sklenjena pogodba med trarcijo in Čehosiovaško.
Vse - Evropi, ki zna logično misliti in presedafl dejanja in nijh vzroke, oziroma nar*i?n?, po katerih stremijo dejanja, vidi da.nes ja^io, da im* rečena pogodba služiti - eiikini načrtom čehosJovaškega ministra za vnanjc stvari — načrtom zasnovanim za bodočnost. Kikdo se ne more danes odtekali spoznanju, da ima biti čehosiovaško-francoska pogodba izhod šče za političen dogodek neizmerne važnosti za bodoči politični razvoj v Evropi!
Kak dogodek? Ves evropski tisk £a poderluje v svojih razmotri van jih o pomeri btio s ti rečene pogodbe. Vsi, to*»ko tisfi, ki ga pozd. vvijajo kot oznanjevaica urugačne in bci/še uredbe na našem ! ontinertu, kolikor tudi tisti, ki jim čeho-b-. o vaš ko-francoska pogodba ne gre v račune in ki jih zalo vznemirja.
Glasilo čehosiovaškega ministrstva za v nanje stvari, «Prager Presse», izraža svoje u varjenje, da bo skoro tu trenutek, ko bo popolno zveza, tore; tudi politična, &oto'.'o dejstvo. Dogovor, ki se je sklenil med obema demokracijama, francosko in čehosiovaško, je pameten in miroven v visoki meri. No more se ustvariti nič dobrega in trajnega, dokler ae bo pripo-gnano dejstvo, da je vznikla iz svetovne vojne nova E v r o p at ki jo je treba spoštovati in utrditi.
V tej novi Evropi pa bo imela bodoča velika Rusija — pa naj bo imela že to ali ono obliko vladavine — svoje mesto. Mi smo vedno trdili — tudi v najbolj črnih dnevih, ki jih je preživljala Rusija po vojni in sredi krvavega meteža revolucije —, da brez sodelovanja te e!ike države ni misliti na srečno in trajno novo polit;čno uredbo Evrope. Vedno je bilo naše uverjenje, da tudi Društvo narodov ne bo moglo uspešno vršiti svoje n^oge, dokler ne bo zastopan v nji tudi veliki ruski narod. Kako naj si mislimo dobro uredbo življenja v kaki družini, če so izključeni nje prvovrstni člani?! In Rusija in ruski naiod sta taka prvovrstna člana v rodbini evropskih r ■ rodov. Rusija mora zadobiti svoje mesto med prvimi vijelinisti v evropskem koncertu. Na to resnico opozarja italijansko f'avnost dosledno tudi general Bencivenga, ki je gotovo vse prej nego intimen prijatelj Rusije in ruskega naroda. General Benci-venga sicer ne pozdravlja z veseljem povratka vpliva Rusije na evropsko politično življenje, marveč iz strahu pred tem dejstvom ter poriva neslovansko javnost, naj se pripravi za boj proti tej nevarnosti! Toda dejstvo samo priznava: Rusija bo igrala zopet svojo veliko vlogo v evropski
1 zvezo s Franafo je g. dr. Beneš odgovoril, da v sled dejstva, ker je prillo med Francko ia Anglijo do jakih sporov in U bilo državo, an ye moaro, oa iuiee »a uvh m*.« neugodno,kobi Mala ententata ne-
da bi svojfan soplemenjakom svetoval, naj hladno proučijo novi položaj, ki nastaja in ki ga smatra tudi on kot neizbežnega; to je vprašanje, ki spada na drugo stran
poglavja o vplivu in moči Rusije v bode Si uredbi Evrope!
Rusija se vrača zopet v politično življenje Evrope! Kdor ni udarjen s slepoto, mu mora biti to dejstvo jasno pred očmi spričo dogodkov v tem zadnjem času, ko vse države stremijo za tem, da bi prišle v dobre odnosa je z veliko slovansko državo. Tako je tudi splošno uverjenje, da hoče velikopotezni dr. Beneš s franco-sko-eehosiovaško pogodbo odpreti pot do zblizanja med Francijo in Rusijo in v nadaljnjih posledicah tudi do političnih zvez.
«Neue Freie Presse* na pr. — Kst torej, ki gotovo ni zaljubljen ne v francoski« ne v ruski narod — označa pomembnost trancosko-čehoslovaške pogodbe z lapidarno besedo: «Praga fe postaja na potu v Moskvo!» Francoski minister za vnanje stvari — piše dunajski Ust dalje — išče most, Li naj ga dovede k Rusiji, da obnovi staro kombinacijo zveze, pri Čemer naj mu bo v oporo — tako pravi dunajski list izrecno — tudi Mali sporazumi
«Neue Freie Presse* bi mogla tu naglasiti, da vannost sestanka zastopnikov držav Malega sporazuma v Beogradu v smeri Beneševih načrtov povečuje dejstvd, da ta sestanek sledi neposredno po sklepu francosko-čehoslovaike pogodbe, oziroma, da se je Beneš poprej obrnil do Pariza in potem Sele se podal v Beograd. Na podlagi zaporednosti teh dveh dogodkov je dovoljen sklep, da ima sestanek v Beogradu nadaljevati in spo polniti delo v smislu pariškega dogovora.
Z ozirom na ta sestanek je treba uvaže vati, da je bilo že z vstopom ene£a zastopnika Malega sporazuma v Društvo narodov ustvarjeno dejstvo, da bo imela ta 1'ombinacija odslej važno besedo, kadarkoli se bodo reševala vprašanja, ki se tičejo srednjeevropskih interesov.
Naj citiramo tu zopet že omenjeno praško glasilo voditelja čehoslovaške vnanje politike: ^Najzanimivejša akcija, katere nastajanje je že vidno vsakomur, stremi po povratku Rusije v Evropo in je v zvezi z aktualnim vprašanjem prepoznanja sovjetske Ru-sije.* Praški list ugotavlja na to, da je bila francosko-čehoslovaška pogodba že poprej — točka za točko prijavljena v Bukarešti in Beogradu in da v tem pogledu niso potrebni nikakt novi razgovori. Sestanek v Beogradu bi bil potemtakem priprava za akcije, ki se le nastajajo, kakor pravi praški list. To domnevo pcdkreplja vest, ki se je te dni iiinia po listih, da šele prihodnji sestanek državnikov Malega sporazuma, ki se bo vršil v Pragi, prinese velike sklepe in 1ogodke1 Di bodo ti dogovori usmerjeni
in svetoini politiki. Ali pa je stališče, ki k zbiižanju z Rusijo — s tem dejstvom ga general Bencivenga zavzema napram j morajo že računati evropske države temu dejstvu, pravo in koristno za njegovo Rusija se vrača ▼ Evropo!
KONFERENCA MALE ENTENTE
Priredit na dvoru - Mala ententa ne stopi kot celota v zvezo s Francijo
Posojilo Madžarski
BEOGRAD, iO. Sinoči se je vršil v pre-stolm dvorani starega dvorca velik dvorni ples v čast kraljičinega rojstnega dne. Ta ples jc f leorekoč tvoril začetek konferenco Male entente. Že okoli 9. ure so začeli prihajati prvi gostje. Pa 11. uri sta se pojavila kralj in kratica', z njima pa so vstopili gg. dr. Beneš, dr. Ninčič, diplomatski zbor in dvorsko spremstvo. Gosti so se poklonili, orkester pa je intonira! vse
ovira pravilno delovanje raznih panog državne uprave nasledstvenih držav. Gg. Pašič in dr. Ninčič sta izdelala načrt za rešitev tega vprašanja, ki ga bosta predložila konferenci v pretres. V tem načrtu se predvidevajo mere, s katerimi bi se Madžarska prisilila k izvršitvi svojih obveznosti, ako se predhodnemu pozivu ne bi odzvala.
... ^	.. . Na konferenci Male entente r Beogradu
tri narodne himne. Kraljica je nosila okoh se razpravlja tudi o madžarskem posojilu.
vratu kolje, sestavljen iz raznobojnih - * ■ - .....* --
soglasja poostrila. Iz razlogov z angleškimi novinarji se dobiva vtis, da se angleška javnost nikakor ne bi mogla sprijazniti z vstopom Male entente v zvezo s Francijo.
Mola ententa za izvriifev
mirovnih pogodb
BEOGRAD, 11. Snoči je bilo objavljeno sledeče uradno poročilo: Ob 5. uri popoldne so se pod Pašičevim predsedstvom sestali zastopniki Male entente ter razpravljali o splošnem mednarodnem položaju. Pri tem izmenjaniu misli so mogli Pašič, Ninčič, Beneš in L)uea. ugotoviti, da vlada med njimi popolno so^rpsje. Mala ententa hoče še nadalje vzdrževati odnošaje zaupanja in sodelovanja s svojimi zavezniki ter se je odločila slediti v sedanjem položaju Evrope smernicam, ki stremijo po izvršitvi mednarodnih pogodb in ustalitvi miru, ki je enako potreben vsem trem državam Male entente. Na jutrišnjem sestanku se bo
nadaljevala razprava o vprašanjih splošnega značaja, nakar se bodo proučavala vprašanja o posebnem mednarodnem položaju vsake po edine države.
BEOGRAD, 11. Poročilo tiskovnega urada pravi, da se je vršil davi ob 10. uri drugi sestanek Male entente v ministrskem predsedništvu. Ministri Male entente so poročali o zunanjem položaju svojih držav. Ugotovilo se je v vseh vprašanjih popolno soglasje. Romunija, Čehoslovaška in kraljevina SHS hočejo vzpostaviti prijateljske odnošaje z vsemi državami. Beneš in Duca sta mogla) z zadoščenjem ugotoviti, da se težkoče med Italijo in Jugoslavijo vedno bolj ublažujejo in da se lahko pričakuje prijateljska rešitve vseh vprašanj, ki zanimaio ti dve državi. Ugotovilo se je tudi, da so Bukarešta, Praga in Beograd zavzeli isto stališče napram ogrskemu in grškemu vprašanju. Ne da bi se vmešavale v notranji položaj Grike, želijo Romunija, Čehoslovaška in Jugoslavija, da bi se položaj v Grčiji čimprej ustalil. Ravnotako pričakujejo države Male entente, da se bo Bolgarska držala v mejah mirovnih pogodb ter se znala izogniti sporom, ki bi znali škoditi njenim odnošajev s sosednimi državami,
čehoslovaških dragih kamnov z nekolikimi simboličnimi figurami. Ta kolje sta ji podarila dr. Beneš in njegova soproga. Po himnah je orkester zaaviral srbijanko, nakar je kralj otvoril kolo. Zelo živahna zabava je trajala do 4. ure zjutraj.
Danes ob t. uri in četrt popoldne je dal Pašič v čast delegatom Male entente »bed v Palace-hotelu. Udeležili so se ga predsednik Narodne skupščine g. Ljuba Jovanovič, vsi člani vlade, čehoslovaški minister zunanjih del g. dr. Beneš, njegov pomočnik g. dr. Girsa, čehoslovaški poslanik g. Šeba, šef čehosf o vaškega tiskovnega »urada g. dr. Cerniak, romunski poslanik g. Emandi, osobje češkega in romunskega poslanstva in drugi povabljenci-
BEOGRAD, 11. Gg. Pašič in dr. Ninčič sta imela včeraj dopoldne daljšo konferenco, na kateri sta razprav1 jala v glavnem o stališču jugoslovcnske vlade in o zadržanju Male eatente napram francosko-čehoslo-vaški zvezi, kakor tudi o razdelitvi budim-peštanskega arhiva. V prvem vprašanju se stališči obeh minstrov strinjata, namreč da Mala ententa nima razloga, da kot celota stopi v zvezo s Francijo. To stališče se je -iem že sprejelo in je to vsekakor glavo? razlog, da je g, dr. Beneš odstopil od svojega nameravanega predloga in ga omeji na predložitev franrosko-čehoslova-ske konvencije Mah ententi v znanje in odobrenje. Dr*jgo vprašanje t j. razdelitev madžarskega arhiva pa se bo gotovo pre-tresalo na konferenci. Dosedanja neizpolnitev obveznosti, ki jih je Madžarska prevzela po mirovni pogodbi, zelo občutno
Na tej konferenci se bo sklepalo o nadaljevanju pogajanj med Malo entento in Madžarsko o pogojih, pod katerimi bi Mala ententa privolila v madžarsko posojilo. Ako se Mala ententa odloči ea nadaljevanje teh pogajanj, bo koncem januarja podpisan protokol o sporazumu. Društvo narodov pa bo takoj odredilo svojega komisarja, kakršnega ima tudi Avstrija in pa reparacijsko komisijo, ki bo razpravljala o dohodkih Madžarske in o garancijah.
BEOGRAD, 11. Veliko število novinarjev iz vseh držav se je zbralo v Beogradu, kamor so prišli tudi z neko politično ulo-go. Njih vprašanja, ki jih stavljalo pred-stavnkom Male entente, pomenjajo obenem tudi odgovore njih vlad za slučaj, da krene konferenca na njiri neugodna pota. G. dr. Beneš je vzbudil posebno pozornost javnosti. Sprejel je takoj angleške in ameriške novinarje, toda jim ni izdal svojega stališča glede zunanje situacije v obliki referata, nego jim je dal le priliko, da se informirajo v obliki debate, tako da je ves razgovor dobii značaj izmenjave misli in svetovanja. G. dr. Beneš je izjavil, da ne misli zahtevati na konferenci Male entente, da vstopi ta kot skupina v zvezo s Francijo, marveč bo spravil v pretres konvencijo, sklenjeno med Čehosiovaško in Francijo, kajti v smislu dogovora med državami Male entente mora vsak njen član predložiti ostalim na odobrenje vsak akt večje mednarodne važnosti, sklenjen s katero drugo evropsko državo. Na vprašanje novinarjev, iz kakih razlogov ne zahteva, da cela Mala ententa in corpore stopi v
Pred razpustitvijo zbornice?
RIM, 11. Rimski listi pripisujejo veliko važnost dejstvu, da je bilo zborovanje fa-šistovskega sveta odgodeno na 28. t. m. «Tribuna* smatra, da pomeni to, da bo med 20. in 28. t. m. zbornica razpuščena in da bo Mussolinijev govor ob otvoritvi zasedanja fašistovskega sveta pravzaprav volilni govor. «Giornale d'Italia* pravi, da je ukaz o razpustitvi zbornice že podpisan od kralja.
Glede volilnega boja je večina listov mnenja, da bo faiistovska stranka nastopila samostojno ali pa da bo stopila s kako drugo stranko morda le v posameznih volilnih okrožjih. Sicer pa bo, pravijo, poizkušal dati Mussodini volitvam značaj proti-parlamentarnega boja.
General PaoUni nori v Gorici
GORICA 11. Danes dopoldne je zadela generala Paolini-ja srčna kap, ko je opravljal uradne posle v svoji pisarnici. Gen. Paolini je bil odlikovan z zlato svetinjo. V Gorico je prišel, da organizira delo za postavitev spomenika zmage.
Kongres vinogradnikov.
RIM, 11. Danes se je pričel kongres vinogradnikov vse Italije; med udeležeaci so zastopane skoro vse italijanske vinarske organizacije. Prvi seji so prisostvovali tudi vladni zastopniki.	______
Krasio o ruskem izvozu In gospodarski obnovitvi Rusije
Gospodarska povzdiga sovjetske Rusije
MOGKVA, 11. Na konferenci zastopnikov komisarijata za vnanjo trgovino je Krasin imel daljši govor. Med drugim je rekel:
Izvoz v letu 1922/23 je znašal 210,606 000 zlatih rublov, t j. dvakrat toliko kolikor prejšnje leto. V prihodnjem poslovnem letu se bo izvoz povišal na 500 milijonov zlatih rublov. Samo izvoz žita bo donesel 220 milijonov. Inozemski krediti se vedno večajo; sklenili smo že 3 pogodbe z rusko-angleško družbo, 2 s francoskimi družbami in več drugih z avstrijskimi in nizozemskimi, ki so plačale že precejšnje vsote za žito, ki se Se nahaja v roških pristaniščih. Razprodaja lesa, nafte, lanu in kož napreduje. Nakup v inozemtvu se manjša z ozirom na količino in veča s ozirom na kakovost.
Naš glavni namen je sedaj, da privabimo kolikor mogoče veliko tujega kapitala v Rusijo, da povečamo izvoz, da odstranimo posredovalce in da pospešujemo ustanavljanje mešanih družb. Brez pomoči inozemskega kapitala bi ne moglo nikdar priti do gospodarske obnovitve tako obširne držav«. Bliža se čas, ko nam bodo inozemske države dovolile posmilo, ki ga mi sicer zelo potrebujemo, a tudi te države bodo imele veliko korist od tegjk
Rusko notranje poeojOo
MOSKVA, 11. V kratkam času bo izdano notranje posojilo 100 milijonov zlatih rubljov po 6 %. ^^^^^
K obletnici prihoda Francozov
▼ ruhrsko kotfino
BERLIN, 11. Povodom obletnice zasedbe Porurja je izdal kancler Marx proglas, kjer omenjb nepopisne muka prebivalstva zasedenega ozemlja ter obžaluje nezaslišana nasilja, ki so jih izvršile v zadnjih mesecih
nasproti nfieralnl vladi nn Grškem
z Venizelosom
ATENE, 11. Zanimiva je ugotovitev, da vlada na številnih pogovorih Venizelosa z načelniki strank največja prisrčnost med vodjem liberalcev in kraljevci — njegovimi nasprotniki. Predvsem je bil v nekaterih točlcah dosežen celo sporazum. Tako je glede odslovitve kralja Jurija Venizelos izrazil kraljevcem svoje globoko obžalovanje radi tega čina revolucionarjev, kakor je tudi priznal, da se Unorajo plebiscitu zagotoviti vse garancije, ki jih bodo mogli nadzorovati tudi kraljevci. Venizelos je tudi pristal na to, da se bodo mor .le volitve ponoviti, medtem ko zahteva začasno ohranitev konstituante, katero bi kraljevci hoteli takoj razpustiti Ta konsti-tuanta bi imela namreč po Venizelosovem mnenju rešiti najnujnejša vprašanja, med temi posebno določitev načina ljudskega glasovanja, ustanovitev senata, ki je neobhodno potreben za dobro poslovanje vlade, in odobritev zakona o proporcijo-nelnem zastopstvu, za katero je — kakor zatrjuje Venizelos — grški narod že zrel.
To je v bistvu program, ki ga bo morala izvršiti nova vlada, katera bo — kakor se lahko sodi po snočnjem položaju stavljena iz pravoslavnih liberalcev in liberalnih republikancev pod pomirjevalnim vodstvom Venizelosa. Temu poslednjemu se je po številnih poskusih, živahnih debatah in grožnjah, ki so dosegle svoj višek y ultimatumu, ki je zapadel danes, v resnici posrečilo doseči sporazum med obema velikima strujama liberalne stranke, ne z ozirom na določitev načelnika, kar se zdi nemogoče, ampak za podpiranje moža izmed njihovih načelnikov, kateri bo izbran za sestavo nove vlade. Dogovor, ki je držal združene liberalne republikance z republikanci, je bil protokol, v smislu katerega se je smatrala za odstavljeno dinastija Gliicksburgov, vprašanje, ki f pa liberalci hočejo ohraniti nedotaknjeno. Pod pritiskom Venizelosa so se snoči sestali liberalni republikanci ter sklenili prepustiti najširšo svobodo svojemu načelniku za odločitev v vprašanju dinastije. Ta sklep
i'e imel takoj odločilno važnost, ker je iz-očil vprašanje dinastije, ki je bilo edina točka, v kateri se niste mogli sporazumeti obe struji, kl tvorite skupaj večino konstituar te ter morete uspešno podpirati moža, ki bo določen za načelnika vlade.
Snoči se je zdelo, da bo načelnik liberalnih republikancev Roussos poverjen s sestavo nove vlade; davi se je za ta namen imenovalo generala Danglija, a zvečer se je razširila govorica, da bo sestavo nove vlade prevzel sam Venizelos, ki bo gotovo imel pomoč tudi s strani liberalnih republikancev, ki so se končno osvobodili od svojih predsodkov.
Težave za sestavo nove vlade
ATENE, 11. Poročilo atenske brzojavne agencije poroča, da je zadel vodja liberalnih konservativcev Danglis na težave pri sestavljanju nove vlade, lcer so mu liberalni republikanci odrekli sodelovanje. Sedaj se govori o vladi pod predsedstvom Ca-pantarisa, ampak listi menijo, da bo končno Venizelos vendarle sprejel ministrsko predsedništvo. Venizelos je sprejel nekatere načelnike opozicije.
Angleška pomoč stradajočim Nemcem
LONDON, 11. «Times» objavlja poziv, v
nenavadni vremenski polovi
Izredna vročina v Južni Ameriki
RIO JAJNEIRO, 10. 2e nekaj dni se temperatura nenavadno dviga. V zadnjih par dneh je dosegla 40 stopenj v senci. Rad) nenavadne vročine počiva skoro povsod delo. Bilo je že več slučajev solnčarice, V severnih državah Brazilije je vročina Še Hujša; v nekaterih krajih kaže toplomer 50 stopenj toplote. Za solnčarico je umrlo že veliko ljudi.
Morski vihar na zapadni obali Francije
PARIZ, 11. Na Atlantskem oceanu razsaja že več dni huda nevihta; v sled tega je razburkano morje poplavilo skoro vso zapadno francosko obal in povzročilo ogromno škodo, tako v krajih Biarritz, Saint Malo, Brest, La Rochellc in Quimper.
BORDEAUX, 11. Škoda, ki jo je povzročil morski vihar, je zelo velika. V pristanišču Royal je poplavilo morje pomole v višini 4 metrov in vrglo več ladij na suho. Parnik, ki je vršil službo med Bordeau om in Royal, se je potopil. Morje je vdrlo v vsa skladišča, ki se nahajajo ob obrežju; voda je poškodovala tudi mnogo trgovin. Morje je porušilo več nasipov. Poleg tega je še reka Garonne nenavadno narastla in prebivalstvo se boji, da bo stopila čez bregove,
7 parnikov v nevarnosti v. PARIZ, 11. Sinoči je 7 parnikov na Atlantskem oceanu potom brezžičnega brzojava prosilo za pomoč, ker se nahajajo v nevarnosti vsled morskega viharja. Na pomoč so odpluli francoski, nizozemski in angleški vlačilci.
Nevihta divja tudi na španski obali Paraik se potopil
MADRID, 11. Na severo-zapadni obali je izbruhnila silna nevihta, ki je povzročila najmanj tako veliko škodo kakor na Francoskem. Komaj je neki parnik odplul iz pristanišča San Sebastiano, se je takoj pogreznil. Devet mož je utonilo.
Italijanski parnik se potopil.
PARIZ, 11. Agencija Ha vas poroča iz Ber-sta, da so mornarji videli« kako se jc italijanski parnik «Verenaw potopil. Ladja obsega 4 tisoč ton; usoda posadke ni znana.
Posledice padca irankn
PARIZ, 11. Prefekt je pooblastil podjetnike, da smejo povišati pristojbine za tramvaj, avtomobile in kočije.
Milijonska goljufija pri budimpeštanski policiji
BUDIMPEŠTA, 10. Pred nekoliko meseci si je dal mladi medicinec Kopinlca kot zaupnik policije izročiti 140 milijonov kron, da ji bo s pomočjo njih izročil neko* iiko tihotapcev valute. Toda Kopinicz je z denarjem izginil na Romunsko. Za njim je prišla pozneje njegova ljubica, ki pa jc pogostoma prihajala v Budimf"*" f« imel Kopinicz pri nekem odv njeno večjo vsoto denarja, s ka kupoval policiste. Toda ko si
pred par dnevi pokazala zope. . i____
pešti, jo je policija spoznala in aretirala* V zaporu je izdala tudi ime, pod katerim se v Budimpešti skriva njen ljubimec Kopinicz in njegov naslov. Pričakuje se, da bo v kratkem aretiran.
S* ohranili ' le Človeška - A-U ASquith_(vodi?elj liberalne
čustva, ter jih roti, da naj delujejo na to, da se bo na zasedenem ozemlju zopet ustvaril položaj v smislu pravice in mirovnih pogodb in predvsem, da se bo 2000 Nemcev, ki po nedolžnem Se vedno trpijo v ječah zasedb enih oblastev, povrnilo k svojim družinam ia da se bodo izgnanci lahko podali na tvoje domove. Končno ugotavlja kancler v tem svojem proglasu, da so grenka izkustva zadnjih Časov ustvarila v vseh Nemcih prepričanje, da ne morejo ozemlja Nemčije — zasedena in nezasedena — živeti, pod enotno upravo.
stranke), Ramsay Mac Donald (voditelj laburistične stranke), lord Parmoor in še mnoge znane politične osebnosti. Poziv na-glaša, da je nemško prebivalstvo potrebno pomoči iz inozemstva posebno v tem trenutku, ko je pritisnila zima, ki je zahtevala že številne žrtve. Ob zaključku naznanja poziv, da se je že ustanovila organizacija za pomoč gladnim Nemcem.
Kitajska
PEKING, 11, ostavko.
Zadaji pozdravi s zrakoplova «Dixmude».
MARSFJT.I-F, 11, Včeraj je priplul v prista-
_______ nišče parnik, ki je prinesel vrečo pisem, katero
«lrr rdm*TTa j K spustil na tla zrakoplov «Dixmude» dne 19.
decembra ob 16. ari nad Insalah-om (v Sahari). V teh pismih popisujejo potniki vtise • potovanja, da se kosala snidejo s svojimi dragimi.
^ , , . _. . - Vrečo jo nesel vclblod fac bualah-a v Cuarglas,
Napod kaMnet fe podal j odkoder je bila poslana v Costantmo, odtod v
Marsellle,
Preureja sodnlii okrajev
V	včerajšnji vesti pod tem naslovom smo priobčili glavne določbe kr. odloka od 16. decembra 1923, št 2821., ki se tičejo nekaterih izprememb na dosedanjih sodnih okrajih. Vest smo priobčili na podlagi prvega in nepopolnega poročila, ki je bilo nejasno in ni bil vslcd tega razviden pravi pomen tega odloka. Včeraj smo prejeli 7. številko uradnega lista kraljevine «Gazzetta Ulficiale* od 9. t. m., v kateri je objavljen omenjeni odlok v celoti. Na podlagi celotnega besedila pripominjamo danes k naši včerajšnji vesti, da gre pri tem za novo razmejitev nekaterih okrajev le v upravne svrhe, ki so označene v čl. 92. in naslednjih členih občinskega in pokrajinskega zakona. Predvsem gre tu za volitve v pokrajinski svet, ki se vršijo ali po posameznih okrajih ali pa se več okrajev združi v eno volilno okrožje. Ta pomen ima nova razmejitev in združitev sodnih okrajev, ki jo odreja kr. odlok od 16. decembra 1923. št. 2821.Kar se tiče sodni j, ostane torej vse pri starem, nobena okrajna sodnija ni odpravljena ne ustanovljena kaka nova« temveč gre le za ustvaritev volilnih okrožij za pokrajinske ali upravne volitve (ne za državne, ker za te poslednje tvorijo vse tri pokrajine: videmska tržaška in istrska eno samo volilno okrožje).
V	naslednjem podajemo na podlagi uradnega lista zopet tozadevne določbe kr. odloka:
a)	sledeči okraji se združijo na ta-le način:
Idrija z Bovcem« Kanalom in Tolminom (središče Idrija)
Gradiška in Krmin (središče Gradiška).
b)	Ajdovski m komenski okraj se združita v eno okrajno okrožje (središče Ajdovščina), h kateremu se priključijo tudi vse občine goriškega sodnega okraja razen Gorice in Ločnika, ki bosta tvorila okrajno okrožje s srediSčem v v Gorici.
c)	občine Chiusaforte, Dogna, Moggio Udi-nese, Ponteba, Raccolana, Resia, Resiutta in občine sedanjega trhiškega sodnega okraja se združijo v okrajno okrožje s središčem v Pon-tebi.
č) postojnski in sežanski sodni okraj s središčem v Postojni.
d)	Občine Podgrad, Jelšane m Materija sa ločijo od bistriškega sodnega okraja in bodo tvorile posebno okrajno okrožje s središčem v Podgradu;
e)	Občina Draguč pazinskega sodnega okraja sa priključi k buzetskemu okrajnemu okrožju.
EVNE VESTI
Protlslotfdiiska §&ntllejesa reforma
m deloma izpremenl I
V tridecHnskem iistu «0 Trentino» čila* tro, da je generalno ravnateljstvo za lfud-tkosokki pouk v naučne m ministrstvu z vso naglico dokončalo izdelovanje določb za IjudskeSokki pouk v acitalijanskem delu Italije, to je v acsfski dolini, ob gornjem Fcadižfa ia v Julijski Krsjln;.
Po teh določbah je predpisana v prvem razrede raba materinega jezika za verski pouk in za pouk v vseh predme i i h, d očim je italijanski iezik predpisan kot učni jezik cd dragega do petega razreda ljudskih šoL Materin jezik se ©hrani tudi od drugega razreda naprej kos pomožni jezik.
cpc-zarjaaio vnovič na izložbo davčnih seznamov, ki so prizadetim r:a vpogled v mestni hiši I. nadstropje, soba št- 50 vsak d:m oJ 8.30 cio 12.30 skozi osem dni, počenši od 8. januarja. Davčni seznami so tri velike kniige, ena za zemljiški, dru;*a za osebno-dohodn:nski davek in tretja za davek ra slavbe. V vsaki Kujici so popisani davkoplačevalci po abecedncm redu in pri vsakem je označena svota obdavčljivega dohodka, celoletni davek in pa posamezni obroki davka. Po novih predpisih se bodo davki plačevali v šestih dvomesečnih obrokih.	_
Davek na napise v tujih Jeilkih
K« kor javljajo iz Rima, je generalno ravnateljstvo za izravne davke izdalo pravilnik za odmerjanje davka na napise v tujih jezikih. Davku so podvrženi samo pravi napisi, ki imajo značaj stalncsta, to je napisi iz lesa, železa, stekla, marmorja i. t. d. in ki služijo za pridobitvene svrhe. Davku so podvrženi samo napisi v obljudenih občinskih središčih, niso mu pa podvrženi samo napisi ob cestah izven teh krajev, Čeravno te ceste spadajo v ozemlje občine. Ravnotako niso podvrženi davku konvencionalni napisi, s katerimi se označa kak izdelek (kakor n. pr. Bitter Vermouth), čeravno ne zvenijo italijanski. Tudi niso podvržene davku besede, ki so že prečTc v rabo, ker se ne dajo prevesti na italija* * kakor rum,, tramvaj i. t. d. Kcnčno niso t žene davku tujejezične besede, ki označajv al. ali inozemske znamke, ki so jih kup italijanske tvrdke in ki se ne dajo prevesti ali pa bi njihov preved imel za posledico razveljavljenje registrirane in že znane znamke.
Eaunsleijsfuo kr. učiteljišča v Tolmina
naznanja vsem onkn slovenskim učiteljem, ki so napravili skušnjo zrelosii in usposobljenosti meseca julija ali oktobra 1923., da ni še do danes debilo potrebnih uskovin za diplome. Pač pa je odposlalo uradno njihove rede na Kr. Šolsko skrbništvo v Trst, ker je večina teh učiteljev vložila prošnjo za namestitev. Kakor hitro prispo tiskovine, odpošlje diplome na inspektorate, katerim dotični učitelji pripadajo.	_
Prcuredba zakonikov, .Gazzetta UI0c;ale» od 8. januarja je objavila zakon od 30. decembra 1923. Št. 2S14, ki pooblašča vlado, da primemo izpreireni civilni zakonik in da objavi novi civilno-pravdni red, novi trgovinski zakonik in novi zakonik za trgovinsko mornarico povodom izenačenja zakonov v starih in novih pokrajinah.
Preure<&« občinskega in pokrajinskega zakona. *Gazzetta Utficiales od 8. januarja objavlja kr. odlok cd 30. decembra 1923, št. 2839.,
delo v skladišče It. 26, mimo katerega s« je ravno v istem času premikal dolg vlak. Bra-vinu se je mudilo, zato ni hotel počakati« da bi vlak prevozil dalje; stopil je na nek vagon ter hotel skozi zaviraferico priti na drugo str a* vlaka. Ta neprevidnost je moža stala življenje. Ko je hotel skočiti, se mu je spodrsnilo in padel je v tesni prostor med zidom in vagoni. V istem hipu ga je vagon stisnil s strašno silo ob zid. Ubogi mož je obupno kriknil. Nesrečo so zapazili nekateri delavci in železničarji, ki so spremljali vlak. Ustavili so nemudoma vlak ter hiteli ponesrečencu na pomoč; izvlekli so ga težko poškodovanega izpod vagonov. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje ie dognal, da ima Bravin prsni koš težko poškodovan; imel je 6 reber zlomljenih, 5 zadnjih na levi, eno pa na desni strani prs; poleg tega je zadobil 5c široke praske po rokah in po obra? u. Ponesrečenec je bil ncmuJuina prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je pa kake tri ure potem po strašnih muhah podlegel težkim notranjim poškodbam.
Samomor tramvajskega uslužbenca. Včeraj popoldne okoli 15. ure je stopil v kavarno «Edcra?» v ulici E. Tarabocchia prileten mož; sedel je v osamljen kot kavarne ter si naročil črne kave. Kmalu potem, ko mu je postregel z zaželjeno pijačo, je natakar zapazil, da je neznanec nenadoma omahnil preko mize, kakor da bi mu postalo slabo. Komaj pa je priskočil k njemu, je zavonjal močan duh po karbolni kislini; istočasno je zapazil v kozarcu, ki jc bil na mizi pred neznancem, ostanke tega strupa. Uvidcl je takoj, kaj se je zgodilo. S pomočjo drugih gostov jc položil moža na neko ko-j čijo, ki je sluč.ajno privozila mimo kavarne. Par minut potem je bil neznanec v mestni bolnišnici, kjer mu je zdravnik skušal takoj izprati želodec, a zaman. Velika količina karbGbic kiseline, ki* jo je nesrečnež zavžii, je strašno učinkovala. Kmalu potem je neznanec izdihnil. Pri njem so našli dokumente, na podlagi katerih je bil identificiran za 54-letnega tramvajskega uslužbenca Antona Agassi, stanujočega v ulici Prato št. II. Pri njem so našli tudi pisano, iz katerega je razvidno, da si je Agassi vzel življenje radi nesrečnih družinskih razmer.	^
Truplo je bilo prenešeno v mrtvašnico.
Poskusen samomor mlade ženske. Včeraj popoldne jc finančni stražnik Leon Pallin, dodeljen lonjerski postaji finančnih stražnikov, našel v nekem gozdiču v bližini Bazovice mlado žensko, ki se je zvijala na tleh v groznih bolečinah, Pallin je hitel v Bazovico ter obvestil o dogodku tamošnje orožnike. Ti so poklicali telelonično na pomoč zdravnika tržaškega •Zelenega križa®, ki se je podal z avtomobilom pa označeno mesto. Tam je dognal, da je mlada Ženska izpila večjo količino nekega jedkega struna. Potem ko ji je izpral želodec, jc bila zastrupljenka prepeljana v mestno bolnišnico, ^kjer se je izkazala za 22-leino Marijo Cherso-"vani, stanujočo v Škorklji št. 810. Radi njenega nevarnega stanja je ni bilo mogoče podrobno zaslišati, zato je vzrok njenega obupnega čina . zavit v tajnost. Jc malo upanja, da bo mladen- j ka okrevala.
Skrivnosten revolverski stre!, Snoči okoli 21. ure je bil z neko javno kočijo prepeljan v mestno bolnišnico mornar Sergij Giangasparo, star 26 let, stanujoč v ulici Altana št. 4; imel je levo stegno prestreljeno. Potem, ko je mladenič dobil potrebno pomoč, ga je policijski agent, nameščen v bolnišnici, vprašal kdo ga jc ranil in kje. Giangasparo je povedal, da je ; okoli 20.30 šel s prijateljema Antonom Squeom j in Štefanom Del Rosso po ulici Altana. Na koncu ulice je zaostal za prijateljema, da zadosti mali telesni potrebi, kar je nenadoma' nekje v njegovi bližini počil strel; začutil je v levem stegnu skelečo bolečino in zapazil, da
EBfct Z GOSTILNO se iakgf proda, pod zelo ugodnimi pogoji. Nahaja se * X.juDljani, v mesta, na prometnem kraju. Ima lep senčnat vrt. Kupcu je tako} na razpolago stanovanje s sobo in kuhinjo. Pojasnila daje g. Marija Zupan, Krapovaki nas. IS.	29
IZREDNA PRILIKjC Hiša v Gori«', a dvema nadstropjema, se proda. V hOj, 2 prodajalni,
2 kleti, dvorišče in majhen vrt. Informacije daje oglasni zavod Vittorio Molesini, Gorica.
15/2
15LETNA deklica, iz poštene družine, želi vstopiti kot praktikantinja k večji tvrdki ali bančnemu zavodu. Vešča slovenščine, italijanščine, stenografije in strojepisja. Naslov pri upravništvu.	30
2aJostl naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem tn znancem žihtino vest, « J« na« JjiiMjtni soprog, oče, tast
JOSIP VALENTIČ
mlinar
danu, po kratki in mučni bolezni, mirno v Gospodu prcniigul
Tmplo pokojnika se P«*el]e v nedeljo, dne. 13. t. m., Iz Užaike mestne bolnBaice v Lterfanl hjer se bo vrlfl ob 10.30 pcgTeb na domaČe pokepaH^c TR8T-DEKANI, II. januarja 1824.	"
Ana roj. Grtžon, soproga. Marjan, sin. Angela, učiteljica, Marija por. Pečarič, hCerc. Bratje, sestre, zet Valerij Pečarič, svaki, svakinje in ostali sorodniki. Novo porrcbao Dodjctie Trsi Corso V. C. 111. 47.
BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Ljubezniva oskrba. Največja snaga. Tajnost. Na željo zdravniška pomoč. Govori slovensko Corso Garibaldi 23/1.	1786
PREDNO PRODATE 7Jato in srebro, vprašajte cene veliko zlatarno — urarno via Gia-ciito Galima 2 (nasproti hotela Moncenisio). Velika izbera ur. Pooravila. Cene nizke.
13/2
KRONE, goldinarje, plačujem vedno 5 stotink več kot drugi. Edini grosist, via Pondares 6-1. 20
3 30. decembra 1923, št. 2&J9., - racjcn Prijatelja sta mu pomagala v kočijo ki vsebuje razne izpremen*be sedanjega obem- ter ga	v bolnišnico. Tudi Squeo in
tel	n	Atl«!	fc A n	1	•_• _______-
skega in pokrajinskega zakona.
Kr. vlada sc tem odlokom pooblašča,
da spravi te izpremembe v sklad z občinskim in pokrajinskim zakonom cd 4. Icb/uarja 1915 in z drugimi zakoni, s katerimi so bile uvedene kal e izprememfce ter izda zbrano besedilo
vseh tozadevnih zakonitih predpisov.
Predavanja o nemški književnosti otvori v torek i 5. t. m, ob 18. uri prol. Friderik Stcrn-berg, docent kr. vseučilišča v Turinu, na tukajšnji trgovski visoki šoli. Predaval bo o Goe-thcjpvi umetnosti in osebnosti. Predavanja so prisiopna vsakomur.
Sršene vesti
Drstratrčni edsek M. D. P., Sv. Jakob, ima nocoj sestanek v svrho doiočitve nadaljnili smernic delovanja.
Ak, fcr. dr. «Eeikan» vabi vse člane-šahiMe na sestanek, ki se bo vršil danes, 11. t. m, ob 19 h.	_
Is tržalfeega žhrfletila
Mcia, ki gotovo nifta imela poštenih namenov, Predpreteklo noč je oddelek policijskih agentov, krožeč po staromestnih ulicah; zapazil dva neznanca, ki sta se previdno skušala ogniti srečanju z agenti. Moža sta hotela zavili v neko temno stransko ulico, toda agenti so jiira bili kmalu za petami ter ju ustavili. Na vprašanje, kaj počenjajo v tako pozni uri na uiici, nista moža vedela pravega odgovora. Da pa nista imela poštenih namenov, o tem so se agenti prepričali, ko so scza&nca preiskali; imela sta pri sebi pravcato zbirko ponarejenih ključev in vetrihov. To je agentom zadostovalo, da so povabili oba ponočnjaka na kvesturo, kjer sta se izkazala aa Marijana Bubnich in Alojzija Bcsco» oba brezposelna. Dobila sta brezplačno zavetišče v zaporu* v nlici Coroneo.
Vročekrven zaročenec, Postrežnica Rsna Koc-chetti, stara 22 let, stanujoča v ulici Carpison fct. 5, je včeraj zjutraj izkusila na poseben način ljubeznjivost svojega zaročencu Andreja Devetak, starega 28 let, stanujočega v ulici Maiolica št. 11. Tam sc jc sprla z njim, baje radi lega, ker jc cn zahteval od nje denarja, ki ga pa ni imela, ali pa mu ga ni hotela dali. To je Devetaka t^ko razgrelo, da jc popolnoma pozabil na ljubezen; jel jc obdelovati izvo-Ijenko svojega srca sprva s klofutami in pestmi, potem pa še s ključem. Zdelal jo jc take, da je Rocchetti-jeva morala iskali pomoči v mestni bolnišnici, kjer Je zdravnik ugotovil, da Ima poleg številnih bun]' in prask po obrazu in po remah, tudi deloma zdrobljene nosne kosti.
V bolnišnici nameščeni policijski ageni je naznanil dogodek orožnikom na policijskem komisarijatu v ulici G. Brunner, ki so pozneje nasilnega zaročenca aretirali.
Smrtoa nesreča v stari proeti lukt. Včeraj popnldnc sc jc v stari prosti luki V. £. III. pripetila grozna nesreča, ki jc zahtevala Človeško žrtev. Težak Josip Bravin, star M let, stanujoč v ulici Mazzini žl. 47, se jc po kosilu vračal na
T3el Rosso sta podala enako izjavo, vendar Nadeva nojbr?. drugače izgleda. PoHcijski agent je javil dogodek na policijskem komisarijatu v ulici Sani ta,
Giangasparo fe bil »prejet v kirurgični oddelek. Okreval bo v 1 mesecu.
Vesti z Goriškega
K predstojećima koncertoma v Gorici. V boljše umevanje besedila MokranjČevega rukoveta narodnih pesmi, ki ga bo izvaialo Pevsko in glasbeno društvo na svojih koncertih v soboto in nedeljo v Gorici, naj služi naslednji
Srost prevod:
►ragi, sredi sela teče bister studenec, ago, off Ob le in studencu dve tri devojke sedijo, ago oif
—	Dajte meni te motne vode, da pijem, ago,
{da idem. —
= Dragi, tebi te bistre vode, da piješ, ago, da
[spiješ. = .., = —Kaj Morava motno teče in krvava, o žalosti
lmoje I
Kopale se v njej so tri devojke tužne, jadne, o
[žalosti moje... — Razprostira bezeg svoje veje, of, Pod njim sedi Julijana, off
—	Komu vezeš to svileno ruto, of? .«• Skoči kolo, da skočimo, kdor more in kdor ne
[more.
Mi moremo. Skoči vse do pota ravnega, vse do
[reke.
USTNICA UREDNIŠTVA-Dne vri čitatelj «Ediaosti». Računi se morajo koikovali po tariii, ki je bila v veljavi tedaj, ko je bil račun predložen. Kaznivo je le,- ako so sačuni kolkovani manj, nego je predpisano.
Bonna porofiia«
V sin ta na tržaška« tr£o.
ogrske kre;se . • • • ■	•	•	m	•	•		
avstrijske krone . . .	.	*			•	. 0.0320	0.0'30
čcškosfovsžke krone .	.	•	*		•	. <(>.75	67 2n
dinarji « . • . . . .	•		•	•		. 25.85	26 Oo
tcjl	•	•	•	•		• 11.60	12.-
marke •••••••*		•	•	•	•	. ——	—.—
dolarji •••••••	•	•	•	•	•	. 22.05	33.10
francoski franki * . .	•			•	«	• 100.25	110.35
švicarski franki • . .	•		•	•	•	• 39«.—	
angleški funti papirnati	•	.		•		• 97.75	9S.26
Mmli oglasi
GOSTILNA *Ai tre feri* Via Udine 37 toči izvrstna vipavska in istrska vina. Izborna kuhinja in točna postrežba. Prijateljem in znancem sc toplo priporoča odani Anton
. Sila._31
KRONE, srebro, zlato in platin kopajeni Plačam več kol drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46.	25
NOVI DOHODI:
PLUGI vsaHe vrste. - SUNOREZHICE.
ŽELEZNE BLAGAJNE neb velikost!. TEHTHICE detfmalke in ze indojalne. Ing. Righi & Vidovich I07
Trst, via Sanita 8 (vogal Porporella)
ZobotehniČni ambulatorij
Stanko Perhavec
sprejema	ios
? Mi! vsak! dao izveo torka io pel
! iiE m
vsake vrste in v vsakem slog«
mm ;obe
v veliki izberi
LAKIRANE KUHINJE
po izredno nizkih cenah
umi mi
VIA RETTORI 1 VIA MALCANTON 7-13 Tvrdka obstoječa od 1874 n

eid Refiingrla il 3 pritličje pm in bVjog nncfsfropjg
Nadaljuje se prodaja vseh potrebščin do
Originalna cgng
RANGLAN moški, VELOUR, najmodernejši po L12©*—
Odrezkl ftsštanja, volneno In bombažasto blago Odrezki per!3a - Gdrezki za moške obleke iti ftlače
ŽENSKE SRAJCE, vezene......po L 7.90 I
PARURE (srajca in hlače....... „ 17.9«* |
ROBCI z robom NOGAVICE .
. od
L 1.
L 1.19 naprej L 1 85 par

♦♦♦♦♦♦♦♦♦
!
Cene pod nakupnimi cenami
ŽENSKI ČEVLJI IzEnme oblike Drug vrsta šl. 34. 35. 35 „FARTAZIJB" ffiOJKI, trni In Usrvanl . . šl. 38 ia 39
t ♦
t


Volneni šali, čipke in rute.
Bombaževine in blago za moške obleke.
BAN
o noppaDDDpgapa pop ppppp popp p o p p p pppppppp'p" □
□ □□□□□aa
Ustanovljena leta 1905. DeinISka glavnica Lit. 15.OOe.COO-— popolnoma vplačana. Glavni sedel i Trst, Via S. Nlcold 9 (Lastna palata}, PocSruinicl: ABS£2i£, SARA.
Olajšuje vsako trgovsko op@r@c z Jugoslaviio in i vitedninii
deželami
Dale subvenclle na blago, efikte in vrednosti
Otvarja ikradltfv« sa nek«? blag«. — Inkacl afektov kn ratunov. Inforanatiio. - Kupuje in prodaja tfiaarfa In draya valuta. Jmmašmmmm pisma In druge operacija po najugodnejših pogojih.
Sprejema vloge v Dinarjih ter JIIb o&rostuje najbolje po dogovoru.
D □
i □
PPPPP
gppppppppaopppp ppppp ppgp ppppp ppp p p o p
D □ D D O n p
PODLISTEK
Paul Bourfct:
JEČA
CLa Ge6l») Poslovenil F. P.
(24)
BABICA, atiorisdraia, sprejezoa noseče. Kizke Govori slovensko. Tajnost zajamčena.
Slavec, via Ginlia 29.	26
Z onim spominom na neznatne zunanje podrobnosti — n. pr. na ovinke kake hiše ali na poteze kakega obraza — ki je lasten poklicem, v katerih ima človek mnogo obzirnosti, jo je bil že mahnil po hodniku, obrnil na desno in se ustavil pred dragimi vrati, Id jih je ie večkrat prestopil, ko so ga klicali radi kake bolezni mlade lene, posebno pa — spominjati se je — koje nosila Ivana-Marijo. Ustavil se fe( da bi prisluškoval ječanju, o katerem mu je pravil Bourrachot. Ki slttal ničesar.
— »Nahaja se v hipu zatilja,a je sklepal. «Tem bolje.*
Potrkal fe. Enkrat. Dvakrat. Trikrat. Nobenega odgovora. Vstopil je in jo videl, kako je klečala ob postelji z glavo naslonjeno na eno pokojnikovo teko. Okoli druge sc je
_ ovijal aolek. Morala ga fm aaak> iipnatnfti, da je osvobodila njegove osfakjele prste, katere je ____
sedaj od Č&sa do časa poljubljala. Bt«z teh đo- Ona ga ie začudeno pogledala. Dasi omajana
Ijubov in brez globokih vzdihljajev, ki so uhajali pri tem iz njenih prsi, bi se bilo mislilo, da je tudi ona mrtva. Tako nepremična je bila v svoji obnemoglosii. Vernat je napravil par koraicov proti njej. Ona jih ni slišala. Moral se je doiekniti njene rame, da jo povleče iz te zamaknjenosti. Obrnila se je z nenadnim stresom, z onim izrazom divjega odpora, ki ga je videl na njej že zjutraj, ki pa se je ublažil, ko je spo-znala moža, kateri je bil s svojim inteligentnim sočutjem njena edina opora v tem dnevu ^roze. Povedala mu je bila ie dovolj in je lahko mislila na glas pred njim, kakor je že storila po onem strašnem prizoru pri ministru. In po več urah je zopet nadaljevala svojo izpoved, katero je bila pretrgala, ko se je vrnila na svoj dom.
—	«PoglejteL. Kako je žalosten!...» je rekla in pokazala na lepi in bledi obraz samomoril-čev, ki ga je čudno objemal podbradek, privezan na način, da jc skrival črno luknio na sencu. In z raztogočenim glasom je dodala; «In jaz ga prosim za odpuščenje, ker nisem ugenila^ Bila sem mnogo kriva.s
—	«Gospa.s je odgovoril zdravnik s strogim glasom, «v tem hipu ste krivi pred svojim otrokom. Vašega otroka bi morala prositi za odpuščen je.»
v vseh svojih živcih po tej drami, kateri je ta tužni pomislek zopet obno.il njeno grozoto, se ji jc naJcrat prikazala še hujša nesreča.
—	*Mojcga otroka?* je ponoviia. "Kaj so je zgodilo mojemu otroku?:>
—	»Pojdite pogledat,» je odvrnil Vernat. Od-* govor s tako dvoumno besedo na njen krik strahu je bil krut, toda siguren način, da sc v: budi v vdovi materinski Čut. In že se jc zagnala, žc je stekla proti sobi, ki jo je divja jeza malegu dečka ie vedno napolnjevala z njegoviir. vri-ščanjem. Ko jo jc deček ugledal, sc je spustil proti njej z isto blazno strastjo, kakor jc poprej brcal proti trem poslom, ki so se mu hoteli približati. Ona ga jc dvignila s tal ravnotako strastno in ko ga je stisnila k sebi, jc začel biti mirnejši, toda le s solzami in 3 pritiskanjem k njej je odgovarjal na njeno vprašanje, ki ga je neskončno nežno ponavljala:
—	«Pa kaj ti je, moj lepi otrok, kaj ti
—	.Treba ga jc deti v posteljo, dokler je Se miren,« je ukazal zdravnik. «Pomagajte gospe Vialiss, — se je obrnil do obeh služkinj — «g* sleči prav na lahko. Ona naj bo pri njem, dokler ne zaspi, da ga kriza zopet ne napade. Ne ho trajalo dolgo.*
In res ai bilo Se preteklo niti deset minut, ko sc je mati zopet vrnila.