Publi^	permit (No. 556) author! zed by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of New York, N. Y. — By order of the President, A. S. Bu rleso^ostmaster General.
JlNajvežji slovenski dnevnik |	TT	A	^^ "T A	/\ T\ A	Slovel dily^l
fil v Zedinjenih državah ill	M 1 ■	/1 ^^	I^LI /1 ■ ^ M M ■ M M	ilk in the United States:- ill
j|j Velja za vse leto ... $3.50 M	\JI JL^X^k^	JL 1 i p 1	M M W 1 %	111	except Sundays K
W Za pol leta......$2.00 U	^^	Vf	Holidays.	HI
List slovenskih delavcev v Ameriki.	g 50,000 Readers B
.....— ---------------------—_________■!■ "	11	,-w
Telephone: COETLANDT 4687._Entered a« Second Clast Matter, September 11, 1908, at the Port Office tt New York. N. Y„ under tht Act of Congress of March 3. 187*	Telephone: CORTLANDT 4687.
NO. 228, — ŠTEV. 22».	NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 28, 1918. — SOBOTA, 28. SEPTEMBRA, 1918.	VOLUMX XXVL — LSTNIK XXYL
Besedilo predsednikovega govora
RREDSEDNIK WILSON JE PRETEKLO NOČ V METROPOLITAN OPERA HOUSE V NEW YC RKU ODLOČNO ZAVRNIL VSE MIROVNE PONUDRP VVM^T JE IN NJENIH ZAVEZNIKOV. - VELIKO NAVDUŠENJE NAVZOČIH. — PREDSEDNIKOV GOVOR JE PREDSTAVLJAL OTVORITEV KAMPANJE ČE TRTO POSOJILO SVOBODE — V SVOJEM GOVORU SE JE OMEJEVAL SKORAJ IZKLJUČNO NA RAZPRAVO GLEDE TAKOZVANE MIROVNE OFENZT
VE CENTRALNIH ZAVEZNIKOV.
Iz Sibirije
V Vladivostoku je bil razglašen preki sod. — Zavezniški poveljniki se strinjajo z odredbo.
Vladivostok, Sibirija. sept Polk ovmk Butcnko, pro v zorii'tii poveljnik oboroženih >il pomorske province, je v Vladivostoku in via divostoškem okraju razglasil piv ki sod v soglasju z ruskimi vojnimi predpisi in odredbami za t* I M'avi1 v vojnem času.
Zave/ii ki poveljniki so odred «»•» petn-iii in bodo. ako bo poireb »'o. tudi pomagali, da s,- izvršuje Odredba je naperjena proti Mivn žnim agentom, prodajalcem on./ ja in proti vsem onim. ki se po-ku š*ijo vmešavati v vojaške operaci je. Zavezniki so že dalj časa na reeravali vpeljati preki -od. kei * i i bilo nobene civilne in policijski uprave. Polkovnik je sledil pol kovnikn Tolstovu. ki se je pred kratkim odpovedal ter uživa za upanje in priznanje zaveznikov.
Povelju k češko-slovaških čel general (laida pravi, da bi mogel ako bi imel tri divizije zavezniških čet, držati boljševiške čete na sedanji »"-rti tol ko čaa, da l»i mogii Rusi v »Sibiriji zbrati zadostno armado. (ieneral Diedrichs in dva druga češko-slovaška voditelj;! ><» pričelo z organizacijo take armade iti pomagati vladi v Onisku in Saniari.
Zagotavlja se, da se politični |>n ložaj jasni in skupini v Omsku in Samari poravnavati vse spore, ki so kdaj obstojali. Poroča >«• mdi da se ho general Horvat vrnil na svoje prejšnje mest«) kot ravnatelj kitajske vzhodne železnice.
Pariz, Francija. 27. septembra Danes je srbska vojna misija ob javila, da ope-ira z zavezniki na murmanskem obrežju v severni Ru siji velik oddelek srbskih čet. Od delki Srbov in JUGOSLOVANOV — se glasi dalje — se vdeležujejo operacij zavezniških armad v Si biriji.
Avstrijci na zapadni fronti.
Dunaj, Avstrija, 27. septembra. Xa za pad nem bojišču — pravi da nasilje oficijelno poročilo av-tr!j skega vojnega urada — m- avstro ogrske čete slavno vedeležnjeji; bojev zapadno od .Mozele.
N'Annunzio je letel čez Alpe.
Pariz, Francija, 27. septembra Italijanski pesnik in avijatik 'ia briele d'Annnzio je včeraj s svojim aeroplanom. s katerim je pri bitel iz Italije čez Alpe, pristal \ Franciji. Letel je 290 milj.
DAnnunzio je včeralj dopoldne zapustil Turin in je priš-I * ( batons, za francosko fronto oko li poldneva. Pot je napravil zeb i agio, dasi so zračni pogoji nad Alpami zelo neugodni. Rabil j« isti aeroplan. v katerem je v avgustu poletel nad Dunaj, kjer j« metal pamflete; stroj je vodil tu di isti pilot, namreč Palli.
Ameriško orožje.
Washington, D. ('.. 27 sept. _ Kakor jf danes objavil artilerijski urad. so Združene države v času odkar so stopile v vojno, izdelale 146,332 strojnih pušk. 2.4:*7.2*»7 navadnih pušk vseh vrst in 221-01 pištol.
POZOR SLAMNIKARJI!
Pri tvrdki Vogel & Salzmann 746 Broadway, je izbruhnila stav ka ter «e naši slamnikarji opozarjajo, da naj pri tej tvrdki več ne delajo, dokler naša unija zadeve ne uredi, da se ugodi zahtevam delavcev in delavk.
one. ki se bore v vrstah in ki so mogoče pred vsemi drugimi upra vičeni «io odgovora. kojega pome ua ne sme nihče napačno razume i i. če razume jezik, katerega s« gov.»ri. j.Ii če ima katerega, ki ga zniuorc prevesti natančno v nje gov 1 j: st 11 i jezik.
Domnevam, da bodo voditelji vlad. s r.aterimi smo zvezani. go jvoti-i ,,!> >-azn:h prilikah prav ta ko priprosto kot sem jaz skuša) govoriti. Fpam. da si bodo vzeli pro tost reči. če sem se po njih mislih, v kateremkoli obizni zmo i r v svoji razlagi prizadetih ciljev bi v svojem namenu glede sreu itev. potom katerih bi bilo mogo če doseči zadovoljivo uravnavo splošn h vprašanj.
K iinosi namena in sveta je prav tako »lotrebna v tej voini kot j« bil a edinost poveljstva na bojnem polju, s popolno edinostjo name 1 na in sveta pa bo prišlo tudi zago ov lo popolne zmage. Na noben '.rny: način ni mogoče doseči sled "Mirovne ofenzive" j<> mojro '•e uspešno nevtralizirati in dove sti do molka le s tem, da se poka že. da privede vsaka zmaga na I'm! -v. vezanih proti Nemčiji, na r»d( bližje in bliž.j - k oni vrsti mi ru. ki bo prinesla varnost in zagotovilo vsem narodom ter onemogočila povratek nadaljnega take ira boja brezobzirne sile in preli vanja krvi.
Nemčija stalno uamigava po go je. katere je voljna sprejeti tei najde v vsakem slučaju, da svet noče teh pogojev. Svet si želi kon čne zmage pravice in poštenega, ra vnanja.
Amer. ofenziva
Amerikanci napredujejo. — Vjeli so 18 tisoč Nemcev. — Zavzeli 20 mest. Mnogo vojnega materjala.
Pariz, Francija, 2H. septembra. Francoske in angleške čete. ki vo dijo ofenzivo v Champagne in Ar gonili, so zajele IS tisoč ujetnikov ter od včeraj na nekaterih mestih napredovale za 20 milj. Nemci se, bore obupno, da bi obdržali črto
Francosko nočno poročilo 7>ra vi, da so francoske čete v dveh dneh zajele 10 tisoč ujetnikov ter napredovale 5 milj. Amerikanci m vjeli H000 mož. med njimi 12;' častnikov. Francozi operirajo le vo od Argonov. Amerikanci pa. desno.
Nemci naglo vporabljajo svoj« reserve v brezuspešnem poskusu zadržati Amerikanee in Francoze Zadnje poročilo pravi, da so Amc rikanci zavzeli 20 mest na front' 20 mijj.
Ni. nekaterih krajih je bilo pro diranje tako naglo, da je pehot«* morala operirati brez topništva, kajti topničarji so se bali, da bo do streljali na svoje lastne čete.
Danes popoldne je bilo hudo artilerijsko streljanje zapadno od Montblainville in jugozapadno od Charpentcrv. kar priča, da posku šajo Neme: utrditi svojo novo črto. Znano je. dri se sovražnik zbira v Cierges, v gozdu pri Cierges in v gozdu Mont. Sinoči s<» bili vsi t" kraji močno obstreljevani.
Poroča se tudi o požar h v okolici Hatamann' ler Brjeulles. se verno imI Verduna. Ti požari kažejo. da sovražnik zažiga municij ska sk'adišča. ali pa jih je zažga-jlo *»bsireljevanje ameriške artile rije.
Amerikanci so dosegli vse in še več. kar so nameravali.
Amerikanci prodirajo skozi ze lo težavno ozemlje in večinoma skozi gozde.
| Argonski gozd je "mrtva ze linija", ker leži med obema nasprotnima armadama, j Sovražnik je priznal, da so bile
nemške čete primorane umaknit i se iz prve bojne črte do Montblain ville ter do ovinka Mozele severo vzhodno od Montfaucon.
nje in za skupno vzdržan je skup n«h prave.
i Naprav;! som to analizo medna rodnega položaja, katerega j« vm varila vojna, seveda ne zato ker
dvomil, če voditelji velik Ji narodov zvezani z nami. istega du ha ter zasledujejo i>te namene le m več rad i lega. k«*r posiaja ozračje	/,Uj>et temnejše vsled me gc| in neutemeljenih dvomov -sve ta m Ker je potreba zopet enkrat zavrn ti vse neodgovorno govor je nje glede mirovnih -intrig ter o-slabljenc morale. Kaditega je tre-i>a reči z najbolj priprostimi bese dami zopet in zopet, kar je bilo rečeno prej. prav tako priprosto in s še manj pobarvanimi izrazi. 1 Kot sem rekel jaz. nisem niti jaz ter ni uiti katerikoli drugi člo-j\'ek v vladni avtoriteti ustvaril al dal obliko izidom in ciljem te vojne. Prilagodil sem se jim s takim pogledom, kot sem ga ime i na raz pol a fro. Stavil pa sem si na razpo-)!a«ru z veseljem in sklepom, ki je postajal vedno bolj go rak in vedno bolj zaupen, čimbolj so postajali cilji jasnejši in jasnejši. Sedaj je oči vidno, da so to cilji, od kate-jt-ih se lie more odločiti noben čio-! vek razen namenoma. Obvezal sem |se boriti zanje, kajti časi in okoli ;s.-:iie so te cilje razkrile meni in Mudi celem svetu. Naše navdušenje i xa te cilje raste ter postaja vedno j bolj neodoljiv in ti c. [ji stoje na obzorju bol jinbolj jasni in razločni. —
| Sile pa, ki se bore zanje, se sklepajo vedno tesneje in tesneje, organizirajo svoje milijone v vedno < bol jinbolj nepremagljivo silo. čimbolj j »ostajajo jasni cilji in nameni prizadetih narodov.
Posebnost te velike vojne je. da so državniki sicer lovili definicij« g'ede njih namenov ter včasih iz premenili svoje temelje in nazore da so pa mase naroda, o katerih so državniki domneval , da jih vo . dijo ter navajajo, postale vedn« i bolj zavestne, vedno bolj in bolj i gotove, glede tega, za kar se bore.
Narodni cilji so vedno bolj sto. pa!i v o/adje in na njih mesto so stopili skupni cilji prosvetljenega človeštva. Sveti navadnih ljudi sr postali vedno bolj združeni, kot pa sveti sofist čnih javnih ljud». ki še vedno mislijo, da igrajo ulo go sile in da se potezajo za velike namene. Kaditega pa sem tudi rekel, da je to vojna narodov, m pa vojna držav. Drž«vn ki morajr slediti izčiščeni skupni, misli, al> pa morajo poginiti.
Domnevam, da je to označenjf dejstva, da so skupine in zvezf številnih vrst priprostega vsakda njega naroda ki zahtevajo skoro vedno, kadar so prišle skupaj, da jim voditelji nj.h vlad jasno izja vi jo. kaj iščejo v tej vojni in ka,i domnevajo, da naj bodo končn' izidi končne uravnave. Niso še zadovoljni s tem, kar se jim je re klo. Vse kaže njih strah, da do bivajo to, za kar prosijo, le v iz razih državnikov, le v izrazih te. ritorijalnih uravnav ter razdelitve sile. ne pa v izrazih širokoza snovane pravičnosti usmiljenja miru in zadovoljstva, ki je globoko vkoreninjeno v zatiranih in ome jevanih možeh in ženskah ter \ j zasužnjenih narodih, kateri dom Jnevajo. da sta pravica in usmilje jnost edini vredni stvari vojevati j še naprej vojno, ki je obsegla ves .svet.
Mogoče liso državniki vedno spoznali tega izpremenpenega vi lik i ec! ^ga sveta politike in akcija. Mogoče niso vedno odgovarjali na direkten način na vprašanja katera so jim stavili, ker niso vedeli. kako globoka so bila ta vprašanja n kake o<|govorc so zahte
►	vala.
1 Jaz pa sem za enega in ves ve-* sel, da smem zopet in zopet po- j
>	skusiti odgovoriti na to. v upanju , da vedno bolj in bolj pojasnim da je moja edina misel zadovoljiti]
mogoče najb »Ij bistveni del mirov I j»c uravnave same. Te lige s,» ru i i more u tvariti sedaj. (> bi -e jej vstvarilo sedaj, bi b la to le nov;; i zveza omejena na narode, zdru/.'-
I ne proti skupnemu sovražniku. I
X vrjetno. da ^o bo no>«;oč»' i i vtva»'it. po uravnavi. Poti-b;io I ' z-ijamčiti mir in miru se ne mor« i za jamčil i kot stransko misel. - > Vzrok, da se govori s priprosi imi < b's dami. zakaj mora biti zajant i
''čcji. je t«, da bodo obstajale s-ran i *
ike / o :rom na in r. kojih oh'_n,i> i '. s.> >e i/l uzaie kot nevredno zaupa- > I rja ter j.- tareba najti sr-.-dst . > i 'mirovno i>ra.navo >j.mio. d.; v^ ps. t Jlnm . i.i i ji oilstrani vi nego^ovo-iiT i I'eiiasto'a bi bila psjiri ja:i.stv.i i poznejši samovolji:t akciji v'. .l. k.' •« < »t -.in* v <leli. uničile Rn-'Ui j in prekani1«* Rumunsko.	\
'■*! spltišn- pogoji p.i n 1 ra/k'i- ( v ij(. « . !«• -'adeve. Treba j v' nek.:.* i posameznosti, da postanejo / Ira- ] \ i. ne pa teza. temveč bolj kot { praKtičeii program.	{!
V	. slednjem. h e'ein nave-;ti 1 par posameznosti ter jih tui\aj.ini '
ter-i .e\iim zaupiri.icm. ker jih lahko ugotavljam avtoitativno J kot jiredstavijaijoče obrazloževa-1r nje te vlade glede nje lastn h «iol-;V znosi i / ozirom na mir:
Prvič mora nepristranska pra vica involvirati nikakega razliko-j1 vanja nn*d onimi, ju-oti katerim ho- v čemo biti pravični in proti onim ' " proti katerim nočemo biti pravič- ' n . Biti mora to pravičnost, ki ne 1 ; pozna nikakih favoritov ter ne J j pozna nikakega standarda razen ' ionega enakih pravi,- različnih pri-• zadetih nar«>dov.
I V drugi vrsti se ne more nika- 1 kih posebnih ali separatnih intere- 1 sov kateregakoli posameznega naroda ali skupine narodov napravi- s ti temeljem kateregakoli dela u « ravnave. ki bi ne soglašala skup ' !iim intertsom vseh.
Tretjič ne more biti noben h lip ali zvez ali posameznih dogovorov
in sporazumov med splošno druži '
i-i i no i:«;e narodov.
Četrtič ne more biti in prav posebno nikak h špecijalnih sebičnih ' gospodarskih kombinacij v ligi in nikal'C uporabe katerekoli oblike ekonomskega bojkota ali izkljn- ' č»'iija izvzemši kot ekonomsko ka zen j'oton izk'jneenja s tržišč sve ta, katero moč naj bi se izročilo li- j pri narodov sami kot sredstvo di scipltne in kontrole.
Petič naj bi se vse mednarodne 1 dogovore in pogodbe objavilo v ^voji popolnosti celemu ostalemu ' svetu.
Posebne zveze in gospodarska tekmovanja ter sovražen ja so bila
v modernem svetu <d> len mir na ' - . . i »•rtov in strasti, ki so započele vojno. Neodkritosreen in tudi negotov * mir hi bil oni. ki bi ne izključil »teh virov na odločen in obvezen .
način.	1
i. <
Zaupanje, v katerem si drznem	|
i govoriti našemu narodu v teh za	]
devah, ne izvira le iz naših tradi	,
cij ter dobroznanih principov med	,
narodne akeije. katere smo vednr	1 vpoštevali ter jim sledili.
V	istem stavku, v katerem pra-	, v in. da ne bodo stopile Združen*	,
i države v nikake posebne dogovore i s posameznimi narodi, naj rečem j;
tudi. da so Združene države pri-j. . pravljene prevzeti svoj polni de j, | lež odgovornosti za vzilržanjf!.
skupnih dogovorov, na katerih', , mora odslej naprej počivati mii . sveta.
, Se vedno čitamo nesmrtno svarilo Washing!ona proti "zapletu jočim zvezam" s poltiim razume-1 vanjem ter odgovarjajočem na i menu.
Zapletajo pa le posamezne in o . mejene zveze in mi spoznavamo , ter sprejemamo dolžnost novega dne. v katerem nam je dovoljeno ! upati na splošno zvezo, ki se bo . izognila zapletam in izčistila o i zraeje sveta za skupno razumeva
i na.l katerimi nimajo pravice vladanja raz ven pravice sile?
Ali naj bo močnim narodom i svobodno zatirati slabe narode tet .jih podrejat, svojim lastnim nanie-j noiu i i • interesom!
Ali naj se vlada narode celo j 11 v njih notranjih zadevah potom
i samovoljne in neodgovorne sile »i:: i i s pomočjo lastne volje in iz i hire?
Ali naj obstaja skupen stan dard pravice in privileg jev za vse1 , narode, ali pa naj dela močni, kari i loče ter trpi s ahi h rez poprave?' — Ali naj bo zatrdilo pravice o | mahljivo in odvisno od slučajne' zveze, ali pa naj obstaja skupno j soglasje, zahtevajoč.- vpoštovanjf ' skupnih pra\ ic ?
i Nt.ben človek, nobena skupina 'ljudi si ni izbrala tega kot cilj |tega boja. Kljub temu [ta so to
■	nje cilji in te je treba doseči. — potom dogovora ali kompromisa
j ali uravnave interesov, temveč
l končno in enkrat za vselej ter t
j polnim iu soglasnim sprejemom
i principa, da so interesi najslabše- j
ira prav tako sveti kot interesi i - -najmočnejšega.
l o je. kar mislimo, ko govorimo
0	trajnem miru. če govorimo r , njem odkritosrčno, inteligentno in
resničnim spoznavanjem stvari
Is katero moramo pečati. Mi vs. ,
{soglašamo v tem. <la ni mogoče ,
j doseči nobenega miru potom kate ,
Irekoli vrste barantanja ali kotu (
jiromisa z vladami oentralnih dr- ,
žav. kajti mi miio ke pečali /.nji !j
mi ter viileli te pečati se z drugi-;,
mi vladaaii. ki so bile vdeleženej,
v tem boju. namreč v Brest-Li-J;
tovsku in Hukareštu.	i
Centralne vlade so nas ]»repri- j
.•'•ale, da sr> brez časti in da ne na- s
( meravajo pravice. One se ne drže j
: nikakih dogovorov. Ne sprejema j
mo nikakih principov razen sile ,
in svojih lastnih interesov. One sa ,
me so onemogočile mir. Nemšk;
narod se mora v tem času v polni
meri zavedati, da ne moremo mi j
sprejeti besed onih. ki so nam j
silo naprti i to vojno. Mi ne go
vol imo istega jezika in ne mislimo ?
iste misli dogovora.
(ilavne važnosti je, da smo tud; '
i
v polnem soglasju glede tega. da naj se ne sklene nobenega miru potom katerekoli vrste kompromisov ali zavrženja prineipijev, ka- ^ t ere smo spoznali za one, ki na.-I vodijo v boj. Glede tega bi ne smel | obstajati noben dvom. Vsled tega si jemljem prostost, da govorim popolnoma odkritosrčno glede praktičnih stvari, ki so pri ten-1 prizadete.
•j Ce je v dejanju iu resnici skup ni namen vlad. združenih proti Nemčiji in narodom, katerim vlada, kot domnevam jaz. da se doseže potom bodočih uravnav varen
■	m trajen mir. potem je potreba. • da bodo vsi. ki bo<io sedli za mi-1,
"lovno mizo, prišli pripravljeni in j voljni plačati ceno. edino ceno, ki :1m> pridobila mir. ter tudi voljni 'lin pripravljeni ustvarili na kak plodonosen način edino orodje ikaterega je mogoče zagotoviti, da
1	se bo mirovne dogovore spoštova-' lo in izvršilo.
' j Cena je nepristranska pravica v ' vsaki točki uravnave, ne glede na i(to kojega interesi so dotaknjeni in » ne le nepristranska pravica, tem-|več tudi zadovoljstvo različnih na-i rodov, kojih usode so odvisne od teg.i. To neodvisno ii^bistveno o roilje je liga narodov, stvarjena • soirlasno z dogovori, ki bodo uspe-
-	šni. Brez takega orodja, potom j kateega je mogoče zajamčiti mii
-	sveta, bi mir počival in slone! de
I 'loma na besedi brezpostavnežev in le na tej besedi. NVmčija se mora oprostiti svojega značaja, ne po
-	toni tega. kar se bo zgrnili o ob mi-> rovni mizi. temveč potom tega. kai
bo sledilo.
Kot vidim, mora biti ustava in
-	stvorjeije te lige narodov ter jas-. no določen je njenih ciljev del in
Polno In sedilo predsednikovega govora je naslednje;
Sodržavljani: —
Nahajam se tukaj da pospešil jeni vojno posojilo . To bo storjeno uspešno in /. navdušen jem od j stran <*tot;«»očev domoljubnih in neumornih mož in žensk, ki ,vn prevze i naloyo predstaviti vam in j vsem našim državljanom po deže-| li to veliko nalogo, .laz popolno-; ma nič ne dvornim o njih popoi , nem uspehu, kajii {»oznani njih duha ter duha dežele.
Moje zaupanje je potrjeno ra ' zentega \ sled sinotrenega in izku šenega ^otlelovanja bank rjev tukaj in \sepovsod, ki nudijo svojo' neprecenljivo pomoč in vodstvo.) Prišel sem prej semkaj, da najden.' priliko pretočiti vain par misli. < j katerih domnevam, da vam bodo
služile v to in mogoče v polnejši; meri kol prej. «la spoznavate ve j i ke cilje, za katere gre in v name l nu. da cenite in sprejemate s t«'in i večjim navdušenjem veliki pomen! dolžnosti podpiranja vlade odstrani vseh ljudi, in z vsemi sred-'; stvi do skrajnosti žrtvovanja in| zatajevanja silmega sebe. Noben inožki ali ženska, ki je resnično i spoznal, kaj pomeni ta vojna, sc . ne more obotavljati pri dajanju' do skrajne meje tega. kar ima. — j: Moja misija danes zvečer tukaj pa < je. skušati pojasniti še enkrat, kaj Ji ta vojna dejanski pomeni. N*e bo- j ste potrebovali nikakega nadalj- . ne^a navdušenja ali opominjan ja i na svojo dolžnost.
(»h vsakem obratu vojne pridobivamo ua vedno bolj sveži zave- ' sti tega. kaj hočemo doseči s pomočjo vojne. Kadar so naša upa-j« nja in pričakovanja najbolj razji burjena, takrat mislimo bolj od loč-i no kot prej na eilje. ki so odvisni i od izida n namene, katere je tre- i ha vdejstvovali s tem. Cela stvar ima pozitivne in povsem definra- ] ne namene, katerih nismo določili 'i n katerih ne moremo izpremenitl. Ni jih vsi varil nikak državnik, no- • beiia zbornica iu izpremeniti jih ne more noben državnik n nobe- i ua zbornica. Porodili so se iz pravcate narave iu vseh okoliščin vojne. Vse. kar morejo državniki ali i zborovanja storili, je to. da jih izvedejo ali pa izdajo. Mogoče niso bili jasni v pričetku. Sedaj pa so popolnoma jasni.
Vojna je trajala več kot štiri le-', ta in ves svet je bil zapleten vanjo. Skupna volja človeštva je bila nadomeščena za posebne namene posameznih držav. Posamezni državniki so mogoče započeli kon-^ tlikt. a niti oni in tudi ne njih nasprotniki ga ne morejo vstaviti po svoji lastni volji. To je postala vojna 'narodov in narodi vseh vrst \sake mere .n stopnje sile in raz-! like sreče so zapleteni v njen pre- J obrazujoč proces — izpremembe* in uravnave. Prišli smo v to voj-l no, ko je postal njen značaj popol- j noma določen ter je bilo jasno, da' ne ni'»re stati noben narod na stra-' ni in da ne more biti noben narod j brezbrižen z ozirom na nje izid ' Izzivanje vojne je seglo do srcu! vsj ke stvari, katero srno ljubili in za katero smo živeli. Klic vojne je' postal jasen ter se oprijel naših' src. Naši bratje iz številnih dežel ter tudi naši umorjeni pod mor-1 jem so nas pozivali, in mi smo jim odgovorili trdno in odločno.
Zrak nad nami je bil čist. Videli smo vse stvari v njih polnih prepričujoč i h razmerjih kot so bile. (tledali pa smo jih s stalnimi po- J g led i in z neprem čniiu razumevanjem. Sprejeli smo cilje vojne kot dejstva, ne kot jih je kaka skupi l.a ljudi tukaj ali tam dosedaj do i ločila ter ne moremo sprejeti no-bega izida, ki pravično in končno ne uravna. Cilji pa so naslednji I — Ali naj se vojaški sili kateregakoli narodif ali skupini narodov dovoli določiti srečo narodov ,
I Bolgari za mir
I Bolgarska je prosila francoskega I poveljn ka za premirje. — Generaj I d Esperey ni dovolil. — Priprav ijen sprejeti delegate.
Pariz, Francija. 1?T. septembra I < ieneral Fran. her d'Ksperey, ki I poveljuje zavezniškim armadam v iMacedoniji. ji- brzojav 1 francoski |\ladi. da se mu je predstavil nek
■	\i>ji lioigarski častnik v imenu ^re-
■	i cralii Terodova. ki poveljuje l»ol Btiarsk) armadi, ter <;a prosil, da.se Ipn kine bojevanje /a -Is ur. da mo
■	reta priti dva poblaščena delega
■	la hol^-arske vlade.
Mnančui m.nister l.iapčev in g« literal l.oukov, ki poveljuje dru«**{ I bolgarski armadi, sta ua potu v
■	francoski glavni stan s privolje
■	njem kralja Ferdinanda, da se do l^rovorita trlede pojnjev premirja
■	mi eventualno tudi gle.le mirovnih
■	pogojev.
'ieneral I K-perey pravi, da j<
■	to najhrže samo pretveza, da bi |se m ,gh» armade zop.-t sklop ti in Ida bi prišla ojačenja. zalo je v I svojem odgovoru odklonil pre-I ni i rje. obljubil pa je, da sprejme
■	postavi)" pooblaščene vladne dele.
■	care in da je naročil delegatom Iker iuu je bila vročena prošnja
■	potom posredovalca, da m- pred
■	Mavijo tudi angleškemu poveljui lin ki t\ori del zavezniške arnia
Ide. - -
\ s< biua odgovora fr:inc<»skegfi
I po\ eljuika s- glasi :
-.\i,.j o ;govor, katerega poš	'
|l.jam po bolgarskem zastopniku, ki	;
|r to.adevno pi^mo, ne more bi-	1
Iti zaradi vojnega položaja druga	' I eu k>>t sledeči;
"Ne morem dovoliti niti pre	-
■	mitju niti prekinjenja sovražno	1 |s'i, Iv * r b s.- h tem prekinil«* ope lia^ije. I.i so zdaj \ teku. '/. vso	1 I dolžno iiljudnost jo pa bom spre	1 lje| delegate kraljeve bolgarski
I vlade l i.tero omenja vaša ekse '
.■•iica v t'm pismu, ako so postav li-o iiMi novani. Ti delegati s.- na.* 1 lz«!asijo \ angleški črti iu jih naj 1 I spremlja parlamentarec.
Franchet D Ksperev." 1
\ ojašk m poveljnikom ne bodo ' Idana glede prošnje nikaka iiavu ' Idila, dokler ni dana prilika za po 1 I svetovanje med Francijo. Anglijo. 1 I Združenimi državami. Italijo in [drug mi zaveznici iu vojaške o I peracije sc bodo med tem nadalje hale.	I
Poročilo generala d*Esperey-a ,e prišlo danes zjutraj v francoski ' vomv urad, kjer so bili zbrani mi nistrski predsednik flemeneeai. ' in drngi ministri.
To poroč In je bilo takoj objav ' I. "liti in \ *.c po v sod se je razprav I Ijalo samo o bolgarski mirovni prošnji.
__ i
Sneg.
Rome, N. V., 27. septembra. — V Lee t en tre. 10 milj od tukaj, jt |»i'dlo dovolj snega, da so se po krila tla.
V Airondacks je danes zapade Mteo 4 palce na debelo.
Konjske tatvine na Dunaju.
Curih, Švica, 27. septembra. — Konjske tatvine so se na Dunaju razširile do takega obsega, »la so morale nekatere tvrdke vstavit5 promet. Par dobrih konj vel je .<>000 do šHJoO. V k ra i len i konji st ponavadi prodajajo klavnicam. --Pred kratkim je bila izdana pre poved, da se ne sme objaviti cena konj. ki so namenjeni za mesarja /adnja poročila so jih cenila na $1000 do $1500.
Baker na fronti.
Z ameriško armado v Franciji
1*7. septembra. — Vojni fajnik Ba ! ker je 1111 svojem povratku s fron te, kjer je bil včeraj priča pričet ka ameriške ofenzive, šel skozi va bi v ozadju.
Kosil je v priprosti gostilni, kjei je jedel v družbi ameriških in fran coskih navadnih vojakov in neka t terih vaščanov, ne da bi ga bil kdo spoznal.
HGLA8 NARODA"
I10JL1K1I PUBLI8HIHQ BOMPSIf
- morata oiQf.)
bul and published by kfa
__la eeeporatk*.X _
OTLJLHK BAIHWB, PiMlflfcl._IX)UIB B1NBDIK, Trtmiii.
Jftace of Bnlw of tfcs •orporatlon and addressea of above offlcenj C Portland* Btr—t. Boroogh of Manhattan New loric Oily, N. T.__
ia aeto leto valja Hat aa laatti Za celo leto aa mesto New Yocfc P.M la Qmdo...MXMMM fUBZa pol leta aa meato New Xork_ «J» ■a pol leta	2.00 Za četrt leta.« JBfStP New XovS 1-B0
Be getrt leta	1.00 Z« Inoaemgtvo «a celo leto....~ t.00
"GLAS NARODA" lthaj* Taak dan ieraeinfl nedelj ln pranlkov. ~
"6LAS NARODA"
("Voice of the People") ■■■i MtJ day except Sundays and MeHiagB
_Bnbacrlptlon yearly f3JF0._
Advertisement en
agreement.
Dopisi krča podplaa la oaebnoatl aa ne prloMnJeJ*. Denar aaj m blagovoU pofilJati po Money Order« P0 lytMaM fezaja naročnikov prodmo, da aa nam tndl ji aJfcJB RiMk naananl, da hitreje najdemo naslovnika.
ULAI N A B O D A"
w "^rntwi* W	New I«1 City.
Telefon: 2870 GortUndt.
STRIC SAM JE NA VSE PRIPRAVLJEN.
i	—	A	. x".
C LAS X Aft OP A. SEPT. 1918
FOURTH!
SgBERTY
Roan
MMHBMaMM.	r
(°1 = /gjjSyfe^ — B Jugoslovanska	Katol, JedROla
• . i,.
Ustanovljena leta 1898 - tnkerporirana leta 1900
Glavni urad v HLY, MINN.)
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, box L)-">1. Conemangh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BAL ANT, box 10«, Penrl Ave Lorain Ohio.
Taiaik: JOSEPH PISHLER. Ely. Minn. Blagajnik: <>EO. L. BROZK JI. Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOt'lS COSTELLO, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. J. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St.. \s. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI: JOHN GOUŽE Ely. Minn.
ANTHONY MOTZ, 9G41 Ave 'M'. So. Chicago, 111. I VAX VAROljA, 51J6 Natrona Ailev. Pittsburgh, Pa
POROTNIKI:
CREGOR J. POR EXT A, box 17«. Black Diamond Wash. LEONARD SLABODXIK, box 4-0. Ely. Minn. JOHN RUPNIK, S. R. box 24. Export' Pa.
PRAVNI ODBOR: .JOSEPH PLAT'TZ. Jr. 4::2-7rh St.. Calumet. Mich .lOHX MOVERX, 624-5nd Ave.. Duluth. Minn. MATT POGORELO. 7 W. Madison S!.. Room t>05, Chicago, III.
ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PER DAN, 6026 St. Club Ave, X. E. Cleveland O FRANK ŠKRAP.EC. Stk. Yds. Sta. box C3. Denver Colo CREGOR HREŠCAK, 407 - 8th Ave.. Johnstown. Pa. Jednotino Glasilo : GLAS NARODA. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljat ve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom zn obilen pristop. Jeduota posluje po "National Fraternal Congress" lestvici. V blagajni ima okrog $:«X»000 (tri-stotLsoč dolarjev). Bolniških podpor, poškodnin iu smrtnin je že izplačala do '1.500.000 'en railjon m pol dolarjev).
Bolniška podpora je centralizirana. Vsak opravičen bolnik si .je sves4 da dobi potlporo, kadar jo potrebuje.
Društva Jednote se nahajajo po raznih naprednih sloven. Bkih naselbinah. Tam, kjer j h še ni. priporočamo vstanovitev novih. Društvo se lahko vstanovi z s elrmi ali članicami. Za nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika.
zadovoljstvu mohamedanskega prebivalstva. Visoke cene živil so 'dovedle v Madrasu do resnih iz-redov. V obeh mestih je bilo v spremstvu nemirov opaziti ropanj«* po prodajalnali.
I-11'BAYNA PESEM.
IJolj nežna ne^n »Jih. ki plah in tih •Vat talo ;rre ledino, h«»tj l»ežna nogo i»tie j«- la sta vie
i**r na« I t rule gladino:
t i hot na. kakor spev. ki vsak odmev ubranost mu premoti, ^amotna, kakor soj. ki nad telioj hiti polnočne poti :
je tajna misel, tflej. ki v duši tej dvijnij«* k tebi krila in vondar vm1 zemlje
in ;ror je nista je pri-uiaknila . . .
- Sfripaiu-tf.
dovine lahko našteje primere r.v-notežja silo. izmišljene od lazh.--nih državnikov, obstajalo je ne-koč ravnotežje sile v Nemčiji in lt;.iijj in govori!: smo o ravnotez-jn sile na Balkanu. Najti je Kombinacije diplomatičnih inženirjev, ki domaievajo. da dobi državno življenje jura v tako lahko protiutež kot jo dobe sih« kakega *iro j;:. Medsebojna razmerja nod državami s ) v današnjih časih p're-več komplicirane narave, d., bi s<k jih dalo primei iati na ta način. Xaši diplomati stare	imajo
lahko takt priproste pojim* d -ž::vnem življenju.
I^repričan si m. da je najti sedaj v ltailiji \eiiko pn-meteinih mož. ki mislijo, dn vedo. kako najti ravnotežje sil<- med Srbij,,. i,«<-d \ i 11 o Hrvatsko ler moijoče i-«tntb-likansko Slovenijo. Ugibanjt lak.-vrste se vrši vedno v dolocen'-m namenu.
Diplon'a«-ip.i »i i slepa igra kabl-in inih intrig. tem\eč j- njen te-melj c.vsperimentahia politika, i'ako jo je ihienoval prvi siovjtn-ski ]>olihčni teoriM Hrvat Križa ni- leta	_ IN^iavaiije na
lave narodo\ teli dežel., njih življenja iti postav. — Znanstvena politika je največja nasprotidea vsakesra umetnega ravtndežja ^i!.-. ki iiua S'.'oje mesto le v »lavah di-j plomatov. ne jia v življenju naro j dov.
Staro i-avuotežje silo ko mo-l ralo umakniti novemu pojmov -; nju meddržavnih odiiošajev X: kakih boreči h se skupin, tem ver veliko večje m.-dsebojn«» sodelova-i nje sil. velikih al: nrujhnili, dokler ne pride tia dan. ko bo mednarodnost ustanovila resnično evropsko, občino. Veliko strožja jam-t\.« zaiiteva /a prosti politični obstoj vsakega člana evropske diz;;vne, zvez.. 'Jo je ideal dižrv*. bo«1««--no»*ti.
J'retlno pa pridemo do	sta !
nja. <moranio najti nadomestilo z:;! ■jM>korjnf) lavnotežje sile. To nado-i mestilo pa je najti na ;>olju ekonomije. Xe bodo več diplomati, temveč ekouonun stvaritelji novih državnih skupin predhodnikom j evropske državne zveze.
(Pride še.)
TIIIO PRIHAJA .MKAK.
Tiho prihaja mrak. plah jo njeaov korak, ni r-mi. S!•<•<'. zakaj ilrlili^?
' *esj|. |M>v<:i. t»«»jiC
v tej minuti?
Ali teman >|H>min
j«- gostil iz »omin hrezohrantih': Ali iHMlornost - vampir puhnil v vwrni je mrr mi'-li ti >.lazniliV
Ali je jata vetrov
preko drairih srobov ......
zapušootiih ? Ali i7. <hiljnih sinu.t t»rišla je |k*s<>ui sirof '/.t\S4 >] 7j*ii i h V
Tiho prihaja mrak. plah je njeffnv korak, liitho l«"jr:i. Srce. zjikaj drtifiš* «"•'>{#. poVoj. In-ji^V \	V.sotRI . . .
/upanrif.
Če se ne rao *es borit;, izkaži svoj patriotizem s podpisovanjem četr. te?a Vojnega posoiila.
Varčujte za četrt« Posojilo Svobode!
današnje diplomate. Evropa ]>«.-trebuje danes pravično jmiitiko. ki ho popolnot.u, poim tla na stran stare smeti.
Treba je lj;tdi. ki so globoko prepričani, da je treba položiti to-melje za resnično novo Kvr-ipo. i '-rez radikalni^ izpreinemb pa kaj *a!cega s]>loit i i m.igoče.
Pt otesljonaini diplomati vidijo v ustvarjenj'? novih držav znanilce novih težkoc. Brez vsak<*<?a preduločega poznavanja <zen pi-ja in statistike se morajo sedaj i>«'čati z -Iu«:oslavijo in Či^ko. Xi-eesar kot nove zmede, si mislijo. Diplomati pa ^o bili narejeni za narode, ne pa narodi za diplomate.
Ce bo habsburško cesarstvo pre-nebalo obstajati, kaj se bo usivarilo tta njeira mestu.' Priznavamo, da je problem zelo kompliciran ii^ težak. 1'omeni namreč likvidacijo starega sveta, ki je vladal" skozi stoletja tako številnim generacijam. Xastale bodo iežk<x-e. porti-dili se bodo boji a u>j>eii bo .<oi i-sfeit. KftčeMto lahko s povdarkom da bi ne bila To taka nesreča, kot če hi zavezniki rešili Avstrijo ter dali njej ali pravzaprav Nemčiji njenih sedem narodov.
Ali se bojite, da bodo nove dr-ž;:ve sivtiiščo revolucijonaniega nemira ' To ni vrjetno. — temveč bodo nasprotno novi narodi t^ilo"-ni podpira tel j i progresivnih ali naprednih misli, političnega ide ala proste demokracije in drnžab^ ne enakosti.
3le<'.sebojno rjizninrje- med Češko. Ogrsko iti Jugoslavijo zahteva skrbnega .študiramja. Tukaj ne moremo obja/iti več kot le par migljajev.
Splošno razširjena je tr<Htev, tla ima velika svetovna vojna svoj glavni vzrok v dejstvu, da je Xom-'ija uničila ravnoH-žje .si! v Fvn.-.pi. Ovr vzroka sta. radi katerih se j;> ravnotežje sile v Evropi razbilo na kosce. Prvi vzrok je {bila nadvlada Xeuicije nad Av-Jstrijo ter obnovijenje s ve t eg; i ! nemškega cesarstva. « katerim Me vključilo Italijo v trozvezo. Xa ! predvečer novega stoletja je Pm-jska".kontrolirala v pojitičnem o*ci-ru dve deželi, nemško federacijo in Avstrijo^ torej vtč kot 110 mi-ljortov ljudi. Nemčija je bila vodilna kontinentalna sila. Ihugič 'pa je Nemčija uničila nadaljni po-L'oj ravnotežja sil v Evropi s tem. j da je udrla v lieltrijo. To ^e za dalo evroj»s];enii^ ravnotežju sile I zadnji udarec.
| Ali pa je ravnotežje sile sploh ! 'kak faktor v modemom državni- : st-vu 1 Xe. to je relikvija -starega * ! režima. Preveč umetni značaj ima ] je prestarinsko ter je -vzraslo iz';] predsodkov pret-ei^lih generacij, i I Proučevalec dipl o matične zgo-ii
katero pa se je pozneje brez usmiljenja raztrgalo ter prisililo plačati vel kansko vojno odškodnino.
Nemec vedno zat.pa v samega sebe. On ve. da sme prelomiti svojo li^sedo kadarkoli se mu zdi prilično.
Zanj je laž čin rednosti, če gre pri tem za korist države.
Ostali svet pa je vse to že davno izprevideT. Zavezniške sile so postopale z zagotovil: von Hertlinga natančno na način kot so bila \redna. Po miru v Brest-Litovsku in Bukarešti ne bo nikdar več nobena vlada verovala niti najmanj v nemške obljube, če ne bo vna-prejnudilo ter dalo na razpolage poinili jamstev za iz vršenje teh «»b-ljub. —
Von Tlertling je izjavil, da se je Nemčija odpovedala osvojeva njem, a njegove l»esede niso imele v sebi ni kake prepričevalnosti. ')an potem, ko je govoril Hertling pred glavnim komitejem nemškega državnega zbora, je imel podkaneelar Paver nagovor pred islo zbornico, v katerem je surovo izjavil, da morata brestlitovska in hu-kareška pogodba obveljaviti in obstajati. Rekel je. da se ti. dve po-iiodhi ne sme podvreči reviziji od strani kake splošne mirovne konference.
Prav gotove se ju bo nikdar predložilo kaki splošni mirovni konferenci, dokler bo Nemčija v statin kaj takega preprečiti. Nemci ne gojijo za sedaj nikakih ambicij, da bi dovedli do miru potom poprave. Njih edina mirovna ideja je ona kompromisa, potom kate-icga upajo ohraniti največji del po krivici pridobljenega plena.
Jadikovanje koncelarja von Hertlinga glede slabih manir in hrezsrčnosti sovražnikov Nemčije bi bilo smešno, če bi ne bilo tako — tragično.
Tragedija pa leži v tem, ker nemški* duh ne more spoznati dejstva. da je izgubil celi zunanji svet vero v nemško poštenost ter v nemški rešpekt do samega sebe.
Nemci ne priznavajo nobenega drugega zakona kot prisiljenje, nobenega razsodnika razen meča. Nemci pa se bodo morali konečno podvreči miru razuma in pravičnosti ter plačati kazen za zločine.
To pa >e bo zgodilo šele teda.i, ko bodo izvedli zavezniki svojo silo do skrajnosti, katero so obljubili izvajati do konca.
Umirajoče cesarstvo
> i Spisal dr. Bogomil Vošnjak.
(Nadaljevanje.)
iMmajski kongres je pomenil intervencijo v duhu reakcije ali na-zadnjaštva. Upajmo, da je intervencija v duhu napredne demokracije mogoča v sedanjem času. Mogoče je. da bo intervencija v avstrijske zadeve potre lin a v namenu .pomagati narodom, da se otresejo njim Zoprnega jarma. Av-j s-trijsko cesarstvo W]doh ne obstajaj več. Habsburžani so sami odj»ra-' vili cesarstvo, da se pokore iMa-j džarom. Avstro-Ogrska ni sedaj! več monarhija, temveč je Avstrija! in Ogrska. Avstrija je izgubila svoje pravo suverenost, ki se dejanski nahaja ne na Dunaju, temveč v Berlinu. Velike zavezniške sile bi morale sprejeti vsled tega' princip intervencije. Vm^š«'.ti !u se morale v avs+ro-ogrske zadeve j kot so se velesile nekoč vmešale, v zadeve Turčije. T rob a je akcije j ne pa čakanja iu opazovanja. I Diplomacija je zelo konservati-J ven posel. Diplomati v splošnem; ne ljubijo politike ljudi, ki so stvaritelji reformnih dob. Dipio matični radikalnem, kot ga je izvajal Napuleoai T., bi ustrahoval'
Usta j a v Indiji.
Simla, Indija. septembra. — Veliko oseb je bilo ubitih v Kal-kuti in Madras tekom nemirov, k", so se pojavili v teku zadnjih pai dni v teh mestih. Vstaje je zatrl* policija v družbi domačih oddelkov Indijske obrambne straže.
V K^l ku t i : so. se4 ^/š U i	;
miri, ki so imeli svoj izvor v ne-
Pri spahnepfu in ^d^ob^^enj^
▼drgnit« takoj s Dr. Rlcbt«r-)evcs
PAIN-EXPELLER
V r .bl te 5C ]«t prt alovsiuklk Moik ta prit joblj«n kot douttč« srcldvo.
Jedi no pravi s rarstreno raanko ridm -
■ t AorwctrrBR^ co. H-»0 Willow Rim, Nnr Y«*. K h
stare tendence j>a še vedno žive. V angleškem javnem mnenju ne vlada še močna in neizpremen-J Ijiva votja do razkosanja Avstrije i v slučaju zmage zaveznikov. <><1-ločna volja te vrste pa je absolrrt-, tio potrebiia. V drugačnom sluča-; iu obstaja nevarncust. da bi slabotna odločitev od strani zaveznikov rešila Avstrijo propada. An-
■	je najmočnejša država med zavezniki in ker je v financijelnem
■	in političnem smislu resnični vogelni kamen zveze, bi morala tudi ona prevzeti vodstvo pri bodoči uravnavi.
Anglija je bila vedno prvobori-telj neintervencije. Ali je ta prin-eip še dandanes merodajcji 1 Absolutna avtoriteta državne suvere-nasti je izginila in če hočamo u-stvariti r^cr»ično evropsko družab-ništvo, se ne smemo bati povdarka
■	pravice, da se vmešavamo v zadeve države, kojc javna prava ali pra\-zapraiv, koje javne krivice po-poinoma nasprotujejo boljšemu ei»orazumn in boljšemu razmerju med-narodi. Kršitelja miru je ^re-
ba kaznovati v interesu vsfta. #
Pričetek moledovanj
—T ..
Govor državnega koncelarja von Hertlinga pred glavnim komitejem nemškega državnega zbora je bil j»oln sa m o pom i 1 ova 1 ni h in samoopravičevalnih fraz. Bila je to dolga lamentacija gle<ie ]>redme-ta, da se je nemška stališče in nemške namene izza leta 1914 kruto in fa'aln© napačno razumevalo.
Hurtling — mračni bavarski filozof — ki je zmešal svoje last no oljnato katoliško pobožnjaštvo z brutalnim krvavim in železnim cinizmom Bismarcka, pripoveduje svetu še enkrat, da je bilo srce Nemčije še vedno na pravem mestu.
Le nepričakovani dogodki kot kršenje belgijske nevtralnosti ter uničenje Rusije so baje ustvarili nesrečni utU. da je potegnila Nemčija meč v drugem namenu kot v onem samoobrambe.
— Nemčija, — tako nesramno trdi njen kau<wdar_j« v zasledovanja ter zlobnega napačnega predstavljanja. Kadar ]-'a išče Nemčija pravičen in razumen mir, pa trdijo zavezniki na podlagi zemljevidov, da upa z mirom obraniti nekaj svojih sedanjih teritorialnih pridobitev.
Čudna stvar je za 44pravičnega'' nemškega državnika, koj^ga ^ ž- pi so polni plena, stopiti naprej ter ponuditi mirovna pogajan ja. Nemška psihologija je prav posebnega značaja. Nemci mogoče razumejo same esbe. Njih lastne duševne in moralne omejitve pa so ta-; ke, da ne morejo nikdar stopiti v umstveni krog ostalega uveta.
Ko je rekel von Hertling, da je pripravljen skleniti mir brez —! aneksij in vojnih odškodnin, je mislil, da ga bodo narodi, ki so v vojni z Nemčijo, prijeli za besedo. Mislil je to eelo vspričo žalostnih 6kušenjj*r Rusiji/ ki je sprejela izjavo nemškega državnega zbora glede miru brez aneksij in vojnih odškodnin za polnovredno stvar,
Zakaj se borimo?
"Mi ne želimo nikakih osvojevanj, nikake nadvlade, nikakih v .jnih odškodnin in nikakega povračila za naše žrtve. Mi smo le eden izmed prvobojevnikov za pravice človeštva. Zadovoljni bomo, ko se bo te pravice napravilo tako varnim, kot jih moreta napraviti varnim \era in prostost naroda".
Predsednik WILSON.
Priznali smo že neodvisnost čeho-slovaške države. Naš predsednik -e je izjavil za prosi o in neodvisno Poljsko. Zaobljubili smo se ob-i;oviti Rusijo kot narod, ki bo spoštoval samega sebe. Zajamčili smo /o pet no obnovitev Belgije.
Izpolniti moramo svoje obljube in svoja jamstva. Zmagati moramo n- za kratek čas, temveč za vse čase. Da pa zmagamo v vojni, moramo poraziti Nemčijo odločilno na bojnem polju.
Da zmagamo v vojni, moramo posoditi denar — vaš denar — moj denar tcs denar, ki ga moremo — vladi, da opremi vojake. 1? rad i ladje, za prevažanje slednjih, tla prehranja, da izdeluje muniei-jo, topove in opremo zanje. Staviti moramo na polje ameriško armado, ki bo dosti velika, da požene Nemce nazaj onstran Rena — nazaj v Berlin, če potreba.
Kupovati moramo Liberty obveznice po naših skrajnih mejah — za zmago, ki bo zagotovila prostost sveta.
Kupite svoje obveznice še danes — največja obveznost so. ki jo morete kupiti.
Mal položi dar - domu na oltar!
Za armado, za junaškimi iu umirajočimi ljudmi, stoji narod.
\arod. oni stoti!- milijonov, ki se zavzema za to. za k;ir se zavzema armada. Zato se ta armada tudi bori in umira.
Ta armada se nahaja globoko sredi dima in vrišča bitke, ker se nalmja tritisočmilj od njenega doma soroden narod, ki smatra prin-eipije človeške prostosti za svete. Ta narod je enega duha in njegova armada je ena roka.
Ta narod predstavlja vero in posvečenje eni osnovni stvari. Armada je orodje, da se to osnovno stvar udejstvi in to kljub neugodnim prilikam ter vedno preteči smrti.
Ne zadostuje, da se človek uda v stvar, da privoli v boj ter pu-si i armado oditi. Odgovornost, preiskušnja in bistvo vere. katero se .ie toliko časa smatralo za nekaj ugotovljenega, se šele pričenja. Kot e bori armada neumorno in brez odmora, tako se mora narod posvečati samega brez odmora in brez oddihijaja.
\rruada sama zase predstavlja le skupino mož. ki so oboroženi, i i pa ne poznajo nobenega posebnega namena. S svojim narodom v • zadju pa armada živi ter je v posesti plamenečega duha in stremljenja. ki je ne bo zapustilo in ki se ji ne bo izneverilo ali se uklonilo pred kako zapreko na poti do zmage.
I/ vsega tega pa se poraja Posojilo Svobode kot nekak simbol.
To posojilo je le reflektirana slika narodne vere v človeško prostost ter obenem tudi merilo narodne vere. Ce je to le mlačna vera. ohlajena vsled številnih pridržkov, vera polovičnea sprejema, vera. katero se sprejme in zopet odloži v lahkih trenutkih, potem bo tudi dajanje slučajno in malenkostno.
L potom čudesnega žrtvovanja, dajanja, dokler ni telo izčrpano ter duša izmučena, le potom skrajne predaje v roke neomadeže-\anemu namenu more postali volja naroda do prostosti pregibaliu. sila čudesnega pomena.
Milijonom, ki bore veliko bitko v Franciji, bo pomenjalo Prf>o-,i lo Svoln.de zagotovilno besedo preko neštevilnih milj.
Liberty obveznice so obveznice v več kot enem smislu. Predstav ljajo namreč narodno jamstvo, njega dano moško bt-sedo.
Z;t one. ki so ostali zadaj, pomenjajo tudi žrtvovalni altar!
GLAS NAKOPAJ. SEPT. 191S
*
WHITE HOUSf .
washinotom
\ ^
Ae^^lt /tZrr* j&S amy ^ ^^
y	urzT- ep —
H+J0	ifaz^ dfcr	^ cjiLcs* -
f&oč fino /£	aits
Ta prostor so poklonili tisoči do-tnoljnJNuh poepeimMjov očiščevanja a Liberty posojilo.
LIBERTY LOAN COMMITTEE
Second Federal Reserve District 120 BROADWAY, NEW YORK, CITY
Slovenska-Hrvatska Zveza
v Združenih Državah Ameriških in C&nadi.
Ustanovljena 1. januar-	U^lVv
ia 1903 v Calumet ^[gHZ]^ Inkorporirana 11. junija
Michigan.	^fS®^ 1906 V d"aVi MiCh*
GLAVNI OD BOB:
PrediMnlk: FRANK OREUORICH, Box 29. Dodge v lile, Mlcb. fudpreilsedulk: UCuBiiE KOTZE, 115 Graut Avenue, »relet*, Mlaa Prrl tajnik: aXTO.N GKSH11L, Borgo Block, Calumet, Mich. Zapisnikar: MATH I AS OZANICU. Seventh Street, Calumet, Mich. Blagajnik: VINCENT AICUANA3, t int Nctional Bank, calumet, lOch,
NADZORNI ODBOR:
I nafi&jrnik: ANTON GERZIN, Eveleth, Minn. II. n*il«orn!fc : JOHN B. MALNAR, Calumet, Mich. III. nadzornik: PAUL SHALTZ, 209 Seventh St., Calumet, Mich.
POROTNI ODBOR:
I porotnik: MATH. ZGONC, Bor 423 Ely, Minn. II iKirotntk: V1EJEM MIHKL1Č, Calumet, Mich. III. porotnik: FRANK: LEVSTIK, Box 103, Aurora, Mine.
POMOŽNI ODBOR:
JOHN K AM RICH, 417 Osceola St., Eaurium Mich. LUK AS STEFANEC, Calumet, Mich. MAHKO JOTICH, Calumet, Mich.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
UR JOHN S STEFANEZ, 268% First Avenue, Milwaukee, WTa
ODVETNIK:
ANTHONY LUCAS, Calnmet, Mich
■ -J
Opomba.—V>a dopisovanja, kakor rudi spremembe Planov In članic
Daj ne pošiljajo na plavnetra tajnika: Anton (Jeshcl, Slovenlc Croatian Union. Borjro Block. 5th St.. Calumet, Mich.
Denarne poSUjatve uaj ne i»ošll.1njo na blagajnika • Vincent Arbattai Href National Bank, Calumet. Mich.
ProSnJe za novo pristople člane in Planice naj se pobijajo na vrhovnega sdravDika : John S. Stefanez, 208^ First Ave., Milwaukee, Wis.
Vse pritožbe naj ne pošiljajo na predsednika porotnega odbora! Math Zfronc. Box 423, Ely, Minn.
i
Uradno plašilo: GLAS NARODA.
ftLA3 KARODA, 28. SEPT. 191*
RAČUN SLOVENSKO-HBVATSKE ZVEZE
od dne 31. decembra 1!»17. do dne 1. julija 191*.
SKUPNI DOHODKI U ot o vina dne 31. decembra 1*»17	55.016.82
Dohodki "oti 31. dec. do 1. julija 191s	20.661.91
—-•
Skupaj	73,678.73
Skupna izplačila od 31. dec. do ]. jul. 191,s	19,784.80
Preostanek tint1 30 junija 1918	ofi.893.93
UL015E PREM OŽE \\T A
Premoženje v obveznicah	26.918.7"»
Naloženo na bančne certifikate	13,000.00
Naloženo na Saving ace.	11.000.1)0
Na čekovni promet	4.3on.fi6
Ročna blagajna blagajnika	319.52
Xa posojilu pri dr. sv. Jožefa ši.	! 300.00
Skupaj	r.:».^93.9::
IZKAZ ČLANSTVA Število članov dne 31. decertibra 1017	1604
Število članov dne ] julija ]*»1>	1(547
Napredek	^^
IZ GLAVNEGA URADA SL0VENSK0-HRVAT. ZVEZE. T
Xn zadnji konvenciji v Eveleth, Minn. od dne 19. avgusta 191^ do dne L'!, avgusta 191,v j*, bil sprejet v pravila <"-len. kateri je stopil takoj v veljavo glede članov, kateri stopijo v armado najsiho-de prisilno ali dobrovoljno.
Poleg sklepa zadnje konvencije postanejo v>i člani, kateri se nahajajo v armadi, "pasivni člani" in so prosti v-eh pristojbin društva in zveze. V slučaju smrti »o opravičeni le do štirideset odstotkov njihove >mrtninUse zavarovalnine. Dalje niso opravičeni ijc Jo bolniške niti .In odškodninske podpore.
smislu sklepa zadnje konvencije se inore ustanoviti posebni sklad za v vojski padle člane, iz katerega se bodejo plačevali deleži za v vojski padlimi člani, kakor dovoljujejo tozadevna pravila.
V isti sklad polog sklepa zadnje konvencije >e more razpisovati posebni asesment na vsakega aktivnega člana po 10c. na mesce, do-Klor bo trajala vojn;, in popolnoma končano vojno razmerje.
I o rej v si društveni tajniki so prošeni, tla to vpoštevajo. V me-s.'-Mi oktobru bo razpisan ia posebni ašesment zraven rednega ases-menta. katerega mora pla'ati vsak aktiven član ali članica, ne gle-le za koliko je zavarovan.
Dalje so prošeni društveni tajniki, da lakoj naznanijo vsakega čtana. kateri je pozvan v vojaško službo, na gl. urad zveze.
\ take Člane se mora takoj odšteti o.l članstva in asesnicnia. "seru tistim, kateri -e nahajajo v vojaški službi in imajo lisie plačane za dalj kakor do 1. septembra, se mora povrniti vse, kaf imajo dalj plačano kakor do 1. septembra 191 s.
A nton Geshel, tajnik.
■namreč $300.
Br. Lavrič predlaga. vsestranski! podpirano, da naj bo poroštvo glavnega tajnika $5000.00. i Vrši se tajno glasovanje. | Z;i tri t is. h- 1<; glasov, za pet tisoč IS glasov. Predlog br. La-vrič sprejet.
J*r. Lesac jiredlaga. V. Ožanič podpira, po starem pet sto.
>> sprejme.
Poroštvo gl. blagajnika. — Br. Gerz"č predlaga, vsestransko podpirano za staro poroštvo, namreč
deset t isoe.
j 1>>\ skala jiredlaga. vsestransko podpirano, da ima gl. blagajnik pet in dvajset tisoč poroštva. 1
Se vname krajša debata, v ka-tero [k»> že vet"- delegatov. in se po krajšem debatiranju br. (ierzin svoj predlog umakne.
Hr. Maiko predlaga, br. Lesac podj>ira mi dvajset tisoč.
Br. Panian predlaga, da naj bi se gl. blagajnika stavil,, pod poroštvo vedno po svotah. katere on representira od časa do časa.
\ s«»stransko podpirano. Se v name krajša debata, v katero poseže več delegatov in da na tajno glasovanje.
Kezulfata volitve j«* sledeči: za dvajsel tiso," o glasov, za 2"» tUoe 27 glasov. Sprejet predlog brata 31. Skala.
Bond preyed, nadz. odbor:). — Br. An. Rožič predlaga, vsestransko podpirano. za dva tisoč.
S.- sprejme.
'/.-.i 11 ruga dva nadzornika enoglasno sprejeto po starem za pet sto vsaki.
Za porotni odbor po starem in sicer predsednik por. »te pet sto. ostala dva j>o dvesto petdeset.
Vrhovni zdravnik en tisoč dolarjev poroštva.
Predse Inik čita došla psma ir brzoja^e governerja države .Michigan. Karla Zgonc v Chisholm. governerja države .Minnesota, dr. št. 14. Dodgeville. Mich.. Fr. Po l>ež Manistiipie. Mich, Petra Pa-sich Larium. Mich.
Br. Zgonc predlaga, vsestransko podjiirano. da >e pošlje brzo javno čestitko konvenciji Zapad-ue Slov. Zveze v Colo. Springs Colo.. ill se brata P. Shaltza iiue-nuje. da isfo odpošlje.
Predsednik zaključi dopoldansko sejo ob 12. uri opoldne.
vencev in Hrvatov in to ne več kakor dva izmed enega in .istega društva.
Se vname mala debata.
Hr. Mibelčie je proti temu.
Vsestransko podpirano. Vrši se tajno glasovanje. Za jiredlog br. Lesae 16 glasov, za predlog brata Mihelčrča 20 glasov.
Ker se pronadje. da je bil oddan en glas preveč, s.- sklene ponovno voliti. Rezultat ponovne volitve je sledeč: za tla 13 glasov, za lic 21 glas. — Predlog brata Mihelčič sprejet.
Br. Kotze predlaga. da naj >e doda točki 2:t. da glavni, odboi Ma.i lie hi imel zborovat \n;ik me-razen, ako je to potrebno.
^"name se krajša debata.
Br. Malko predlaga, podjiirano po več delegatih, da se vršijo seje vsak mesec le. ko je potrebno.
Br. Ožanič jiredlaga. vsestransko podpirano, da se vršijo seje vsak mesec.
Vrši se tajno glasovanje. Za 22 glasov, ne 13 glasov. Predlo« br. Ožaniča sprejet.
Hr. Lesac predlaga, <la se pre ide na čitanje pravil.
Se sprejme.
1 »i*, konvenčni predsednik povila rja. tla se gr<* za plaeo glavnega tajnika.
Br. Skala jiredlaga. da se plača #125.00 mesečno. Vname se krajša debata, v katero poseže več delegatov.
Br. Lavrič predlaga 110.00. Vrši se tajno glasovanje. Za 110 — 20 glasov, za 125 — 13 glasov. — Predlog br. Lavrič sjrrejet.
Plača gi. zapisnikarja. Br. Levstik predlaga, podjiira br. Panian za -f 15.00 na leto. Br. < hop jired laga. br. Stiglič jiodpira -25 letno
Vrši st* tajno glasovanje. Rezultata volitve je sledeči; za 15 — 15 glasov, za 25 — 17 glasov. — Predolg br. Chojia sprejet.
Plač gl. blagajnika. Br. Prijatelj predlaga 125 dolarjev n leto Podpira br. Smolič. Br. Kotz< predlaga 75.00 letno. Br. Matke j>odpira. \*i-ši se tajno glasovanje Rezuliat vol'tve je sle,leči: za 12-" 17 g i sov. za 7,~i — 10 glasov. — Predlog br. Prijatelj sprejet.
Plača predsednika nadz. odbo ra. — Br. Skala predlaga 25.00 let ne plače; br. Hočevar podpira. — Predlog enoglasno sprejet.
Hr. -lotič preilia« ostalim dv -m nadzornikom 10.00 letno. - Vse stransko podpirano in enoglasne sjirejeto.
Plača porotnega odbora. Pred lagano za predsednika porote 1;" letno mlaadvmiats .. ..1 letno, ostalima dvema po 10.00 h-tuo. Enoglasno sprejeto.
Predsednik da 10 mint odmora Po odmoru predsednik poklič* delegate k redu.
P»r. Chop jiredlaga. M. Ožanieli podj> ra. da naj vsak delegat, kateri ima kako |iritožbo. jo izroč-zveznemu porot n. odboru v reši te v. Ako je ne da sedaj. >.<* Ute rit bo vpoštevalo.
Se sprejme.
Br. liregoriidi j»redlaga. da s> oni predlog gle^le place gl. tajnika. ki je bil zaključen na četrti seji. zruši.
Podpirano po več delegatih in se enoglasno sprejme.
Br. KambV- jiredlaga. vsestran >ko ]>odpirano. da se pod člen 9 stavi tudi plače ali dnevnice gl od boni.
Se sprejme.
Br. <'hop predlaga. V. Ožaiiič podpira. £4.00 na dan. br. Panian jiredlaga. Shaltz podpira in obenem pristavlja 5 dolarja za 8-ur-
no delo.
Br. Geshel po vda rja. da naj t>! se onem odbornikom, ki so oddaljeni. plačalo ravno tako kakoi članom konvencije. Podpira br. Arbans.
Br. < "hop umakne svoj predlog
Po krajšnem razmotrivanju se sklene na predlog br. A. Geshel vsestransko podpirano, sledeče dnevnice: Odboru plačuje na sledeči način:
Vsi odborniki, kateri izgubt svoje delavne mezde, dobe jf6.0(> dnevno. Odbornikom, kateri j»n ne izgube dnevne mezde, se plača po >'2.50 za vsako sejo.
Se vname mala debata, in br Prijatelj predlaga, podpirano jio več delegatih, da se načrt br. Ge-sheia sprejme, ker br. Panian svoj predlog umakne, je predlog lir. Prijatelja enoglasno sjrrejet.
-Ta m če vi ne gl. odbora. — Poroštvo gl. predsednika. — Br. Lavrič predlaga, vsestransko podpirano. za tisoč poroštva gl. predsednika.
Se sjirejme.
Br. Lesac predlaga za 'podpredsednika $500. Se sprejme.
Br. M. Ožanieh predlaga, vsestransko podpirano, po starem, —
PPAVILA PASIVNIH ČLANOV, SPREJETA NA 10. REDNI KON VENCIJI V EVELETH, MINN.
Pasivni člani morajo p.Mati \>i tisti, kateri -»topijo prosiovolj-j no ali pri^dno v armado Združenih držav.
Pasivni člani so prosti vseh asesmentov pri društvu in zvezi toliko časa. dokler zopet ne postanejo aktivni člani.
Pasivni člani so opravičeni le do štiridesetih odstotkov od smrt-jumske zavarovalnin-, niso j>a opravičeni do bolniške in ne do po-jšivodninske podpore, in sploh pobene podjiore. izv/emši. kakor zgo-[raj omenjeno.
\ sik eian o»> času vstojta v vojaško slžbo se mora zglasiti j>r» »ajniku svojega društva. !)rušt\eni tajnik ga mora takoj naznanili na glavni ura 1 zveze'kot pasivnega člana.
Pasivni člani zamorejo ostati pasivni člani le za časa vojne in dokler se poravnajo vojne razmere. Takoj ko se jiovrnejo k svojemu društvu, morajo narediti prošnjo za zopetni sjirejem in takoj postanejo aktivni člani z vsemi pravicami in dolžnostmi kakor pred \ojno.
Pasivni člani, kateri se jn-iglasijo za zopetni sjirejem. se sprejmejo v isti razred in pod isto starost, kakor so bili pred vojno.
Za pokritje izplačil zavarovalnine pasivnih članov, kakor določeno v tem členu. s . razpisuje posebni asesment na vsC* aktivne čfa-po 1 (Je. na mesec
V	slučaju, da isti ne zadostuje, ima glavni odbor pravico naloviti toliki asesment, kolikor bode zadostovalo za pokritje takih iz-Iplačil.
Pravila pasivnih članov stopijo v veljavo dne 23. avgusta 1918. i:i ostanejo v veljavi toliko časa, da bo vojna in vojne razmere |<o-polnoma končane.
Kakorhitro bod . vojne razmere poravnane med bojujočimi se drži'vam:. sn pravila jiasivnih članov suspendirana iz pravil SHZ. in prestanejo biti pravomočna.
Zdolaj podpirani glavni tajnik Slovensko Hrvatske Zveze, iz pričujem, da s,, predstoječa pravila za pasivne člane pravilno sestavljena iz sklepov in zap snika desete redne konvencije SI1Z., država-ne v E velet h. država Minnesota, od dne 10. avgusta do dne i'4. avgusta 101 s, vštevši prvi in zadnji datum.
Za resničnost te izjave potrjujem z lastnoročnim podpisom in uradnim jiečatom SJIZ.
V	Calumetu, Mich, dne 17. septembra 1918
(Pečat i
Anton Geshel, gl. tajniK SHZ.
'Razkosanje Avstrije'!
i
roHitr s Week Iv r __
-\vstrija ni dežela ter ni še ni j -I n- bila. Una je tiianstvn. Veči-••'< narodov. \/. katerih je sedaj seta vi jena. je ineda >avoje lastne držav. in oje lastne civilil<a< ijc src' -Tja. presno je prišel kak U; t.-lju' :>iiit, <la jih pobrje ter jun zaui'wi v-a!.o jiravico. Najdražji -•n 11 -: i narodov s#.-ilaj je dobiti svoje ilržave in dež»dc iiaz.aj. I)o-inliiio navdušenje, ki je bilo do!«-o časa tlačeno, daje njih sa-.ljaiu cilj in ojrenj. Ki bo dovedel pozneje do s-popadov. Če se fir-t ognja ne bo mf»dro vodilo. Pa kaj j" ta nevarnost v primeri z Ijjti-talnim sred^ijeveštvom habsbnr-l žanske vladne manjšine.' ( c po-{ meni dati prostost oaiim, ki jo za-1 služijo, razkosati Avstrijo potem • tem boljše. čim p'*eje se to
zgodi. Oni. ki se zanimajo u\ dej-s*\a. so ( pazili, da so Francija, Italija. Anglija in Združene države priznale Ceho-Slovake. Cc pomeni to izpnljenje bistvenih jieres iz staroga črnega dunajskega orla. je ^edaj le še v]>rašanje časjj. Z'*mljevi !i nimajo nikakih božanskih pravic proti človeški prostost i.
Ameriška ofenziva
Amerikanci so pričeli novo ofenzivo pri Verdunu. — Napredovali so za 7 milj. — Prodrli so skozi Hmdenburgovo črto.
Z ameriško armado v Franciji
26. septembra ob 9. uri zvečer. — Prva ameriška armada je danes zjutraj napadla med Mozelo in Aisne na fronti 20 milj, predrla Hindeuburgovo črto in napredo, vala povprečno 7 milj.
. (.'rta teče sedaj skozi gozd Forbes in Mantillos do rekkc Mozele
Število ujetnikov znaša 500. Po triurnem silnem artilerij-keiu obstreljevanju je pehota jiri jela o pol šestih zjutraj, j (davni napad je vprizoril v een-tnmm zbor, kateremu poveljuje generalni major Hunter Liget. Čete iz Kansasa, Pennsylvanije in Missouri so jurišale navzlie hudemu odpora pruskih gard ter
inunski kmetje, ki so postali vsi vzradoščeni vsled uspehov zaveznikov na Balkanu, so se jn-ičeli ujiirati nemškim in avstrijskim oblast i m.
Xa številnih mestih so se pojavile ustaje in rumunska vlada je j)o-slala na Dunaj in v Berlin svoje odposlance, da izjirosijo Oil pravljenje nemške in avstro-ogrrske vojaške vlade na Rumunskein.
Kumunska vlada j^lzja\ilat da ni v stanu zajamčiti vzdržan je miru in reda, če se ne bo privolilo I v zahteve, ki imajo namen preprečiti krvave spopade.
i Vsak osel imenuje one ljudi pametne, ki so tako neumni, da so istega mnenja kot on.
*	c-
*
Zavist, drugih dela veliko ljudi bolj srečne kot pa njih lastna za-dovoljnost.
zavzele Varennes, Motblinville. Vauquois in Cheppv.
Tanki so izvršili odlično delo pri Varennes.
Naši aeroplani so imeli j.opolno nadvlado.
Nocoj pritiskajo naše čete za staro nemško brambno črto.
Zavzeli so bili Malancourt. Be tvincourt. Monfaucon in Dajjne-
VOUX.
»
Rumunski položaj
---
Položaj na Rumnnskem vznemir-, ja v veliki meri Nemce. — Ustaja: kmetov vsptričo vesti zmage za-1 veznikov na Balkanu.
Rim, Italija, 26. septembra. — Soglasno z informacijami, katere je sprejelo tukaj, je postal položaj na Kumunskem zelo vznemirjajoč za eentralne zaveznike. Ru-'
t ^
i rotni odbor sestoji. U treh na konvenciji izvoljenih članov. Porotni odbor razsoja kot druga instanca pritožbi' iz društvenega ali Zvezi-nejra razmerja potem ko so bile že predložene prvi instanci v smislu teh pravil. Porotni odbor mora rešiti predložene zadeve v najkrajšem času. Svojo razsodbo naznani prepirajočim se strankam pismeno in priobči razsodbo v glasilu, ko je ista rešena od njegove strani. Če ni tožite!j ali toženec zadovoljen s katerim glavnim porotnikom, sme zahtevati da postavi upravni odbor za dotično drugega porotnika izmed članov S. H. Z., kateremu zadeva ni prav nič znana.
Predsednik porotnega odbora sprejema vse pritožbe ter vod? vso korespondenco, ki spada v njegov delokrog kod priziv na drugo instanco. Vodi natančni zapisnik vseh pritožb in razprav ali slučajnih sej. Vse sporne zadeve mora naznaniti ostalim odbornikom ter isto razsojati sporazumno z njimi. < e je predsednik porotnega odbora zadržan iz kateregakoli vzroke d amu je nemogoče opravljati svoje dolžnosti, ga nadomesti prvi porotnik. V slučaju smrti odstopa ali ^odstavijenja predsednika porotnega odbora prevzame prvi porotnik njegove jiosle in je vodi do časa. dokler se izvoli novi predsednik porotnega odbora, ( lan ali članica, ki se po služi civilnega sodišča prej. ko ie bila istega zadeva predložena vsem instancam v smislu teh pravil, krši j>ravila n je po pravilih te Zvez? izključen za kazen iz društva hi Zveze ne da bi ga bilo treba zasli-'šati. Izključitev naznani takemu članu glavni tajnik Zveze potom registriranega pisma. Izključitev vstopi v veljavo s. dnem ko je kršil pravila v smislu tega odstavka.
Priziv na vsako višjo instanco razsodišča mora stranka zadovoljna z razsodbo instance ki je izrekla zadnjo razsodbo vložiti v teku 15 dni izvzemši priziv a na koti venci jo.
i
Oolžnosti vrhovnega zdravnika.
Točka HO A i se sjirejme.
Točka P» se sprejme.
Točka C t se sprejme.
Točka 1)) se spremne. Točita I" se sprejme.
Člen VII.
Točka .'»1. se sprejme.
Člen VITI.
Plača glavnega odbora.
Plača predsednika. Brat Mat ko 'predlaga $50.00 letne jdače. Brat (ierzin jiredlaga $7"».00 letno: brat Milulič predlaga posredovalni predlog za sto dolarjev na leto. Vrši se tajno glasovanje in rezultat volitve je: za $00.00 letno -glasov, za sTfi.tR) letno 15 glasov, za 100.00 letno 0 glasov; predlog brata (irzina sprejet.
Plača jiodpredsednika. Brat Kotze predlaga tJ15.00. brat Kanili ič stavi posredovalni jiredlog za staro plačo deset- dolarjev letno. Vrši se tajno glasovanje, result at volitve je sledeči; za .$15.00 ? glasov. za *10.00 1 glasov; predlo«r brata Kamliiča sprejet.
Plača glavnega tajnika. Brat Prijatelj predlaga- Kočevar |>od pira za $125.00 na mesec. -los. Panian predlaga $90.00. brat (irzin predlaga, Shaltz podpira za *1!0.-00 na me se mala debata, v kat« rn poseže več delegatov.
V ši se glasovanje. Za $90.00 12 glasov, za 8110.00 10 glasov, za $125.(X) 10 glasov; jiredlog brata Jos. Panijan sprejet. Brat Shaltz predlaga da s eponovno glasuje, podpirano po več delegatih in po-vdarje. da za to plačo ne bo mogoče dobiti tajnika. Vname se krajša debata. Brat Gregorič po-vdarja. da se še enkrat glasuje, ker noben predlog ne dobil absolutne večine.
Čita se pismo došlo na konvencijo od John Pislen. predsednika dr. št. 2-4. Se mu zakliče trikrat živijo.
Predsednik zaključi sejo točno ob 6. uri zvečer.
Zap.: Matevž Zgonc, Joseph Lesec Zap.: Matevž Zgonc, Josep h Lesec
Peta seja konvencije SHZ. dne* 21. avgusta dopoldne.
Predsednik otvori peto sejo točno ob S. uri zjutraj. Citajo se im<-na glavnih uradnikov in delegatov.
Navzoči so vsi.
("ita se zapisnik četrte seje in se po krajši debati sj "cjme na predlog br. Levstka z malimi dodatki.
Br. Lesac predlaga, da naj bi | se dalo h točki št. ti, da konvencija izbira glavne uradnike z večino glasov na konvenciji izmed Slo-'
sednika točka 17 se »prejme.
Dolžnosti gl. tajnika 5?. JI. Z. j točka 18 se sprejme.
a> se sprejme. b< se sprejme, i c i sesprejme. d ) se sprejme, ext se sprejme, f z dodatkom d'i se črta gl. odbor in se da upravni odbor se sjirejme. g se sprejme, h^ se sjirejme. i se sprejme, j"; s«-' sjirejme. k> se sprejme, 1) se sprejme, m se sjirejme. n) se sjirejme. o) se doda nova točka in se glasi; Tajnik ima jiolno moč. da izjilača vse bolniške nakaznice katere so pravilno izpolnjene in to vsaki čas. Se sprejme.
Dolžnosti gl. zapisnikarja točka lil se črta stavek do konvencije in se pristavi do splošnega glasovanja. Sjirejeto.
Dolžnosti gl. blagajnika. <;b'de. točke 20. se vname mala debata in se j^o dolgem razmotrivanju na predlog brata Orbanasa podpirano od več delegatih črta banka in se nadomesti s porazumno z u-pravnim in nadzornim odborom. ( Predsednik da 10 minut odmora. —
Po odmoru predsednik pokliče delegate k redu.
Brat Paul Shaltz poroča, da sta bila z bratom Ogničem na banki glede seštevalnejra stroja in da j<- isti na razpolago nadzornemu odboru vsaki čas. Se vzame v ua-znanje.
Dolžnosti upravnega odbira.
Točka 21. se sprejme.
Točka 22. se sprejme, i Točka 2H se sprejme.
Točka 24. se sprejme.
Točka 25. se sprejme.
Točka 20. se sprejme.
T o "-k a 27. se sprejme.
Dolžnost nadzornega odbora. .Točka 28. se sprejme jio krajšem ! razmotrivanju kakor čitana in se, 1 doda 28. točki: Ako zapazi nad-! zorni odbor kako nerealnost ali kaj ' sumljivega jiri poslovanju katera ga glavnih odbornikov, naj takoj ko ima dokaze v rokah obvesti glavnega predsednika in druge j odbornike; sklicati se mora izredna seja katera naj vse preišče, za-; sliši dotičuika ni ga ako je potre- i ba suspendira od posla. V slučaju,
Ida ne more nadzorni odbor priti do pravega zaključka pri pregledovanju knjig glavnih odbornikov in če kateri glavnih odbornikov ni zadovoljen z obtožbo nadzornega odbora in se čuti nedolžnega sme ena ali druga stranka zahtevati strokovnjaka da pregle-|da knjige ter poda svoje poročilo. Stroške plača S. H. Z.
Vsak nadzornik ima pravico v slučaju potrebo pooblastiti katerega drugega člana S. II. Z. da opravlja njegov posel. Kadar pooblasti kateri nadzornikov drugega čl j. na na njegvo mesto, mora mu dati pismeno in podpisano pooblastilo. katero mora pooblaščenec izročiti glavnemu tajniku, kateri ga hrani v arhivu. Za d*do pooblaščenca je nadzornik, ki ga imenuje sam odgovoren.
. Dolžnosti porotnega odbora. Po-
Piv-dsednik otvori sejo točno oh j 2. uri popoldne. ( ia jo se mimena glavnih uradnikov in delegatov. J Navzoči so vsi.	i
<'ita se zajiisuik tretje seje in se na j>redlog brata Kotze z malimi popravki sprejme.
Brat Chop jiredlaga. podjiirano po več delegatih, da naj vsaki samo enkrat ali dvakrat govori o enem in istem predmetu. Sjirejeto.	!
Brat Lani apelira na konvenei- : jo. da bi se vdeb ili nialeua izleta * jto eleznctn okrožju. Sjirejeto. da se o tem govori v jirostem času.
('len i>. gla\'ti odhor S. TI. Z., točka >. (davni tajnik čita načrt namesto stare točke 9. in 10 vname s«, mala debata, v katero ' poseže več delegatov in s,, po kratkem razmotrivanju na jiredlog brata Zgonc in jiodjiirano !>0 V. Orbanasu sjirejme točka, katero je čital glavni tajnik s ]>ri-| stavkom, da ako gl, tajnik uvidi da je nepotrebno da se porotni odbor vdeleži letne seje. istega pismenim jiotom obvesti da sej letne seje ni treba vdelcžiti. Sprejeto.	ji
GLAVNI ODBOR S. H. Z.
Glavni «>.|lii»r S. JI. Z. so: glavni predsednik, glavni po«l|ir« dscd-J nik. glavni tajnik, glavni zapisnikar. glavni blagajnik, troje glavnih nadzornikov in troje glavnih jiorotnikov. Vsi glavni uradniki! se izvolijo za bodočo dobo, ki se prične z dnem 1. januarjem r>o I konvenciji, ter drže svoje urade | dokler niso njihovi nasledniki j pravilno izvoljeni iti sposobnimi, pronajdeni.
(ilavni odtior inm j>ri Zvezi Jiaj-j višjo moč razven konvencije ali t splošnega glasovanja, ter oprav-j Ija in rešuje vse posle In zadeve med konvencijo. Nad člani, dm-j štvi in njih o<lborniki ima pojiol-j no moč in se mu morajo pokoriti v smislu jiravil. Paziti mora. da izpolnjujejo vsi člani, odborniki j krajevnih društev in glavni od-| borniki ustavo, pravila in zaključke splošnega glasovanja.
Seja glavnega odbora se vrši enkrat v letu in to v mesecu ja-f nuarju. pri kateri morajo biti navzoči vsi člani upravnega, nadzornega in porotnega odbora ako glavni tajnik uvidi da je porotni odtior ne potrel>en pri letni seji. naj iste pismenim potom obvesti da se jim ni treba jo udel. seje. fil. odbor odločuje na letni seji kot, tretja najvišja instanca in rešuje vse sporne zadeve. Glavni odborr je odgovoren za svoje poslovanje konvenciji, kateri mora poročati rt svoji m delu.
Točka enajst se sprejme. Točka dvanajst se sprejme. rI\»čka trinajst se sprejme. Točka »trinajst se sprejme. Točka petnajst se sprejire. Dolžnosti glavnega predsednika točka 16 so sprejme, a> b't c) d1 t) se sprejme.
Dolžnosti glavnega podpred-1
' T ČETRTA SEJA KONVENCIJE S. H. Z.
Iz Zagreba
t
\ft v:\T?<TT)A. 2.V *FPT. 101K
nih priprav. pi-t-iv itd. h' te^a razloga s,. ;«■ treba oiribati slabo pre /.r-ivrniii i-. naTlač i.iJi prostorov;)
v-».*ovati -, pre- bileira zavživanja I j'-«ii in pita-" ter prenapornega de-j h'. !;«-?• T t*! 11 tem	in nima!
dovolj U.IlHil'C.
i * r<M" ■ I .dežni do /daj še ni ni-j kreira /dravi!«.. liobtili. kakor | hitro opaii prve znake, naj gre ta-1 !*•»."} v |»o-.?» 'jo. v !;ateri naj »ostane, j dokler ni okreva!, trotova sred-. siVa. ka;era da zdravnik. pa zelo olajšajo -.rnpto.m
Koiif.-u.i mm i.ja dr. |;igg<. «1 m "knru primernega sre«lst\a. s kaici im lii -i- t.i j .i pn-prcdti raz-irjenje epidemi : izraža p;i upanje, da !»o bov/eu sla naglo, svojo p,.* si /oprt	š«. ; »redno!
nastane nindo vrcnif. ko poštam-j il'-ValllK-: v,i"-i .. i i rt sr izc i !i i j. >! komplikacije. ;;Us»i pljučnica.
Ka?OTi 23. p.vijatike.
Pariz, •_»<;. -epi Povelja. I i se.1 bij; naj-b"ia p1. nemških ujetji-! kin. 1 ažojo. da -o Avstiijci izdali navodila. da zadeto smrtna kiuA-n uj"ie avijatike kaierim ->c dokaže. da so iiie.taii v 'iihovili -rta!: '"•"■i<c p .ul:-( *;.;■•. i '»i >edii«» im-'''	vojask.*•_»■;« poveljnika s«-
iiia -i :
"Sovražnim aerojibinom. ki pristanejo v naš, .-ril. so nora nahraniti. dji l>i zopet odleteli. obvestilo. ako j" kateri letalec prisial. se mora takoj poslati brzojavnim potom. V namenu, da vojjštvk. mož l-iki in eiviino prebivalstvo delujem \ -so« lasju. me»ra krajevni vo-jasKi po\ "l jnil; ob istem časn poročali •» dej<t vu vojaške.uni po-vi'lj^ivu v Inomostu in Lincu. de želneimi guve-rnerju v So ] - h d i • in zand.rrmet ijs];cvnn poveljstvu. Va laljc razširjanj.' manifestov in pi ok'ai"a< -iovt ainili l< i.»!>m-v je /!«>eii, p: ti državi. V k le ale«', ki razširja take m:'::it\-ste. ali p.
/a-aei. t!j:|. u<»i. ->e p<i-tav!ja i-v«-n mej ',:• !>.;, odi,.-c... pr.iva ii se st,.;pr:i !;ri\irn zl<.-m;i. ' • s«-kaznuj;* > smrtjo."
X^ko trii!«" povelje do!«t«"a !« t. leeai ka>-n smrt na isli";di.
~~~ " —-——---i
<>n. i^i -e sann» /nradi pivpiraj prep ra. se ne l»rijr;i (|u<ti zm res. i
uie«».	'
* *
K(ir»r pravi. <l;i se i«»ra usr»da;i /.njim. je marioneta.	:
SLOV, DELAVSKA f^gR PODPORNA ZVEZi
UsUDOvljenadn« 16. avgust« ^ ^j^MgjpP^ lokorporirana 22. apriL* 1909 1908 z IZ.	▼ državi P«no
Sedež: Johnstown, Pa.
SLAVNI URADNIKI l
rtMMdalk: IVAJI PROSTOR, 1098 Norwood B'<L, Clerei«B4. UM«. Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. F. D. 2. Box 113. Weat Ne« Us. Pfc. filarni tajnik: BLAŽ NOVAK, 63-1 Main SL. JotuiBtown, Pa. L Pom. tajnik: FRANK PAVLOVClČ, (KM Main St, John^owm. Pa, a Pob. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Main Street, Conemancto. Pa Blagajnik: JOSIP ŽELE. «502 St Clair Are., Cleveland, Oblo
blagajnik: ANTON HOČEVAR. R. t. D i. Box *JS Bridgeport.
aato.
NADZORNI ODBOK: PrMMdaik aadaor. odbora: JOSIP PETERNKL, Box 93, WUlctf, Pa.
1. nadzornik: NIKOLAJ POVŠE, ir_»S Fabynn St. Titv V!et%% N S. 1'ittsburfh. Pa. aadaomik: IVAN CAOiBLJ, 881 B. 117tb PL, Garalaad,
POROTNI ODBOR: Pr*cndBik porot odbora: MARTIN OBEBŽAN. Bex T3. Ba«t MlatraL
L porotnik: FRANC TEROPČIČ. B. F. D. 3, Box 14«. Fort Smith. Arft l vorotnik: JOSIP GOLOB, 1918 So. I4tb St. Springfield 111.
VRHOVNI ZDRAVNIKI D». aOSIP V. tSAHSK, 848 B. Oblo SL, Plttabnr«li. Pfc
IRavai anl: 884 Mala 8L, JohntUwa. Pa.
URADNO GLASILO! "•LAB BA2QDA". 83 Cortiandt Street, New Gfty.
Cenjena drnAtva, ocriro^aa njib oradntkl. ao aljndno proieai, poiUJatt dopise naravnost na glavnego tajnika In nikogar drugega. Denar aaj ae pošlje edino potom PoStnln. ExprRanih. ali BanC-nlb denarnih ■akaxnlc. alkakor pa ne potom privatnih Čekov. Nakaznice naj m nastavljajo: Blaž Novak. Tittle Trust & (»uarautee in tnko naslovljene poSliJajo z mestOnim poročilom ne naslov gl. tajnta.
V. •Inčaja, da opazijo drnlitvenl tajniki pri porofllib glavneta ta^ alka kaka ponoanjkjjlvoatl. naj to nemudoma naznanijo urado fiavaeca cajntka. da ae v prihodnje popravi.
f Življenj«- nas n«"-i dosti -tvari iiL
sieer ponavadi «»b časn. k(» niina-
j ~ * -
i Vekikinir jr j.- rokf-1: Ta »"-lovk je izsrubil življenja. k«-r so ni hotel ]M>dvreei o]ieraeiji. na kateri l»i umrl.
li: -i 1 '••:••! /a i:asl.»\ -F Oil NA .fK.\'SYf?!j: i •:, i/ D ive p: l >i»i- -i ! a i.; Nova' c na 1'rimor-skei. . " . .[ » .n,: , tniiia va lii'ii s';.ipaj \ Sbeliovjjati«. Wis. M j ■»« : ;diaja l>aje nekje \ dr-/avi IV *; >v! v iv .i. Prosim eenj. rojake. <"-,• kdo \>« za njpoov na-sio\. .1.! ea hi nazji;iiii. ali aj si- p." -;aoglasi. 1' t. r *;-lmr 1 do-i:a i/ So:	r...\ 041
t 111 •"•( 1 land. \Vv...
Bomba rd irar.je Frankobroda.
London. iMJ. __ w-eraj so
a vija tiki metali honibc
l-'niii,..!)' ■>'. I '.vre! jenih je i.i. i" pet -(.V! a/ni!' letal. An »leži ]u>-vfe.šajo v-it i s\i,je .iero}>lajic.
A.nirh ;ki a.ij :iki imuii»: i(ii
ial. h tali- '-e v l.nhlu. milj j.:-
IfOV/:!;o<l;»...... k.i •!-uho ,1 K..
sol stalite,
\ zraku se je \ n« ! hoj. t.-k • ". katereoa «-ia hila unieena dva vražna a-rop!;,na. Trije 111»!^' i
ji se	na>!i.
Berlin, -ji;	<, .-..„., , J
•Uipadu p-.ro,-a ne!.;;k: vojni ar;-! slodeeer "
"Izmed so', raznih r><M*» ,'hino1-, ki so v prizori! i napad na J- ranko-hrod in Kaiserslanf-rn su pa,iti sfirje na tla. "	j
Triucrjeva zdravila uživajo že 30 let r^ndvadno zaupanje. — In to čisto po pravici, kajti vestnost izdelovweija dobiva zaupanje in posplošenje pri kupcih. Zdaj je bilo potreka nekoliko zvišati cene. — Mi srno se dolgo časa zoperstavljali naraM-auju t:eu vseh potrebščin in razpošiljanja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko zvišati cene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zJravil bo izprevidel, da mora tndi lekarnar plačati več, če srno mi prisiljeni plačati več in da temu na noben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovost in pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega odjemalca.
TRINER-JEV
ameriški Eliiir grenkega visa
ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen
i »voje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu.
I Trinerjev Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz erev vse za-
■	ostale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov,
■	ter uničujejo redno delovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobene
■	kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče
■	vino. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja žensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, se bo ▼aakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila.
V Vieh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodre vedno v pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revmatizmu, nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoč hitra in nspešna. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izvinjenja, napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog odstrani vso utrujenost. V vseh lekarnah.
TRINER-JEV AN TIP URIN je zelo uspešno in pomirjujoče antl-
{ septično sredstvo za splošno notranjo uporabo. Uporablja se za grgranje, izpiranje ust, izpiranje ran, uljes itd. V vseh lekarnah.
Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916.
1 — 1 --- ----- T« ■	y*5^3^555 r- -	- ■
Vestno zdravilo dela čudeže, j
m!" Anglija. Francija in Kusij;; U ih 1*>16. Francija irua nalogo se- 1 staviti i;;s."-!t. p«> katerem l»o narot' ,
i*alcst!ni vladni <au>c«;a sebe. To delo ho pre line1 posvetovanj, ki se hm],* \ kratkem vrnila.	]
Ko >.0 l.oljševiike oiilasti pre- , \ t i-' \ !;:<|o \ Ktsiji.	olijiivilc j
ve,'- ta.iaii' •iiplomatieiiiii li^lin. i/ ] i:;.''-: ;ii je tudi razvidno. <la s<> se ■ An^r'i.i'i Frane:ja in Rudija poge- . • H:e. da "o .\lei:-aiidr-. ta v A/.iji y p'-o-'a luki:. Palestina pa pod p!-k- j t I *. ra!o''i teh treh* držav. ! Ženeva, Sviea -JU. -..-pi. - r»l(. ; veljnik HTŠlvih «'t1 t cblmai-njiI L,- > io..a ji!. Si-nders i»i jo pobegnil iz • Na/i.r« ta malo prej. j»r< dno so s,-pri k zai« liiiirU-ke '->•;••. i«- j^iišei r
v < msrad.
"(» • '• a i/ turški ra ul. viicl^
i (sTa : t ■ :,jo da »e i><» San<lers |
\ i\i*ai!;e:u vrnil v Herliu.	j
Influenca
Fjlozer: c; nov.t prikazen. — Od leta 13F9 do 1892 je bila razširjena rr> celem svetu. — Počete^ bolezni.	i
\	s
xilb?.nv, V. V. l'7. sept. — Prc-hivajs?v«» v Mev. \ otski <ii*žavi ter J d iiiroil je ]u-i/mleto po influenci. vsi. ! ecs .- ji- državni zdravstyejii komisar Ilenaann N. liiir«s |:,1 , po>.( hne odredb'-,1, i Komisiji.nar pravi. <la je bakte-jrijt loška jirci^kava po!,a/.ala. d;t 1 !>olezna n ]iovzroča kak nov bacil. Ii bi opravičeval označenje '" >Da»iska. int:at :ica. kakor s.1 aa-vfino imenuje. Icmvcč ji- to tako-imenovau; PlcifTerjev baeil, ki je j'o\;o-o'i! od k ISsii 1SM2 hve-t o vu»» epidemijo.
Pravega vzroka te bolezni zi.lravni.ška veda š - ni dounala. j ,np;;ti pa - sme, da ga bo našla na dalj na labor;: tori en a preiskava. 1 Državni laboratc.rij in mnogi dru-| ii i ičihoratorji \>.tlijo obširno pre j i-»\iivo. J ii>"-<■!i;,:ija pr- iskava je ■dognala, so simptomi večinoma | 'slični med seboj.	j
! V i>r;čcfku bolezni se pojavi vTo-'-ina. K' doseže Pil do 105 «in-j>;nj: nasioni glavolnd. bolečine v iiiLsieah in kosteh ter splošna one-1 uuaglost: si:l: in praskajoč kašelj j le z malim ]i!juvanjetu. Nos in |o-i se se'/e. ali pa tudi ne: vrat je j ponavadi rdeč mnogokrat pa ni 1 [opaziti na nj^m nikake bipremem- J 1h'. Ako ni nikakik komlHiiaeij. je jpo:ek bolezni zelo'kratek: \-roč:na I v dveh aH treh dneh pade na nor- ; j !?*< lo. V nekaterih slučajih s«' pri-,"*iie i!(*?p'i z bljuvanjem in dri-(sko: katarni simptomi se pokaže- j , jo s"!e »erzneje.
p4»ir«.sto se pojavi bolezen, tudi brez th»ičti*h znakov, bnsz vročine i ■ !i brez v-like oneinooflo-sti: eelo v , , isti družini se naj ■«•	:i z » hi- |
J čajnimi znaki in buz njih. kakor j - pač razpoložen organizem: ali nudi ver ji ah manji odm>r. J lnflucnea je le re^lkokdi j smri-■ na. raznu p: i zelo s.i»i!i osebah. Zelo Lahko pa nastanejo kake j komplikacije in }M»go to se izc.iri pljučnica, za katero jih dozdaj že mnogo umrl ).
Kakor druge bolezni, se tudi ir-fluenea Širi potom izločenih snovi (iz nosa in vrata, potom kihanja .in kašljanja ter z uporabo jedil-.
___ ^scHea^op. iR^L^biD.
-	»ipeixorro	-
Nadškof I.-eland, ki je pred kratkim umrl v St. Paul, Minn. Pokojnik je bil ze.o naklonjen slovenskim duhovnikom.
naroda ' Skupine ren->aiu-e Zadnji -'ve nir inizaeiji pr^Nta-v-Ijati «knpino btiržuazne (Hnokrt-
'-|H B; I
Program nove \i.uie. kakoi je bilo f»ied nekaj dfi"vi poroča no zcdinjt »ia K i^ija. ntvkhe sepa-rfiMicira miru 11 bn~4-lito» <ke m: ne pogodbe loialnost <lo za-voznikov :n nadaljevanj1 ve.m'
proti NcMeiji /vc/i s eeško-slo
vaškimi «"-e*ani.
Ruski	je tudi prejt .
brzojavno ooroi-d,« rusk«*ga ptis!a oi-st vu x Peki.iiia in Kitajskem, da i.- v v o ji izjavi zaveznic.« ii" zh^?opnikon: ickf 1 poslanik »ie-lo vat • v. da j«- omsl.a vb ki m • >iii-zirsda dva taz.reda vojak«.v in da s« /.da i naliaja jm^I narodno sta\o vee i:ot 'J<NH.H»'I vojako\ |>"i •50.01:0 častniki. S pi.m.oej«» za v/ nikov in Združenih držav bo mo-ST«»če do ]- -miadi oborožiti en mi-j Ije-n 'aiskiii vojakov.
London,	>e]it. N..-rt za
l»oljŠ4-v:š .i> ainiado ob \i «_r i tera re-tm o^re/a cesl<n-sluviisi-armado v icj pokrajini, zaht-va ."»1 divizij ali po! miljona v jjai^ov. N\*nu-i stahifi ojaenjejo t<> vojsko
in j<- \ ".'inoiisa p.Mj povelj<von neiiiškili častnikov.
Boji v Palestini \
__1
-
Angleži so dospeli do Galilejskega jezera. — Število ujetnikov prese--g-a 45 000 — Četrta armada v ne-' varnosti.
"	1
London,	sept. — Angles!;.-j
čete. ki operirajo v Palestini, raz-tegajejo svoje prodiranje okoli («aiilejsi»eira jezera. Zased le -o Ti berias in Seusak o!> obrežju iczei-a in F»-Samra. Vzhotlno od .Im-»lana ^0 zavzel«* strateiri'-no n --to Amman ob Iledjaz železnici. j tej pokrajini je četrta armada nbko!i»-na. Ako bo uniVna t-.
•	1 •	i
armada kar se tndi upa. bo Pale-j stma očiščena turŠT'c aro'ade. kij Šti ji so.ooo 111 o /. Skupno število' »lo zda i zajet ih u jetnikov znaša' 4-"> 000.
Nevarni položaj četrte armade1 se razvidi u toua. da j** i«:»bska' kavalerija in inlrtnterija severno <h] nje. arabske in ;;n'_deške čete' vizhodno od nje. angleške jja ;.už-no. \*se te armade pritiskajo na-j nje. medtem ko j^ Jordan > svoji-j mi j>rehodi v rokaz zaveznikov. ;
An$Heš*'e izsrtibe znašajo mam j kot- (iest-tino ujetih Turkov.
Xajve>ji po:nen Allenbvjcve zatasje pa leži v tem. da s«» lkvdo' anirn-^ke čete iz te pokrajine lah-' ko porabilo na zapadni fronti ali pa na l:ai cm drugem mestu, kjer '»ode poirekne. Sirija s jnvbival-j stvom ki je sovražno Turčiji, je , odprta z. 1 "vpad	j
Z vso ..rfitovosljo se sme piiča-[ kovati, la b'xlo turške operacije1 v Perziji ;»r< neha.le. jm.mmuhi še 7. a/iron: na zavezniško uspehe na Balkanu, kjer je -»tališče Turčije! ze<o v ncvarin^sti.
Kampanja v Palestini s»- je vpri-zorila \ ča-m. ko Nemci ne morejo na .capadiH fronti p< irrcsiti nobenega vojaka, da bi ga poslali v (b i j-";?.
P?riz, sept. — OsvolA»jeno ozemlje v Palestini bo npravljeno po sporazdiuu, katerega ao akle
JOSEPH TRINER,
Manufacturing Chemist,
1333-1343 SO. ASHUND AVE.,	CHICAGO, ILL
.Ne, gospoda, ne; manjše in \ vsakem iHijfletlu slabe naše po krajino, kakor napriumr Hercegovina in Dalmacija so trpele, pnk vendar #/šle i/ borbe zdravejc 111 za ved ne je.
A da bi veliko in bogato Ba novino uničilo — to vam more j r
verovati tisti dobrijani. ali _ tu
di samo oni!
Bilo je časov, ko je hrvatsko srbska koalicija mislila, da jo ona neko potrebno zlo. Tedaj smo njeno politiko z njega stadšča kako Jako razumevali, četudi je nismo nikdar odobravali. Ali. danes, ko si ti ljudje domišljajo, da jc njihova politika edino pravilna, tla so oni neobhodno potrebni ( menda da d uši jo vsako narodno gibanje) ; danes, ko njihova politiku poživlja madjarsko vojaštvo proti zagrebškemu meščanstvu — danes se nad to politiko zgražamo skupno 7. vsem hrv. narodom, ki 11 oče obračunati k to koalicijo tako, kakor je obračunal s starimi madjaroni, katerih stopinjam sle d i sedaj naša koalicija.
N11. mi se nadejamo, da oui, kil nikakor ne spadajo v to današnjo koalicijo, najdejo moči, da jo za-puste in ostanejo tako zvesti svoji prošlosti. kajti narod ne bo raz likoval zločincev od njih — po-magačev.
Nadejamo se to v prvi vrsti od srbskega dela članov koalicije. To bi bilo za stvar koncentracije narodnih sil tem potrehneje, ker je ravno srbski živelj v Banovini tisti. ki je večinoma ostal zvest koaliciji. Mi razumemo to zvestobo ker ne pozabljamo, da je bila ko-alieija nekdaj v Banovini edina noniteljiea edinstva Hrvatov in Srbov.
Ali. koalicija je tudi tain ostala dasi gre naš današnji program — mnogo dalje. Morda jim opozicija — po njihovem umevanju — zo pet ni zadostna garancija, pak želijo na čelo tega gibanja poleg dr. Bnd'isa vljeviČH in Val. Pri biče viča videt i še nekatere svojih voditeljev. Ta bojazen pa ni opravičena, ker je Starčevičeva stranka prava (Milinovei) tako cvoluci-jonirala v tem pogledu, da jei gre vsaka čast.
Ali morda so ti ljudje, ki so v času vojne mnogo trpeli, postali fatalist«, da smatrajo kot narav
Konec strahovlade
Lerin je prekinil strahovl&do. — I Naročil je sovjetem, da se vrnejo k poštenim metodnm. — Načrt za aimado miljon mož.
Amsterdam, _><;. s -T,t. — Kakor piv "Mir" v Mo-kvi je ruska boljševiška vlada izdala odredb ». po kateri j,- prekinila strahovlada.
<> Jej zadevi >e je 1 a/pravlja'o 11.1 »"ji osrednje«?« odbora savje-to\ mi ko je l.Miiu izrazil resno žcijo da l-i -M« vlada vrnila k poštenim metodam; vWiiiotna s». na-vzin"'' termi pritrdili.
Wr_?hinp.ton, 1>. <•_»«; «.e]>t. — Obenem v poročilom, da je ameriški generalni konzul !»•• Witt < Pooh-, 'ii je j»o I.ansiriyjovem naročilo o<lpoto\ al i/. !?nsi j,». j,- pi-i šlo tudi nr.\o j>oročil., o strahovladi v Rusiji.
To -poročilo potrjuje vesti, da je bilo v trdnjavi >v. Petra in Pavla zadnje ča.ne zaprtih več sto Angležev in Francozov, vključno uradnike. Po Jo ali več ~e nahaja v eni celici, da ni več nobenega prostora, da hi moirli se<leti ali ležali; jetniki so prisiljeni stati brez hrane in druue oskrbe.
Prod kratkim v petrograjskih ječah že ni bilo nobenega pi-ostora. vsletl česar so bili jetniki jx»s!aiii v Moskvo kjer je zaprt tudi an-gbiški konzul l.oelchar* \ Kr« m-!jn celo brez jMisteljnega pe-vila.
( ičerin je rekel nevtralnim k.»?i-zulom. «la smatra tudi časnikarje z:i špijone in da se bo ž njimi v tem smislu tudi ]>ost<*j>alo. Pred kratkim ie bila izdana odredba. ]>o kateri za bne ista kazen tujce ko* Ruse, ako o zapleteni v pratire-vofcncijo.
Tukajšnji ruski .poslanik je sinoči prej«-! in objavil brzojavno poročilo, da ima nanovo postavljeno narodno zastopstvo v i ii. ki je bilo izvoljeno lansko jesen, obliko d ire1: torij a petih mož. nnti , kalcrimi so sedajiji in prejcviiji na-. čelniki tr»di glavnih vi art v Arhan-, gclsku. ()m-ik;i rri Samari. To so . Avksentjjev. Astro v. Vologodski. . Čajkovski in generalni poročnik Bol. lire v.
Avkseotijev je načelnik dir>-k^ torija in je pristaš ustavnih deruo-, kratov levice ter je bil poljedelski minister Keren ski j eve prnvizorič-ne vlade. Astrov je bil i»rej župan . v Moskvi ter je bil obenem s «'aj-! kovskinr načelnik arhmtgelske \ lad(1: oi a sta sivijabia revobici-jonarja desnice.
(iericivdni porot nik Boldinov j<* popohioira nova oseba. 1'iej jc bil . profesor 11a vojaški š,,li v Rn-siji in vojaški zastopnik v novi vladi.
Konferenca v F ti, ki je postavila «i i rek torij je bila sestavljena i iz članov narodnega zastopstva, delegatov provmcijalnih oblasti, zastopnikov soeijalnih revolucijo-i narnih in socijalnih demokratov ter delegatov * Zveze za svobodo
4. junija 1819.
Eno leto deklaraeij*ke )K»litik'
je minolo. Običaj je. da se ob ta ki priliki delajo balance. In kWi rado i»ni. ker >0 stremljenja — uspela. V tem -s Vu čaj 11 je bilanea
v slovenskih deželah v-*f>»*!a in voditelji te politike morejo biti za dovoljni k svojim deloni in pono sni nanjo.
Ali. z bilanco v Banovini, na žai»>st. ni tako. Tu so političnost riinkarske razmere *?:ko »IhIm* da in- morejo biti stable. Zato ni čudo. ako vsi rodoljubi prosijo m urgirajo, naj ».<» izvile ohljubo-vana konceturacija narodnih vrst Ali. »r.-ba imeti m* potrpljenja ker ljudje, ki jim je poverjena ta misija, jo /elo izvesti kakor tre ba. V to pa je potrebno nekolike več ča«»a. Breme, ki so je nap» tili ti rodoljubi, je jako težko, a največja težkoča je brez dvoma zabrarui v>akega zbiranja, pa tudi zaupnih sestankov, kakršnja »o bila dovoljena vam v Trstu, in to v času. ko ste bili v obse/.ju sovražnih topov.
Ilrvatsko-srbvka koalicija ni bila v stanu, ali bolje; si ni upala niti poizkušati, da bi se ta zabra-na zbiranja odpravila. Njena vlada ima celo nalog, da uduši vsak in tudi najoži prijateljski sestanek. a zagrebška policija .je /e ne-kolikokmti storila to na najbru-talnejši način.
Vi se gotovo vprašujete, kake je vse to možno od strani tiste ko alieije. ki jo tvorijo po pretež nem del popolnoma naši ljudje.
Ko stavite tako vprašanje, r.. smete pozabljati, da so večina teb ljudi dobrodušni, ki se kaj lahke, puščajo uveriti od par stremljiv cev, mlado-madjarov. faristov kukavic, ali. imenujte jih knkoi hočete — ljudi, v katere je naša javnost polagala tolike nade, dok ler se niso dokopali do zastopništva, peitanskega mandata al" stoJie večine.
Ali recimo: dokler ni-o prevzeli mesta bla<?o)M>kojiiih iua«ljaro nor, a Kedaj se tako tresejo že j>ri misli satni. da bi mogli odieteti t svojih ne morda toliko donosnih kolikor sigurnih mest. Kakor da ne vedo. ali nočejo vedeli, da — brej? žrtev ni svobode, kakor d?.
mislijo, da edina Hrvatska dobi v zgodovini sveta svobodo — na krožniku!
no tisto, do česar — po našen-mišljenju — ne more priti brez borhe: do ujedinjenja našega tro-mienega naroda!
Kljub vsem tem 11 eprilikam ima-iJio mi polno zaupanje v odbor, ki je bil izvoljen na poznanem se-stanku dne PJ. maja. Verujemo v njih in uspeh njihovega dela.
Naj je tudi v Dalmaciji. Bosn. in l-*tri j>olitično življenje popolnima zamrlo in so morale stranke prenehati z vsakim delovanjem iz glavnega razloga, da so voditelji delom vsled trpljenja bolni, deloma oddaljeni i/ dežele; vendar ne dvomimo na tem. da ta zavedni narod kakor je sporočil na u sta svojih zaupnikov —. ves pri •uaje k politiki narodne končen t racije.
Ta bi torej objemala vse stranke omenjenih treh pokrajin, a \ Hrvatski bi jej priključili; da-'!**s> najmočneja Stan-evičeva stran ka. Radič, skupina okolo "Cilasa" bivših banovinskih naprednjakov < lire/, svojih poslancev, tii sede v koaliciji . soeijalisti. in sploh v>»*
stranke in skupine ter vsh jav nos t. razun koalicijskih poslancev njihovih liajtesnejih prijateljev in frankovskih izmečkov.
Xa ta način ^e nadejamo. <la bo druffoletna bilanca.tudi v Banovini povoljneja in da nam ne bo tr»'ba sramovati se pr *d slovenskimi brati, od katerih se moralno tako mnogo naučili.
Jugoslovan.
' Edinost" i.
Magdalenina kita
r	--
rr&ocoiki spisal JEAN EAMEAU.
•»•1	Nadaljevan je. j
—	Da. da svoje sadje! — čakaj, jaz li bom že pokazala, sadje, jabolka in češnje!
In v^a jezna, da ne uaore streljati na lastnika vrta. je pomerila v drevje.
—	Tukaj imaš! — Na! — Na!
strela sta počila ter zamolklo odmevala od gora.
Tedaj se je pa zopet zabliskalo in .lakobina je presenečena planila nazaj.
—	Ali sem res videla, ali se mi je zdelo? — je vzkliknila. — Kaj leži tam pod drevjem i
V	mi trepetajoča je čakala novega bliska. — In ko je blisk razsvetlil noč. je vzkliknila uboga deklica.
—	Vstreiila sem ga!
Da, natačno je videla Roumigasa, ležečega pod češnjo.
—	Vstreiila sem ga! — Eden strelov ga je zadel. — l'o kaj je priš.1 v vrt * — (> moj Bog, kako strašno naključje!
V	prstih se ji je stisnilo srce in mislila je, da bo omedlela. Po-ffcšaJa je dvomiti, toda nrizor, ki ga je videla, je potrdil resnico. — Pod češnjo je le/alo iruplo v visokih škornjih, kratkem jopiču in rdečo ruto krog vratu.
Tedaj pa ni mogla več premagovati same sebe.
Pri slapu je nekoga srečala. Bil je abbe Bordes.
Ah, ;ili si tukaj. .lakobina? Torej sem te vendar dobil? Kje sj bila? — Kaj si delala?
—	1 "morila sem ga! — je zakričala.
—	Koga ?
- Gospoda Roumigasa? — V vrtu je bil. O. to Je strašno!
Abbe je vsled strahu otrpnil.
—	Kaj blebečeš t — Kaj govoriš? — Ali se ti je zmedlo? — Praviš. da si ustrelila Roumigasa?
Da. da' — .faz s m ga ustrelila. S tvojim revolverjem sem
—	Nič ve"* se ne gane. — Sam nojdi pogledat, stri*-! — Sam boš \idel! — Oh. kaj bi dala. če bi se motila!
Prijela je abbe j a za roko in ga peljala k vrtu vračarja. Oba sta dospela do ograje.
—	Počakajva tukaj je rekla .lakobina. — Tukaj je truplo. —' Tukaj, čisto blizu!	j
Stala s'a molče in se držala za roko. — Oba sta trepetala in niti dihati si n.sta upala
—	Ah! — sta /ajeeala in se umaknila.
Blisk je bi! razsvetlil truplo. — Da, bil je res Roumigas. Abbe je spoznal natančno njegov obraz in njegove lase. — Obraz je imel stašno na k a žen. Moral je gotovo strahovito trpeti.
—	Nesrečniea. kaj si storila ?
-- Odpusti mi stric!
—	Ali se ne motiš? — Ali si bila re*, ti?
Da, jaz, jaz! -- Vidiš, tukaj je revolver.
Uospod O-'e nebeški* — Kaj se je zgodilo! — Stran, proč od
tukaj! Najbrie s., slišali strele. — Proč! _ ProJ-! — y kakšno
brezdno nesreče in sramote si naju pahnila!
Oba sta začela bežati.
Moj Bog, moj Bog! — je stokal abbe in dvigal sutauo, da ne bi padel. Moj Bog kakšna sramota za mojo belo glavo!
Glas mu je odpovedal. .lakobina je natančno slišala, kako so mu šklepetali zobje. Mislil je na žandarje. na zapor in na sramoto, katere bodo deležni on in vsi njegovi sorodniki.
Ko jo dospe' v župnišče, je padel v obedniei na naslonjač in si poiskal v tobak ri malo tolažbe.
Iu ko je parkrat kihnil. je vstal in vzkliknil:
Ti moraš proč! — Ti moraš od tukaj!— Takoj, da veš! _ O
i >oj otrok, same žalosti bi umrl. če bi videl, da te peljajo žandarji. Pobegni brez obotavljanja na Špansko. — Jutri bo sodišče že vse \ edelo.
Zopet sj je natresel tobaka v nos in zamrmral:
Kdo bi si mislil, kdo bi -i mislil!
• lakobina mu je sedla v naročje ter ga začela obupno prositi odpuščanja.
Abbe j.- zadohil med tem časom zopet prisotnost duha in rekel:
Za odpuščanje me boš že drugič pio*ila, ncsrečniea. — Zdaj lornš misliti samo na beg. — Vzemi plašč in kapo. — Drugega ne kaže. kot da te zaupam Silvern.
—	Kako. Mrie? — Silvern*
No, seveda. K -mu drugemu? — Samo on pozna skrivna pota. samo on te more odpeljati na Špansko. — Sieer sta pa zdaj drug i m pega vredna, ker sta oba omadeževana. Zdaj se lahko poročita, .'•«• m1 hočeta. - - Moj Bog. kdo bi si mislil!
.lakobina ni vedela, kaj bi stopila samega veselja, ko je ogrinjala plašč.
—	Ali je res stric? —je vpraševala neprestano. — Moj Bog. ti si pa res dober, stric.
Kaj jo je brigalo tedaj Roumigasovo truplo? — Komaj, da je ■ mislila na ?o. l ina. ki ji je prinesel tako srečo, se ni mogla ke-fchti. -
—	Hitro, hitro. — je silila. — Pojdiva in poiščiva Silvera.
-- Tukaj, ven! - je zapovedal abbe. — On je pri svojem očetu m sem ga ravnokar videl. — Tebe sem iskal pri njem. — Le previd-i-o! — Stopaj po prstih!
Par minut pozneje sta bila že pri Montguilhemovi koči.
In ko j«- .Jakob na stopila v kočo, se ni obnašala kot morilka pač j n kot devica, katere vse telo je hrepenelo po ljubezni.
—	Jaz sem ustrelila Roumigasa —- Je rekla smeje. — Pojdi, moj stric nima ničesar proti poroki. — Toda še to noč morava zapustiti Francijo.
Abbe je potrdil njene besede, in Silvern so v veselju zažarela
Ilea.
—	Torej je res J je vprašal. — Vi ste umorila Roumigasa? — : Kako dobri ste. — Poljubite mojega užaljenega očeta in mni povej- 1 te. da ste maščevali mojega brata Emila.
Dober večer oče! — je zaklicala deklica in poljubila starca <
na čelo.
Abbe je bil silno nestrpen.	*	*
Ali hočeta da vaju bodo na meji vjeli. otroka? — je vpra-Mil. - Le hitro, le hitro! — Prosim vaju, ne mudita se preveč. — 1 Niti minute ne smete izgubiti. - Silvere. vzemi osla seboj, kajti Ja- ; kobina <e bo kmalo utrudila. — No, sedaj pa z Bogom!.... Jaz bi < pravzaprav moral iti z vama. toda če bi to stori, bi me sma trali za| I sokriva. — Jaz bom rajše ostal tukaj. — Duhovnik se ne sme izpo-t tavljaTi nobeni smnnji. — Ah moj Bog. kdo bi si mislil: Kdo l*i l s mi-hi; < via Bordesova družina je onečaščena vsled pustolov- > stva tega dekleta Ce bi bil že vsaj prepričan, da razen nas tukaj nihče ne ve, kdo je umoril Roumigasa! — Potem bi bila že vsaj < čast naše družine neomadeževana. — Kaj ne. oče Montguilhem, da l
vi ne boste govorili o tem? — Priseči mi morate, da ne boste! _ Pa i
tudi vidva, otroka, morate molčati. Brez vsakega hrupa se podajta i
na pot---- Nikar ne pojdita skozi vas____Ljudje so najbrže slišali 1
strele in našli truplo----Glejta, da bosta jutri zjutraj že na Span- i
fekem. — In pazita, da vaju nihče ne bo srečal. Žalostno je. žalost- 1
no... Morda sem izgubil sedaj svojo nečakinjo____ Le osreči jo.
Silvere.... Na. tukaj imaš mojo mošnjo____ Pozneje vam bom že ]
več poslal. — Le pišita mi včasih in ne delajta nikakih neumnosti..-, s Pozneje vaju bom že enkrat obiskal, da bom blagoslovil vajin zakon----Predvsem pa, ne delajte nobenih neumnosti____O moj Bog, i
Ali je vaše zdravje vredno 3 cente?
J Ako trptte na slabih živcih, na že-! lodenih ali obistnih bolečinah, na splošni slabosti, neprehavi, imate slab tek. zapiranje, glavobol, ne spite, ako zjutraj izmučeni vstajate, ako imate bo ' lečine v hrbtu, ako je vaša kri nečista, ako imate izpuščaje in mozole na obrazu. ako izgledate starejši kot ste, tedaj je čas, da začnete uživati
1 JUVITO I
zdravilo.
Pošljite nam pismo z znamko za 3| ^ cente iu s svojim naslovom iu mi vami bomo poslali z obratno pošto, popolno-j ma prosto, brez kake obveznosti od i vaše strani popolno tridnevno zdrav-i Ijenje i/, tega. iz čistih, zdravilnih trav ; sestavljenega prirodnega zdravila.
Naslov: JLYITO LABORATORY, . South Hill Branch 5. PITTSBURGH, PA.
Slabotni ljudje
potrebujejo večlrat kako krepčilo.
predno se jih ne prime bo'ezer. za. trdno in predno še ni preporro. Vi potrebujete torej tomko. ki bo utrdila ves vaš telesni sestav. Ne odlaSajte torej. Nikdar vam ne bo žal, ako poskusite
Severa's
Balsam of Life
(Severov Ž vljenski balzam). To zdrav.io je znano, kot izborna toni-ka ir pravo 2dravilo v slučaju če ste zabasani, če ne morete preba-vljati, če vas tare mrzlica, če ste v obče slabotni aii če imate nepriiike na jetrih. Mi priporočamo to zdravilo vsem. osebito postaranim in slabotnim osebam. Poskusite ga. Cena 85 centov v vseh lekarnah.
pa ravno tako izkrvavela, kakor f vsi drugi."
Odkod pa naj potem izide novo gibanje
" Počakaj mo", je rekel gospod! ter zmajal z rameni.
Gospodična Jadviga in mladi go<M:,od Vitold sta se spogledala in! njuna poirleda sta se ujela. Jaz sem opazil ta pogleda in zdela sta' j se mi polnu prita jenega ognja in! pereče ironij*. Tu ogleda sta mi j j povedala dovolj, da se mladina niJ kakor ne strinja z načelom.* •'Čakati." Ona hoče deda in življenja, | burje in krvi.
-; i i i
(Pride še.)
Optimist je podoben solneni uri
On šteje samo jasne ure ^ *
* *
Bratovska ljubezen pride do ve " Ijave šele po razdelitvi dedščine i Gost, ki je našel pajka v juhti:
— Kaj to pomeni? j — Srečo! Saj veste, da pajk'
j pomenijo srečo!
■ ___
(! ŽENITNA PONUDBA.
»j Želim se seznaniti s Slovenko v!
•	i starost i od 40 do 4f» let. ki je do j
bi a gospodinja iti jo ve^elj farma 1
r -Ta.; imam lepo farmo in sem nre/j jfo-pfHlinjt-. Ce katero vr-.-li. jui.i , pi>e na naslov: Ženin 17."». e o , Glas Naroda. 82 Cortl&mlt Sr.. New York. N. Y.#	___fl
» Kje ,]e -i.,>j bratranec ANTON »L\URK\«IK. loma i/ Martiuja-ka pri Cerknici. Pred petimi !«■-[ ti je dospel v Združene div.;;\c v Pennsylvanijo. Prosim conje ne rojake, ako kateri ve za e.je-gov naslov, da ga mi naznani.
>	ali pa naj .se sam zglasi. — .lo-
•	seph llepar, P,ox 176, ditmes G it v. pa.	27-30—9)
>	Kad lu izvedel /a svoja brata i A1/WZ1JA in MARTINA (>-
I*AI,K ter <lru<»e znance i/. Iža , ke ! i se naha jajo v ruskom, itn -j Ijanskeui in francoskem ujetništvu. Prosim jih. naj se mi ogla ( »ijo; tukaj nas je več iz Rake doma. Moj naslov: .lacob Opalk 15422 Calcutta Ave., Collin-wood. Cleveland. Ohio. I". s. America.	(27-30 — 0)
i „
PROŠNJA.
Slišal sem. da je moj brat K«l-; vard Arko utonil nekje v Penn-svlvaniji v jezeru. Doma j.* l.il i/ Globelji it. 1 pri Kod ni žici. Kranj sko. Prosim cenjene rojake, ako kateri ve natančne informacije o n jogo v i siniti, naj mi poroča. /.;; kar bom zelo hvaležen. — Frank Arko. Pe.x 253. Gilbert. Minn. . 27-30—
VABILO
na veliko plesno veselico, katero priredi društvo sv. Alojzija št. 13 JKK.T. v Haggaley. Pa., v soboto 5. oktobra v društveni dvorani v Hostetfcr. Pričetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za moške $1.50, za ženske 10r in za otroke -V. Ker j« čisri dobiček te veselice namenjen v korist društveni blagajni, z.izprosimo vsa sosedna društva, kakor tudi posamezne rojake in rojakinje. da se te naše veselicc pol-noštevilno vdeleže tT- * nam ppir>o-! morejo k bolj.šiMmi uspehu, igrala ho izvrstna češka codba iz Loval-hanna. Pa. Z:i dobro pijačo. «.ku-sen prigrizek in prijetno zabavo bo skrbel za to izvoljeni odbor.
Opomba: Na redni mesečni seji dne 15. septembra se je sklenilo, da kateri član se ne vdeleži ves«-lice, najsibo tukaj ali oddaljen, bo plačal v društveno blagajno( 51^>0, ker ima isto pravico kakor tukaj stanujoči. Torej na svidenje 5. oktobra ob 7. zvečer!
John Kranjcevič. tajnik. (27-30—9)
GLAS NARODA. 25. SEPT. IfllS
to razburjenje me bo spravilo v zemljo____Ali hočete malo tobaka.
oče Francois?____
Ljubimca sta se odpravila v temno viharno noč.
Peto poglavje.
Bliski so postajali redkejši. — Grom se je izpremenil v daljin šumenje, veter se je precej polegel.
Silvere in Jakobina nista šla skozi vas. ampak sta po ovinkih dospela do votline. V dveh minutah je bil osel osedlan, Jakobina je sedla nanj, in Silvere ira je v»dplja! proti Španiji.
Sla sta v velikih ovinkih in slednjič prišla na ce«to. voJečo ob bibenaškem hudourniku.
— Rešena sva - - je rekel Jakobini. — Nikdo naju ni videl. —
Le dobro sedli v sedu. Zdaj bom osla nekoliko pognal. _ Udaril ji
parkrat osla. nakar se je spustil v dir. Sam je neprestano tekel pole % njega.
(Dalje prihodnjič.)
Slike iz zadnje ruske-poljske revolucije
(Nadaljevanje.)
3 je že enkrat s pasivnim odporom
-	svet prenovilo."
5 "Na vsak način je pa ta pot pa-
-	sivnega odpora dolga in trn jeva. ;i Fridobiti bi morali zanjo veliko a j večino prebivalstva .svete ruske i države. Potem š>4e bi se državni r st roj ustavil in vi bi lahko vzeli
vajeti v svoje roke ter vpeljali i. nov red
-j "Kaj hočemo". odvrniJ je fleg-i matično, "revolucije delati ne mo-Jremo in druge poti ni." i "Ali pa za morete tudi upati, da -Jpojde vaša mladina za vami na ta-> ko dolgotrajno in dolgočasno pot
I's lako negotovim izidom?"'
"Mladina gre vedno svoja pota", odvrnil je melanholično. _j"Kako bi si pa vi (predstavljali I vprašal je nato on mene. "Ali st* i'za revolucijo?"
-j "Z revolucijo nikakor ne rno-,-jJ'em Koglašati. a c vašim progra-i mom tudi ne."
j "Kaj pa potem preostaja?" me J je vprašal. ! "-laz ne vem ničesar." [ "Jaz tudi ne. Vidite, na takem _fsta;iš"-u so pri nas vsi. ki obsojaj« j revolucijo. Vidite, naše stanje je { neznosno in mi propadamo vedno bolj. Potom mirnega razvoja <le-,'lovati je nemogoče, čakati večno J je brez uspeha, upanja na zunanjo pomoč ni od nikoder. Slednjič . s'ojimo pred vprašanjem: -smrt ali revolucija. Drugo je proti moji naravi, raje bi že volil prvo. smrt , narodno iu državljansko. Toda . pred-stavite si, kaj pomeni ta smrt. lire se za to, da se naš narod polagoma spremeni v neko deino-( i*alizirano beraško in proleteirsko maso, brez vzorov, bi-ez vzeroje. brez časti in brez poštenja, ki bi iskala oglušenja svoje bede v žganju ter izumirala. Pri nas se ne . gre samo za jezik in za \cre au-Ipak se s^te za \eliko več. Gre se |za to. če bo \/. nekdaj vladajočega naroda j'^lala s časom neka pija-,'na. beraška masa, ki bo polagoma fzumirala in se izseljevala, kakor imamo zglede n;» mnogih narodih. To je naš biti ali ne bit:. Pri vas -e gre v vasem narodnem lx>ju samo le za vprašanje, če bo vaše ljudstvo govorilo v nemškem ali v slovenskem jeziku, pri na.s se gre pa za vse kaj drugega."
Locrika teh izvajanj je bila sil j na. Kaj pa? Ali i > bodo otroci, ki |imajo bolj vročo kri in bolj živa-j hen temperament kakor starimi, iz teh prem is delali drugačne sklepe: Ali ne bodo oni. stoječ pied vprašanjem: smrt ali revolucija ; J raje izbirali revolucijo kakor srart ?	I
j Medtem je vstopala v sobo go-.*=podLena Jadviga ter nam sporo-J ! čila. da je večerja že na mizi. To-J rej vstanemo in gremo v obednico. : Gospa je bila silno poboižna. za- i to je pri večerji napeljala govor; takoj na cerkvene predmete ter na krščanski socijalizem.	<
"Ali ste kaj slišali o Niemojew- ; skem?" me je vprašala. "Malo."
• * l1 "Sedaj je v Varšavi na dnev- ]
neun redu Niemojewski ter svo- ] (bodna misel. V til harmoniji ima svoja predavanja in ljudje se kar 1 Strgajo za vstopnice. Najprej je , | bila revolucija, bombe in browning. pohodi in demonstracije. i>o- ; t-'tu se je pričela doba raznovrstnih shodov in zborovanj Zborovalo se je nad vsem mogočem, zborovalo se je samo, da se je zboro- ' val o. Ljudje so drli na zborova- ^ nje samo, da so bili na zbc»ro\anju < Bil je shod sta riše v in shod otrok, I shod dijakov in shod hčera. Nade- 1 j budne hčerke so priredile shod in ^ pripeljale s seboj matere, da bi sii-j šale, kakšne resnice jim bodo predavale hčere. Mlada gospodična ; je stopila na govorniški oder ter I I pričela brati levite stairišem, ki ne J ttnajo prav vzgajati svojih hčera. Ko je omenila matere, ki po mne- 1
uju ne ravnajo prav s hčerami, je zavpil nek podletek v dvorani: "Kaj matere! Očetje so hujši!" Sfflaj je minula doba revolucije in shodov iu sedaj je na dnevnem redu Niemojewski s svobodno mislijo ter vprašanje spolnega pouka. Varšava mora imeti vedno kaj novega Ln menja modo kot -Ženska klobuk. Čudno se mi zdi. da je pri nas duhovščina tako a-patična ter nie ne nasto;.a in ne deluje proti. Slišala sem. <ia je pri vas duhovščina popolnoma dru-sračna. Duhovščina mora st^ifti na čelu naroda
"Kaj i»o iluiiovščina storila?" umešal se je gospod. Škof Kop j*- bil miren iu trcc.eu človek ter vrhntega še Nemec, pa so ga odpeljali z žandarji. ker ni hotel k vsemu prikimati, kar so od njega hoteli. Župnika Borodziča vzeli poiuči s p^istelje in oiVwljali v prognanst vo. Naš nadškof Pordel je sedel osem let v Sibiriji, ker ni In tel storiti tejra. kar je želela vlada, ^edaj ga pa pns:e pri miru v Varšavi, ker izvršuje, kar mu n kažejo. Vsak upor je samo v pogubo."
"Pa vendar od nekod mora iziti izboljšanje. Niemojewski ne bo popravljal razmer. Naj bi kak duhovnik tako nastopal kot on. toda v katoliškem duhu. Slišala sem. da po drugih krajih duhovščina nastopa v zunanjosti. «re me i ljudstvo, prireja <hode. ustanavlja društva
"Po drugih krajih je v drugih krajih", odvrnil je gospod. " Du-Inv.ščina, nastopa povsod, kakor more in zna. Pri nas duhovščina ne zna drugega kot kar dela. ker ne sme drugega učiti, ter ne more drugega, kot kar dela. k«*r ne .sme. Naša duhovščina je žrtvo-ila in krvavela dovolj, sedaj je
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
638 Pena Ave.. Pittsburgh. Pa
t Dr. Kater f« uj-
•4r»TBlk. hnU*-(M ▼ Plttab«r«ha. ta Imm lt-l«t>t . pnkM t air«Tl|»-
krrfl ilnTl ■ fb-MTltla IH. ki m J« l*»«l Ir. *r«f. ■rUah. t« Ima t« bohui ail ■•kv-lk« pm tal—m. ▼ srla. iipUut« Iu, T kMtok, »riaite la UMI na koa kri. N« Uuttt, k« te to-ItMi m i»l>m
TM	koto—1 Mr»vlM M UH|-
lud ■•to41. Kakor hitra oiaatu, te v« iraMkvJ« Mrrn^la. aa Aakajta. »—nI prMlta la tea vta n W» HHl hvtiU.
Myimaala ali	kUa —lailaa
v M «mh ta Mmt hm onradj«
Balam aa »karte, ki »otvoHJ« m-afllaa » krika la hrkta ta vtealk M krt jaliaa— vate. iUmla ■
................kanji, toMlM, a-
tefcima. arteitea, ikr^ft« m «r*«a kafaa k-Saanl. ki amatuate val«« w»-•teta krrl »Krnf ▼ tntkaaa te« •a al »otrakaa late«.
Ura«aa ara: vaaktea a« ». ara a#a-vaf te I water; v »atklk a« • «ja era] te I. papeUaa; ak aateHak a4 k »takrajte k »a»al«aa
iwllk l«a la Bfavflkai WMTha was aaaltoa aatM
NAZNANILO.
Rojakom v državah Michigan in Minnesota naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastonnik
Mr. OTTO PfiZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna i>otrdila. Rojakom ga toplo priporočamo.
NAZNANILO.
Rojakom po državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo obiskal
Mr. JANKO PLEŠK0
ter pobiral naročnino, zato ^a rojakom toplo priporočimo. Po prvem oktobru ne bo nihče prejemal listji, ako ni naročnino vnaprej plačal. To zahteva od nas novi zakon.
Upravništvo Glasa Naroda.
SL0VENSK0-AMERIKANSKI KOLEDAR
^e že prdno tiska in bo v najkrajšem času izš^l. Ker ga bomo tiskali le omejeno število, je boljše, da ga vsak malo prej naroči, da ga bo zagotovo dobil. Vsled sploš ne draginje tiskarskih potrebščin, posebno pa papirja, smo bili pri-^i-Ijeni zvišati ceno za pet centov, tako da bo veljal letošnji Koledar 40 centov s poštnino vred. — Kar se ti."e čtiva. krasnih slik, poučnih člankov itd., bo presegala letošnja izdaja vse dosedanje.
Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York City.
Prvo vprašanje je bilo, kaj bo k temu rekla vlada? Kijevski generalni guberrmtor je dal pismeno dovoljenje, da smejo ljudje iz njegovega kraja v Censtohovo in si med potjo ogledati Varšavo ter na podlagi tejra dovoljenja je tudi varšavski generalni gubemator privolil. Stavil ni niti navadnih pogojev in predpisov, kakor pri drugih romarskih pohodih. Na-[vadno se namreč romarjem, ki gredo ecz Varšavo v Čenstohovo, j predpiše «k1 policije.	katerih
j ulicah smejo iti ter v katere cer-j k ve smejo mimogrede vstopiti, ko gredo iz enega kolodvora do dru-j gega, navadno se predpišejo majhne in .skrite ulice ki peljejo na kolodvor po bližnjih ovinkih. Formalno dovoljenje smo torej imeli, vendar smo bili vsi mnenja, da moramo d»dati z veliko previdnostjo, ker nam policija lahko v zadnjem trenotku zmeša štreno in nas pripravi v veliko sitnost.
Ko smo se dogovorili g-lcvne reči. smo določili, kdaj se zopet sni-dmio in potem smo se razšli. 1'red odbcdoiu iiii je rekla grofica Antonija :
"Zvečer vas pa povabim na obed. Bodite pri nas. prosim, čisto domači. Ob eni je vedno zajtrk in ob sedmih zvečer obed. Dokler ste v Varšavi, ste vedno k nam povabljeni. Kadar pr-dete. nas bo veselilo."
"Mi bo prijetna čast", ji odvrnem. "žalibog pa danes zvečer ne bom mogel priti, ker moram obiskati gospoda Siedleekoga."
"Nam bo žal. Toda kakor vi dim, imate v Varšavi že mnogo prijateljev "
"Varšava je sploh jako ljubeznivo mesto", odvrnem. "Siedleeke poznam pa že od nekaj časa in spadajo sploh med moje najboljše prijatelje. To je ena najsimpatič-nejših iu najpošte-nejšili poljskih rodbin, kar jih poiaiam."*
"^le jako veseli, da imate take prijatelje. Tore.,', ako se morda premislite, prosim, pridite k nam Pri nas bo za vas pokrito.'
"Se lepo zahvaljujem. Moj po-klon!"
Poslovil sem se in odšel. * a *
Zvečer sem šel obiskat Siedle-ekega.	!
Gospod Siedlecki je že starejši I človek, jako premožen in sp«>što-j van v celi Varšavi. Govori počasi' ter premišljeno, v vsem svojem' obnašanju in kretanju razodeva soudnega in razumnega moža. Poj svojem političnem prepričanju je realist, ali kakor jih ljudstvo ime-| nr.je, "ugodovee". po naše bi rekli "slogaš". to je pristaš one stru-J je ki bi na podlagi mirnega razvoja rada naredila slogo z ruske vlado. K tej stranki pripadajo večinoma premožni veleposestniki. Sjdošno so to jako pošteni in razumni možje, ki pa kot stranka nimajo nobenega vpliva in nobene opore med ljudstvom.	j
"Kako pa mislite uresničiti; svoj program '*' vprašal sem ga. | "Tresničevati ga ne moremo popolnoma", odgovoril mi je "mi1 zamoremo samo čakati in čakati,! dokler se ne ne bo od druge strani' pričel uresničevati."*	;
"Vaš program je torej samo nekak ideal, katerega uresničenje v ničem ne od visi od vas*"'
"Ne popolnoma. Mi zamoremo delati vsak za sebe. vzgajati otroke v dobre državljane in narodnjake. skrbeti, da ne razpršimo narodnega premoženja, ampak ga| kolikor mogoče še pomnožimo terj zamoremo ne sodelovati z vlado k hudemu." .	j
"Torej neke vrste pasivni odpor. Ali mislite, da boste s tem1 svet prenarediliV*	!
pasivnim odporom, dragi moj. se veliko doseže, krščanstvo
Cenik Knjig
katere ima v zaloin SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cort t and t St., New York. V Y.
POUČNE KNJIGE: Abnov nemSko-angl. tolmač rezan —SO
Doma« ad ravnik matt	t—J2S Hitri ra^iaar (nemSko-antf.)
vezan	—.00
PoljedelJstTO	—.50
Sadjereja v pogovorih	=—.25
Slov. angl. Id kngt. slov. Blorar	9L50
Veliki »lov. ang. tolmaC	$2.n0 ZABAVNE IN RAZNE DKCGI KNJIGE:
Hipnotlzem	f—.85 Dve Saloigrl: "Carltjevk fenltev"
ln "Trije ženini"	—.26
Postrežba bolnikom	—.CO
Trtna uš ln trtorej	— JS0
Vojna na Bal kura 13 area.	$1.51
RAZGLEDNICE NewyorSke, božične, relikonočna
in novoletne komad po	—.OS
ducat __t—J£ 5
ZEMLJEVIDI:
Avatro-Italljanska vojna mapn	—.28
Avstro-ogrski, veliki vezan	—.50
Celi svet mali	—.10
Celi svet veliki	—^25
Evrope vezan	—j{0
Vojna stenska mapa	$3.00
Vojni atlas	i—j2a
Vojni atiaa nov	—-.30 Zemljevidi: Ala, Ari«., CoUl.
GaL Itd. po	t—J2H
Združenih držav mali	j—jlc
gdriiiMlk držav veliki	—3Z Edraženlb dr3av ateaaka nap«,
na drngl strani pa call kret	fSJt
Dr. LORENZ^Šl 644*Penn
SDnn SLOVENSKO Jt * GOVOREČI ZDRAVNIK	aVdlllC
MOŠKIH BOLEZNI	Pittsburgh, Pa.
MoJa stroka Je adravijenje akntnlh ln kronlCnlb bolezni. Jaa ■un že zdravim nad 23 let ter imam skn£nje v vseb boieznib ln ker anam slovensko, sate ras morem popolnoma razumeti ln spo-snatl vaSo bolezen, da vaa ozdravilo in vrnem tnoC ln zdravja. Skozi 23 let sem pridobil posebno sku&njo pri zdravljenja mofiklb boiezuL Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa K da vas poopolnoma oadravLa. Ne odlagajte, ampak pridite dm-preJa.
Jaa oadrarlm ak strupi jeao kri, maan'je ln lise po telesu, bo-lasni v grlo. Izpadanje laa, bolečine t kosteh, star« rane, žlvCna bolezni, oa'abeloet, bolezni ▼ mehurju, ledlcah, jetrab ln želodca, rmenleo, rermatlzeis, katar, zlato žilo, na v d ah o Ud.
Uradne m ss: V ponedeljkih, čredah ln petkih od 9. ara sjotraj do 5. popoldan. V torkih. Četrtkih ln sobotah od 9. ara sjutraj do & ore zvečer, ob nedeljah pa do 2. ore popoldne«. — Ks
Biti ne zdravim. Pridite osebno. Ne pozabita Ime ln naslov •
r. L0RENZ, 644 Fsiin ate., Pittsburgh, Pa.
Nekateri dnud adra^nlkl rabijo tolmače, da ros razumejo. Jas mmm hrvatsko «k la starega kraja, aato ras lažja adravtm.