_Leto XIX, UP Upravolštvo „0omovine" vL ubl anl, Knaflova ulica5 Ntročntu a ttumim-. fctraet«® • »te, polletno i11 Din celoletno j» m »g. II J ' , ,. ' ' ., .„. . , . .... . iznaia lfS3lC CGtPSGK iem»«r» nm »merftei četrtletno It Dia, polletno 24 Din, celoletno 48 Maj Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11, telefon 3122 do 3128 ,<|HW,P , doliri _Rl{ml poJtw imiinti. podrli«. i_iawiani.it. io.ih!< Poštnina plačana v goU Štev. 42. Za trdo delo — pravično plačilo Ze dolga lota toži naš kmet. da niso cene, ki jih sprejema za svoje, v obilnem znoju pridelane pridelke v nikakem razmerju z delom in izdatki, vloženimi v te pridelke. Ni" hče ne bo temu oporekal, saj vidimo, da je naš kmet prav zaradi nizkih cen svojih pridelkov Obubožal in zašel celo v dolgove. Kaj radi skomignemo pri tem dejstvu z ramami, češ, kaj hočemo, saj je po vsem svetu tako. Kdor kaj več ve, celo našteva vzroke svetovne kmetijske stiske: napredu" joče uvaianje stroijev v kmetijstvo, deviška zemlja Amerike, Kanade in drugih blagoslovljenih dežel in iz tega izhajajoča preobilica kmetijskih pridelkov na svetovnem trgu. Vse .to je prav in res in bi zato pričakovali, da živijo nekmečki sloji naravnost v paradižu, ko kupujejo napol zastonj svoje življenjske potrebščine. Temu pa, žal, ni tako. Meščan, obrtnik in delavec nasprotno tožita o dragem življenju. Kdor mora sam kupovati živež, ve, da je njihova tožba povsem upravičena. Danes so padle cene, ki se plačujejo kmetu za njegove pridelke, tu tretjino ali celo četrtino tistih cen. za katere je prodajal pred sedmimi leti. Takrat je veljala na primer pšenica 400, danes stane komaj 100 Din; voli so bili po 14 Din, danes pa so po 3 do 4 Din. Niso pa padle v tem razmerju cene moki in mesu. Kje je vzrok temu pojavu, se vprašuje kmet in skuša to dognati nekmečki uporabnik. Pi" sec teh vrst ie imel nedavno priliko, opaziti tale dogodek: V neko večjo trgovino je prinesla kmetica na prodaj orehova jedrca. Po daljšem barantanju je iztisnila iz trgovca po 12 Din za kilogram. Ni pa še zapustila trgovine, ko je prišla neka go«pa kupovat ore" hova jedrca. Z obilno pohvalo ji je natehtal trgovec dva kilograma tistih jedrc in jih je zaračunal po 32 Din kilogram. Kmetica se je razburila in odšla iz trgovine z zatrdilom, da ne prinese niti enega gnilega jabolka več naprodaj. Tudi trgovcu je bila ta zadeva neprijetna in je izkušal opravičiti svoje ravnanje z visokimi davki, nepredvidenimi izguba" mi, dragimi prostori. Po zakonu je največji dovoljeni dobiček 25 odstotkov, če v našem primeru odtegnemo vse mogoče stroške, nam ostane od kosmatih 166 odstotkov še vedno vsaj 100 od" stotkov čistega dobička. Danes, ko dela kmet že na leta z izgubo, je takšen dobiček skrajno krivičen. Glavni vzrok visokim oenam za porabnike pa je, da je pri nas preveč vmesnih rok med pridelovalcem in uporabnikom. Kje je izhod iz teh nezdravih razmer, sie vprašujeta pridelovalec in uporabnik. Ni ga, trdijo mnogi. Po svetu poglejmo, kako se tam borijo, pa borno videli, da so že našli zdravo pot, ki daje obema koristi. V Nemčiji, Holandijl, Franciji, Angliji, in v drugih na* prednejših deželah so osnovali pridelovalci prodajne zadruge, ki delijo čezmerni dobiček trgovine med pridelovalcem in uporabnikom. Tako sta oba zadovoljna in so takšne prodajne organizaoije mimo tega tisti važni či-nitelj, ki stalno preprečuje samovoljne do" bičke preštevilnih vmesnikov med rokami, ki živež pridelajo, in med usti, ki ga jedov Posebno v Sloveniji, ki ne pridela niti po-lovioe toliko živeža, kolikor ga naša banovina potrebuje, bi bilo takšno nalogo prav uspešno izvesti. Treba je le zgledov in do" bre volje. Pojasnila k ureditvi kmečkih dolgov Letošnji prvi november je za Uredba o ureditvi kmečkih dolgov je spro-žila celo kopo vprašanj in pomislekov. Vedno več naših naročikov prosi za razna pojasnila glede določb v ureditvi likvidaciji krneč" kih dolgov. Velik del dopisov se tiče vprašani, ki 'bodo urejena šele s predvidenimi pravilniki,na katere je treba počakati. Rok za objavo pravilnikov je v uredbi določen s 1. novembrom t. 1. Medtem pričenjajo teči po uredlbi že tudi drugi roki. Prvi rok, ki ga mora vsak zadolženi kmet dobro zabeležiti, je 1. november t. 1. Čl. 28. uredbe namreč predpisuje, da dospe prvi obrok za plačanje prve dva-najstine kmečkih dolgov, ki jih prevzame Privilegirana agrarna banka že 1. novembra t. 1. čez 14 dni. Tudi za kmečke do'gove nasproti trgovcem in obrtnikom zapade prvi obrok 1. novembra, za ostale dolgove privatnikom pa 15. novembra t. 1. Kako bo mogoče to izvršiti je drugo vpra- upnike in dolžnike važen dan šanje, ki ga bo treba še razčistiti. Danes ne moremo drugega nego opozoriti na ta povsem jasen predpis, ki je toliko važnejši, ker je v čl. 48. določeno, da ima davčna oblast v slučaju, ako dolžnik ne plača dospelega roka, izterjati plačilo obroka z rubežnijo premičnin, če pa ta ne pokrije dolžnega obroka pa se rubež raztegne tudi na nepremičnine. Dolgovi pri denarnih zavodih Koliko naj torej zadolženi kmet. katerega dolg spada pod določbe uredbe, plača 1. novembra? Ako skupni dolg nie presega 25.000 Din, se mu zmanjša za 50"''». Če gre tu n. pr. samo za dogove pri denarnih zavodih, ki se prenesejo na Privilegirano agrarno banko, mora kmet to polovico dolga skupaj z morebitnimi neplačanimi obroki po prejšnjih uredbah odplačati s 4J4 odstotnimi obrestmi v 12 enakil kitnih oibrokih. če je bil torej kmet 20. aprila 1932. dolžan 12.000 Din znaša njegov zmanjšani osnovni do'g 6.000 Din, k temu je treba prišteti v nezmanjšani višini še vse po prejšnjih uredbah predpisane in ne plačane Obroke in sodne stroške. Če znašajo ti obroki in stroški n. pr. 1000 Din se prištejejo k znesku 6000 tako. da znaša končni dolg 7.000 Din. Od teh 7.000 Din pa mora po uredbi 1. novembra plačati prvi obrok, to je okrog . 770 Din (lefai obrok za obresti in za odplačilo bo znašal približno 11 Din od 100 Din dolga; v pravilniku bo najlbrž objavljena tablica za- izračunanie obro" ka). Če ie pa kmetov prvotni dolg večji nego 25.000 Din, mu po prošnji šele sodišče določi, za koliko bo zmanjšan. Navzlic temu ■tudi takemu dolžniku dospeva po uredbi pr vi obrok 1. novembra, vendar mora kmet v tem primeru plačati ta prvi obrok od nezmanjšanega dolga proti pozneijšemu obračunu. Če ie bil torej kmet 20. aprila 1932. dolžan 40.000 Din in se je od tedaj nabralo na neplačanih obrokih in sodnih stroških 5000 Din, tedaj mora po uredbi plačati 1. novem" bra prvi obrok od zneska 45.000 Qin. to ie okrog 5.000 Din. Komu mora plačati.? Privilegirana agrarna banka bo pobirala vse obroke po davčnih upravah, ki bodo zanjo vršili tudi prisilno izt/eirjavo z rubežnijo in sicer brez posredovanja sodišča. Obroke je torej redno plačati pri pristojnih davčnih upravah. -<- Ali bo izvrš tev predpisa iz čl. 28. uredbe 1. novembra mogoča, je pa druga stvar. Do tega dne PAD še ne bo imela prav nobenega pregleda kdo so n:eni dolžniki in koli" ko dolgujejo in bi torej bilo od vsake ca dolžnika osebno odvisno, da za sebe i/računa, kakšni bodo njegovi obroki ter p:i tem računu položi pri davčni upravi odgovara-joči znesek. Nesporno bi se torei. ako bi predpis glede prvega obroka iz čl. 28. uredbe dosolvno obveljal, napravila r,epreg*edra zmešnjava. Zato je pričakovati, da bo v tem oziru izšlo še pravočasno izdano poiaenilj, ki bo kmečke dolžnike pomirilo. Dolgovi pri privatnikih Podobno se odplačujejo dolgovi ostalim upnikom, ki niso denarni zavodi. Če je ta upnik trgovec ali obrtnik in je dolg nastal pred 20. aprilom 1932. zaradi nakupa blaga na up ali zaradi izvršenega obrtnega dela, tedaj Se znesek dolga nič ne zmanjša. Tak dolg mora kmet plačati v celoti v 12 letih v enakih letnih obrokih.ni pa treba plačati kmetu ves ta čas nobenih obresti. Dne 1. no" vembra pa zapade plačilo že prvi obrok (ena dvanajstina dolga). Drugače pa je pri ostalih dolgovih, ki jih kmet dolguje privatnikom. Ti dolgovi se na podoben način, kakor dolgovi pri denarnih zavodih, zmanjšajo na polovico. Zmanjšana višina dolga se izračuna tako, da se najprej ugotovi, koliko ie znašal dolg 20. aprila 1932. Ta osnovni dolg se zmanjša na polovico, potem pa se prištejejo še v nezmanjšani^ v£ šini morebitni neplačani obroki po prejšnjiH uredbah in sodni stroški; tako dobljeni znesek dolga mora potem kmet odplačati v ll letih s 3 odstotnimi letnimi obrestmi v enaf kih letnih obrokih vsako leto 15. novembra. Prvi obrok mora kmet plačati 15. novembra t. 1. STRAN 3 DOMOVINA št. 42 Vzemimo primer, da je kmet dolžan privatni osebi in je ta dolg znašal 20. apri a 1932. z do tega dne naraslim obrestmi točno 30.000 Dn. Ta znesek se zman ša na polovica, to je na 15 000 Din Prišteti pa je treba morebitne neplačane obroke in sojine stroške (n pr. za intabulaci o); č so ti obroki in stroški znašali recimo 1 000 Din moramo tem 1.000 Din v celoti prišteti k znižani vsoti osnovnega dolga, tako dn dobimo končni znesek dolga v viš;n 16 0 Din. Od tega dolga pa mora kmet 15 novembra plačati prvi obrok to je okrog 1570 Din (v pravilniku bo najbrž objavi ena tablica za izračunane obroka) Prvi In petnajsti november dolgovih trgovcem in ob tniVcm ie to-rrj va/en 1. november, pri o tal h privatnih tiolgovih pa 15. november, ko ie tre a pla-t 'i prvi obrok. Po ebno opozarjamo na hu-nosledice ki lahko zadeneio kmeta, če ne r'- dolžneg:' obroba privatnemu upni u. Po čl ' 48. uredi e ima namreč i>'pnik pravico zi' *evati plačilo celotnega o t?n a dolga po rc r'-' sodni poti. če kmet doSpe'egn obro a r.-: ča oh roku. Izvzet' so le primeri ele-P" tarnib nezgod zarad katerih ie kmet cD" ><č;n davka Tu ?o torej- do'očbe še strožie nego pri i/.*, r vanju obrokov za doglove pri denarnih zavodih, k' 'ih prevzame Privilegirana agrarna banka kjer se z -itbežni!o itetcna, le obrok, ves dolg oa le tedaj če rubež na prf-' *n'ne ne krne obroka in prde.io na dražbo neoremičn ne Priv 'ni upnik na lah o takrj zahteva pla i'n v ega dolga, če kmet ro' " re plača otroka. ' Seveda ie tud' glede dolgov privatnikom vt>r.")*-nk' kako bo mogoča izvršat;v teh pr?J\s v i odnosn t 15 novembra ker do~ In a »r dba d mora d >lžtilk na občn^i i— l i "e 73 niča pr ft"jna. nadomes i i i ' * o l'cMne z m-H1. ki s® b-^do «'ačbe k> se tičevi privatnh dolgov Ce privam- unn k misli da e I met zmožen plačat! v»* nego .oo'ovico dolga sm ezahtvat'' p-: sr, ' 7rj:7-i 7\r> man ne.GJO polovica. a'i pa da se sploh ne zniža. Če pa dolžnik lahko dokaže, da je prezadolžen n ne more plačati niti, polovico dolga, sme v letu dni pri sodišču zahtevati, da se mu dolg zniža za več nego polovico. £a kmečke dolgove nasproti siromašmm upnikom, ki ni-*majo svo„e imovine niti drugih dohodkov za nu;no vzdrževanje pa sploh ne velja zaščita, 6e siromašnost ugotovi sodišče. V gornjih vrs;ah smo skušali odgovoriti na vprašana, ki so "nam bila dos.av!jena gl.de plačila prvega, obroka dne 1. odiosno 15. novembra. Polititn* oreo izvršila svoj ukft) ne' fllede na to. da so ti domobranci nekdaj samota ves tP o tr 'M: vodi ^o* i- raznii**:!! sa mo nreko niihovih trupel Vlada ie že prej posamezne vnd^Hie «r>rfl""« oh vso vel'a vo i'm ip noVoniln odličrlai ip rpas*pa mPct1 t^t-o ri-i io r, t-i'-',...... osf-rla v odlo^ilriP.m trenutku hrez vel"*"! je»." Na Madžarskem je po pokojnem Com-bosu prevzel predsedstvo vlade Ko'oman Daranvi Mož 1 ie znan kot hi>cl zatiralec ^e kdaniih madžarskih narodnih mnni-n Slo vako* Hrvatov Srbov S'ov<.pccv n Rumu nov Po prevrati! je načelovijl vsenv pokre tom k so stremeli za obnovitvijo' st°re Madžarske Pod njegovim vodstvom 'e pri "'r, rjr, rr,nf>fli'-» -7-,t-.. 1' ft.ilr) ' ga delovanja njegovih plačancev in Daranvi nosi velik del krivde za Jankapusto in marsejski zločin. S tem je dovoljno podana oznaka njegove politike. Na Češkoslovaškem sp po zgledu drugih držav 'tudi .zmanjšali vrednost č"ške krone za 16 odstotkov. V Vclltve Savski banovini Preteklo nedeljo so se vršile občinske volitve tudi v nekaterih občinah dravske banovine. V velikem številu občin, kjer bi se imele vrš:ti to nedeljo, so bile volitve v zadnjem trenutku 0''g0den<\ Vršil« so se samo v dveh občinah in sicer v Rogaški Slatmi in v Loškem potoku V Rogaški ' i-t'ni ie vo'?'n'h 'mr^vičen^ev 127? volitev p,a se je udeležilo 71S -"oMlcev. Vloženi sta Vi;li rlve Usti in 9'cr T,?Z in lisfa združene 7 ip d-)1? zdni/"na ono^ieij^ rflpcnv A/ T.o^t^^m ip u"'aviiVncev ^ vol^o ie 5^8 t, j 75 o d s to t V o v. T :«jta JR7 ie dobila 36^* onozfciia pa ^ •>cav v hansvim Zadnjo ned.'lj» so bi^e kakor znano, obč>rr ske vol'tve v vrbaski banovini Vo'i'o je 1?9 ohč;n to ie vs občne v banovin1 razen onih. k' spadaj,') pod. zakon o mestnih ohč!* nah. Volilna udeležba e bila slabša, kak. r se 'c nanovedova'' in pričakovalo. Kot vzmk se navaata razsežnost obč:n in z lo slabo vreme. k"r ie' v nedcPo ttid' y Rosn1 dežp-v-ilo in'r>on°ko^ ce' - sn°ži*0'. Glasovale se S izvršilo v ' olfč.inah v eni cbč'n: v d rvent-kem s-em o: se boio v*' tve nn-hodn o tie'de'jo oonovile .ker je pršlo to ne-do snppada med volt'^ tako da «la-sovanje n; movr'-o v r^du konča*!, P > šhr'^-neni nomčilu k! ga je STOČr oH;avi1i Ager c'ja A'va'a i.« pr' voHtvnh dobila 1P7 102, - - TONE 8R0AR: 10 Velika ljubezen ROiVUN IZ PKtTEKUlH DNI S tsmi pomenljivim oesedarn 'e odšel-Četrt ure nato se je odpeljal z grofom Hu-genom proti mestu Hugo je serlei molče poleg njega in ga le Včasih pogledal. Kolikor bliže me.°ta =ta prihajala, toliko nemirnejši je p"?taia) Hugo Zdelo se mu je. da ga spremlja detektiv s.; m o zato, da ne bi mogel uiti. Venda- ie srtopn visoko zravnan v sobo preiskovanega sodnika Preiskavo je vodil še zmerom mladi uradnik ki je bil takrat v gredu. Ko je Hugo vstopil, ga je srdnik p-iiazno pozdravil To je vi lo Hugonu novega poguma S^del .je na stol pred mizo Filip Smit pa je sedel mizo tako. da ie mogel videti grOfu naravnost v obraz. Prišel sem zaradi vabila.« je nejevoljno deial Hugo »Sar gre za mojega brata?« v s>Ne, gospod grof,« odgovoril sodnik in vze] iz mize neko listino »Za vas samega gre Nekdanji gozdar Jurij Kolar vas je naznanil.« »Kai? Ali me je morda tožil, ker sem ga zapodil7« »Ne. Kolarjev Jurij trdi da ste hoteli za. peljati gostilničar.ievo hčer Pavlo h krivemu pričevanju, da bi bi! vaš brat obsojen.« Hugo je sedel nekaj trenutkov nepremično in molčal je kakor bi ga bila ta ovadba zelo presenetila Potem pa se je hripavo nasmejal ., »T,o je pa re« tako neumno, da n° vem , kak~. nai odgovorim « »Tore-i tajite gosnod grof? ga -,e vprašaj sodnik in se nasmehnil »Peveda; Vse ie samo nizkotna obrekovanje.« , ' ' »Kolariev Ju^i ie povedal S® ne^ai I""" mu ie zaupalo dekle Trdi namreč da vi. go?;pod grof. zakrivili smrt svojega očeta'« ie nadaljeval sodnik in njegov obraz se je v trenutku zresnil. Ogorčen^ je skočil er>f Hu°ro kvišku Pil ie bled kakor smrt Detektiv ga je pozorno opazoval »To — to je neumnost!« ie vzklikni' Hugo »Če dekle kaj takega trdi. se nesramno lafte. reoričan sem da isVnio fa goljufi i« od Kolarjevega Jurija Maščevati s° hoče nad menoj nesramr.ež « »Ali poznate to dekle, gespod grof?« »Samn na vide? Kako naj b: bi' t a'Vi ocp-bi — ne. to je smešno!« s° je prekini) Hugo in si nervozno se<"e' v lase. »Ali niste imeli ljubezenskega ^a^m^rii •» Pavlo, gospod grof?" ga je vprašal sodnik. »Bog me obvaruj! Ali kaj takega trdi'« »Ali niste bili v torek zvečer v gostilni njenega očeta '« »Ne,« je odločno odgovori] Hugo. »^amo toliko vam lahko rečem, da je vse skupaj podla laž.« Nato je sodnik pozvonil in slugi nekaj na- mignil Takoj so se odorla vrata na stežij in v sobr je stopil Kolaj-iev" Jurij. K^kor razdražen ti?et 'e planil Hugo proti njemu in besno zakričal nad n im: »Vi ste tu Ionov"' Kako se drznete govoriti > meni' Priznaite takoj, da ste lagali, a'i "a vas — > »•Prosim gospod grof miruite!« je p .aair-liiv deia1 »cvlnik in rezko nagovoril Ko'ar-ieve^" lurija »* Ii 5e vztrajate pri svodih trditvah ?« jCJpvp^a t v<,p> či-tn. cro'a resn'C? ir Pa"-la mora to izpovedati« je deial Ju ij prepri-čano 'i <•• nop-lo^^ mladega, grofa se ni nI* omenil ampak j® dejal: »T^akor gotovo le Rog v nebesih, tako "a. nesljivo sem slišal, ko ste dekle nagov,r'nii h krivemr pričevaniii ko ste i5 Ponudili da-nar da H vam pomagala uničiti lastneea brata Ali se Se spominjate, k^ko j" P<>vla zahtevala da jo vrm^o za ženo? Tudi to taiite" Nočete prirnati. da sena jaz r»"il Pavlo iz vaših rok, ko ste jo hoteli zadavi-ti ?« »Predrzni lažnivec'" j® vrMiknil Hugo. ki se ie trecel od ieze in strahu. «GrOsnod sodnik.« s® je Jurij obrnil k niku. Prisegam najsvetejšo prisego, da je Vse to res Tn Pavla — ali je m tu? morala povedati to, kar je povedala m°ni, da ie namreč ta« — pokazal je Hugona -« morilec svojega očeta!« Smrtna tišina je zavladala v sobi pa teh besedah. Nekaj trenutkov so bili vsi pr^se-ne^pui po tako strašni obtožbi. Hugo je nehote skočil nazaj Ustnice so Napačno je varčevati pri milu — na Škodo perila. Manj vredna mila Škodujejo tkaninam. Samo žara dobro jedrnato milo per^ perikj temeljito in prizanesljivo: SCHICHTOVO H SLO JELEN Kak© lažejo Jo izvršen, združitvi poslanskega kluba JNS z JevDičevim klubom so strank' sovražni isti na vse načine skušali ta važen dogodek v našem političnem živl.ienu predstaviti javnost kot popolnoma brezpomerril>no dogodivščino. Pri tem so se posluževali nai-ordinarneišh laž- in obrekovanj, samo da b' /man šal Domembnost združitve dveh nacionalnih klubov v Narodni skupščn' Po-r ;čal: so. tla s0 se v levtičevem klubu ori d" bati o združitvi pos'anci dejansko spop"dli. da je r-r'. tem spopadu mora' posredovati posl. Ka'>alin da je odločen naspr. tn k združitve z •evtičevc' b:vši nfnister Igniat Ste* fanovič. ki bo rad' te«a izstopil itd. itd V-e te vret: so bile gladko zlagane Stefanovič je or,i< ličil v listih iz:avo, da ni bil ukdar n't'so.'0'ivk združitve obeh klubov nasjinvno. da je nadv* zadovoljen s to združitvijo Ta-'h'sf> 03 tod' Bogolub Jevt;č ueotavl.i' v noHfki« da n: oriš'o do nobenega osebntr ,rq s"0'it>.'ia med č'nn: Jugoslnvmskegi k'u* ha k'4 se je razpravljalo o združi t v' « klubom JNS. Te vesti ie ž* nre:e z vso odločnostjo zavrnil dr Janko Ba on'h JevuVvfli tv s'ancev. k' so ostali izven kluba JNS Vkljub tem odl"čn;m d nlantiietn se spveda ni nade;ati da b' na* S'rt-r>*niV ;>"-01-llnl' s SVO:>jrn splc t^ ar'-0''1,0111 se rnu krivile od jeze in oči so se mu zao'i?ka-le •• aivra?tvu. ■Pasia duš.a!< i? s.-: kriči I graf in ?. vril-r-njcn:m> pe?tnv skočil na nasprotnika Rcd-r'V i« pj-- r>. e~traSeni priskočili in skie.a je pritekel. Hugo j? dobil' močan sim->k v p .-i ''1 ' ^ po.^oi na^ai ra s'o! in ^ h tol j na J1,0 a---^,,--j-t -io r^brai s ta! in zgrcbi' sto!, hotel-Juriia pebiti. • % proti JNS. Roje s? je. zato jim ie proti n ej dobro vsako orožje! sem© Krščansko-soc alno delavstvo že d'.ie časa hodi svo'a pota in ne dopušča da b se kdorkoli vmešava v n egov-e zad-ve Takšnih poskusov ie l»'lo že več a nobeden se ni do sedaj posrečil. Kakoi vse kaže hoče to delavstvo tudi v lx)d:)j.e vztrajati na svo i začrtani pot:.-»Delavski pravica« ki. .ie gasilo krščansko-socialnega delavstva je namreč v svpji zadnji številki prtcbčla članek »Podrejeni ali samostojni?« '•■/. katerega se da sklepati, da si hoče to delavstvo tudi v naprej očuvati svobodo političnega udejstvova* nja. Tako-le zaključuje svoj čalnek», Delavstvo ne sme biti otep slame, k ga premetavajo pol tične stranke in zrna pobira o razni po'itični koristolovo' in stremuhi. ampak samozavesten, borbo in dosleden ter samostojen faktor v družbi, ki ve. kai dela- in reče besedo kadar je potrebno, četud; nekateri "b n.ieatovi besedi stiskajo zobe Bodočnost bo d'ktiral pošten svoboden neuklonljiv in samozavesten delavec Tak°gi delavca bo moral upoštevati vsakdo, čeprav se temu upoštevaTu hoče danes za silo še izognit' s kako zsro!' strankarsko"Dolitičn'm člem slu- žeč;) lažidelavsko organizacijo. Čas gre svoo pot naprej, treba mu je slediti z odprtimi očmi in hrabrim srcem!« S tem je do vol asno povedano, cla krščanski d.lave nočejo več tako plesati, kakor bi jim nekdo rad žvižgal! DE V MAR. V POLJU (Jubilej dela za narod.) Prejšnjo sredo, 7 oktobra, je praznoval 90-letnico svojega življenja naduči-tclj v p gosp. Fr. Kavčič. Pozna ga vsa župnija in občina ter šc daleč preko našega kraja. Nad 50 let že biva med nami kot nad-uči tel j in 23 let že v pokoju Po rodu jc 011 Žirovc, iz Ledin nad Idrijo. Mcnua je najstarejši slovenski učitelj in zadnji z nekdanje idrijske šole, katero ie dovršil 1863 še lako mlad in je služboval skoraj deset let, ko jc bila šola šc podrejena cerkveni oblasti. Prvo službovanje. 20 let. je bilo v Beli Krajini v Semiču in Dragatušu, od koder jc prišel k nam Bil je vesten in dobrohoten učitelj mladini, liubezniv družabnik ter dober svetovalec vsakomur Zaradi tega ie užival obče spoštovanje in bil vdano ljubljen pri vseh. Njegovi tako številni učenci in učenke se ga s hvaležnostjo spominiaio ob tem fako redkem in častitljivem jubileju Naš krai «e mu ic tako prilinhil da ie ostal tudi »O«;-vi .-»t- • voi-s EoJnik, ki c? obr,'il k Juriju i- d-jr!:-»Mirujte, ali pa vas -i-m z-preti! -Fednij-ki je p-ihite! ia očisti! Hu- po "ovo obleko. ; Poslušajte torej, <; se je sodnik cb-ni' k Ju »r.; l se-i pc"t'ic?t' dc'tip "a '-".I;-'--s« sklicu''efe. Ona v.ne tn.ii in pravi d > vi te cV.oljitve sami izmislili! Ali ž''ni priznate, cla so bile va*e trditve breo podi le?« Kaj? Pavi? taii? N°5e primati?« je p=-e-' senčeno vzkliknil Jurij. »Ali je to mogoče? •• Hu: Qn io nibč<» drug! Tn če so lišče ne ba. pomagalo nedrKnemu. mu bo pomagal Bcnr!« :> P'fdcn je mogel sodnik ukazati, naj ivimejo, j? Jurij izbirni Detektiv takoj skočii za njim, toda bilo je že pre-porno. Krnp.'u i- T-lnco od?ol. 7a.d-volip- se je sn-ejal i"- ?i ire' pcfoo. prieeTal'. da se ba maščeval na-t nev-i n/i-n Sovražnikom; Podil?'« je še obljubil, d 1 bodo Jurija žanr'? "' -i je sicer še ušel, teda kmalu ga. bc1 - imeli- 7 - o -i t^o- ' n y i;tem po ol-oju grof So ko in cbupeval od sramote. Znnej med pomladenseriai zelenjem se je svetlikal grad. Eakooo nasprotje! Tu ječa in obup, tam rark-fij« ia prorto;t! . T*-> je HutO stopil v svoj vi, je zaničijivo rekel: »Ti si i.Tgubvjen, j a r, pa sem dedič ogromnega premoženja. Vse- to bo moje: grad, to-vaana, bogastvo. . tvo;a nevesta ! * In voz je naglo" odirdral. žrtev zvestobe. G-rcf Starko je sedel v ječi z-tc-pljoo v žalostne misli. Zunai je bi'a svetloba o- m je moral trpeti med debelim zidov jena prenašati sTrnotcr in pričakovati »::,!; t.;s li.lito obsodbo- Morilec lastnega očeta! Ta strašna obsodba mu je trgala srce in ga mučila noč in dan. še v Sanjah ni imel miru. Kaj mu je pomagalo, da Je nedolžen, ko pa nihče ni verjel v njegovo nedolžnost? Ko bi bil vsaj prost, bi že našel način, da bi se rešil sramote, toda tu v ječi ni mogel storiti ničesar. Upanje, da se bo osvobodil, je minevalo dan za dnem. Od nikoder ni hotela priti pomoč. Ta teden, kar je že zaprt, se je Stanko postara! že za deset let. V n?eg:vo prej gladko lice so se zarezale gube in hrbet se mu .je ukrivil. Ko je bil zalepljen v svoje težke misli, ga je premotilo žver.kctanje ključev pred vrati. P. uel je jetoiški paznik in za njim sodnijski sluga. Rekel mu je: »K zasliševanju po j dete!« Kmalu je stal grof Stanko pred preiskovalnim sodnikom. Bilo je drugi dan po zaslišanju grofa IJugona. Mladi sodnik je jetnika sprejel čisto drugače kakor prej Uugona. »No? Ali ste se.medtem že premislili?« jc ošorno vprašal, »Ali boste naposled vse od-krto priznali?« Mirno in ponosno je stal grof Stanko'pred njim Temu človeku ni maral pokazati svojega trpljenja, icz?lo pa ga ie, ko sc jc sodnik v'w'"l tako gr lo proti njemu. Zato mu je tudi ooorno odgovoril: >.rte mislite, da' sem kriv, mi dokažite!« »""o. se '00 zgodilo! Le zanesite se na nas!« je dejal sodnik in se je jezno nasmehnil. So<*n: V a je jezilo, cla grof tako trdovratno vse taii. Zdaj'pa ga je hotel prisiliti k po upokojitvi po 50 letnem službovanju pri nas in si postavil svoj dom, kier preživlja jesen in večer svojega življenja razmeroma še čil na telesu in duhu, z dobrim spominom na preteklost. Bil je vedno naprednega prepričanja in svojih nazorov ni nikdar zatajil pred nikomur. Zato je pa tudi bil zvest in požrtvovalen član naprednih društev in ustanov. Razume se, da je bil in je še danes vnet član Sokola. Ob njegovi 90-Ietnici je prejel veliko častitk od domačinov in od drugod. Tudi »Domovina« se pridružuje tem častitkam želeč mu, da bi preživel večer svojega življenja v najlepšem miru in zadovoljnosti. MALA NEDELJA PRI LJUTOMERU. iVolilna borba za bodoče občinske volitve, ki se vršijo tukaj dne 25. t. m., je že v polnem razmahu. Na podlagi banovinske revizije je bila pred meseci razrešena dosedanja občinska uprava, upravno sodišče v Celju pa je upravičeni pritožbi sedanje občinske unrave ugodilo in razveljavilo razrešitev. Vsi. ki so vedno verjeli v poštenost sedanje občinske uprave, so se združili tem čvrsteje ter sestavili skupno Gospodarsko listo z nosilcem Senčarjem Mihaelom. Kdor pozna gospodarsko sposobnost, delavnost n marliivost našega nosilca liste, je prepričan, da boliše izbire nismo mogli zadeti. Tudi ostala lista priča, da nam gre v občini predvsem za dobro gospodarstvo, ne pa za politične prepire Zato tudi ffemo samozavestno in odločno v volilno borbo, zavedaioč se. da ie zmat?a Sigurno naša. ŠT. VID PRI STIČNI. (Jubilej). 70letnico rojstva je obhajala te dni Terezija Havpt-man, občinska babica, ki opravlja ta posel že 44 let vestno in je pri vseh splošno priljubljena. Niene štiri hčere so se vse izselile v Ameriko, se tam poročile, ter se svojih staršev pridno spominjajo. Mož jubilant-, ke je že dolga leta naročnik »Domovine«, katero oba rada prebirata. Vsi želimo jubi-lantki še čvrstega zdravja, dolgega življenja, da bi bila tako v pomoč še marsikateri matefi, ker visi takrat življenje prav gotovo obeh, matere in rojenčka, v njenih rokah. ŽETALE. (Slaba letinp). Imamo torej letos prestopno leto, o katerem so: že stari ljudje rekli, da ie slabo Spomladi nam je rja priznanju, ker je mislil, da ima v rokah sredstvo, ki mu bo pomagalo. »Ali mi morete danes razložiti, odkod so rjave pege na vaših prstih?« je začel sodnik. »Ne, ne vem!« »Ne! Mi pa vemo. Pege so bile od stru-. pa, ki ste ga nalili svojemu očetu. To smo dognali s kemično preiskavo. Zakaj torej še tajite? To vam ne more prav nič pomagati. Saj menda niste izvršili umora nalašč. Bodite prepričani, da s tajenjem samo škodujete.« »Upam, da se bo izkazala moja nedolžnost šc pred porotno obravnavo,« je samozavestno odgovoril Stanko. »Tako? Mislite torej, da ne bomo dobili 'drugih dokazov. Pa ste v zmoti!« Po teh besedah je sodnik pomolil jetniku pred oči nekaj svetlega in je rekel: »Povejte mi. kje in kdaj ste izgubili ta manšetni gumb?« Bil je gumb. ki ga je bil našel detektiv in ga dal sodniku, kakor je bilo predpisano. Filip Smit je takoj rekel, da je prišel gumb očitno pozneje in no kakšni drugi osebi na mesto, kjer ga ie bil našel. Pametni sodnik pa je bil drugačnega mnenja. Pozorno je premeril Stankov obraz, kjer ni bilo videti nikakšnega presenečenja. »To je torej vaš gumb?« je izpraševal sodnik. »Da, moj je! Kakor vidim imate tudi drugega še tamle,« je odvrnil Stanko. Drugi gumb je bil res še v manšeti, ki so ga bili jetniku vzeli. »Prav « je pokimal sodnik. »Torci nočete Vedeti, kje ste gumb izgubili. Povedal vam uničila žita, ki so bila ob času žetve tako slaba, da so dale nekatere njive komaj seme nazaj, a še to slabo. Krompir je prav tako slab, da je dal na največ njivah le seme nazaj. Vinogradi, od katerih se tu večina ljudi preživlja, so pa letos pod ničlo. Kdor je nabral lani 10 polovnjakov, je letos komaj 50 do 100 litrov. Jablane so bile prazne, drugega sadja tu ni bilo, kakor kake hruške. Niti kmet, še manj pa kočar nimata jesti. Dosti kmetov zaradi revščine še v cerkev ne more, a uboga deca ne more obiskovati šole. Z obupom gledamo v bodočnost. Upali smo nekaj še na ajdo, ki je bila polna, pa je prišel sneg, ki je ajdo uničil. Vsa leži pod snegom, ponekod požeta, drugod pa še nepožeta in potlačena v tla. Sejati še ni bilo časa. Kako je ta grozni sneg napravil s sadnim drevjem, ker ga je dobil v zelenju. Revščina je uboge Haloze hudo zadela. Ali se bo kak človek na mero-dajnem mestu zganil? — Te dni odhajata od nas šolski vodia g. Božidar Tomažič in gospa; g. vodja je bil dob^r vzgojitelj. Ljubil je otroke, otroci njega. Pod njegovim vodstvom ie pela deca. da ie bilo veselic poslušati. Deco je učil sadjarstva in čebelarstva. Želimo mu pa novem mestu veliko"j dobi vri kmetijskih zadmgah in pri vseh večiih trgovcih. ki se bavijo s proda io kmetijskih potrebščin. Prireditve živinskih selekcijskih organizacij Dne 17. IX se je vršilo premovanje pinc-gavske govedi pri selekcijskem društvu v Središču, kinegavnih je bilo 109 glav in sicer 79 krav, 3 stari biki, 6 mladih bikov. 6 mladih telic ter 25 telic. Kvaliteta je bila prav dobra. Odlčno je bilo kvalificiranih 11, prav dobro 40, 47 dobro, 6 zadostno, le 5 pa je bilo slabih. Vidi se, da je rejski cilj, kar se tiče teže in pa mlečnosti že v mnogih slučajih dosežen. Dne 18. IX. se je pa vršilo premovanie pri društvu v Št. Lenartu, kjer je vršilo rodovniško društvo prvič premovanje, med tem ko v Središču že drugič XXVI. MEDNARODNI VELIKI VZORČNI SEJEM 17.-26. X. 1936. Običajni popusti na železnicah in parobrodih proti naprej nabavljeni legitimaciji od 12.—31. X. Prigona je bilo v Št. Lenartu 38 krav, 2 odrasla bika ter 13 kom. mlade' živine. S prav dobro oceno sta bila kvalificirana 1 krava in 1 bik, 1 bik pa je dobil odlično, 15 glav je bilo ocenjcnih z dobro, 31 z zadostno, 4 za s slabo. Tukaj so prehrambene prilike veliko težavnejše, ker primanjkuje dobre krme. Obe prireditvi sta bili prav lepo prirejeni Kraljevsko bansko upravo je zastopal g inž Ivan Oblak, sresko načelstvo g. km. referent Zorčič, Zvezo selekcijskih društev na načelnik g. Lovro Petovar. Domače prebivalstvo je pokazalo s svojim številnim obiskom mnogo zanimanja V Središču se je videlo dolgoletno smotrno delo na vzgoji pinegavske živine, med tem ko je Št. Lenart pokazal povsem zadovoljive uspehe. Dne 26. IX. se je vršil plemenski seiem v O-rnožu. katerega je priredila za ta pa-sem«ki okoliš kr. banska uprava v Ljubljani Prignani so bili predvsem biki in sicer 40 glav. Komisiia pod predsedstvom bano-•*';nro- Po Merku M > L m iCTflfeiLlNIE HOHt^lM . u jt vase uu.Aia.iijc. iver pu uugovornost nt na vaših, temveč na mojih ramah, se moram, žal. ravnati samo po lastni preudarnosti. Ce ste čast zastavili za obljubo, ki je ne morete izpolniti, ste pač nerazsodno ravnali,« »Morda! Toda dejstvo ostane, kakor sem rekel. Izjavljam vam svečano, gospod svetnik, da ne bom niti minute okleval, izvajati iz tega^ posledice.« »Kakšne posledice? Ali hočete zaradi tega zapustiti državno službo, ker se vam zdi naše kazensko pravo prekrutto, kadar se uveljavlja nasproti lepi mladi dami?« »Da, to bom storil, a na način, ki se mi zdi primeren glede na okolnosti. Torej se smem smatrati za odpuščenega, gospod svetnik?« Sever je šel proti vratom. Preiskovalni sodnik sprva ni vedel, kaj naj stori, potem pa, ko je Sever že prijeli za kljuko,- ie skočil po-koncu in stopil k mlademu možu. »Vsekakor si preveč dovo'jueite, gospod Sever. Kai takega v svotji službi še nisem doživel. Vendar verjamem v vašo pošlenost. Zato bom prvič v svoji praksi storil nekaj, česar pred svojo vestjo prav za prav ne morem zagovarjati. Samo si ne smete te popustljivosti tako tolmačiti, da bom tudi še v bodoče kdaj pripravljen za podobno uslužnost.« »Hvala vam. gospod svetnik! A moški, ki ga je gospodična Planinčeva srečala, ko je zapustila hišo? Ali boste naročili policiji, naj ga začne iskati?« »Ah, ta moški! Lahko ste za trdno prepričani, dragi prijatelj, da ga sploh ni. Seveda bom storil, kar zahteva od mene doLnost. M slim le, da lahko brez skrbi s tem počakamo do jutri.« Sever je čutil, da ne bi ravnal v korist svoje varovanke, če ne bi protestiral proti tej odložitvi. Zdelo se mu je skrajno važno, da se ne zamudi niti m nuta. Toda spomnil se je njegove uslužnosti, zato ni rekel ničesar. Hitro se je poslovil in sklenil kUjub graji, ki je je bil pravkar deležen, da bo na lastno odgovornost storil, kar je po njegovem mnenju treba takoj storiti. Kriminalni komisar Dvornik, ki je vodil policijske poizvedbe v zadevi skrivnostnega umora, je bil eden izmed njegovih bližnih znancev. Zato ie upal. da bo pri njem lahko uspel. Ker ga ni dobil -v uradu, ga je poiskal nemudno v njegovem zasebnem stanovanju. Stalo ga je nemalo truda, da je svojega prijatelja, ki ijie> veljal za zelo sposobnega in spretnega policijskega uradnika, pridobil za svoj načrt. Dvornk je izjavil, da bo še tega večera začel poizvedbe. Severju pa seveda ni prikrival, da so nade na uspeh teh prizadevanj. ki naj se opirajo na tako nejasen in splošen opis, bolj majhne. Bilo je komaj dve uri pozneje, ko je policijski komisar stopil v Severjevo sobo. Naglo je skočil Sever pokoncu. »Kako je bilo? Ali pomeni vaš obisk ugodno rešitev? Ste morda v tem kratkem času že izsledili neznanca?« »Da in ne! Vsekakor obstoji oseba, na katero se kolikor toliko nanaša opis. ki ga .ie podala mada dama. Zdi se mi pa. da je to samo igra naključja in da se ne izplača s t:> rečjo dalje pečati. Četudi ie gospedična Planinčeva morda res srečala tega mladega gospoda, vendar ta zaneslivo ne more biti morilec bančnega direktor a Korena.« »Pa veste to čisto zanesljivo? Ste z možem govorili?« »Ne, saj nisem imel povoda za zaslišanje. Storil sem, kar se mi je zdelo najprimernejše. To se pravi, obiskal sem vse prebivalce hiše desete v Za vrtni u ici in jih vprašal, ali je kateri izmed njih videl usodnega večera tega mladega moškega v hiši. odnosno ali kak tak moški v hiši stanuje. To ni bilo težavno ugotoviti, saj stanu eta v hiši samo dve družini. Tako sem dognal, da v hiši moškega s takim opisom ni. Potem sem zaslišal slugo umorjenega bankirja in izvedel od njega, da je prav takšen mlad gospod, kakor ga je opisala Planinčeva, res večkrat obiskal njegovega gospodarja.« V Severjevem obrazu se je pokazal znak veselja. »In vi imenucete to igro nakl učja? Mislim vsekako, da je to razkritje ogromnega pomena.« »Le počasi, m'adi prijatelj! Najprej mi boste morali priznati, da se ta splošni opis lahko nanaša morda na sto mladih moških v mestu, in drugič je bankirjev sfluga sam s svojimi nadaljnjimi izjavami poskrbel za to, da se moje veselje o razkritju ni vse preveč razbohotilo. Rekel mi ie. da je slika gospoda, ki ga on misli, v delovni sohi umorjenega gospodarja, in ker sem imel ključ te še zmerom uradno zaprte sobe v žepu. sem seveda lahko poiskal fotografijo, ki ie bila poleg drugih v albumu. Tule io imate!« danih 19 od katerih sta šla dva v Ljublja-no-mesto kot plemenjaka. 8 bikov je bilo iz društva Središče (skupna cena 17.200 Din), 1 iz društva Št. Lenart (2000 Din), ormožko društvo je prodalo 5 (10.200 Din), Sv. "Marjeta 2 bika (3500 Din), Cirkovci 1 bika (1900 Din), a iz društva Podlchnik pa 2 bika (4800 Din). Izkupiček za vseh 19 je znašal 39.400 Din. Pokazalo se je, da so rodovniške organizacije že v stanju kriti potrebe po plemenjakih v Ptujskem srezu. Dosedaj se še ni posrečilo vpeljati na teh sejmih tudi promet za ostalo plemensko živino, to jc za krave in telice. Tukaj bo mor-rala organizacija vse storiti, da se tudi to vnelje, ker bo tako ohranjena marsikatera glava za pleme, ki gre drugače prerano pod nož. Domače novost! * Nj. Vel. kraljica je odpotovala te dni z Nj. Vel. romunsko kraljico materjo Marijo v Rumunjo. :: Zaslugam priznanje. Odbor občine Solčava je v svoji zadnji seji izvolil g. dr. Ot-marja Pirkmajcrja in g. inž. Štrancarja za častne občane v priznanje njihovih zaslug, ki sta si jih pridobila za solčavsko občino in njeno prebivalstvo. Glavna zasluga g. dr. Pirkmajerja jc, da je kot veliki župan mari-bor..'d pripomogel, da se je zgradila cesta Solčava—Logarska dolina. S čimer jc bil ta lepi košček slovenske zemlje na široko otvorjen tujskemu prometu A tudi kot pod-ban je ohranil Solčavi svojo naklonjenost. Vsako leo ie poskrbel, da so se eiobila denarna sredstva iz banovinskega proračuna za potrebne nove naprave v Logarski dolini. Pred leti ie bila zgrajena nova cesta od Logarja do Plesnika. popravljen in urejen kolovoz proti logarskemu stfnu, da je danes mogoče z avtom priti skoraj že nod Slap Savinic, regulirani so bili z velikimi stroški hudourniki pri Plesniku in na Okreš lju, Solčava je dobila vodovod, pričelo se je z rcgulaciio Savinje itd. Vsa ta dela pa so b;'a izvršena po načri;h in pod strokovnia-škim vodstvom inž. Štrancarja. ki ie ime! za želje in prošnje domačega prebivalstva vedno r>r>'nn razumevale ^olravska nb^i na je torej izpolnila samo svojo moralno nolžnost, ako se je s podelitvijo častnega občanstva izkazala hvaležno imenovanima gospodoma. * Občinske volitve v Dobovi obetajo razgibati sicer mirne občane. Dosedai sta predvideni dve kandidatni listi. Voditelj začasnega občinskega odbora se trudijo zbrati pod svoje okrilje večino volilcev, ki pa so nekam trdoglavi in se ne morejo ogreti za kopico obljub, katerih so as preveč vajeni. Drugo listo, ki jo naziva,'o gospodarsko listo, sestavlja z ^odličnejšimi občani Srečko Kova-čič. Podoba je, da ie ta lista zelo posrečena zaradi pril1 uhljenositi nosilca samega kakor njegovih tovarišev. Nosilec liste je bil v prejšnjem občinskem odboru tajnik. Z usluž" nostjo nasproti občanom si je pridobil splošno zaupanje. Nekateri razsodciejši občani so sprožili željo, da se sestavi kompromisna lista. toda po objasnitvi iz vrste sedanjih go-spodovalcev, da bi to bilo mogoče le. če se nasprotniki za tri leta vzdržijo kandidacVe, je padla ta želja. v vodo ter se bo razvil živahen boj. * Neosnovane vesti o izpraznitvi šol v vojaške s vrhe. Po Ljnbliani in okolici se širijo vesti, da bodo šob v kratkem zaprte, ker da odidejo profesorji in učitelji na orožne vaje; da bodo šole izprazn.ene in v ni h nameščeno vojaštvo in da-bo oglašena poizkusila mobilizacija. Te vesti so docela neosnovane. Širijo se zlonamerno z namenom, da se prebivalstvo vzneimri. Proti osebam ki b: te vesti še nadalje trosile, se bo postopa'o kazensko * Janžetov tabor. Ljubljanski pododbor zveze kmetskih fantov in deklet in društvo kmetskih fantov in deklet Notranje Gorice in Podpeč priredijo prihodnja nedeljo v Notranjih goricah velik vesdnevni tabor v zvezi z odkritjem spominske plošča svojemu ustanovitelju dr. Janžetu Novaku * Svaije v potoku. Zadnjo nedeljo dopoldne bi se morala vršiti v -Laoorju pri S o-venski Bistrici poroka posestnika Ivana Ralmeta s posestnikovo hčerko Marijo Ra-kovčevo iz Zgornjega Loga. Svatje so se peljali iz Slovenske Bistrice z avtomobilom proti Laporju. Ko je avtomobil vozil če? mo-stiček preko potoka Lo-bn'ce v bližini Cigon-cev mu je priše!v nasproti neki avstrijski osebn- avtomobil Šofer Štefan Kmetic se ie Sever je pogledal sliko in razočarale, ki ga je pri tem doživel, je bilo očitno »Riliard Lipovec!« »Kakor vidim ga poznate. Soglašali boste z menoj, da je čisto nesmiselno, sumiti ga zločina. Mladi Lipovec ie bil po iz'avi bankir-jevega sluge tesnejši prijatelj negovega gospodarja. Še ziu'ra; usodnega dne, ko je bil bankir Koren umorjen, sta šla oba kot prijatelja na izprehod. In če bi se nuno prijateljstvo res v nekai trah izpremenilo v sovraštvo, bi to pač še ne moglo biti povod za tako strašen zločin.« Sever ie sedel na zofo. »Ni to tisto, kar bi me moglo prepričati o neosnovanju kakega suma proti Lipovcu,« io rekel po daljšem molku. V tem primeru bi moral sam nastopiti kot razbremenilna priča za Lipovca Rihard Lipovec ni mogel izvršiti zločina, ker je bil skoro v istem času ko ie bil Koren umorjen, z menoj. Skupaj sva ,se pelia!a v vlaku, ki odha'a ob 20. uri s posta;e. Oddaljenost železniške postaj od bankirjeve-ga stanovanja izključne možnost, da bi mogei on storiti zločin V tako kratkem času se z navtfdno kočiio ni mogel pripeljati do postaje. Ker je gospodična Planinceva ob tričetrt na 20. uro zapustila Korenovo stanovanje, se je umor izvršil v teh zadnjih minutah' pred 20. liro.« Komisar je shranil fotografijo v svojo listnico. »Vidite torej, da sem imel prav. ko tega razkritja nisem posebno uvaževal Preiskavo bom jutri nadaljeval. Rečem vam pa čisto odkritosrčno, da nimam najmanjšega upanja, da bi dosegel kak boljši uspeh.« Ko ie nameraval že oditi, ga ie Sevei še za trtnutek pridržal. »Čeprav je na videz jasno, da Rihard Lipovec ni tisti mož, ki ga ie gospodična Platni čeva srečala v veži. vendar bi vas prosil, da priložite fotografi o aktom, da jo bo preiskovalni sodnik lahko jutri predložil mladi dami pri zasliševanju« »To . je bila tudi rro.ia namera, kajti triom do^tiost ie .seveda, da podam gospodu svetniku poročilo o uspehih svoje današn e preiskave.« Mijoš Sever skoro vso to noč ni soal. Njegovo upanje, da se bo zadeva obrnila v prilog n egovi varovanki, je doživelo hudo razočaranje. Ker je bil prepričan, da _se bodo tudi drugi tako lahko u ve rili o nedolžnosti Vere Plannčeve k"kor se je sam. ga e neuspeh čisto potrl. Če se n? zgod; čudež, bo Vero doletelo hudo zlo. Začel je obža'-ovati da ni rasi molčal. Raši bi bil pusti' vse pri miru. samo da ne b: njegova varovanka imp-la teh sitnosti Delal si ie liude očitke, da .ie prav_ on za-početnik ivenega mučnega položaja. če bi se on ne bil za vse to br^al. bi naibrž nihče ne prišel na sled. da je P auin-čeva onega usodnega večera obiskala Korena. Nabrže bi prej ali siei .odkril1 zloč nea ne da hi pri tem izvedeli, za u-odno nakluč-le. da je prav takrat bila Planinčeva pri ban-kiriu. Ko ie Sever proti jutru vendarle zaspal, so ga mučile hude šaitie, v katerih .ie videl svojo varovanko obsojeno zaradi umora. V. V pritlični sob' sodiščnega pos'ooia ie čakal drugo iutro Miloš Sever Vero Planinčevo Ni dvomil, da bo prišla, vendar je postajal hotel Izogniti, zaradi mokre ceste pa je zavo-zil na rob, tako da se je avtomobil prekucnil in padel v 2 m globok potok. Šoferju se je posrečilo, da se je osvobodil iz neprijetnega položaja, nevesta in njena priča sodni uradnik Ignacij Tkavc pa se nista mogla rešiti iz zaprtega avtomobila, ki je bil skoraj popolnoma pod vodo. Šele pasanti, ki so prihiteli na pomoč, so jih izvlekli iz vade. Pri padcu sta se nevesta in priča, precej poškodovala. Pa tudi avtomobil je bil hudo poškodovan. Zaradi nezgode so morali poroko odgoditii. ".Bogata dediščina studeniške cerkve. Neki posestnik pri Sv. Lovrtncu na Pohorju ie zapustil vse svoje premoženje cerkvi sv, Jožefa v Studencih in frančiškanski cerkvi v Mariboru. Zapuščina', veliko posestvo na Pohorju, je bilo prodano te dn; za 440.000 Din, od katerih dobi vsaka cerkev polovico. 220 000 D'n je vsekakor prav lepa dediščina. 4 Nesrečna ljubosumnost. Mnogo pozornosti je vzbujala te dni razprava proti trem viniČarjem iz Malega vrha v Slov. goricah, ki jih ie spravila na zatožno klop nesrečna ljubosumnost. Viničarka Ana Lorenčičeva ie iz ljubosumnosti pregovorila viničaria Rudolfa Prikla in Antona Škofiča, da sta zažgala hišo- viničariu Štefanu Golobu, sama pa jc pozneje Golobu še zastrupila kravo. Lorenčičeva ;e bi a. obsojena na 3 mesece in 15 d-;i zapora. Prikl je dobil 2 leti in 14 dni zapora, Škofič pa dve ieti robje. * Požar. Posestnik Prane Petrovič v Bukovcih je bil s svojo družino vred na bratvi v Ha'ozah V negovi odsotnosti pa mu le zgorelo stanovanjsko poslopje s hlevi ter vsi po jski pr'd°lki in s-osnodarsko orodje, bko-da znaša okrog 20.000 Din in ;e krita le deloma z zavarovalnino. Domači gasilci so s trudom požar omeiili in ogen1 pogasili. Kako je n^-tal.požar še n; usotovl^no. * Žaloigra \r 'etnlške celice. V zaporih mariborskega okrožnega sodišča se ie_ lec-os 6.' septembra od grala zagonetna tragedi.ia. V samotni celici so našli zjutra1 7. septembra umn-bolnega jetnika Antona Urajnika mrtvega. Raztelešene ie nokazalo, da ie umrl za posledicami poškodb, katere mu je zadal j etnik 2.Me-:ni KVman Vrečič. pridel en Urajnku kot strežnik. Dar.es dopoldne se ie Vrečic zaradi malomarne usmrtitve zagovaral pred sodiii-ki m-'leaa senata Vrečič ;e ori zaslišanju iz- nestrpen Vsa kri mu je udarila v glavo, ko je nr».-li 9 ur; zagledal v množici mirno id eih vi:ko dekhčjo postavo, kateri -:o zadnia dva dneva- velale vse njegove misli. Vera Planinčeva'ie š'a nrmo tesno ob ne-govem oknu. preden e stopila v sodiščno p> slop e. 'n ie Sevgr mogel čisto ra.-1 :čno videti njen prijazen obraz. Zdela se mu je nekoliko bleda kakor oo orečuti noči. a v njenih potezah ni bilo nikakega nemira in naoet-vsti. ki bi kazala na strah Ne di b: njena nosa| samo tr nutek okle"a'a. je stopila po '°ki trbov-slri gos+itni večin rlnsžha. med knfpro s+a bila turi' Loizp Pu"ri:1c in Poročeni T^fiodič Tvan s S"n;o 5<"po Ril' so izi-prlpo ''obrp vo-lic f?^7r>n1r*7pp5° ip rlospffln visrl.- ko ie prišpl sp t"irmr»r>:'-ar ki ip nri^pl ictrg*-! ~nrq\r lpnr> »-vnel-.-)"riP ''"r ir ~>r'mapU-ovalo ie r,'>5n''!r Z.lnlpsnl P3»-t-rnt 7 ž^PO Tfirtrifli- ca. Ta ip zaradi tepa linhos-nripn in rišču je prišlo med njima do dejanskega spopada. Na vrišč so prihiteli tovariši ter ju skošali razdvojiti. V slepi togoti je Pu-šnik dcignil nogo in sunil proti Jagbdiču. Brca je bila namenjena v nasprotnikov hrbet, ker se je pa Jagodic baš v tem trenutku iztrgal tistim, ki so branili, in se obrnil proti Pušniku, ga je brca zadela v trebuh in ga hudo poškodovala. Jagodica so takoj odpeljali na dom, drugi .dan pa \ bolnišnico, kjer je podlegjel poškodbi. Jagodič zapušča mlado ženo. bil je poročen 1 leto. * Divjaški napad na žensko. Pri Sv Kun-goti pri Ptuju se ie dogodil obžalovanja vreden dogodek. Posestnikov sin Sebastiijan To-polovec in 301etna Liza Keiserberger, žena posestnika, sta prišla na travniku radi oaše rtavzkriž. Beseda 'e dala besedo. nasfal je prepir- med katerim ie Topo'ovec segel po grabljah ter udrihal po svoji nasprotne toliko časa, da jo je poto kel na tla. Gotovo bi ji bila zelo slaba predla, da niso oriši pravočasno ljudje, ki so surov; ž a prepodili. V ptu:ski bolnišnici so ugotovli težke poškodbe na vsem telesu, posebno na glavi. ZlomVeno ima tud: levo roko. * Škrlatinka se .ie pojavna v P:uu in n figovi okolici. Izo'irnica ptujske bobvšne. se že polni otrok in odraslih oseb. * Avto podrl voznika. V Spodn ji Duoiah pri Kranju je neki ljubljanski avtomoblst podrl s svojim vo/ilom 55Ietneera hlapci 1 >-žeta Vogelnka iz B strice or' BI du. Vogel" nik je peljal z dvema . kon,ema dvovpre"cn vo'Z, ko je za njim privozil LiubVatičan z n tomohi1om. Avto je podrl Vogenika- k e dobil poškodbe po obrazu n telesu ter si zlomil levo nogo. Av.om bHist je po;--;- -:-čenča sam prepePal v bolnišnico v -no. * Zgorelo je te dni gospodarsko po ■ p e posestnka Jurija Kmeteca v Cirkovc h. Ogenj je popolnoma uničil gospodarsko pe-iopie J polno poPskih prid lkov. ki so jh ravn kar j spravili. Skupna škoda se ceni na 25.0ro D'm. I * Drzna t?tvin . V stanovane Ivana Man- | sera v Podlehmku v H ilozah so se te dni splazili tatovi, ki so odnesli več ob eV n p: rila ter 3000 Din gotovine. Posestni Mr,n-ser je oškodovan za nad 10:000 Din. Oro/.ii-ki ..iščejo, tatu. 4 Huda ne reča. Znanega 'litijsk ga p -e r-nika, gcstilničara in mesarja g Jovna Bo- . riška je zadela huda -nesreča. S svo "m zn n; j ci se je odpeljal v svoi vinograd .n i Dol n -skem. Proti večeru se je vtača'n družba domov. Na ostrem klancu pri litijskem pokopališču pa se je komi splašil in zdrvel 7 "■■ o nag'iieo po klancu da se Je voz prevrni Drugi so odnesli le 'aŽje poškodbe. Borišek na je ob'ežal nezavesten. Sprav;li so ga domov in zdai se zdrav; v domači oskrbi. Močno ie poškodovan tudi voz- k> <*•* e solašen koii privlekel na domače dvorišče. * Huda nesreča ie zadela Zavr a Karla -z Dol. Domač' so vozil na n;iv(j gno'. Pos s -nikov sin Karel je šel tudi n- polje. Na strmi razmočeni poti je vo? drčal in .ie kazalo, da Se bo prevrnil. Karel je stoo:1 k vozu in ga skušal obdržati v ravnotež:u • Karel je voz zasukal in vrglo ga :e po bregu na tisto stran, ker se je upiral Zavrl. Voz ga je podrl podse in so ga le z veliko težavo potegnili izpod njega. Fant ie b:l onesveščon. Zlomljena ima rebra in še druge notran e poškodbe. * V tajni razpravi :e bil om dan pred mariborskim malim kazensk'm senatom obsojen 49 letni Jožef V. iz Murske Sobote na 6 mesecev zapora ter na izgubo častnh državljanskih oravic za dobo 2 Iie rt, ker je leta 1934 v Murski Soboti onečacti1 4 dekleta v starosti izpo^ 14 let. * Po 22 letih se je vrnil iz Rusije, V začetku svetovne voljne de odšel iz Radomi-rovca pri Bosanskem Novem na gališko fronto 21-letni Pavle Radakovič. ki se je nekai tednov prej poročil. Kmalu ie bi1 ujet ;n 22 let je preživel v Rusiji, preden se mu ie po" srečllo odnotovati domov. Ko ;e oni dan prispel v domačo vas. ga ni nhče poznal Ze od daleč je slišal, da je v domači hiši ve- sela družba. Stopil je v hišo, kjer so ga kot popotnega človeka gostoljubno sprejeli. Spoznal je tečaj svojo ženo Ljubico, razne sorodnike in tovariše iz rnadih let. njega pa n. poznal nihče. Vesela družba se je odpravljala k ljubiČini poroki. Pavle ie do zadnjega trenu.Ka počakal in šele, ko so vsi vstali, da bi odšli v cerkev, se' ie dal ' spoznati. Zena je bila vjsela njegove vrnitve in z novo poroko ni bilo nič. Tudi njen ženin e bil s tem zadovoljen in vesela gostija se ie nada.jevaiu v proslavo Pavlove vrnitve. * S sekiro po glavi. Z Velike p anine je pršel iskat zdravniške pomoči v Kamnik neki lastnik pastirske koče. Pripovedoval je, d.i e bil pri n em v koči na planini neki mlajši turist, doma menda z L ubl ane. Pomagal mu je celo pri delu okrog koče in se zanimal pod kakšnimi pogo i bi mu jo dal lastnik .v najem za smuško sezono. Tr tji dan pa jer mladi liublansk turst s sekiro napadel svojega gositelja. ki se ga ie komaj Obranil Lastnik koče e dobil več udarcev p;> glavi n e zdaj v domač oskrbi Žepar>a. Ko je posestnica Judjana Košn-kova z Brezna kuoovala na mar borskem trgu grozd e, se Mi e približala neznana sta* n. ša ženska :n se takoj nato odstranila. Košnikova e s strahom opazila, da ji ie z-ginila ročna torbica, v kateri je bi o 300 Din in gotovine. • * Nesreča v tovanr. V neki mariborski tekstihr tovarni v Melju se e pripetila huda nesreča. Tkalka Otilija Zadravčeva e bila -:aposVn: ori tk lskem stroja, pr katerem ' se 'j-:- utrgala nit n čolniček ie skoe'l tkaikj., y glavo.'Zadravčevi je počila loban a. Poškodovank« • reševa ci nemudoma nre" * V goziu pretepel ljubico taj^o, da e umrla. Pri dav-en: upravi v Križevcih je us'užben davčni eksekutor Jure Dubr'včič. Znan e kot mireri mladenič, pa ie vendar storil težak zločin. Ubil e svojo hibioo Pepico Brk-ljačič iz Karlobaga. s katero ima št ri leta starega sinčka. Dekle mu prigovar ^lo. da b sei ooroč la. on pa n; ho el o tem ničesar si i s ti. /',. prej je imel ljubico ki jo je' pa zapusti'. Ko sta šla s Pepco skozi gozd sta se soria n .Iure,:o je z debe o palioo tako oreteoel, da se je onesvestila. Že na ti h ležečo ie udari večkrat po glav; z roča em revolverja, potem jo je pa odnesel vso okrvavljeno v vas in deijal n en°mu gospodarju. da so- o v gozdu napad'' neznan' tolovaii ' ir da jo komai reš;1 smrti Pepca se e kmalu zavedin in poveda'a, da jo je prete-pel Jure. N?sre"'no dek'e ;e težkim ranam podleglo * Samomor. V Zagrebu si ie končala živ-Ijenie služkinja Luciia Oblak rojena 19 decembra 1900 v občini Maria Gradec pr; Čelu. V Zagrebu ie bila že od leta 19'0 Oblakova ni /aoust la n-benega poslovilnega pisma in niena gospodinja ne ve kai jo ie pognalo v smrt. Vse oa kaže da -gre za ne-s~. ,''i>n ljubezen. * Nesrečen nadec otroka iz tredega nadstropja. V Studencih tiri Mariboru ie padla s tretjega nadstropja 5!etna Sišek Zfa-a. Dekl'-ca hib v neka dni pr: sorodn'kih na pbVe v takih nemirnih čas h prav težko brani. Ko se poteguje kakš m vladar za novo krono, se najprei pobriga, d.i zl>ere.-okrcg sebe čimveč močnih pristašev, tako nim v dobro kakor sebi v korist, pač ztrga kakš.n list iz knjige P-ravice. Sredi ta Ve s r. ukarsVe borbe se pač. ne briga za načelo, čigava je pravica, temveč se drži gesla: Jaz r dan Ie. če tudi ti meni ka' daš. Moj. gospodar i1' postavil na stran Ferdinanda, prav tako kakor tudi pokojni Andrej Hen "na a i kakor sc ;e prej po svoji rodbini imenoval 11 utionbocli. kar ie po vsem naravno, ker ie bil tien ,.ša< ga rodu. Toda kralj Ferdinand 'e o kloni posestvo najprej svojemu konjušnilu. kar tudi ni nič čudnega. Šoanec .ie bil m - s; "- v laskati u in Si j je zmirai tiščal krolla. Pozneje ga je dal Simonu Frdodu zagrebškemu škciu. Tudi to ni čudno. Rod Frlodov je beot. s-len. junaški iti ie bil malokdo iznied njli tako trd in neupogljiv, tako vztra'en in smel kakor pokoln: škof Simon, glavn' steber Ivana Zapblie na Hrvaškem, in bi mu tud' Ferdinand da1 več 'n"g > Sused ii Stubico. da ga premami k habsburški stranki. O generali Kacijetiarju je sodi. da j? močan in da bi znal prepoditi Torke, vse dokler se ni pokazalo. da so ga Turki podkupili. Tedai s? 'e povsod povpraševalo le, kdo je koristil no- vemu vladarju, ni(sa.ioi pa ne, koo je Doli v pravici. Naposled so premagali Baitorovci in Heningovci vse vsiljence. Leta 1559. jc potrdil kralj Ferd nand v L'incu obitel ima Bato-rovi in Hen ngovi astninsko pravico posestev Srubice in Susjeda.« »Da«, je dodaja gospa Uršula malce okre-nivši g'avo, »vsaki rodbini polovico užitka, tako moškim kakor tud ženskim potomcem.« »No, kako se je pa to dogodilo in kdo je to dosegel, plemenita gospa?« »Oba skupaj. Batori in moj pokorni gospod« »Zares, < je odgovoril Pallfy. »Batori in Andrej Henng sta frredložila kralju prošnjo. Vendar je zmago vaše pravice — vaša milost mi naj oprosti te besede — v prvi vrsti dosegel ugled vrhovnega sodnika kra jevine Ogrske. Mo' gospodar želi sedaj, ko je premagal kralj Ferdinanda Ivana, da bi naj bila pravica cbeh rodbn trdna in sta'na. Nit' na pamet mu ne pr:de. da bT se dot kal polovice, ki pripada Hen ngovenu rodu.« »To se Dravi,« se ie gospa do vsem okrc* itila, »posestvo jc narazdetiivo in rodbinsko, dones n užitek pa se naj deli med obe naši rodbini ruispol. Tak jc zmisel kraljevskega darilnega p'sma in tako sc ie pogodil moj pokojni gospod z gospodom Batorom v Stubici.« »Da, da,- jc cdvr:jil M'adžar tickolko zmeden. »Še to vam moram reči« je nadaljevala gospa Uršula, »da sem leta 1559 posodila svojemu noko nemu gospodu Andreju od svorc d.ee do rno.tt.ri 7000 ogrskih forinicv in dosegli zastavno pra\ :co na četrtino vsega imet-ka. Ne smet? -udi pozabiti da bil na posestvu ko- smo ga prevzeli, precejšen dolg. Upniki, baron Klainach, Jak..o Sekel in L;;' disluv Kertnčen ; :> inoega p l ojneg i neusmiljen > p.stil'. K sreči se je r "šel d >b r človek, gospod pcdban Ambrož (i <■% rjrnec. ki :c izplača pijavkam 2033 ogrsk h goldinarjev za dolg, zato pa se je naravno pridržal zeslavno pravico, ki 'o jo pozneje prepisal na svojega Sina Štefana, ko se ie ta oženil z mojo hčerko Mano.« »Vem tudi to. vaša milost, toda ne znam si vsega tega drugače raz'aga>ti kakor da pade to breme 'c na HenngGvo polovico.« »Molčite mi.* je kriknila g"Spa Uršula, ter udarila z nogo cb tla, »tfl ni nobene polovice. Dolg breln.ni celo posestvo. Ne kraljevski sodnik hi rudi «»m kra'! ne bo prerezal z n >-vžem teše dedšč'ne na dvoj., dokler nos; m glavo na vr-ru. čeprav se mi zd: to dvojno gospodarstvo na enem posestvu prav p dolino ti' emu čulnemu dvog-avemu orlu. k' gleda z ::n gla-vo' na dr*no. z drugo oa na levo." »Tli. sai to je vendar, vaša milost,« ie vik-nl Palli.v skoč vš; na noge in so mu pri tem oči črnino >:a skrile. »Seseda. «eyeda. Tako misi r.i tudi jaz n prav tako pravi jivoj vcl" možnl opodar. Pustim,' -umnič.na li prepire. Konč:v.iva ta pogovor, ki traja že celo uro. Gospod krajev.ski sodri'"« bi ne videl rod, da pride zadava pred ^odišče, ker je tudi on sodnik, ki ve, da:sfl takšne pravd, med so-rocin ki samo prokjetj-lvo.« »Ah!« sc e škodoželjno nasmejala -go. pa .Uršula, »moj l'nb: sorodnik se poiemuikem boji sodišča? Dobro, da vem. On vendar pozna zakone. Po vsem tem se mi zdi. da visi njegova Dragica ni tank' nli. Toda čujmo. gospod Pallfy, va.oe predloge!« _ Gospa Uršuli je začela z umirjenimi koraki, s prekrižanimi rokami hoditi ro sobi sem in i.H upajoč pog'od v tla. Pajllv pa je stopical poleg nje klanjajoč se in mahajoč z rokami. # ■Prva točka.« je rekel Madžar dvignivši ,pa'čc »Jurja Svesve-iiškega je. treba odstrani ti. To ie nasil n človek, morda iz skrbi za svojega gospodarja, še več pa za svočo malho. toda treba ga je odstranili, ker ni všeč vaš' nIlosti in je sicer.prav s'ab in.klehen. To bo tudi najboljši izgovor« da ga odžagamo.« s cim to Sosiedu? »Dobro.« je rekla gospa, -.nadaljujte!« »Drugič,« je nadaljeval Madžar iti povzdignil kazalec,5 za svojega upravitelja bo moj velmožn gospodar nastavil pisatel.a Grga Domoroija, ki je samec in nima tukaj v bližini nikakega sorodstva. On je miren, pravičen č.ovck. Njemu se bo po inventar u oddal vse vino, živina, 'žilo, seno in eleštvo, v kolikor spada v polov co mojega milostnega gospodarja.« »Dobro.« js ponovila g spa. »toda onadva folova.a Horvat in Golubič morata iz iiiše, ali ste čuli?« »Vsekakor! Takoi jih borno spodili, vaša milost,« ;e pr trdi! Madžar gosji; Jm.ii; »Tretjič pa ostane imet e. kar se tiče gospodarstva, lastnine in .iz nje izhajajočih p-av;c. nerazde-Ijivo. Samo najti bo treba nač n. kako bi se ta dvojna in različna uprava pametno uredila.«! »Dalje«, je rekla Heningovka in ošinila poslanca postrani z očmi »Stvar ni rako težka, kakor se mogoče na Drv pogled vidi. Predvsem je treba oremisUti, di :e treba vse pridelke deliti na dveje Pr znal pa mi boste, da je jako nerodno. če gospodarita dva gospodara na isti zemlj Io sploh n nobeno gospodarstvo, če sia drug drugemu napoti, in celo nedos oino bi bilo če b vaš: milosti nagajali kaki uoravtelji a'; rov ren ki. kak t jc na primer delal Sv sv tiški Predložil biro rej sledeče: Vst premičnne -c r>."n!še;o v inventarju, ki se ne sme nikdar zmanlš itr. Potem na- se izračuna dohodek od posameznih zem'jišč in kmetov 'n naj se n^red ta d»-e enak' polovici. Na en stran' boste gospodarili vi. na drugi strani pa imravireij m> •• ega velmožnsga go podarja. Vsako leto se in" ven:ar pregleda; no enem n sicer bol se,n gradu boste stanovali vi. niT.o-orm gospa, na Susjedti tuka:' na bo stanoval bat"rov upravitelj. »A« ie zaklicala gosp- Uršula, »toroi s e sp.; začeli delt. gospod Pallfv! In zavarovana cravica n-c:e last; an Nikdar, nikdar! »Ponrrke sc milostna gospa«, .e nsdai.c-val g -sood M-džar preprosto. »O t m srn razmislili tud jaz in popolnoma pravično jc. da si tud: v tem zavr.ru ete. das' so Boori vaši soiodnlki. Sedaj vam ne govorim kot zastopnik kralev.ga sodnika, anroak ko: vos Dr a tel !)-i bo vaša 'as. Varna, lahko tu-, kai v gradu stanuje vaš podkastelan zanesljiv, pošten č vek. k' bo tuka varoval va-e pravico". Voc to sc lahko postav' v p'sn eno pogodbo Vi Iv ve/ -'o obf »Pa zakaj rte ostanem e iizplvgovorila Uršula, kt miširala. »Tu^a' i o pravi rodbine Za lemi biss.dami ni gledala Modrara ki. osupnil, pa si e kmair p r e'go v ;r l: • »Na vašem mestu bi jaz tega niti nc vprašal. Vi ste tako enkrat no Stubci, drugič na Susjedu, viullski del posestva pa je vseko-kor to-ljši od susjedskega. Pri >es j v jan a popisa nc biiroi tehtal vsakogi zinca Moj milostni gospodar si-e .v.rliia celo s tem. da v podkrepitev svojih pravic prebivate vsako ieto dve mf eca na .?u iccu, ni Sorleo ca vam ne bo' nikogar poš'l:ai. Vprašal' bose. zakaj se 'fe ;-::)spod kraljevi.sodn k izl.rul prav Sns ed. Ker ri bliže Zogrebu. na šun.rski meji in blizu Kran ske. V Zagrel.u ima prijatelj. ki bodo pazili na gi:sjx>dars,tvo. VI n-e prodaja s.vSjega pr delka da'eč. B.vt r o i .ie •doma na Ogrskem, v požunski žuoanij 1 potrebnih več denarja in. lahko tukaj pridelek proda v sosednje pokrajine. Mislm, da ie ta ponudba odkrita in poštena, dasi je. za n«, ega gospodarja me ii ugodna. Toda on m' k izrecno zapovedal. da moram Dostaviti tako ugodne pogoje, da bi vaša milost vUeli. da se Henligovim in Batorovim ni treba bati slabega nartiena in gojufije. ampak da goiijo v srcu ljubezen do sorodnikov, četudi imajo od tega nekaj škode. Presodite sami. plemenita gospa!« stranki... na Sueedu jaz?« jo neko'ko pr -s«, dež Henirisrove g o pa Uršula posira; e v prvem trenu.ka Domr-.';cl in hitro iz- Za kuhinte ŽENSKI VESTNIF Ocvrti zinieti zrezki. Na s:ro,'čku zmeli 40 dek telečjega in 40 dek svinjskega me a. Nato primešaj eno in. pol zemlje (zemljo namoči v vodo in nato dobro otisni). eno jar ce. maio naribane limonove lupin ce osoli m dobro zmešaj Ce je zmes zalo mehka dodaj še ma'o krušnih drobt n Iz te zmesi oblikuj ploščate zrezke. iih povalja v moki. stepenem ajcu in drobticnh Nato »ih na vroči masti ocvri. Daš s so'a:o na mizo. če pa hočeš daš lahko -Š3 zraven zmešan krompir. Sirove palčice. Umesi v testo: ,;K moke, 20 dek naribanega bohin sk-ega sira 10 dek sirovega masla, žlico al dve rnPka. malo soli. kumne in pecilni prašek lz ume-šenega testa oblikuj dolg n tanek svalk ga razrezi in ~ z roko oblikuj za prst dolge ti d3be'e svalke. SvaJke zloži na pomazano pekačo . ip jih v precej vroči oeč;ci spec' Daš s ča;em na mizo Mrzla goveja pečenka z majonezo in ;ola-to za štiri osebe. Kiio in "pol pljučne pečenje (brez kosti) operi, poreži ves 1 in kožice, osoli in popcpraj. V kozi razbeli mast. položi ncter mešo. ga httrov polivaj z mastjo, da za-k-kne in se rta vseh plateh prav hitro zapeče. Ko meso obračaš, ga ne zbadaj z vilicam«, temveč ga obračai z žlk5. sicer izteče ves sok. Ko je meso dobro zapečeno, postavi kozo z me-om v pečico n ga peci pribl žno poj do tričetrt ure. Med pečenjem meso pridno polivaj. Ko je meso pečeno, ga deni na krož nik, prerezi' na dva enaka' kosa F.n kos po-s avi na hladno, drugi kos pa zreži na tanke kose. V sok. v katerem se je meso peklo, potresi žlieo moke. in ko moka porum.ni. zalij s prefačemimi paradižniki. Ko ie sok.prevrel, zloži noter zrezano meso, doda še žlico ali dve kisle smetane in ko malo povre je ied gotova. Zraven daš makarone,— Mrzlo pečeno meso oa zreži na prav tanke kose n zloži na podolgovato skledo; okoli pa obloži z narezanimi kislimi ku marca mi. s koščki sirovega masla in sirom. Skuha, malo korenčka, peterš;Ija, ze'ene. -eno cv-etačo in pestmi-, žola. Kuhano in hladno zreži ali na kocke ali pa na plošče. Zrezano stresi v sk'edo in polij z majonezo- Majoneza: Meša' da se zgosti, en rumenjak in 16 d":k ol a nato polij po pripravljeni zelen:avi. previdno premešaj ter daj z mesom na mizo za večerjo (Opomba. Tu podamo dva recepta skuoai ;n to: če pečeš majhpn košček mesa. ^e ta preveč uoeče in s tem izgubi okus. Hkratu pa oripraviš na ta način pri kuhaniu kosila tudi že, večerjo. Praktični nasveti Vložen fižol za zimo. Stročji fižol očisti vseh niti in drobno zreži. Stresi ga v krop. takon ocedi in nalii na fižol mrzle vode. da se shladi. Med tem zavri sveže vode in jo dobro osoli. in ko je prevrela, io deni hladit. Mrzli fižol deni na sito. da se popolnoma oce-di, nato ga naloži v kozarce in polij s pre-vrelo s ano vodo. Kozarce zaveži in ga v sopari kuha- č' trt ure Tako konserviran fižol potem porabiš pozimi ali za solato ali za i omako. I Pušča v; niso na 'svetu od nekdaj, marveč'se sproti delajo, če razmere tako nanešejo. Se v dobi-evrcp ke ledene dobe je bila tam, ker je zdaj velika puščava Sahara, rodovitna z etri- l a. Ce'o s:ar; Rim je imel svoje žitnice v afriških pokrajinah.'k.ier so zdaj peščene sipine Tudi dandanes je ponekod tvorba, novih puščav kot posledica .brez-mi-selnega '-ravnanja, ljudi. Tako imajo Zedin ene države svoje pu-' ščavske skrbi za zahodne pokrajine, ker so izropali zr.mVo' in posekali vse gozdove. A med tem k^o se :'e ta nuščaVa še!e začela tvoriti. pa so šrne daljave v Avstraliji tako rekoč, že puščave. Poglavitni vzrok za avstralske puščave so kunci, ki z avstralskim rastlinstvom po roparsko postopajo. Domačih - zajcev spočetka' sploh n: b lo v Avstraliji,-Sele okrog leta* 1860. so pripeljali 24 kuncev W Angije in jih razstavili v nekem parku Ce bi danes Avsfalci mogli dobiti tega ■ e.oveka. kj je takrat spravil tistih 24 domač h za;cev v Avstrali:o. v roke, b1 ga brez dvoma ubili in njegovo sliko bi sežgali zaka\ teh 24 kuncev se je tako razmnož lo. da jih ie zdaj več milijmov. Osvoji'i'.so si Avstralijo in so n:'. ni gospodarji, Dandanes ie vsak avstralski farmar rod kaznijo dolžan pobi ati zajce na svoem posestvu. Tako jih na leto pobije-io skoro milijardo in dobijo za nih kože in meso 4S0 mii-Jonov dinar ev. Toda škoda e več a Za c: po-žro vso krmo ovcam. Pravib, da bi mogli. v Avstraliji rediti dvakrat trni ko ovc ko zdaj. če hj ne bi'o zajcev. K temu moramo dodati še škodo, kj jo povzročajo zajc: rastlinstvu sploh in tako. pripravljajo puščavska tla. Kakor poroča »Times«, skušajo uničiti zajce v Avstraliji s kugo. Vendar je vprašane, ali bo to pameten ukrep, saj bi se mogle okužiti tud: ovce Tako ostanejo zajci najbolj pereče vprašanje Avstralije. Vendar pa niso zajci edini krivci, da stvorijo nove puščave, marveč tudi živina na paši. ki roma s kr.fa V Tiraj n zlasti v . ,, r,- e zemljo, ker obgrize 'zelene do korenin Avstralcem bo trŠfia ' sprem n;p rja* gospodarstva..'ako da živina n. bo mt»;;i.. na "tfetjiino bašrrrkbv skpzi v?e let- '■< „s-' r,.st-1'nfe v 12 mesec!h opomore :n'se uor. tv - "i .puščave. To na pomen' da bo treba : .n ti znižati tud'. število gove-e živine 7a. p v.:o priredili tu ;-n tam. oa'državi ^osebn.. pr-r> -'ne parke, kier bo sploh prepovedan/ oast ?>'v:ik). Poglobiti bodo morali ./udi Struge r-\ -o jih spine že za«u'e Vse'' to bo st;>'!o ni- ro denarja samo za w da bo, tr.-bš jgraditi |V> več 'Vpomčtrov dolg" ograje 7_a ž':v-'no bodo šle vehke vsote Vendar Ho vso fri ka /.a-fegio 'e tedai. .če se bo oisrečlo iztr"v' x Grškj princ v. PolisHi aretiran V Po jski je-fotografiran e n.varna zadevšč na O tem bi nam lahko mnogo poveda nečai grškega kralja priric Peter kateremu se je -ared n-3" kaj * dnevi dogodilo neka neprijetnega V poljskem kopal šču Trusk'awtecV se- i mudil te dni nečak grškega kra'a mlad' orinc r3°-ter. Med sprehodom e nč hudega sluteč napravil nekai fotografskih posnetkov v blžini Tarnoooia nahajajoČih se razval n k mu posebno ugajale Priric n- namre' vedri da se nahaja na vojnem teritoriju Nenadno so se pojavili redarji čuvarji javn ga reda n m'ra, ter so ga odvedli na bi Petek, 23. okt. 11.00: Šolska ura: Od modela do kipa (g. Niko Pirnat); 12.00: Odmevi iz naših kraiev (prošče). 12.45: Vreme, poročila; 13.00: Čas, spored, obvestila; 13.15: Vesel opoldanski koncert (Radijski orkester); .14.00: Vreme, borza; 18.00: Ženska ura: Kako naj bi se spremenila zakonoda:a v prid žene (ga. dr. Donata Capuder); 18.20: A. Roussel: Pajkova pojedina (plošče); 18.40: Narodnost — podlaga duhovne kulture (g. Btibin Boje); 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: Nac. ura: Pomen zgodovine v življenju poedincev (dr. Albert Bazala); 19.50: 10 minut zabave: Komarji — humoreska (g. V. Bifcenc); 20.00: Skladbe in priredbe Josipa Rahe-Raj-heniča, (igra Radijski orkester); 21.15: Ruski sekstet; 22.00; Čas, vreme, poročila, spored; 22.15: Kmečki trio igra na ploščah; 22.30: Angleške plošče. Sobota, 24. okt. 12.00: Plošča za ploščo — vvisana zmes; 12.45: Vreme poročila; 13.00: Čas, spored, obvestila; 13.15: Plošča za ploščo — pisana zmes; 14.00; Vreme; 18.00: Za delopust (Radijski orkester); 18.40: Kaj prispeva izvenšolsko življenje za spolno vzgojo (g. dr. Karel Ozvald); 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: Nac. ura: Književniki Podrinia; 19.50: Pregled sporeda; 20.00: Zunanji politični pregled (g. dr. Alojzij Kuhar); 20.20: Belokranjska trgatev: 22.00: Čas, vreme, poročila, spored; 22.15: Hopsasa — Tralala (Radijski orkester). Za smeh in kratek čas UBOGI UPNIKI Zdenko: »Skrajni čas je že, da se oženiš, vsaj zaradi svojih upnikov.« Peter: »Nesmisel! Ce upniiki hočejo dobiti denar, naj se ženijo sami.« VSE SE POVRNE Štefan: »Kako se godi tvojemu sinu?« Miha: »Ah, ne govori mi o tem ciganu! Jaz sem začel iz nič, on bo pa z nič končal.« PREVIDNOST Naročnik: »Moj .sosed si je dal narediti obleko za 1.500 Din. Račun se pa glasi na 1.520 Din. »Kako je to?« Krojač: »Zaračunal sem mu kar tr»koj opominjevalne stroške.« ODKRITOSRČNE SOLZE Odvetnik zagovarja vlomilca: »Gospodje sodniki, pri odmerjanju kazni upoštevajte kot olajšilno, da je moj kliijent vzel le deset dinarjev, med tem ko se zraven ležeče, s tisočaki nabite denarnica niti ni dotaknil...!« Senatni predsednik obdolžencu: »Čemu se pa sedaj jokate?« Obdolženec: »Neizmerno mi je hudo, da sem denarnico spregledal.« SAJ NI VREDNO Natakar gostu: »Kaj želi milostljivi gospod?« Gost: »Jaz nisem noben ,milostljivi' gospod. Me ni treba tako nazivati.« Natakar; »Oprostite, toda v tem lokalu rečemo vsakemu potepuhu .milostljivi' gospod.« VSAK IZGOVOR JE DOBER Žena ponoči zbudi moža: »Dragi možek, prinesi mi kozarec vode. Nekaj mi ni dobro.« Mož: »Pojil, pojdi, komu pa Je v današnji krizi dobro!« NADEBUDNA DECa Pepček: »Naš učitelj pa je zelo bistre glave. O vsaki stvari zna nekaj povedati.« Markec: »Prava reč to! Ali ne veš, da hodi že trideset let v eni in isti razred?!« ZADNJA POMOČ zdravnik: Gospod doktor, v vseh zdraviliščih sem bila, kar ste mi jih svetovali, pa mi ni nič pomagalo. Kaj naj storim? Stara devica: Zdaj, milostiva vam ne pre-ostaje nič drugega, nego objaviti oglas, da iščete ženina. POZNO JE PRIŠEL Sodnik: »Kako je to mogoče: pat in dvajset let že živite s svojo zakonsko družico v lepem sporazumu, zdaj se pa hočete ločiti?« Mož: »Torej se čudite, gospod sodnik, da nisme že purej prišel k vam, kaj ne?« VSAK GLEDA DRUGAČE »No, vidiš, ti boš pa kakor tvoj oče,« pohvali stric fantka. »Kajne? Tudi mama se že boiji, da bo tako," oHvrne mali. IZGOVOR Potnik: »Kako si .upate seči v moj žep?« žepar: »Oprostite, mislil sem, da je moj; doma imam namreč popolnoma enake hlače«. NESPODOBNEŽ Emica: »Veš kaj, Eraa, če se bo tvoj brat v čolnu tako vedel kakor zadnjikrat, ne poj« dem nikoli več na Ljubljanico z njim.« Božiča: »Beži kam, kai pa je počenjal?« Nmica: »Eh. samo veslal je in veslal, pa nič drugega...» USODNA ZMOTA Dolžnik: »Tako se mi zdite podobni nekemu moljemu prijatelju!« Upnik: »Res? Pa se mogoče niste zmotili in ste njemu vrnili onih sto dinarjev namesto meni?« ___ČE JE MOŽ PIJAN Mož se vrne z družabnega večera. V salo. nu se opoteka med pohištvom, slednjič se p» ujame za lestenec, pod kateritfi obstane, že« na vstopi. Mož se lahko nasmehne in zajec* lja: A-a-ali bi n-ne ho-ho-teli se.se-sti go-go spo-di-čna? Jaz i-ta-tak iz-sto-stopim na pri* pri.ho-dnji po-po-sta-ji. Listnica uredništva Villez (Francija). Glede ceste ne moremo ničesar svetovati, ker nie poznamo razmer. Zaradi vknjiženih 3000 Din pa velja seveda zakon tudi za soseda. Bunčani pri Veržeju. Tatvine in drugo javite sami orožnikom, v list pa ne spadajo takšne zadeve. Murovče pri Djevdjeliji. Posmrtnic na obletnice ne priobčujemo. Brez zamere! MALI OGLASI ŠIVALNA STROJA krojaški, šiva naprej in nazaj, 1.600 Din; žen* ski 500, naprodaj. Gradaška 8. JESENOV LES la. okrogla debla od 30 cm debeline navzgor kupuje in plača najvišjo dnevno ceno franko vagon nakladne postaje. Podrobne informacij« zahtevajte od Kolb & Predalič, Ljubljana« Kongresni trg 4. HUBNRTUS nepremočljiv za vsakega Din 250.— in vsa druga oblačila po neverjetno nizkih oenah pri PRESKER-JU. Ljubljana. Sv. Petra c. 14. NOVOST J Samo Oi« 49-50 Sl.6i.800. Au*«»-ia»J prati »TlMtf. HM« Dobra kTiUteU. M k r o m l r * n »kr®*! S plamen. jaraaekjt Din 49-50' at. | MvaUjoftimi uxaJ4 la iterUItiM. ' (Rad. um) Din 59 §0 Aabt«va}W cenik. H ga ram doJIIb m* Met«! io po