Fg>to: Andreja Krajnc,
Spoštovane bralke, dragi bralci!
»Pa bo pomlad prišla z oblaki šumečimi, pa bo pomlad prišla z rožami rdečimi, s tistimi rosnimi, mladimi rožami ... o, kak se po rožah toži mi ...« je v svoji pesmi zapisal pesnik Ivan Minatti. Se je tudi vam sredi mrzle zime že tožilo po pomladi? Ste jo že težko pričakovali?
Priznajte, pogled na prebujajočo se in cvetočo naravo je pravi balzam za oči in dušo. Že pogled na cvetočo naslovnico našega glasila naznanja, da je zares prišla pomlad. Vsako leto znova pride in vsako leto znova jo tako nestrpno čakamo. Pomladne rožice, ki pogumno cvetijo že skoraj pod snegom, se nič ne bojijo pozebe, cvetijo, pa čeprav jih včasih uniči celo pozeba v maju. Le človek je tisti, ki se boji pozebe, osamljenosti,
stiske, bolezni in smrti. Saj vemo, da mrzel zimski mraz vsako leto znova »pomori« kakšen cvet na našem vrtu življenja. Le kdo bi si upal trditi, da bo naslednjo pomlad njegov cvet še cvetel? A kolo življenja se vrti dalje, saj »bolfenška štorklja« pridno nosi podmladek v našo občino, kar nam vliva veselje in upanje.
Pomlad je prišla. Kliče nas, da bi jo radostno doživeli in občutili. Kljub vsem recesijskim in drugim tegobam današnjega časa skušajmo usmeriti naše misli na mamljivejšo plat življenja, ki se prebuja tam zunaj. Tako drobne malenkosti so potrebne pa nas lahko osrečijo; včasih le blagodejni in božajoči pomežik sončnega žarka, ali pa svetloba in čar lune v temni noči, včasih le omamni vonj pomladne cvetlice, let ptice nad glavo, blag piš vetra ali pa pogled na spečega otroka v naročju, ki mu mehko in ljubeznivo pobožamo lase; včasih nas lahko osreči pogled na nove cvetne popke, ki se tako sramežljivo nastavljajo prvim pomladnim žarkom. Le gledati je potrebno s srcem in občutiti.
Pred nami je zopet pomladna številka občinskega glasila. Ker so po naših dosedanjih podatkih dobila »podmladek« v vodenju kar tri društva, ki delujejo na območju Občine Trnovska vas, smo se tokrat odločili, da vam poleg aktivnosti in delovanja ostalih društev predstavimo kar
vse tri »novopečene« predsednike društev. V sliki in besedi vam bomo predstavili tudi, kako pridno smo čistili našo občino, kajti ko je skopnel sneg, se je žal znova pokazalo, koliko odpadkov in druge neprimerne navlake je še vedno v naravi. Nekaj več prostora pa smo tokrat namenili tudi našim najmanjšim iz vrtca in šole, ki so se tako potrudili in za materinski dan s pesmijo in besedo razveselili svoje mame.
Spoštovani bralci, drage bralke, upamo, da se bo tudi v tej številki za vsakega našlo kaj primernega branja. Ponovno vas vabim, da s svojimi prispevki sodelujete tudi vi in nam pomagate ustvarjati naše in vaše občinsko glasilo.
Morda je bil prav postni čas idealen za poglobljeno razmišljanje o našem življenju. Če vas mučijo skrbi in tegobe, kar pogumno, saj veste: za današnjim dnem pride nov dan, še daljši in še toplejši. Naj bo pomlad za vse kar se da prijetna in polna pozitivne energije ter prijaznih misli. In poskrbite, da ne boste praznovali velike noči samo zaradi dobre šunke, potice in kruha. Glejte, da bo v nas kaj ostalo tudi takrat, ko bomo »žegen« že pojedli. Naj bo zares veličastno, iskreno in radostno naše praznovanje. Veselo ALELUJO in blagoslovljeno veliko noč vam želim.
Odgovorna urednica
TRNOVSKI ZVON
Izdajatelj: Občina Trnovska vas Odgovorna urednica: Andreja Krajnc
Uredništvo: Barbara Drumlič, Andreja Krajnc, Dušanka Ška-mlec, Majda Mesareč, Rok Leban in Matjaž Kramberger. Lektoriranje: Barbara Drumlič
Naslov uredništva: TRNOVSKI ZVON, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas Telefon: 02/757-95-10 Telefax: 02/757-16-61 E-pošta: andreja.krajnc@trnovska-vas.si Glasilo TRNOVSKI ZVON izhaja v nakladi 410 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Trnovska vas brezplačno.
Grafično oblikovanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p.,
070 670 740
Tisk: Copy center, Lenart, 02 729 02 00 Spletna stran: www.trnovska-vas.si
Prazniki so tisti dnevi v letu, ki nas nagovarjajo z nekim posebnim sporočilom. Sporočilo, s katerima na naša srca trka velika noč, nas nagovarja, naj se veselimo življenja, ga sprejemajmo in dajajmo ter napolnjujmo z iskreno medsebojno ljubeznijo.
Drage občanke in občani, naj se vas to sporočilo dotakne in ostane z vami. Želimo vam vesele in blagoslovljene velikonočne praznike.
Župan Občine Trnovska vas, Občinski svet in Občinska uprava Občine Trnovska vas


12. redna seja občinskih svetnikov
Svetniki Občine Trnovska vas so se sestali na 12. redni seji, dne 20. 12. 2011 in na 2. izredni seji dne 17. 2. 2012. Na 11. redni seji Občinskega sveta Občine Trnovska vas je ravnatelj JVIZ OŠ Destrnik-Trnovska vas podal informacijo o delu JVIZ OŠ Destrnik-Trnovska vas (osnovna šola in vrtec). Ravnatelj je predstavil, kaj se je naredilo in nabavilo v PŠ Trnovski vasi v letu 2011 (pleskanje učilnic, nabava didaktičnih pripomočkov ...). Predstavil je program šole, testiranje nadarjenih učencev in financiranje vrtca.
Občinski svetniki so sprejeli Odlok o proračunu Občine Trnovska vas za leto 2012 in Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Trnovska vas za leto 2011.
rabo stavbnega zemljišča za leto 2012 znaša 0,0046 evra. Obravnavali so osnutek Pravilnika o oddajanju večnamenske dvorane Trnovska vas v najem in imenovali člana Sveta območne izpostave JSRS za kulturne dejavnosti Ptuj. Član Sveta območne izpostave JSRS za kulturne dejavnosti Ptuj je postal Danilo Muršec iz Biša.
Na 2. izredni seji so svetniki potrdili Obvezno razlago prvega odstavka 4. alineje 6. člena Prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Trnovska vas (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 20/92, 22/92, 27/93 in 26/94 in Uradni vestnik Občine Destrnik-Trnovska vas, št. 6/97; PUP).
Odlok o proračunu Občine Trnovska vas za leto 2012 izkazuje:
A.	Bilanca prihodkov in odhodkov izkazuje:
SKUPAJ PRIHODKI
-	davčni prihodki
-	nedavčni prihodki
-	kapitalski prihodki
-	transferni prihodki
1.516.496,71 EUR 941.842,22 EUR 30.460,47 EUR 646,92 EUR 543.547,10 EUR
SKUPAJ ODHODKI
-	tekoči odhodki
-	tekoči transferi
-	investicijski odhodki
-	investicijski transferi
1.483.163,39 EUR 511.698,92 EUR 432.397,67 EUR 529.866,80 EUR 9.200,00 EUR
Sprejeli so Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) »Obnova naselja Biš«, Investicijski progam (IP) za projekt »Obnova naselja Biš« in Projekt »Obnova naselja Biš« se vključi v Načrt razvojnih programov (NRP) Občine Trnovska vas za leta 2012-2015.
Klavdija Aniuga
OBVESTILO
Vabimo vsa društva, ustanove, vaške odbore, razna združenja in posameznike, da zapisujete vse
PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ	33.333,32	EUR
B.	Račun finančnih terjatev in naložb izkazuje:
PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	0,00	EUR
C.	Račun financiranja izkazuje:
ZADOLŽEVANJE	0,00	EUR
ODPLAČILO DOLGA	33.333,32	EUR
POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SRED.
NA RAČUNIH	0,00	EUR
NETO ZADOLŽEVANJE	- 33.333,32 EUR
NETO FINANCIRNAJE	- 33.333,32 EUR
vesele, zanimive pa tudi žalostne dogodke, ki jih v našem kraju piše življenje.
Če želite, da bomo kakšno pomembno dogajanje ali zanimivost na papir strnili mi, pa to sporočite odgovorni urednici.
Vaše prispevke in fotografije za naslednjo števil-
Stanje sredstev na računih dne 31. 12.2011	0,00 EUR
Svetniki so potrdili Poslovni načrt izvajanja obveznih služb varstva okolja na območju Občine Trnovska vas za leto 2012 Čistega mesta Ptuj d. o. o., do izbire novega koncesionarja. Občina Trnovska vas bo pristopila v letu 2012 k izbiri novega koncesionarja za izvajanje obveznih služb varstva okolja z ostalimi občinami.
Sprejeli so sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Trnovska vas za leto 2012. Vrednost točke za upo-
ko Trnovskega zvona, ki bo izšla predvidoma konec junija, pošljite najkasneje do sredine maja na naslov:
• Občina Trnovska vas, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas, s pripisom ZA TRNOVSKI ZVON,
•po e-pošti: andreja.krajnc® trnovska-vas.si ali •jih oddajte v tajništvu občine.
Čistilna akcija 2012
V Občini Trnovska vas so vsakoletne čistilne akcije tradicionalna priložnost za druženje in rekreacijo ter obenem očistiti okolje. Letos se je naša občina pridružila svetovni akciji čiščenja Očistimo svet 2012. Pričetek letošnje akcije je bil nekoliko prej kot prejšnja leta, saj smo tokrat pričeli čistiti že 24. marca; priden, ekološko ozaveščen podmladek iz Osnovne šole Trnovska vas pa že en dan prej. Ob 8. uri so se na parkirišču pri športnem igrišču v Trnovski vasi začeli zbirati prvi sodelujoči na čistilni akciji, kjer jih je nagovoril župan ter jim podal smernice kje in kaj bi se naj čistilo in česar ne. Sodelujoči čistilne akcije so nato oblikovali skupine glede na vas, iz katere prihajajo ter se dogovorili, kje bodo pričeli čistiti. Direktor občinske uprave Jože Potrč je razdelil vrečke in ob tem dal napotke, kako ustrezno sortirati najdene odpadke. V veliki mednarodni akciji čiščenja se je letos zbralo le kakšnih 90 prostovoljcev, ki jim je uspelo nabrati okoli 20 m3 smeti, od katerih pa je žal bil velik delež odpadkov ljudi, ki so se lotili spomladanskega čiščenja svojih domov in žal ne smeti iz okolja, ki kazijo izgled naše občine. Kljub temu, da so bili sodelujoči seznanjeni, naj se tovrstnih odpadkov ne sprejema in se naj počaka do zbiranja kosovnih odpadkov, ki jih občina vsako leto organizira v sodelovanju s Čistim mestom Ptuj. Ker prihaja do tega, da ljudje pomešajo akcijo pobiranja kosovnih odpadkov z ekološko akcijo čiščenja okolja, bi bilo morda v prihodnje smotrno razmisliti, da bi obe akciji združili, saj je
bolje, da se tovrstne smeti poberejo, kot pa odvržejo v naravo. Situacija glede divjih odlagališč v občini se iz leta v leto izboljšuje, obstajajo pa še točke, na katerih okoljsko neozaveščeni odlagajo smeti, katere bi lahko brezplačno oddali na ekoloških otokih po občini ali na deponiji Čistega mesta. Akcija se je zaključila ob 12. uri, ko so se vsi sodelujoči ponovno sešli na športnem igrišču ter se nato odpravili v večnamensko dvorano, kjer so jim pridne in marljive gospodinje postregle z malico, da so se lahko po čiščenju malo okrepčali ter si izmenjali nekaj besed o poteku čistilne akcije.
Besedilo in foto: ROK LEBAN
Mama v očeh otrok

»Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.« je zapisal Tone Pavček.
Kaj vse se plete po malih otroških glavicah? Pogosto vidijo in slišijo več, kot si odrasli sploh predstavljamo. Nekje na spletu sem prebrala ta simpatična razmišljanja malčkov o svojih mamah.
Zakaj je Bog ustvaril mame?
-	Mame so na svetu zato, da nam pomagajo, ko se rodimo.
-	Ona je edina, ki ve, kje je selotejp.
-	To je bil najboljši način, da lahko dobimo več ljudi.
Zakaj ti je Bog dal tvojo mamo in ne kakšne druge mame?
-	Ker smo v sorodstvu.
-	Bog je vedel, da me ima veliko raje, kot me imajo druge mame.
Kakšna je bila tvoja mama kot mala deklica?
-	Moja mama je vedno bila moja mama in nihče drug.
-	Ne vem, ker me takrat še ni bilo, toda verjetno je bila precej ukazovalna.
Zakaj se je tvoja mama poročila s tvojim očetom?
-	Moj oče naredi najboljše špagete na svetu. In moja mama poje veliko.
-Je prestar, da bi lahko kar koli drugega počela z njim.
-	Moja babica pravi, da mama ni nič razmišljala.
Kaj tvoja mama počne v prostem času?
-	Mame nimajo prostega časa.
-	Čisti in pospravlja stanovanje.
Je kaj na tvoji mami popolnega?
-	Njeni zobje so popolni, vendar jih je kupila pri zobozdravniku.
-	Ona pravi, da njen recept za neko jed, ki pa je nihče ne mara.
-	Samo njeni otroci.
Kakšna je razlika med mamami in očeti?
-	Mame delajo v službi in doma, očetje pa samo v službi.
-	Mame vedo, kako se pogovoriti z učitelji, ne da bi jih prestrašile.
- Očetje so višji in močnejši, ampak mame imajo dejansko moč, saj so one tiste, ki jih moraš vprašati za dovoljenje, če lahko prespiš pri prijatelju.
Besedilo in foto: Andreja Krajnc
Silvestrovanje na prostem v Trnovski vasi
* »p
• r
m -'.v' ■



t.v
k*	*	■

Silvestrovanje in praznovanje novega leta 2012 je tudi letos potekalo pri občinski stavbi Občine Trnovska vas, kjer so se kakšno uro pred polnočjo začeli zbirati krajani ter drugi gostje. Do polnoči se je zbralo kakšnih 200-300 ljudi, da bi skupaj pričakali novo leto. Glavna atrakcija letos je bil seveda izjemen polnočni ognjemet, ki je razsvetlil nebo nad našim krajem za dobrih 20 minut in pri tem osupnil množico zbranih, saj je bil tokrat res nekaj posebnega. V ljudeh je pričaral občutek topline in veselja ter povrnil upanje v boljšo prihodnost. Kot veleva običaj, so nekateri krajani nazdravili s kozarčkom penine, si segli v roko ter si zaželeli vse najboljše v prihajajočem letu 2012. Po končanem ognjemetu in opravljenem voščilu so zbrani počasi začeli zapuščati prireditveni prostor ter se odpravili proti svojim domovom, kjer so vsak po svoje nadaljevali praznovanje novega leta.
Besedilo in foto: Rok Leban
Sprejemanje vlog za osebne izkaznice in potne liste
Upravna enota Ptuj, Krajevni urad Trnovska vas, vas obvešča, da lahko podate vloge za osebne izkaznice in potne liste na Krajevnem uradu Trnovska vas, Trnovska vas 42, (v prostorih občine), vsak četrtek, med 8. in 15. uro. Dosegljivi smo na telefonski št.: 7952250. Pri zamenjavi dokumenta potrebujete stari dokument in biometrično fotografijo. Otroci, ki so dopolnili 8 let, morajo biti prisotni pri oddaji vloge, zaradi podpisa.
9
RtPuaUKA SlOVE*fi|A
MlNftTWTVO IA 0M*H*0
uotev« REPuSlike Slovenije
Z* 2ASČIT0 IH BESCVANlE V4|NM 4MM4'	LM****
'■ sarajsr
tU
- ■ -	-	■ ■■ ojm
<2a	U Mrti • * U
M O
C ttaginfrntt m ■mmm	«
«3»i2
N* podlimi 4. urad» «irififtrj IVM euJvoni v wwwn ü4jü^j Ilir L RS, li: 4,VSj6:> Uf«-*#* R9(mU4j» Skmnfta zattAo <n
RA Z 9 LAS'A
v*flko poSarfw ogrel«4>o«L dmmtfM okolja od 7. nwu 2Q12 m obmotju colotno dri»*». Rju- jjn	C«w unpd™,
Z Otom rozglMtoa	poiarnc ogrotenosb na-av^a oko4»a jo v rmvncfn okä|j
ppvpowdpno kur«.	«I	odprt Oflfn. PV^H «A n*rw&ivAli ^orV* «* dntjH
pMiflMA» ii «MM, U IiWALi pCnOTdOja pdiM.
irAptkc^a a» '«»nivo pred nirwnwn «i drvigan nwrwCs*™. i*4pvkp<|4 IS	JIOtlJpnrtTO
*1 hrena Mr PdUpi faadd » £**u reffjMftM* puJMiim agtolvKuii om**imi|m üMja dv^nta poo«r*n rudzor
PVMTn»» tnj» ikÄunwil« praMtKl. d« / r^pwo ywtiaia ■«unnnfa' pimlitp«i iMjprH. «nOM
inoteteznoIrM	organjaci
Oj rt:-j »Jt MfcreMr
QWMreM dreldar
xvltv^to (d<rjjštvo ri&fovsKA vjis
Ženska vo^aCna skupina SIMFONIJA
mBILO
Ženska vokalna skupina SIMFONIJA prireja ob 1. obletnici delovanja
koncert »(Pesem pombufi«.
Koncert bo v nedeljo, is.maja 2012, ob i6h, v večnamenski dvorani v Trnovski vasi.
V	letošnjem letu se pričakuje povečano število vlog za izdajo osebnih izkaznic in potnih listov, kar posledično podaljšuje čakalno dobo za pridobitev novega osebnega dokumenta.
Prosimo vas, da preverite veljavnost svojih osebnih izkaznic in potnih listov ter dokumentov svojih družinskih članov. Ker se bliža čas dopustov, je treba poudariti, da določene države za vstop na njihovo ozemlje zahtevajo osebni dokument, ki je veljaven vsaj še pol leta.
V	izogib čakalnim vrstam in podaljšanemu času čakanja na izdelavo ter prejem dokumenta, je priporočljivo pravočasno (vsaj en mesec pred potekom veljavnosti starega dokumenta oziroma vsaj en mesec pred dnem, ko boste nov dokument potrebovali) vložiti vlogo za izdajo novega dokumenta.
Cenik za izdelavo dokumentov:
Osebna izkaznica z veljavnostjo 10 let, stane 18,77 eur. Osebna izkaznica z veljavnostjo 5 let (otroci od 3-18 let), stane 14,25 eur.
Osebna izkaznica z veljavnostjo 3 let (otroci od 0-3 leta), stane 12,43 eur.
Potni list 32 strani z veljavnostjo 10 let, stane 41,55 eur. Potni list 48 strani z veljavnostjo 10 let, stane 44,05 eur. Potni list 32 strani z velj. 5 let (otroci od 3-18 let), stane 34,75 eur.
Potni list 48 strani z velj. 5 let (otroci od 3-18 let), stane 37,25 eur.
Potni list 32 strani z velj. 3 let (otroci od 0-3 let), stane 30,67 eur.
Potni list 48 strani z velj. 3 let (otroci od 0-3 let), stane 33,17 eur.
Vloge za osebne dokumente lahko oddate na vseh krajevnih uradih in Upravni enoti Ptuj v času uradnih ur, ki so objavljene tedensko na krajevnih uradih, posredovane občini, sprejemni pisarni Upravne enote Ptuj in na naslovu: http://upravnee-note.gov.si/ptuj/ (poslovanje krajevnih uradov).

Na koncertu Sodo sodelovale tudi druge vokalne skupine.
VJjudno vabimo vse, da se udeležite koncerta in preživite lep nedeljski popoldan.
'^4
lan. T
Zraven ostalih upravnih nalog bomo veseli tudi vašega obiska pri sprejemu izjave na zapisnik o priznanju očetovstva.
Referentka na KU: Marija Pukšič
Janez Kos že 50 let čebelar!
Pozdravljena bodi, sladka čebela! Pomlad naj prvo oznanjaš mi ti, dviguje se v prsih mi duša vesela, vesele te gledajo moje oči.
V	tokratni izdaji Trnovskega zvona vam predstavljamo intervju z gospodom Janezom Kosom, ki je od Čebelarske zveze Slovenije prejel plaketo za 50 let čebelarjenja.
Gospod Janez Kos je doma v Trnovski vasi 32 a, kjer živi s hčerko in z njeno družino. Njegova življenjska pot se je začela 10. 7. 1939. Bil je poročen, z ženo se jima je v zakonu rodilo 6 otrok, vendar je od leta 1975 ostal sam z otroki, saj mu je žena umrla. Tako mu je pri skrbi za otroke in gospodinjska dela pomagala tašča, njega pa je zraven vsega dela na kmetiji in skrbi za otroke ljubezen do čebel gnala naprej, tako da se je vseskozi ukvarjal tudi še s čebelarjenjem.
S čebelarjenjem se ukvarjate od malih nog. Kdo vas je navdušil in kakšni so bili vaši začetki?
Prvi panj sem dobil leta 1954, ko sem bil star 15 let, od strica Franca Kosa, pravzaprav sem ga mogel kupiti oz. zamenjati za 1 vrečo pšenice.
Tako sem z velikim zanimanjem vsak dan opazoval drobne živalce, kako pridno letajo in se vedno znova vračajo v svoj panj. Bil sem ponosen na njih.
Vendar v tistih časih ni bilo toliko znanja o čebelarjenju, kot je danes, ko je na voljo veliko literature in razna predavanja. Tako me je bilo tudi malo strah, da ne bi vredu skrbel za svoje čebelice, predvsem, da bi jih slabo pripravil na zimo in je ne bi preživele.
Nam lahko na kratko predstavite delo čebelarja.
V	začetku leta je najprej na vrsti pregled in spomladansko čiščenje panjev. Nato dolaganje novega satja in skrbno opazovanje družin ter preprečevanje rojenja.
Na začetku junija se stoči cvetlični med, da lahko pri-
pravimo satje za drugo točenje lipovega in kostanjevega medu. Seveda je to vse odvisno od vremena.
Po točenju medu pa lahko začnemo z zdravljenjem čebel proti Varoi, ki ga predpiše veterinarska zveza Slovenije. Nato pa še poskrbimo za prezimitev družin s hrano.
Koliko panjev čebel ste imeli največ in koliko medu ste pridelali?
Trenutno imam 24 panjev, prav tako se je v povprečju število čebeljih panjev gibalo med 22 in 24, tako da letno pridelam okrog 400 kg medu. Največ je cvetličnega medu, potem pa, odvisno tudi od vremena, še akacijev, lipov in kostanjev med.
Pri čebelarjenju se verjetno srečujete tudi s kakšnimi manj prijetnimi stvarmi?
Drži. Čebele pogosto pestijo številne tegobe, kot so bolezni, različni zajedavci (največji sovražnik je pršica Varoa) in posledica zastrupitve s pesticidi. Predvsem bi tukaj lahko dodal, da ne škropimo z raznimi škropivi čez dan, ko so čebele na paši in pridno oprašujejo ter nabirajo cvetni prah.
Tudi sam sem pred 5 leti doživel prvi večji šok, saj sem izgubil skoraj vse čebelje družine. Kljub temu me je ljubezen do čebelic in narave gnala naprej, tako da z veseljem čebelarim še danes. V veliko pomoč mi je bil Franc Požegar, saj mi je nekaj čebeljih družin podaril, nekaj pa sem jih še dokupil v Murski Soboti.
V zadnjem času veliko slišimo o umiranju čebel. Ali po vaše drži trditev, da ko več ne bo čebel, tudi človeštva več ne bo?
Seveda. Ljudje se premalo zavedajo vloge čebel, ki jo opravljajo v naravi. Čebele imajo tudi zelo pomembno vlogo pri opraševanju rastlin. Tako je na primer vrednost proizvodov, ki jih pridobimo pri čebelarjenju (med, cvetni prah, matični mleček, propolis ...), veliko manjša od naloge in koristnosti pri opraševanju rastlin.
S čebelarjenjem je povezanih kar nekaj opravil. Še vedno zmorete vse to?
Pri večjih delih mi pomaga hčerka Zdenka, pa tudi vnuk David, ki je letos postal novi član čebelarskega društva Sveta Trojica - Lenart. Prav tako pa sem si lani dokupil ometalnik, saj mi je preveč dela vzelo ročno pometanje čebel s satja.
Od Čebelarske zveze Slovenije ste prejeli plaketo za 50 let čebelarjenja. Vam to veliko pomeni?
Ja, to mi zelo veliko pomeni, saj mi je priznanje za doseženo delo in vzpodbuda za naprej. Zahvaljujem se tudi vam, da ste na kratko predstavili delo čebelarja. Mogoče bomo koga s tem vzpodbudili k čebelarjenju. Čebelarski pozdrav: NAJ MEDI!!!
Tekst in foto: Majda Mesareč

Križev pot po vaseh
Kristjani smo s cvetno nedeljo vstopili v veliki teden, v katerem se verni še posebej pripravljamo na praznovanje največjega krščanskega praznika, velike noči.
V bolfenški župniji smo imeli letos prvič v postnem času posebno priložnost, da se ustavimo od tempa sodobnosti in vsakdana ter se zazremo vase. Domači gospod župnik je namreč dal pobudo za prav posebno obliko molitve križevega pota po vaseh, ki je sicer v navadi po mnogih župnijah. Do vaških znamenj, križev in kapel, smo postavili 14 lesenih križev, ki so predstavljali 14 postaj Jezusovega trpljenja. Vsako nedeljo v drugi vasi so se ljudje nedeljo za nedeljo zbirali k pobožnosti križevega pota, molili, peli in razmišljali.
Ob razmišljanju Jezusovega trpljenja doživlja človek tudi skrivnost človeškega trpljenja. Ob postajah križevega pota, ob katerih je trpel Jezus Kristus na poti v smrt na križu, se človek gotovo zazre vase, v svoje življenje in se vpraša, ali ga živi pošteno do sebe in drugih.
Navzoči verniki po vseh vaseh so bili nad takšno obliko skupne molitve in premišljevanja po različnih vaseh navdušeni in upajo, da bo križev pot po vaseh, kakor je obljubil tudi gospod župnik, prešel v lepo pobožno navado v postnem času. To bo prav gotovo pripomoglo k poglobljeni pripravi na veliko noč in to bo pomagalo krepiti tudi naše medsebojne, medsoseske in medvaške odnose, ki jih je marsikje že načel sodoben »nimam časa«.
Božična maša v DBE Trnovska vas
Za stanovalce DBE Trnovska vas Socialno varstvenega zavoda Hrastovec je bil cel december praznično obarvan. Da bi praznik božiča še bolj poudarili in ga stanovalcem še bolj približali, so medse povabili domačega gospoda župnika, da bi med njimi maševal. Gospod župnik Franc Mlakar se je povabilu z veseljem odzval in na predbožični dan v prostorih DBE Trnovska vas za vse stanovalce in zaposlene daroval božično sveto mašo. Prisotni stanovalci, ki se maše v cerkvi ne morejo udeležiti, so vidno ganjeni in prevzeti sodelovali pri sveti maši. Po maši je, kot se spodobi, sledilo skupno božično kosilo. Ob tej priložnosti so podelili priznanje tudi» prostovoljki leta« gospe Angeli Fras, ki se že od samega začetka kot prostovoljka aktivno vključuje v delo in življenje stanovalcev DBE Trnovska vas. Želimo si, da bi tudi drugi posnemali njeno delo, zavzetost, razumevanje in srčnost, s katero sodeluje in dela s stanovalci.
Besedilo in foto: Andreja Krajnc
Besedilo: Andreja Krajnc Foto: Metka Nedelko
Društvo upokojencev Trnovska
vas
Aktivnosti v KORK Trnovska vas
Spoštovane občanke in občani, komaj smo zakorakali v leto 2012, že so tu nove naloge in obveznosti za članice in člane DU Trnovska vas. Šestega februarja smo že organizirali poučno predavanje »Življenje brez bolečin in uporabe zdravil«. Predavanje je izvedlo izobraževalno društvo Začuti življenje iz Miklavža pri Mariboru. Petindvajsetega februarja so se članice in člani društva zbrali na rednem 26. letnem občnem zboru. Tam so bile podane tudi smernice za delovanje društva skozi celo leto. Upokojenci se bomo udeležili akcije OČISTIMO SLOVENIJO.
Načrtujemo še dve predavanji,eno bo na temo zdravljenje z domačimi zdravili, drugo pa o preventivi v cestnem prometu. Rekreacijskih pohodov in kolesarjenja ne bo manjkalo, posebno pozornost bomo skozi vse leto posvečali kegljanju, kajti to je naša nova športna panoga. K temu športu vabimo tudi člane ostalih društev, da se nam pridružite. Načrtujemo srečanja upokojencev na republiški in regijski ravni, tudi kakšen izlet ne bo izostal, če bo takšen interes članov. Če bo potreba, bomo upokojenci sodelovali tudi pri prireditvah, katere bodo organizirala ostala društva ali občina.
Vokalni kvintet deluje v sklopu DU Trnovska vas. Ker skupina praznuje svojo peto obletnico delovanja in izdajo svoje četrte zgoščenke, bodo 22. 4. 2012 organizirali revijo ljudskih viž in pesmi pod naslovom »LEPO JE PREPEVATI S PRIJATELJI«. Že sedaj lepo vabljeni.
Imamo pa še eno sporočilo, in sicer iščemo pevca - drugega basista. Če je kdo s tem glasom pripravljen sodelovati v skupini, lepo vabljen, leta niso pomembna. Če pa kdo pozna kakšnega prijatelja z ustreznim glasom, naj to sporoči na tel. številko 041 391958. Vsakomur bomo zelo hvaležni. Tu je podanih nekaj obrisov delovanja društva skozi leto. V kolikor nam bo služilo zdravje, bodo tudi vse naloge zagotovo izpeljane.
In na koncu bi še vsem članicam, članom društva, občankam in občanom, zaželel vesele in blagoslovljene velikonočne praznike.
Predsednik DU Trnovska vas, Srečko Pukšič
V	KORK Trnovska vas smo bili v letošnjem letu že aktivni. V februarju smo imeli občni zbor, ki se ga je udeležila velika večina naših članov. Na občnem zboru smo se, kot vsako leto, s posebno pozornostjo spomnili naših dolgoletnih in tudi novih krvodajalcev, ki tako požrtvovalno darujejo kri ter s tem rešujejo življenja drugih. Ob tej priložnosti smo čestitali naši dolgoletni članici Mariji Horvat iz Bišečkega Vrha za njenih 90 let.
V	začetku marca smo izvedli predavanje na temo preventive rakavih obolenj. Predavanje je bilo zanimivo in se ga je udeležilo precejšnje število naših članov. Tudi v jesenskem času planiramo predavanje, ki bo tokrat na željo članov namenjeno osteoporozi.
Člani naše organizacije smo, kot vsako leto, tudi letos aktivno sodelovali pri čistilni akciji in pripomogli k temu, da bo naša občina čista in lepša.
V	imenu Upravnega odbora KORK Trnovska vas želim vsem občanom in občankam lepo preživete velikonočne praznike.
Za UO KORK: Ma rija Mag uša Foto: Andreja Krajnc
JDXQX

iVÄSEH

Srečanje vaščanov Biša
Trnovski zvon, letnik XII
Biš je strnjeno nižinsko naselje na zahodnem robu Pesniške doline, med gričevjem in mokrotnim dolinskim delom. V njem se nahaja čudovit močvirnat del Pesniške doline - Jezera. V Jezerih najdemo rastišče ogrožene rastlinske vrste - močvirske logarice in gnezdno kolonijo sivih čapelj.
SREČANJE VAŠČANOV BIŠA
V	petek, 6. januarja 2012, je bilo v večnamenski dvorani v Trnovski vasi organizirano 1. srečanje vaščanov Biša. Zbrali s(m)o se skoraj vsi Bišanci in Bišanke ter prisluhnili zgodovinskemu orisu naše vasi in opisu današnje podobe. Skozi podobe kraja so nas »popeljali« Danilo Mur-šec, Barbara Drumlič in Angelca Fras.
Namen srečanja je bil, da se med sabo spoznamo »stari« in na novo naseljeni vaščani. Tako smo bili poklicani in predstavljeni vsi od hišne številke 1 pa vse tja do številke 72. Predstavniki poklicanih družin so vstali, tako da smo ostali povezali ime z vizualno podobo. Med in po srečanju pa je zbrane z glasbo zabaval novi vaščan Slavko Mohorič.
ZGODOVINSKI ORIS
Naseljenost in prve omembe vasi
V	davnini so ljudje poseljevali nova ozemlja zaradi dobrih zemljišč, bližine večjih trgovskih poti, središč in vodnih poti. Če je mesto imelo veliko teh pozitivnih stvari, je bilo bolj privlačno in zaželeno ter bolj ugodno za življenje. Že v antiki je bil Biš in tudi ostale vasi v Občini Trnovska vas poseljen s prvimi prebivalci, o čemer pričajo številne antične gomile, lonci, osebni predmeti in denar. Skoraj v vsaki vasi najdemo že prej omenjene antične gomile, žal pa je bilo veliko grobov zaradi nestrokovne raziskanosti uničenih, nekateri pa so še povsem neraziskani (Vurcer, 2009).
Iz leta 1881 je tale podatek o gomilah: V bišečki čreti so delavci pri podvažanji njive pred nekterimi letami štiri gomile razvozili in nekoliko najdenih starin potrli. S kamenja si je dal posestnik pri goricah klet sezidati. Danes o tem priča ledinsko ime Gomile.
Vas Biš je bila prvič omenjena leta 1441, in sicer kot Wischdorf. Zavzemala je tri zaselke: Wischnowecz, Wisch-
nouesperg in Wischnowitzperg. Spadala je pod grašiči-no Hrastovec in pod župnijo Sv. Rupert. Leta 1893 so vas preimenovali v Wisch in je zavzela zaselke: Gomile, Gora in Biš. Leta 1931 je bilo v Bišu 337 prebivalcev in 69 hiš, 40 let pozneje, leta 1971, pa 314 prebivalcev in 68 hiš. Do leta 1945 je Biš organizacijsko spadal pod sodni okraj Lenart. Iz župnije Sv. Rupert je bil izločen leta 1790, ko je bila ustanovljena župnija Sv. Bolfenk. Od ustanovitve občin pa do leta 1933 je bil samostojna občina, nato pridružen občini Trnovska vas (Vurcer, 2009).
Druga svetovna vojna
Vojske Hitlerjeve koalicije so leta 1941, na cvetno nedeljo, vkorakale v Slovenijo. Prvi vojaki so v Biš prišli že 2 dni kasneje. Ljudje so od strahu zbežali v odročne kraje in se vračali šele po odhodu vojske. V tem času so iz fare izgnali župnika Antona Medveda in izvrševali Hitlerjeva povelja. Ta je želel Spodnjo Štajersko spremeniti v nemško. Tako so v izpraznjenem župnišču začele uradovati nove nemške občine, novi uslužbenci pa so postali vsaj malo nemško govoreči in njim naklonjeni prebivalci. Zatem so organizirali poniževalno akcijo, kjer so zbrali štajerske Slovence v Štajersko domovinsko zvezo. V njo so bili vpoklicani vsi prebivalci stari nad 18 let. Če se kdo izmed teh ni prijavil, so ga izgnali daleč na jug. Vse vasi so seveda preimenovali, župnišče in šola pa sta postala središči ponemčevanja. Leta 1941 so se domačini povezali z borci za osvoboditev domovine (aktivisti Osvobodilne fronte). Temu priča tudi spomenik, ki je postavljen na koncu Trnovske vasi v Pesniški dolini. V bližini tega mesta je bil maja 1942 tudi prvi zbor OF v tem kraju. Drugi dokaz je tudi spomenik v spomin bratoma Muršec (Alojz in Janez Muršec) iz Biša, ki so ju Nemci leta 1945 kot talca obesili v gozdu (prav tam).
Čas po drugi svetovni vojni
V tem času so se iz pregnanstva začeli vračati izseljenci, med drugim tudi župnik Anton Medved. Žal so bile vasi po osvoboditvi gospodarsko in kulturno zaostale. V Bišu, Trnovski vas in v Bišečkem Vrhu so začeli delovati narodnoosvobodilni odbori, ki so bili združeni v Občinski ljudski odbor s sedežem v Trnovski vasi. Zadružni dom so krajani začeli graditi leta 1948, med leti 1953 in 1955 pa so gradili električno omrežje. Državno posestvo, ustanovljeno leta 1954, se je kasneje pridružilo Kmetijskemu kombinatu Ptuj. Zadruga je dobila prvi traktor, začela je odkupovati živino, sadje in poljske pridelke. Uvedli so tudi tedenske domače živilske sejme. Farne meje so leta 1962 uskladili s krajevnimi, 3 leta kasneje pa so ustanovili Krajevno skupnost Trnovska vas. Bila je ena izmed 25 skupnosti Občine Ptuj (prav tam).
Literatura:
- Vurcer, A. (2009). Kulturnozgodovinski oris Občine Trnovska vas. Diplomsko delo, Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.
Tekst in foto: Dušanka Škamlec
številka 1, april 2012
Kulturno društvo Trnovska vas pod novo taktirko
Kulturno društvo Trnovska vas, ki je v zadnjem času delovalo in živelo le še kot skupina Ljudskih pevcev, je po častitljivih štirih desetletjih dobilo novega predsednika. Občni zbor društva je 3. marca sprejel razrešnico starega vodstva in izvolil nov upravni odbor društva. Dolgoletni predsednik društva gospod Karel Vurcer je v svojem uvodnem govoru na občnem zboru, v katerem je med drugim predstavil delovanje društva skozi čas, tako aktualno za ta čas, citiral besede dr. Boštjana M. Zupančiča: »21. stoletje bo stoletje kulture ali pa ga ne bo.« Prepričani smo, da novi predsednik društva, gospod Janko Krajnc, gotovo verjame v to, da bo stoletje, ki ga živimo, stoletje kulture.
Novega predsednika kulturnega društva smo ob tej priložnosti prosili za kratek intervju.
Pozdravljen Janko v imenu občinskega glasila Trnovski zvon. Kot sem že v uvodu povedala, si z letošnjim marcem prevzel vodenje KD. Pa se nam morda za začetek v par besedah predstavi (za tiste, ki te morda še ne poznajo), da bomo vedeli, kdo je novi predsednik KD Trnovska vas?
Najprej hvala za povabilo na ta pogovor. Mislim da me občani Trnovske vasi kar dobro poznajo, saj tukaj živim skoraj 15 let, sem pa že od otroških let precej zahajal v Trnovsko vas, saj je moja domačija v Črmljenšaku dobesedno mejila s Trnovsko vasjo, tako da so se že iz tistih časov prepletala poznanstva in druženja s tukajšnjimi domačini. S kulturo, predvsem pa z glasbo tako in drugače sem tesno povezan skoraj celo življenje. Glasba mi je dala ogromno, saj sem se od nje veliko naučil, marsikaj videl in spoznal ljudi, ki jih drugače ne bi nikoli. Tako sem v vseh teh letih pridobil precej izkušenj, katere bi lahko spridoma uporabil za uspešno delovanje društva.
Si kdaj razmišljal, da bi svojo energijo, sposobnosti in znanje usmeril tudi v vodenje kakšnega društva v kraju kjer živiš ali je ta odločitev prišla čisto slučajno?
Moram priznati, da še konec prejšnjega leta nisem razmišljal, da bi prevzel tako odgovorno nalogo, kot je vodenje kulturnega društva, še posebej društva, ki je drugo
najstarejše v občini in se ponaša z bogato zgodovino ter pestro tradicijo. In prav to je bil največji razlog za takšno odločitev, saj je društvu pretila nevarnost, da bi prenehalo z delovanjem, kar bi bila nepopravljiva škoda. Za obstoj in vnovični zagon gre zasluga predvsem domačim ljudskim pevcem, ki so zadnja leta delovali kot edina aktivna sekcija v društvu. Po drugi strani pa je to zame velik izziv in še večja odgovornost, da poskušamo ponovno aktivno oživiti kulturno življenje v kraju.
In kakšni so tvoji prvi občutki in prvi koraki na mestu predsednika drugega najstarejšega društva v občini?
O kakšnih posebnih občutkih ne bi govoril, je pa na začetku bilo kar nekaj administrativnih zadev, od postavitve novega upravnega odbora in drugih organov društva, na rednem občnem zboru smo morali sprejeti novi statut, sprejeti smo morali sklepe o novem zakonitem zastopniku, spremembi naslova in vključitev ženske vokalne skupine Simfonija kot nove sekcije društva, do drugih raznih stvari, ki so potrebne, da društvo lahko nemoteno deluje. Tukaj moram izkoristiti priliko, da se z velikim spoštovanjem zahvalim dozdajšnjemu in dolgoletnemu predsedniku društva g. Karlu Vurcerju za vse, kar je dal kulturnemu društvu. V tem času, ko sem se pripravljal, da nasledim njegovo mesto, sva se nekajkrat slišala in srečala. Vedno mi je bil pripravljen pomagati pri raznih vprašanjih okrog delovanja društva in njene zgodovine. Prav tako se zahvaljujem za pomoč ga. Mariji Dominik, ki je v zadnjem času skrbela za vse administracijske in blagajniške posle društva ,tako da mi je ob njuni pomoči bilo lažje prevzeti to nalogo. Ob tem še moram poudariti, da sem v času, ko se je že nekje vedelo, da bom prevzel vodenje društva, slišal iz večih strani vzpodbudne besede in podporo za takšno odločitev.
Bi prosim za naše bralce na kratko predstavil vaše društvo, da nam nekaterim osvežiš spomin in za druge poveš kaj novega?
Kot sem že omenil, je Kulturno društvo Trnovska vas drugo najstarejše društvo v občini, ustanovljeno je bilo leta 1904 in bo čez 2 leti obeleževalo častitljivih 110 let delovanja. Če samo na kratko predstavim njegovo zgodovino: Ustanovljeno je bilo pod takratnim imenom Katoliško slovensko izobraževalno društvo. Ustanovni člani so bili domačini: Janez Lubec, Matija Gajzer, Jakob Čuček, Ciril Kos, Martin Muršec, Jože Ilešič in Franc Krajnc.
KD se v svoji zgodovini obstoja ponaša z bogato in s pestro tradicijo. V preteklosti je društvo najbolj zaznamovala Dramska sekcija, ki je z Milico Loparnik na čelu dala velik in neizbrisljiv pečat društvu, vidno vlogo je imela knjižnica, ki je bila desetletja osrednji vir dostopa do poljudne literature za ljudi v kraju.
V novejši zgodovini društva so bile najbolj aktivne pevske sekcije. Leta 1980 je bila ustanovljena sekcija Ljudskih pevcev, ki vse skozi aktivno deluje več kot 30 let in ohranja ljudsko izročilo domačega kraja. Leta 1994 je bil ustanovljen mešani pevski zbor, ki nosi ime po našem

velikem rojaku Jakobu Gomilšku. Zbor je najbolj aktivno deloval do leta 2002, kasneje je zasedba delovala z manjšo intenziteto, pri ponovnem zagonu društva pa je znova izražen interes po aktivnejšem prepevanju in ustvarjanju. V tem času je obstajal tudi vokalni oktet Bolfenški fantje.
V	delovanje društva se je letos priključila ženska vokalna skupina Simfonija, ki deluje od lanskega leta. V skupini, ki jo sicer sam vodim, prepevamo tako slovenske ljudske in umetne pesmi, zelo radi pa se lotevamo priredb popevk in drugih novejših zvrsti.
S pričetkom novega šolskega leta bo tukajšnja učiteljica in hkrati članica društva ga. Milena Hojnik ponovno sestavila otroško pevsko skupino, ki bo prepevala slovenske ljudske pesmi s primerno tematiko, z njimi bo pripravila tudi kakšno dramsko uprizoritev ali skeč. Moram pa omeniti še en vesel podatek o številu članov društva, saj se je ta iz lanskega leta, ko je društvo štelo 26 članov, do letošnjega občnega zbora povečalo na 73 članov, kar nam vsem daje dodatno vzpodbudo za nadaljnje delo. Kakšni so tvoji načrti za KD za prihodnost?
V	prvi vrsti moramo omogočiti vsem obstoječim sekcijam v društvu čim bolj kvalitetno delo in pogoje za še boljše ustvarjanje. Kar se pogojev tiče, nam nova večnamenska dvorana res nudi odlične možnosti tako za vadbo kot nastope ob raznih prireditvah, kjer se lahko izkažemo. V društvu pa si želimo ustanoviti še kakšno sekcijo, predvsem dramsko in foto sekcijo, za kateri sem prepričan, da imamo za to sposobne in nadarjene ljudi. V delovanje društva, vsaj ob kakšni prireditvi, želimo vključiti tudi domačo osnovno šolo, da lahko domači otroci pokažejo svoj talent. Veseli bomo vsakega dobrega predloga s strani krajanov, zato ob tej priložnosti vabim vse, predvsem pa mlajše ljudi, ki bi želeli soustvarjati kulturno dogajanje, da se nam pridružijo in prispevajo svoje znanje ter talent k boljšemu kulturnemu utripu kraja.
Se ti zdi, da je kultura, ne le v naši občini, ampak gledano širše, dovolj cenjena, dovolj prepoznavna in ljudje naredimo zanjo dovolj ali se ti zdi, da nam še kaj manjka?
V	svetu, v katerem živimo, kjer je v ospredju predvsem interes kapitala in ustvarjanje bogastva pod vsako ceno, kjer se za te cilje tepta osnovno človekovo dostojanstvo, je kultura in njene vrednote vsekakor premalo cenjeno. In prav to nas bo še prej, kot si mislimo, mogoče kar prisililo, da bomo znova začeli spoznavati in ceniti kulturne vrednote, njeno zgodovino, saj nas je prav kultura v preteklosti že večkrat obdržala, da smo kot narod obstali. Če nam kaj manjka, pa je to po mojem mnenju pomanjkanje nacionalne pripadnosti, koliko jo imajo naši južni sosedje preveč, je imamo Slovenci premalo, pa tudi poguma bi morali imeti včasih več, še posebej v teh kriznih časih. Bi morda za konec našim bralcem povedal še kaj? Bi kaj dodal ali izpostavil?
Mislim da so se bistvene stvari povedale, bi pa na koncu tega pogovora zaželel vsem bralkam in bralcem glasila Trnovski zvon vesele velikonočne praznike. Še enkrat pa vse ljubitelje kulture vabim, da se nam pridružijo, da
bomo vsi skupaj naredili nekaj dobrega za domači kraj. Janko, v imenu uredništva občinskega glasila ti čestitam ob prevzemu te funkcije in ti želim obilo uspeha pri tvojem delu in seveda, da po vzoru tvojega predhodnika uspešno pelješ kulturno društvo skozi naslednjih 40 let.
Besedilo: Andreja Krajnc Foto: Andrej Arnuga
Stanovanjska povuma poMmoirw)» oujokta masa I46mz Objokti bo
n likoanar gotsko Jzvodbo l2,£Lfin2). ogrOvanjo jo proko to pl ul im Orpatho zr.ik-voda talno gratjo. Objekti Imajo tudi prezračeval no napravo m Izkoriščan jo odpadna toplotno energije | rek operacij o) Kontni kup« lobko zaprosi za subvencijo Eko sklada
Uredimo vam pridobitev naj ugodnejše \
Za več informacij poktičilo ali piiito:
POGOVOR
številka 1, april 2012
Intervju z novo predsednico turističnega društva Metko Nedelko
V	letošnjem letu je nova predsednica Turističnega društva Trnovska vas postala Metka Nedelko. Metka Nedelko je doma v Trnovski vasi, poročena in mama treh otrok. Dela kot računovodkinja v moževem podjetju, zaključuje pa tudi študij poslovne ekonomije.
Nam na začetku predstavite Turistično društvo Trnovska vas.
Društvo je bilo ustanovljeno 11. maja 2002 na pobudo Angele Fras. Na začetku je društvo štelo 33 članov, organizirali so razne pohode, kolesarske izlete, predavanja, različne dejavnosti okrog naravoslovno učne poti in starih običajev, organizirala se je telovadba, tečaj nordijske hoje, čistilne akcije, sajenje dreves in še bi lahko naštevali.
Turistično društvo Trnovska vas deluje že 10 let. Kako vi, kot nova predsednica društva, vidite teh 10 let delovanja društva?
V	teh 10 letih se je dobro delalo, organiziral se je kar širok spekter različnih dejavnosti. Organizirali so se razni pohodi, izleti, vpeljala so se razne prireditve, ki jih bomo seveda nadaljevali in so oz. še bodo postale tradicionalne.
Koliko članov šteje društvo?
Trenutno smo že pridobili kar nekaj novih članov, tako da šteje društvo trenutno 65 članov in članic. Starim in
novim članom se seveda zahvaljujem za podporo, še vnaprej pa vabimo nove člane in članice, ki želijo kaj narediti za svoj kraj, da se nam pridružijo.
Ob vsem tem pa je seveda najbolj pomembno, da se družimo, in da v naše društvo vključimo tudi čim več mladih, ki jih zanima naša dejavnost.
Kakšni so načrti in cilji za vnaprej?
Glavna naloga društva je povezovanje ljudi, druženje in promocija turizma in naše občine. Namen je poskrbeti za naravne vrednote in kulturne znamenitosti tega kraja. Ena izmed pomembnih nalog, ki smo si jo zadali, je urejanje in čiščenje Simoničeve domačije, ki upamo, da je v ponos krajanom in bi lahko bila tudi širše prepoznavna. Če na kratko predstavim še program dela za leto 2012, se bomo najprej udeležili čistilne akcije - Očistimo Slovenijo, v spomladanskem delu bomo organizirali tudi pohod po Bolfenško turistični poti, 22. aprila, na Dan Zemlje pa bomo organizirali posaditev drevesa pri osnovni šoli. V nadaljevanju bomo izvedli prvomajski pohod na Zavrh in pohod ter kolesarjenje okrog Trojiškega jezera. Prav tako bomo poskrbeli tudi za urejanja krožišča v Trnovski vas in v mesecu juniju organizirali strokovno ekskurzijo.
V	planu imamo tudi izdelovanje izdelkov domače obrti, ki bi jih predstavili na občinskem prazniku Občine Trnovska vas. Zato bi v tem trenutku izkoristila možnost in povabila vse poznavalce vseh ročnih spretnosti, ki znajo izdelovati različne izdelke, ki so jih uporabljali nekoč, da nam to tudi pokažejo in predstavijo.
Nato se bomo v mesecu avgustu udeležili viteških iger v Termah Ptuj, septembra pa bomo organizirali prezenta-cijo vin z udeležbo naših vinogradnikov. V mesecu oktobru smo povabljeni tudi v sosednjo občino Juršinci, da predstavimo kakšno staro obrt na njihovi prireditvi Kraljica Slovenskih goric. Seveda se bomo vabilu z veseljem odzvali. Za konec tega leta pa v mesecu decembru načrtujemo različna druženja ob družabnih igrah.
Bi želeli še kaj izpostaviti oz. dodati?
V	društvo si želimo pridobili čim več novih članov in članic, ki so pripravljeni sodelovati v naših načrtovanih projektih v turističnem društvu, in da se v društvo morda vključi tudi kakšna sekcija.
Ker finančno stanje društva glede na gospodarsko stanje ni preveč bleščeče, in da bi lahko vse načrte in cilje, ki jih še imamo, uresničili, bi bili zelo veseli vsakega sponzorstva oz. vsake pomoči društvu na kakršen koli način, zato vljudno vabljeni, da se pridružite Turističnemu društvu Trnovska vas. Hvala!
Tekst in foto: Majda Mesareč
Intervju z novo predsednico Društva gospodinj Trnovska vas
Kot smo že zapisali v uvodniku, so to pomlad naša društva doživela temeljito prenovo. Novo predsednico je tako dobilo tudi Društvo kmetic Trnovska vas, ki pa je spremenilo tudi ime in se po novem imenuje Društvo gospodinj Trnovska vas. Tudi novo predsednico tega društva, gospo Marico Maguša, smo iz uredništva prosili za kratek intervju.
Pozdravljena gospa Marica Maguša, nova predsednica Društva gospodinj Trnovska vas. Pa me za začetek zanima, kako dolgo si že članica tega društva in kako daleč nazaj v delovanje društva segajo tvoji spomini, saj vemo, da je bila tvoja mama, gospa Marija Štebih, prva predsednica tega društva? Ker so se takrat žene dobivale kar v domači kuhinji moje mame, sem se začela udejstvovati tečajev, ker me seveda delo v kuhinji tudi veseli. To bo že menda kar čez 20 let. V začetku (nekje od leta 1976) so bile organizirane kot aktiv kmečkih žena, ki je deloval pod okriljem Kmetijske zadruge, ki je delovanje tudi financirala. Seveda je bilo to takrat interesno združenje kmetic, z namenom združevanja in dviga kvalitete življenja na vasi. Kasneje se je to preneslo na KGZ Ptuj, kjer za nas deluje koordinatorka za delo s kmečkimi ženami.
Financiranje je prešlo na krajevne skupnosti, pozneje na občine.
L. 1996 se je aktiv preimenoval v Društvo kmetic Trnovska vas. Velik napredek je društvo doseglo leta 2008, ko se je delovanje preneslo v lovski dom Trnovska vas. Še večji uspeh pa z lansko jesenjo, ko nam je občina uredila prostor - novo kuhinjo v večnamenski dvorani v Trnovski vasi.
Kaj te je navdušilo, da si se odločila, da prevzameš vodenje društva?
No, ravno o navdušenju ob vodenju ne bi rekla. Sem pa sprejela to ob podpori članic odbora in trenutni situaciji, v kateri smo se v tistem trenutku znašle. Želim, da društvo nemoteno deluje naprej, saj se mi zdi, da ženske na podeželju z njim pridobimo precej znanja in aktivnosti
ne samo iz kuhinje, ampak tudi iz drugih področij. Nisem pa čisti novinec, ker sem bila pred leti že blagajnik društva.
Zakaj ste se v društvu odločili, da boste spremenile ime, da se torej ne imenujete več Društvo kmetic, ampak Društvo gospodinj Trnovska vas?
To pa zato, ker nas je kmetic vedno manj. V društvo je včlanjenih tudi veliko drugih žena, tako se z novim imenom lahko poistovetimo vse ženske.
Se ti zdi, da ima društvo danes drugačne pogoje za svoje delovanje, kot jih je imelo nekoč?
Kar se tiče pogojev, pa so trenutno idealni. Mislim, da smo lahko ponosne, ker imamo daleč najsodobnejšo in primerno kuhinjo za naše delovanje, kar gre zahvala naši občini.
Kakšni so tvoji načrti za delovanje društva v bodoče?
Načrti so lahko veliki, vendar smo omejene s časom in z denarjem. Želim, da društvo deluje podobno, kot do sedaj, ker se že spopadamo z različnimi temami, ne samo s kuhanjem in peko. Tako smo že imele tudi računalniški tečaj, imamo organizirano telovadbo, ročna dela, trenutno pa se učimo nemščine. V načrtu še imamo pripravo zeliščnega vrta itd. Najpomembnejšo pa je za nas druženje in izmenjevanje izkušenj, sodelovanje z drugimi društvi v kraju in izven ter sodelovanje z občino.
Gotovo pričakuješ pri svojem delu tudi podporo in pomoč svojih domačih? Kdo misliš, da ti bo lahko v največjo pomoč? Morda mama s svojimi bogatimi izkušnjami? Morda mož, ki ti bo povedal, kako se na nas gospodinje gleda iz moškega zornega kota? Ali pa bodo morda v pomoč in kritiko otroci, ki gotovo gledajo na svet že bolj sodobno?
Vsi moji domači vejo, kaj je delo v društvu, saj so vsi med aktivnimi člani v raznih društvih, tako sinova kot mož, pa tudi hčerka se rada pridruži - seveda, ko je doma. Tako da mislim, da me tu kar dobro razumejo. Vsi po vrsti pa imajo radi »domačo kuhinjo«, če se le-ta spogleduje s sodobnostjo ...
Bi za konec našim bralcem povedala še kaj? Imaš kakšno sporočilo za tiste gospodinje, ki še niso članice društva?
V društvu se v okviru zmožnosti trudimo po naših najboljših močeh. Rade prisluhnemo novim predlogom in idejam. Vabim pa tukaj vse žene in dekleta naše občine, naj se nam pridružijo, z veseljem jih bomo sprejele. Gospa Marica, v imenu Uredniškega odbora glasila Trnovski zvon ti iskreno čestitamo ob prevzemu te funkcije in ti želimo obilo uspeha pri tvojem delu ter še naprej dobro sodelovanje tudi z nami.
Besedilo: Andreja Krajnc Foto: Rok Leban
številka 1, april 2012	:<ŽId^@5gg!n@^KIai[]IcIBtTBbnSBl
Delo v Društvu gospodinj	Spomini na zimo
V	društvu kmetic potekajo aktivnosti že po ustaljenem vrstnem redu in to v zimski sezoni, ko se imamo gospodinje možnost udeleževati izobraževanja in druženj.
Tako poteka telovadba od novembra do aprila. Skozi vse leto se članice, ki se ukvarjajo z ročnimi deli, srečujejo enkrat tedensko.
V	decembru pa smo pričele s projektom, ki ga organizira Ljudska univerza Ptuj, kjer se srečujemo dvakrat tedensko in se izpopolnjujemo v ročnih spretnostih in se učimo tujega jezika.
Največja udeležba je bila vsekakor na tečaju pod vodstvom kuharskega mojstra g. Vlada Pignarja. Tokrat smo si pripravile pravo slavnostno kosilo.
V	marcu smo imele občni zbor, kjer smo pregledale delo za nazaj in si postavile novi plan dela za tekoče leto. Sprejele smo tudi spremembo našega statuta, v katerem je najpomembnejši člen o spremembi imena društva - od sedaj se imenujemo Društvo gospodinj Trnovska vas.
Ob prihajajočih velikonočnih praznikih pa članice društva vsem občanom želimo blagoslova in zadovoljstva ob pripravah na ta družinski praznik.
Tekst: Marica Magma Foto: Zelenka Kos
Za vrtec: Saška Pukšič
Jaz tebi radost - ti meni modrost
Čeprav moja babica si, te otroška igra še vedno razveseli.
Veliko novega me naučiš, z mano se vedno veseliš.
Najlepše se imam, ko z babico se igram, saj ob tem vedno mi pove dogodivščino ali dve.
Odrasli te lahko veliko naučijo, čeprav ni vedno zanimivo, kar govorijo.
A jaz vam povem, čeprav vam ne smem, da v odraslih se skriva majhen otrok, ki čaka, da pride na plan ves razigran.
Lidija Korent, 8. a
Deveti zbor članov športnega društva Kenguru
9. zbor članov Športnega društva Kenguru se je odvijal 27. januarja 2012, v večnamenski dvorani Trnovska vas. Predsednik ŠD Kenguru, Leon Pavalec, je najprej pozdravil in nagovoril vse zbrane, nato pa predlagal naslednje člane za delovno predsedstvo: Danijel Maguša (predsednik delovnega predsedstva), Dušanka Škamlec (zapisni-čarka), Boris Pukšič (član) in Nena Pukšič (članica). V poročilu o delovanju preteklega leta so bile predstavljene naslednje prireditve: redni občni zbor društva, smučanje na Voglu, Veter v laseh (sodelovala celotna OŠ De-strnik-Trnovska vas), Medvaški turnir v malem nogometu ter medobčinski turnir članske in mladinske kategorije, poletna delavnica za otroke ter Športni oktober (košarka, poker, tek po vaseh, pikado itd.). Društvo je v preteklem letu pridobilo tudi kar nekaj donatorjev, in sicer: 1 generalnega, to je Von, 1 zlatega - Mitmau, 3 srebrne: Ilkos, Vizlum in Bar Štucl ter 3 bronaste: KPŠ, Bar recesija in Daniel Drumlič. V programu dela za leto 2012 (sestavljen je iz predlogov, ki so jih poslali člani društva) so predvidene naslednje prireditve: smučanje na Voglu (ki se je že odvilo), tradicionalni Veter v laseh, medvaški in medobčinski turnir v malem nogometu ter ob 10-letnici delovanja društva še slavnostna akademija. V čast prvemu jubileju pa bo organizirano tudi prijateljsko srečanje s futsal reprezetanco. Ob koncu zbora članov pa so najzaslužnejši člani in članice še prejeli plaketo, pohvalo ali zahvalo. Plaketo so prejeli Danilo Fladung (za strokovnost v nogometni ekipi - člani/veterani), Leon Pavalec (za organizacijo nogometne ekipe - člani) in Boris Pukšič (za organizacijo Vetra v laseh). Gregor Hebar in Tomaž Šalamun sta prejela pohvalo kot člana nogometne ekipe, Matej Meznarič in Dušanka Škamlec pa za strokovnost v upravnem odboru. Podeljene so bile še zahvale, ki so jih bili deležni: Lojzka Pukšič (za strokovnost v nogometni ekipi), Dušan Rajšp (za organizacijo nogometne ekipe -veterani), Denis Rojko (za organizacijo nogometne ekipe - mladi) in še Gorazd Gašparič (športnost v nogometni ekipi - veterani). Po končanem rednem delu zbora članov je sledil tradicionalni Kenguru žur. Člane in goste sta zabavala Janja in Roman Kranvogl.
Tekst: Dušanka Škamlec Foto:
SRORTNODftUSTVO.KENGUmj^MrTMAU'ZOlil/ZOlZ
iJL 1L. S»
JJX2M
JUL J. J.
y y y g
Zimska pravljica na Voglu
Vogel leži nad krasnim Bohinjskim jezerom ter v osrčju Triglavskega narodnega parka, od koder se razprostira čudovit pogled na Triglav in ostalo Alpsko gorovje.
ŠD Kenguru je že 3. leto tradicionalno pripravilo smučanje na Voglu. V ranih jutranjih urah smo se v soboto, 10.
3.	2012, zbrali pred gostiščem Siva čaplja in se odpravili proti Voglu. Na vrhu nas je pričakal sonček in lepo urejene proge, ki so prispevale k odličnemu vzdušju in dobremu počutju v tako imenovani zimski pravljici na Voglu. Po 4 urnem smučanju smo imeli kosilo v restavraciji Viharnik v Ski hotelu. Nato pa je sledilo druženje na terasi ter še zadnje ure smuke s ŠD Kenguru.
Ob 17h smo se odpravili proti domu, vožnjo pa so nam popestrile nagradne igre. Nagrade so prispevali Fasader-stvo in pleskarstvo Miran Brumen s. p., Frizerstvo Zdenka Murko s. p, Mizarstvo Pukšič s. p., Primär avto s. p. in Soboslikarstvo Andrej Murko s. p.
Lep dan smo zaključili tam, kjer smo pričeli, v gostišču Siva čaplja.
Vse ljubitelje smučanja že v naprej vabim, da se udeležite
4.	zimske pravljice na Voglu, drugo soboto v marcu 2013. Se vidimo.
Tekst: Nena Pukšič Foto: Sašo Šoštarič in Romana Gabrovec
Trnovski zvon, letnik XII
atiTonatwo)
Otvoritev novega strelišča
Petek, 2. 3. 2012, je bil za Strelsko društvo Trnovska vas zgodovinski dan, saj se nam je uresničila dolgoletna želja - dočakali smo otvoritev novega sedemsteznega montažnega strelišča. Novo strelišče je postavljeno v prizidku večnamenske dvorane v Trnovski vasi. Do sedaj smo imeli štiristezno strelišče, postavljeno na odru v kulturni dvorani. Na odru seveda niso bili primerni pogoji za treninge in izvedbo strelskih tekmovanj. Kljub slabšim pogojem smo v preteklih sezonah posegli po odmevnih rezultatih. Z novim streliščem pa smo pridobili boljše pogoje za trening, izvajali pa bomo lahko tudi različna strelska tekmovanja, tudi na najvišjem nivoju. Z boljšimi pogoji za trening pa seveda upamo še na boljše rezultate.
Objekta seveda ne bi bilo brez posluha Občine Trnovska vas, naših sponzorjev ter zagnanosti naših članov, kateri smo v izdelavo streliščnih naprav vložili veliko ur prostovoljnega dela.
Vse občane in ljubitelje streljanja z zračno puško vabimo, da se nam pridružijo na novem strelišču. Nudimo vam društvene zračne puške, tarče in metke. Vabimo vas tudi, da se včlanite v naše društvo, letna članarina za člane znaša 12 €, za šoloobvezne člane pa 7 €. Več infor-
macij lahko pridobite na naši spletni strani www.sdtv.si, facebook strani ali pa od predsednika društva Romana Maguša, na telefonski številki 031 506 049.
Občinska liga v streljanju z zračno puško in mala šola streljanja
Konec marca bomo pričeli z občinsko ligo v streljanju z zračno puško. Liga bo razdeljena v spomladanski in jesenski del, predvidoma bomo skupaj izvedli osem krogov. K sodelovanju vabimo vse člane in zainteresirane ljubitelje streljanja z zračno puško. Tekmovalo se bo v treh kategorijah, in sicer: pionirski, mladinski in članski konkurenci. Na koncu lige bomo najboljšim tekmovalcem v vseh treh kategorijah podelili medalje in priznanja.
V času prvomajskih počitnic naš inštruktor strelstva (z licenco Strelske zveze Slovenije) Roman Maguša načrtuje malo šolo streljanja za osnovnošolce. Tu se bomo naučili osnov streljanja, kot so: pravilna postavitev strelca, kako pravilno prijeti puško v roke, pravilno dihanje ob streljanju, kako in kam meriti ter še veliko več. Točen termin male šole streljanja bo objavljen na naši spletni strani.

Portorož, prihajamo!
Naši pionirji so na regijskem prvenstvu, 13. 3. 2012, v Rušah merili moči z ostalimi iz naše regije. Kljub začetnim težavam z orožjem so tekmovalni del odstreljali korektno in dosegli odlične rezultate. Posamično je bil najboljši Žan Vrbovšek, ki je osvojil 3. mesto, Aleš Štebih je bil 4., Boštjan Rola pa 7. V ekipnem seštevku so usvojili 496 točk in dosegli normo za državno prvenstvo, ki bo sredi aprila v Portorožu. Portorož, prihajamo!
Medobčinska liga 2011/2012
Po treh letih SD Trnovska vas predala prehodni pokal SD Oseku
V soboto desetega marca smo na novem strelišču v Trnovski vasi zaključili letošnjo Medobčinsko ligo v streljanju z zračno puško. V ligi so sodelovala strelska društva iz Selc, Vitomarcev, Velke, Oseka in Trnovske vasi. Skupno je tekmovalo osem ekip in petintrideset posameznikov. Strelci iz Trnovske vasi smo nastopali s tremi ekipami, Osek z dvema, Selci, Vitomarci in Velka pa z eno ekipo. Tekmovanje je potekalo od začetka novembra, izvedli pa smo osem krogov.
Po treh zaporednih zmagah Trnovske vasi je letos zmagala prva ekipa iz Oseka v postavi: Vlado Šteinfelser, Anton Kocbek in Branko Korošak s 4251 krogi. Na drugo mesto se je uvrstila Trnovska vas A v postavi Roman Maguša, Dejan Cvetko in Damjan Prajndl s 4138 krogi. Tretje mesto s 4128 krogi so zasedli predstavniki Velke v postavi Mirko Tenšek, Sara Srne in Patrik Rajšp. Na četrto mesto se je uvrstila ekipa iz Vitomarcev v postavi Marjan Horvat, Mitja Knap in Silvo Kocuvan (v rezervi je bil Ferdo Majer) s 4023 krogi. Peta je bila ekipa Oseka B v postavi Branko Peklar, Marjan Perko in Stanko Polič s 4009 krogi. Šesta je bila Trnovska vas B v postavi Bojan Maguša, Sandi Njivar in Mitja Kovačič (v rezervi pa so bili: Benjamin Kuhar, Aleš Štebih in Rok Štebih) s 3907 krogi. Na sedmem mestu so končali predstavniki Selc v postavi Petra Zorman, Slavko Zorman in Marinka Širovnik s 3672. krogi. Na osmo mesto se je uvrstila ekipa Trnovske vasi C v postavi Mitja Kovačič, Franci Hameršak in Miran Kuz-minski z 2998 krogi.
Med posamezniki je že četrtič v Medobčinski ligi zmagal Mirko Tenšek iz SD Velka s 1272 krogi in tako za samo pet krogov prehitel drugo uvrščenega Antona Kocbeka iz SD Osek. Tretji je bil prav tako predstavnik Oseka Vlado Šteinfelser s 1257 krogi. Naš tekmovalec Roman Maguša je samo za štiri kroge zaostal za tretjim mestom. Naši predstavniki so zasedli še naslednja mesta: šesti Dejan Cvetko, dvanajsti Damjan Prajndl, sedemnajsti Bojan Maguša in osemnajsti Mitja Kovačič.
Vse rezultate najdete na www.sdtv.si.
Franci Hameršak
M
St
m
IW -
K* I_ -
li

A.
Trnovska vas A - ekipno 2. mesto v Medobčinski ligi
Trnovski zvon, letnik XII
Dober dan! Mi smo pa prišli na obisk! (Desa Muck)
Kdaj ste nazadnje slišali te besede, ki so jih izrekli žareči obrazi pri vaših vratih, ne da bi se napovedali? O tem sta se namreč zadnjič pogovarjali kolegici. Darja je rekla, da ne pomni, kdaj se je nazadnje zgodilo, bi bila pa vesela, če bi se. In tudi ona si ne upa nikamor, ne da bi se davno prej najavila. Vesna je povedala, da se spomni, kako super je bilo, ko so se v njenem otroštvu ob nedeljah kar obiskovali med sabo, ne da bi se dogovorili, in je bil to dan prijetnih presenečenj in druženja. Ugotovile smo, da ni bilo treba prej kupiti kile pršuta in dragega vina. Turška kavica se je skuhala pa kakšna napolitanka je priromala na mizo. Izmenjali smo novice, pojamrali, se považili in pohecali. Pa smo šli domov, srečni, da imamo svoje ljudi, ki so nas vedno veseli. Ali pa smo ostali doma, veseli, da se nas takole spomnijo in pridejo na-okrog. Le kakšna mama je vzdihnila: »Lahko bi imela bolj pospravljeno ...« ali »Lahko bi dala tisti novi prt na mizo ...« Čeprav je bilo čisto in tudi prt je bil lep, saj si vedno lahko pričakoval obiske. V resnici je hotela samo pohvalo. Danes pa je tudi med prijatelji in sorodniki postalo obiskovanje skorajda državniški protokol. Pokličeš prijatelja ali on tebe, ker se vama pač stoži drug po drugem. »Nujno moraš priti na obisk,« rečeš. Sledi dolgo usklajevanje terminov, iz česar je razvidno, kako malo časa imata. Ko se končno najde datum, enkrat v prihodnjih mesecih, se bo seveda še spreminjal. Po mejlih in sms bo potekalo dolgotrajno pogajanje. Nato se kak teden prej začne cela drama. Ugotoviš, da tega človeka ni bilo pri tebi že dolgo, ti pa imaš še vedno iste zavese. Letiš kupit nove, nakar so ob njih stene videti še bolj zbledele.
Pokličeš prijatelja ali on tebe, ker se vama pač stoži drug po drugem. »Nujno moraš priti na obisk,« rečeš. Sledi dolgo usklajevanje terminov, iz česar je razvidno, kako malo časa imata
Zmeniš se s pleskarjem in tisti, ki pride takoj, je navadno zelo drag in ga zato nihče drug noče. Nato se zgroziš, ko ugotoviš, da je tvoja stara sedežna zdaj videti še starejša in da je tudi kuhinja čisto v riti. Vzameš kredit in se vržeš v totalno prenovo. Predstavljaš si, da se to dogaja tudi, ko se enkrat spustiš v plastične operacije. Ob tem se spomniš, da je baje prijateljica videti zelo mladostno, ti pa si kot stara kokeršpanjelka. Nenadoma tudi ne zaupaš več v svoje kuharske sposobnosti in naročiš katering. Ko prijateljem končno slovesno odpreš vrata v svoj prenovljeni dom, jih posadiš na trendovsko sedežno in začneš nositi na mizo specialitete ter šampanjec, začneš opažati, da se je frendica prav prijetno postarala in zredila ter se očitno nič ne sekira za to. Reče ti: »O, zakaj pa to nosiš na mizo? Tega ne smem. A imaš mogoče pošten kos kruha in malo sira? Sploh smo prišli pa samo na kavo.« V kuhinji imaš še sto vrst dragih paštetk, ti pa histerično pošlješ otroke v trgovino po kruh in sir. Potem pa prijateljica otožno reče: »Tu je zdaj vse drugače ... Jaz pa sem se tako veselila,
da bom spet videla tiste stare zavese. Pa menda nisi dala stran tiste sedežne? Jaz bi jo takoj vzela. Tako udobna je bila. Še otrokom sem pripovedovala o njej. Toliko sva pre-klepetali na njej.« In jokali. In se smejali. In sanjarili. In se ga napili. In si sredi noči kuhali špagete. Zdaj pa si sediva nasproti, morda z možem, morda z otroki, in se nekam togo smehljava. Ja, dobro nam gre. V Španiji smo bili. Mi pa na Hrvaškem (čeprav tudi to ne, ni bilo denarja). Obe-reva nekaj starih znancev.
Potem pa grejo. In ti nimaš pojma, kaj se je zgodilo s tem svetom, da si nič več ne zvonimo na vrata in rečemo: »Dober dan, mi smo pa kar prišli na obisk.«
Iz toplih krajev se je vrnila belo-črna lepotica
ZANIMIVOST: Bela štorklja je v Sloveniji razširjena predvsem v severovzhodnem delu, kjer gnezdi kar okrog 90 % vseh belih štorkelj v Sloveniji. V vsej Sloveniji živi okrog 200 parov štorkelj, kar v evropskem merilu, kjer gnezdi preko sto tisoč štorkelj, ne pomeni veliko, le slabi dve desetinki odstotka. Veliko ali malo? Vendar vedno ni bila tako pogosta! Še pred slabimi sto leti, kakor navaja ornitolog Reiser, ki je deloval na območju Maribora, je bila štorklja pri nas prava redka prikazen. V Slovenijo je prišla z vzhoda in se tu uspešno naselila v zadnjih stotih letih. Hrano si išče tako na travnikih in pašnikih kakor tudi na poljih.
Pri prehrani ni izbirčna, saj pobira vse od žuželk, polžev, plazilcev,... Mladiče prvih nekaj dni starša hranita pretežno z deževniki in žuželkami. Med travniki izbira tiste z redko in nizko vegetacijo, saj plen na takšnih mestih lažje najde, zaide pa tudi na polja, posebej še takšna brez poljščin.
Del tradicionalne predstave o beli štorklji je tudi gnezdo na dimniku! Toda dandanes žal, ni več tako! Več kot dve tretjini naših štorkelj svoje gnezdo zadnja leta spleteta na različnih drogovih, običajno električnih.
Bela štorklja nas prične zapuščati že v avgustu, k nam pa se običajno vrne konec marca ali v začetku aprila. Upajmo, da je seboj prinesla lepo in toplo pomlad.
Klavdija Armiga

1. marca je minilo 205 let od rojstva rojaka dr. Jožefa Muršca
rodil narodni buditelj, organizator in mecen prebujajočega se slovenstva dr. Jožef Muršec.
Slovenska strokovna javnost mu je izrekla zahvalo za njegovo delo v letu 1995 z znanstvenim simpozijem, ki ga je organizirala Univerza v Mariboru skupaj z lokalno skupnostjo. Na tem simpoziju je bilo veliko raziskanega o njegovem življenju in delu, žal pa zbornik z referati sim-
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše.
Brez pomena zanje so razdalje,
in čas. f _
(M. Kacic)
Letos 1. marca je minilo 205 let odkar se je v Bišu
Od začetka leta 2012 pa do aprila so se iz naše občine poslovili:
Emil Horvat iz Trnovske vasi 23
Bara Benko iz Trnovske vasi 36
pozija nikoli ni bil izdan.
V	kulturnem društvo Muršec - Živkov smo prepričani, da moramo negovati spomin na tako velikega Slovenca in rojaka, saj je tudi on bil navezan na domači kraj.
Tako je okoli leta 1860 ustanovil župnijsko knjižnico in jo založil s slovenskimi in hrvatskimi knjigami. Pomagal je pri preureditvi župnišča, pri obokanju in poslikavi cerkve, daroval je za povišanje zvonika in nove zvonove. Šoli je kupil njivo, prav tako pa je veliko prispeval za gradnjo nove šole. Ob tem seveda ne smemo pozabiti, da je bil pobudnik ustanovitve gasilskega društva Biš, ki sodi med najstarejša gasilstva društva v Sloveniji.
V	kulturnem društvu Muršec - Živkov bomo negovali njegov spomin, zato bomo v prihodnosti poskušali izdati knjigo o njegovem življenju in delu.
Ob njem je tudi pomem-
ben njegov sorodnik Mirko Muršec, ki je bil pisarniški uradnik na sodišču v Lenartu, zatem v Ljutomeru pri dr. Karlu Grossmanu. Leta 1914 se je poročil na Češko.
V kulturnem društvu se zavedamo, da kdor ne spoštuje preteklosti, nima prihodnosti, zato vedno ob kulturnem delu poskušamo navezovati stike in raziskovati zgodovino kraja. V sklopu tega smo v lanskem letu uspeli vzpostaviti stik z vnukom Mirka Muršca v Pragi na Češkem. Pomembno delo je dr. Muršec opravil tudi v revolucionarnem letu 1848 za Zedinjeno Slovenijo, zato bomo v našem kulturnem društvu okrepili sodelovanje z Zgodovinskim društvom Slovenske gorice, pri nastajanju in uveljavljanju projekta: »Pot Zedinjena Slovenija 1848 po Slove-skih goricah«.
KD Muršec-Živkov
»Štorklja prinaša«
OJČT
Štorklja se je že vrnila iz toplih krajev in letos v našo občino, kot je videti, prinaša bogat novi rod. V naše »Bolfenško gnezdo« je štorklja od zadnje številke glasila pa do konca marca prinesla kar sedem krepkih mladičkov. Če bo tako nadaljevala, se nam ne bo treba bati, da bi izumrli, pristojni »občinski veljaki« pa si bodo gotovo vsak dan bolj belili glave s tem, kje in kako poskrbeti za vrtec za naš »novi rod«.
Nove občane naše občine prisrčno pozdravljamo in jim želimo, da pridno in zdravo rastejo, srečnim staršem pa seveda čestitamo.
KOMU je »štorklja« zaupala novi rod	KAM je odložila svoj čudež življ enj a	KDAJ je poletela čez naše kraje	KDO je novi občan Trnovske vasi
Valerija Kramberger	Trnovska vas 39 b	januar 2012	Karin
Renata Gomboc	Biš 67	februar 2012	Blaž
Nataša Breznik	Biš 36 a	februar 2012	Tamara
Martina Kronvogel	Črmlja 7	februar 2012	Aljaž
Martina Rokavec	Biš 33	februar 2012	Andraž
Barbara Colnarič	Biš 57 a	februar 2012	Živa
Manuela Mahorič	Ločič 6 a	marec 2012	Lina
Odgovorna urednica
OSNOVNOSOKSRE+NQy/lGH
Trnovski zvon, letnik XII
Proslava ob materinskem dnevu
... Sama bom zapela pesem iz srca, pa bo najbolj vesela moja mamica!...
(N. Mauer)
S temi verzi v naslovu vabila so nas učenci PŠ Trnovska vas in otroci Vrtca pri PŠ Trnovska vas povabili na prireditev ob materinskem dnevu.
Starši smo tako v ponedeljek, 19. marca, skoraj do zadnjega kotička napolnili večnamensko dvorano v Trnovski vasi, da bi slišali in videli svoje otroke, kaj so nam pripravili. Vsaka skupina otrok se je za mamice predstavila posebej, od najmlajših v vrtcu, pa vse do šestega razreda. Z recitacijami, s petjem in plesom so naši malčki ter šolarji orosili oko marsikatere mamice in babice, ko so prepevali in nastopali o njih in zanje.
V imenu staršev iskrena hvala vzgojiteljicam v vrtcu in učiteljicam v šoli, ki so se potrudile in skupaj z otroki pripravile nastop, v katerega so vključile prav vse priso-
Dobrodelni koncert v znamenju daril
V sredo, 17. decembra 2011, je v telovadnici šole Destrnik potekal že štirinajsti dobrodelni božično-novoletni koncert OŠ Destrnik-Trnovska vas. Palčki so celotno prireditev po scenariju, ki ga je za letošnji koncert napisala vzgojiteljica Majda Kunčnik, povezali v lepo osmišljeno celoto. Spomnili so nas, da je najdragocenejše darilo, ki ga lahko prejmemo v teh dneh to, da smo si blizu, se imamo radi, da skrbimo drug za drugega, se podpiramo in sprejemamo takšne, kot smo. Palčki so nas spomnili tudi na to, da je prav, da si v teh dneh odpustimo in oprostimo morebitne napake, ki smo jih storili v starem letu, v novo leto pa stopimo z obljubo, da nikomur ne bomo storili nič takega, česar si sami ne želimo.
Tudi letos se je na odru zvrstilo veliko število nastopajočih otrok vrtca in učencev šole. Skupno jih je bilo več kot 150. Sleherni nastopajoči je v svoj nastop vložil veliko vaje in se po svojih najboljših močeh trudil, da bi s svojim nastopom očaral številno publiko. Učiteljica Nina Laki, ki je skrbela za povezovalno-igralski del, je povedala, da si člani dramsko-novinarskega krožka zaslužijo vso pohvalo za odlično odigrane prizore. Tudi Ernest Kokot je »zapel hvalo« vsem pevcem in instrumentalistom. Učiteljica Urška Horvat, ki je pripravila plesne koreografije, je učence plesalce zelo pohvalila. Pohvaliti še velja učiteljico Stanko Drevenšek, ki je učence 2. in 3. razreda pripravila na nastop. Najlepšo pohvalo pa je izrekel neki gledalec, ki je dejal: »Ni se bati za prihodnost domačega kraja, če je v kraju šola, ki premore toliko sposobnih učencev in učiteljev, ki so učence sposobni usmerjati. Koncert je bil odličen, še posebej ob dejstvu, da so nastopili le učenci. Zablesteli so bolj kot pred leti povabljene velike in poznane zvezde naše estrade.«
Za to, da so bili nastopajoči oblečeni vlogi primerno, sta skrbeli že utečeni kostumografki, Tina Vrbovšek Malovič in Mira Anderlič, veliko pa so pomagale še vzgojiteljice iz destrniškega vrtca. Ga. Tina in ga. Mira sta tudi osebi, ki s sceno skrbita, da se šolska telovadnica spremeni v dvorano z božično-novoletnim pridihom, pri postavitvi odra in dvorane pa vsako leto pomaga moški del učiteljskega zbora.
V priprave na koncert so vpeti domala vsi, od ravnatelja do čistilk. Ni zaposlenega v JVIZ OŠ Destrnik-Trnovska vas, ki s svojim delom ne bi prispeval k izpeljavi tako velikega projekta. Vsem, ki si vsako leto prizadevajo, da dobrodelni božično-novoletni koncert postane spektakel, iskrena hvala.
Največja hvala pa gre seveda vsem in vsakemu, ki je z nakupom vstopnice prispeval, da se bodo lahko naši učenci udeležili šol v naravi. Prav tako hvala vsem donatorjem za donirana sredstva.
AM
Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen.
Mrtev je tisti, ki je pozabljen.
(Kant)
V SPOMIN
DRAGIMA STARŠEMA
JANKU IN MARIJI MURKO
Hvala vsem, ki ju ohranjate v spominu, jima poklonite cvet in prižigate sveče.
Hčerke z družinami
k'E.1I H.1 kl ■
Trnovski zvon, letnik XII
Naši najmlajši - Spomini na zimo