PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini /'i _ „ ak\
Abb. postale I gruppo	- Lelia W 1LT
Leto XX. St. 149 (5832)
TRST, četrtek 25. junija 1964
VČERAJ V DVORANI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ŠKETA
Izvolitev prvega odbora dežele F.-J. K. Predsednik odbora je dr. Alfredo Berzanti (KD)
Odbor je sestavljen iz osmih odbornikov: petih demokristjanov (Trst 1, Gorica 1, Videm 1, Pordenon 2j in treh socialdemokratov (Trst 1, Videm 1, Toimeč l) ter dveh namestnikov, ki sta oba demokristjana (Gorica 1, Toimeč 1) ■ Tudi novi dež. predsednik ni omenil Slovencev
Prvi predsednik deželnega odbora
Od včeraj ima tudi peta avtonomna dežela v državi svoji od-* bor in deželnega predsednika. Deželni svet Furlanije-Julijske krajine je namreč na včerajšnji seji v tržaški občinski sejni dvorani izvolil predsednika odbora, osem odbornikov in dva njihova namestnika. Za predsednika so izvolili demokristjana dr. ALFREDA BERZANTIJA iz Vidma, za odbornike pet demokristjanov in tri socialdemokrate, za namestnika odbornikov pa dva demokristjana. Za odbornike so bili izvoljeni: demokristjani MASUTTO iz Trsta, COMELLI iz Vidma, VICARIO in GIUST iz Pordenona in TRIPANI iz Gorice ter socialdemokrati DULCI iz Trsta, NARDINI iz Vidma in MARPILLERO iz Tolmeča (Kar-nije). Za namestnika odbornikov pa sta bila izvoljena demokristjana COCIANNI iz Gorice in LESCHIUTTA iz Tolmeča.
Dr. Berzanti je prejel 34 glasov, medtem ko je bilo oddanih 26 belih glasovnic in se je pred-
sednik deželnega sveta de Rinal-dini vzdržal. Odborniki in namestnika pa so prejeli po 33 ali 34 glasov. Do tega je prišlo, ker je republikanec Cumbat za nekatere odbornike in za predsednika Berzantija glasoval, za druge pa ne. V svoji izjavi je namreč pojasnil, da oddaja kot zastopnik stranke s političnega stališča bele glasovnice, da pa osebno glasuje za nekatere odbornike, oziroma predsednika, ker jih kot posameznike ceni. To stališče je vsekakor izvirno in izredno v sodobni politični praksi.
Seja, ki ji je predsedoval de Ri-naldini, se je pričela s polurno zamudo ob 11. uri ob navzočnosti vseh 61 svetovalcev. Vsi svetovalci so se stoje poklonili žrtvam Rižarne pri čemer je de Rinaldini s plemenitimi besedami povedal, da poteka te dni 20 let, odkar so nacisti spremenili Rižarno v krematorij, kjer so nacifašisti pomirili in sežgali veliko število ljudi «samo zaradi njihove plemenske pripadnosti ali pa, ker so se borili za svobodo, za svoje politične ideje ali za obrambo svoje narodne biti». Dejal je. da iz njihove žrtve izvira nauk, da se morajo ljudje ljubiti med seboj in se spoštovati ne glede na ideje in narodnost.
Zatem je spregovoril predsednik komisije za overovitev mandatov METUS, ki j«..«ekel, da ni našla komisija nobenega zakonskega zadržka glede izvolitve svetovalcev. Na podlagi te izjave je predsednik de Rinaldini izjavil, da ;e potrjena izvolitev vseh 61 svetovalcev. Nato je načelnik demo-kristjanske skupine Mizzau predlagal, naj se odloži seja za četrt ure, kar pa se je spremenilo v skoiaj dve uri, saj se je seja po: novno pričela šele ob 13.10. tej lazi se je namreč pričela zakulisna in kuloarska politična strategija, ki je tako običajna za parlament. Tu naj mimogrede omenimo, da je predsednik de Rinaldini dal deželnemu svetu pečat parlamenta s tem, da je takoj v začetku izjavil, da se ne sme v dvorani kaditi, češ da velja to pravilo tudi za poslansko zbornico in senat. S tem je deželni svet vsekakor pridobil na prestižu! (Na sejah občinskega sveta v isti dvorani ta prepoved ne velja!)
Razgovori na hodnikih oziroma v predsodbici so se tako dolgo zavlekli, ker je bil položaj nekam zmeden. Predvsem Še niso bila dokončno razdeljena odborni-ška mesta, ker ni bilo glede tega pred sejo formalnih pogajanj med demokristjani in socialdemokrati. V pričakovanju povratka glavnih voditeljev strank v dvorano se je tu šušljalo, da so socialdemokrati zjutraj zasedali kar v neki kavarnici, ki je bila nekoč «svetišče» iredentistov, ter od tam po telefonu sporočili demokristjanom, da zahtevajo zase tri odborniŠKa mesta. Demokristjani so po daljši razpravi socialdemokratom sporočili, da jim priznajo v odboru tak delež. Ker pa se je bilo treba konkretneje pogovoriti o tem, so izrabili za to čas med odmorom seje. V odmoru so tudi načelniki svo. tovialskih skupin razpravljali o tem, ali bodo dali glasovalne izju-ve ali ne. Domenili so se, da jih bodo dali, spričo česar se je pričakovalo, da se bo seja zavlekla do 17. ure. A ko so se vrnili v dvorano, je prišlo do presenečenja, ker so postavili ta sklep na glavo in preprosto ni bilo glasovalnih izjav. Zato formalno ne bi smel nihče vedeti, kako so stranke prav. zaprav glasovale, ker je bilo glasovanje pad tajno. Seveda se iz izidov jasno vidi, da so glasovali v prid odbora in predsednika le demokristjani in socialdemokrati m za nekatere tudi republikanec Ci mbet.
Slišali pa so se tudi glasovi, da so nastala med demokristjani, to je med tržaškim in furlanskimi ne. ka trenja v zvezi s programom, ki so ga skupno pripravile stranke levega centra še v sodelovanju s socialisti. Ker pa so se socialisti v zadnjem trenutku umaknili, so baje nekateri furlanski demokristjani zahtevali, naj se ta program delno spremeni ter naj se iz njega izloči tisti del, ki se nanaša na ustanovo za rozvoj kmetijstva, ki je furlanskim demokristjanom, sploh bil trn v peti, pa naj je bil še tako milo in skromno oblikoven. No, za sedaj velja uradno še \edno ta program, saj ga je vodstvo Krščanske demokracije razdelilo celotnega z edino spremembo, da so iz njega črtali besede, ki se nanašajo na socialiste kot tretjo pogodbeno stranko. Vsekakor bo levica v KD vztrajala, da se program ohrani.
Po izvolitvi so predsednik in odborniki zasedli svoja nova mesta. Ker ni bilo nobenih glasovalnih iz?av Je predstavnik socialistov delal da zahteva njegova skupina politično razpravo. Tudi načelnik
ne, naj bi prišlo čimprej do debate o programu.
Predsednik Berzanti je v svoji izjavi po izvolitvi najprej dejal, da bo čimprej predstavil deželnemu svetu v odobritev program dejavnosti, ki ga bo odbor v najkrajšem času pripravil. Nato se je zahvalil za izkazano zaupanje ter iz-
razil tudi upanje, da bodo z njim sodelovali odborniki kakor tudi ves deželni svet, seveda v mejah, ki jih dopuščajo razlike političnih stališč posameznih svetovalcev.
Dr. Berzanti je zatem fekel, da se je dežela rodila pozno, da pa ima to tudi dobro plat, saj se bo lahko okoristila z negativnimi in pozitivnimi izkušnjami drugih dežel. Predsednik je nato nanizal predvsem negativne izkušnje, ki najbolj pritegujejo pozornost javnosti. Zlasti je po njegovem mnenju negativna težnja po močni politizaciji deželnih svetov, ki se spreminjajo v male parlamente. Seveda je dežela sredstvo krajevne samouprave s političnim značajem, a to se ne sme pretiravati. Ce bi se namreč preveč zaustavljali pri splošnih političnih vprašanjih, bi ne naleteli na razumevanje prebivalstva, ki terja dobre zakone in stvarne ukrepe. '
Druga negativna težnja dežel prevelika birokratizacija. Zato morali v naši deželi omejiti birokracijo na nujen obseg ter preprečiti zasičenje raznih uradov. Zato bodo morali biti tudi zakoni in predpisi čimbolj preprosti. Tretja negativna plat je pomanjkljivo sodelovanje med prebivalstvom in deželnimi organi, čemur se bo treba pri nas izogniti. Pri tem pa je treba tudi prepričati prebivalstvo, da ne more dežela takoj uresničiti vsega,. kar pričakuje od nje. Vsa dobra volja namreč ne zadostuje, ker sta za uresničenje raznih potreb potrebna čas in denar. Zato bodo nujne določene izbire.
Na koncu se je predsednik spomnil vseh, ki so se borili, da bi postala dežela stvarnost. Njih
(Nadaljevanje na 2. strani)
NA VABILO VLADISLAVA GOMULKE
Tito odpotuje danes na uraden obisk Poljske
Tito je včeraj poudaril zlasti realno podlago za dolgoročno gospodarsko načrtno sodelovanje - Delegacija LF ČSSR v Beogradu
(Od našega dopisnika)	škimi in izkoristili tisto, kar lahko
BEOGRAD. 24. - Na vabilo prve,» tajnik» Poljske zdnja-
obeh držav.
ne delavske partije Vladislava Gomulke in predsednika držav-nega sveta ljudske republike Poljske Aleksandra Zavadskega bo predsednik republike maršal Tito odpotoval jutri zjutraj s soprogo na sedemdnevni uraden obisk na Poljsko.
Dr. Alfredo Berzanti, ki je bil včeraj izvoljen za predsednika deželnega odbora dežele Furlanija - Ju-lijska krajina, je bil doslej deželni tajnik Krščanske demokracije in tajnik njene videmske federacije
RIM, 24. — Ob zaključku splošne razprave o proračunu za drugo polletje 1964 so spregovorili poročevalci manjšine in večine, ministri Tremelloni, Colombo in Giolitti, na koncu pa je govoril še predsednik vlade Moro; odobritev proračuna tudi v poslanski zbornici je predvidena za jutri.
Jedro, okrog katerega se je v bistvu sukala vsa proračunska razprava — kakor je poudaril minister Giolitti — je zadevalo odnos med politiko vlade in sindikati. Predsednik vlade (pa tudi oba ministra, tako Giolitti, kot Colombo, se strinjata s tem, je poudaril v svojem govoru med drugim, da v sedanjem gospodarskem sistemu sta možni samo dve peti za premagovanje sedanjih težkoč gospodarske konjunkture in da je le od zadržanja sindikatov odvisno,
Govor Mora ob zaključku proračunske razprave v poslanski zbornici
Predsednik vlade je ponovno poudaril nujnostni značaj «politike dohodkov»
V primeru, da sindikati ne bi privolili v sodelovanje pri tej politiki, je stabilizacija možna le na način, ki prizadene le delavce - Poročilo Longa na zasedanju centralnega odbora KPI
katero pot bo vlada ubrala; prva pot je ona klasična za liberi-stično gospodarsko politiko: o-mejitev kredita, kar vodi k omejitvi proizvodnje in s tem k brezposelnosti; po tej poti se doseže stabilizacija gospodarstva in ohrani kupna moč denarja predvsem na škodo delovnih ljudi; druga pot pa je ona, ki jo predlaga vlada:	namreč politika
dohodkov, ki naj podpira nadaljni razvoj gospodarstva in obdrži na sedanji ravni zaposlitev delavcev. Taka politika pa je možna le ob sodelovanju sindikatov, ki morajo imeti vsaj toliko smisla za samodisciplino, da ne postavljajo zahtev, ki bi presegle odstotek naraščanja produktivnosti gospodarskega sistema: v nasprotnem primeru se sproži znana spirala mez-de-cene, nastopi proces inflacije in delavci se, kljub višjim plačam, znajdejo v slabših življenjskih pogojih.
Predsednik vlade je hkrati poudaril, da se potreba po taki politiki občuti v večino večji meri ne le v Italiji, ampak v vseh razvitih državah, in o njej se je razpravljalo in se razpravlja tudi v Sovjetski zvezi; politika dohodkov pa ne pomeni to, kar zatrjujejo komunisti, namreč zaporo nad mezdami, ki naj bi zvrnila na delavce stroške za stabilizacijo v kratkem razdobju in stroške gospodarskega razvoja v daljšem razdobju. «Politika dohodkov pomeni politiko, ki se uveljavlja s takimi posegi, da se nagrajevanje
raznih činiteljev proizvodnje poveže, brez krivičnih žrtev za delavce, s povečanjem proizvodnosti gospodarstva v celoti))
V	polemiki s poslancem Foo (PSI UP), ki je zatrjeval, da politika dohodkov pomeni «orodje v rokah vlade, da bi zlepa dobila to, česar ne more doseči s silo», pa je Moro pripomnil, da ta politika poziva sindikate k sodelovanju najprej pri procesu stabilizacije gospodarstva, nato pa pri njegovem razvoju, v kritičnem odnosu uo drugih činiteljev; skratka: poziva sindikate k mizi, kjer Se bo odločalo o načrtovanju.
V	senatu pa so nadaljevali razpravo o vladnem zakonskem osnutku, s katerim se obnavljajo pooblastila vladi, da more izdajati določbe o organizaciji in davčni ureditvi ENEL.
Predsednik senata in predsednik poslanske zbornice sta imenovala člane parlamentarne preiskovalne komisije, ki mora razčistiti vzroke, ki so povzročili katastrofo na področju Vaionta. V tej komisiji je 15 senatorjev in 15 poslancev: senatorji so: Ajroldi (KD), Bonacina (PSI), Crollalanza (MSI), Angelo de Luca (KD), De Unterrichter (KD), Ferro-ni (PSI), Galani (KPI), Genco (KD), Gianquinto (KPI), Granzotto Basso (PSDI), Oliva (KD), Scoccimarro (KPI), Vecellio (KD), Veronesi (P LI) in Vidali (KPI); med poslanci pa so: Alicata (KPI), Biaggi (PLI), Bressani (KD), Busetto) (KPI), Corona (KD), Covelli (PDIUM), Degan (KD), DelTAndro (KDj, Foderaro (KD), Fortini (KD), Lizzerò (KPI), Luzzatto (PSIUP), Mosca (PSI), Via-
nello (KPI) in Zucalli (PSDI). i va, ki zadevajo zasebno šolstvo. Ven-Danes se je začelo zasedanje cen- turini pa je pojasnil glavne poteze tralnega odbora KPI. Poročilo je poročila, ki ga bo podal na bližnji podal namestnik tajnika Longo, ki ! organizacijski konferenci, in v ka-js zatrjeval med drugim, da je po i tero bo obravnaval med drugim tu-
nA/loTmih irrlflirnk	' /Ai »»vcvnčf.riift	/ap 4-1
nedavnih izjavah predsednika vlade jasno, da bo vlada «striktno spoštovala gospodarski zakon kapitalistov, predvsem pa velemonopolov»; s tem da je postal še bolj jasen konservativen značaj vlade; komunisti si niso nikoli utvarjali, da bi sodelovanje socialistov v vladi moglo snre-meniti tok razvoja; od sestave vlade dalje so bili storjeni le kulaki ha-zaj in pri tem pade odgovornost na PSI, zlasti pa na Nennija. Longo je odklonil «politiko dohodkov» in «pogodbeno varčevanje» in dejal, da je treba odkloniti tudi levi center; zanikal je, da ne bi obstajale alternative levemu centru; sprožiti je treba neusmiljeno borbo proti vladi in proti vsem, ki jo podpirajo; tudi sedanja sindikalna akcijska enotnost, ki se omejuje le na mezd-
di vprašanje premostitve notranjih struj in vprašanje prisotnosti PSI v množičnih organizacijah.
Johnson o vojni
Tudi včeraj je bil za nastajanje naše avtonomne dežele pomemben dan. Deželni svet se je drugič sestal in izvolil svojega prvega deželnega predsednika, demokristjanskega voditelja is Vidma dr. Alfreda Berzantija, ter deželni odbor. Sedaj imamo torej prvo deželno vlado, ki ji želimo, da bi delala v korist prebivalstva. Žal pa je njen politični obseg omejen, ker so zastopani v njej samo demokristjani in socialdemokrati. To pomeni, da ni v njej niti enega dela predstavnikov delavskih strank, kot je kazalo še prejšnji teden, ko je bil dosežen okvirni sporazum s socialisti. Zato nima deželna vlada pravega značaja levega centra, kar je poudaril tudi predstavnik republikancev. Osnutek programa so morali namreč socialisti zavrniti, ker je bil pomanjkljiv, predvsem zaradi preostrega odnosa s KPI, kmetijskih vprašanj in zaščite slovenske manjšine. Iz tega sledi, da deželna vlada zaostaja glede politične usmeritve za osrednjo.
Kot glasilo Slovencev v Italiji moramo žal še ugotoviti, da se nas ni včeraj prvi deželni predsednik v svojem nastopnem govoru niti z besedico spomnil, kakor se je zgodilo že na prvi seji, ko nista hotela Izustiti besede Slovencev niti začasni podpredsednik socialist iz Sacila De Sandre niti prvi izvoljeni predsednik deželnega sveta demokristjan de Rinaldini. Takšno
namerno pozabljanje tistega dela prebivalstva, zaradi katerega je bila dežela pravzaprav izredno ustanovljena, pomeni najmanj to, da se ne upoštevajo izkušnje drugih dežel — ki jih je včeraj prvi deželni predsednik tako poudarjal — na področju reševanja odnosov z narodnostmi manjšinami v avtonomnih delželah Dolina Aosta in Tridentlnsko-Južnl Tlrol.
V Rimu pa je predsednik vlade Aldo Moro zaključil proračunsko debato v poslanski zbornici z dolgim govorom, v katerem je ponovil glavne trditve iz svojih prejšnjih govorov o «zadevi Colombo;» obrazložil je, kako si zamišlja «politiko dohodkov», ki sta jo obširneje izdelala Giolitti in La Malfa, in za katero je rekel, da Je na dnevnem redu tudi v številnih drugih državah. Se posebej je poudaril, da to ne pomeni omejevanja akcije sindikatov, ter utemeljeval nujnost sodelovanja vlade z njimi. Poslanska zbornica bo proračun izglasovala danes. — Longo pa je na včerajšnjem zasedanju CK KPI označil Morove izjave za nevarne, dokazoval je, da ni res, da ni drugih alternativ za levi center, da je naloga KPI izriniti socialiste iz vlade, ker bi to pomenilo «akt političnega razčiščevanja in poglobitve borbe proli dec"le X
WASHINGTON, 24. — Ameriški predsednik Johnson je govoril danes na prvi seji konference za preprečevanje nesreč na delu. Med drugim je izjavil; «Vojna je sedaj anahronizem, ker ne more biti zmagovalcev. Ne gre za to, da bi vedeli, ali svet lahko odpravi voj-no, temveč da bi vedeli, kdaj bodo vse države imele pogum in zdravo pamet, da to storijo. Ameriška vlada je odločena ščititi mir na svetu in storiti vse, da bi stvar svobode imela vedno svoje zagovornike. Storila bo vse, da se nove pridobitve človeškega duha stavijo v službo človeka tako v naši državi kakor na svetu, tako da bo življenje človeka varnejše in njegovi upi bolj utemeljeni.»
Maršala Tita bodo na poti med drugimi spremljali : član izvršnega komiteja CK Zveze komunistov Jugoslavije Veljo Vlahovič, podpredsednik zveznega izvršnega sveta Miloš Minič, namestnik državnega tajnika za zunanje zadeve Marko Nikezič, generalni tajnik predsednika republike Bogdan Crnobrnja, veleposlanik Jugoslavije na Poljskem Ljubo Babič, podpredsednik so-cialno-zdravstvenega sveta zvezne skupščine prof. dr. Radivoje Bero-vič in generala Petar Babič in Luka Božovič.
V odgovoru na vprašanje dopisnikov poljskega radia in televizije ter «Tribuna Ludu», je maršai Tito ob svojem odhodu na Poljsko izjavil, da so se odnosi med Jugoslavijo in Poljsko v zadnjem letu vsestransko razvijali, da pa so možnosti, da se še bolj razširijo in vsebinsko 'izpopolnijo, posebno na gospodarskem področju, kjer so že realne osnove za uresničenje dolgoročnega načrtnega sodelovanja.
Na zanimanje poljskih novinarjev, kateri so najvažnejši dosežk» socialistične Jugoslavije, je Tito odgovoril, da je največji dosežek v tem, da se je s socialistično revolucijo popolnoma spremenil iik predvojne Jugoslavije, ki je bila v vsakem pogledu zaostala dežela. Tisti, ki poznajo napredovanje Jugoslavije, lahko vidijo ogromu« razlike: obnovljena in zgrajena so nova mesta in naselja z modernimi stavbami, zgrajenih je bilo več sto modernih tovarn, električnih central, na tisoče kilometrov modemih cest, narodni dohodek na prebivalca se je od 175 dolarjev leta 1959 povečal na okrog 500 dolarjev, a računa se, da bo leta 1970 presegel 800 dolarjev. Poleg materialnih pridobitev pa je najvažnejša pridobitev revolucije u-lesničenje bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov že v np-rotfrioosvobodilni borbi in razvoj neposredne socialistične demokracije v okviru delavskega in družbenega samoupravljanja.
Na vprašanje, kako ocenjuje sedanji mednarodni položaj in kakšne so možnosti za nadaljnjo akcijo v smeri utrditve miru in razvoja mednarodnega sodelovanja, je Tito izjavil, da sodi, da se mednarodni položaj danes posebno v Evropi boljša ne glede na neke nevralgične točke, kot so Laos, Južni Vietnam, Ciper, Kuba in druge. «Prepričam sem, je poudaril maršal Tito, da bo pri odgovornih državnikih zmagal zdrav realistični smisel in da bo tudi v teh delih sveta prišlo do političnih a ne vojaških rešitev teh vprašanj. Miroljubno in aktivno sožitje se je že doslej pokazala kot nenadomestljiva osnova nadaljnjega poži-tivnega in naprednega razvoja, in
menim, da je potrebno tudi v poskrbnosti vztrajno nadaljevati v tej smeri.»
Danes je prispela na desetdnevni obisk v Jugoslavijo delegacija CK Ljudske fronte Češkoslovaške pod vodstvom člana predsedstva Koutskyja. Delegacijo so na beograjskem letališču pozdravili generalni tajnik zveznega odbora SZDLJ Milentije Popovič, tajnik za mednarodne stike in sodelovanje zveznega odbora Jakša Petrič in druge osebnosti. Vodja češkoslovaške delegacije je ob prihodu izjavil novinarjem, da se člani delegacije žele čim bolj seznaniti s sodobnim življenjem socialistične Jugoslavije, z delom njenih političnih organizacij in predstavniških organov, da bi lahko jugoslovanske izkušnje primerjali s češkoslova-
B. B.
Humphrey predlagan za kandidata za podpredsednika
WASHINGTON, 24 — Delegati združenja za napredek barvastih ljudi so na svojem kongresu v Washing-tonu predlagali, naj se demokrati S ni senator Humphrey imenuje za kandidata za DOdnredsednika. Hura-phrev je bil poročevalec za načrt zakona" o državljanskih pravicah, id ga je senat odobril pred nekaj dnevi.
PARIZ, 24. — Ameriško poslaništvo v Parizu je sporočilo, da je državni departma odbil šestmesečni vizum, ki ga je zahtevala gospa Nu.
Govor Hruščova delavcem v ladjedelnici v Goteborgu
Švedski tisk kritizira pretirane policijske ukrepe
GOTEBORG, 24. — Predsednik sovjetske vlade Hruščov je prispel danes skupno s svojo ženo, s svojima hčerama in z ostalimi člani svojega spremstva v Goteborg, kjer so v ladjedelnici splavili ladjo s hladiniki «Carl Linne», ki ima ime po znanem švedskem naturalistu in ki je tretja ladja te vrste od štirih,
ki jih je Sovjetska zveza naro čila na Švedskem. Pred splavitvijo in po njej je delavski zbor ladjedelnice zapel nekaj ruskih partizanskih pesmi. Petju se je pridružil tudi Hruščov. Delavci so prisrčno pozdravljali Hruščova.
Ob tej priložnosti si je Hruščov ogledal tudi najnovejšo ladjedelnico v Arendalu blizu Goteborga. V ladjedelnicah v Goteborgu je Hruščov govoril zbranim delavcem «kot bivši delavec». Izjavil je, da je zadovoljen, da lahko sporoči švedskim delavcem pozdrave sovjetskih delavcev. Omenil je, da v Sovjetski zvezi so delavci lahko izvoljeni v vrhovni sovjet in aktivno sodelujejo pri upravljanju države.. Nadaljeval Je: «Sodimo, da so sestanki med državami ali vladnimi poglavarji zelo koristni, toda prav tako menimo, da so koristna srečanja med delavci ali sindikalnimi voditelji. Pozdravljamo razvoj stikov med švedskimi in sovjetskimi delavci in vam pravimo: .Pridite nas obiskat; pripovedovali vam bodo, kako živijo naši delavci in kako urejamo naše stvari.’»
Hruščov je govoril tudi o miru in poudaril, da je dolžnost vseh delavcev upreti se vojni. Zatem je
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHliiiiiiiiiiiiiiiiiminMiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiifiifiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHi
Nihče ne verjame uradni obrazložitvi zamenjave veleposlanika ZDA v Sajgonu
<Le Monde» piše, da gre za «opomin Pekingu in Hanoju» - Sihanuk v Parizu
Oče prof. Ippolita med predvčerajšnjim zasliševanjem na sodišču
ne zahteve, ne zadošča, in za vsako vprašanje je treba «nakazati pozitivne perspektive, na katerih je možna enotnost, in ki naj pripravljajo politične rešitve prek levega centra; «napori KPI morajo težiti k temu, da potisnemo socialiste iz vlade. Izstop socialistov iz vladne koalicije bi pomenil akt političnega razčišče-nja In radikalizacijo borbe na desnici... Naš namen ni pokopati PSI pod težo njegovih odgovornosti; naš namen Je le odtrgati ga od politike in vlade levega centra, da bi dosegli novo rešitev. Socialistom, ki so nezadovoljni z levim centrom, moramo nuditi Izhod, ker imamo znotraj PSI nov proces diferenciacije med delom avtonomistov, ki Je pripravljen na kapitulacijo, ln delom, ki nasprotuje politiki dohodkov in hoče braniti pozicije PSI. Gre za vrsto vprašanj, glede katerih Je možen stik in enotna akcija; v tem smislu more PSIUP pripasti važna vloga Longo Je zaključil: «Možnosti enotne akcije gredo prek PSIUP in dosežejo važne sektorje PSI, skupine katoličanov ln samo KD... To, kar predlagamo, ni odločitev za socializem niti ne gre za našo vključitev v večino levega centra, ampak je odločitev za novo večino.»
Longo se je nato zadržal na notranjih vprašanjih v zvezi z organizacijsko konferenco v Neaplju.
Vodstvo PSI pa je potrdilo stališče, ki so ga nedavno sprejeli glede zadržanja socialističnih parlamentarcev, ko bodo glasovali o pro-
SAIGON, 24. — Henry Cabot Lodge, ki je včeraj odstopil kot ameriške poslanik v Južnem Vietnamu, je objavil v Sajgonu izjavo, v kateri pravi, da se je odločil za to, ker je mnenja, da je njegova «dolžnost storiti vse, kar more, da pomaga guvernerju Scrantonu, da doseže imenovanje za predsedniškega kandidata republikanske stranke».
Guverner Scranton je tudi izjavil, da je Lodge odstopil zato, da se vrne v ZDA in da mu pomaga v njegovi kampanji, da doseže predsedniško kandidaturo.
Newyorški guverner Nelson Rockefeller je z veseljem sprejel odstop Cabota Lodgea in njegov sklep, da sodeluje pri kampanji za predsedniške volitve v ZDA. Fripomnil je, da gre za odločitev, ki «bo pomagala stvari zmernih republikancev», in nadaljeval: «Menim, da bo povratek Cabota Lodgea spodbujal še druge, da se pridružijo naporom, da bi republikanska stranka ostala v veliki struji misli in ameriške politične akcije s sprejemom naprednega programa, jši naj temelji na tradicionalnih republikanskih načelih in na imenovanju guvernerja Scrantona.»
Senator Goldwater, ki se zavzema za predsedniško kandidaturo, pa je izjavil, da je Cabot Lodge odstopil, ker se ne strinja s politiko predsednika Johnsona v Južnem Vietnamu. V izjavi, ki jo je danes objavil, pravi Goldwater med drugim; «Čestitati je treba poslaniku Lodgeu, ker je toliko časa prenašal tako slabe pogoje. Program Johnsona in McNamare o neodločnosti in obotavljanju mu je onemogočil normalno izvrševanje njegovih funkcij poslanika in nedvomno je to utemeljitev za njegovo ostavko. Prepričan sem, da vsi Američani razumejo in cenijo njegovo odločitev in želijo povratek pozitivne in odločne politike, preden vsa jugovzhodna A-zija pade v roke naših sovražnikov.»
Južnovietnamskl minister za o-brambo general Tran Tien Kjen, ki je prišel danes v Manilo na štiridnevni obisk, je izjavil, da je imenovanje generala Taylorn za novega ameriškega poslanika
, račtuiu; socialisti se bodo namreč i Sajgonu «nujen ukrep», ki Ka je vzdržali glasovanja glede postavk v sprejela ameriška vlada proti Viet-i rrorsčuntj prosvetnega mlnistrst- ! kongu.
Na vprašanje, ali bo Južni Vietnam razširil vojno proti Severnemu Vietnamu, je general odgovoril; «Da ščitimo Južni Vietnam, moramo začeti neke vrste nadle-govalno vojno proti Severnemu Vietnamu.» Dodal je, da zaplenjeno orožje in zaplenjeni dokumenti «jasno dokazujejo komunistično infiltracijo v Južni Vietnam», in da imajo «tudi dokaze o znatni kitajski pomoči Hanoju.»
Ameriški skrajno reakcionarni senator Goldwater, ki se poteguje za predsedniško kandidaturo republikunske
PARIZ, 24. — Kamboški predsednik Norodom Sihanuk je prispel davi v Pariz. Njegov uraden obisk v Franciji bo .trajal tri dni. Na letališču ga je sprejel general de Gaulle, ki je v kratkem pozdravnem govoru pozdravil zaupanje in spoštovanje, s katerima francoska vlada gleda na delo Si-hanuka. «Vemo, je med drugim dejal de _Gaulle, do kolikšne mere se vaša politika miru v jugovzhodni Aziji sklada s politiko Francije.»
Sihanuk je v svojem odgovoru poudaril vezi med Kambodžo in Francijo in je dejal, da so vsi i a-rodi jugovzhodne Azije «ohranili do Francije svoje zaupanje in svojo navezanost», ter je omenil #pe-reča vprašanja o Indokini», o katerih bosta govorila z de Gaullom.
Kmalu po svojem prihodu v Pariz je imel Sihanuk svoj prvi razgovor z de Gaullom. Predsednika sta se razgovarjala pol ure. Nov razgovor bosta imela jutri zjutraj. Govori se, da bo Francija dala Kambodži dolgoročno posojilo za izvajanje programa o kmetijskem in industrijskem razvoju.
Sihanuk se je včeraj razgovar-jal s tremi člani komisije, ki jo je imenoval Varnostni svet OZN, da prouči položaj na meji med Kambodžo in Južnim Vietnamom. Stališče de Gaulla in Sihanuka glede številnih točk je precej blizu. Kot je znano, je Francija podprla zahtevo Sihanuka, naj .-.kličejo mednarodno konferenco, : a kateri bi zajamčili ozemeljsko celovitost in nevtralnost Kambodže. Temu stališču pa nasprotujejo ZDA in v imenovanju generala Taylora za novega poslanika v Sajgonu vidijo politični opazovalci še večji poudarek tega ameriškega stališča. S tem v zvezi piše današnji «Le Monde»; «To imenovanje je neke vrste opomin Pekingu in Hanoju v skladu z zadnjim Stevensonovim govorom v Združenih narodih. Ali bosta obe prestolnici posredovali pri Viet-kongu, naj bo pripravljen na političen kompromis — katerega vsebina je še vedno zelo meglena — ali bosta v kratkem podvrženi represalijam ZDA v zameno za nedosegljivi Vietkong.»
dodal: «Ne razkrivam velike vojaške tajnosti, če vam povem, da smo sklenili, da v naših ladjedelnicah ne bomo več izdelovali velikih vojnih ladij, ker te ladje nimajo več posebne vojaške važnosti v primeru, da napadalec sproži atomsko vojno. Gradimo pa ribiške in trgovske ladje, da izboljšamo življenjska raven sovjetskega ljudstva.» S tem v zvezi je omenil, da tudi v tujih ladjedelnicah gradijo številne ladje za Sovjetsko zvezo ip od teh jih bodo letošnje polétje splavili okoli šestdeset. Številna naročila so bila dana švedskim ladjedelnicam, zlasti._za ribiške ladje.
Po splavitvi ln po svojem govoru se je Hruščov, kljub nasprotovanju policijskih agentov pomešal med delavce in se z njimi slikal. Zatem sta Hruščov ln Erlander z ostalim spremstvom odšla z ladjo «Posejdon» pred glavni trg. V Borzni palači, ki je na tem trgu, je občina priredila kosilo gostom. Kmalu nato se je Hruščov vrnil z letalom v Stockholm.
Med kosilom v Goteborgu je Hruščov omenil govorice o zaroti za njegovo ugrabitev. Govoril pa je v šali. Dejal je, da je zvedel po švedskem tisku, da «ga je hotel nekdo ugrabiti», tako da bi omogočil Jaroslavu Stzezcu (ki je bil predsednik ukrajinske vlade med nacistično okupacijo leta 1941), da zasede Sovjetsko zvezo».
«Jaz ne vem nič o tem Ukrajincu, je dejal Hruščov, in o njem ne vedo nič niti nekateri sovjetski delavci, ki delajo v vaših ladjedelnicah in s katerimi sem govoril davi. Na vsak način dobro vemo, kaj se je zgodilo s tistimi, ki so se hoteli bojevati proti Rusiji; dovolj je, da omenim Napoleona in Hitlerja.» Obrnil se je nato do Erlanderja in v šoli dejal: «Torej nam hočete napovedati vojno?»
Erlander je prav tako v šali odgovoril, da mora o tem še razmisliti.
Zatem je Hruščov pozdravil navzoče in izrekel zadovoljstvo, ker si je ogledal najvažnejše švedsk« ladjedelnice.
Švedski tisk piše danes, da so izredni ukrepi švedske policije «histerični». Neki časopis piše med drugim: «Povrnili smo se v kraljestvo terorja. Povrniti se moramo v leto 1931 (ko so bile na Švedskem velike stavke), da naletimo na podoben policijski aparat po ulicah Stockholma.»
Grivasov govor po radiu v Nikoziji
WASHINGTON, 24. — Predsednik grške vlade Papandreu je prišel danes v Belo hišo na razgovor s predsednikom Johnsonom v zvezi s Ciprom. Prišel je s helikopterjem iz Williamsburga, kjer jo bil prenočil
Papandreu je kosil skupno z državnim podtajnikom Ballom na jahti na reki Potomac. Nocoj je Papandreu priredil sprejem na čast Johnsonu. Za jutri je v programu nov razgovor predsednika grške vlade z Deanom Ruskom in s predsednikom Johnsonom. Sledila bo objava skupnega sporočila.
V	Nikoziji je general Grivas govoril danes po radiu ciprskemu ljudstvu. Med drugim je izjavil; «Prišel sem v svojo rojstno deželo kot navaden vojak, ne da poslabšam že nevarni položaj, temveč da se borim za mir. Moj prihod na Ciper ima tri glavne smotre: 1. Poudariti nujnost enotnosti in prispevati k spravi med vsemi ciprskimi Grki. 2. Vplivati, da se obnovi harmonično in miroljubno so žit je med ciprskimi Grki in Turki. 3. Pomagati grški in turški vladi, da najdeta pravično rešitev za ciprsko vprašanje.»
Grivas je dodal, da mora Ciper odločati o svoji usodi z referendumom in kolikor mogoče v kratkem času, ker bi bila vsaka druga rešitev krivična in nesprejemljiva.
V	Londonu je predsednik angle-ške vlade Douglas Home sporočil v spodnji zbornici, da je povabil v London predsednika turške in grške vlade.
I	^

A»-**
pwgm

.	^v:*i
■■■Hi
Cene na debelo so se ustalile, življenjski stroški pa še vedno rastejo ■ Letos aprila manj zaposlenih kot lani maja
RIM, 24. — Zavod za proučevanje konjunkture je izdal poročilo, v katerem je rečeno, da je «tanje italijanskega gospodarstva že vedno nejasno, V zadnjih časih so z ene strani ugotovili, da je položaj na proizvajalnem področju še vedno previden, po drugi strani pa ugotavljajo nekatere pozitivne znake, ki zanimajo celotni italijanski gospodarski sistem.
Najbolj značilen, oziroma pozitiven znak, je po ugotovitvi orne-
•iiiiiiiiiiifiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiii
Prvi deželni odbor
(Nadaljevanje s 1. strani)
upi so postali upi vsega našega prebivalstva, ki si hoče s pomočjo dežele demokratično kovati svoje bodočnost v duhu civilizacije ter družbeno gospodarskega napredka, je zaključil svoj govor Berzanti.
Ugotoviti moramo, da ni na žalost v svojem govoru niti z besedico omenil slovenske skupnosti. Kot da je ni.
Predsednik deželnega sveta de Finaldini je nato predlagal, naj bi se svet ponovno sestal 1. julija. Toda načelnik demokristjanske skupine Mizzau je predlagal, naj bi se sestali kasneje, ker bo prve dni julija demokristjanski kongres v Rimu, ki bo zaposlil mnogo svetovalcev. Zatem je de Rinaldini sporočil, da bodo poslali vabila za novo sejo svetovalcem na dom. Na prihodnji seji bodo razpravljali predvsem o ustanovitvi dveh komisij: paritetne komisije in komisije «za Trst». Nekateri svetovalci se niso strinjali s tem in rekli, da bi morali najprej razpravljati o pravilniku za poslovanje deželnega sveta.
Proti večeru se je sestal deželni odbor na prvi seji. Med drugim so razpravljali o razdelitvi odbomi-ških mest in po nepotrjenih vesteh naj bi jih razdelili takole: kmetijstvo: ANTONIO COMELLI (KO iz Vidma),
javna dela:	LUIGI MASUTTO
(KO iz Trsta),
javno šolstvo: GIOVANNI VICA-IGO (KO iz Pordenona), proračun in finance: ANTONIO TKIPANI (KO iz Gorice), delo, socialno skrbstvo in obrtni tvo:	BRUNO GIUST (KO iz
1 ordenona),
industrija in trgovina in opolno-rricje za podpredsednika:	GIU-
SEPPE UULUI (PSDI iz Trsta), turizem in promet: VITTORINO MIRPILLERO (PSDI iz Tolmeča), higiena in zdravstvo: ERMENEGILDO NARDINI (PSDI iz Vidma).
..am-stnikoma odbornikov (ki s‘a oba demokristjana) pa so po-li lili naslednji nalogi: GINU CO-C iANNIJU iz Gorice načrtovanje,
< OVANNIJU LESCHIUTTUU iz Talnici a pa urbanistiko.
Ker ni bilo na seji glasovalnih Izjav, so dali načelniki nekaterih & min .tisku izjave, v katerih so c leali svoja politična stališča. Načelnik KD Mizzau je izjavil, da je h ’a KD vedno za najširše avtono-r jc, ki pomenijo razširjenje svo-to čin državljanov. Zato ni vabilo, naslovljeno na PSI, naj se pridruži KD pomenilo navadne raz-t gnitve obrazca vsedržavne politure levega centra na našo deželo, rdi navadnega seštevanja sil. V zvezi s tem je Mizzau Izrazil obžalovanje glpdc sklepa deželnega odbora PSI, ki se je po njegovem mnenju oddaljil od stališča, ki ga v vsedržavnem merilu zavzema TSI. S tem je deželni odbor PSI p-evz-1 izključno odgovornost za rt zbit <e sporazuma. Socialistom je primanjkovalo politične volje za uresničenja politike levega centra.
KD je .-kupno s PSDI sestavila oJb('r, ki bo deloval na podlagi sprejetega programa. Mizzau Je zaključil, da se bo KD držala svoje linije, «ker zanjo obstaja samo ena p-IT ika leveča centra».
Prof. Cumbat je izjavil, da nima deželni odbor, sestavljen samo iz demokristjanov in socialdemokratov, opredeljene značilnosti l-vcga centra, kot si ga zamišlja mi, ki je bila zanj prvi pobudnik, t RT. se v glavnem strinja s programom, ki pa ga ne bo mogoče uresničiti brez aktivnega sodelovanja sil levega centra. Zato r.e more PRI privoliti v sedanjo obliko deželnega odbora ter si pridr-žu-e nač-n bodočega ravnanja.
Komunistična svetovalska skupina pa sporoča, da je predložila predsedniku sveta resolucijo, ki zahteva nujno udeležbo deželne u-prave pri določitvi državnih intervencij v deželi v okviru gospodarskega načrtovanja. Zato je potreben enoten nastop, da se doseže izredni državni prispevek, ki ga predvideva člen 50 statuta, že s proračunom za leto 1965. Zato je treba ustanoviti posebno deželno komisijo, ki bo predočila parlamentarcem potrebe dežele.
Svetovalci Pergomas, Sema, Pacco m Siškovič so predložili interpelacijo v kateri zahtevajo posredovanje deželne uprave, da se ohranijo gospodarske in socialne naloge podietii IRI. Svetovalec Ganeva je predložil interpelacijo predsedniku odbora v zvezi s tem, da se zaščitijo pravice dežele v rabeljskem rudniku. Svetovalci Bosari, Coghetto in Moschlom so se obrnili na predsednika odbora z zahtevo, da se sprejmejo ukrepi za ublažitev velike škode, ki jo je povzročilo 8. junija neurje v Furlaniji. Svetovalca Bergomas in Jarc pa sta predložila interpelacijo v zvezi z gradnjo naftovoda med Tržaškim zalivom in Miin-chenom.
njenega zavoda ta, da se je v zadnjih tednih ustavilo stalno slabšanje plačilne Dilance in zlasti trgovinske plačilne bilance. Zavod je ugotovil, da se je gospodarska plačilna bilanca v prvem' trome-sečju letos zaključila z 210 milijoni dolarjev primanjkljaja, v primerjavi z 256 milijoni dolarjev primanjkljaja v zadnjem tromesečju lanskega leta. Od začetka leta 1962 se je v prvih treh mesecih letos stalno višanje primanjkljaja plačilne gospodarske bilance ne samo ustavilo, ampak celo zmanjšalo. Pri tem je pomembno dejstvo, da je zmanjšanje primanjkljaja vzrok zmanjšanja pasivnega salda blagovne izmenjave.
Gleae cen pa zavod ugotavlja, da so se cene na debelo v zadnjih mesecih znižale za 0,2 odst. Zlasti so ugotovili stabilizacijo cen kmetijskih pridelkov, ki so se od leta 1962 stalno višale. Po drugi strani pa ugotavljajo, da
skupni življenjski stroški še vedno rastejo.
Najboljši dokaz, da se gospodarsko stanje v državi še ni utrdilo, je položaj na področju zaposlitve. Dne 15. aprila letos je bilo v vsej Italiji zaposlenih 19,558.000 oseb v primerjavi z 19,513.000 meseca januarja letos jn 19,616.000 meseca maja lansko leto. Kot torej vidimo, je bilo skupno število zaposlenih oseb v Italiji letos a-prila nekoliko nižje od števila zaposlenih lani v maju. Stanje na investicijskem področju pa je še vedno previdno. Potrošniki se po zadnjih podatkih najbolj usmerjajo na električne gospodinjske predmete, televizorje in podobno. Po zadnjih davčnih ukrepih, pa je prodaja novih avtomobilov v zadnjih mesecih znatno padla in ni nobenega znaka, da bi se v prihodnjih mesecih stanje izboljšalo. Manjša prodaja na domačem trgu pa je omogočila večji izvoz avtomobilov.
Valentina Tereškova z možem NIkolajevom, ki ima v naročju hčerko, zapušča 18 dni po kliniko. Osebje je srečnima staršema in mali Heleni priredilo prisrčno slovo
porodu
lliiilllllliiiiiiiiniiiniiilliiiiliitTiiiillllllllllllliilllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiifiiiiimilliiilliiiiMllliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiilltiiiiiMiiHllllllllilliiliiiiiiiiliiillMliillillillliMiMiil
NOVOST, KI JE V SVETU ŽENSKE MODE POVZROČILA REVOLUCIJO
Ali bo enodelni bikini prodrl na svetovne plaže?

NEW YORK, 24. — Na ameriških plažah ni več miru. Na stotine, na tisoč fotografov se podi po atlantski obali in po obali Tihega oceana, da bi iztaknili kako moderno Venero z enodelnim bikinijem.
Do pred nekaj dnevi smo lahko čitali v glavnem le v bolj specializiranih revijah, kako bi bilo za belopolto žensko zdravo, če bi lahko krepila svoj gornji del telesa vsaj v poletnih mesecih na toplem soncu brez oblačila. Res je, da so nekatere sedanje dvodelne kopalne obleke tako zreducirane na minimum, da skoraj bi ne bilo potrebno, da bi
V Ameriki, Veliki Britaniji, na Danskem in nekaterih drugih severnih državah so se že pojavile prve pionirke «golih prsi» - V Turinu prvi vzorec v izložbi
se kdo spomnil na enodelno kopalno obleko. Kljub temu pa moda je moda, in posli so posli. Tudi v tem primeru so bili Američani prvi, ki so vrgli na svoje plaže modo enodelne kopalne o-bleke, se pravi kopalne obleke sestavljene samo iz hlačk. Trgovine, zlasti v San Franciscu, kjer 3e je nova moda prvič poja-
vila, so prodale v prvih dneh že na tisoče in tisoče enodelnih kopalnih oblek. Iznajditelj te nove mode Rudi Gernreich iz Holly-wooda je izjavil, da je vrgel na trg to novost, da bi potipal pulz ameriškega javnega mnenja. Toda prvi poizkus je naletel zlasti na obalah Tihega oceana na nepričakovan) uspeh.
Razumljivo je, da zadeva ni mo-
■■ .■mmm
«Polovični bikini», ki je v zadnjih dneh povzročil tolikšno polemiko
gla kar tako končati samo s prvim trgovskim uspehom. Razne verske skupnosti v ZDA, kakor tudi že v vseh drugih deželah, kjer se je nova ženska kopalna o-bleka pojavila, so zagnale vik in krik. V Ameriki policijski komi-sarjati ne vedo kaj napraviti, ko dobivajo pritožbe ob moralistov, naj takoj nastopijo proti «pogumnim dekletom», ki se pojavljajo na plažah z golim gornjim delom telesa. Prav tako se je razvila velika polemika v raznih revijah. Eni popolnoma odobravajo novo modo, ker trdijo, da v nji ni nič grdega ali nesramnega, drugi pa še naprej zagovarjajo stališče, da ženska mora v javnosti pokriti nekatere dele svojega telesa. Mimo vseh teh polemik, mimo vseh nastopov za ali proti novi ženski kopalni obleki, vsak dan na tisoče deklet in mladih žena kupi nove kopalke.
V	San Franciscu, kjer se prebivalstvo ponaša za najbolj napredno v Ameriki, policija doslej še ni sprejela nobenega ukrepa proti ženskam, ki se kopajo v enodelni kopalni obleki. Namestnik policijskega načelnika Alfred Arnauld je izjavil, da golota ni ilegalna, samo da ni nesramna. Sicer pa, je poudaril, da bodo morali to vprašanje rešiti šele potem, ko se bo ta pojav razširil po vseh ameriških plaiah. Policijaki kapetan Daniel W. Kelly, ki v San Franciscu odgovarja za obmorsko področje, je dejal, da bo največji problem za njegove policiste, problem prevelikega navala ljudi in izgredov, ki bodo lahko nastali okrog deklet, ki se bodo pojavile z go-
Na atlantskih plažah pa je ta pojav bolj omejen, zlasti na področju New Yorka, kjer so policaji po večini Irci in katoličani ter so pripravljeni najstrožje nastopiti proti vsaki pionirki nove evine mode. Ne pa izključujejo, da ae bo v najkrajšem času moda enodelne kopalne obleke razširila bolj severno in južno od New Yorka, kjer so po večini zasebna kopališča in kamor policist ne more vtikati avojega nosa.
V	Covingtonu, v državi Kentucky, j« posebna komisija, ki jo je imenoval občinski svet, soglasno sprejela odredbo, ki prepoveduje prodajo ženskih enodelnih kopalnih oblek v kateri koli trgovini. Trgovec, ki bo prekršil to odredbo, bo moral plačati globo od 300 do 500 dolarjev in sedeti tri dni v zaporu. Drugega mnenja pa so občinski možje v Santa Monica v Kaliforniji. Tu se Je pojavila na plaži v novi kopalni obleki neka 23-letna plesalka. Okrog nje so se takoj zbrali fotografi in jo slikali od vseh strani. Dva policista, ki sta bila v bližini, sta mirno gledala prizor. Ko so poveljnika policije v Santa Monica vprašali, kakšno stališče bo zavzel v tem pogledu, je odgovoril: «Zakon v tej državi ne prepoveduje tega; po drugi strani pa se še doslej nihče ni pritožil.»
V Vancouverju, v Britanski Ko-lujnbiji, ja župan na zelo preprost način hotel preprečiti, da bi se ženske hodile kopat v enodelni kopalni obleki. Dal je natisniti in nalepiti po mestu plakat, na katerem je odstavek zakona iz 1. 1880, ki je še vedno v veljavi, in kjer je rečeno: «Nobena oseba se ne sme kopati v javnih vodah mesta in mestnega okrožja brez kopalne o-bleke od 6. ure zjutraj do 20. ure zvečer. Kopalna obleka bo morala pokriti telo od vrata do kolen» Skupina veseljakov v mestu je takoj po izidu tega županovega lepaka napovedala za prihodnjo ne-
deljo ob 20.30 «half - bikini - party», ali veselico z enodelnim bikinijem.
Tudi v Londonu so trgovci že v prvih dneh prodali na tisoče novih kopalnih oblek. Ravnatelj neke veletrgovine Vallace Peter je dejal, da se o tej zadevi govori že dlje časa, da pa nihče, doslej ni imel toliko poguma, da bi začel te kopalne obleke izdelovati. Po njegovem mnenju bo imela nova ženska moda velik uspeh.
Angleški časopisi posvečajo novi ženski kopalni obleki veliko pozornost. «Dayly Heraldr objavlja več pisem čitateljev v zvezi z enodelnim bikinijem. Večina od njih nasprotuje «golim prsim» v javnem prostoru. Neka gospa piše, da je čas, da so se pojavile enodelne kopalne obleke. «Doslej sem z zavistjo gledala mojega moža, kako je lahko brez skrbi oblekel samo kopalne hlačke in sem si zmeraj želela, da bi se tako lahko oblekla tudi jaz,» je dejala. Neka druga gospa, bolj duhovita, pa pripominja v svojem pismu, da bo odslej naprej z novo modo mnogo več oboljenj za pljučnico, «ker v naših krajih je preveč hladno za tako «omejene» kopalne obleke.» «Daily Express» pa objavlja sliko neke ljubke londonske bolničarke, kako oblači novo kopalno obleko pred možem in triletnim sinom. Gospa je izjavila, da ne razume vsega tega hrupa zaradi kopalne obleke z golimi prsmi, saj je ta moda idealna zlasti za zabavne večere, sprejeme in druge podobne družbene priložnosti.
V Parizu pa ao možje «velike svetovne mode» popolnoma nasprotni novi enodelni kopalni obleki, ki so jo prvi razširili v Ameriki. Morda jim gre za prestiž, ker sami niso bili tako iznajdljivi, da bi prehiteli Američane. Dejstvo pa je, da so se vsi izrekli proti tej modi.
Danski pisatelj Brody Johansen pa trdi v članku, ki ga je napisal za časnik «Ekstrabiadet», da je nova moda samo ena od bitk v vojni med dvema spoloma. «To modo», pravi pisatelj, «sem napovedal že pred desetimi leti v knjigi «Telo in obleke». «Gola prša», trdi pisatelj, «so samo simbol ženske borbe za emancipacijo. Nova moda pa nam dokazuje, da je prišla borba med dvema spoloma v novo fazo.»
Tudi v Turinu so v neki trgovini postavili v izložbo prvo enodelno žensko kopalno obleko. Novost je za sedaj zbudila samo površno radovednost. Ljudje se ustavljajo pred izložbo, si ogledujejo novost, doslej pa ša nihče ni vstopil v trgovino In vprašal koliko stane. Ravnatelj trgovine je izjavil, da imajo aamo vzorec za poskušnjo, da pa jo bodo v prihodnjih dneh dali v prodajo, če bodo videli, da se ženske zanjo zanimajo. Sicer pa Je italijanska policija že dobila ukaz, naj takoj napravi «čistko» vseh novih kopalnih oblek, ki bi se pojavile na italijanskih plažah.
v Palma Campania njihovi hišni sosedje, s katerimi sta se včeraj doma spoprijela. Po njunem pripovedovanju je bil Biagio najprej ranjen s kopitom samokresa, nato pa je nekdo od napadalcev sprožil strel proti Antoniu. Biagio Ferrara pa je izjavil, da je tudi on potegnil iz žepa samokres in -začel streljati proti napadalcem, da pa mu ni znano, če je koga ranil.
Anton Ingolič:
NA SPLAVIH
Ingoličev róman, »Na spianili» je prtiič izšel leta 1940 pod naslovom «Splavarji» in je pomenil drugo veliko afirmarcijo Antona Ingoliča v slovenski književnosti. Drugo izdajo romana je pred leti pripravila založba Lipa v Kopru. Zdaj je Ingoličev roman ponovno izšel. To pot v okviru izbranega dela Antona Ingoliča, ki ga izdaja mariborska založba Obzorja .V tej seriji, predvideni na deset knjig je u-rednik Mitja Mejak, ki ureja izbrano delo skupaj z avtorjem, uvrstil roman «Na splavih» kot tretjo knjigo. Gre torej za roman, ki slovenskim bralcem ni neznan in ki ga, vsaj starejši, že poznajo. Vendar pa je prt izdaji omeniti dejstvo, da predstavlja ta Ingoličev tekst danes, ne samo enega najboljših In-goličevih umetniških stvaritev, temveč umetniško oblikovano dokumentarno delo o slovenskem splavarstvu, ki je z drugo svetovno vojno za vedno izginilo. Prav v tem pa ima to delo danes še svojo posebno vrednost, ki jo je posebej poudariti, ne glede na samo zanimivost tega pripovednega teksta. Ingoliču gre nedvomno priznanje, da je znal v slovensko književnost vnesti novo, še neoblikovano snov. Spomnimo se samo pridelovalcev luka, kočarjev in viničarjev, inseljencev, zadružnikov, ki jih je vse obdelal p svojih domanih in novelah, s čimer je ohranil zanamcem podobo [časa in ljudi v njem. Z romanom «Na splavih» pa je že posebno ohranil košček starega sveta, ki ga je današnji čas za vedno odpravil,
Ingolič se je, preden se je lotil splavarske snovi, sam udeležil vožnje s splavom po Dravi in je na podlagi svojih lastnih zapažanj in doživetij lahko napisal kar najbolj avtentičen tekst. Po tej vožnji, ki jo pisatelj ni pojmoval kot avanturo temveč kot študij socioloških razmer je nastalo več del, kot končno pa roman, ki ga zdaj dobivamo ponovno na naš knjižni trg.
O čem pisatelj pripoveduje pove že deloma naslov romana sam. Pisatelj se seveda m zadovoljil z opisom splavarjenja, z opisom
Spopad z orožjem na zelenjadni tržnici
NEAPELJ, 24. — Karabinjerji < Sljo preiskavo v zvezi z napadom na dva brata na tržnici v Palma Campania. Napadena brata, 31-letni Antonio in 21-letni Biagio Ferrara sta zadoblla tako hude poškodbe da so Ju morali odpeljati v bolnišnico Agentom Javne varnosti v bolnišnici sta povedala, da so tu danes zjutraj napadle na zelenjadni trtnict
Lastnik zlatarne Virgilio Corsi iz Turina, ki so mu spretni tatovi ukradli ogrlico vredno 15 milijonov lir. Dva para sta prišla v zlatarno ln »e začela dogovarjati za manj vrednih predmetov. Lastnik ni niti opazil, kako je eden od kupcev izmaknil iz Izložbe dragoceno ogrlico In jo vtaknil v žep. Potem ko Je eden od moških kupil prstan za 6.500 lir, drugi pa ogrlico za 40.000 lir, so vsi štirje mimo odšli tz zlatarne. Lastnik se je zavedal šele čez nekaj časa, da mu je Izginila dragocena ogrlica. Pred dvema letoma so Istega zlatarja oropali za 30 milijonov lir vrednosti
IIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllfiillllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIXMlllllllIMMIHHiilllllllllMIII
Za hude telesne poškodbe je dobil 300.000.000 lir
To vsoto jo moralo iiplaiati nekemu delavcu ameriško podjetje, ki jo bilo obsojeno, da je zakrivilo nesrečo
življenja splavarjev in njihovih doživljajev temveč je v romanu obdelal predvsem sociološko problematiko malih ljudi, ki so v rokah bogatih podjetnikov za košček kruha stavljali na kocko svoja življenja. Pri tem je v a-spredju pisateljeve pripovedi o-pisi usod posameznih članov bogataške Knezove družine, predvsem pa samega Kneza, ki nesrečno konča po padcu s splava v vodi. Seveda pa je ves roman napisan 'zredno zanimivo, vseskozi prijetno in mestoma napeto, da ga bralec ne odloži prej preden ne pride do konca. Zanimiva zgodba, obravnavanja družbene problematike in jasno očrtani liki ljudi, iz katerih značajev pisatelj ustvarja zaplet, vse to je rodilo odličen pripoved, ni tekst, Ki bo priljubljeno branje, obenem pa tudi dokument nekdanjih časov.
Ingoličev roman ima tudi na zunaj lepo podobo, enako kot prvi dve knjigi njegovega izbranega dela.
Sl. Ru.
Nagrada za poezijo «La Soffitta»
PISA, 24. — Tu so dodelili S. vsedržavno nagrado za poezijo, ki jo vsako leto razpisuje literarna umetniška skupina iz Pise «La soffitta». Nagrado pol milijona lir in «Zlati nagnjeni stolp» je dobil Luigi Fiorentino iz Siene za knjigo «Un fiume, un amore». Komisija je ocenila kot dobra dela tudi «Balcone a levante» Guglielma Locursija iz Paierma, «La ginestra» Arriga Bongiorna iz Pordenona in «Vecchie e nuove liriche» Maria Agranatiia iz Ischie Koledar opernih predstav v veronski Areni VERONA, 24. — V Areni se nadaljujejo priprave za operne predstave, kt se bodo začele 23. julija in zaključile 16. avgusta, in sicer za «Mefistofel», «Bohem» in «Cavalleria Rusticana», ter balet «Labodje jezero». Na velikem odru so že pripravili sceno za prvo dejanje «Mefistofila»; hkrati pa se že vadi na stotine statistov, ki so jih režiserji izbrali. Koledar napovedanih predstav je sledeči: 23., 26. in 29. julija ter 4. S., 12. in 14. avgusta «Mefistotel»; 25. in 30. julija ter 2., 6. in 11. in 14. avgusta «Bohem»; 1., 5., 9., 13. in 16. avgusta «Cavalleria Rusticana». Balet «Labodje jezero» pa bo v istih dneh kot «Cavalleria Rusticana».
Uspeh pianistke Pine Carmlnelli v Mehiki
MEHIKA, 24. — Italijanska pianistka Pina Carminelli je dosegla velik uspeh ob zaključku koncertne sezone mehiškega vsedržavnega orkestra. Minister je osebno • čestital pianistki za njeno izredno izvajanje, kateri je publika izrazila toplo priznanje.
Mednarodni seminar ob Gardskem jezeru VERONA, 24. - Od 20. julija do 15 avgusta bo v Malcesine sul Garda mednarodno srečanje o literaturi, zgodovini in umetnosti, katerega se bo udeležilo 70 študentov in diplomirancev evropskih humanističnih fukultet in učenci višjih zavodov za umetnost. Predavanja bodo imeli docenti raznih italijanskih in tujin univerz. Poleg literarnih in filoloških argumentov bodo na predavanjih obravnavali tudi teme o stoletnici Galilea Galileija, Shakespearea. Michelangela. Seminarje prireja višji zavod za zgodovinske vede iz Verone za tuje študente iz sledečih držav: Belgije, Danske, Francije, Zahodne Nemčije, Grčije, Velike Britanije, Irske, Jugoslavije, Nizozemske, Portugalske, Španije, Švedske, Svice, Madžarske, Alžirije, Izraela in Turčije.
NEW YORK, 24. — Neko sodišče v New Yorku Je obsodilo družbo «Consolidated Edison Power Company» na plačilo KSO.OhO dolarjev (okrog 330 milijonov lir) odškodnine delavcu Austinu Nestoriu, staremu 54 let. Auatin se Je med delom močno opa ril z vrelo vodo In le mora' prelevati šest mesecev v bolnišnici. Sodišče je ugotovilo, da je čila družba kriva za nesrečo.
Z avtomobilom 'm Mesinsko ožino
MESSINA, 24. - Neki nemški serijski avto Je prebrodil Mejlnsko ožino. Odpotoval Jc iz Canltella v Calabriji in pristal na sicilski obali med rtom Faro m krajem Gai vsi ril. Zaradi močnih morskih tokov Je avtomobil prebrodil 7 km široko u/lno v 38 minutah. Za to priložnost Je bil neki običajni avtomobil Volkswagen nekoliko preure|en zlasti v spodnjem delu in v strunskih deliti, da Ja lahko plaval i s pcvršinl vode.
Hkrati pa so zavarovali pred vedo motor In druge električne dele avtomobila.
Panpravoslavna
konferenca
septembra na Rodosu
ATENE, 24. — Sveti »inodlj grške pravoslavne cerkve je eporočll, dr. Je ekumenski patriarh Atenagora povabil vsa vzhodne pravoslavne cerkve naj pošljejo svoje delegacije na tretjo panpravoslsvno konferenco, ki bo letos septembra na Rodosu.
Lunin mrk
RIM, 24. - Danes ob 22,58'25'-se je začel lunin mrk, ki se lahko vidi v vsej Italiji in kt bo dosegel avojo najvišjo fazo ponoči ob 2,HT8". Zadnji lunin mrk, ki Je bil viden v Italiji, Je bil 30. der»in bra 1963, prihodnji pa bo 19. decembra lctoa.
Švedski komunisti na obisku v SFRJ
BEOGRAD, 24. — V Reografi je dune» prispela študijska delega: i-ja Komunistične partije Švedske, ki jo vodi član politbiroja Svcn-sos. Neposredno po prihodu so se člani švedske Komunistične partije v razgovoru s člani CK Zveze komunistov Jugoslavije se/.,ia-nili z osnovami družbeno-politič-nega sistema Jugoslavije in vlogo Zveze komunistov Jugoslavije v jugoslovanski družbi.
Letalo jr strmoglavilo pilot se je rešil
MARMEILLE, 34 - Preteklo noč so Italijanske vejaš,:e oblasti sporočile, da se je v Liguriji k.gubUo neko vojaško letalo Vferat pa so v bližini Lauzeta našli razbitine o-menjenega letala Punt, podporočnik Sergio Panerazi, se je vrgel s padalom ln končal v neko umetno ja zero. Na srečo te otl pilot tudi dober plavalec in mo Je uspelo, da Je v noci po treh erah plavanja dosege) kopno ln se takt rešil.
Smrtna nesreča italijanskih turistov
KOPENHAGEN, 24 — italijanski odvetnik Luigi Valori ln njegova žena, stanujoča v Firencah, sta postala žrtvi avtomobilske nesreče v bližini Saebya na Lanskem. Odvetnik Valori Je na povratku z Norveške, kjer Je bil na počitnicah trčil v neki kamion. Pri nesreči sta bila mož in žena na mestu mrtva.
SPLOŠNO GOSPODARSKO STANJE V ZADNJIH TREH MESECIH
Zmanjšanje primanjkljaja gospodarske plačilne bilance
25. junija 1964
— » —
Četrtkova črtica
zmi o pujsu

Vrša Prašljeva s Kontovela je na Martinovo, ko je vsakoletni sejem na sosednem Proseku, kupila od nekega Kraševca prašička, da bi ga zredila in čez leto dni zaklala.
Pujs je zelo rad jedel, toda bil je zmerom enako velik. Več mesecev potem, ko ga je kupila, ni pridobil v teži niti kile.
Sicer pa je bil nenavadno živ. Trije Vršim mulci so ga imeli neznansko radi, ker so se z njim igrali, ko da bi bil psiček. Z njimi je hodil po vasi; dal se je nositi na rokah ali na rami; ko so ga posadili na voziček ali v samokolnico, se je levo usedel, sp dal voziti po borjaču in videti je bilo, da se pri tem tudi sam zabava.
Kadar je Vrša spustila iz svinjaka čičija, kakor so mu pravih njeni mulci, se je vsakokrat nekaj časa podil po borjaču. se nrekopicaval in uganjal razne norčije, da ga je bilo veselje gledati.
V posebno veselje mu je bilo. da sp ie od časa do časa eavodil v Vršine kokoši. Le-te so se vrelce razprhnUe na vse strani, da je od njih perje frčalo. Pujs va se ie s privihanim repom nagajivo poganjal za njimi, dokler ni posegla vmes Vrša, ki jo je privabilo iz hiše kurje vreščanje.
«Boš pri miru, zlodej te vzemi!» je vsakokrat zarohnela nad porednem pujssm. «Samo žrl bi in kure preganjal, nesnaga grda! Da bi rasel, va ti še na misel ne pride, usrane!»
In ga je zapodila v svinjak.
Razen preaanjanja kur ie puis imel še neko drugo zabavo. Ob zidu, èi je obdajal borjad, je stala stara murva, nizka in debela. Na to murvo je bila prislonjena dolga deska, na kateri so bile pribite, prečke, da so Vršini mulci lahko vo deski zlezni na murvo, ko so se igrali ali va tudi sicer. Po tei deski je hodil na murvo tudi Čiči. Ko se je povzpel na murvo, se je previdno obrnil in se spet sestopil na tla. Včasih ie to ponovil po večkrat zaporedoma in si tako pridobil tako veščino, da ga je bilo zanimivo gledati, ko je to ■počenjal.
Ko je Vrša nekega dne vrgla kurjadi nekaj prgišč ječmena, se je od nekod pripodil pujs in se zaletel mednjo. Pri tem pa je pohodil eno izmed piščet. Razjarjena koklja se je zakadila vanj, a je srečno odnesel krače v svinjak.
Vrša je pobrala mrtvega piščančka, ga pokazala možu in rekla:
*Veš kaj, Sandro, dosti imam cirkusa s tem sakramenskim kukcem! Ne bom ga več krmila brez potrebe. Že sedem mesecev ga imamo, pa ni pridobil niti sedem dek sala. Ne, nočem ga več imeti pri hiši. Prodala ga bom, pa amen!»
«Ampak kdo bo kupil tega zlomka, ko pa ves Kontovel in Prosek ve, kaj in kako je z njim?»
«V Sežano ga bova nesla, tam ga bova že prodala,« je me nlla Vrša.
Nekega jutra sta spravila pujsa v vrečo in haid z njim proti Sežani, kjer je bil živinski sejem.
Vršini trije mušketirji so se upirali temu, da bi dali od hiše njihovega tako priljubljenega tovariša v igri, a vse njihovo cmerjenje ni nič zaleglo.
Vsa zbita od dolge hoje sta Vrša in Sandro naposled le priklamala v Sežano s pujsem, ki sta ga nosila izmenoma in ki je ves čas rogovilil po vreči in cvilil, da je šlo skozi ušesa.
Najprej sta zavila v neko gostilno, da bi se oddahnila in odieščala.
Ko sta bila na tem, da odideta s pujsom na sejmišče, je stopil v gostilno neki njun znanec iz Tomaja. Ker se niso videli že nekaj let, sta se nekaj časa zadržala z njim. Možak, ki je dobro prodal vola, je naročil pol litra vina ter povabil Sandra in Vršo, naj pijeta z njim. Toda Vrša je rekla, da morata najprej prodati pujsa in kupiti drugega.
«No, pa pojdi sama,» je nato rekel Sandro, ki bi bil rad ostal v znančevi družbi. «Pojdi in prodaj ga, Vrša; jaz te ta čas počakam tu; potem pa pojdeva skupaj kupit drugega.»
Vrša je brez oporeèanja odšla s pujsom na sejem.
«Kako ti kaj gre?» je vprašal Sandro znanca, ko sta ostala sama.
«Pa — kako bi rekel? — živi se. Pravzaprav če naj pošteno povem: nimam se čez kaj pritoževati. Zdrav sem, krompirja bo ko pečka, terana ko vode, dve kravi sta se mi te dni otelili, taščo je prejšnji mesec ljubi boa poklizal k sebi — skratka: vse mi gre kot po loju. Pa s tabo? Gre?»
«Oja, že gre.»
In tako sta se zapletla v pomenek in se po malem zalivala z Vipavcem.
Medtem se je vrnila Vrša, zadovoljna, da se je enkrat za vselej znebila zanikrnega pujsa. Izkupiček je izročila možu in ta je odšel na sejem, da kupi drugega pujsa, Vrša pa je vtem ostala v znančevi družbi.
Ko je Sandro stopal po živahnem sejmišču, je vsepovsod slišal glasno barantanje, prerekanje in udamnje dlan ob dlan.	...	,	,.	,
Zavil je tja, od koder je prihajalo kruljenje.
Ustavil se je pred kmetico iz Senožeč, ki je prodajala ie nekoliko odraslega prašiča.
«Boter, kupite ga, kupite!» je rekla zgovorno. «Takega pia-seta še niste imeli: zdrav je ko riba, apetit ima ko volk. krotek pa je ko ovčka. Njegova mati, ki je tehtala skorai tri kvintale je bila tako krotka, da ni zacvilila niti, ko smo jo zaklali. Dajte, nune, kupite gai»
tRad bi nekaj majhnega,» je rekel Sandro in sel dalje.
Vstavil se je pred nekim prekupčevalcem s prašiči, ki je imel naprodaj več majhnih in velikih prašičev. Možak je ravnokar prešteval denar, ki ga ie dotlej iztržil.
«Boste kaj kupili, prijatelj?» je vprašal in spravil iztržek.
*Nc vem, če imate kaj primernega zame.» je rekel Sandro in si začel ogledovati prašičke, ki so se gnetli v treh ve-
likih aajbah.	.
«Ni pes da ne bi našli tudi za vas kaj primernega vri tako bogati izbiri!» je rekel prekupčevalec in začel ponujati zdaj tega, zdaj onega izmed vujsov
Končno se je Sandro le odločil za enega. Plačal ga te, snmvii v vrečo in se vrnil v gostilno, kjer ga je čakala žena.
«Si kupil kaj?» je vprašala brez vidne potrebe, zakaj že iz cviljenja in premetavanja po vreči je lahko sjpoznala, da ni
PraZ«”n prav čedno živalco, Vrša,» ie rekel Sandro, ponosen na svojo kupčijo. Položil je na tla dno vreče, v kateri je motovilil pujs in dejal: «Na, le poglej ga!»
Vrša je radovedno pokukala v vrečo, si ogledala pujsa in zadovoljno izjavila:
'«Ampak^dal sem zanj nekaj lir več, kot si ti dgbila za našega. Je pa nekaj težji. Se tl ne
Vrša je privzdignila vrečo in jo potežkala. tJe nekaj težji, 1«,* je ugotavljala. «Gotovo ima svoje tri
kilerče poide'vse posreči* je rekel Sandro, «bova imela na zimo kaj zaklati. Oni zlomek je samo žrl in neumnosti po-
C<"'povila sta polič vina v družbi tomajskega znanca, zadovoljna da sta naredila dobro kupčijo potem pa sta se pošlo-vila od znanca in jo mahnila proti domu.
Ko sta prišla na domači borjač, je Sandro iztresel iz vre ie miisa Le ta se je nekajkrat ozrl okrog sebe. nato pa jo ie,
Vrša in Sandro sta debelo pogledala.
Njuni mulci pa so kakor iz enega grla radostno vzkliknili■
*ČiČi!»	ALOJZ RAVBAR
.........................................................1......................................
izredne poslovne
— Posluši Jakec, ti k? vse znaš! Povej ti meni, kej je tu za ona reč, ke zmirej tolko pišejo jn se jezijo! Kej je tu «načelno stališče» jn «dejanja»? Zmerej se neke j jezijo, de dejanja ne odgovarjajo načelnem stališčam.
— E ma Mihec! Tu, kar sprašavaš, to je vre ku ana filozofija' Jn ti režem jest, de tu ni dobro. Znaš, take reči lahko govoriš ure jn ure jn zastopeš zmiram mejn, jn še zamereš se lahke.
— Nej bo kar če, ma jest be vselih rad znou. Znaš, po vseh sort občneh zboreh jn konfarencali jn seminarjeh se ani zmiram nekej usajajo zastran te razlike. Pravejo, da be razlike ne smelo bet al pej de be mogla bet bol majhna. Invece de je forte velika jn de tu ni prou. Jn jest be rad tle nekaj zastopu.
— Ben, če gl.h češ, ti povem. Znaš, načelno stališče, tu je ku ana sort reklama. Denmo reč, ku benzina Šel, ke povsod — u čine, na televiž-joni jn po časnikah pravejo, de je ni take jn de če jo jemaš, de se vozeš brez skrbi. Al pej reklam praha pruti bakolam, al za žajfo Carnai, za Coca-colo jn taku naprej. Jn reklam zmiram reče, de vse te reči so brez falerja jn de jeh je treba kupet.
— Ja, ma vselih ne zastopem ...
— E, ma si forte počasen! Vidi, denmo reč, de bi ti biu an kandidat za bet nekam zvoljen. Al za žepana, al za deželo al kamer je. Ti be mogu delat ku ano propagando jn be mogu oblubet, de boš forte skrbu za narod jn magari boš tudi
Ifl \ povedau, de boš sturu asfal-. j/!| I tirat kakšno cesto, de boš I višau plače jn vse sorte. Vi-SrHJ. I Ješ, tu ie reklam al načelni»/k. I no stališče.
— Jn pole?
Jn pole si pej zvoljen. Jn zdej be začelo pej drugo. Zdej be mogu vse tisto, kar si oblubu, tudi naredet. Invece ne nardiš neč. Jn ledje pej mislejo, de be mogu naredet jn se zastran tega jezijo.
— Ma prouzaprou tudi jest mislem, da be mogu naredet. Zakej sm pej oblublau?
— Sej sm ti reku, de za reklam. Sej tudi benzina šel prave, de se vozeš brez skrbi, ma vselih se lahko zaletiš u kakšen drev 'jn končaš u špetali. Ma tu ledje vre znajo jn se zastran tega neč ne jezijo. Slabo je samo tu, de niso še za stopli, de tudi načelno stališče je reklama jn de ni za vzet zares. Ne zastopejo, de načelno stališče more bet zmeram lepo jn tako, de so vsi dekordo. Kej nisi tudi ti načelno za pravico, za resnico, za delat dobro ledem?
— Se zna, de sm. Kaku be mogu reč, de sm za tu, de be ledje kradli ali pej de be biu žleht!
— Ben videš! Tvoje načelno stališče je lepo. Ma če ti pride, postaumo reč, za prodat star av. to, boš vselih gledau za kej poslepart pr kilome-treh; de ne boš povedau, če jema makena kašen faler. Videš, uno je blo tvoje načelno stališče, tu je blo pej dejanje. Si zastopu zdej?
— Ceš reč, de ludi načelna stališča, ke jeh dajejo zastran Slovencou ...
— Je reklam. Jn reklam more bet. Jn se zastran tega ni treba neč jezet!
KO SE ODLOČAMO KAM NA POČITNICE...
V
Vransko na Štajerskem gostoljuben kraj in izhodišče
Od tu se odpirajo poti v najrazličnejše kraje in smeri
Kadar se v Trstu odločamo, kje v Sloveniji bi preživeli nekaj dni dopusta, navadno jemljemo v poštev le Gorenjsko; mogoče nekateri še vzhodno Pohorje ali Rogaško Slatino. Redko kdo se pa odloči za manj znane kraje na štajerskem. In vendar je tudi ta dežela polna krajev, ki lahko sprejmejo tudi dokaj zahtevnega turista. Že sama Savinjska dolina s kraji proti Logarski dolini ima dovolj izbire za vsakogar, ki si želi pravega oddiha. Pa je še področje okrog Velenja in Šoštanja, Konjic in Slovenjega Gradca, Koroška o-krog Raven, da o Radencih in drugih številnih zdraviliščih niti ne govorimo.
Ce se pripeljemo čez Trojanski klanec, nas ob vstopu v Savinjsko dolino sprejme stari trg Vransko.
Ne leži tik ob veliki betonirani cesti, temveč je od nje oddaljeno v zračni črti kakih 200 m. Pač pa pelje z velik ceste v trg asfaltirana cesta, plod želja in volje prebivalstva samega, ki je poleg skromnega javnega prispevka dodalo lastno
brezplačno delo. Z asfaltno cesto je bilo mogoče semkaj privabiti malone vse avtobuse, ki vozijo tod
mimo.
Pri tem Vransko močno tekmuje z gostilno na Trojanah, kjer za avtobuse ustavljanje ni prav prikladno. Pač pa je na Trojanah vedno precej osebnih avtomobilov. Zanimivo je, da si je gostilna na Trojanah ustvarila sloves s svojimi krofi, ki jih lahko dobiš ob vsakem času še tople. Hotel «Slovan» na Vranskem si pa zlasti prizadeva pridobiti si renome s svojimi pečenicami, s katerimi prav tako lahko postreže ob vsakem času, hotel «Slovan» pa lahko sprejme goste tudi za daljši čas. Poleg lepih gostinskih lokalov ima hotel tudi prikupne sobe. Hrana v hotelu je izvrstna, včasih kar preobilna. Za lepo postrežbo zaslužijo pohvalo vse štiri natakarice: Erika, Betka, Vojka in Jožica, za katero bi mislili, da je kaka študentka.
Ta ali oni bi dejal, kaj je posebnega na Vranskem, da bi si ga izbral za dopust. Na Vranskem samem
iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiJiMtiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi
PRED PETDESETO OBLETNICO SARAJEVSKEGA ATENTATA
Napad m Franca Ferdinanda pripravljajo
'c kar tri ločene skupine
Atentat bi bil izvršen tudi brez «sredstev» iz Srbije
v
Pomen kratke časopisne vesti - Sestanek med Ca-brinovičem in Principom - Prenos orožja čez Drino
Vojvoda Franc Ferdinand in njegova žena Sofija Chotek, ki je izhajala iz meščanske družine in se je nadvojvoda mogel z njo poročiti le v morgan atskem zakonu
2.
Mladinci, ne», so v odhajali v Pogosto so
člani «Mlade Bos-precejšnjem številu Beograd na šolanje, celo morali čez mejo, ker so jih z domačih šol pregnali. Prehod čez mejo je bil po navadi ilegalen. V Beogradu so videli središče vseh južnih Slovanov in tu so nastajale zveze in povezave med bosenskimi mladinskimi organizacijami ter tistimi organizacijami v Srbiji,
ki niso imele uradnega značaja. Prihajali so v stik z «Narodno odbrano», s «Slovanskim jugom», s podtalno organizacijo «Zedinjenje ali smrt» ter celo z najbolj konspirativno organizacijo «Črna roka», v kateri so se zbirali zarotniško razpoloženi-častniki z revolucionarnim programom. V zvezi s sarajevskim atentatom se bosta v zgodovini omenjala tudi dva častnika te organizacije in sicer Voja Tan-kosič, ki ,ie vodil komitske odre-
HiiiMiiiMiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiifiiiiiniiiuiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiifiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiii
Ladja-laboratorij «FLIP» ki na vodi leži ali stoji
Oceanografski inštitut kalifornijske univerze je uspešno preizkusil svojo novo ladjo za pomorske raziskave.
Raziskovalne ladje klasičnega tipa so po navadi lepe jadrnice ali celo večje jahte. Ta ladja skoraj ne zasluži svojega imena. Samo prednji del spominja na prn-mec prave ladje; vse ostalo je !c dolga cev. ki s» vleče za njim Tudi njeno ime «FLIP» je nenavadno in je sestavljeno iz prvih črk angleških besed «Ploveča ploščad z inštrumenti».
«FLIP» ja namenjen predvsem za proučevanje širjenja raznovrstnih podvodnih valovanj. Temu osnovnemu namenu »e ie morala podrediti tudi oblika ladje, Dejali »mo že, du je sestavljena iz normalnega prednjega dela in dolge cevi, Vse skupaj j« dolgo nad 103 m. «FLIP» nima lastnega pogona in jo vleče na mesto raziskal vlačilec, ki je ludi* matične ledje raziskovalcev.
Ko pripluje vse skupaj na izbrani kraj, odprejo v zadnjem delu 'oevi «osebne komore, ki se počasi'napolnijo z vtìao" in’ ladja re postavi v navpično lego. Vse. kar je bilo prej vodoravno, je sedaj navpično» Prednji del se dvigne visoko nad vodo, globoko pod gladino pa je prosti konec cevi.
V gornjem delu — to je ti-
OVEN tod zamikajte se
21.3- do 20.4.) 4e na ponudbe zainteresiranih oseb. Preveč ste popustljivi, kar nekateri izkoriščajo.
BIK (od 21.4. do 205-) Težave v razporeditvi dela. Ne dramat -zira.ile sporov, ki so v družini numi.
DVOJČKA (od 21.3. do 22.0.) Vaš, načrt! gredo preko vaših možnosti .n sposobnosti. Tudi v čustvenih zadevah Imate prevelike želje.
RAK (od 23 K do 22.7 > N« ni glo se boste mogli za nekaj odločiti in ne bo vam lahko. Razume-
člti in ne vani* v družini.
1 EV (od 23.7 žitu, da »e vam
do 22.8.» Pa-kje kaj ne za
takne. Cernu zapletate že doyolj zapletene luzmere.
DEVICA (od 23 0. (to 22».) N:f kaj prijete-, dan, ker ‘*e boste zanašali na druge dolp boste oa morali sami opraviti. Neka oseba vas ljubi.
TEHTNICA (od 231). do 2M(! ) Zagnali se boste, he računajoč z resničnimi možnostmi. Borb** za prestiž vas bo »privila v slabo voljo,
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.
11.) Izkoristite okoliščine. Neka oseba ima veliko zaupanje v. vas. Ne razočarajte jo.
STRELEC (od 23.12. do 20.12 ) Razpravljali boste o poslovnih težavah, s tem ps ne boste zadeve rešili, Srečanje z ljubljeno o-sebo.
KOZOROG (od 21.12, do 20.1 ) Tarča boste ostre kritike, kar pa naj vas ne moti Ce niste razpoloženi, ostanite raje doma.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.» Sodba, ki ste jo imeli o nekem poslovnem tovarišu, ni bila najboljša. Prijeten večer.
Ribi (od 20.2 do 20.3) Preveč rinete v ospredje in to bi vam znalo škodovati. Nesporazum v družbi.
stem delu ladje, ki edini upraviči to ima — so v več nadstropjih kabine za posadko, laboratorij in električni generator, ki daje potrebno energijo za obratovanje, Kabine so opremljene z vsem iidobljem in klimatskimi napravami. V laboratoriju je vsa potrebna elektronska in eksperimentalna oprema. Tako lahko trajajo raz.skave nemoteno tudi po več tednov.
Po 4 m široki cevi se lahko spustijo znanstveniki do 45 m globoko pod morsko gladino m tam skozi okna opazujejo okolico.
Ladja ima še posebne naprave za raziskave podvodnih zvokov, to je sonarja in podobnih naprav. V ta namen ima več hi-drofonov in podobnih naprav za poslušanje zvočnih signalov, ki jih oddajajo z matične ladje. Sonar (podvodni radar) je naprava, ki oddaja zvočni, signal in nato odbitega jopet registrira. Iz časa, ki je pretekel od od hoda zvoka do prihoda odmeva, lahko izračunamo kako globoko je tam morje. Zvok se ne odbija samo od morskega dnu, ampak se lahko tudi od ladij, podmornic, ribjih jat in drugih predmetov pod vodo, kar omogoča, da ugotovijo njihovo lego
Ladja m vlačilec sta bila daleč n» odprtem morju Tihega oceana, da bi meritve čim manj motih odmevi od obale in dnu. Mimogrede »o proučevali tudi biologijo morja, valovanje vodne površine, tokove in drugo Neobičajna konstrukcija je za vse to ze.o ugodna, saj je plavajoči laboratorij tudi zelo stabilen in »e niti na razburkanem morju ne ziblje.
Ko so meritve na enem mestu opravljene, iztisnejo s pomočjo stisnjenega zraka vodo Az spodnjih prostorov cevi (n ladja se povrne zopet v normalni položaj. Da se ne bi pri tej ope raciji ladja prevrnila, Je vzdolž cevi več Jeset ton težka kobilica iz betona. «FLIP» privežejo za vlačilec, ki ga odvleče na novo izbrano mesto
B. L.
de v Makedoniji, ter slavni Dra-gutin Dim.trijevič-Apis.
«Orna roka» bo igrala neko vlogo tudi v zvezi s sarajevskim atentatom, pa čeprav je bilo o zvezi med njo in atentatom veliko polemike. Gavrilo Princip, Grabež in neki drugi iz skupine atentatorjev so bili beograjski študenti in imeli neposredne ali posredne zveze z ljudmi iz srbskih organizacij, ki so prav tako težile k osvoboditvi in zedinjenju vseh južnih Slovanov. Ideja o atentatu pa se je rodila v sami Bosni. Ce bi ne bil prišel v Sarajevo Franc Ferdinand, bi se bilo zgodilo kaj drugega, saj Je bilo atentatov že prej, poleg tega je bilo vzdušje tako napeto, potencialnih atentatorjev pa na pretek. Eden od redkih preživelih iz skupine, ki je sodeloval pri atentatu, je rekel;
«Atentat bi bil izvršen tudi brez ..sredstev” iz Srbije Samokrese bi mogli dobiti tudi v Bosni. Dejstvo je. da je bilo razpoloženje glavnega krožka ..Mlade Bosne” za atentat in atentat bi bil prišel sam od sebe, ne le kot maščevanje, pač pa kot psihološka potreba; dati duška v zadušljivem ozračju. 2e zaradi tega drži, da je bil atentat delo vse mladine Bosne. Njegove izvršitve bi ne bil mogel preprečiti nihče od zunaj, podobno kot ni pobuda za atentat prišla od zunaj».
Ta izjava posredno potrjuje, da so sarajevski atentatorji dobili o-rožje od srbskih prijateljev, toda hkrati poudarja, da je bila pobuda domača In da Jc bila Izvršitev atentata izraz teženj same bosanske mladine.
Sam Gavriio Princip je na procesu po atentatu trdil, da si je zamislil atentat še preden se Je zvedelo, da bo Franc Ferdinand prišel v Bosno. Med preiskavo pa se je zvedelo, da se je mislilo na atentat celo proti samemu Časarju Francu Jožefu. Atentat bi izvršili kar na Dunaju. Gotovo pa je, da je bil Franc Ferdinand, kot pobudnik trialističnega programa, najnevarnejši predstavnik dunajskih načrtov na Balkanu.
Znano je, da Je v začetku 1914 Danilo Ilič v svojem mladinskem krožku že začel pripravljati mlade ljudi, ki bi bili pripravljeni na vsakršen atentat in so se v ta namen tudi psihološko pripravljali. Zanimivo pa Je, kako je prišlo do sklepa, de se atentat na Franca Ferdinanda pripravi in izvrši.
Odločilna je bila časopisna vest, ki jo je 17. marca 1914, torej tri mesece pred atentatom, prinesel sarajevski list «Hrvatski dnevnik». Tu je pisalo, da bo sredi poletja obiskal Bosno nadvojvoda Franc Ferdinand, da bi prisostvoval vojaškim vajam To vest Je iz časopisa Izrezal član «Mlade Bosne» Mihajlo Pušara in jo v pismu poslal v Beograd Nedeljku Cabrino-viču, stavcu v državni tiskarni. Cabrinovič Je takoj razumel, kaj to pomeni Zgodovinarji zatrjujejo, da je do prvega sklepa za atentat prišlo, brž ko je Cabrinovič dobil izrezek iz časopisa, Cabrinovič pa je takoj poiskal Gavrila Principa v kavarni «Zirovni vljenac» in tu da sta sklenila, da je treba pripraviti atentat. Toda Gavrilo Princip Je podobno vest prebral že v nekem nemškem listu in že sklenil, da bo izvršil atentat. Cabrinovič ga torej ni pridobil z vestjo, ki Jo je dobil v pismu. Princip je na procesu po atentatu rekel: «Dokončni sklep Je padel, ko smo dobili izrezek iz čaposi-sa. Toda že pred tem sem sam v sebi mislil na atentat».
Izrezek iz časopisa Je prišel iz Saraleva brez vsakega priporočila, le kot Informacija, morda kot ti-
ha sugestija. Cabrinovič in Princip sta za atentat angažirala tretjega sodelavca, Trifka Grabeža, dijaka in begunca iz Bosne, ki je živel v Beogradu. In priprave so se začele.
Hkrati pa se je ideja o atentatu rodila tudi v samem Sarajevu. Danilo Ilič, ki še ni vedel za Principov sklep, je sestavil drugo skupino, bolje povedano dve skupini, ki se med seboj nista poznali. V eni sta poleg Iliča bila še Muha-med Bašič in Mihajlo Pušara, drugo skupino pa je po navodilih Iliča sestavil Lazar Djukič in so jo poleg njega sestavljali še Vaša Cu-brilovič, Cvetko Popovič in Ivan Kranjčevič. Tako Principova skupina, kot ti dve so imele namen, izvršiti atentat v Sarajevu, vendar je bil Pušara določen, da strelja na Franca Ferdinanda v Visokem, v kolikor bi v Sarajevu atentat propadel.
Dokler se ni Princip iz Beograda vrnil v Sarajevo, ni vedel za ti dve skupini. Tudi pozneje se skupine med seboj niso poznale, le Princip in Ilič sta vedela za vse, medtem ko so se nekateri člani skupin prvič znašli skupaj šele na nrocesu.
Princip Je prišel v Sarajevo tri tedne pred atentatom. Do tedaj so se on, Cabrilovič in Grabež pripravljali v Beogradu. Najprej je bilo treba nabaviti orOžje. Nekaj samokresov in bomb so dobili s posredovanjem bosenskega emigranta Ciganoviča, ki je orožje dobil od komirskega vojvode Tan-kosiča. V topčiderskem gozdu pri Beogradu so se urili v streljanju in metanju bomb. Ko je prišel čas so vsi trije po različnih poteh prišli v Bosno. Trincip in Grabež sta prinesla s seboj 'tudi orožje za atentat. Na prehodu čez reko Drino so jima orožje pomagali nositi neki kmetje, ki so bili pozneje s Principom in ostalimi sojeni. Nekaj časa so orožje krili v Tuzli pri nekem zaupnem človeku. Ko
je Princip prišel v Sarajevo, sta si z Iličem pojasnila ločeno vodene priprave. Ilič še ni imel orožja. Tri dni pred atentatom je odšel v Tuzlo po orožje, ki ga je tam hranil Princip, in ga prinesel na svoj dom. Orožje je bilo razdeljeno sodelavcem v atentatu večer pred atentatom Franc Ferdinand je prispel v Bosno 24. junija in sicer preko Metkoviča v Dalmaciji. Z njim je bila njegova soproga grofica Sofija Chotek plemenita Hohenberg. Spremljala ju je velika skupina visokih častnikov in funkcionarjev. Vsi so se nastanili v Ilidži pri Sarajevu. Uradno je Franc Ferdinand prišel na orožne vaje, imel pa je tudi politično poslanstvo. Bil je namreč vrhovni inšpektor vojske, hkrati pa je bil tudi bodoči cesar in kralj, ki naj bi na temelju trializma «preuredil» monarhijo. Vojaške vaje na mejah Srbije so morale prestrašiti malo Srbijo, saj je znano, da je bil Franc Ferdinand pripravljen tudi na vojno proti njej, če bi je ne mogel drugače pokoriti.
-.Nadaljevanje sledi)
Tabor nad Vranskim
res ni nič posebnega, razen da imaš tu neomejene možnosti lepih sprehodov po soncu in senci z nabiranjem jagod in borovnic. Ima pa Vransko tudi prijeten kopalni bazen.
Toda Vransko je predvsem posrečeno izhodišče za razne krajše in daljše avtomobilske izlete. Blizu je Šempeter s svojim krasnim rimskim grobiščem; malo naprej je že Celje, ki ima turistu marsikaj pokazati. Iz Celja se popelješ lahko do Laškega in Rimskih toplic, ali pa se napotiš skozi Store, Grobelno, Šmarje v Rogaško Slatino. (Cesta iz Celja v Rogaško Slatino je asfalt-tirana razen na nekih odsekih, kjer bodo verjetno traso drugače izpeljali, toda le kaj toliko časa čakajo!) Po lepi cesti se voziš iz Rogaške Slatine v Poljčane in naprej na glavno cesto proti Mariboru.
Ce ne naštevamo raznih krajev po Savinjski dolini, naj navedemo še možnost izleta v Šoštanj in Velenje ter proti Ravnam. In če kdo hoče, do Dravograda in po Dravski dolini do Maribora. Lahko se pa še zaletiš na Trojane ter v Izlake s termalnim kopališčem in še do Trbovelj.
Končno pa si tu na začetku prelepega izleta v Logarsko dolino. Tudi tu je že do Radmirja zelo lepa cesta. Prelepa Logarska dolina poplača vso jezo med vožnjo po slabi cesti od Radmirja dalje. (Mirno lahko rečemo, da pomeni neodpustljivo nerazumevanje in nepoznavanje prednostnih potreb s strani vseh, ki so bili vse doslej na višji ravni odgovorni za promet, javna dela in turizem, če še v letu 1964 do Logarske doline ni moderne ceste. Koliko težkih milijonov — najlaže zasluženih — je tako šlo mimo’)
Spričo vsega povedanega se nam zdi, da ima Vransko še lepo bodočnost tudi v turizmu. Zlasti ko bo urejen grad pod Taborom, ki je prešel v last podjetja, ki vodi hotel «Slovan». Tu bo zlasti urejeno za bivanje penzionskih gostov m se bo tako znatno povečala številčna sprejemljivost tega lepega kraja v Savinjski dolini.
R. R.
Pogled na Vransko
Radio Trst A
7.00	Koicdar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. pesmi; 11.45 Glasbeno potovanje; 12.15 Po društvih in krožkih; nato Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Cergoli; 17.20 Glasbeni kaleidoskop; 18.00 Italijanščina; 18.15 Umetnost in prire. ditve; 18.30 Koncert; 18.45 Los Espanoles in Hazy Osterwald; 19.16 Lepo pisanje; nato Lahka glasba; 20.00 Šport; 20.30 Včeraj in danes; 21.00 V počastitev spominu Lojza Potokarja: «Sokratovi poslednji dnevi», Igrajo Lojze Potokar in člani radijskega odra. režira B. Baranovič-Bat-tellino.
Trst
12.00	Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.15	Orkester Casamassima; 13.45 Skladbe Ruggera Manne;
14.15	Pesmi Sergia Miniussija; 14.35 Jazz.
Koper
6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.30 in 12.50 Glasba po žeijnh;13 40 Koerblerjeve in Van-dekarieve skladbe; 14.00 Glasha po željah; 14.30 Aktualnosti; 14.40 Melodije; 15.30 Domači odmevi; 16.15 Tretja stran; 18.30 Koncert; i7.4o Zbori iz Latinske Amerike; 18.00 Prenos RL; 1H.00 Ansambel Eddy; 22 15 Orkester The Shadows; 22.40 Ritmi.
ČETRTEK, 25. JUNIJA 1964 Nacionalni program
8.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 Jutranji pozdrav; 9.05 Psihologovo mnenje; 9.45 Popevke; 10.00 Operna antologija; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. pesmi; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Odrska glasba; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Glasbena beležnica; 18.00 Program za najmlajše; 16.30 V diskoteki; 18.10 Organist J. Gruenewald; 18.50 Jazz; 19.30 Drugi polčas nogometne tekme Poljska • Italija; 21.00 Politična tribuna; 22 15 Zagrebški solisti.
II. program
8.00 Jutranja glasba; 8.40 Gigliola Cinquetti; »O0 Ital pentagram; 9.15 Ritmi; 10.40 Nove pesmi; 12.00 Romantično popotovanje; 14.00 Pevci; 14.45 Nove plošče; 15.15 Kolesa in motorji;- 15*35 Koncert v mimaturi, 16-.00 Rap. sodija; 16.35 Srečno pot; 17.35 Mala enciklopedija; 17.45 T. Grossi; «Marco Visconti»; 18.50 Vaši izbranci; 19.50 Tour de France; 20 05 Puccini «Il Tabarro»; 21.05 Filmske novosti; 22.15 Jaz/,
Slovenija
III. program
19.00 Ital. veliki zdravniki; 19.30 Koncert; 30.30 Revija; 20.30 Schubertove skludbe; 21.50 Kino v ogledalu; 22,30 Hindemithove skladbe; 22.45 Priče naše dobe
7.15	Zvcčni kaleidoskop; 8.07 Slov. narodne; 8.25 Ceškoškoslo-vaška glasba; 9.00 Počitniško popotovanje; 9.15 Vesele počitnice;
9.30	Mirk, Bersa, Stanko Premrl Karol Pahor; 10.15 Operni pev. ci; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!;
12.05	Zabavna glasba; 12.25 Jug. pevci; 13.30 Priporočajo vam;
14.05	«Veseli lantje»; 14.20 Zabav. melodije; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Priredbe za klavir;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 Sloviti interpreti: 18.00 Aktualnosti; 18.10 Turistična oddaja;
19.05	Glasbene razglednice- 20.00 Domače pesmi; 21.00 Jurij Souček; 22.15 Jazz; 23.05 Sodobna svetovna glasba.
Ital. televiiijo
18.00	Program za najmlajše;
19.00	Dnevnik; 19 15 Knjižne novosti; 19.45 Kmetijska oddaja; 20.15 Šport; 20.30 Dnevnik; 2100 Politična tribuna; 22.00 Kino danes; 23.00 Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 TV priredba; 22.0,, Sejem sanj-, ob koncu Športne vesti.
Jug. televizija
19.15	Obzornik; 19 30 Poljudnoznanstveni film; 20.00 Dnevnik;
20.30	Propugandna oddaja; 20.45 Glasbena oddaja; 21.45 Včeraj, danes, jutri.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 27,5, najnižja 23.2 ob 19. uri 25 stopinj, zračni tlak 1010.3 stanoviten, vlaga 44 odst., veter vzhodnik severovzhodnik 13 km, nebo 9 desetin paoblačeno. morje mirno, temperatura morja 22,4 stopinje.	Tržaški dnevnik				Danes, ČETRTEK, 25. Junija Hinko Sonc« vzide ob 4.16 In zatone ob 19.59. Dolžina dneva 15.43. Luna vzide ob 20.32 in zatone ob 4.22. Jutri, PETEK, 26. junija Gruda
ŽIVAHNA TISKOVNA KONFERENCA GOSPODARSKEGA ATAŠEJA NA VELESEJMU		IZVAJANJE SKLEPOV SESTANKA NA	PREFEKTURI		j Uprava Slovenskega dijaške-i ga doma v Trstu sporoča star-
Velike in doslej neizkoriščene možnosti gospodarskega sodelovanja med ČSSR in T rstom
Zakaj Trst ni sprejel češkoslovaške ponudbe za tranzit 600 do 700 tisoč ton blaga na leto ? ■ Poziv za ureditev pristaniške organizacije dela in tarif ■ Danes dan Grčije
Včerajšnji dan tržaškega medna- vsako kupčijo. Samo od osebne rodnega velesejma je bil posvečen : pobude, upornosti, sposobnosti in češkoslovaški socialistični republiki | prizadevnosti je odvisno, če se
in je ob tej priložnosti obiskala velesejem kvalificirana češkoslova ška delegacija, ki jo je vodil gospodarski ataše veleposlaništva v Rimu dr Jagomir Balcar, sestavljali pa so jo gospodarski ataše konzulata v Milanu inž. Bohumir Lukaj, inž. Radomir Preček in konzul CSSR v Trstu Pavel Miillar.
Gospodarski ataše dr. Jagomir Bal-cav je imel ob 11. uri na terasi Palače narodov izredno zanimivo tiskovno konferenco, ki je dobila mestoma polemičen ton, saj je češkoslovaški gospodarski predstavnik odkrito in jasno povedal nekaj kritičnih ugotovitev v zvezi s tržaškim pristaniščem in tržaškimi trgovinskimi dejavnostmi.
Dr. Balcar je v uvodnih besedah orisal razvoj italijansko-češkoslova-ike izmenjave, ki v preteklem 1963. letu sicer ni dosegla izrednega zvišanja, kot je bilo to v 1962. letu, vendar pa je narasla za 5 odst., če se ne upošteva izrednih in enkratnih dobav češkoslovaškega sladkorja. Tudi tranzit skozi Trst je lani dosegel 430.000 ton in je torej rezultat zadovoljiv, pri čemer je treba še posebej poudariti, da je dve tretjini tega blaga bilo prepeljanega ladjami z italijansko zastavo.
Perspektive v letošnjem letu so še ugodnejše, o čemer tudi pričajo prvi razpoložljivi podatki. Tako se je v prvih štirih mesecih letošnjega leta trgovska izmenjava med Italijo in CSSR zvišala za okoli 10 odst. in je CSSR prav sedaj nabavila Italiji popolno opremo za jeklarsko podjetje, za kar bodo plačali 6,5 milijard lir. To je prvi tak primer, obstajajo pa še širše možnosti, ki zavise izključno od sposobnosti italijanskih podjetij, ki morajo biti konkurenčna z drugimi podjetji v Evropi. V tej zvezi je gospodarski ataše dejal, da bo v kratkem obiskala Italijo na vabilo instituta za zunanjo trgovino češkoslovaška gospodarska delegacija, ki bo razpravljala o krepitvi trgovinske izmenjave.
Tudi glede tranzita je položaj ugoden, saj je v prvih petih mesecih znašal češkoslovaški tranzit skozi Trst preko 210.000 ton in bo torej verjetno presegel letnih 400.000 ton, kclikor znaša dogovor med češkoslovaškim podjetjem Cehofracht in tržaškimi Javnimi skladišči.
V zvezi s češkoslovaškim tranzitnim prometom skozi tržaško pristanišče je dr. Balcar izrecno podčrtal, da tudi letos ponavlja izjavo, ki jo je podal že na lanski tiskovni konferenci, da želi Trstu, da se razvije ne samo v industrijskem smislu, temveč da tudi okrepi svoje pristaniške dejavnosti. To pa je mogoče samo v primeru, če bo Trst konkurenčen z ostalimi pristanišči Evrope: Hamburgom, Rotterdamom, Reko Gdinjo itd. in to glede organizacije dela v pristanišču, okrepitev pristaniških naprav, kopenskih in pomorskih zvez kot cen pristaniških uslug.
Svoja uvodna izvajanja je gospodarski ataše zaključil z vabilom, da se tržaški gospodarstveniki udeleže pomembnega šestega velesejma, ki bo v Brnu od 6. do 20. septembra in na katerem bodo prikazane možnosti češkoslovaške industrije. Nato je tudi podčrtal, da ima mednarodna trgovina velik pomen, ki se je v preteklosti omejeval na gospodarske učinke in na prispevek za boljše spoznavanje med narodi, sedaj pa je to važen element, da se preneha s hladno vojno in da se ustvarijo pogoji za pomirjenje v svetu.
Po teh uvodnih izvajanjih so prisotni novinarji in tržaški go« spodarstveniki postavili vrsto vprašanj, ki jih lahko razdelimo na dva dela: 1. CSSR in tržaško pristanišče, 2. CSSR in trgovina s Trstom.
Dr. Balcar je glede prvega vprašanja podrobneje orisal razvoj češkoslovaškega prometa skozi Trst in dejal, da smo prešli najbolj neugodno razdobje, ko je na pri-mer znašal leta 1958-59 tranzit CSSR skozi Trst okoli 40.000 ton, kar je naravnost smešno nizka številka. Letos februarja je bila v Trstu delegacija podjetja Cehofracht, ki je imela s seboj predlog, da se promet dvigne na okoli 600-700 tisoč ton na leto. Ta predlog je razumljiv, če pomislimo, da Cehofracht pošlje preko morja skozi razna pristanišča na leto okoli 6-7 milijonov ton blaga. Delegacija je z začudenjem ugotovila, da je Trst pripravljen prevzeti šemo 4CO.OOO ton, za kar so tudi podpisali pogodbo. Sedaj čakajo da do 30. junija Tržačani odgovore, če so pripravljeni prevzeti večje količine, za kar ho treba izpremeniti tudi italijansko-češkoslovaško trgovinsko pogodbo, ki je bila podpisana 18. marca 1964 in ki v plačilnem delu predvideva plačevanje tranzita sko$i Trst v znesku samo 400.000 ton.
Glede vloge Trsta kot posrednika v zunanji trgovini pa je dr. Balcar jasno povedal, da je treba upoštevati izpremenjene okoliščine. V razdobju pred prvo svetovno vojno in delno tudi med obema vojnama je CSSR uvažala surovine, ki jih je kupila v pristaniščih. Sedaj pa imajo trgovske zastopnike v vseh državah, ki surovine izdelujejo in je vloga posrednikov odpadla. Skratka, ne moremo se vrniti v čase Franca Jožefa in vsakdo, ki tako misli ne gre s tokom zgodovine in je vsaka taka diskusija nesmiselna. To pa ne pomeni, da ni mogoče okrepiti trgovinske izmenjave. Trenutno dosega izmenjava med CSSR in Italijo komaj 0,5% celotne zunanje trgovinske izmenjave CSSR, kar je zelo malo, če pomislimo, da znaša industrijska proizvodnja CSSR okoli 2% celotne industrijske proizvodnje sveta.
Med CSSR in Zahodno Nemčijo obstajajo zgodovinsko določeni odnosi, ki .majo nujne posledice tudi za gospodarske stike. Vendar pa so Nemci prisotni v Pragi in v vseh češkoslovaških industrijskih centrih in se uporno bore za
lahko narede dobre kupčije, ki so v obojestransko korist. Dr. Balcar je izrecno podčrtal, da CSSR nima nobenega «strica Sama», ki bi kril izgube in da mora računati z delom lastnih rok in lastnih glav.
Skratka obstojajo ugodno možnosti izmenjave, ki pa jih ni mogoče realizirati samo z enim samim pismom, kot je bil to primer glede nekaterih tržaških podjetij. Prav tako je tudi z udeležbo ČSSR na tržaškem velesejmu. CSSR je pripravljena sodelova.fi na obsežnem milanskem velesejmu, na sejmu v Bariju, v Padovi in v Trstu, v kolikor bo imel resnično mednarodni značaj, nikakor pa ne more sodelovati na okoli petdesetih sejmih, kolikor jih je v Italiji.
Današnji dan bo na velesejmu posvečen Grčiji in bo uprava velesejma priredila ob 13. uri za grške gospodarske predstavnike kosilo, ob 19. Uri pa bo sprejem na velesejmu in ob 20. uri bodo predvajali grške dokumentarne filme. Ob 11. uri bo velesejem obiskal župan Beiruta Emile Bey Yanni. Ob 16.45 bo imel tiskovno konferenco ravnatelj avstrijskega di-žavnega tobačnega podjetja inž. Julius Schram v prostorih avstrijskega tobačnega paviljona. Ob 21. uri bo na velesejmu nastopila na zabavni prireditvi Cooki Mazzetti in drugi izvajalci.
Grški veleposlanik v Rimu Ha-dji Vassiliou je obiskal velesejem v torek in se je posebej zadržal v grškem paviljonu. Veleposlanik se je razgovarjal tudi s predstavniki tržaških oblasti.
^ . ' ’
Med včerajšnjo tiskovno konferenco predstavnika ČSSR dr. Balcar ja
v interesu meščanov in turistov
Zaščita javne varnosti, nočnega miru in javne morale - Strogo nadzorovanje cen v javnih lokalih - V teh dneh so že padle prve globe
Na podlagi sklepov sestanka, ki ga je pred dnevi na prefekturi sklical in mu predsedoval prefekt Mazza, je tržaška kvestura podvze-la vrsto ukrepov v prid meščanov in tujih turistov, ki so z nastopom poletja preplavili naše kraje. Predvsem je kvestura povečala in zboljšala varnostne usluge r.a tistih sektorjih, ki pridejo predvsem v poštev v interesu meščanov in tujih turistov.
Organi javne varnosti bodo posvetili vso pažnjo sledečim sektorjem:
I) Zaščita javne varnosti z izboljšanjem in pomnožitvijo policijskih patrulj, še posebno nočnih, ki bodo s pomočjo policijskih avtomobilov z radijskim oddajnikom predvsem patruljirale v tistih krajih, ki jih obiskujejo turisti. Patrulje bodo tudi ščitile interese meščanov s tem, da bodo skušale preprečiti vse poskuse tatvin motornih vozil ter s pomočjo maskiranih avtomobilov skušale prijeti tatiče in avtomobilske miši. V fia-šem mestu in na ozemlju bodo patrulje tudi postavile premične Cestne bloke za kontrolo dokumentov
liiiliiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiit
OBČNI ZBOR ZDRUŽENIH JADRANSKIH LADJEDELNIC
Obračun CRDA za leto 1963 izkazuje nad 690 milijonov iir primanjkljaja
Poročilo ugotavlja nadaljnje poslabšanje konkurenčne sposobnosti ladjedelnic in nazadovanje njih dejavnosti
Pod predsedstvom dr. inž. Guida Vignuzzija je bil včeraj občni zbor delničarjev Združenih jadranskih ladjedelnic. Občni zbor je o-dobril obračun za leto 1963 z datumom 31.12.1963, ki izkazuje 690.235.911 lir primanjkljaja in je sklenil, da se vsak sklep v zvezi s kritjem izgube prenese na prihodnji občni zbor.
V premoženjskem stanju predstavljajo aktivo dela za vrednost 112.616 milijonov lir in tehnične nepremičnine v vrednosti 43.961 milijonov lir, pasdvo pa industrij-
Nujno obvestilo staršem in dijakom!
Opozarjamo vse starše in prizadete dijake na razpis uprave Dijaškega doma za tečaj za popravne izpite. Pozi-varno vse, ki se nameravajo prijaviti v tečaj, da to store še ta teden. Ce ne prejme uprava pravočasno zadostnega števila prijav bo tečaj odpovedala. Zamudniki bodo na ta način v svojo škodo onemogočili tečaj.
Gospodarstveniki ČSSR v koprski luki
Koprsko pristanišče sta včeraj dopoldne obiskala gospodarski svetnik češkoslovaškega veleposlaništva v Beogradu Miloslav Do-sedla in predstavnik podjetja za pomorske gradnje Cehofracht tir.
Martin Vyšny. Razgovarjala sla se z ravnateljem pristanišča Danilom Petrinjo, z ravnateljem transportnega podjetja Dorkom Vovkom in s tajnikom okrajne gospodarske zbornice Črtomirjem Kolencem o možnostih povečanja tranzita skozi koprsko pristanišče.
Vsekakor je tranzit ena vedno pomembnejših dejavnosti pristanišča, sai znaša tovrstni promet letos že nad 60.000 ton, kar je več kot lani vse leto. Prav Češkoslovaška in Madžarska pa sta med glavnimi interesenti za tranzit. Češkoslovaški ustrezajo razni pogoji, kot so cene, kvaliteta uslug, ekspeditivnost itd., vendar bo interes še bolj narasel, ko bo Koper neposredno povezan z železnico.
S tem bodo namreč odpadle tudi razne težave pri kategorizaciji blaga.
imiiliuiiiliuiuiiimiiiiMMiiiiHiuiiiiiiiiiimiimiiiimiiiMmiiimiiiMiniiiwiiiMiiHmiiiiiiiiuromiiiiilHiTO
SINOČI NA KOLONKOVCU
Ponoven sestanek vrtnarjev zaradi Pieraccinijevega odloka
Sestanka so se udeležili tudi nekateri občinski svetovalci in predstavniki društva «Pravnik»
Sinoči je bil v dvorani gostilne da se je treba proti temu boriti. Danes se bodo v Rimu sestala tajništva vseh treh sindikalnih organizacij ko vinarjev ter določila stavkovno borbo kovinarjev za prihodnji teden.
• • •
Sindikati uslužbencev Javnih skladišč so napovedali novo stavko, ki se Je pričela včeraj ob 11. uri, tako da so delali komaj tri ure, to je od 8. do 11. ure. Stavki so se kot običajno pridružili tudi pristaniški delavci.
• • •
Danes pa se je pričela dvodnevna stavka delavcev v kamnolomih, katerim odrekajo delodajalci sklenitev nove delovne pogodbe. Stavka je enotna ln vsedržavna.
Dobitki na velesejmu
Včeraj so bili na velesejmu izžrebani naslednji dobitki. 1. Potovanje v Salzburg in Monakovo cd 19. do 24. septembra Armando Novi, Ul. Schiapparelli 60, 2. likalnik Philips Tullio Di Giovanni, Ulica Ghirlandaio 13, 3. Torba z raznimi živili Giordana Stuparich, Ul. Monte Cengio 19, 4. Publikacija «Venezia Giulia e Friuli» Giorgio Meriggioli, Ul. dell’Eremo 150, 5. Zbirka Lidia Ricci, Ul. S. Zenone 11, 6. 20 kg riža Marisa Ghez. Ul. Ponzianino 1
Sorda na Kolonkovcu sestanek, ki sta ga organizirala Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov in katerega so se udeležili predstavniki društva «Pravnik», nekateri občinski svetovalci ter številni vrtnarji. Predsednik Zveze malih posestnikov Valentin Švab je pozdravil navzoče, tajnik Mario Grbec pa se Je zahvalil društvu «Pravnik», občinskim svetovalcem in Primorskemu dnevniku, ki podpirajo borbo prizadetih vrtnarjev. Za njim je tajnik Kmečke zveze Lucijan Vouk pojasnil sedanje stanje ter navedel delo, ki sta ga od zadnjega sestanka opravili Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov. S pomočjo Vsedržavne kmečke zveze sta posredovali pri ministru Pierac-ciniju, protestno pismo pa sta poslali omenjenemu ministru, predsedniku republike, ministru za kmetijstvo itd.
Nato je doktor Bitežnik v imenu «Pravnika» obrazložil zadevne zakonske predpise ln ugotovitve, do katerih je omenjeno društvo prišlo po skrbni proučitvi zadeve. Zal ni nobene pravne poti, da bi se lahko uspešno uprli dekretu ministra Pie-ruccinija. Sledila je zanimiva in živahna diskusija, v katero so posegli občinski svetovalci, odvetniki, predstavniki strokovnih organizacij (metov in vrtnarjev, ki so izrazili svoje ogorčenje ter odločno voljo, da bodo branili svoje interese in obstoj vrtnarstva.
Kakor smo že poročali, bo občinski svet spet razpravljal o tem vprašanju na svoji seji v petek.
Stavke v železarni v pristanišču in v kamnolomih
Včeraj Je bila v škedenjski železarni druga celodnevna stavka delavcev, ki sta Jo proglasila oba sindikata. Delavci so stavkali stoodstotno, uradniki pa le v manjšem številu. V petek bo nova stavka v železarni. Sinoči Je bila na sedežu HOM skupščina kovinarjev, ki so razpravljali o proizvodnih nagradah v podjetjih IRI ter o negativnem stališču teh podjetij, ki vodijo ofenzivo proti uresničenju teh nagrad in proti sindikatom. Zato so poudarili,
ske amortizacije za 26.207 milijonov lir.
Poročilo o obračunu, ki govori o položaju ladjedelništva v Italiji, ugotavlja, da se je njegova že tako šibka konkurenčna sposobnost še poslabšala zaradi podražitve del v zvezi z vstopom v veljavo kolektivne pogodbe za pomorsko industrijo, ki je bila sklenjena 23. oktobra 1962 in zaradi stalnega naraščanja draginjske doklade, kateri ni odgovarjal vzporedni porast produktivnosti. Ta neugodni položaj bo mogoče premagati samo s takojšnjimi primernimi vladnimi ukreni, ki bodo dovolili nakazilo pomoči ladjedelnicam tudi po juniju 1964 pod pogojem, da bo e-ventuelnim podražitvam del vzporedno sledila tudi povečana produktivnost.
Ob koncu leta 1963 se je dejavnost v ladjedelnicah znatno zmanjšala v primerjavi s prejšnjim letom in je obsegala 14 trgovskih ladij za skupnih 305.350 ton. Oddelek za izdelke v plastični masi, ki je izdelal obsežen program proizvodnje, je resno ogrožen zaradi vstopa v veljavo najnovejših davčnih obtežitev, ki so se pridružile že tako znatnim davčnim pritiskom, ki bremeni športne motorne čolne. Tudi na mehaničnem sektorju kot na pomorskem, s katerim je tesno povezan, se je dejavnost znatno zmanjšala. Isto velja glede delavnic za mostove in žerjave. Ob koncu leta 1963 je bilo v Združenih ladjedelnicah zaposlenih 9.943 oseb, zaradi stavk pa je bilo izgubljenih 367.000 ur v primerjavi z nad 500.000 urami v letu 1962.
Občni zbor je nato imenoval člane upravnega sveta, v katerem so: dr. ing. Giuseppe Carnevale, dr. Bruno Chientarolli, dr. ing. Arnoldo Fogagnolo, dr: inž. Carlo Gaggia, dr. Ermanno Guani, dr. Alberto Savona, dr. Aldo Serangelli, dr. inž. Marcello Spaccini, poslanec odv. Giorgio Tupini, dr. inž. Guido Vignuzzi ln dr. Ubaldo Zoboli. Za predsednika upravnega sveta je bil izvoljen inž. Vignuzzi, za u-pravnega delegata pa je bil potrjen inž. Carnevale. V Izvršni odbor so bili izvoljeni: inž. Vignuzzi, inž. Carnevale, inž. Fogagnolo, dr. Guani in dr. Savona.
Vabljiv in občudovanja vreden je bil tudi kotiček otrok otroškega vrtca. Umetniško so bili izdelani rižem mozaiki in mozaiki :z kamenčkov in še cela vrsta drugih izdelkov iz raznih snovi. Tudi grafičnih izdelkov ni manjkalo.
Razstava je bila dobro obiskana. Ogledali so si jo tudi zastopniki šolskih oblasti in za župana prof. dr. Rornano Redento, svetovalec za šolstvo tržaške občine. Ob tej priliki si je ogledal tudi šolske prostore, Učenci posameznih razredov so gostu	tudi zapeli.	Za
Trčenje vespe z motorjem
V Ul. Campanelle v bližini stavbe št. 195 je včeraj popoldne prišlo do trčenja motorja z vespo. Z motorjem TS 24783 se je vračal proti domu 51-letni tiskar Egidio Soppani iz Ul. Dell’Acqua 14, pred omenjeno stavbo pa je trčil v vespo TS 33470, ki jo je iz nasprotne smeri privozil 27-letni mehanik Lucio Babici iz Ul. Dell'Acqua 12. Zaradi trčenja sta se oba motorista prevrnila, najhuje pa se je poškodoval Babici, ki se je ranil po zatilju, levi roki in si zlomil levi gleženj. Oba ponesrečenca so v bolnišnico prepeljali z avtom RK. Babicija so sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja od 20 do 30 dni, Soppaniju pa so nudili prvo pomoč zaradi udarca pod levo lopatico ter verjetnega zloma prvega levega rebra Zdraviti se bo moral od 5 do 20 dni,
n-i
j«
Šolski razstavi pri Sv. Ivanu in v tiar ko vi ja h
«Šolska razstava ročnih del svetoivanski osnovni šoli se zaključila 22. t. m.
Učenci so razstavili ročna dela, ki so jih naredili med šolskim letom. Deklice so razstavile prte, prtičke, rjuhe pregrinjala, zavese, blazine, dopolnjene v ornamentih t> različnih ubodih v ujemajočih se barvah sukanca in volnenih niti. Prav umetniško so bile izdelane preproge. K tem so se uvrstili tudi dečki in pokazali, da se tudi moškim prilega včasih raba igle. Privlačne so bile slike t> okvirjih, izdelane v prelivajočih se barvah volne. Na splošno so bili ost izdelki izdelani o praktične namene. Pomembni so bili tudi razni stenski obeski, izdelki učencev nižjih razredoo. Risbe m drugi izdelki so dopolnjevali razstavo o skupno celoto. Razni okraski, kakor ogrlice, podstavki, izdelani iz različnih preprostih snovi so bili dokaz, da se ob dobri polji otroku lahko po. maga do samostojnosti tudi z zelo skromnimi stroški Dobra volja in iznadljivott vzgojitelja najdeta za otroka vedno in povsod primerno in uspešno negovanje čuta do samostojnosti, lepote m okusa ter ljubezen do ustvarjanja ali dela.
LINEA, Ulica Carducci, 4
IMEC:	KRASNO PERILO! Barve
različnih nians poletne svetlobe in mladostni spoj, ki se stopnjujejo. Gospa, ki ve kaj hoče, bo našla svoje osebno perilo pri LINEA, Ulica Carducci, 4 Trst. Osebje govori v slovenščini, hrvaščini, angleščini ln nemščini.
Naše čitatelje in vse poslušalce Radia Trst A opozarjamo na današnjo oddajo ob 21. uri, ko bodo člani radijskega odra s pred dnevi umrlim prvakom ljubljanske Drame Lojzetom Potokarjem v glavni vlogi, v registriranem posnetku predvajali dramo «Sokratovi poslednji dnevi» v režiji Batellino-Baranovlčeve.
Pred igro bo krajše predavanje v počastitev spomina velikega slovenskega gledališkega igralca Lojzeta Potokarja.
sprejem se je otrokom zahvalil, čestital učiteljstvu za dosežene u-spehe in vsem želel vesele počitnice.
Tudi na barkovljanski osnovni šoli je bil obisk razstave razveseljiv. Starši otrok, prijatelji in znanci so z zanimanjem ocenjevali lepe izdelke. Razveseljiv je bil uspeh, ki so ga otroci pokazali v lično izdelanih ročnih delih.
Predvsem je oko gledalca opazilo točnost in čistočo vsega razstavljenega. Izdelki so deloma dopolnjevali praktično stran in zahteve učnega načrta.
Čitljivo so bili izdelani zemljepisni izdelki. Zenski izdelki: prti, blazine brez izjeme, so pokazali skrb, pazljioost in pozornost o-trok. Okusno izbrani so bili izdelki dečkov ,razni okraski deklic in dečkov. Tudi iz razstavljenih risb je bila razvidna skrb in samostojnost otroka.
Vse, kar so dekliške ali deške ročice, ob nasvetih in naukih požrtvovalnega učiteljstva med šolskim letom dogradile, prav vse je dovršeno in uporabno.
Vsem otrokom in učiteljstvu čestitamo in želimo, da bi se tudi v bodoče zavedali vseh dolžnosti, ki jih šola zahteva za oblikovanje otroške duše do samoustvarjanja, do medsebojnega spoštovanja in ljubezni do domačega ognjišča.
Lastnik listka it. 9995 tržaške
občinske umetnostne galerije Je bil izžreban za nagrado. Prejme sliko slikarja Renata Ariosija, ki jo lahko prevzame v občinski palači v sobi št. 124.
in motornih vozil.
2)	Zaščita javnega miru. Meščani se predvsem v poletnih mesecih pritožujejo, da posebno ponoči ni miru. Podobne pritožbe so izrazili tudi turisti, ki so si ustvarili že svoje mnenje o hrupnosti italijanskih mest. Zato je kvestura v sodelovanju z agenti cestne policije in mestnih stražnikov uvedla posebno službo za preprečitev motenja nočnega miru. V tem smislu bodo policijski organi stalno nadzorovali vse tiste ceste, kjer se odvija največji promet, ter pregledali vsa tista vozila, ki nimajo predpisanih glušnikov. Kršilci zakona bodo kaznovani in bodo morali Peljati svoja vozila na pregled na inšpektorat za motorizacijo.
Na omenjenem sestanku na prefekturi so odločili, da je prepovedana postavitev zvočnikov na odprte prostore javnih lokalov, plesnih dvoran in zabavišč. V notranjosti prostorov so zvočniki dovoljeni do 23. ure zvečer, toda zvočniki morajo biti majhne voltaže in obrnjeni navzdol, da je glas osredotočen na omejen prostor. Po 24. uri bodisi na odprtem, bodisi na zaprtem prostoru, je prepovedana raba zvočnikov, orkestralni ansambli pa ne bodo smeli uporabljati baterije, bobnov in trobent. Vse plesne zabave se ne smejo zavleči preko dveh ponoči.
3)	Zaščita morale. Na tem sektorju je predvsem angažirana ženska policija ter turistična policija, ki bo opravljala preventivno službo posebno v bližini campingov in kopališč.
4)	Zaščita cen. Na podlagi pre-fekturnega navodila, bosta Pokrajinska turistična ustanova in ieto-viščarska in turistična ustanova sporazumno z lastniki restavracij uvedli takoimenovani «turistični jedilnik» za finsko ceno. Jedilnik bodo morali lastniki restavracij in gostiln postaviti na vidno mesto ter ga pripisati na običajen jedilni list. Označene pa bodo morale biti jedi in pijače ter cena v kateri bo vključena postrežnina priprava mize in razne takse, da bo turist vedel koliko mora plačati za kosilo.
Pod stalno kontrolo bodo tudi vsi nočni lokali in nočni plesni lokali, z namenom, da se preprečijo razni poviški cen ter y zaščito obiskovalca, da ne bodo lastniki od njega zahtevali plačilo za navadne likerje kot za renomira-ne likerje. Vsi prekrški bodo kaznovanj z globami, pri hujših prestopkih pa tudi z zaporo lokala.
_ 5) Policijske oblasti bodo posvetile tudi posebno pažnjo kramarjem s spominki, ki večkrat nadlegujejo meščane in posebno turiste. Kaznovani pa bodo tudi tisti, ki vabijo turiste v razne trgovine, prosjaki in cigani;
Kvestura vsak dan bolj izpopolnjuje omenjene policijske službe. V cedei jo ponoči je v našem mestu začela krožiti posebna policijska patrulja, kateri poveljuje častnik. Patrulja dela v sodelovanju s patruljami mestnih stražnikov na motorjih in z agenti cestne policije. Vsi policisti imajo v dotaciji fonometer za merjenje ropota izpušnih cevi in motorjev.
Samo v nedeljo so posebne patrulje kontrolirale 67 motornih vozil. 19 lastnikov vozil pa je moralo plačati globo zaradi nepravilnega delovanja zavor, nedovoljenega ropota, nepravilnega delova-nja električne napeljave in podobno. Nekateri lastniki so globo placali takoj, pri drugih pa so policisti napravili zapisnik,
^Policijske oblasti pozivajo me-scane, naj nemudoma prijavijo vse Kršilce nočnega miru, posebno brezvestne motoriste, ki ponoči divjajo z odprtimi izpušnimi cevmi po mestnih ulicah. Dovolj je telefonirati na štev. 223 in po možnost! povedati številko evidenčne tablice motorja ali avta.
nadnega sunka ie Benicheva pa dia v filobusu ter pri padcu s hrbtom udarila v naslonjalo s-o-la. Pobila se je po levi rami, kolenih in si verjetno poškodovala levo lopatico. Ponesrečenko so z avtom RK prepeljali v bolnišnico ter jo pridržali na ortopedskem oddelku, kjer se bo morala zdraviti od 15 do 30 dni.
SOLSKE RAZSTAVE IN PRIREDITVE
Osnovna šola v Ul. Donadoral bo imela razstavo v soboto 27. t.m. od 9. do 12. Vljudno vabimo starše in prijatelje mladine!
Šolske razstave na šolah svetoivan-skega didaktičnega okrožja bodo v
naslednjih dneh:	Osnovna šoIa v
Rojanu: 27. in 28. junija od 9. do 13 ure. Osnovna šola na Katinari-28 in 29, junija od 9. do 12. in od 15. do 18. ure.
Nalezljive bolezni
V času od 11. do 20. t. m. so na področju tržaške občine prijavili naslednje število nalezljivih obolenj; davica I, škrlatinka 26, tifo-idna mrzlica 2, ošpice 53, norice 27, oslovski kašelj 10, vnetje pri-ušne slinavke 9, rdečke 7, infektivno vnetje jeter 1 (izven občine).
V filobusu je padla
52-letna delavka Bruna Benich por. Migliorini iz Ul, Ghirlandaio 5 se je včeraj peljala v filobusu proge št. 5 proti domu. Ko je šofer filobusa privozil do vogala u-lic Conti in Matteotti, je moral nenadoma zavreti tež;ko vozilo, da bi se izognil trčenju. Zaradi re-
itiiiiiiMiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiaai
NEZNANI TATOVI V STANOVANJU
Izpod žimnice so odnesli čedno vsoto 400.000 lir
V stanovanje so se verjetno splazili skozi priprto kuhinjsko okno
Neznani tatovi so predvčerajšnjim popoldne izkoristili okoliščino, da je bilo stanovanje 50-letne-a Luigija Pelusa iz Ul. Brigata lasale 167 prazno in v presledku tričetrt ure ukradli okrog 400.000 lir, ki jih je Peluso hranil pod žimnico.
Predvčerajšnjim popoldne se je Peluso zglasil na komisariatu pri Sv. Soboti in povedal, da so njegovo stanovanje obiskali tatovi. Zelo verjetno so se neznanci povzpeli v stanovanje skozi kuhinjsko okno, katerega je Peluso pustil priprtega preden je šel z doma. Neznanci so odšli naravnost v spalnico ter prevrgli vse kote, pod žimnico pa so našli kar so iskali. Pobrali so denar, pustili pa so zlate predmete, ki jih je lastnik hranil v omarah in nato ne-
moteno zapustili stanovanje ter oddaljili akozi okno, ki je sii
se sicer
tri metre nad dvoriščem, je pa z lahkoto dosegljivo, ker stoji pod oknom kurnik.
Agenti so uvedli preiskavo, da bi izsledili neznance.
Redni davčni seznami
Od 26. do 30. t. m. od 9. do 12. ure so na občinskem oddelku za takse in pristojbine na Trgu Granatieri 2/III. izobešeni seznami rednih občinskih davkoplačevalcev I. serije za leto 1964 in prejšnja leta. Po tem roku bo davek začel izterjevati davčni izterjevalec. Po preteku določenega roka bo davkarija poskrbela za prisilno izterjatev. Proti vpisu v sezname je možna pritožba v roku t mesecev od zadnjega dnava Javne objave.
Razna obvestila
OBČNI ZBOR GLASBENE MATICE
Upravni odbor sklicuje redni letni občni zbor Glasbene Matice za 2. julij t.l ob 20. uri v društve. nih prostorih v Ulici Ruggero Manra, 29.
Slovensko planinsko društvo priredi dvodnevni izlet 28. in 29. junija na Pokljuko z vzponom na Tosc. — Vpisovanje v Ulici Geppa v uradnih urah.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 24. junija 1964 se Je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 9 oseb.
UMRLI SO: 82-letoa Antonia Piščanec vd. Piscanec, 52-letni Giovanni Vardabasso, 84-letni Giovanni Krai-nc,
AVSTRALCI, ITALOAVSTRALCI, A-
meričani, Angleži, Portugalci, Spanci. Francozi, Švicarji, Nemci, Holandci, Danci, Norvežani, Eskimi, ki prihajajo v Italijo, bi se takoj poročili z Italijankami. Pisati dopisnico (ali razglednico) na naslov Club «Eureka» casella 5013, Roma.
AUSTRALIANI, ltaloaustrallanl, A-
mericani, Inglesi, Portoghesi, Spagnoli, Francesi, Svizzeri, Germanici, O-landesl, Danesi, Norvegesi, Esquimesi, venendo In Italia, sposerebbero sollecitamente italiane. Raccomandasi scrivere su cartolina postale (o illustrata) al Club «Eureka»: Casella 5013, Roma.
82-letni Pietro Petronio, 85-letna Emma Pischiianz, 80-letna Ida Argenti por. Favento, 82-letni Marco Valen-tinuzzi, 70-letoi Rodolfo Bizjak, 83-letna Anna Emili.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN <22. — 2*.)
Crevato, Ul. Roma 15, INAM Al Cammello, Drevored XX. septembra 4, Alla Maddalena, Ul. deUTstrla 43, dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2, dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14, Pizzul-Cignola, Korzo Italia 14. Prendini, Ul. T. Vecellio 24, Serravano, Trg. Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
(22. — 21.)
Crevato, Ul. Roma 15, INAM Al Cammello, Drevored XX. septembra 4, Alla Maddalena, Ul. deUTstrla 43, dr Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2.
Preden greste na dopust se naročite na
PRIMORSKI DNEVNIK
Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstvo
15-dnevna naročnina L 500.—
šem dijakov, ki imajo popravne izpite, da se bo tudi letos vršil
TEČAJ
ZA POPRAVNE IZPITE
Kakor vsako leto, bo tudi letos tečaj od 1. do vključno 31. avgusta.
Doslej je bil tečaj prirejen samo za nižješolce; LETOS PA SPREJEMAMO V TEČAJ TUDI VISJESOLCE.
Ker se bo tečaj vršil le ob zadostnem številu prijav in vzamejo priprave precej časa, prosimo vse one, ki so se odločili, da vpišejo svojega otroka v tečaj, da ga prijavijo še ta mesec, t. j. do 30. junija. Za male maturante je rok za prijavo podaljšan na TRI dni po objavi izidov mature.
Prijave sprejema uprava Dijaškega doma v Ulici Ginnastica 72 (ali Campo S. Luigi 11) vsak delavnik od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure.
Tam dobite tudi vsa podrobna pojasnila.
Uprava
Slovenskega dijaškega dom* v Trstu
Danes; v MIRAMARU predstava
«Luči -im zvoki». Ob 21. in-ob 22.15
uri v italijanščini «Massimiliano e
Carlotta». Vozijo avtobusi s Trga
Goldoni.
• * •
Nazionale 16.00 «Dorane Inquiete». Robert Stank. Prepovedano mladini.
Arcobaleno 16.00 «Massacro al grande canyon». Technicolor. John Mi-tchum.
Excelsior 16.00 «La più allegra avventura». Technicolor.
Fenice 16.00 «Fuoco verde». Technicolor.
Grattacielo 16.30 «Il cucciolo». Technicolor. Gregory Peck.
Alabarda 16.30 «Billy Kjidd, furia selvaggia». Paul Newmann, Llta Milan.
Filodrammatico 16.30- «Sexy proibitissimo». Technicolor. Prepovedano
mladini.
Aurora 16.30	«T4-T8, Europa in
fiamme».
Cristallo 16.30 «Testa o croce».
Capito! 16.30 «Una lacrima sui viso». Bobby Solo.
Garibaldi 16.00 «Sexy al neon bis». Technicolor. Prepovedano mladini.
Impero 16.30 «Compagnia di codardi».
Moderno 16.30 «Rifili a Tokyo». Pre-ipovedano mladini. Zadnji dan.
Astra. 16.30 «Totò e Poppino divisi a Berlino».
Vittorio Veneto 16.45 «la rimpatriata». Walter Chiari.
Astoria. Danes počitek.
Abbazia 16.00 «Totò contro 14». Totò, Poppino De Filippo, Aldo Fabrizt.
Ideale 16.30 «Horor». Prepovedano mladini.
Marconi 16.30 «L'Isola della violen. za». Technicolor. James Mason.
KINO NA PROSTEM
Marconi 20.15 «L’isola della violenza». Technicolor James Mason
Paradiso 20.15 «PER SOLDI O PER AMORE». Technicolor. K. Douglas.
Mali oglasi
PODI in pokrivala Za pode, prepro ge In sintetične preproge za hodniki Iz plastike, gume, Moquette In Me raklon. Beneške zavese po meri, za stori, Cinz lavatex, prevleke Iz Plastike. A.R.P. ITALPLAST — Tri Ospedale št. 6, Tel. 93-919.
PSICEKf kodrast bela — črne barvi
— se odziva na ime «Riki» se je iz-Rubil na Proseku: Nagrada najditelju Telefonirati na ENPA tel. 30-334 oč 10. do 12. in od 16. do 19 ure
Darovi in prispevki
Ob drugi obletnici smrti Eme Škerlj darujejo otroci 2.000 lir za Dijaško Matico.
CINE FOTOMATERIALE
ŠEGUL IN
Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361
vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo.
Hvala i
TRGOVINA ČEVLJEV
ZA POLETNO SEZONO ELEGANTNI MODERNI UDOBNI ČEVLJI
ALTA MODA
vlv.U.V.V. "i:::iiii:i::i!::HI!:::!ii!:ii!iili:ii!tt
I
VIA GALLINA 3 :!;
H!i::!!8!!!!!!mimfim!H!:!!!i!!i!!»H!::iiiin!Sn
Popolna avtomobilska služba
Special GARAGE
•	PRALNA DELAVNICA
•	MEHANIČNA DELAVNICA	TRST
•	ELEKTRIČNA DELA	Rotonda del Boschetto 3/1
•	POPRAVLJANJE KAROSERIJE (nasproti črpalke" ToUH)
4
ITALIJANSKA BIENALA 0R00NIH STROJEV
Milansko
4.
vclesejcmsko razstavišče - 11. oktobra 1964
re specializirane razstave se bodo udeležili tovarnarji, agenti, zastopniki	in trgovci
orodnih atrojev ter izdelkov podobnih mehaničnih strok.	Vljudno	so vabljeni	tudi
tuji obiskovalci,	ki bodo	imeli	prost	vstop
proti predložitvi	potnega	lista.
Obrnite se na UČIMO
Corao Matteotti 11, Milano Telet. 7(10-187 — 700-353
/7 TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Svojemu gospodarju je ukradel denar in razne dragocenosti
Oba, tata in kupca ukradenega blaga, je tržaško sodišče obsodilo na zaporno in denarno kazen ■ Nepošten parketar
Pred kazenskim sodiščem (predsednik Pazio, tožilec Ballarmi, zapisnikar De Paoli, obramba Poillucci in Vallaštro) sta se zagovarjala 19-letni Bruno Furlan iz Ul. Sorgente 9 in 35-letni Osvaldo Martini iz Ul. Scussa 3. Furlana, ki Je bil obtožen tatvine denarja in raznih dragocenih predmetov, so karabinjerji aretirali 8. aprila letos, Martinija pa, ki je odkupil ukradene predmete, 18. a-prila.
Mladi Furlan je živel za časa tatvine v Bologni, kjer je bil zaposlen v nekem baru. Stanoval je pri Leo-neju Borsarija, ki je z mladeničem ravnal kot s svojim sinom. To družinsko vzdušje pa ni vzbudilo v Furlanu sinovskih čustev. Zgodilo se le prav nasprotno: ko je opazil, da hrani njegov gostitelj v spalnici večjo vsoto denarja v gotovini (110 tisoč lir), zlatnino in razni nakit, filmsko snemalno kamero ter 6 tranzistorskih sprejemnikov, je sklenil, da se polasti denarja in vseh predmetov. Pri izvajanju svojega tatinskega načrta ni seveda naletel na nobeno zapreko, saj je imel prost dostop do omare, kjer je Borsari hranil denar in dragocenosti, ki so bile vredne okoli 1 milijon lir.
13. marca je mladenič izvedel svoj načrt. Takoj potem se je skupaj z nekim gostom bara, v katerem je delal, odpeljal z avtom v Trst, kjer je začel razsipno živeti. Najprej je seveda potrošil denar v gotovini, nato pa je prodal dragocenosti.
Borsari je medtem prijavil tatvino karabinjerjem v Bologni. Ker je bilo očitno, da jo je zagrešil prav Furlan, so posegli vmes tudi tržaški karabinjerji. Po daljšem času se jim je posrečilo, da so aretirali mladeniča. Ta je spočetka trdil, da
0	tatvini sploh r.e ve nič. Pozneje pa se je toliko omehčal, da je priznal svojo krivdo, toda še dolgo je uporno izjavljal, da je dragocenosti in aparate odvrgel med vožnjo proti Trstu Končno se je pa le udal ter povedal, da je dragocenosti prodal Osvaldu Martiniju (ki je zelo znan po svoji tihotapski preteklosti in je bil tudi že kaznovan zaradi podobnih prekrškov). Karabinjerji so začeli takoj zasledovati slovitega tihotapca in že nekaj dni potem so ga spravili ' za zapahe. Martini pa ni na zaslišanjih nikoli klonil. Vedno le trdovratno odbijal obtožbe ier priznal samo, da je poznal mladeniča po videzu, a da 'e ni nikoli spuščal z njim v kupčije Dragocenosti pa sploh ni nikoli videl.
Furlanove izpovedi pa so bile zelo natančne. Mladenič je povedal, da je prodal dragocenosti in aparate na vogalu Ulic Trento in Gaiatti. Martini mu je izročil 90.000 lir in nato so odšli v razne nočne lokale. Sam Furlan je rlačal za pijačo in jedačo okoli 50.000 lir Naslednjo noč je prespal v nekem tržaškem hotelu skupaj z neko žensko, kateri je dal 15.000 lir.
Tudi na obravnavi je Furlan potrdil zadnjo izpoved, Martini Je vztrajal s svoje strani, da je popolnoma nedolžen. Javni tožilec je zahteval za Furlana 1 leto in 4 mesece zapora ter 32.000 lir globe, a za Martinija 1 leto zapora in 30.000 lir globe.
Martinijev zagovornik Je menil, da bi morali sodniki oprostiti njegovega varovanca s popolno formulo. Odv. Vallaštro pa, ki Je zagovarjal Furlana, je prosil sodnike, naj prisodijo njegovemu varovancu najnižjo kazen ter naj upoštevajo vse olajševalne okoliščine.
Sodniki so obsodili mladeniča na
1	leto zapora in na 80.000 lir globe, a Martinija na 9 mesecev zapora ter na 60.000 lir globe.
Pred istimi sodniki se je moral zagovarjati tudi 24-letni Ermane Tont iz Ul. Matteotti 9, ki je bil obtožen, da je ukradel denarnico s 30.000 lirami. Sodniki so ga spoznali za krivega ter so £a obsodili na 1 mesec in 15 dni zapora ter na 30,000 lir globe. Javni tožilec je zahteval s svoje strani 3 mesece zapora In 24.000 lir globe. Obtožencev zagovornik pa je menil, da bi sodniki morali priznati njegovemu varovancu vse
olajševalne okoliščine ter ga obsoditi na najnižjo kazen.
Tont je parketar po poklicu ter je bil dalj časa uslužben pri podjetju Nicole Arrellina. Pred dobrim tednom (bilo je točno 17. t.m.) ga je mojster poslal na stanovanje uradnika Giuseppa Fe-licianija v Ul. Raffineria 9, Mladenič je pridno opravljal svoje delo (zaupano mu je bilo struženje parketa na hodniku), toda zla usoda je hotela ,da je moral v določenem trenutku odpreti vrata, ki držijo v spalnico. Prav tiic ob vratih pa je Tont opazil stol in na stolu listnico. Skušnjava je bila prehuda: pograbil je listnico ter jo spravil v žep.
Proti večeru je prišel k Feli-cianiju tudi mojster Arrenino. Ko je Feliciani hotel poravnati kar je bil dolžan za opravljeno delo, je opazil, aa je listnica izginila. Tako je Tont nenadoma slišal, da se Feliciani in mojster pogovarjata o izginulem denarju. Urno je šel v spodnjo vežo, kjer je vzel iz listnice 30.000 lir ter jih skril v neko shrambo. Listnico je nato zmašil v pisemski nabiralnik. Nato se je vrnil v Felicianijevo stanovanje, kjer pa mu sreča ni bila mila: Feliciani mu je namreč ukazal, naj počaka policijske agente, ki jih je medtem poklical.
Kmalu je bila tatvina pojasnjena. Felicianijeva žena je našla listnico v pisemskem nabiralniku, a Tont se je vdal ter priznal krajo. Na zaslišanju je izjavil, la sploh ne razume zakaj je kradel. Bil je sicer že obsojen zaradi tatvine, toda zadnje čase je živel pošteno od svojega dela.
za odpiranje avta posluževal noža na vzmet z 9 cm dolgim rezilom. Agenti so mu seveda nož zaplenili ter ga pod obtožbami, ki smo jih navedli, prijavili »odišču. Pred sodniki pa bo Vincenzu delal družbo tudi Giorgio.
Očimu je ponoči jemal avtomobil
Agenti letečega oddelka policije so te dni prijavili sodnim oblastem 18-letnega Vincenza S. in 18-letnega Giorgia P. Prvi se bo moral zagovarjati zaradi tatvine z obteževalnimi okoliščinami, nošnje nedovoljenega orožja in vožnje brez vozniškega dovoljenja, drugi pa je obtožen samo tatvine z obteževalnimi okoliščinami.
Dne 1. aprila okrog 22. ure so agenti prometne policije zasačili mladeniča v Ul. Boccaccio 22, kjer sta se motala okrog fiata 1400 TS 14704. Agenti so zasumili, da nekaj ni v redu, zato so prijeli mladeniča in ju odpeljali na kvesturo. Tam je Vincenzo izpovedal, da je samo hotel odpreti očimov avtomobil s katerim se je hotel popeljati na krajši izlet s prijateljem Giorgiom. Povedal je tudi, da je to že večkrat storil, ne da bi očim o tem kaj vedel. Nevednemu očimu je jemal ključe za pogon motorja, medtem ko se je
Nevaren padec zidarja z odra
Včeraj okrog poldne so na ortopedski oddelek bolnišnice, kamor so ga prepeljali z avtom RK, nujno sprejeli 56-letnega zidarja Ernesta Scherlija iz Ul. delle Rose 1 zaradi zloma leve stegnenice, verjetnega zloma desnih reber in ran po levi strani čela in ličnici. Zdravniki so si pridržali prognozo. Scherli je povedal, da se je ponesrečil malo prej na gradbišču gradbenega podjetja Lodovico fezi-rak v Naselju Sv. Sergija, kjer je padel z zidarskega odra z višine petih metrov.
Na anonimni telefonski poziv so se agenti prometne policije včeraj ponoči okrog 0.55 podali na Drevored XX. septembra, kjer je v nekem baru na vso moč igral ju-ke box ter motil nočni mir. Lastnikov 14-letni sin Aldo Lanzetta iz Ul, Rossetti 12 je zaradi tega moral plačati globo.
S SEJE OBČINSKEGA ODBORA V GORICI
Župan je poročal o obnovljenih stikih
za reševanje skupnih obmejnih vprašanj
Telegrami ministrom v zvezi z dogodkom v Spoletu 900.000 lir za protiprašno oblogo v Ascolijevi ulici
V začetku včerajšnje seje občin- sto. V skladu s stališčem ostalih preživeli nekaj lepih uric v veseli
skega odbora, je župan dr. Gallarot- članov odbora so sklenili poslati miti poročal o obnovljenih stikih med nistru za notranje zadeve Tavianiju, jugoslovanskimi in italijanskimi ob-1 ministru za obrambo Andreottiju, lastmi zaradi reševanja skupnih ministru za turizem in prireditve
vprašanj o nadaljevanju teh pogovorov. Poročal je dalje o prizadevanjih za ureditev stanovanjskega vprašanja beguncev. Med obiskom ministra Tavianija sta tako prefekt kakor župan poudarila nujnost boljše stanovanjske ureditve od tiste, ki jo nudijo «kazermete». Minister je obljubil nakazilo 50 milijonov. Na sestanku prizadetih ustanov na prefekturi so ugotovili, da bi bila najboljša rešitev, če bi ECA zgradila samo za begunce kakšnih 25—30 manjših stanovanj. Zazidalno površino bi podarila občinska uprava.
župan je izrazil ogorčenost zaradi dogodka na festivalu v Spoletu, kjer se je v neki pesmi žalilo naše me-
PRIHODNJI TEDEN OBČINSKA SEJA V S0V0DNJAH
Sovodnje in Doberdob bosta imeli skupnega tajnika
Sovodnje bodo odpovedale konzorcij o tajniku z občino Steverjan
V torek 30. junija ob 20.30 se bo v Sovodnjah sestal občinski svet, ki b,o razpravljal o spremembah v skupnem uporabljanju občinskega tajnika med slovenskimi občinami. Dnevni red vsebuje predlog, da se razpusti konzorcij med občinama Sovodnje in Steverjan o skupnem tajniku. Sledi drugi predlog, da se ustanovi konzorcij za skuDno uporabo občinskega tajnika Prima Creste med občinama Sovodnje in Doberdob. Doberdob-ska občinska uprava sicer še ni objavila uradnega predloga o teh spremembah. Prav gotovo pa bo to vpraianje ena izmed točk prihodnjega dnevnega reda občinske seje tega sveta. Kakor vse kaže bi občinski tajnik, ki je sedaj zapo-
slen v Doberdobu, prevzel tajniško mesto v Steverjanu.
Na seji sovodenjskega občinskega sveta bodo tudi določili tarife o pokopih, odobrili nekatere računovodske postavke ter med raznim obravnavali še tekoče stvari, ki jih bodo svetovalci smatrali za potrebne, da se o njih pogovorijo
Obvestilo bivšim borcem
Bivši borci slovenskih vasi se vat bijo na predkongresni sestanek, ki in Sgubin v Dolu bo v soboto 27. junija ob 20.30 v V " \	„ %
klubu Simon Gregorčič na Verdije- ’ D*Be? ,b° t*1 4‘urnB s T* pr' vem imrzn la PnommMii	vsaki delovni izmeni v tekstilnih
o pripravah za pokrajinskih kongres ANPI.
iiitiiNiiiiiiiiitniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiitniitiiitiitiiiiiiiiitifiiiimiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiii
SMRTNA NESREČA V TRŽIČU
Grški konzul lz Milana mrtev pri trčeni u z avtom v tovornik
Njegova žena s pridržano prognozo v bolnišnici - Ranjena tudi oba šoferja videmskega tovornika
Včeraj popoldne okrog 15. ure se je pripetila na križišču Ul. Por-torozega v Tržiču z državno cesto št. 14 huda prometna nesreča, pri kateri je izgubil življenje grški konzul v Milanu 48-letm Teodor Maltiou. Hudo ranjena je bila njegova žena Sandra in lažje ranjena oba šoferja nekega tovornika.
Ob tisti uri se je peljal Maltiou, ki je bil dopoldne v Trstu na velesejmu in obiskal tudi nekatere predstavnike oblasti, s svojo ženo iz Portorozega z avtom proti omenjenemu križišču. V tistem hipu
K IMO «I KIS» P KOS EM
pred va la danes, 25. t. m. ob 19.30 uri briljantni film:
UN ADULTERIO DIFFICILE
(Težavno prešuštvo)
Igrajo: BOB HOPE in LUCILLE BALL
mmmmmik-
predvaja danes, 25. film:
t. m. ob 18. uri in ob 20.30 na prostem
Tj it anus
i due aoitdofFerl
VU	(vinuia.lstiinai ruj
1
«medino risi
•AS I MAMCOLOM
(DVA ČOLNARJA)
je prihajal po državni cesti v smeri proti Trstu težak tovornik podjetja «Taverna» iz Vidma, ki sta ga upravljala šoferja Virgilio Kaller in Settimo Millani. Tako konzul kot šofer tovornika sta prepozno opazila drugo vozilo in posledica je bila, da je konzulov avto z vso silo treščil v desno sprednjo stran tovrnika. Šofer tovornika je zaman zavil vozilo na levo, da bi preprečil trčenje, ter je kakih 20 m dalje zavozil s ceste, da sta se tovornik in prikolica naložena z gramozom prevrnila in se je ves tovor raztresel po cesti.
Pri trčenju je bil grški konzul na mestu mrtev. Njegova žena pa hudo ranjena. Odpeljali so jo v tržiško bolnišnico, kjer so jo pridržali na zdravljenju s pridržano prognozo.
Tudi oba šoferja tovornika sta dobila, sicer manj hude poškodbe,
in so ju pridržali v bolnišnici ra 10 dni.
Kot rečeno, se je ves tovor tovornika s prikolico prevrnil na cesto ter je bil za nekaj ur ustavljen ves promet, ki so ga morali preusmeriti po stari državni cesti. Poklicali so na pomoč tudi go-riške gasilce, ki so s svojim žerjavom zopet postavili po konci tovornik in prikolico.
Omenimo nai še, da je konzul večkrat prihajal v Tržič, kjer i-ma tudi svoio vilo s posestvom na kraju Marina Julia. Pokojnik je zapustil poleg žene še pet otrok, od katerih ima najstarejša hči 17 let, najmlajši otrok pa pet let.
Med vožnjo v vlaku ga je zadela krogla
Dokaj nevsakdanja nesreča se Je pripetila 19-letnemu naborniku Albinu Pozzettu iz Gradeža, ki se je 11. junija peljal z vlakom v Benetke na zdravniški pregled za sprejem v mornarico. Pozzetto se Je sprehajal po hodniku vagona, kjer so bila vsa okna odprta, nenadoma pa ga je v bližini Mester
ŠIRITE
PltlMOKSKI DNEVNIK
TRŽAŠKA KNJIGARNA
I rsi - Ul. a*. rrnneifcUM »d Telt-lun 81-7 It a
NOVO)
Milan Vidmar: Spomini I/U
L 3.000
nekaj zadelo v zatilje ln mladenič se je zgrudil na tla, iz majhne rane pa mu je začela curljati kri. Na pomoč sta mu priskočila sprevodnik in neki agent železniške policije ter mu obvezala rano. Pozzetto je tako prišel v Benetke in se prijavil v vojaški bolnišnici, kjer se je tudi opravičil zaradi nepredvidene zamude. V vojaški bol-nišnici je v dveh dneh opravil vse preglede in se nato vrnil domov v Gradež, toda venomer ga je bolela glava,; zato se je pred dnevi odločil in odšel k zdravniku na pregled. Zdravnik ga je poslal v bolnišnico, kjer se je Pozzetto podvrgel rentgenskemu pregledu. Med pregledom pa so zdravniki ugotovili, da ima Pozzetto med kožo in lobanjo zasajeno sploščeno kroglo kalibra 22. Pozzetto se Je moral podvreči operaoiji, da so mu Izpod kože odstranili kroglo.
O zadevi so bile obveščene policijske oblasti, ki so uvedle preiskavo, da bi izsledile neznanega strelca na poljih pri Mestrah. Pozzetto je že izven nevarnosti.
Coroni ter predsedniku deželnega sveta, telegrame v katerih izražajo ogorčenje v imenu vsega prebivalstva.
Nadalje so pioučih vprašanja predvsem pa Stevi’ne interpelacije, o katerih bo govora na današnji seji občinskega sveta. Po obravnavanju personalnih zadev je odbornik Lu-pieri poročal o javnih delih. Potrošiti so sklenili 1,3 milijona za gradnjo slačilnic na nogometnem igrišču v Ločniku, nakup zemljišča, ki bo omogočilo razširjenje ter ureditev Catterinijeve ulice, strošek 3,3 milijona za gradbena dela, s katerimi bodo usposobili bivšo bolnišnico pri Rdeči hiši za bivanje gojencev zavoda «Dante Alighieri. 900 tisoč lir bodo porabili za protiprašno oblogo Ascolijeve ulice ter manjša dela v .močniku. OdbormK za občinske davke in promet Moise, je predlagal namestitev prometnih znakov, ki prepoveduje tovonvm avtomobilom in prikolicam parkiranje v mestnem središču za dooo nad 30 minut. Proučili so obračun občinskih podjetij za leto 1963, o Katerem bo razpravljal tudi občinski svet.
Sindikalne vesti
Danes ob 18.30 bo na sedežu Zveze industrijcev v Gorici sestanek med vodstvom kartonažn» tovarne v Rupi in sindikalnimi zastopniki delavcev, da bi se pogovorili glede izplačila odškodnine delavcem za tistih 40 dni, ko tovarna ni obratovala.
Tri sindikalne organizacije so za danes in jutri napovedale državno stavko v kamnolomih. Na Goriškem so pri tej stavki zainteresirani delavci podjetja Cotič
tovarnah v Podgori, Ronkah in Sovodnjah, Tudi ta stavka je v okviru splošnega gibanja za obnovitev državne pogodbe te.katego-
vitev
rije.
<9
CISL sporoča, da je še vedno odprtih precej vprašanj, ki zadevajo nekatere trgovske kategorije včlanjene v stroko FISÀSCA. Prekinila so se pogajanja za obnovo delovne pogodbe potujočih zastopnikov, FISA9CA bo v kratkem pripravila osnutek pogodbe in jo poslala obrtnikom za novo pogodbo frizerjev in frizerk. Sindikalna stroka zahteva nadalje posredovanje ministja za sklenitev pogodbe diplomiranih f.rmacistov.
V teku so pogajanja za novo delovno pogodbo osebja v barih, kavarnah, restavracijah in gostilnah. FISASCA zahteva enotno pogodbo za vse te kategorije. Delo-dajalci so delno že pristali na ta predlog, vendar zahtevajo spoštovanje obstoječih zakonskih določil.
Srečanje dajalcev krvi v ponedeljek v Steverjanu
Pokroviteljica krvne banke v Gorici baronica Levetzov-Lantieri je dala pobudo za sestanek Soriških krvodajalcev, ki bo v ponedeljek 29. t. m. v parku Formen-tini v Steverjanu.
Pobuda je naletela na ugoden odmev pri večini dajalcev krvi iz naše pokrajine in računajo, da se jih bo za to priliko zbralo ka-kih sto ali več, skupaj s svojimi družinami,
družbi in ob izborni briški kapljici.
110 Števerjancev odide na izlet v Longarone
Okoli 110 prebivalcev občine Steverjan se odpelje v nedeljo 5. julija z dvema avtobusoma na enodnevni izlet v Longarone, kjer se je, lani zgodila strašna nesreča, izlet organizira prosvetno društvo «Briški grič». Udeleženci bodo ob tej priliki položili na pokopališču ponesrečencev lep venec. Sprejel Jih bo župan iz Longarona, ki jim bo tudi povedal, kako se izvajajo ukrepi za normalizacijo življenja v tem tako hudo prizadetem kraju.
OB ZAKLJUČKU LETA
Razstavi osnovnih šol v Standrežu in Gorici
Pod vodstvom svojih vzgojiteljev so učenci pripravili lične izdelke
Ob zaključku šolskega leta so tudi po slovenskih osnovnih šolah na Goriškem priredili učenci vrsto razstav. O nekaterih smo že pisali. Danes naj omenimo razstavo, ki so jo v nedeljo priredili pod vodstvom svojih učiteljev u-čenci iz Standreža.
V prostorih V. razreda te šole so na številnih mizah in po zidovih razstavili vrsto ročnih izdelkov, vezenine, prte, ogrinjala ter še zlasti mnogo slik in risb. Posebnost so bili zvezki z opisi prometnih sredstev, hiš itd., ki so bili poleg opisa tudi nazorno prikazani s primernimi vzorci ali izrezki. Razstava je bila dobro obiskana, saj so se ves dan vrstili na njej starši in prijatelji mladine, ki so prišli pogledat uspehe svpjih najmlajših.
Razstavo so odprli tudi na slovenski osnovni šoli v Ul. Croce v Gorici pretekli ponedeljek ter bo 'odprta še danes, jutri in v petek
dopoldne.
Učenci vseh petih razredov prikazujejo na razstavi lične izdelk?, med katerimi naj omenimo barvano keramiko, razne vaze, vzorce stavb, gradov in raznih igrač, vezenine, pletenje in prtiče ter številne izrezke raznih živali v larvah, ki so jih pripravili učenci II. razreda.
Tudi za to razstavo se zanimajo zlasti mamice učencev, ki razstavljajo in si jo prihajajo ogledat, da bi se prepričale o napredku svojih malčkov.
Obnovite trgovske obrtnice za 1. 1964
Goriško županstvo sporoča trgovcem, ki niso obnovili trgovske obrtnice za leto 1964, naj obrtnico čim-prej predložijo občinskemu proto-kolnemu uradu.
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimMiMiiiiiiiiHiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiifiiimit
POD OKRILJEM OBČINE TRŽIČ, ODA IN CIF
na
Priprave
otroške
v občini Doberdob počitniške kolonije
Skupno bo s prvo izmeno odšlo v kolonije 35 otrok - Bivati bodo v <rGiarettah» pri Tržiču, Forni di Sopra, Buiah in Gradežu
Gradež 12 deklic; isti dan ob 8.30 odpotujejo z železniške postaje v Gorici v Buie tri deklice. Ce prištejemo še deset dečkov, ki bodo letovali pri Tržiču, tedaj bo odšlo s prvo izmeno na počitnice 35 otrok občine Doberdob. V kolonije ODA in CIF bodo s prvo izmeno odšle predvsem deklice, z drugo, ki bo odšla v avgustu, pa dečki.
Na županstvu v Doberdobu so v teku priprave za vpis otrok v počitniške kolonije. Otroci imajo na voljo, da gredo v eno izmed štirih počitniških kolonij. Občina Tržič jih bo nekaj sprejela v svojo obmorsko kolonijo «Giarette», ostale pa organizacije ODA in CIF, ki vodita tri počitniške kolonije:
ODA v koloniji v Forni di Sopra in v Gradežu, CIF pa v Buiah.
Dne 2. julija odpotujejo ob 8. uri izpred poslopja italijanskega uci- »» ■	.
teljišča na Verdijevem korzu v wCl3 VTSt3 ID3IIJSlil DDSfDC Gorici v Forni di Sopra štiri de- Včeraj se je v goriško civilno kleta in šest fantov; dne 10. juli- bolnišnico zateklo po pomoč večja odpotuje ob 15.30 iz Ronk v je število oseb. Prva je prišla na
liiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii im iiiiinii iiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiin n iiiiiiiiiiui m im m, hiiihih um immiHHiiiiiuiitHii
NA KROŽNI - 971 M DOLGI PROGI
-------.'—"'■'T.---—-----------T	s « U
Nočne kolesarske dirke danes po ulicah Gorice
Odredba poveljstva mestnih stražnikov glede parkiranja vozil
žence tekem je obvezna varnostna čelada.
Smrt 93-lctncga duhovnika Jožefa Petriéiéa iz Čedada
V	zvezi z današnjo kolesarsko dirko, ki jo priredi Dopolavoro SAFOG in ki se bo razvijala na 971 metrov dolgi progi po gori-ških ulicah (Verdijev korzo, Ul.
Crispi, Roma in Mameli) opozarja poveljstvo mestnih stražnikov vse lastnike avtomobilov, da naj da nes od 19. do 24. ure ne parkirajo svojih vozil v Ul. Mameli, na Travniku, v Ul, Roma, Crispi in na Verdijevem korzu.
Sprememba bo nastala tudi v vožnjah mestnih avtobusov; avtobus št. 1, ki vozi po Korzu Italija, bo skrenil s proge v Ul. Diaz teč se vrnil nanjo po Ul. Seminario. Ta sprememba bo veliala za mestne avtobuse, ki vozijo v eni in drugi smeri. Avtobusi na krožnih progah pa bodo odpeljali z vogala Ul. Cadoma vogal Ul.
Boccaccio.
V	nocojšnji dirigi bodo nastopili amaterji ter no njihovo število; letela motociklist precejšnje. Tekme se bodo pričele ob 20.30 in se bodo zaključile nekaj pred polnočjo. Za vse udele-
da bi v prosti naravi
..........................................iiHiiiiiiiiimimmiHimMiiMHiHimuiHnitiiiH«MnmitniiiiiiimimimiiiiiiiiiiHiiiiMmiiiiiiiiiiiriiiiniiiiiHitinHin
PREDZADNJI DAN PROCESA ZONNO?
Sodišče bo morda Jutri izreklo razsodbo v tem zamotanem proeesu
Zastopnika civilne stranke sta vžeraj skušala ovreči trditve obrambe * Jutri govor javnega tožilca in govor zadnjega branilca
Včerajšnja popoldanska razprava pred porotnim sodiščem v Gorici proti Vittoriu Zonnu Je bila zelo kratka, saj Je trajala manj kot eno uro, ter se je omejila na odgovore obeh zastopnikov civilne stranke na izvajanja obrambe.
Prvi se je oglasil k besedi odv. dr. Giannattasio. ki je uvodoma poudaril, da ima obtoženec pravico lagati in tudi zaiti v protislovja, da pa Je v tom primeru obtoženec vsekakor zelo čuden. Obramba Je vse dokaze, tudi najbolj očlvidne, skušala prikazati kot dvomljive. Govornik je zavrnil možnost Castaldijeve-ga samomora, ker za to ni imel tehtnega vzroka. Poudaril je njegovo priznanje pred preiskovalnim sodnikom, kjer nanj niso pritiskali karabinjerji. Navedel Je nadalje, da obstaja tudi vzrok za zločin, ki da ie v Castaldijevih besedah glede Venere «Danes gre * leboj, jutri bo šla z menoj». Poleg tega je Zonno poznal Castaldia in navedel tudi nekatere njegove značilnosti, kot npr. posebnost njegovega narečja.
Kar se obtožbe Cavallaro tiče Je govornik dejal, da Ima svojo pozitiv
no vrednost in Je ni napravila samo zaradi izjalovljene možnosti poroke ali zato, da bi šla čimprej iz zapora. Glede Castaldijevega dezerterstva Je bilo lahko zanj več drugih vzrokov in ni nujno, da bi šlo za vohunstvo ali za tihotapske posle.
Zonnov umik priznanja po njegovem mnenju ni jemati resno, saj smo sedaj v dobi takih umikov. Glede Castaldijeve listnice je omenil možnost, da bi lahko imel tudi dve, sicer pa Venera ne govori o odvzemu listnice, ampak o odvzemu reči, ki Jih Je imel v žepih. Govornik je ovrgel tudi tezo obrambe glede kravate, ki bi Jo lahko zavezal morilec, potem ko Je žrtev padla v nezavest.
Kar se tiče vzroka za zločin fe omenil korespondenco med Venero in Zonnom, iz katere naj bi izhajalo ljubosumje, ki naj bi pripeljalo Zonna ponovno v Gorico, da razči stl vso zadevo. Spor med obema tekmecema je bil pasionalnega značaja in eden od obeh je moral izginiti Zaključil ie r, ugotovitvijo, da Je Castaldi mrtev in to bi si moral
zapomniti tudi Zonno v zaporu.
Prok.dr Livio Bernot, ki zastopa v tem procesu Castaldijevega očeta Trifona, je v svolerti ponovnem posegu omenil predvsem duševno neuravnovešenost Zonna, dalje da Je lahko mirno govoril pred preiskovalnim sodnikom, kjer je ponovil svoje priznanje; kar se tiče odlomkov znanih penalistov, ki jih je navedla obramba, bi lahko navedli vrsto drugih s popolnoma drugačnim stališčem. Poudaril je tudi, da obtoženec na procesu ni reagiral, ko se je Venera obrnila proti njemu ter mu zabrusila v obraz, da je lažnivec
S tem je bila včerajšnja razprava zaključena in se bo nadaljevala jutri ob 10 uri Najprej bo na kratko odgovoril obrambi javni tožilec dr. Marši, nato pa ho govoril obtožencev branilec prof. dr De Marsico, ki je znana osebnost na italijanskem forumu ter vseučiltšk! profesor prava. Bil Je tudi pravosodni minister v zadnji Mussolinijevi vladi, ki je padla dne 25 julija 1943
Po vsej verjetnosti po jutri izrečena tudi razsodba.
V Šempetru je včeraj umrl v starosti 93 let dekan čedadskega kapitlja duhovnik Jožef Petričlč, ki je služboval po številnih vaseh Beneške Slovenije fer bil pobudnik izgradnje večjega števila cerkva v teh krajih.
Trčenje motociklistov v Drevoredu XX. septembra
V Drevoredu XX. septembra v Gorici sta se včeraj ob 14.15 za-In lambretist. Nesreča se je zgodila na križišču z Ul. Brigata Pavia. Upokojenec 58-letni Olivi Obit iz Ul. Matteotti 13 se jfc pripeljal iz mestnega središča, lambretist 39-letni Olimpi Slega ii IR. G ustiniahi 86 pa iz mksprotne smeri.' N« križišču z Ul. Brigata Pavia je Obit izsiljeval prednost, ker je hotel pred Siegom zapeljati v Ul. Brigata Pn-via. Pri nesreči sta se oba potolkla. V bolnišnico so ju odpeljali z avtom ZK, kjer so jima nudili prvo pomoč. Obitu so ugotovili rano nad levim očesom in na desni nogi, Siegi pa rano na levi strani čela. Oba bosta doma okrevala v nekaj dneh. Na kraj nesreče so poklicali tudi cestno policijo.
DEŽURNA lekarna
Danes yes dan in ponoči Je od prta v Gorici lekarna ALESANI, Ui. Carducci št 12, tel. 22-68 TEMPERATURA VCERA.I Včeraj smo imeli v Gorici naj višjo temperaturo 29 stopinj ob 15 uri, najnižjo 20,8 stopinje ob 4. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 50 odstotkov.
zdravljenje 61-letna upokojenka E-lisabeta Sbisà s Svetogorške :este 133 (kazermete). Zlomila si je desno nogo zaradi spodrsljaja v stanovanju. Pridržali so jo na zdravljenju za osem dni.
Kmalu za njo je prišel v bolnišnico 76-letni kmetovalec Ivan Vogrič iz Sentmavra, Case Noriš 9, ker ga je pičila osa med grabljenjem sena. Roka mu je tako l udo zatekla, da je odšel v bolnišnico po pomoč.
Ob 10.10 se je zaletela v ustavljeno vespo na Trgu Cavour 63-letna Marija Lutman iz ITI. I'a'‘i 41, ki je šla peš poleg pločnika. V vozilo je tako močno brcnila z nogo, da si jo je randa. Z avtomobilom ZK so ,io odpel‘ali v bet-nišnico, k ier so ji rano ohvezali il*i jo poslali domov na zdravljenje za 5 dni.
Ob 11.15 so za 15 dni pridržali na zdravljenju 25-letneca d"bv"a Giuseppa Colella iz Ul. Italico Brass 24. Na delovnem mestu v podgorski tekstilni tovarni se e s strojem ranil levo roko: itomi si ie mezinec ter ranil palec in sredinec.
Med razkladan'em bisca s ir. vornika pred Rdečo hišo se te J7-letni šofer Ciril 'Md^c iz Ul Paolo Diacono 15 udaril z glavo ob ' n-veli na pr-koliei V ho'n;òoiei so mu obvezali rano na lasišču O-kreval bo v 4 dneh.
V levo zapest’e s» ie donol-l-se urezal 19-letni delavec Cioccio Reja iz Ul. Monache 11. Na delu pri podjetju Bardusco se ie rno’1 pri odpiranój zaboia. V	n
mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v 10 dneh.
Občinski obhodnik 42-letm Germano Malfatti iz Ul. Torriani 39 je danes dopoldne službeno jdšel v tovarno bombonov pri Standrežu, kjer ga je pes ugriznil v nesno roko. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v 3 dneh.
Ob 13. uri je v materinem spremstvu prišla v bolnišnico 3-letna Clara Claselli iz Podgore, Ul. Mad-donina del Fante 3. Obvezali in zamavčili so ji levo nogo, ki jo je vtaknila med žbice prvega kolesa, na katerem jo je mati veljala po mestu. Doma se bo zdravila 10 dni.
VERDI. 17.30: «L’esperimento del dott. Zagros», S. Cabot In B. Halsey, ameriški črnobeli film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
CORSO. 17.30: «Controspionaggio», C. Gable, L. Turner in V Mature. Ameriški Ulm cinemascope. VITTORIA. 17.30: «Rivolta al braccio D», S. Knight in A Duggan. Ameriški črnobeli film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 16.30:	«Winchester
73», J. Stewart In R. Hudson. Ameriški črnobeli film.
PRISPEVAJTE za DIJAŠKO MATICO I
PROSVETNO DRUŠTVO SKALA priredi pri gostilni Payletič v soboto, nedeljo in ponedeljek 27., 28 ln 29. junija
tridnevni ples v Gabrjah
Sobota:	od 20. do L ure po polnoči PLES
Nedelja:	ob 15. url tekma v briškoli, od 20. do 1. ure po
polnoči PLES
Ponedeljek: od 20. do 24. ure PLES
Deloval bo dobro založen blfč g čevapčiči ln prašički na ražnju. — Zagotovljen Je parki rni prostor.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 6 —
25. junija 1964
MEDNARODNI NOGOMET
MITROPA CUP — polfinale
Bologna 2 Spartak 2
BOLOGNA, 24. — Prva polfinalna tekma za srednjeevropski pokal med Bologno in praškim Spartakom se je končala neodločeno 2:2.	8000
gledalcev je prisostvovalo tekmi, v kateri je Bologna nastopila s samimi rezervnimi igralci. Domačini so prvi prišli v voastvo v 8’ s Cor-radijem, a že 1 minuto kasneje je Tentorio zakrivil avtogol in tako pripomogel gostom do izenačenja. V 38’ je bil Pancam ponovno uspešen za Bologno, ki je tako zaključila prvi polčas z majhno prednostjo.
V drugem polčasu so hoteli domačini braniti prednost, vendar jim Je Masek v 14’ z izenačenjem prekrižal vse račune. Sodil je Avstrijec Mayer. Kotov je bilo 8;6 za Bologno. Moštvi sta nastopili kakor sledi:
BOLOGNA: Rado; Lorenzini, Magagni; Marini, Tentorio, Nonino; Corradi, De Macenas, Vitali, Pantani, Tonali.
SPARTAK SOKOLOVO; Krame-rius; Gura, Taborsky; Vojta, Tichy, Novak; Vesely, Mraz, Kraus, Masek, Dyba.
TURNIR TURINSKEGA MESTA
1.	Juventus
2.	Torino
3.	Dukla
4.	Crvena zvezda
TURIN, 24. — Nocoj se je zaključil mednarodni turnir «turin-skega mesta». V tekmi za prvo mesto je Juventus premagal Torino 4:1 (0:0). Gole so dosegli: v 3’ d. p. Sivori, v 4’ Del Sol, v 30’ Menichelli (vsi Juventus), v 45' Lancioni (Torino). Kotov 8:3 za Torino. V 11’ je Vieri branil Ne-nejevo enajstmetrovko, Hitschens pa je bil zaradi žalitve sodnika v 15’ izključen iz igre.
Tretje mesto pa je pripadlo praški Dukll, ki je premagala beograjsko Crveno zvezdo 3:0 (2:0) Goli: v 18’ p. p. Masopust, v 19’
ZA ALPSI POKAL
ŽENEVA, 24. — Danes so igrali drugo kolo turnirja za italijansko-švicarski alpski pokal. Tekme so se zaključile z naslednjimi izidi: v Ženevi Catania • Roma 4:2 (2:2) v Zuerichu Genoa-Atalanta 1:0 (0:0) v Bazlu Zuerich . Bazi	4:3 (2:2)
v Bielu Servette • Biel	6:2 (:51)
PRIJATELJSKI NOGOMET
MILAN, 24. — Nocoj je enajsterica Sao Paola premagala v prijateljski tekmi Milan 1:0 (0:0). Gol je v 19’ drugega dela igre dosegel Leal. Kotov je bilo 7:6 v korist Milana.
TENIS V WIMBLEDONU
Pietrangeli in Pilic izločena v II. kolu
LONDON, 24. — Francoz Bar-thes v izredni formi je danes povzročil največje presenečenje drugega kola wimbledonskega turnirja. Barthes je namreč izločil Italijana Pietrangelija, ki je bil ne samo nosilec skupine, temveč eden od favoritov za boljšo uvrstitev. S Pietrangelijem se je moral posloviti od turnirja tudi Jugoslovan Pilič, ki je imel smolo, da je moral že v uvodnih potezah turnirja nastopiti proti najboljšemu Avstralcu Emersonu.
Danes so se začele tudi tekme v ženskem singlu in moškem dou-blu.
VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA
Dober začetek Kopra
(pot do lige pa je še dolga)
Osrednji športni dogodek je bil preteklo nedeljo v Kopru, kjer so se domačini pomerili v prvi kvalifikacijski tekmi za vstop v republiško ligo s prvakom gorenj ske podzveze Tržičem. Nad tisoč gledalcev se je zbralo kljub vroči ni na igrišču ter s tem postavilo rekord obiska nogometnih tekem v letošnji sezoni.
Čeprav je Koper povsem zasluženo zmagal s 4:0 (1:0) z njegovo
igro ne moremo biti zadovoljni v celoti. Prve minute so mnogo obetale, saj so Koprčani organizirali
DVE POLETAPI VČERAJ NA TOUR DE FRANCE
V ekipni vožnji na kronometer Španci presenetljivo prvi!
Van De Kerkhove, zmagovalec jutranje poletape, nova rumena majica
FOREST, 24. — Precej truda da nes za udeležence Toura. Naj takoj omenimo, da Rik Van Looy ni prenesel bolečin in je moral odstopiti. Kasneje se je zaradi padca poslovil od kolesarjev tudi Spanec Urio-na. V jutranjih urah je kolesarje vo dila 196,500 km dolga pot od Amien-sa do Foresta. Tempo je bil še kar hiter in poskusov bega brez števila.
Po prehodu belgijske meje se je petim udeležencem posrečilo zbežati in si nabrati nekaj prednosti, toda glavnina se jim je kmalu pridružila.
Belgijec Proost je sam poskusil srečo in si nabral 50” prednosti. Po samotni vožnji pa se je premislil in počakal na druge. Njega je na čelu kolone nadomestil Anastasi, kateremu so se pridružili Stablinski, G.
Desmet in Van De Kerkhove, medtem ko je glavnina vozila z 20” zamude. Zasledovalci so poostrili tempo, toda Stablinski in Van De Kerkhove sta prisebno odbila napad. V zaključnem sprintu pa se je Belgijcu posrečilo zmagati pred bivšim profesionalnim svetovnim prvakom v cestni vožnji in se tako uvrstiti na vrh lestvice.
NA CILJU PRVE POLETAPE I. Van De Kerkhove (Bel-Naeye)
Pospihal, v 7’ d. p. Roeder.
DANES NA STADIONU V POZNANJU
Povratni dvoboj
kvalifikacije za Tokio
POLJSKA-ITALIJA
Utrujeni Italijani prispeli pozno popoldne
VARŠAVA, 24. — Italijanski n ogometaši, ki se bodo jutri spoprijeli v povratnem kvalifikacijskem dvoboju za Tokio s poljsko reprezentanco, so zelo utrujeni prispeli šele ob 16. uri v glavno mesto Poljske Zaradi stavke osebja francoskih letalskih družb Italijani sinoči niso mogli odpotovati v Varšavo in so zato prespali v Parizu. Danes zjutraj so končno odpotovali in ko je letalo pristalo. jih je že čakal posebni avion družbe Lot, ki jih Je odpeljal v Poznanj.
Fabbri, ki je bil zelo slabe volje, je izjavil, da so vsi italijanski igralci «na smrt utrujeni». Zakasnitev jim je preprečila, da bi se odpočili in tudi izvedli kratek trening. Zaradi tega Fabbri še ni najavil postave, vendar predvidevajo, da do proti poljskim nogometašem Italija nastopila kakor sledi:
Zofi, Poletti, Noletti, Rosato, Facchetti, Cera, Domenghini, De Sisti, De Paoli, Lodetti, Petroni Fabbri je kasneje pojasnil, da se bo napadalna vrsta Italije lahko predstavila na igrišču z Domenghi-nijem. De Sistijem, De Paolijem
in Petronijem.
Nihče se ni hotel spustiti v prognoze, vendar so bili vsi mnenja, da bo igra precej izenačena. Fabbri ni hotel izdati vrste taktike, ki se bo poslužil. Pripomnil je samo, da Je moral zaradi odsotnosti Maz-zole in Bercellina spremeniti ves načrt. Ker bodo Poljaki takoj šli v napad, da nadoknadijo 3:0 iz Rima, se bodo Italijani držali v obrambi. Tekma bo ob 17.30 po italijanskem času na stadionu v Poznanju. Tekmo bodo' prenašali v Evroviziji.
R.	■— LU
Venček vedrih
Dvoje
zborovanj
Naš mili narod Je zaklet so-'ražnik alkohola, zato ga unl-:uje kjerkoli naleti nanj. Ne-ismiljeno ga ugonablja, a ugo-»obiti ga ne more, ko pa vino-[radniki in tovarne žganih pi ač skrbe za to, da opojnih pi-ač nikoli ne zmanjka. Vzllc emu si naši vinopivct, žganje-jivci, pivopivci in podobni nas-jrotniki alkohola vztrajno pri-tadevajo, da bi enkrat za vselej pregnali z naše zemlje tako osovraženi alkohol. In zato, visite, je treznost pri nas kaj ma lo znan pojem.
Ko pravim «pri nas», mislim predvsem na naš Kr®s. In na tem mestu bo govora prav o Krasu oziroma o njegovih ljubiteljih vinske kapljice.
Kraški abstinenti so redke bele vrane, porazgubljene med ve-
liko jato kraških krokarjev. Kljub svoji maloštevilnosti pa so te bele vrane nekega dne napovedale neizprosen boj krokarjem.
Da bi se lahko uspešno borili proti zdaleč premočnemu nasprotniku, so se abstinenti združili v enotno organizacijo imenovano Zveza kraških abstinentov. Njen vzvišeni cilj Je bil: popolna odprava pijančevanja s Krasa. Člani te zveze so se obvezali, da se bodo z vsemi sredstvi borili proti Dionizovim privržencem, dokler ne bo poslednji izginil s kraških tal.
Ta zveza, katere sedež je bil v Sežani, se je z vso vnemo lotila svojega plemenitega poslanstva. Njeni pripadniki so prirejali po kraških vaseh predavanja, na katerih so opozarjali ljudi pred pogubnim» posledicami, ki Jih prinaša čezmerno uživanje alkoholnih pito* èWili in nitnnr nrntl n!kn-
5.07'32” (z odbitkom 5.06’32)
2.	Stablinski (Fr.) 5.07’32 (z odbitkom 5.07’02”)
3.	G. Desmet I. (Bel.) 5.07'35”
4.	Anastasi (Fr.) 5.07’37”
5.	Sels (Bel.) 5 C7’51”
6.	Bocklandt (Bel.)
7.	Janssen (Hol.)
8.	Altig (Nem.)
9.	De Cabooter (Bel.)
10.	De Roo (Hol.)
11.	Peres-Frances (Šp.)
12.	Simpson (VB), itd.
• * •
FOREST, 24.	— Presenečenje
v drugi poletapi današnjega dne na Touru, katero so na 21,300 km dolgi progi tekli ekipno na kronometer: zmagali so Spanci zbrani v ekipi KAS, ki jo vodi tehnični komisar Langariga. Presenetljivo v toliko, ker so današnji zmagovalci znani, da se na vzponih ne znajdejo. In današnja etapa je bila polna vzponov, pa čeprav ne napornih, valovita in tudi polna zavojev. Največje presenečenje pa predstavlja poraz Anquetilove ekipe, ki se je znašla na sedmem mestu celo za italijansko Salvarani.
Zaradi teh nepričakovanih za vrtljajev je tudi v lestvici prišlo do precejšnjih sprememb. Rumeno majico si je osvojil Belgijec Van De Kerkhove, ki si jo je oblekel že po prvi poletapi, ki se je končala z njegovim uspehom. Sels je moral tako prepustiti majico naj boljšega rojaku, a zadeva ga tolaži, ker je ostala pač v... družini.
NA CILJU DRUGE ETAPE
1.	T. K. LANGARICA 1.34’05 (Monene (Sp.) 31.21”, Gabica (Sp.) 31*21"» Etchevarria (Sp.) 31’23”)
2.	T. K. DE MUER 1.34T3”
(Anglade (Fr.)	31’21”, Janssen
(Hol.) 31’26”, G. Groussard (Fr.) 31’26”)
3.	T. K. KIMPE 1.34*26”
(G. Desmet I. (Belg.) 3U28 Wrtght (VB) 31’29”, Beheyt (Belg.) 31’29”)
4.	NAYE 1.34’48”
5.	SANCHIS 1.3572”
6.	MAGNE 1.35’30”
7.	PLAUD 1.35’42”
8.	GEMINIANI 1.35’48”
(Altig (Nem.) 31’56”, Anquetil (Fr.) 31’56”, Zimmermann (Fr.) 31’56")
9.	PEZZI (Salvarani) 1.36’46" ADORNI 31’53”, Taccone 31’53
Pambianco 33’00”).
SPLOSNA LESTVICA 1. VAN DE KERKHOVE 16.01TI”
bi spreobrnili posamezne za-piteže.
Toda boj proti kraški v inopi vski bratovščini ne bi bil popoln, če ne bi hkrati skušali zatreti tudi vir, iz katerega izhaja zlo imenovano pijančevanje. Zatreti morajo torej tudi kraško vinogradništvo, so sklenili člani omenjene zveze. In doseči morajo to, da bodo s Krasa izginile vse gostilne, če pa že bodo obstajale, potem naj bi v njih prodajali samo limonado, oran-žado in kislo vodico.
To je bil dokaj drzen načrt in na videz ni obetal skorajšnjega uspeha; vendar so bili kraški abstinenti prepričani, da bodo z vztrajnim bojem prej ali slej le zmagali. Dosegli bodo, so trdili, da bo s Krasa izginila zadnja vinska trta in zadnji vinski sod. In da bi to čimprej dosegli, so se lotili dela z gorečnostjo, kakršna je lastna vsem razšir Jevaloem novih ver.
Hrbtenica Zveze kraških abstinentov je bil Tine Malalan iz Sežane, ki Je bil obenem tudi predsednik tamkajšnjega abstinenčnega društva.
Kot oen levit nasprotnik al-
2.	Sels (Belg.) 16.01T1”
3.	Janssen (Hol.) 16.0U31”
4.	Wright (VB) 16.0U34”
5.	G. Desmet I. (Belg.) 16.01’47”
6.	Anglade (Fr.), Momene (Sp.), Gabica (Šp.) 16.0U56”
9.	Etchevarria (Šp.) 16.01’58”
10.	Mahe (Fr.), G. Groussard (Fr.) Foucher (Fr.), Delberghe (Fr.) 16.02’01”, 14. Stablinski (Fr.), Elorza (šp.) 16.02’02”, 16. Beheyt (Belg.) 16.02’04”, 17. De Cabooter (Belg. 16.0211”, 18. Darrigade (Fr.) 16.02T3”, 19. Gainche (Fr.) 16.02T7
20. Uribezubia (Šp.) 16.02T8” itd.
i*iimiiiiiiiiiHuiiMiB»iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiimifiiniii»iiiiiiiiiihmiiiiiiiMHiniiniiniiiiimn*miiiiii*iiniinmiiHiiiniliiiiiiimiiiMiiiiiiit »mulili
več bliskovitih akcij in že v četrti minuti prišli v vodstvo s strelom Cubana. Potem so se ustavili in gostje so imeli več priložnosti za izenačenje. Bolj ko se je bližal konec tekme, bolj jasno je bilo čutiti, da Tržičanom primanjkuje kondicije. Zadnjih petnajst minut je prevzel Koper pobudo v svoje roke. Preko hitrih kril Kle-cina in Pogačnika, ki sta bila najboljša igralca na igrišču, je organiziral vrsto nevarnih napadov in dosegel še tri neubranljive zadetke po Črnacu, Pogačniku in Kle-cinu. škoda, da Koper vse tekme ni igral tako kot prvih in zadnjih petnajst minut, sicer bi bil rezultat mnogo višji v njegovo korist.
Tekmo je sodil prav dobro zvezni sodnik Jakše. Prav njegovi avtoriteti in odločnosti se je treba zahvaliti, da je bila igra vseskozi fair, čeprav je šlo za pomembno kvalifikacijsko srečanje.
Koprčane čaka zdaj povratno srečanje v Tržiču. Domačini imajo le malo možnosti za uspeh, saj zmaga Kopra ni uspavala, ampak se še naprej intenzivno pripravlja na povratno srečanje. Nasprotnika ne mislijo prav nič podcenjevati, saj se zavedajo, da je vsako podcenjevanje lahko hitro usodno.
Zasluge za uspeh pa ima tudi trener Janez Pišek iz Ljubljane, ki se je dela lotil z vso resnostjo. Igralci pa so na treningih pokazali dobro disciplino in požrtvovalnost. O naslednjem nasprotniku Kopra še ne vemo, ker ga bo določil žreb. Vsekakor se obeta
Prejšnjo nedeljo v Štandrežu
Prve tekme na novem igrišču
Koprčanom res izjemna priložnost, da uresničijo svoj dolgoletni sen, to je vključitev v republiško ligo.
* * *
V predtekmi Koper - Tržič sta se pomerila v predzadnjem kolu republiške lige Delamaris in Aluminij. Gostje so popolnoma pregazili Izolčane, ki so igrali brez prave volje. Delamaris se je že spoprijel s predzadnjim mestom in gleda na jesensko prvenstvo, kjer bodo njegove možnosti vsekakor boljše. Predvsem se bo moštvo po-jačilo z Gabrijelčičem in Čendakom in z nekaterimi mlajšimi igralci. Do jeseni bo urejeno tudi igrišče in vprašanje rednega finansiranja.
* * •
Bistriški Lesonit nadaljuje z uspehi v republiški košarkarski ligi. V nedeljo je na domačem igrišču premagal Ljubljano 80:64. Lesonit je vodil vso tekmo, proti koncu pa so hoteli Ljubljančani s presingom zmanjšati razliko. To pa jim ni uspelo, kajti nabrali so si preveč osebnih napak, nakar so domačini še povišali razliko. S to zmago se je Lesonit še bolj utrdil v vodstvu, saj ima kar štiri točke prednosti
Lep uspeh Je dosegla ženska rokometna ekipa Dornberka, ki se je‘na kvalifikacijah v Trboljah u-vrstila v republiško ligo.
2.	,1 m MI1 ♦
Na tradicionalni regati na Zbiljskem jezeru je osvojil prvo mesto Izolčan inž. Majerič, medtem ko je drugo mesto zasedel Koprčan Mušič.
* * *
Pionirsko nogometno prvenstvo koprskega okraja je osvojila Nova Gorica. V finalu je premagala borbene pionirje Dekanov 3:0.

ATLETIKA
Po dvoboju z Nemčijo Italijani v ospredju
Nov evropski rekord Preussgerja v skoku s palicp
RIM, 24. — Od 14. septembra 1962, ko je Salvatore Morale osvojil na evropskem prvenstvu v Beogradu evropski naslov na 400 m ovire in je istočasno tudi izenačil svetovni rekord, je bila italijanska atletika odsotna vsaj z boljšimi rezultati iz mednarodne arene. V olimpijskem letu pa se je zopet pojavila na plan In to prav med najvažnejšim dvobojem leta proti zelo močni reprezentanci Zahodne Nemčije. Čeprav so v Saarbrucknu doživeli poraz za razliko 30 odst., so «plavi» zabeležili nekaj odličnih rezultatov.
Najbolj se Je izkazal 20-letni Milančan Sergio Ottolina, ki je zmagal v treh tekmah in si je v teku na 200 m osvojil s časom 20”4 evropski naslov. Govoriti o tem atletu ni lahko in to zaradi kompleksne osebnosti. Mogoče ga je vojaška služba sedaj spravila na pravi tir in mu tudi pripomogla, da se pripravlja za važnejše cilje. Po Ottolinovem uspehu je svetovna lestvica najboljših časov v teku na 300 m naslednja:
20”2	H.	Carr ZDA	1964
20”4	S.	Ottolina It.	1964
20"4	P.	Drayton ZDA	1964
20”5	R.	Norton ZDA	1960
20”5	L.	Berruti It.	I960
20”5	P.	Radford VB	1960
20”5	E.	Johnson ZDA	1960
20”5	B.	Hayes ZDA	1964
Ce se vrnemo k dvoboju Zahod na Nemčija — Italija se moramo predvsem ustaviti na času 39”8, ki ga Je dosegla italijanska štafeta z Berrutijem, Preatonijem, Sardijem in Ottolino na progi 4x100 m. Brez dvoma bodo Italijani ta čas še popravili in se tako približali 39”3, ki je čas evropskega rekorda. Ta naslov Je sedaj v rokah francoskih sprinter Jev.
O Ottolini moramo tudi poudariti dejstvo, da je s 10”4 premagal zelo močna Nemca Hebaufa in Knlcken-berga na stometrski progi. Italijanu tako ne preostane drugega kot spopad s Francozi, ki naj določi premoč v Evropi na hitrih progah.
Italijani so se izkazali tudi na ovirah po zaslugi Frlnolllja in Morale-Ja na 400 m in Mazze ter Cornacchie na 110 m. Frlnolli je brez posebnega truda dosegel z 51” letošnji najboljši | čas, Mazza pa je končno izenačil s
javno nastopati proti temu zlu in nazadnje mu je prišlo na um, da bi v domačem kraju ustanovil društvo abstinentov. Veliko časa in truda je vložil v ta namen. Dve leti Je trajalo, preden je pritegnil na svojo stran dv» dede». Eden od njijB je imel od zdravnikov
msMKi ffisr*
svoje žene, ko Je ležala na
smrtni postelji,! obljubil, da po
njeni smrti ne bo več pokusil
vina.
Nekega dne je Tine pridobil še tretjega člana, toda kmalu nato ga je pognal iz svojega društva. To Je bil Nando Zbo-na, ki »e ga Je pred vključitvijo v abstinenčno društvo kdaj pa kdaj navlekel, ob pristopu v društvo pa se Je moral obvezati, da ne bo več niti poduhal nobene alkoholne pijače.
Ker je imel malce pesniške žilice, Je lepega dne zložil poezijo, v kateri Je povzdigoval terznost in obsojal pijančevanje. Ena izmed petih kitic se je glasila:
če hočeš »rečen biti, moraš vodo, mleko piti. Alkohol nesrečo prinaša,
To poezijo Je objavila revija, ki Ji jo Je bil poslal, in mu zanjo nakazala čeden honorar. Brž ko je imel honorar v žepu, Je zavil v gosilno in se napil. Ko je za to izvedel Tine, ga je izključil iz svojega društva, ki je poslej spet štelo samo tri člane, vštevši njega-
Z neupogljivo voljo je še dalje hodil po kraških vaseh, imel predavanja, v katerih je grajal nezmemeže, Jim prigovarjal naj se odpovedo alkoholu in naj se vključijo v zve zo popolnih treznežev. žal pa njegovo naprezanje ni obrodilo zaželenih sadov. Nemara bi imel kaj več uspeha, če ne bi bilo tistega slovenskega pregovora, ki pravi, da se pijanec spreobrne, ko se v jamo zvrne. Vendar mu boren uspeh ni vzel poguma. Z vsem ognjem je nadaljeval začeto delo v prepričanju, da bo s časom le dosegel svoj namen.
Ko je z velikim trudom naposled le ustanovil nekaj ab stlnenčnih društev s pičlim članstvom, Jih je povezal v Zvezo kraških abstinentov, ki ga Je nekega dne izvolila za svojega predsednika.
Dva meseca zatem Je sklical
JI J £m
13”9 italijanski rekord, katerega pa
arcarsi», zzs
da veter bolj ovira kot koristi za-
Ce se preselimo v ZDA, stopi v ospredje skakalec v daljino Gayle Hopkins, ki se je z 18,16 m uvrstil na tretje mesto svetovne lestvice. Z njim so se izkazali tudi kratko-progaši: čeprav premagani od fanto-matičnega Harryja Jeroma, sta Ed Roberts in T renten Jackson zabeležila odličen 10"1. Isti čas je v Moskvi dosegel tudi Kubanec Figue-rola.
V Evropi naj omenimo evropski rekord Nemca Preussgerja v skoku s palico (5,02 m) ir odličen rezultat mladega Poljaka Komarja v metu krogle (19,50 m). Ta dva sta praktično edina evropska atleta, ki bosta lahko ogrožala Američane, ki so v teh dveh panogah do sedaj premočno prevladovali.
SZ BOR
ODBOJKARSKI ODSEK
Zaradi zasedene dvorane ves teden odpadejo treningi druge ženske ekipe.
testirala proti nedavni ustanovitvi Vsekraške zveze vino-ljubov.
Kraški vinomrznežl so se zbrali v neki sežanski dvorani in čakali predsednika svoje Zveze. Ko je končno vstopil, so vstali in ga pozdravili z živahnim ploskanjem. On se Jim Je zahvalil za počastitev z rahlim priklonom in stopil k mizi, na kateri sta stala steklenica s pristo kapnico in kozarec.
Ko je zavladala tišina, Je začel ;	(
«Lepo pozdravljeni, tovariši! Jaz, ki mi je v čast in zadovoljstvo, da predsedujem temu zborovanju, vas predvsem prosim, da bi z enominutnim molkom počastili spomin naših dveh soborcev, ki sta nedavno preminila. Prvega tovariša, ki je bil iz Seožeč, Je povozil neki vinjeni motorist, drugega tovariša, ki je bil iz Komna, pa je povozil neki pijani avtomobilist. Počastimo tor«) tl dve žetvi alkohola s spoštljivim molkom.»
Navzoči so vstali in stoje v pozoru molčali.
«Slava jima!» je vzkliknil Malalan po preteku ene minu-
Pokrajinski delegat CONI cav. Bregant (na prvi sliki) o t varja novo odbojkarsko igrišče, ki so ga štandreški mladinci napravili s prostovoljnim delom. Istočasno je bil prvi mednarodni turnir v odbojki. Na ostalih slikah: predstavnik Mladinske iniciative Cupln izroča pokal zmagovalcem e Jesenic. Drugo mesto Boru in z njim pokal SKGZ, katerega je kapetanu tržaške šestorke Jurkiču igročil podpredsednik dr. Peter Sancin. Predsednik prosvetnega društva «Oton Zupančič» Alojz Tabaj pa je izročil goriškemu Domu nagrado za
tretje mesto
«Slava!» je zadonelo po dvorani.
Ko so udeleženci zborovanja posedli, je Malalan povzel besedo:
«Spoštovani tovariši! Zbrali smo se na tem mestu, da bi protestirali proti pred kratkim ustanovljeni Zvezi kraških vi-noljubov in.da Ji na tem mestu napovemo neizprosen boj do njenega popolnega uničenja ...»
«Tako Jeee!» je planilo iz nekaj grl.
«Najprej se moram dotakniti nekaterih dejstev v zvezi z ustanovitvijo omenjene zveze. Da so jo kraške pijandure u-stanovile zato, da bi se z združenimi silami borile proti naši Zvezi in njenim človekoljubnim ciljem, o tem smo si vsi na jasnem. Na ustanovnem zborovanju v Komnu so se žolčno zaganjali proti naši Zvezi jn ji napovedali brezobziren boj. Pri tem so segali po vsakovrstnih žaljivkah, da bi nas kar najbolj razžalili in ponižali. Obmetavali so as z najbolj prostaškimi vzdevki in nam zagrozili, da bodo zahtevali od oblasti, da razpusitiji našo Zvezo, češ da je protidr-žavna organizacija. Poleg te-
žabarjem, kakor so nas imenovali, povzročili razne sitnosti in na6 tako prisilili k razpustu naše Zveze. Tako so na primer sklenili, da bodo članom naše Zveze razbili streš-! žlebove, da bi se deževnica ne mogla stekati v vodnjake; da bodo minirali naše vodnjake ali pa jih okužili z bacili trebušnega tifusa. Pomislite, tovariši, kaj vse so pripravljeni storiti naši nasprotniki z namenom, da bi nas primorali, da razpustimo našo Zvezo.
Tida tega ne bodo dočakali. Na vse njihove grožnje in žaljivke odgovarjamo, da se bomo odslej s podvojeno odločnostjo borili proti njim. Segali bomo po vseh sredstvih, da dosežemo naš cilj. Ce ne bo šlo zlepa,» je vpil Malalan z naraščajočim ognjem, «bo šlo zgrda. Mi sc ne bomo odpovedali našemu cilju, ne bomo odnehali, dokler ne bo enkrat za vselej idpravljeno pijančevanje s Krasa ...»
«Tako jeee! Proč s pijančevanjem! Naj živi vzdržnost!» Taki ln podobni vzkliki so dolgo polnili dvorano.