Tanke, preproste ceste se vi je jo po kozjanskih bregovih in povezujejo, koUkor je v teh razmerah mogoče, vasi in domačije. Skoraj povsod že lahko pridete z avtomobilom, kar pa ne velja za dni, i^o te ceste, ki so še skoraj kolovozi, namaka dež. Ta­ krat je pač treba izpreči in zagaziti v blato in po­ zabiti, da tod pelje cesta. Nekako tako je tudi na Drenskem rebru pri Lesič- iiem, kjer živi in kmetuje Stanko Amon, kmet, ki je komaj začel svojo borbo z zemljo. Stanko že misli naprej. Kot mnogi kmetje na Kozjanskem, ki dan za dnem opazujejo napredek. »Uredil si si hleve, tudi hiša kaže prijetno lice. Sedaj ne bova preštevala, koliko glav živine imaš v hlevu. So in to je "najpo­ membneje, še več jih bo, kot praviš. Tudi stroje imaš, manj trpljenja je na tej zemlji. Nas pa zanima, kaj boš naredil v prihod­ nje in ali si sploh že po­ mislil na kmečki turizem, na katerega misli čedalje več kmetov?« »Drži, da danes ni tre­ ba več toliko garati kot njega dni. Vse to si je bi­ lo treba z muko priboriti, z muko spraviti na te bre­ gove in če bo vse po sre­ či, bodo ti napori le ro­ dili sadove. Traktor mi mnogo pomaga in srečen sem, da se nas je, tistih par kmetov, ki živimo tod, odločilo za cesto. Sedaj je marsikaj drugače Ureje­ vali jo bomo naprej in če bo v dolini asfalt, bom tudi sam mislil na kmečki lurizem. Zakaj ne, vse po­ goje imam za to in mir­ ne duše bi lahko uredil prostor za nekaj ljudi. Le to in ono bi bilo treba še postoriti. To niti ne bo ta­ ko težko.« »Kako si predstavljaš kmečki turizem v tvojih rebreh?« »Gostu bi nudil vse, kar pridelam, pri meni bi bil kot doma, skratka, kot član družine. Imeli bi vse, kar bi lahko dobil tudi v mestu: dobro, naravno hrano, kopalnico, z mano bi lahko šel v vinograd in videl, kako delamo. Se­ veda bi dobil tudi vino. Odhajal bi na sprehode v bližnje kraje, ki lahko že danes nudijo gostu obilo zgodovinskih znamenitosti. Da bomo to dosegli, bomo morali do kraja urediti našo cesto. To je prvi po­ goj. Jaz sem osebno zelo navdušen nad takšno obli­ ko gospodarjenja, mishm pa, da nam bodo morali pomagati in nas razumeti. Nekdo mora začeti.« MALI LJOSJE, VELIKI SLIKARJI v vzgojno varstveni ustano­ vi »Anice Cernejeve« v Celju je bila v petek, soboto in ne­ deljo zanimiva razstava otro­ ških likovnih del. Resnična škoda, da je bila razstava po­ stavljena samo za takšen kra­ tek čas. žal pomanjkanje pro­ storov ni dovoljevalo vsaj šti­ rinajstdnevne razstave, pa tudi še širšega izbora del. Kljub temu pa smo ob tej razstavi spoznali nekaj, kar je gotovo velika dragocenost, žal samo v določenem obdobju. Gre za spoznanje o veliki otrokovi ustvarjalnosti, ki je nastala v takšni spontanosti, da ji ne moremo drugega očitati kot to, da je v otroku le v tem času, z leti in odraščanjem ot­ roka pa zbledi in krene na stranpota. Janezek, Mojca, Jožek, Mi­ ran, Tatjanca ... takole so podpisani pod svoje likovne stvaritve, ki jih označuje ot­ roška neposrednost in pa ti­ sta značilna preprostost, ki največ pove. Zraven so še pri­ pisi o tehniki, v kateri je sli­ ka izdelana — kot pri »pra­ vih« slikarjih. Potem te s pa­ noja uzrejo velike, malce čudne oči, ki pa imajo svoj blesk in govorico. Tam žaba v velikosti štorklje, žaba je ze- ^ena, štorklja pa ima rumen, predvsem pa zelo dolg kljun. Nekaj del je podobno kroki- jem. Smelost v barvah je pre­ senetljiva, ponekod divja. Vse, prav vse pa je neznansko ži­ vo, zelo živo in še enkrat ži­ vo. Besedica »ljubko« ne so­ di sem. Pravzaprav jo je tež­ ko najti. Najbolj bi še ustre­ zalo, če bi rekli čisto prepro­ sto — dobro! Vloga vzgojiteljic je skrita za panoji. Za velikimi belimi listi, ki so pod barvo oživeli. Ure prizadevanja, dela, ki ga ne vidi nihče. Hvaležnost je najbrž le v otroških očeh. Na koncu le še to: kaj take­ ga bi radi videli še večkrat, ne enkrat v letu. Večkrat! To­ da že ta razstava je ponovno opozorila na veliko pomanj­ kanje ustreznega prostora, ki bi ga lahko imel vsaj en vrtec v Celju. Toda vseeno, za raz­ stavo otroškega likovnega sve­ ta iskrena hvala! DRAGO MEDVED CEUE KMZ POJDE V NEGOTIN Te dni je predsednik umet­ niške komisije »Mokranjčevih dana«, docent Radomir Petro­ vič iz Beograda, obvestil celj­ ski komorni mciški zbor o enoglasni odločitvi komisije in republiškega odbora prire­ ditve, da bo zbor sodeloval na letošnjih Mokranjčevih dneh V Negotinu. Za nastop komornega moš­ kega zbora so rezervirali so­ boto, 22. septembra zvečer. V obvestilu tudi piše, da so kon­ certni spored celjskega zbora, v katerem je seveda obvezno zastopan tudi skladatelj Ste- van Mokranjac, sprejeli z dobravanjem. Vsekakor no­ vo priznanje celjskemu zboru. 25 KONCERTOV člani komornega moškega zbora so na svojem sestanku sklenili, da se bodo v poča­ stitev 25-letnice zbora, ki jo bodo slaviU prihodnje leto, vključiU v kulturno akcijo ta­ ko, da bodo do konca jubilej­ ne sezone 1973/74 opravili 25 popularnih koncertov v de­ lovnih kolektivih, v krajevnih skupnostih, na deželi, v hu­ manitarnih ustanovah ip>d- Prvi tak nastop bodo imeli 8. junija za štorske železarje — krvodajalce. SLOVENSKE KONJICE SREDSTVA ZA GASILSKI DOM Akcija za zbiranje sredstev za obnovo in povečanje ga­ silskega doma v Slovenjskih Konjicah izredno ugodno po­ teka. Predstavniki občinske gasilske zveze in gasilkega društva so obiskali vrsto de­ lovnih organizacij ter pov­ sod naleteli na ugoden od­ ziv. Vse to pa kaže, da bodo z deli za obnovo doma začeli pravočasno, da bo celotna ak­ cija nared do začetka sep­ tembra, ko bo proslava ob 100-letnici gasilstva v Slo­ venskih Konjicah. Pred ra­ čun za izvedbo adaptacije zna­ ša 510.000 dinarjev. KADROVSKE SPRE­ MEMBE V SZDL Te dni se v Slovenskih Konjicah pripravljajo na ob­ činsko konferenco SZDL, ki bo konec meseca. Na njej bodo obravnavali kadrovske spremembe, zaradi odhoda sedanjega sekretarja Janka Kovača. Konferenca SZDL bo obravnavala še organiziranost in naloge SZDL v zvezi z us­ tavnimi spremembami ter priprave na javne razprave na terenu. ŠOFERSKI IZPITI V začetku junija bodo sluša­ telji oddelka šoferske poklicne šole pri delavski univerzi v Slo­ venskih Konjicah opravljali zad­ nje Izpite za dosego strokovne kvalifikacije. Letošnja skupina šteje 20 slušateljev, od katerih je večina pri skoraj vseh pred­ metih dobila pozitivne ocene, le sem in tja se je komu zataknilo. Ker bodo v jeseni zopet odprli nov oddelek te šole, so že pri­ čeli zbirati prijave kandidatov. Čeprav .se bliža konec .šole, bi vendarle radi opozorili na pro­ blem, zaradi katerega je mladost mladih prebivalcev Vetrnika in okolice na Bohorju vse kaj dru­ gega kot lepa mladost. Več kot dvajset mladih ljudi iz osrčja Bo- horja dan za dnem ubira v doli­ no, v Kozje, v šolo. Poleti, čeprav je tudi takrat eno uro hoda, še kako gre, pozimi pa postanejo razmere naravnost nevzdržne in za zdravje škodljive. Na Bohorju so nam povedali, da morajo v jesenskem In zimskem času hoditi otrokom naproti, da se jim ne bi kaj zgodilo. Nič čudnega ni, da si prebivalci Vetrnika in okoLce žele, da bi jim občina Šmarje pri Jelšah priskrbela kombi, s kate­ rim bi vozUi otroke v šolo in iz nje. Še pred nedavnim je bilo to praktično nemogoče, ker nI bUo cest, danes pa je na Bohorju či­ sto drugače. Domala vse vasi so povezane s cestami, ki so sicer ozke, vendar sposobne za vsak promet. O tMn žele, da bi raz­ mislili občanski možje, preden se začne novo šolsko leto. • Sočasno s proslavljanjem oblet­ nice kmečkih uporov so v kra­ jevni skupnosti Lesično naravnost vzorno uredili kraje Lesično in Pilštajn, hkrati pa poskrbeli za ureditev spomenika NOB v Koz- jem. Spomenike so popravili In obnovili napise v Lesičnem. V trgu Pilštajn so uredili cestišča in okolico, v bližnji Lesični pa pri­ jeten kotiček ob novoodkriti spo­ minski plošči v spomin na velik hrvatsko slovenski kmečki upor. Krajevna skupnost Lesično je v ureditev obe* krajev vložila mno­ go napora, s sred.stvi pa je po­ magala občinska skupščina Šmar­ je pn Jelšaik CELMNI IN FESTIVAl Danes se v Celju začenja Mladinski pevski festval, i praznik pojoče mladine. Ne samo iz Celja. Iz vse si^ pa iz drugih republik bodo prišh in zapeli. Zapeli v, src in sijočih oči. Kako pa Celjani? Ah »dihajo« s fes^ aU je to že tudi njihov festival, festival vseh Celja? Nekaj odgovorov na to vprašanje smo dobili verjamemo, da ostah kulturni Celjani mislijo kaJco, če, kot tile, ki smo jih povabili k naši mali ankefc^ RUDI PAVŠER — študent: Sam se zanimam in včasih tudi aktivno ukvarjam z glas­ bo, zato me take prireditve privlačijo. Moram reči, da sem kar ponosen, da imamo v Celju vsaj eno kulturno prireditev, ki si je že prido­ bila mednarodni ugled. Naj­ bolj pa mi je pri celjskem festivalu všeč množičnost. Koncert množičnega zbora, ki sem mu ptrisostvoval na zad­ njem festivalu, je bil res ne­ kaj leipega. FIŠER OLIVA — ush ka: Rada imam mladino, pojem rada, zato spli dvoma o tem, da ne h tako prireditev, kot jo mo. Zdi se mi F>a, da ni premalo damo za t« val in da je Celje v tea le premalo svečano. 1 da bo letos tudi po te) kaj boljše, škoda je tu ne nastopa več onih m ših zborov. ARISTOVNIK VINKO — krojač: Celjski festival zasle­ dujem še od takrat, ko so mladi pevci nastopali na dvo­ rišču III. osnovne šole. Tam blizu sem namreč stanoval. Ne morem pozabiti takratne­ ga dirigenta množičnega na­ stopa Jurčeta Vrežeta, kako je reagiral, ko je na prizori­ šče med nanožico mladine pri­ šel nek celjski slaščičar z vo­ zičkom sladoleda. Vreze je sladoledarja nagnal, otroci so bili žalostni, ampak grla so ostala zdrava. Festival je Celju potreben. DRAGICA 2VAR - |l m pedagog: Mladinski I festival moram že po sionalru plati zagovarja slim pa, da bi ga vso da bi ga morali vsi C Saj gre vendar za naS dmo. Mladmo, ki po kdor poje, je pdšten. 1 gotovo želimo imeti p mladino. Mislim, da je ju veUko vrednot, ki <> jejo mladega človeka br^ državljana.