TRST, četrtek 2. februarja 1956 Leto XII. - Št. 28 (3266) PRIHUkSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93-808, 37-338 St.R37^aSTV dL, UL’ montecchI 5*. «, H. nad. — TELEFON 93-10» IN 94-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce.oletna 4100 lir. - FLRJ: Izvod 10. mesečno 210 din. višine v Siri ° • GORICA: Ul, S. Pellico 1-II„ Tel. 33*82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, & r 01 1 st°lPca: trgovski 80, fimmčno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po §0 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekeči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - Izdaia Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst Ostre kritike levice PSDI na račun politike vodstva F^ve»li je predvsem pobijal tezo o zaslugi socialdemokrat-8 ^ ministrov za spremembe v vladni politiki in poudarjal Potrebo, da se poskuša najti enotnost socialističnih sil - Sa-a9at zagovarja dosedanje sodelovanje v sredinski vladi našega dopisnika) po£Af>’ ~ Danes po-skem i na socialdemokrat- Potelr„i gresu> ki )e dosle) Vojiti po ze znanih in iz-Solita kolesnicah sredinske Eovn„ vodstva, nastopil prvi Dvoj-’11!' levice, Faravelli. nastl Je. ?načilno za njegov siji. P’,ki 1? bil prvi v disku-Bičn.°Tra. in mnogokdaj iro-na *».,•a politike vodstva - —puuiiAc vuustva, Čl--„ruSi strani pa odsotnost Bled V- vods*:va iz dvorane g, n!eSovim govorom. Mno-zaradlpadn'k^ leve struje so Ei .. guvorom. »radri‘Patdniki leve stru) rali n ga 6lasno protesti-Voril 5edP°ldne pa je golf,«,, ■ aragat. Na dnevnem redu *°ciald le bilo poročilo o delu emokratske delegacije vendar je Saragat PoWadi’ VCIluar ^Voin’ttega- podai še nekak saj • tajniškega poročila, Bej. 1® obravnaval najrazlič- vPrašanja od sovjetske P°darske ofenzive v Aziji do problema, ali smejo biti je bilo med današnjim Sara-člani PSDI včlanjeni v demo-I gatovim govorom ploskanje kristjanskem sindikatu CISL.! najmočnejše, ko je omenil Tre- Ne glede na številnost obravnavanih tem in vprašanj pa je videti, da gre v bistvu za eno samo: ali naj PSDI še nadalje sodeluje v štiri-stranski vladi in ali je sploh prav, da so socialni demokrati šli v vlado. Kot uporablja levica prav sodelovanje v vladi kot glavno orožje v svojih napadih na center, ki ima v rokah vodstvo stranke, tako poskuša vodstvo z resničnimi ali napihnjenimi uspehi socialdemokratskih ministrov opravičiti vso svojo politiko. Iz razpoloženja med delegati pa je videti, da je od vseh socialdemokratskih ministrov doslej «vžgal» edino Tremelloni s svojo davčno reformo; ko je včeraj prišel v dvorano, so mu delegati dolgo ploskali, in prav tako Ofenziva liberalcev znotraj Segnijeve vlade o spremembah v vladi bo najprej v senata - Vlada Predložila nekatere deželne zakone ustavnemu sodišču Hita , debate — Urnik politične Pravi ,v, Parlamentu — se v|adj' debate o spremembi v ga >Y,?a.radi odstopa zakladne- nek°liknSt/l-2^e___ rle J'1 ta tokoK.., spremenjen. Iz pro-razlogov bo deba- Zahti ,na)Pre "“Ueval 'L v senatu> kot -|e v°ru v r Merzagora v razgo-čama Leonom. V palači Ma-bo debata začela 14. ■DrUar ri pa la, v poslanski zbornice^ ’ ko bo v senatu zaklju-lebti P.° vsej verjetnosti IG. tbo a‘- ^ teb dveh dneh Pe j^~Jnica obravnavala raz-.2aentrpe!aci;>e in vprašanja. Pica n jat.pa poslanska zbor-Nitien aHuje z diskusijo o £e se J0 volilnem zakonu. k°t p.., 0 diskusija končala. V ‘cakuiejo, že jutri, se Bačftapetek lotila zakonskega *tya g 0 ustanovitvi ministr-?°sPori. državne udeležbe v od sobote pa 14. {„v krajših počitnicah do se bo spet Pk d izčrpana poli- Prednnafba4a, bo izglasovana ‘Post . za upravni volilni • °a (k' 'ji mini ! 8a je včeraj notra-Jil pa-, er Tambroni predlo-»o pimentu), na vrsto pa ^Uniha tudi diskusija o pro- 'aio debate ne obe- ®U, ki fcdpega uspeha niti ti- vi iu0n° 1° zahtevali, se pra- ®tiena ,aruistična in neofaši- iavHa esn>ea. Pač pa se po- stai:-?v zapletljaj v obli- boved,.i ? liberalcev, ki na- v»li da bodo zahte- SlCer n^verjanje večine« in s° v a 0sn.evi svojih tez, ki Asti . kaišnjem nasprotju ®ahteva,_, socialdemokratskimi *auPnica \ 7'akana zahteva — . bienii- , v tem primeru de r, tudi odobritev libe- '' bi ,,age vladne politike ?a^do - akoi. povzročila dru- .Sni di6 levice, v tem !?aihna Pu *?' zadostovala stiani s. °taža med demo- >ože ■ lp vlada bi bila r.r°ča i predvsem pa po- *lsfe .-j sn° liberalno sta- i °krati 'eSo med socialde-Jain , U, Zlasli ,______ iai° te i.f i ae, ker priha-19tagat ,]ave prav v času, ko i,ar!skem , Matteotti na mi-^r'Plje . kongresu na vse aldetnncag0Variata del° s°- ^^tsklh minictrnv Pri 'anes »Učev ratskih ministrov. ■ucevai ie sestala vlada in « a Predlog, da se u- ,ekater sodišču predložijo srePi. p deželni zakonski u-'1#v „_re za prvo predlo-, '*!tio 0V med centralno ddlijam:10 krajevnimi avto-.1 'eiriok.; Pstavnemu sodišču, t, Pina ; lanska poslanska 0 aJ: dSlIPc niz I on 11 n rl n k-, edini'1'', danes sklenila, da Volit, kandidat na jutriš-Attii ah J.ieneSa predsed- 110 Piccioni. flor*eški protest sovjetski'vladi ogradi ribičev »asl^^aio" Uradnega foA i v n/, , Je norveški v4l! s°vjet.i^os danes iz-V^ke vi-i ki vladi noto nor-Vm° no?d!-J zvezi s kršit-la?a p0 s'h teritorialnih N SovJetskih ribiških *^rSenbkiUeuSnrvati,vni list Hal da i. Pa celo poro-Vi-,Vard r . zunanji minister 0sluSkemu sporočil so- :Ho°rr„Ve5ki Ča Jenbladet»""n‘ Hal,^ je z.*-pa. cel°. P°r0' Lftni Obi;; daJ h.Veleposlaniku v Vn/k Sovi-,', h,l predvideni v ,8tvem i,Skc delegacije pod aaria'n treni!tutra za ribolov ie t 1 ihcirin !*u neprikladen ‘eri6 dnitrf-^V’ dl> kateri,, ^ °rialnih ,.s ? -v norvi'ških n, -u, _ vodah. PovCii?ka0r°da norveška infor-!'0vi ■’n‘k en Clja NTB, iv *i>a]etskih rih-,1Zmed zajetih 'ari’ ^ jenk‘Skih ladij pri-0 00ri^nlh . . v norveških Jtrat°®bali . vodah, medtem Pa a' kjer s°0 ko‘c» povedati lat, p!?h n,- ,b|l‘ zajeti, ali ' ^anea b°teli odgovar- so V pristanišče mellonijev davčni zakon. Za Faravellijem je stopil na govorniški oder Simonini, tako da je bilo danes slišati vse tri zvone; center, levico in desnico. Treba pa je pripomniti, da je sicer v notranjem razmerju sil desnica praktič-. no izginila, saj bistvenih razlik med njo in sedanjo politiko centra tako ni več. Simoni-nijeve kritike so bile bolj frakcijske narave in so se v glavnem tikale nekaterih metod vodstva. Na splošno je torej mogoče ugotoviti, da sta se na kongresu izoblikovala dva velika bloka, center in levica. Dokončni odgovor na izredno zanimivo vprašanje o številčnem razmerju med njima pa bo dalo šele zaključno glasovanje za izvolitev novega vodstva in o sklepinh resolucijah. Sicer pa levica grozi celo z izstopom iz stranke, če njene zahteve ne bodo sprejete. Saragat je v svojem govoru res podrobno razčlenil dele socialdemokratske delegacije v vladi in našteval vse zakone, izpopolnitve ustavnega sistema in upravne ukrepe. za katere pripisuje socialnim demokratom zaslugo, da so bili odobreni ali vsaj predloženi parlamentu. Glede zakona za upravne volitve mnogi, med njimi tudi socialdemokratska levica, so izražali resne dvome, da ga bodo demokristjani iskreno podprli — je Saragat dejal, da ga je Segni pooblastil za izjavo, da bo vlada povezala odobritev zakona z zaupnico, če bi se pokazal resnejši odpor proti njemu. V. zunanji politiki je Saragat predvsem priporočal tesno evropsko sodelovanje v okviru «male Evrope«, v sindikalnih vprašanjih pa je bil manj odločen kot Matteotti glede zahteve, da socialni demokrati ne morejo sodelovati v CISL. Pač pa je bil Saragat bolj odločen kot Matteotti v zavračanju vsakega sodelovanja s PSI. Tudi on je trdil, da^so težnje desnice, da bi prišlo do enotnosti socialističnih navadna utvara, in zaključil s pozivom, naj kongres izvoli vodstvo, ki bo zvesto politiki »demokratične solidarnosti«. Faravelli pa je predvsem zavračal Matteottijeve in Sa-ragatove argumente V prilog sodelovanju v vladi. Določene spremembe v vladni politiki, je dejal Faravelli, so zasluga osebne Segnijeve pobude za delno uresničenje programa, ki ga je začrtal de-mokristjanski kongres v Neaplju, ne pa socialdemokratskih ministrov, saj njihovo sodelovanje v Scelbovi vladi ni dalo prav nobenih rezultatov. Ce bi bil kongres pred dvema mesecema, se vodstvo PSDI ne bi moglo pohvaliti z nobenim izmed zakonskih ukrepov, ki jih danes navaja kot dokaz pravilnosti svoje politike; to je obenem tudi razlaga, zakaj je vodstvo toliko časa krajih ter v Tarantu in oko- odlašalo s sklicanjem kongre-lici. Nikjer ni bilo škode. 1 sa. S sodelovanjem v Scelbo- Aalesund pripeljali še eno sovjetsko ribiško ladjo, ki sio jo zajeli v teritorialnih vodah. Število zaplenjenih sovjetskih •ribiških ladij je tako narastlo na 14. Moskovski radio je danes oddajal besedilo poročila sovjetskega ministrstva za ribolov. Poročilo pripisuje incident »nesporazumu« in izraža upanje, da bodo zajete ladje izpuščene, ko bodo jproučene okoliščine, v katerih je prišlo do dogodka. Poročilo dodaja, da imajo sovjetske ribiške ladje točna navodila, naj ne kršijo teritorialnih voda in lovnih področij Norveške, in da so tudi opremljene z aparaturami, ki omogočajo točno ugotavljanje položaja. Poveljniki ladij, dodaja poročilo, zagotavljajo, da so bile ob zajetju ladje izven norveških teritorialnih voda. Vendar se v pomorski praksi dogajajo primeri, ko zaradi meteoroloških pogojev ni mogoče točno določiti položaja ladje, in v takih primerih utegne priti do sporov in incidentov Potres v Kalabriji COSBNZA, 1. — Danes ob 16.25 so čutili v Cosenzi dva potresna sunka, ki sta povzročila mnogo panike med prebivalstvom, ki je zbežalo na ulice. Ni bilo žrtev in tudi ne škode. Tudi v vaseh v pokrajini Cosenza so čutili potresne sunke. Ob isti uri so potres čutili tudi v Catanzaru in bližnjih vi vladi, je nadaljeval Faravelli, je vodstvo stranke kršilo sklepe zadnjega kongresa v Rimu, kot jih krši z zavračanjem vsakega dvogovora i Nennijem, ki ga je rimski kongres zahteval. Faravelli je zaključil, da je treba korenito spremeniti politiko ESDI in jo zaenkrat usmeriti k tristranski formuli, ki bi izključila liberalce in odprla možnosti za dvogovor s PSI. Ne postavlja se vprašanje združitve s PSI, pač pa dejansko obstaja možnost sodelovanja, zlasti na upravnih volitvah, ki bi lahko dale osnovo za kasnejšo tesnejšo povezanost med PSDI. PSI in raznimi manjšimi socialističnimi skupinami. Med Faravellijevrm govorom je večkrat prišlo do polemik med delegati nasprotnih mnenj, številne njegove izjave pa so bile sprejete s ploskanjem. A. P. Zamenjava v sovjetskem notranjem ministrstvu Namesto razrešenega S.N. Kruglova je bil za notranjega ministra ime« novan P. Dudorov, ki se doslej ni ukvarjal s policijskimi zadevami PARIZ, 1. — Sovjetska agencija Tass sporoča, da je vrhovni sovjet ZSSR imenoval P. Dudorova za notranjega ministra ZSSR namesto dose-danjega^ ministra Sergeja Ni-kiforoviča Kruglova, «ki je bil razrešen svoje dolžnosti«. Temu stavku ne sledi običajni dodatek, da bi bil razrešeni minister «premeščen na drugo delo«. Novi notr. minister Dudorov se je doslej ukvarjal s problemi griadbeništva pri CK KP ZSSR, V avgustu leta 1955 so ga omenili s funkcijo «glav-nega svetnika državnega odbora za gradbeništvo pri svetu ministrov ZSSR«. Odstavljeni minister Krug-lov, ki je star 59 let, je večino svoje kariere prebil v osrednji Aziji. Za kandidata CK je bil izvoljen na 18. kongresu VKP(b) leta 1929 V letih 1941 do 1946 je bil pomočnik notranjega ministra pod Berjo, ko pa se je mi- nistrstvo razdelilo na notranje ministrstvo in na ministrstvo za državno varnost, je Kruglov prevzel prvo, drugo pa general Merkulov in ka- sneje general Abakumov, ki sta bila oba ustreljena kot Berjeva sokrivca. Kruglov, ki je bil izvoljen januarja 1946 v Vrhovni sovjet, je pred teni načeloval varnostni službi za zahodne delegacije na konferencah v Teheranu, Jalti m Potsdamu. Clan CK je postal oktobra 1952 na 19. kongresu, za notranjega ministra pa je bil imenovan 9. julija 1953 po Berjevi aretaciji. Zahodni opazovalci v Moskvi sodijo, da gre pri odstavitvi Kruglova predvsem za upravno zadevo in ne toliko za politično, čeprav je dejansko še težko ugotoviti pravi pomen dogodka. V zadnjih 18 mesecih so sovjetski listi objavili številne proteste proti nesposobnosti policije, da prepreči številne pojave vandalizma, pa tudi kriminala, ki so se pomnožili v zadnjih letih. Eden izmed najvidnejših primerov je bil lanskega novembra v armenski prestolnici Erivan, kjer se policiji ni posrečilo preprečiti hudih neredov med neko nogometno tekmo. Poleg tega utegne odstavitev Kruglova spadati v okvir odstranjevanja »birokratov starega tipa«, ki je zadnje čase precej opazno. Zaključeni medEdenom in Eisenhotuerjem Poleg poročila sta oba državnika objavila tudi «washingtonsko deklaracijo«, ki poleg obljube odpovedi uporabi sile vsebuje mnogo izrazov iz časa hladne vojne - Ameriška pomoč angleški politiki na Srednjem vzhodu v zameno za angleško pomoč ameriški politiki na Daljnem vzhodu? W ASHINGTON, 1. — Angle-ško-ameriški razgovori, ki so se začeli v ponedeljek, so se danes popoldne zaključili. Zadnji sestanek med Eisenho-vverjem, Edenom, Fosterjem Dullesom in Selwynom Lloy-dom se je končal ob 15.45. Takoj nato je bilo izdano skupno poročilo, ki našteva po točkah razna vprašanja, o katerih so med sestankom govorili, in nakazuje dosežene rezultate. O Srednjem vzhodu pravi poročilo, da bi ZDA in Velika Britanija «ugodno upoštevale priporočila za razširitev nadzorne komisije OZN za premirje v Palestini in za okrepitev sredstev, s katerimi razpolaga ta organizem«. To pomeni ameriško pristajanje na angleški predlog, naj se da komisiji OZN na razpolago nekaka «mednarodna policija«. Francoska vlada, je bila povabljena, naj sodeluje pri sestankih, na katerih bodo go- Izreden mraz in snežni viharji zajeli skoraj vso Evropo Sibirska temperatura na Švedskem in Finskem - Baltiško morje se spreminja v ledeno pokrajino - Hud mtaz v Severni Italiji - Veliki snežni zameti v Jugoslaviji Izredno mrzel val. ki prihaja s severa, je zajel Zgornje Poadižje, kjer je danes bila temperatura od 14 do 19 pod ničlo. V Cortini, kjer so zimske olimpijske tekme, je preteklo noč bilo 17 pod ničlo. Medtem ko v Poadiški dolini razsaja slabo vreme in neprestano sneži, so v Valla-garini začele cvesti vijolice. Ob Brenerju divja danes silen snežni vihar in temperatura je padla na 22 stopinj pod ničlo. O izrednem mrazu in snežnih zametih pa javljajo tudi iz drugih krajev Italije. Sneg je zametel v vseh severnih mestih in tudi v Abrucih .n Molise. Mrzi val, ki je zajel Evropo, se zlasti čuti na Švedskem, kjer že več let ne pomnijo tako nizke temperature. Na severu je termometer padel na 53 stopinj pod ničlo. Baltiško morje se polagoma spreminja v veliko ledeno pokrajino. Ladje se v vsej naglici zatekajo v pristanišča, lomilci ledu pa hitijo na pomoč številnim ladjam, ki so javile, da so ujetnice ledu. V Stockholmu je bilo danes 21 pod ničlo. Prav tako je hud mraz zajel Finsko. Lomilci ledu so zelo zaposleni ob južnih 'n jugozahodnih obalah, kjer je zaradi ledu več ladij v nevarnosti. Tudi železniško ravnateljstvo je sporočilo, da ie ukinilo promet na sedmih važnih železniških progah. Pravi sibirski mraz pa 1e tudi v Zahodni Nemčiji. V Hannovru je bilo danes 25 „PRAVNO BREZ VELJATE« resolucij’a posarske zbornice Tako označuie Quay d‘Orsay izjavo, ki zahteva priključitev Posarja k Nemčiji - Zadovoljstvo bonnske vlade SAARBRUECKEN, 1. — Vsi poslanci posarske zbornice razen komunistov so včeraj o-dobrili načelno izjavo o bodoči posarski politiki. V izjavi se poudarja, da mora prenehati ločitev Posarja od Nemčije in da se mora posarsko gospodarstvo vključiti v denarno in carinsko področje Nemčije. V izjavi je med drugim rečeno, da se mora gospodarska vključitev izvršiti postopoma ter sporazumno med Francijo in Zahodno Nemčijo po možnosti brez carinske pregrade med Posarjem in Francijo. Podpreti je treba vse napore za ustvaritev evropskega skupnega trga. Sporazum med nemškimi strankami in demokristjansko stranko je bil dosežen po osmih urah debate. Po glasovanju se je' ministrski predsednik Ney zahvalil vsem poslancem, da so trenutno pozabili na strankarske razlike in sprejeli sklep, ki ga je označil za zgodovinskega. Poudaril je, da je Posarje pripravljeno sporazumeti se s Francijo in da bo posarsko vprašanje mogoče sedaj rešiti v mirnem ozračju ter da bodo zakonite koristi Francije zavarovane. Predsednik zbornice Schnei-der, ki je do sedaj vedno kritiziral Hoffmanovo stranko zaradi njenega evropeistične-ga stališča, je izjavil, da se odslej ne bo več upiral spre- j jemu predstavnikov te stranke v pododbor za posarske zadeve v zunanjepolitični komisiji Bundestaga. Pripomnil je, da je demokristjanska se upoštevali pravi interesi posarskih delavcev«. V Bonnu pa je predstavnik vlade izjavil na tiskovni konferenci, da «nemška zvezna vlada z velikim zadovoljstvom pozdravlja izjavo posarske zbornice, ki poudarja voljo, naj se preneha ločitev Posarja od Nemčije«. «Zvezna vlada, je dodal predstavnik, je še posebno zadovoljna, ker mora po izjavah posarske zbornice združitev Posarja z stranka pokazala dobro voljo, ko se je pridružila načelni izjavi. V krogih francoskega zuna-! njega ministrstva se poudarja da bo Francija »sprejela vse potrebne ukrepe«, da prepreči sleherni poizkus takojšnje združitve posarskega ozemlja z Zahodno Nemčijo. Glede izjave, ki zahteva takojšnji povratek Posarja k Nemčiji, izjavljajo ti krogi, da je »pravno brez veljave« in »v na- _______________ sprotju z duhom in črko« j Nemčijo služiti francosko-sporazumov med francosko j nemškemu razumevanju in in nemško vlado, s katerimi . sjvarj nemške združitve. Z se obe vladi obvezujeta, da druge strani pa bo rešitev ne bosta sprejeli nobenega posarskega vprašanja predmet samovoljnega sklepa o pri- francosko-nemških pogajanji), hodnosti Posarja. Dalje poudarjajo, da je «Francija odločena zaščititi svoje koristi in sprejeti vse, potrebne ukrepe za njih o-brambo«, ter menijo, da bo nova francoska vlada v kratkem sporočila svoje stališče ° zadevi- . Soboljev je poslal ameriške- Z druge strani v krogih mu predstavnlku Dahnt.. 0 ameriškem predlogu za molitve v OZN NEW YORK, 1. — Stalni sovjetski predstavnik v OZN zunanjega ministrstva izjavlja, da Francija ne more sprejeti zahteve posarske zbornice, ker bi to pomenilo »žrtvovati francoskega interese«. «Kesolucija posarske zbornice, izjavljajo funkcionarji zunanjega ministrstva, «nima pravne veljave in se ne more izvesti, ker niti parlament niti posarska vlada nimata oblasti, da bi spremenila položaj, ki temelji na medna- mu predstavniku Cabotu Lodgeu pismo, v katerem zavrača ameriški predlog, naj bi se prihodnje seje glavne skup. ščine OZN začele z molitvijo, ki bi jo molil duhovnik. V svojem pismu pravi sovjetski predstavnik, da ima vsak predstavnik in delegat vseh držav članic že možnost, da se posveti molitvi ali razmišljanju ob otvoritvi in zaključku vsakega zasedanja glavne skupščine. Dalje pravi Sobo- redmh dogovorih. «Položaj, ki ljev, da je poseben odbor je nastal, kaže globoko ne- | OZN leta 1949 priznal, da je poznavanje gospodarskih stvar- nemogoče uvesti določeno ob- nosti, ki bi se utegnile žrtvovati, da se zadostijo zahteve političnega značaja, ne da bi liko javne molitve, ki bi zado. voljila vse različne vere in ne bi hkrati žalila nobene. stopinj pod ničlo, v Hofu ub meji s sovjetskim področjem pa 26 stopinj. Plovba po Renu je na več krajih prekinjena. Najhujši mraz pa je preteklo noč bil v Verhojansku v Sibiriji, kjer je bilo kar 59 stopinj pod ničlo. Pa tudi Angliji in Franciji mraz ne prizanaša. Povsod in tudi v Londonu je mraz, kakršnega ne pomnijo šestnajst let. Večina dežele je pokrita snegom. Zlasti e Sianje Tesno na Škotskem, kjer je naletelo nad pol metra snega. Cestni promet je v večini države ustavljen. Ob vzhodni angleški obali je zmrznila morska voda. Na površju plavajo večji ledeni bloki, ki resno ovirajo plovbo. V Franciji je bilo na področju Lille 17 stopinj pod ničlo. v Ardenih pa 20 pod ničlo. Na vzhodu med Nancyjem in Strassburgom se temperatura suče od 16 do 21 pod ničlo. Poleg tega pa piha še zelo mrzel veter. Danes ie snežilo v vsej Južnozahodm t ranciji. Na Nizozemskem je zaradi mrzlega vetra z vzhoda temperatura padla na 17 stopinj pod ničlo, po morju pa plavajo ledeni bloki, ki resno o-virajo plovbo. Otoki Ahelmd in Schiermonnikoog so popol. iioma odrezani, tako da jih morajo oskrbovati z letali. Tudi v Belgiji je zaradi snežnih zametov na več krajih cestni in železniški promet prekinjen. Na polotoku Schleswig pa so danes zabeležili najnižjo temperaturo v zadnjih 27 letih: 27 stopinj pod ničlo. Na Dunaju je bil preteklo noč najhujši mraz v zadnjih 14 letih. Bilo je 20 stopinj pod ničlo in pričakujejo, da bo mraz še bolj pritisnil. V Berlinu je preteklo noč bilo 20 pod ničlo, v predmestjih pa 24 stopinj pod ničlo. Po razmeroma toplih dneh je včeraj v vseh predelih Jugoslavije zavladal mraz. Snežiti je začelo že včeraj ponoči in v mnogih krajih je sneg prekinil železniški in cestni promet, zlasti v Bosni, Hercegovini, Srbiji in Makedoniji. Snežni zameti so ponekod dosegli viš>no 3 metrov. Mesto Livno je popolnoma odrezano od Splita, Mostara m Banje-Luke. V Srbiji je prekinjen železniški promet v Kosmetu in Sandžaku. V Makedoniji so najbolj ogroženi zahodni predeli. V Sjenici v Srbiji je bilo danes 23 stopinj pod ničlo, v Sarajevu pa 18 stopinj pod ničlo. Zaradi slabega vremena je jugoslovansko rečno brodar-stvo danes začasno ukinilo rečni promet. Vse ladje se vračajo v prezimovališča. V Slovenskem Primorju je pihala danes močna burja, ki je pri Ajdovščini dosegla hitrost 140 kilometrov na uro. Podobno jakost je burja dosegla tudi v Senjskem prelivu in v Kvarneru, tako da je pomorski promet prekinjen. Sneg je zapadel tudi na otokih Cres in Lošinj. V notranjosti je sneg zapadel do pol metra visoko, na obali pa 30 centimetrov. Tudi glavno mesto Jugoslavije Beograd je vse pod snegom. Glavne železniške proge delujejo, toda vlaki prihajajo z zamudami. Mrzel val je dosegel tudi Turčijo, kjer je ponekod tudi 15 stopinj pod ničlo. Tudi v Ankari je bilo danes 15 pod ničlo. cev, proti zaupnici 3 m eden se je vzdržal. V svojem govoru je El Ri-faj izjavil, da pristop k bagdadskemu paktu ne spada v okvir jordanske politike. Med razpravo, ki je trajala pet ur, so se številni poslanci izrekli proti bagdadskemu paktu in poudarili, da ta pakt samo deli arabske države. Iz Kaira pa javljajo, da je vlada Saudove Arabije protestirala proti posredovanju Velike Britanije v Washingto. nu. Britanska vlada je namreč vztrajala pri ameriški vladi, naj bi pritiskala na Sau-dovo Arabijo, zato da bi se postavile omejitve glede uporabe dohodkovč ki jih Saudo-va Arabija ima od petrolejske družbe Aramco, ki izkorišča petrolejske vrelce v Sau. dovi Arabiji. Predstavnik Saudove vlade je obtožil Veliko Britanijo, da »zastruplja ozračje med arabskimi državami in skuša u-stvariti stalno nasprotje med Irakom in ostalimi arabskimi državami in skuša ustvariti stalno nasprotje med Irakom in ostalimi arabskimi državami na eni strani ter Saudo-vo Arabijo na drugi strani«. »Saudova Arabija ni na vplivnem področju nobene države in ni kolonija zahodnih držav«, je dodal predstav, nik, ki je pripomnil, da »ni verjetno, da bi se ZDA dale prepričati od britanske vlade« Popravki v načrtu za reorganizacijo države v Indiji NOVI DELHI, 1. — Reorganizacija upravne strukture na jezikovnih temeljih je prišla v novo obdobje, ki je izraz želje, da bi namesto držav, ki bi obsegale področja, katerih prebivalci govore isti jezik, u-stvarili države, katerih prebivalci govore več jezikov. Kaže tudi, da bodo zaradi separatističnih teženj, ki so se pokazale pred kratkim, stara načela popolnoma opustili. Do tega sklepa so prišli opa- zovalci po izjavi predsednika Nehruja, ki je dejal, da so »dogodki dokazali, da prinaša predlog za ustvarjanje jezikovnih enot nevarnost dezintegracije, zaradi česar vlada ne bo zagovarjala načela reorganizacije na izključno jezikovnih temeljih«. Izjavo v tem smislu je dal Nehru na zborovanju ob 8. obletnici smrti Gandhija. Ob tej priložnosti je obsodil protidržav-ne nerede v Bombayu, Orisi m drugih indijskih državah. Ko razglablja o vzrokih neredov, izraža «Hindustan Times« prepričanje, da so razen političnih skupin opozicije za dogodke odgovorni tudi posamezni kongresni ljudje. Vodstvo kongresa ima pred seboj resne naloge spričo dejstva, da so za nerede odgovorne nezdrave ambicije in težnje po oblasti nekaterih pripadnikov kongresa. Ob obletnici Rooseveltovega rojstva WASHINGTON, 1. — V ZDA sc danes v več mestih proslavili 74. obletnico rojstva pokojnega predsednika Frank, lina Roosevelta. Predsednik Eisenhovver je odredil, naj se položi venec na Rooseveltov grob- V senatu je voditelj večine Johnson imel kratek ko-memorativni govor. Senator Lehman je predlagal, naj se dan Rooseveltovega rojstva določi za narodni praznik. V predstavniški zbornici so poslanci nosili v gumbnici bel j nagelj v spomin štirikratnega predsednika ZDA. Nocoj pa je veliko število mater začelo kampanjo za zbiranje prispevkov za ustanovo, ki jo je ustanovil Roosevelt leta 1938 za pobijanje otroške paralize, katere žrtev je bil tudi on. Ta ustanova je finansirala raziskovanja, ki jih je začel dr. Salk in ki so j;rived)a do odkritja cepiva proti otroški paralizi. BONN, 1. — Zahodnonem-ška vlada je sklenila pristopiti v gospodarski odbor za Evropo (ECE). vorili o ukrepih, ki bi bili potrebni za ohranitev miru na Srednjem vzhodu v skladu z angleško - francosko - ameriško izjavo od 25. maja 1950. Evropa. Poročilo pravi, da bodo ZDA in Velika lirita-nija nadaljevale s prizadevanji za svobodno združitev Nemčije in ponovno poudarja, da je bonnska vlada za zahodne velesile edina zakonita nemška vlada. Daljni vzhod. Anglo-ameri-ško poročilo pravi, da sicer še ostajajo razlike v mnenjih, da pa so ZDA in Velika Britanija »trdno združene glede skupnega ciljai že vnaprej vzeti pogum in preprečiti napadalno ekspanzijo, ki bi se posluževala sile ali prevrata«. O omejitvah trgovine z LR Kitajsko pravi poročilo, .la «nadzorstvo nad trgovino mora še nadalje ostati v veljavi, pač pa ga je treba periodično revidirati v luči razvoja položaja«. Atomska energija. Poročilo se omejuje na izjavo, da sta obe državi odločeni nadaljevati prizadevanja, da se ob potrebni previdnosti ustanovi mednarodna agencija za miroljubno uporabo atomske energije. Glede Srednjega vzhoda vsebuje skupno jioročilo še pohvalo bagdadskega pakta in «njegove važnosti za varnost Srednjega vzhoda«, pa tudi opozorilo, da pogodba »nikakor ne sme jiokvariti dobrih odnosov z državami, ki niso članice pakta«. Pri delu raznih organizmov pakta bodo sodelovali ameriški opazoval-ci; kar pomeni delno koncesijo angleški želji, da bi ZDA pristopile k paktu. Obenem z zaključnim poročilom sta Eden in Eisenho-wer objavila tudi skupno izjavo, ki se bo imenovala «wa-shingtonska izjava« in ki vsebuje obveznost odpovedi upo-labi sile. «V osvojitvi atoma — pravi izjava — hočemo videti sredstvo miroljubnega napredka, ne pa pot, ki vodi v prepad « Nadalje pravi izjava, da se bodo ZDA in Velika Britanija poslužile vsega svojega vpliva, «da bi preprečile, da bi ZSSR ogrozila mir s podpihovanjem starih nasprotij«. Eden in Eisenhower pravita nato, da se je «približno 50 držav sveta združilo, da bi zavarovale svojo kolektivno varnost pred komunistično grožnjo« in obljubljata, da hočeta »pomagati narodom, da bodo uživali mir, svobodo in socialni napredek«. «Vztrajamu v naših naporih, da se najde trajen in pravičen mir obenem s splošno in učinkovito nadzorovano razorožitvijo, ki bo osvobodila svet bremena modernega orožja in strahu, ki ga to orožje povzroča«, pravi poročilo in zaključuje: »Združeni narodi nudijo ustrezna sredstva vsem državam, ki želijo z miroljubnimi sredstvi reševati medsebojna nesoglasja. ZDA in Velika Britanija so vedno pripravljene pomagati pri prizadevanjih za pogajanja v spravljivem duhu z ostalimi neposredno prizadetimi deželami: da bi se našla pravična rešitev za vprašanja, ki danes tarejo svet.« Dokler pa vse to ni doseženo, «mora skupnost svobodnih narodov ohraniti silo, ki je potrebna, da se vzame pogum napadalcu«; vendar »ta sila ne sme nikoli služiti politiki nacionalne ekspanzije«. Izjava vsebuje tudi napad na splošno sovjetsko politiko ir. pravi, da so bili »milijoni ljudi raznih ras, ver in tradicij s silo vključeni v sovjetsko državo« in da so »mnogi nadaljnji milijoni dejansko, če že ne pravno, vključeni v sovjetski komunistični JUTRI BO DOLOČEN DAN Molletovega odhoda v Alžir Včeraj je Mollet predstavil svojo vlado predsedniku republiKe - Čemu je MRP glasovala za investituro blok«. Samo v Evropi, dodaja izjava, sije bilo sto milijonov ljudi iz desetih držav, ki so nekoč bile neodvisne, prisiljenih, da proti svoji volji delajo za slavo in krepitev sovjetske komunistične države«. Na splošno se po prvih vtisih v poučenih krogih zdi, da med razgovori niso bili doseženi veliki konkretni rezultati, razen morda glede Srednjega vzhoda, kjer je iz zaključnega poročila mogoče sklepati na določeno ameriško podporo angleški politiki. Sicer pa trdijo v poučenih krogih. da je Eden takoj spočetka vrgel karte na mizo. in ponudil angleško pomoč ameriški politik: na Daljnem vzhodu v zameno za ameriško pomoč angleški politiki. V *em okviru je bilo morda doseženih nekaj kompromisov, tako glede Formoze, kjer je Eden popustil pred bolj oblastno ameriško politiko, glede trgovine s Kitajsko, kjer v zameno za obljubo »revizije« ostajajo v veljavi sedanje hude omejitve, glede Palestine, glede bagdadskega pakta itd. Edenov sestanek z Eisenho-vverjem v Beli hiši Pač pa se ne zdi zelo verjetno, da bi bil dosežen sporazum glede ameriške podpore Angliji v sporu s Saudsko Arabijo zaradi oaze Buraimi. Saudska Arabija grozi sprožiti to vprašanje pred Varnostnim svetom. London pa je želel za to priložnost dobiti ameriško podporo. Nadalje je tudi iz besedila in izrazoslovja «washingtonske deklaracije« videti, da je sestavljena mnogo bolj v duhu ameriške kot angleške politike. Zaupnica lordanski vladi AMAN, 1. — Jordanska spodnja zbornica je izglasovala zaupnico novi vladi, ki jo je sestavil El Rifaj. Za zaupnico je glasovalo 34 poslan-1 ki bi imela pečat ljudske PARIZ, 1. — Novi predsednik vlade Guy Mollet je danes predstavil člane svoje vlade predsedniku republike. Pozneje je Mollet izjavil časnikarjem, da bo prva seja nove vlade v petek in tedaj bodo določili dan, ko bo on odpotoval v Alžir, kjer bo ustoličil generala Catrouxa za ministra rezidenta. Popoldne je Mollet prevzel posle od Fau-ra in nato je sprejel svoje najožje sodelavce. Pariški politični krogi ugotavljajo danes, da je Mollet dobil v skupščini širšo večino, kakor so pričakovali. To je treba predvsem pripisati dejstvu, da sta se skupini MRP in RGR (Faure) odločili glasovati za investituro. Demokristjani so se odločili glasovati za vlado, ko je skupina KPF sporočila, da bo Molleta podprla. Predsednik parlamentarne skupine MRp Le-court je na seji skupine poudarjal, da bi bilo glasovanje za vlado «najboljše sredstvo, da se prepreči investitura, fronte«. Čeprav je Bidault nasprotoval podpori, sta tezo Lecourta podprla tudi Teitgen in Schuman. Bidault je nasprotoval zlasti zaradi Molle-tove alžirske politike. Pri tem pa se ugotavlja, da Bidault ni odobraval niti maroške politike prejšnje vlade. Spričo tega se ugotavlja, da je Mollet dejansko naletel na konkretno opozicijo samo tistih, ki so že zavrnili afriško politiko prejšnjih dveh vlad. Vzdržanje večine «zmernih» pa kaže, da desnica še posebno ni zadovoljna z načinom, kako namerava vlada rešiti alžirsko vprašanje. Na močno reakcijo desničarskih krogov je naletelo tudi imenovanje generala Catrouxa za ministra rezidenta v Alžiru. Večina, ki jo je preteklo noč dobil Mollet, pa po mnenju mnogih opazovalcev še ne pomeni, da je trdnost vlade zagotovljena, pripominjajo, da to lahko samo pomeni, da začenjajo zginjati ovire za u-stanovitev vladne večine »tretje sile«. Glasovanja o investituri se je udeležilo 491 poslancev, od katerih je, kakor že javljeno, 42() glasovalo za vlado, 11 pa proti. 83 poslancev se je vzdržalo, 21 pa se ni udeležilo glasovanja. Med 420 glasovi, ki jih je vlada dobila, je 141 komunističnih, 93 so- Komentarji beograjskega tiska Odprta vrata... BEOGRAD. 31. — V političnih krogih v Beogradu ocenjujejo kot pozitivno izmenja, vo pisem med predsednikom sovjetske vlade Bulganinom :n predsednikom Eisenhoiver-jem. «Ceprav ta izmenjava zaen. Krat še ni dala konkretnih rezultatov, ker je Eisenhower odbil Bulganinov predlog o sklenitvi prijateljske pogodbe, ugotavlja današnja »Politika«, je značilno, da je Eisenhower v odgovoru izrazil željo, da bi zvedel za nadaljnje poglede sovjetskega predsednika. To pomeni, da so v Washing-tonu pustili odprta vrata za bodoče stike z ZSSR, ugotavlja list. Bistveno je, da se oba državnika zavedata vojne nevarnosti in svoje odgovornosti ter da izjavljata, da želita utrditi mir z izboljšanjem mednarodnih odnosov«. «Politika» zaključuje, da bi bila velika zasluga obeh državnikov, če bi ta izmenjava misli dala pobudo za nove napore za ureditev odnosov v svetu in prispevala k zmanjšanju nasprotij med obema blokoma in k postopnemu boljšanju mednarodnih odnosov. «Borba» pa poudarja med drugim: »Sovjetski ministrski predsednik in predsednik ZDA sta napravila uslugo stvari pomiritve, ko sta opozorila na tiste dele svojih stališč, glede katerih se strinjata. Tako o-pozarjata na katastrofalne posledice morebitne jedrske vojne, na breme tekmovanja v oboroževanju, na posebno odgovornost velesil glede »ohranitve splošnega miru in varnosti narodov» (Bulganin), na željo, da bi se izboljšal ame-riško-sovjetski odnosi spričo cialističnih, 64 MRP, 57 radi- »neskončno dragocenega zgo- kalnih. 19 UDSR, 16 socialnih republikancev, 12 RGR, 10 prekomorskih neodvisnih, 16 progresivnih, 1 neodvisen in 1 brez' stranke, prihodnja seja skupščine bo jutri popoldne. Londonski politični krogi, bodisi konservativni kakor laburistični, so z zadovoljstvom sprejeli vest o investituri Molletovi vladi. Ugotavljajo, da se je vladna kriza rešila v razmeroma kratkem času. Z zadovoljstvom so sprejeli tudi Molletove izjave o atlantskem zavezništvu in o nujnosti rešitve alžirskega vprašanja, vendar pa so zaskrbljeni, kar se tiče trdnosti nove vlade, dovinskega prijateljstva« med obema drz-dama« (Eisenho-wer). Čutiti je stvarno potrebo, da bi te velike cilje, ki jih tako Vzhod kakor Zahod smatrata za svoje, čim pogosteje poudarjali, vsaj v enaki meri kot razlike v metodah, ki jih oboji priporočajo za njihovo dosego. Koristno je. da sta šefa dveh vlad nadaljevala osebne stike, predvsem pa, da sta obnovila »ženevski« ton vljudnosti in da so med njima še precej sveže navade prijateljskega razgovora. Ce bi te dobre navade spoštovali vsi in ob sleherni priložnosti, bi to lahko samo olajšalo premostitev prepada med stališči Zahoda in Vzhoda«, VREME VČERAJ Najviš.ia temperatura —4.5. naj-nižja —7,2. ob 17. uri —5,8 stop., zračni tlak 1005,5 raste, veter 19 km na uro. vlaga 48 odst., nebo jasno, morje razburkano, temperatura morja 7,2, m ■ J :. V'J ■ Danes, ČETRTEK 2. lebruarja Svečnica, Ljubomira Sonce vzide ob 7.28 in zatone OB 17.11. Dolžina dneva 9.43, Lupa vzide ob 24.00 in zatone ob 9.3o. Jutri, PETEK 3. lebruarja Blaž, šk.. Jagoda sestanek v Križu GOSPODARSKI POLOŽAJ PODROČJA V PRETEHLEM DECEMBRU] o, . : ~ : ~ i Enoten nastop Križanov Ud koncu preteklega leta na Tržaškem 304.367 prebivalcev Promet Javnih skladišč v januarju močno upadel, vendar pa vsi znaki kažejo, da je ta padec le prehodnega značaja Po rednem mesečnem poročilu tržaške trgovinske industrije in kmetijske zbornice se je število prebivalcev ob koncu preteklega leta ponovno povečalo. V Trstu in okoliških vaseh so tako 31. decembra registrirali 304-367 prebivalcev torej okrog 2000 ved kot 31. novembra. Gospodarski položaj področja pa po poročilu tudi v decembru ni zabeležil večjih sprememb. Trgovci na drobno so sicer ob koncu meseca zaradi praznikov in zlasti zaradi izplačanih trinajstih plač prodali znatno več kot v novembru, vendar je bil obseg prodaj znatno nižji kot v decembru 1954 odnosno v decembru 1953. Zaradi tega trgovci niso razprodali zalog pripravljenih za prodajo pred prazniki in so bili prisiljeni žc v januarju napovedati večje razprodaje zimskega blaga. Industrijska proizvodnja velikih tržaških podjetij je bila tudi v decembru ugodna, saj je skoraj vsa velika tržaška industrija povezana z ladjedelnicami, ki imajo zadostna naročila. Vendar pa so v ILVA zabeležili padec proizvodnje jeklenih plošč za 7,4 odst., medtem ko se je proizvodnja litega železa dvignila za 11,7 odst. Skupna proizvodnja o-bratov ILVA v letu 1955 pa je bila znatno višja kot v letu 1954 in je povečanje znašalo 20.9 odst. za lito železo, 53,9 odst. za jeklo in 76 odst. za jeklene plošče. Skupno so lani proizvedli 114.771 ton litega železa, 72.017 ton jekla ir 41.023 ton jeklenih plošč. Proizvodnja čistilnic mineralnih olj se je v decembru nekoliko znižala in dosegla 82.451 ton (v novembru 84.439 ton). Proizvodnja lanskega leta je znatno višja od proizvodnje dosežene v letu 1954, saj so lani prečistili 1 milijon 2.675 ton surovih mineralnih olj ali 29,4 odst. več kot leta 1954. Izredno zadovoljiv je bil lani tudi obisk domačih in tujih turistov, saj je presegel vse številke preteklih let. Dotok turistov iz Italije je dosegel v decembru 27-000 oseb in turistov iz drugih držav nekaj čez 7.000 oseb, kljub ne-ugodni sezoni. Poleg teh podatkov, ki veljajo delno za lanski december, delno pa za celo lansko leto, so tudi že znani podatki o prometu skozi Javna skladišča tržaškega pristanišča v januarju, ki se je močno znižal. V Javnih skladiščih so v januarju tako izkrcali le 130.000 ton blaga in torej za 64.000 ton manj kot v januarju 1955. Do tega izredno občutnega znižanja prometa je prišlo delno zaradi tega, ker je popolnoma izginila postavka žitaric, delno pa tudi zaradi zmanjšanega dovoza premoga in rudnin (januar 1955 111.000 ton, januar 1954 121.199 ton) in znižanega dovoza raznega blaga, katerega so v letošnjem januarju pripeljali komaj 19 000 ton, medtem ko so lani pripeljali 30.051 ton. Izboljšal pa se je obseg v pristanišču vkrcanega blaga, saj so letos v januarju v Javnih skladiščih naložili na ladje okrog 50-000 ton. lani pa le 32.925 ton. Letos so vkr. cali okrog 12.000 ton lesa (11.702 ton v januarju 1955) in 38.000 ton raznega blaga (21.249 ton). Skupni promet je v letošnjem januarju torej znašal 180.000 ton, medtem ko je v istem mesecu preteklega leta dosegel 226.994 ton. * Padec je občuten, vendar po mnenju nekaterih pristaniških strokovnjakov ne predstavlja resne nezarnosti, ker je do njega prišlo izključno Zaradi tega, ker se dolgoročne pogodbe za dobavo premoga in žitaric šele sklepajo. Do padca prometa s tem blagom ni torej prišlo zaradi tega, ker bi poslali premog in žitarice v druga pristanišča, temveč ker so začasno prekinili dobave. Poleg tega predvidevajo, da bo obseg prometa s premogom in žitaricami v letu 1956 znatno višji, kot je bil lani in pričakujejo že v fe-bruarju več parnikov nalože-nih s premogom in eno ladjo naloženo z žitaricami. Pričakujejo tudi, da bo od februarja dalje vsak mesec odplula iz Trsta proti ZDA po ena ladja naložena z avstrijskim magnezitom. V januarju so vkrcali v pristanišča 7.200 ton jeklenih tračnic proizvedenih v Avstriji in namenjenih v Cile. Trač- nice je avstrijska industrija dobavljala Cilu in Španiji že v prejšnjih mesecih, vendar so jih takrat poslali Skozi druga pristanišča. Sindikati zavrnili suspenzije v «Kraftmefa'» Sindikati so zavrnili predlog ravnateljstva tovarne »Kraftmetal« za suspenzijo delavcev in vajencev v tem podjetju kakor tudi za delo v izmenah po 24 ur na teden za 15 delavcev. Zahtevali pa so sklicanje sestanka na sedežu Zveze industrijcev, kjer naj bi razpravljali o teh suspenzijah. Nezadovoljstvo brezposelnih delavcev v Miljah V Miljah se brezposelni delavci pritožujejo nad ustanovo SELAD. Po sklepu oblasti bi moralo biti pri SELAD vedno zaposlenih 155 delav- cev, sedaj pa jih je samo 134, čeprav čaka mnogo brezposelnih že dolgo časa, da bi prišli na vrsto pri zaposlitvi. Ravno preteklo soboto pa so odpustili novih 20 delavcev. Predstavniki delavstva so že večkrat intervenirali pri inž. Cessariju, funkcionarju oddelka za delo generalnega vladnega komisariata, ki je obljubil, da bo rešil to vpraša- V 0M0 SIMI. S0ISID3 V ponedeljek je bil v Križu sestanek staršev učencev slovenske šole. Zares velika udeležba roditeljev, pa tudi drugih zavednih Križanov, priča o zanimanju za vprašanje šole in veliko zaskrbljenost zaradi vesti, da hoče rimska vlada sprejeti tak šolski zakon, ki bi bil pravo zapostavljanje slovenske šole in bi dejansko dušil njen razvoj. Po kratkem referatu o najbolj perečih problemih slo- S TORKOVEGA SESTANKA KZ IN ZMP NA OPČINAM Vprašanje openskega igrišča pred skorajšnjo rešitvijo? Le če bodo prizadeti lastniki enotni, bodo lahko dosegli ugodno odkupno ceno V torek je bil v Prosvetnem domu na Opčinah sestanek, na katerega sta Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov povabili- vse prizadete va-, . . ščane, ki so lastniki zemljišč, venske sole, se je razvila iz- , na katerih je bivša ZVU zgra-redno živahna debata, ki je j dila znano igrišče za rugby. izpričala stremljenje Križanov, ; Kljub neugodnemu vremenu da se v vprašanjih šole zdru- se je sestanka udeležila več zijo vse sile v enoten nastop , polovica prizadetih po-in odločnost pri obrambi e- sestnikov, katerim je pred-nakopravnosti slovenske sole. stavnik ZMP Grbec spo£očil. Sklenjeno je bilo, da se v | da namerava vojno £inistr. uuii 1_»c» L/u icsu tu v Ul dsd* i j «, ■ , 1 ud itditiciav a v ujuu titiinoti nje, a ni doslej izpolnil svo- n“ *n ° P°J« n*p£'**,?£ j rtvo zadevo v kratkem reši- jih obljub Konferenca NSZ v Nabrežini Sekcija NSZ v Nabrežini sporoča, da bo v petek 3. t. m. ob 20. uri, na sedežu v Nabrežini (Prosvetni dom »Igo Gruden*) konferenca. Clan odbora NSZ v Trstu bo govoril o gospodarskem položaju našega področja, o zahtevi po integralni prosti coni ter o prihodnjih upravnih volitvah. Vstop z vabilom. na mesta resolucija, ki jo bodo podpisali vsi prebivalci Križa. Na sestanku, ki je bil v novem «Ljudskem domuj, sta sodelovala tudi zastopnika SPZ in SHLF. Mednarodna železniška konferenca na Dunaju Proti koncu februarja bo na Dunaju pomembna mednarod- ti. V tej zvezi je omenil intervencijo poslanca - za videmsko pokrajino Beltrama, kateremu je podtajnik v vojnem ministrstvu sporočil namero pristojnih oblasti, da bi zemljišča odkupili. Tajnik Kmečke zveze tov. Kosmina pa je v svojem govoru poudaril, da je ugodna rešitev tega vprašanja odvisna predvsem od prizadetih i lastnikov samih, kajti le če na železniška konferenca, na j bodo lastniki enotni, je moč kateri bodo razpravljali o iz-1 upati na uspeh. Navedel je . - ... premembah direktne železni-1 nekaj konkretnih primerov. 1 da bi zopet prišli do svojin menti», ter neuspeh Plavča-nov, ki so zaradi neenotnosti izgubili precejšnje vsote denarja pri prodaji zemljišč tamkajšnji opekarni. Zato je v prvi vrsti od lastnikov odvisno, če bodo za zemljišča prejeli toliko denarja, kolikor so dejansko vredna. Vprašanje openskega igrišča se prav tako kot ono s Hudega leta vleče že več let. Amerikanci so na zemljiščih, ki so jih rekvirirali Opencem, brez njihovega dovoljenja zgradili igrišče ter ga uporabljali vse do svojega odhoda. Takrat so naprave ((darovali« italijanski vladi, ko pa je prišlo tržaško področje pod italijansko upravo, je italijanska vojaška oblast igrišče ponovno rekvirirala. Zakaj in na osnovi kakšnih vojaških potreb, je vsakomur nerazumljivo. Openci, ki so imeli na teh zemljiščih svoje najboljše pašnike, bi seveda najraje videli, da bi igrišče podrli in ške tarife za prevoz blaga Ce- ko so na primer Lonjerci z škoslovaška - Trst - prekomorje, ] enotnim nastopom dosegli u-odnosno za prevoz blaga Ma- j godno ceno pri prodaji svo-džarska-Trst-prekomorje. I jih zemljišč tovarni «Italce- Ob ostrem mrazu in močni burji delno paralizirano mestno življenje Včemj ob 19. url v mestu —7,4, ob 22. uri pri Sv. Jakobu —9 stopinj, na Opčinah okrog polnoči —16 stopin| - Sunki burje do 130 km na uro « Številni manjši požari, škoda na električnem in telefonskem omrežju ter številne nezgode pešcev Slabo se nam je letos predstavil februar; s potresom, snegom, burjo in mrazom, potres je že mimo, sneg se je le prikazal, mraz pa“ vedno Ob 19. uri je termometer v mestu kazal 7,4 stopinj, na Opčinah pa 11,5 stopinj pod ničlo, okrog polnoči pa že —16 stopinj. Ob 22. uri bolj pritiska in burja razsaja je bilo pri Sv. Jakobu že 9 z vso svojo silo. Nič novega za naše mesto in Kras, saj ima burja tu svojo domovinsko pravico. Ko je bilo vlažno vreme in megla, si je marsikdo zaželel malo burje. No, zdaj pa jo imamo v izobilju. Tuli, zavija in pometa po ulicah; trčijo strešniki, žvenketajo šipe, škripajo okna in vrata, ko da bi bil potres. Saj niso šale, ko se zaleti po 130 km na uro in še več. «Brr, che zima«, pravijo Tržačani. Ce ne bi bilo burje, pri 6 ali 7 stopinjah pod ničlo ne bi občutili hudega mraza. Burja pa poišče vsako špranjo, vsako luknjico in, če je ne poznaš in ji nisi kos, te vrže kot snop, da moraš v bolnišnico. Pa, kaj bi jo opisovali, saj jo poznamo. Po svoji stari navadi je že razbila precej žarnic po ulicah, ob obali je nevarno, ker je vse poledenelo, po ulicah je malo pešcev in vozil, marsikatera prireditev je zaradi slabega vremena odpadla. Kramarji s Ponterossa so previdno ostali doma) le ena edina ženica je bila toliko pogumna, da je kljub mrazu in burji postavila svojo stojnico in redkim kupcem prodajala sadje. Zaslužila si je, da jo je fotoreporter spravil v svojo kamero da jo lahko občudujete v časopisu. Kdor ni bil na obrežju, tudi ne bo verjel sliki, saj se zdi, kot da bi bilo v Sibiriji; led in sneg na pomolu in na barkah. Včeraj popoldne se je nekoliko zboljšalo, dopoldne pa ni bilo kar tako, saj tri ladje, «Modica», »Rosa Pelagi« in «Citt& di Siracusa«, ki so dospele s polnim tovorom, niso mogle pristati zaradi slabega vremena in so morale počakati na odprtem morju do popoldneva. Zaradi burje in razburkanega morja pa je bila začasno ukinjena pomorska zveza z istrskimi mesteci. Kot običajno v takih dnevih so imeli gasilci včeraj polne roke dela; 26 krat so morali na razne kraje, ker so se vnele saje v dimnikih, ali so se dimniki porušili itd. V Ul. Carducci je burja porušila kiosk za prodajo časopisov, z nekaterih stavb v gradnji je letela opeka, v ezulskem taborišču v Padri-čah bi kmalu odneslo streho barake. Ob 11,30 pa so gasilce nujno poklicali v vilo, kjer je sedež predstavništva vlade FLRJ. Vnel se je namreč dimnik in ogenj je povzročil 50 000 lir škode. V Ul. Boc-caccio pa se je pokvarila plinska peč in ogenj je napravil 60.000 lir škode. mmmm Le ena branjevka je včeraj prodajala na Ponterottu stopinj pod ničlo. Burja ne misli ponehati. Včeraj ni snežilo; kar je bilo snega, ga je pomela burja, namesto snega pa je po ulicah vedno več razbite opeke, strešnikov in šip. Tudi Primorsko je predvčerajšnjim in včeraj zajel val mraza, skoraj povsod so zabeležili najnižjo letošnjo temperaturo. V Kopru, kjer je nekaj stopinj topleje kot v drugih krajih Primorske, je včeraj opoldne kazal termometer 4,6 stopinj pod ničlo, zvečer pa 6,3 stopinj pod ničlo, ob obali je ponekod morje rahlo zamrznilo. Skoro po vsem področju piha ostra burja, katere sunki so imeli v Kopru hitrost 70 km na uro, na Krasu, zlasti v Vipavski dolini celo do 140 km na uro. Zaradi burje so bile zjutraj prekinjene skoro vse telefonske zveze Kopra z zaledjem, a so bile kmalu vzpostavljene. Pomorski promet med Koprom in Trstom in istrsko obalo je bil zaradi razburkanega morja prekinjen. Burja je povzročila v Kopru dva dimna požara, vendar pa ni bilo materialne škode, ker so takoj intervenirali gasilci. Zaradi padcev jn zlomov po pomoč v bolnišnico Burja je zahtevala včeraj tudi prve žrtve. Nekaj pred 9. uro so pripeljali z avtomobilom RK v splošno bolnišnico in sprejeli na I. kirurškem oddelku 7-letno Adriano Fattori iz Ul. F. Gioia 14, kateri so zdravniki ugotovili več ran na glavi, ozdravljivih v 4 do 20 dneh. Njena mati, ki jo je spremila v bolnišnico, je izjavila, da jo je hčerka spremila na cesto, ko jo je nenadoma sunek burje vrgel ob tla, pri čemer se je poškodovala. Pol ure kasneje so na istem oddelku splošne bolnišnice sprejeli 27-letnega Feliceja Santa s Stare istrske ceste, katerega je sunek burje vrgel ob tla v trenutku, ko je hotel odpreti vrata v neki tovarni v industrijskem pristanišču. Okreval bo v treh dneh. Ob 9.40 so z nekim taksijem pripeljali v bolnišnico 15-let-nega Maria Klingona iz Ul. Pascoli 31, ki se je še malo prej vozil s svojim kolesom po Ul. Molino a vapore. Močan sunek burje ga je zanesel na sredo ceste, tako da se je zaletel v taksi, ki je tedaj privozil mimo. Na srečo poškodbe niso bile hude, kajti mladenič si je poškodoval le koleni ter bo okreval v dveh lednih. Hujše poškodbe pa je zado-bil 36-letni Viktor JeTcog iz Medje vasi 16, ki se je zjutraj E svojo lambreto peljal v Trst. Ko je prišel do Stivana, ga je močan sunek burje vrgel na tla, kjer je polomljen obležal. Z avtom RK so ga kmalu zatem odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili zlom levega zapestja ter več drugih poškodb, zaradi česar so odredili njegov sprejem na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 20 dneh. Nekaj pred poldnevom pa so na I. kirurškem oddelku sprejeli 78-letno Mario Apel vd. Tassini iz Ul. dellTndu-atria 15, kateri so zdravniki ugotovili prebitje lobanje. Apelova je ob prihodu v bolnišnico povedala, da je hotela stopiti iz hiše, kjer stanuje, na cesto, ko jo je burja vrgla ob tla. Okrevala bo v 30 dneh, seveda če ne bodo nastopile komplikacije. Burja je podrla na tla tudi 58-letnega Emilia Magrisa iz Ul Ginnastica 28, ki se je s svojo vespo vozil po Ul. Pindemonte. Ker se je pri padcu poškodoval, so ga z avtomobilom RK odpeljali v bolnišnico, tam pa sprejeli na I. kirurškem oddelku s prognozo okrevanja v 10 dneh. Omenimo naj še, da so popoldne v bolnišnici nudili prvo pomoč 60-letnemu Pietru Dagnelutu s Stare istrske ceste 294, kateri je imel nekaj ran na obrazu. Ponesrečenec je povedal, da je stal na kamionu, ki bi moral s pokopališča pri Sv. Ant odpeljati šibje, ko ga je nenaden in močan sunek burje vrgel s kamiona na tla. Okreval bo v 6 dneh. Zadnji se je v bolnišnici predstavil 44-letni Josip Rebula iz Ul. Castagneto 28, katerega so zaradi zloma levega zapestja sprejeli s prognozo okrevanja v 30 dneh na ortopedskem oddelku. Ob priholu v bolnišnico je izjavil, da ga je ob 18.3Q močan sunek bur- je na Ul. F. Severo vrgel na tla, pri čemer je zadobil orne. njeno poškodbo. Opozorilo ACEGAT Da ne bi bilo zaradi mraza poškodb v vodovodnih napravah, uprava ACEGAT opozarja ponovno lastnike in najemnike, naj ukrenejo vse potrebno, da ne bo zmrznila voda v ceveh. Predvsem je treba s cunjami oviti varovalke in števce, spraznit* glavno cev po zimskem odtoču, tako da bodo spraznjene vse cevi v stavbi. Za nov dotok vode je treba polagoma odpreti glavno varovalko in odpreti pipe. da se lahko izprazni zrak iz cevi. Najemniki morajo tudi zavarovati varovalke in števce, zapreti varovalko v števcih in sprazniti cevi. Uprava ACEGAT opozarja tudi, da vsako popravilo števcev in cevi, ki bi se pokvarile zaradi njihove malomarnosti bodo morali plačati sami. pašnikov. Toda že zaradi sto in sto kub. metrov betona, ki so jih Amerikanci vzidali v temelje, je to nemogoče, in zato se pač hočeš nočeš morajo sprijazniti s prodajo. Cena igra pri tem vprašanju važno vlogo, kajti upoštevati je treba, da je v neposredni bližini novo naselje in da je treba imeti zemljišča, na katerih stoji današnje igrišče, ne samo kot nekdanje pašnike, temveč kot stavbne parcele. Zato so cene, ki so jih baje že ponujali in ki so se sukale okoli 400 lir, popolnoma nerealne in stremijo za tem, da oškodujejo prizadete lastnike, med katerimi je največ kmetovalcev in živinorejcev, Ker na sestanku niso bili prisotni vsi prizadeti lastniki, so se domenili, da bodo počakali še nekaj časa, potem pa na skupnem sestanku sprejeli ukrepe, ki naj dovedejo do odločne akcije za dokončno rešitev tega perečega vprašanja. Novi odloki gen. komisarja Prepoved stalne uporabe rv Ravnale5 jsfvo Sv. Marka izročilo tovarniškemu odboru nove tarife Ravnateljstvo ladjedelnice Sv. Marka je izročilo včeraj tovarniškemu odboru sezname 264 akordnih tarif, ki bi se morale znižati od 10 do 50 odstotkov. Gre za izvajanje izjav inž. Pacchiarinija, da je treba znižati akordne dodatke, da bi se s tem znižali proizvodni stroški in omogočila konkurenca z inozemskimi ladjedelnicami. Z uresničenjem predlogov ravnateljstva CRDA bi bili delavci hudo prizadeti, ker jim ravno a-kordni dodatki omogočajo, nekoliko izboljšati nizke mezde. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Na račun obljubljenih stanovanj zapravil 21 milijonov tujega denarja Obtožen nenamernega bankrota, je bil sicer obsojen na dve leti in 8 mesecev zapora, a zaradi amnestije kazni ne bo odsedel V našem mestu smo imeli že priliko spoznati »komen-datorja« Sgroja, ki je preva-ril cel kup ljudi za težke milijone. Včeraj pa se je moralo sodišče baviti z novim primerom nepoštenega dela in razmetavanja tujega denarja. Gre za 72-letnega Itala Bel-traminija iz Ul. della Zonta 4, ki se je že v preteklosti bavil s podobnimi poskusi. Ker pa se mu ti niso posrečili in ker ni našel oseb, ki bi z njim delile odgovornost pri upravljanju podjetja, je sklenil ustanoviti podjetje z omejeno obvezo »Opremljena hiša«. Na propagandnem lepaku je mož obljubljal popolnoma o-premljene hiše, v katerih bi bilo vse do zaves, posteljnega perila radia in opreme, seveda proti majhnemu predujmu, s katerim bi moral Beltramini začeti z delom. Seveda se je prijavilo precejšnji število ljudi, ki so možu, ki je uredil krasno pisarno v Ul. Gambini, slepo verjeli. Polagoma pa so ljudje izgubili zaupanje vanj, še posebno ker so na lastne oči videli, da je gradnja prepočasna. Mož je namreč v svojem gradbenem programu obljubljal štiri skupine po 30 vil, to je 120 stavb, a od teh je žalostno štrlelo v zrak le nekaj enometrskih zidov. Na gradbišču je bilo zaposlenih največ osem ljudi in še to ne redno. In to kljub temu. da je okoli 40 oseb dalo kot predujem od 450.000 do 1390.000 lir, kar praktično pomeni vse prihranke. Potrpljenja čakajočih ljudi pa je nekega dne bilo konec in tako so moža prijavili. Podjetje je seveda zaradi prevelikega razmetavanja denarja propadalo in 11. novembra 1. 1950 dokončno propadlo s stečajem, ki ga je odredilo tržaško sodišče. Beltraminija je policija sodišču pod obtožbo namernega bankrota, ker' je v teku svo- li 21.000.000 lir in mož bi se moral včeraj zagovarjati. Ni pa imel poguma stopiti na zatožno klop in se zagovarjati, zaradi česar so ga sodili v odsotnosti. 2e na zasliševanju se je skušal izgovoriti da ni odgovoren za polom podjetja, češ da gre le za usodo. Predvsem sta ga dve osebi prevarili za pol milijona lir, nato je izgubil aktovko z dokumenti in končno so ljudje sami krivi, ker so razširjali lažne vesti in s tem preprečili nadaljnje vlaganje denarja, ki mu je bil potreben za gradnjo. Kljub za lase privlečenim izgovorom, pa je imel obtoženec veliko srečo. V zadnjih letih so bile izdane razne amnestije in pomilostitve in ena izmed teh ga je rešila zapora: sodišče ga je sicer spoznalo za krivega dejanja in ga obsodilo na 2 leti in 8 mesecev zapora, vendar kazni prav zaradi pomilostitve ne bo presedel. Istočasno pa je sodišče odredilo, da ne bo smel za dobo 10 let upravljati nobeno podjetje ter se ne bo smel za dobo 5-let zaposliti v javnih službah. Avto podrl žensko in |i zlomil oDe nogi Sinoči ob 19.30 je 28-letni Servio Ruprecht iz Milj ti čil s svojim avtomobilom na Ul. Flavia v 45-letno Margherito Susič por. Sablič iz Ul. Monic S. Pantaleone 20. Sunek je bil tako močan, da je žensko najprej vrglo v zrak, nato pa na tla, medtem ko se je šofer poškodoval, ker je hitro zavrl in se je pri tem zaletel z glavo v zaščitno steklo. Z avtom RK s0 pone-srečenko takoj odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so Jo zaradi zloma obeh nog pridržali s prognozo okrevanja v 40 ali 60 dneh na ortopedskem oddelku. manjše prometne nesreče na Drevoredu D’Annunzio, in sicer pri hiši, ki je označena s štev. 9. Na tem mestu je namreč hotela prekoračiti cesto 46-letna Nerina Millner por. Micheluzzi iz istega drevoreda štev. 30, ko je privozil mimo s svojim poltovorni-kom 30-letni Luciano Pušpan s Stare istrske ceste 266-2, ki je trčil v žensko in jo podrl. Ponesrečenki so takoj priskočili na pomoč in jo z nekim avtomobilom odpeljali v bolnišnico, kjer pa so ji nudili samo prvo pomoč ter jo odslovili s priporočilom 5-dnev-nega počitka. Policija je identificirala mrtveca, ki so ga našli predvčerajšnjim zjutraj v bližini železniškega viadukta v Bar-kovljah. Gre za 57-letnega Antonia Martinuzzija iz Spi-linberga pri Vidmu. Tukajšnja policija je namreč o najdbi mrtveca obvestila tudi videmsko kvesturo, ki je na podlagi priloženih fotografij ugotovila njegovo identito. Sestanki in skupščine za sindikalno konstituanto Danes bodo naslednje skupščine za pripravo konstituan-te; ob 20. uri v kulturnem krožku pri Magdaleni, ob 18. uri za neorganizirane delavce ladjedelnice Sv. Marka na Trgu Goldoni 3 in ob isti uri za delavce malih kovinarskih podjetij v Ul. Zonta 2. Danes ob 15.30 bo v Ul. Zonta 3 tudi skupščina brezposelnih žena. V soboto 4. februarja ob 16. uri bo v Ul. Vecellio skupščina kemičnih in petrolejskih delavcev, ki se je bo udeležil tudi tajnik SILP Tre-rpidi. V nedeljo 5. februarja bo v Ulici Zonta 2, skupščina tiskarskih delavcev, na kateri bo govoril tudi tajnik CGIL Giovanni Valarchi. Istega dne ob 10. uri bo v Domu pristaniških delavcev skupščina težakov; ob 10. uri pa bo v Ul. Vecellio skupščina de- , Dopoldne okoli 11. ure pa jega delovanja zapravil oko-1 je prišlo do podobne vendar (lavcev živilske industrije. Uradni vestnik vladnega generalnega komisariata, ki je izšel 1. januarja, prinaša šest odlokov, s katerimi razteguje na naše ozemlje zakone, veljavne v republiki. Najvažnejši je odlok št. 24, ki razteguje veljavnost zakona št. 1079 sprejetega 30.10. 1955. Ta zakon prepoveduje stalno uporabo nadurnega dela v industrijskih podjetjih razen v izjemnih primerih. Nadalje določa zakon posebne predpise za izjemne primere, v katerih je nadurno delo dovoljeno. Novi zakon bo imel znaten vpliv na nekatera tržaška industrijska podjetja, kjer je bilo nadurno delo običajno. Odlok št. 23 ukinja do sedaj veljavni odlok št. 270 ZVU izdan 3.7.1948 o tisku in u-veljavlja zakon št. 47 izdan 8.2.1948 v republiki. Praktične izpremembe so le manjšega značaja in med njimi je najpomembnejša, da mora biti odgovorni urednik dnevnika ali drugega periodičnega lista italijanski državljan. Avtomobiliste pa bo zanimal odlok št. 27, ki uveljavlja zakon št. 1346 od 23.12.55 in ki predpisuje povečanje takse za šoferske izkaznice in določa, da bo ostala taksa za šoferske izkaznice vozačev motorjev še nadalje 1000 lir. Ukaz št. 22 določa ustanove, združenja in odbore, ki lahko razvijajo svojo dejavnost na področju vse republike in ki so pooblaščene, da poslujejo tudi na Tržaškem ozemlju. Odlok št. 25 razteguje italijanske zakone o bančnih depozitih, varnostnih kasetah, kreditnih vlogah itd. Odlok št. 26 pa urejuje nekatere oblike davka na dohodek za nekatere kategorije davkoplačevalcev in razširja ministrski dekret od 14.12.55. ( OLEPALlSČA ) VllQ ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V petek, 3. februarja 1956 ob 20.30 v prosvetni dvorani na OPČINAH Milan Begovič BREZ TRETJEGA »gledališče v krogu« Nastopata: Štefka Drol-čeva v vlogi Gige Baričeve in Miha Baloh v vlogi Marka Bariča, njenega moža. Režiser; Jože Babič To delo bomo izjemoma uprizorili na Opčinah zaradi velikega _ povpraševanja in na željo naših stalnih obiskovalcev. SPZ priredi v nedeljo 5. t. m. ob 16. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj« Vrdelska cesta 7. Prešernovo proslavo Spored obsega: otvori- tveno besedo predsednika SPZ. recitacije, nastop pevskih zborov in podelitev priznanj za sodelovanje. GLEDALIŠČE VERDI Jutri ob 20.30 za red C v parterju in na balkonih ter za red A raa galerijah tretja predstava Massenetove opere «Mam>n». V naslovni vlogi Glara PetreMa. Dirigent Glauco Curiel. V pripravi VVagnerjev «Lohengrin». OD UČERAJ DO OMIES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 1. februarja t. 1. se je v Trstu rodiilo 11 otrok, umrlo je 17 oseb, poroki sta bili 2. POROČILI SO SE: trgovec Lo-ris Buda in uradnica Bruna Nadi, mornar Massimo F el lug a in gospodinja Resa Crociera. UMRLI SO: 93-1'etna Antonia Kiiacofcich vd. Comiei, 67-letrea Giiovamna Zerial por. Mauri, 36-letni Giovanni Ugrin, 60-letna Pierina Marsilli por. Passaenoli, 89-letna Maria Comar vd. Brai-dotti, 58-letmi Carlo „ Brumatti, 67-letna Francesca Desanti por. Vascotto, 65-letrai Giovanni Sau, 72-letni Guido Fantini, 71-letna Ivana Pekarič vd. Zidarič. 72-letni Antonio Rocco, 56-Ietni Giovanni Stradi, 70-letna Maddalena Fusconi vd. Baker. 77-Ietna Anw>. lija Starc vd. Zuban, 76-letni Antonio Mauri, 79-letna Ermeli-na De Vincenz vd. Pecorari, jS-letna Giovanna vd. Bachin. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM - Al Cedro. Trg Ober-dan 2; G. Fapo, Chiadiino m Monte 1095 (Sv. Alojzij): Pic-ciola. Ul. Oriani 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; serravallo. Trg Ca-vana 1; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. O Od 3. februarja do zaključka del bo zaprta za promet z vozili Ul. Broletfo na odseku med Ul. S. Marco Id Ul. deliTstria, zaradi polaganja telefonskega kabla. IZREDNI OBČNI ZBOR SOLNIKOV ZVEZE PROSVETNIH DELAVCEV V TRSTU V nedeljo 5. februarja 1956 jb 9. uri bo na sedežu v Ul. Roma 15-11. izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika zadnje skupščine; 2. poročila; 3. diskusija k poročilom; 4. predlogi; 5. sklepi; 6. razno. Izredni občni zbor Je zelo važen, ker bo članstvo na njem sklepalo o vstopu v enotno strokovno organizacijo vseh nameščencev slovenskih šol. Zato prosimo, da se občnega zbora udeležite osebno in v polnem številu. Tajništvo SNG JANKO IN METKA vabita na otroško pustno rajanje ki bo v nedeljo 12. februarja 1956 s pričetkom ob 15. uri v dvorani na stadionu nPrvi maj« Vrdelska cesta 7. Slovensko oosnodarsko zdruZenje vabi člane in prijatelje na družabni večer ki bo v soboto 4. februarja z začetkom ob 21. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska cesta 7. Vstopnice so naprodaj na sedežu SGZ, Ul. Fa-bio Filzi 8 - telef. 37808. ‘ Razna obvestila Armonia. 15.00: «Predstraža P* la«, R. Cameron, J. Russel. Aurora. 16.00: ((Rimske zgodne*' Vittorio De Sica, S. PamP>' ni ni, TotO. Garibaldi. 15.30: «Tujčeva roka*' A Valli, T. Howard. Ideale. 16.00: »Tujka«, G. Gar' son. D Andrevvs. Impero. 16.00: »Komu zvoni«. “■ Cooper. I. Bergman,- „ Italia. 16.00: ((Zlomljena Mu8*' M Vitale. H. Remy. . S. Marco. 16.00: «Neusmilje™ V njenik«, C. VVilde, Y. De CjJJ” Kino ob morju. 16.00: «W‘ strast«, Maria Felix Mla(M{t' n im prepov. Moderno, 16.00: «Dva hektar* zemil je«. . „ Savona. 15.30: «Mrtvi od straW» D. Martin, J Lewis. , Viale. 16.00: ((Honduraški upo"1' ki«, G. Ford. A. Sherldan. Vittorio Veneto. 16.00: «7 nev«» za 7 bratov«. H. Keel. J- ” well Azzurro. 16.00: ((Vitez iz MajS«1 Rouge«. A. Francioli, Y. Leto"-Belvedere. 15.30: «Otok na net)1«, John Wayne. , Marconi. 16.00: ((Morska posa*" F. Domergue. K. Tobe.v. Massimo. 15.30: ((Kraljica to* mid», J. Hawkins, J. ColliaS , Novo cine. 15.30: ((Napolitan511 utrinki«, S Loren, B. OHg&F Odeon. 16.00: {(Izginuli kora nent«. C. Romero c Radio. 16.00: . «Vera Cruz«. u' Cooper, B. Lancaster. -Venezia. 15.00: ((Razbojnik >>rt krivde«. J. Barrvmore ih ^ Skedenj. 18.00: »Tiranov kol®* ČETRTEK, 2. februarja 195« TRST POSTAJA A 11.30 Zabavna glasba; 12.09 Pj* II.Jv Cifltld V Ud gtOODA« * -d, davanie; 12.10 Za vsakogar h, kaj; 12.45 V svetu kulture; «-. Melodije iz filmov; 13.30 operna glasba; 14.00 Andree * , stelanetz; 17.30 Plesna 18.00 Turina: Seviljska siim”!,. ja; 18,22 Poje tenorist M?« Del Moniaco; 18.43 Chopin: “[S, impromptuji: 19.05 Norman C'Z\. tier; 19.15 Predavanje; 19.3® ^Jrt ljubljene melodije; 20.00 - . in olimpijski dnevnik; 20.30 cert basista Danila Merlaka: Beethoven: Leonora, uverhkjjj 21.00 Dramatizirana zgodba: -Večerne melodije; 22.00 Pr.L vanje: 22.15 Emil Adamič: ljanski akvareli; 22.40 Iz <®e a-nega sveta; 23.00 R Strt*' Burke Tilla Eulenspi-egla. T It S I' S. 11.30 Operna glasba; 13.45 sebno poročilo iz Cortime; «■ Jazz v Italiji; 18.15 Posebno Pb ročilo iz Cortine: 21.05 "Jj, Claudel: «Le pere humiile«. na igra v 4 dej U O I* 11 It Slovenska poročila: 14.15. (j Italijanska poročila: 6.15. 17.40. 22.30 5.00-6.00 Spored iz Lj-ubJj^jj 6.00 Jutranja glasba; 7.00-'-Spored iz Ljubljane: 7.30 Od j d rana do Triglava; ll.OO-JJL Spored iz Ljubljane; 13.30 " J. pevski zbor iz Barkovelj P-M Milana Pertota: 13.45 Od ton dije do melodije: 14.30 Giasikt, medigra; 14.35-16.10 Spored Ljubljane; 16.10 Četrtkov cert; 17.00 Iz delavskega sVfl, f7.l5‘'Glasbeno okno; 17.55 In j, >z bF, ueorge Shearing; 19.45 Pr»*-# ski vestnik; 20.00-22.15 Spore» Ljubljane; 22.45 Večerne ^ dije; 23.15 Plesna glasba. AK Jadran sporoča, da je pustni ples preložen zaradi tehničnih razlogov. Rossefti. 15.00: ((Stolp uživanja«, S. Pampanmi, P. Brasseur. Mladoletnim preipov. Excelsior. 15.00: »Smrt grozi z reke«. R. Mitehum, S. VVinters. Fenice. 15.00: ((Hazardni igralec«, D. Robertson, D. Paget Nazionale. 15.00: ((Helena iz Troje«, R. Podesta, J Sernas. Fllodrammatico. 16.00: «Mož iz Laramia«, J. Stevvart C. 0’Don- , neli Snpcrcineina. Zaprto zaradi ob nove Arcobaleno. 15.00: ((Helena iz Troje«, R Podesta J. Sernas. Astra Rojan. 15.30: «Soteska pri utrdbi Osage«. R. Cameron, D. Kennedv. Capitol. 16.00: «Pustolovee v Hongkongu«, C Gable. S. Hay-vcard Cristallo. 16,00: ((Canaris«, O E. Hasse. B. Rutting. Grattnclelo. 16 00: «Sodobna dekleta«. M. Allasio, M. Buoa-giorno. Alabarda. 15.30: ((Ljubimca na 5 morjih«, J. Wayne, L. Turner. Ariston. 16.00: «Možje v neznano #, j. Cagnev. C. Calvet. Nadaljuje se izredna prodaja padovanskih piščancev po 600 lir kg V mesnicah DELAVSKIH ZADRUG m v prodajalnah se začne feden Hpične tržaške jedi s trentinsko kislo zelje po 56 lir furlanske klobase „cotechino“ po 580 lir DELAVNICA MEHANIČNIH IZDELKOV A. Fabiani THST UL. COHII 2 — TEI., ibl-41 specializirana za izdelavo motorjev Diesel, opreme v podjetjih revizije, mehanične izdelke, obdelavo kovin avtogeno in elektucno varjenje. Popravila na krovu: uiotoijev Diesel, parnih strojev in kotlov ter vseh pomožnih naprav pri pogonskih strojih in napravah na krovu. < i .ii v ,v j .i ,» 327,1 m, 202,1 m, 212,4 K*-j Poročila ob 5.00, 6.00, 13.00 15.00, 17.00 1 9.00. 22.00. -11.00 Radii jski koledar’ ‘p Gospodinjski nasveti: 11.15 „ melodije do melodije: 11.45 -nez Bitenc — mladimi; },j Opoldanski operni koncert; 1 ju Kmečka univerza - M. P°toC,ot Kako gospodarijo kmetje v «3 dovih Švice; 12.40 Umetne ^ rodne pesmi poje mešani »Ljubljanski zvc-ri«; 13.30 popularnih orkestralnih slfTj( 14.35 Želeli ste — posluša)-15.15 Igra trio Dorko SkobfjL 15.30 Štiri korejske prip°v 15.45 15 minut z orkestrojn „ Kostelanetz; 16.00 Gospom^fi ivvAjtc 1 d n C L z., iO.UU U-Tl/o*!'’'-' ,, omnibus: 16.10 Glasbene u*8}} 18.00 Domače aktualnosti; be>ne ustvarjalnosti); 18.45 T»r zu.v/u i^miudve dKiuainosL'1 Pesem skozi stoletja (cikl0® moeoevov iz domače in tuJ^ ^ ^ Co-rtini d’Ampezzo; 20.00 c umvdi latriusti j; jo.u in pcssodobli; 19.20 Preno5 portaže s 7. olimpijskih wi ifiu /TUrj/CA/CU, (6U.UV ska oddaja; 20.20 Četrt ko V čer domačiti pesmii is o a 'P* uuiiiovm j/coijiH JO , sodelujejo Fantje na vasi, L J kvintet, Rezika in Sonja: L Italijanski satirik Trilussa ' , rarna oddaja); 21.30 G. fa[ Štirje imo-omtu.ii (J°er?w -- mus); J. Matičič: 3 skladb*, klavir (J. Suhadolnik - Zal° „ m v i-i l M . UUIluUVHHK - ' H 22.15-23.00 «Pd svetu Jazza>>- ^ voi jazza - V. oddaja; 22.T^ UKV program: Koncert »rij. ur i. vizij A Poročila iz Cortine ofo* 16.00. , 17.30 Spored za otroke: «Lov za ključem»; 18.30 o literaturi, umetnosti in ......................... - p« sli; 20.30 Vesti; 20.45 Cof' porcčilo o olimpiadi y ■'n.; 21.15 Eden Phrllipotts: «v ... - rmnpoiia. diode tanka: 20.20 Deset Mariom Sol datljem; 22.30 lite vprašanje«: 23.00 Pren**^ ključne hokejske tekme v tini. M. MARKON izdeluje kroj« - -- • 0» T. Vecelio 9 prit. desno in od 15.-I9. ure. I' H S i Ul. sv Fran. čiška 20/IIL tel. 17-338 sprejema to. serate mal» r — f oglase, osmrtnice m " od 8. do 12.30 in od !»■ 18. ure. Za vedno nas je naša draga teta Ivana Fidel pC'- Pogreb bo jutri v„ivai|V 3. t. m. ob 15 uri iz ce glavne bolnice. . JI Žalujoča družina ,vp in ostalo sorod’* > Trst, Nova Sušien, Kal. f — 3 — 2. februarja 1956 MU JE POVEDAL KONGRES SPOLOVINARJEV V MODEM Osnovni cilj nadaljnje borbe je revizija dosedanje agrarne reforme To pereče vprašanje ne zadeva le spolovinarje in poljedelski Proletariat, ampak tudi italijansko gospodarstvo na sploh Pred kratkim je bil , f1 Ingres spolovinarj Katerr v Mo-ev, na etn so imeli njihovi pred. suvniki pretrest! nekatera Jvaznejša vprašanja v zve-s splošnim položajem, v ka- rth*^-36 danes spolovinarji ' ,ajai°> kakor tudi določiti aljnje oblike borbe za do-ego svojih pravic, ki jim jih ■> rarci odrekajo. Ne samo to, iiii' *>rav n'^ ne skrivajo svo-r , nainenov, da bi spolovi-1 pein in ostalim zemljiškim Bavcem, ko bi to le bilo ‘Ogoee, odvzeli še to, kar so ril- s težko muko prib0‘ v 'ki b* bo P°P°Inoma nt)S k^U Z narneni in ofenziv- teh so za dose80 t. ’ ,2aradi neenotnosti in no-l'h slabosti delavskih tuzacij j. proti nai.- lm delavcem delodajalci, obstaja med or- itali- sprožili 5*im a “vstaja med agrarci ter kaustriiskim in finančnim Pr alom najtesnejša poveza- rej! ’. razredna vez, ki jo na terU|ei° skupni razredni in- esi> pa bi bilo odveč doka-tovati, w^a Pr>vede skupnost intere-do skupnih akcijskih pro-aramov, temu se tu ne da o-CeJeK.at;'- Ofenzivi industrijam pctemtakem, logično, tisk *ud' povečan pri. roč' agrarcev na svojem pod-. Proizvodnih odnosov, se nomVlPovečan pritisk in eko-čun diskriminacija na raške sP°l°vrnarjev in zemlji-je-®a Proletariata na sploh. lstif° Pa’ da bo italijanskim ^‘tundistom in veleposestnici ,UsPe^° zavreti naraščajočem ;°r teb Prc,ti obstoječim delkem ln odnosom v polje-r,e S 1 Proizvodnji, pri kateri henSa!no tla stalno pada živ-Pos JSs8 raven milijonov ne-Več 6 proizvajalcev, mar. Se sistematično rušijo ter ,0dn teme^ne osnove na. ga , e®a gospodarstva in bost« Va' 'n sicer tako, da po-Sova 2aradi zastarelosti odno-j!roj zaradi pomanjkljivosti tfr V0(Jpih sredstev in metod IJe prisilnega zapuščanja zem-V i.?ro*Zv°dni učinek iz 'eta lijee ° manjši. To so anoma-tij ’ 1 jih zakonitost nadalj- uj ■ razvoIa ne more dopu-roki^'n tako P°stane borba ši-tettil •• mn°ž'c neposrednih flos* kih proizvajalcev nui-Pjihov tzhaja ne samo iz tja e®a subjektivnega sta-tudi *n razpoloženja, temveč lz objektivnih splošnih 8o * brskih pogojev, ki nujni a.r'N°' da se tako nevzdrž- Ptai,;-3 0nizmi najhitreje od-vlJo, HiUt navadna se mora vsako-t,a ,.Zde** *ud' domala popol-vlazvajalnih sil in poiti nevarna ne le za obstoj azvoj Pak tiov. sPloš esja gospodarskega, am-Pega notranjega ravnice V dr^av>. Tega ni moč i* tak™62 °Pravičiti, pa tudi dlje ° stanje ne bo moglo ttli sni1 ne s Politični- Sll,du0etliC" Sunki burje tudi nad 130 km na uro, temperatura 7 in več stopinj pod ničlo in rezultat je tu: slika s pomola v Trstu KAKO ZDA IN SZ IZKORIŠČATA KONJUNKTURO Evropi primanjkuje premojfa Aekoč sta Anglija in Nemčija premog izvažali, sedaj ga uvažata Zadnji dvp leti je razvo’ svetovne industrije dosegel takšno stopnjo, da se to zdi skoraj neverjetno. To je med drugim privedlo tudi do občutnih sprememb v preskrbi s premogom. Se do pred nekaj leti je bila proizvodnja premoga, z izjemo v nekaterih manjših državah, v nekakšni krizi. Prva leta po vojni se je namreč v Evropi, kot posledica po vojaških operacijah močno poškodovanih premogovnikov in nezadostne delovne sile, občutilo veliko pomanjkanje premoga. Evropi je takrat s premogom priskočila na pomoč Amerika, s čimer je ameriški premogovni proizvodnji, ki jo je dotlej in vse močneje zavirala naraščajoča potrošnja nafte in plina, bila dana neka vrsta injekcije, da si je vendarle nekoliko opomogla. Toda že v nekaj letih si je evropska proizvodnja toliko opomogla od voj- ALI IMA «POHOD» NA ANTARKTIKO IZKLJUČNO ZNANSTVENE NAMENE? Ameriška ekspedicija šteje 1600 mož ruski strokovnjaki pa so tam že doma Ameriško znanstveno ekspedicijo «dopolnjuje» tudi 300 vojaških strokovnjakov, ruska ekspedicija pa bo verjetno zgradila tudi oporišče za odpošiljanje vodenih raket za proučevanje stratosfere • Tema dvema ekspedicijama so se priključile še francoska, norveška in tri ekspedicije britanskega Commonwealtha Se ni dolgo tega, ko smo pisali o številnih ekspedicijah na južni tečaj ali bolje v Antarktiko- Vse te ekspedicije i-majo kot cilj proučevanje te celine z najrazličnejših vidikov. Posamezni vodje ekspedicij zatrjujejo, da gredo pro. učevat klimatske razmere, vpliv klime Antarktike na klimo južne zemeljske polute in podobno. Le tu pa tam se omenja tudi proučevanje morebitnih rudninskih bogastev te obsežne celine, nikakor pa se ne omenja južna celina kot morebitno vojno oporišče, saj se vs’ voditelji ekspedicij zavedajo, da je pogrevanje takih ambicij v svetu danes zelo nepriljubljena tema. Itljub temu pa je jasno, da. imajo te ekspedicije, poleg že omenjenih izrazito znanstvenih namenov v zvezi z mednarodnim meteorološkim letom ki bo prihodnje leto, tudi svojo strateško funkcijo. Vsekakor je vredno, da ponovno spregovorimo kaj več. o tem. kako so posamezne ekspedicije opremljene in kako so si raz celile svoja raziskovalna območja. Začnimo z britansko ekspedicijo. Ta ekspedicija se je vkrcala na ladjo «Theron», ki ima komaj 830 ton nosilnosti in pogonsko silo 1300 HP. Ladja je opremljena tudi za lomljenje ledu. Na ladji sta še dve letali, kakih 10 traktorjev in seveda ustrezna količina hrane za številno posadko in strokovno osebje. Novozelandska ekspedicija, ki je del angleške, bo ustanovila svoje oporišče kakih 3500 km od angleškega oporišča v področju, imenovanem Mac Mur-do Sound. Ta ekspedicija ima namen prepotovati, seveda v etapah, polovico celine in sc r.ato srečati z angleško °ks-pedicijo v neposredni bližini južnega tečaja, kamor bodo prispeli tudi člani avstralske ekspedicije. Datum sestanka treh ekspedicij angleškega Commonwealtha naj bi bil božični dan leta 1957. Čeprav so te tri ekspedicije vse kaj drugega kot skromne, se nikakor ne morejo meriti z ameriško ekspedicijo, ki jo vodi admiral Byrd. Poleg pomožnega osebja spremlja admirala Byrda nič manj krt 1600 znanstvenikov in — vojaških strokovnjakov. Seveda je za tako ekspedicijo potrebnih precej sredstev in bo ameri- Koncert solistov ljubljanske Opere cilj ostane revizija se Sedan' Je agrarne reforme Pravi n' bo *er,a '2vcdba v obsegu *rebe QUs‘rezn° zadovoljil po-Zerftlii n se z delom na oStpai?žirljajo- pa so do-!a Pretci brez nie’ ker ie Pitah« ° že vedno v rokah lonov L°Y ln fevdalnih oa-"c bo a se' da ta smoter ^Post' °,S6fi'iiv v bližnji bo- No?*;*- K° bi Sto tr, ne bilo še vseh Pn0 ,Je te potrebno po- a SaftizirStVar’t' v nepretrgani ■ eV'ne\v,ani borbi in v vsako- >lodaJP°Padu Plenom proti njihovim ,nietese ' da Uveliavijo svoje **-■ na račun delavcev in in v z gospodar- sPol, Vs, °vin oti arjev. Pri določeni P°aitivmkSriičenih konkretnih Nie j , d<)sežkov bi se raz-iarazi* koncev mora- S*‘**no V,ak0' ria bi se z Po ■ bolj pravično agrar- fefo bler bflo apremenilo *udi v doslej obstoječih , ttneču ‘ J*stninskih odnosih 'fbtlcitr, deiavci so si pred ^C(*Pore ^>l^:)or-ti pravico do „‘°SU. tv , P^nieru brezposel-ne rešuje njihove- m Pclot ^ objavi ‘'j3, p°meni pa v pri* a,rak n Prejšnjim stanjem sPteve P’ei, Znane so tudi 1,el'iavitv;SpolPvinarjev po u-azlogov„ naPe,a ((upravičenih I Zemiiln, za omejitev ob-.abteVl e Posesti Pr, Ti dve kUl ediHei*11*! tudi bili osrednji iSlj Poravnavanja in dis. ,iCr>9resu il! omenjenem fetij su sPolovin oarjev v IV. Mo- jOsije in0<5'b koreferatov, dis-alegatov Pnpotnb posameznih •? italiianJ! bHo razvidno, da '.v°dnja u a Poljedelska pro-' ^hko j,* ae danes v kri-z takšnega stanja iz- ■ Od leve proti desni: tenorist Miro Brajnik, pianistka Dana Hubadova, sopranistka Vilma Bukovčeva in basist Vlado Korošec Veliko naših dobrih misli in ne nazadnje tudi spodbudnih želja smo bili dolžni tržaški Glasbeni Matici od koncerta treh prvakov ljubljanske Opere v ponedeljek 30. januarja. To je že nekakšna obligalna recenzentska deklaracija, ki se vleče iz leta v leto, a je doslej imela, vselej dva osre I-nja namena: hotela je namreč naše tržaško občinstvo, riegov pasivni prireditveni delež zlagoma pridobiti v živahno, delujočo, sodelujočo programskp in- koncertno aktivnost (odlomek iz na pol pedagoške rubrike: vzgoja koncertnega občinstva), drugi namen pa je tale: prireditelju naj bi bila dana relativna svoboščina glede na izbor povabljenih gostov in tudi sicer, na primer prt smotrni izbiri programov. (V skrajnem primeru pa naj bi prireditelju bil dopusten premišljen veto1. Ta uvod sem napisal zaradi slabokrvnega programa, s katerim so se predstavili ugledni ljubljanski solisit tu še danes mi ne gre v glavo, kako je mogoče, da tako odlični pevci, ki v evropskem kriteriju t udi že nekaj pomenijo, razdajajo svoje kva- litete za tako nesistematične in nesolidne programe. In še nekaj: kako dolgo bo tržaška koncertna publika še držala Krpanovo kobilo za povodec in — že enajsto leto po o-svoboditvi — venomer poslu šala v različnih izvedbah iste ali vsaj enako zasnovane domoljubne himne v sentimentalni harmonski in melodični notaciji, ki človeka spravljajo včasih v obup? Vse je sicer lepo in v redu: Pavčič, Gerbič, Prelovec, A-damič in ves naš slovenski panoptikum prizadevnih prirediteljev — vsi ti so napisali, kar se da mikavne pesmice, ki jim — nekaterim — z veliko dozo fantazije pravimo tudi «samospevi». Te hvaležne partiture so — o tem ne dvomim — zadovoljevale našega koncertnega obiskovalca nemara do 40 let tega veka, danes pa jih sprejema sicer Kar se da vljudno in olikano, a mu ne zadoščajo več. Toda vendar: s spretno taktiko, z ljubeznivimi programskimi manevri in z neprestanim, zadušlji-vtm injeciranjem so se naši ljudje — bolj konkretno: tržaško slovensko občinstvo — tega že navadili in poslušno, vdano prenašajo tudi tak spored, ki so ga na pone-deljskem koncertu izvajali odlični ljubljanski pevci. Govorim namreč le o prvem delu sporeda, dasi se tudi z drugim docela ne strinjam, (Pogrešal sem poleg vsaj delno slogovno urejenega programa slovanske operne literature še nekatere uspešne partije iz slovenske o-perne tvornosti, na primer Krjavelj iz sDesetega brata«. nemara Prešeren in druge). Malone javna tajnost je, da je program sestavil nekdo na ljubljanski koncertni direkciji, ki ne le, da mu je očitno zelo tuja problematika moderne vzgoje koncertnega občinstva, ampak niti ne pozna osnovnih principov sodobne programske stilistike. V prvem delu nas je sopranistka Vilma Bukovčeva resnično osrečila s Čajkovskega samospevom «Ob dremavih vodah«, še prej pa je zapela slabo, a žal popularno Simonitijevo Samo en cvet, ki bi se že davno morala preseliti z resnega koncertnega odra v svet sentimentalne družinske rabe. In to je bilo treba povedati že pred leti, kajti Simoniti je nadarjen muzik, vendar doslej ni pokazal veliko smisla za temeljite korekture. Pa kaj bi naštevali: v prvem delu smo poleg Simonitija slišali še vrsto bolj ali manj posrečenih samospevov, toda niti enega drzno sodobnega dela, ki bi tržaškim poslušalcem povedalo, da tudi taka slovenska ustvarjalnost m ostala pri simpatični veliki in mali terci ali staro-slavnem zmanjšanem sept-akordu. Drugi del: operne arije. Dvorak, Čajkovski, Smetana, Gounod, Mozart, Verdi, Puccini. Same efektne popularne arije. Tiste, ki morajo — kakor pravimo — «vžgati«. Briljantna izvedba vseh treh solistov: Bukovčeva z «Ru-salko«, Korošec z arijo iz (Nadaljevanje na 4. strani) MILAN LINDIČ ška ekspedicija stala kakih 6 milijard lir. Byrd ima na razpolago kar pet ladij, ki jih spremlja še petrolejska ladja. Byrd vodi s seboj še posadko 300 članov ameriške vojne mornarice, povečini strokovnjake. Nadalje ima na tazoo-lago 4 letala in 3 helikopterje. Ekspedicija bo organizirala tudi poseben zračni most. k; bo povezoval Novo Zelandijo z Antarktiko. Področje, ki ga je ameriška ekspedicija prevzela kot svoje raziskovalno območje, se razprostira med ozemljem Victoria m o-zemljem Mary Byrd. To o-zemlje je zelo hribovito in tu je celo še živ ognjenik. Američani nameravajo ostati na južnem tečaju vse do leta J959 in bodo tu ustanovili kar štiri oporišča. Po zatrjevanju •»-n.eriških strokovnjakov je glavni namen njihove ekspedicije proučevanje sledov nekdanjega bujnega življenja na te.i celini, saj je Antarktika pc njihovem mnenju, tista celina, na kateri se je najprej pojavilo življenje. Norveška ekspedicija, xi jo vodi Nils Schumacher, se bo lotila predvsem meteoroloških proučevanj. Njena skrbno pripravljena oprema je dejansko pripravljena samo v te namene, ekspedicija pa bo stala komaj pol milijarde lir. Prancozi so že v začetku svojih priprav izrecno izjavili, da ima njihova ekspedieje na Antarktiko izključno znanstveni značaj m da so njihovi načrti usmerjeni izključno v miroljubne namene. Merili bodo namreč debelino ((ledenega klobuka«, meteorološke spremembe in se irtaborili na ozemlju Adelia. Stroški ekspedicije bodo znašali 20 milijonov lir na posameznega (lana ekspedicije na leto. Sovjetska zveza pa je poslala na Antarktiko močno ekspedicijo. Vsa njena oprema, naprave in njeni člani i-rr.ajo na razpolago dve ladji, in sicer 12.600-tonsko «Gb» m 12C0-tonsko «Leno». Nj'hovo področje je področje od južnih Georgijskih otokov do I-» Dodati hočem tudi nekak notografiran spevogovor, kakršnega sem mogel vsaj približno zapisati. Sedaj gre za ljudski obred, ki sedaj že precej časa prehaja v pozabljenje. Pripominjam ob tej priliki, da je predlanskim (1954), prav pred mojim prihodom tja dol, delal zapise in raziskoval tu neki folklorist iz Rima in da je po raznih virih črpajoč te običaje tudi opisal. Nekdo, ki je morda menil, da v nadaljevanju svojega spisa ne bom o tem razpravljal, me je hotel nekako s tem, da je priobčil v neki naši reviji spis prej omenjenega prouce-vatelja z italijanskim tekstom, prehiteti. Tako pa upam, da ne prihajam tolikanj pozno s stvarno opisanim dogajanjem Opis mi Je narekoval in naravnost na moja vprašanja odgovarjal še živeči mož, ki je opravljal posel maskiranja «maja» skozi dvajset let in do zadnjega. Končno mi je zrecitiral italijanski tekst, ki so ga gredoč po vasi pred vsako hišo vzklikali ali nekako pojoč izražali voščila za dobro letino zemeljskih pridelkov. Do katerega časa naj bi bili uporabljali originalni hrvaški tekst, je nemogoče dognati. Mož, ki mi je to razložil, je Fran-cesco Matjači(č) iz Kruča, posestnik, star 46 let. Pričel je tako-le: 2e kakih deset dni pred 1. majem smo pričeli pripravljati potrebno gradivo za to preobleko, obstoječe Iz pomladanskih cvetic, zelenih vej, saj ob koncu meseca aprila je tu že precej tega zelenja in cvetja. Dalje nabero hrastovega vejevja, vrbovih m topolovih šib. Celo polževe hišice in ptičja gnezda (od lanskega leta seveda) poiščejo za ta nakit. Ko je vse nabrano in cripravljeno, prično delo zadnja dva dneva aprila, tako da je ao prvega maja zjutraj vse gotovo. Najprej pripravijo nekako ogrodje, ki ga obložijo z vso to nabrano navlako. To ogrodje obstaja iz štirih obročev iz vrbja. Prvi, ki bo najniže spodaj, bo nekak rob «krila». Drugi obroči so razvrščeni navzgor v določenih razdaljah do gornjega dela telesa in so povezani drug z drugim v sledečih razdaljah: prvi je pri gležnjih, drugi malo pod kolenom, naslednji nad kolenom in zadnji je pa ob boku. Vse to lepo opletejo z vejami, zelenjem in nabranimi cvetlicami. Roke mora imeti pod to oblogo proste, da lahko giblje z njimi. Na zunanji strani ob bokih pa napravijo iz upognjenih šib polkroge, nekake navidezne roke v obliki dveh velikih ušes. Ves nakit je pritrjen na te obroče. Vrat je malo stisnjen, glava pa je vsa ovita z zelenjem in cvetlicami. V glavi narede spredaj odprtino, da «majo» lahko kaj dene v usta, n. pr. pijačo, ko mu jo ponudijo. Na vrh glave pa pritrdijo kriz, narejen iz paličic ovitih z zelenjem in cvetlicami. Vsa ta tako opletena halja dobi nekako obliko stožca ali kope slame (od tod italijanska oznaka «pagliaro», saj ponekod so «maju» nadevali slamnati nakit, posebno kot pokrivalo na glavo) in mu počiva na plečih. To delo so navadno opravljali v kaki kleti ali skednju. Niso pa tega delali vsako leto na enem in istem mestu. Drugi dan, t. j. prvega maja zjutraj, je že poprej za to določen mladenič zlezel v to haljo. Da se je lahko skobacal notri, so jo morali nekoliko nagniti; ko se je potem dvignil, jo je vzel na svoje rame. Nato se je sestavil sprevod mladeničev in «majo» mu je bil na čelu; kora"kal je nekoliko spredaj in sledilo mu je kakih 1215 mladeničev. Vsak od teh je Imel v roki topolovo šibo, okinčano in obloženo z piškoti in drugimi sladkarijami in jo vihtel. Eden od teh fantov je nosil bobnič ali kitaro in pred davnim časom so vsi peli v svojem narečju neko «majevos> pesem, in sicer štirje naprej potem pa drugi kot zbor. Ta pesein se glasi: Ko je reka, ka majo ni može doč? odeka pride, on vidi njega proč. Majeva, Živa dno. vaivč ^ KtO je ro-ka majo ni može. duoč : pojdi van kega na ha de s bu - Zbor pa je odgovarjal v refrenu: Lipe gospodine nase, hitite nam štogodi, mi jesmo čeljade vaše! (vrzite nam, kaj, [mi smo vaši otroci!). Potem so oni štirje nadaljevali: Za vidda naše zemle trave pune, za vidda vaše ovce pune vune. Tako so peli zdavnaj, pozneje pa je to nadomestilo italijansko besedilo. Preden je začel tako sestavljen sprevod svoj pohod I vasi, se je ustavil pred cerkvenimi vrati, (vsaj poznej®. vpeljali to navado), kamor je prišel po poprejšnjem dog°v : duhovnik iz cerkve in je to družbo blagoslovil. Potem j po vasi pozdravljat in voščit; najprej k županu in potem d9 po vseh boljših hišah. Voščili so (seveda sedaj italijaIj za «buon maggio«. Zato so jim ljudje dajali darove v del)9 ali v blagu (jestvine). Razume se, da je bilo ob tej prilik* pokonci kot pri nas o pustu in vladalo je splošno veselo t položenje. Zenske so celo raz okna škropile «maja», vS5c odetega v zelenje, gotovo z željo, naj bi bilo v tem letu do moče, da bodo pridelki dobro uspeli na njivah. Klicale s0 tudi šaljivo, naj se zgane in zavrti. /jj Stopajoč tako v sprevodu po vasi, so se ustavili pri boljših hišah in za vse so imeli pripravljeno besedilo ustreznih voščil. j Mož, ki je opravljal to maskiranje «maja», mi je ( navesti domače slovansko besedilo, ki so ga izrekali takrat’f je bil ta ljudski obred še slovanski in od katerega se ” dve vrsti ujemata s prej zapisanim. K to ti je reka, da majo ni došal? Pojdi van, ke ga nahodeš bučan (oblečenega). V molisanskem narečju se pa to glasi: Chi te l’ha ditte che maje nu č vinute? iescl qua fore, che lu trovi vistute itd. ^ Ko so prišli do kake hiše, so zrecitirali z naporom Ja pravljeno besedilo kot voščilo. Pa glavni namen tega je bilo pač pobiranje darov (questua). Kadar so bile voS^ še v domačem narečju, so vzklikali: <