118. številka.
Ljubljana, v petek 23. maja
XVII. leto, 1884
Izhaja vsak dan aveectr, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr,, če se dvakrat, in po 4 kr., če ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Interpelacija
poslanca dra. Vošnjaka in drogov na Nj. uzviš«-nost gospoda ministerskega predsednika kot ministra notranjih zadev in Nj. nzvišenost gospoda deželnobrambenega ministra.
V 18. dan t. m. imela je biti ustanovitev krajne Bkupine nemškega „Schulvcreina" v trgu Šeat Jurij, pri Celji na dolenjem Štajerskem.
Ta shod se ni naznanil niti županu v Šent Juriji, niti političnemu oblastvu, ter ni bilo nobenega vladnega zastopnika prisotnega.
Ob določeuej uri neslo ae je kakih 30 do 40 kmetov iz okolice v dotičnej krčmi, a z južne železnice s posebnim vlakom dospelo je okolu 100 osob iz Celja z županom Ceijskim na čelu. Ko je v otvo-rilnem govoru izrekla Be beseda „Schulvtrein", izjavili so kmetje, da o „Schulvereinu" ničesar vedeti nečejo, ker je vse prebivalstvo slovensko in ker „Scbulverein" le razpor Beje.
Nekateri Celjski gostje začeli so zabavljati na sicer ne prisotnega župana Šent Jurskega: zakaj da ne skrbi za policijski red, na kar so kmetje, dasi bo bili vsled zabavljanja na njih obče priljubljenega župana, ki že 20 let posluje, zelć razkačeni, odgovarjali jedino le s klici: „Mi Brno Slovenci! Mi nećemo Scbulvereina! Odidite, od koder ste prišli !a ne da bi bili učinili kak izgred.
Kar nastopi c. kr. žandarmerija, pomnožena z žandarji iz Celja, z nasajenimi bajoneti in že na potu do zborišča aretovali so žandarji vsacega kmeta in kmetskega fanta, na katerega je kak Celjski gost pokazal. Potem so in sicer na povelje Celjskega župana nadaljevali aretovanja v gostilni, nkoravno k temu ni bilo niti najmanjšega povoda. (Čujte! na desnici.) Nekega kmeta, ki o vsem shodu ničesar znal ni in je le slučajno mej tem prizorom stopil v krčmo, prijeli so takoj pri ustopu. (Čujte! na desnici.)
Na potu iz gostilne v žandarmsko kasarno tepli so Celjani, ne da bi bili žandarji kaj bran li z boksarji ugrabljene kmete, katere so potem odpeljali v Celje v preiskovalui zapor.
Uvažuje, da po nemškem „Schulvereinu" v Šent Jurij sklicani shod ni bil prijavljen županu, kot krajnemu policijskemu oblastvu in da tudi nobenega vladnega komisarja pri tem shodu bilo ni — uvažuje dalje, da so se na /aukaz Celjskega župana — ki v občini Šent Jurij nema nobene uradne oblasti — aretovali kmetje, ki neso zakrivili niti najmanjšega motenja javnega mil u in reda, in se je tako c. kr. žandarmerija zlorabila in bi se bili s tem utegnili prouzročiti jednaki žalostni dogodki, kakor lansko leto v Brežiškem okraji, dovoljujejo si podpisani naslednje vprašanje na gori imenovana gOBpoda c. kr. ministra:
I. Je-li visokej c. kr. vladi znano, da ima nemški Schulverein shode brez intervencije političnega oblastva? in
II. Kaj misli Nj. uzvišenost gospod defcelno-brambeni minister ukreniti, da c. kr. žandarmerija ne bode zvrševala tako nepostavnih aretovanj, ki neso opravičena niti z ozirom na javni mir in red, niti po morda dogodivših se izgredih.
Na Dunaji v 21. dan maja 1884.
Ukazi pravosodnega ministra.
Iz Bele Krajine 20. maja. „Slučaj je vreden, da se obnovi v spomin či-tateljev in krogov v prvej vrsti zadetih",  pisalo se je dne 24. aprila t. 1. v 94. štev. „8Iov. Naroda", zdaj pa ko imamo rešilo  pravosodnega ministra v rokah, štejemo si v dolžnost, da ga tudi od besede do besede objavimo. Glasi sh*): Nr. 10.        Herrn Franz Sclmeiger, Pr. Pfarrer
in Radovica. Das hohe k. k. Oberlandesgerichtsprasidiuro Graz hat mit Erlass vom 1. d. M. Z. 3787 uuflhre unmittelbar beim hohen k. k. Justiiministerium tiberreichte Beschwerde ddo. 18. Miirz 1884 in be-treff der Nicbtbefolgung der den Sprachenverkehr zvvisehen dem Amte und den Partheien regelnden Ministerial-Verordnungen  durch den gefertigten Ge-
*) nemško, gotovo zaradi večje verodostojnosti izvirnika.
richtsvorsteher, vvortlich nacbstehendes zu eroffnen befunden:
In folge J. M. E. vom 26. d. M. Z. 7050 vvird das k. k. Bez. Gericht angevviesen, den Be-schvverdeftihrer Franz Schvveiger, Pfarrer in Radovica in Erledigung seiner in •/. rtickfolgenden Be-schvverde zu verstiindigen, dass iiber dieselbe nach geptiegenen Erhebungen die dem Ergebnisse ent-sprechenden geeignefcefa W&styugen erflossen sind."
Hievon werden Sie in GfiBmassheit des Eingangs zitirten   obergerichtliatjen  Priisidialerlasses unter Rtickscbluss Ihrer .BescWerde verBtandiget. K. k. Bez. Gericht Mottling den 5. Mai 1884. Der Bezirksricbter: Žužek 1. r.
Prav hvaležni smo g. ministru za naglo in povoljno rešitev naše prošnje, pravimo našo, ker bi jo bile rade tudi naše občine podpisale, da jo jo hotel g. župnik v nnšem imenu odposlati; ali on kot zaveden mož je sam samcat prosil in glejte tudi za nas izprosil, zato mu vseobčna, srčna hvala!
Ker ima zdaj naše ljudstvo v g. pravosodnega ministra toliko zaupanje, poslala mu je občina Radovica prošnjo naslednje vsebine:
Visoko c. kr. pravosodno ministerstvo!
Zastopniki občine „Radovica" v sodnem okraji Metliškem na Kranjskem poudarjali so v odborovej beji dne 18. maja t. 1. važnost naprave novih zemljiških knjig in prišli po vsestranskem pretresanji tega preimenitnega predmeta do jednodušnega spoznanja, da bo nova zemljiška knjiga v našej čisto Blovenskej občini, v katerej s 1300 po priliki prebivalci ni jednega Nemca ni, svojej svrhi samo takrat popolnem ustrezala, ako bode slovensko pisana.
Kaj koristi slovenskemu kmetu nemška knjiga ? Toliko kolikor nemški odlok nemška razsodba, on jih ne umeje.
Ako je pa pravično, da sme slovenska stranka slovenska pisma za sodno porabo delati, ako je z visokih mest celo zaukazano, da se slovenskim strankam dajo slovenska vabila, prisojila in razso-jila, ostalo bode pravično in potrebno, da se tudi prevažna zemljiška knjiga slovensko piše.
LISTEK.
Knez Serebrjani.
(Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) (Dalje.) XXV. Poglavje. Pripravljanje k bitvi. V daljavi Be je zaslišalo, kakor bučanje viharja, ki se je otožno-prijetno spreminjalo in čez nekaj minut končalo se nezvezno, podobno konjskemu rezgetanju.
— Oho! — rekel je Perstenj! — ta je pa bila krajši; se je že mogel naveličati pasji Bin!
Pa zdaj bo se razlegli novi zvuki, mnogo glas-neji. Slišalo Be je, kakor bi neprestano zvonilo mnogo zvoncev.
— A to je grlo! — rekel je Perstenj. — V daljavi misliš, kaj je neki to; a to delajo z grlom. VidiS, kako trobijo ti vražji otroci!
Otožni in melanholični zvuki menjavali so se z veselimi, pa to ni bila ruska žalost, in ne rusko veselje. Tu Be je izražalo divje veličje kočujočega plemena, skakanje konjskih čet, bogatirski napadi, prehodi narodov iz kraja v kraj, in žalost po ne-znanej prvobituej domovini.
— Knez, — rekel je Perstenj, — že mora biti tabor blizu; jaz mislim; da se bodo za tem gričem že videli ognji. Pusti, da grem pogledat, če je res; jaz sem že tega vajen, dovolj sem jih že srečal za Volgo; ti pa ukazi tacaš drugim oddahniti in ogledati se.
— Pojdi z Bogom, — rekel je knez in Perstenj skočil je s konja in zginil v mraku.
Razbojniki so se ustavili, ogledali orožje in seli na zemljo, ne da bi bili kaj premenili bojni red. Globoko molčanje je vladalo mej razbojniki. Vsi so razumeli važnost začetega dela in neobhodno potrebo brezpogojne pokorščiue. Mej tem so se če-buzge razlegale kakor poprej, mesec in zvezde so osvetljevale polje, vse je bilo tiho in veličastuo, samo lahko pihljanje vetra je vznemirievalo po redi kem visoko travo s srebrnimi valovi.
Minula je skoraj jedna ura; Perstenj Be ni vrnil. Knez je začel zgubljati potrpljenje, kar se je kake tri korake od njega iz trave uzdignil človek. Nikita Romanovič je 2grabil sabljo.
— Miruj, knez, jaz sem! — rekel je Perstenj, smehljajoč se. Lej, tako sem se bil splazil k Tatar-jem; vse Bem ogledal; zdaj že poznam njih tabor tako dobro, kakor svojo kočo. Če dovoliš, knez, vzamem jaz seboj deset fantov, Bplašil bodem njih konje in napravil bodem zmešnjavo mej Tatarji; ti pa te-
daj, kadar bode čas, udari na nje od dveh stranij, pa z dobrim krikom, tedaj naj bodem jaz Tatar, če jih polovico ne pokuljemo! Jaz svetujem samo, kako začeti; ponočno delo se boji mojstra, a kadar izide solnčice, tedaj bodeš pa ti ukazoval, knez, a mi bomo ubogali!
Serebrjani je poznal izurjenost, previdnost in prekaujenost Perstnja, zato mu je pustil delati po njegovih mislih.
— Bratci, — rekel je Perstenj razbojnikom, — res smo se malo Fprli, a kdor bi komu očital to, kar je bilo, temu izbijem oko! Ali jih je mej vami deset, kateri bi hoteli z menoj iti k taboru?
— Izberi, katere hočeš, odgovorili so razbojniki, — vsi smo pripravljeni iti.
— Hvala vam, bratci; ker ste mi dovolili, izberem tedaj te-le: pojdi semkaj, Poddubni, in ti, Djatel, in ti, Lešnikov, in ti, Rešeto, in Stepka, in Miška, in Šestoper, in Nakovalnja, in Saranša! Kam pa ti ležeš, Mitka? Tebe nesem klical, ostani s knezom, ti nesi za naše delo. Odvežite sablje, tovariši, ž njimi ni moč plaziti se; zadosti je, da imamo nože. Bratci, dobro poslušajte moja povelja, brez mojega dovoljenja ne snu te storiti niti koraka! Kdor pojde z menoj, mora storiti to, kar bodem jaz ukazal. Ako kdo ne stori tega, ga zakoljem.
— Dobro, dobro, — odgovorili so, katere je
volitev zavrže, jedna pa še pretrese, je li postavna, ali ne. Pri volitvi raznih odsekov se na opozicijo ni prav nič oziralo, izvoljeni so sami nap-edujaki.
Vzhodiio-ruuielijski generalni gover-ner Krestović poda se v Carigrad, da izreče sultanu svojo zahvalo. Vzhodno-rumelijski unijonisti so pa sklen li dva zaupna moža poslati k evropskim vladam, da bi delovale na to, da se združiti obe bolgarski polovici. Izbrana Gešov in Kristov sta se že ueki podala na pot, in mislita se podati na Dunaj, v Rim, Pariz, London in Petrograd. Ta misija bode gotovo brez uspeha, pa dobro je vender, da se včasih opomnijo evropske velevlasti, da narod želi združenje.
V torek se je otvorila francoska zbornica, Ministerski predsednik jej je procital neko izjavo o mirovni pogodbi s Kitajem Ta izjava razlaga velike koristi, katere je dosegla Francija, in se zato ni zavezala za nič druzega kakor da varuje kitajsko mejo proti Anamu in Tonkiugu, kar je pa tudi v njenem interesu. — Pri volitvah novih mairov in adjunk-tov, ki so bile v nedeljo, so skoraj povsod zmagali zmerni republikanci.
Nemški državni kancelar ostane tako dolgo v Fridrichsruhe, da ae snide zopet državni zbor, tedaj se bode pa udeležil budgetne debate. Temeljni kamen za novo državnozborsko poslopje se bode položil 10. ali 15. dae junija, ravno pred odpotova-njem cesarja v Ems.
V torek so se otvorili špaiijski kortesi Kraljevi prestolni govor naglasa, tla so težave mnogo tnaujŠe nego so bile, ko je nastopil vlado. A žali-bog še vendar mej nami vladajo državljanski raz-pori, in še ne bodo tako hitro poravnani. Prenašati moramo, pa nespumetui prenapetneži včasih nas mot'jo, če tudi ne morejo resno rušiti miru Po-slednii komploti, kateri so pa bili z* časa zadušeni, so pokazali, da so naš: anarhisti v zvezi z anarhisti družb držav. Vlada zahteva energično podporo zbornic; ona sicer ne bode izdala novih zakonov proti rogoviležem, a bode dozdanje z vso ostrostjo pora-bljevala. Kralj opozarja na to, da on točno izpol-nuja dolžnosti, katere mu naklada parlamentarno vladanje. Razmere z Vatikanom se nikoli neso bile boljše, pa tudi z druzimi vladami je Španija v najboljšem prijateljstvu. Dogovarjanja z Nemčijo in Anglijo so dosegla popolno španjsko nadoblast nad Sulu-otočjem. Vlada bode kmulu predložila zbornicama trgovsko pogodbo s Portugalijo, Holandijo in Danska. Finančne razmere dežele so se zbotjšale tako, da ni nobeue skrbi, da bi v-e kedaj prekratilo iz • plačevanje kuponov. Rastoči dohodki bodo kmalu ustanovili ravnotežje v budgttu. Notranje nevarnosti so bolj dozdevne, nega istinite, vnanjih se pa tudi ui bati. Vendar Šlianija vzli« svojej mirovni politiki ne sme pozab.ti na obrambo, za to bode tudi trehu gledati na zboljšanje vojaštva. Vse prizadevanja kralja meri na to, da bi Spanja na znotraj in /'. im i bila jedina.
Dne 7. t m. po grškem koledarji se je otvorilo narodno sobranje na HLreU. V otvoritel-nem govoru izjavlja Photiades paša sultanu hvalo, da mu je zopet izročil za daljnih pet let upravo tega otoka. Potem pa uaglaša, da ima oto-munska vlada najholiše namere za kretski uarod in bode skušala ustreči potrebam dežele. Neki tarifi na izvoz vina, spirituoznih pijač, semen itd. se bodo odpravili. Predložil se bode načrt zakona, Ui se tiče sklicanja in delokroga administrativnega sveta. Nadalje se bodo poleg budgeta za tekoče leto predlo-ž li Še načrti o zboljšanji pouka, pomnoženji žandarmerije in gradjenji mostov. Vlada se tudi resno bavi z vprašanji o cerkvenih posestvih.
Kakor ja „Standart" izvedel, ni ravno preveč upanja,   da  3e  snide  egiptovska konferenca.
Francija se je ne udeleži, ako ae Anglija ne odpove svojemu uplivu v Egiptu. Gladstone in dva druga člana angleškega Kabineta sta že pripravljena od-jenjati Franciji, drugi ministri pa nikakor ne.
Dopisi.
■z Št. Jurija ob južnej železnici v 21. dan maja. [Izv. dop.] S slastno škodoželjnostjo, polni ponosa na gotovo zmago so preteklo nedeljo pričakovali postaje načelnik Franz, Schescherko, Welley in njih agitator Sirec Celjskih in drugih nemčurjev, da bi v Št. Jurji osnovali „ortsgrupo" nemškega šulvereina, da bi že vender pala zadnja slovenska trdnjava, kjer še dosedaj neinčurji neso mogli ugnezditi s svojim zvitim nakanom pod nedolžno krinko schulvereina primernega zavetja.
Mej Četrto in peto uro popoludne se je nalašč zato pripeljal iz „nemškega" Celja posebni vlak z znanimi „unvermeidlichen doktorji", na čelu jim mestni župan dr. Nekerman sam; te gospode pa je spremljevala prav raznovrstno vkupe zbobnana množica iz (Vlja in Štor; da cestnega Vervega ni manjkalo, mi menda ni treba omeniti. S Ponikve je pa že tudi znani vsestranski ortsgrupengrUnder penzijo-nirani stotnik Autl wt, prignal svoje kimovce. Čemu se ta zagrizena nemčurska oholost uguezdi mej mirne slovenske prebivalce, katerih videti ne more, zaničuje njih jezik in njih običaje, ter svoje privržence hujska na nje? Pa še celo poštenim narodno mislečim rodbinam se prilizuje ter jih obiskuje, v nedeljo pa so jim bila vrata zaprta. — M<j potom od kolodvora do Neudlna (ta jih je namreč vzel pod svojo streho) so jih po gori omenjenih agitatorjih povabljeni kmetje in fantje pričakovali ter jih pozdravljali (ne v Sirčevem, Schescherko vem in Fraozovem smislu) z „živio Slovenci, rogovileže, nemškutarje pa vrag vzemi!"
Ko se je pa ta  ljubeznjiva   „gospoda" pri Neudlnu ušatorila,  so pa tudi kmetje pritisnili v sobo poslušat, kaj bo. Ko so pa ti slišali, da oem-čurji le zabavljajo čez naš jezik, naše Sole; povzdigujejo samo nemščino in hočejo, da   bi se otroci samo nemščine učili, da kmetje ne bodo mogli prodajati svojih pridelkov, svoje živine itd., so pa jeli kmetje oglašati se:   „To ni res!   Oba jezika se morata učiti in sicer naj se nemščina uči   na   podlagi   slovenskega jezika in pri  nas  je tako;   kaj  pa  pri nas torej j hočete?   V Nemce nas ne bodete naredili nikoli!   Kako pa vi  Nemci v Celji svoje otroke učit dajete?   Ali  jih tudi vi slovenščine pustite učit? Ali pri vas ne začenjajo otroke v materinem jeziku poučevati? — Kaj pa  torej  iščete pri nas? Zakaj nas dražite?"   Takšni in jednaki ugovori so nemčurskim govornikom nasproti doneli. Kar jeden zaupije:   „Kdor je Slovenec,  naj roko vzdigne!"   In roka pri roki je molela kvišku. „Če smo pa torej Slovenci,  čemu  pa nam nemški šui-verein? Ven z uemškutarji !"   Na to pa na vstane vpitje, vriš, gnječa drug čez druzega, nemčurji so kar čez „ganku doli na gnoj skakali,  pretep, boj, krvavi boj.   Na to pa prilete  žandarji, katere je
Vrednost knjige ne bo zato manja, ampak večja, ker jo bodo umeli in zaradi tega a polnim zaupanjem uvaževali vsi v njej upisani posestniki in upniki.
Podpisani občinski urad Čuvši, da se naprava nove zemljiške knjige za občino Radovico kmalu prične, prosi torej:
Visoko c. kr. pravosodno mioisterstvo blagovoli naj uslišati ponižno to prošnjo, da se za občino Radovica nova zemljiška knjiga v slovenskem jeziku naredi, aH pa, če kompetentno ni, odstopiti to prošnjo na uslišanje dotičnemu visokemu oblastvu. Občinski urad na Radovici, due 20. maja 1884.
Župan: Rezek.
Ker so naše želje opravičene, upamo, da se bo naša prošnja povoljno rešila. Prositi pa moramo, ker kmetu bo veliko veljalo, kedar si bo pisma sam delal in bo zemljiško knjigo razumel.
Politični razgled.
\otruiij** <lcžcle.
V Ljubljani 23. maja.
Nemški državni poslanci iz Moravskoga so si v torek izbrali kandidate za delegacijo in sicer Dubskega, Culumeekega, Beera in Winterhollerja delegati, Scbmidta in Pauovskega namestnikoma. — Nemški poslanci iz Češkega so pa zavrnili kompromis zaradi volitev v delegacije, zato bode češki klub postavil sam deset kaudidatov. „Pokrok* misli, da bode fceski klub kaudidoval tudi dva ćeska pos'anea iz Moravskega, ker bi moravski Čehi sicer ne bili zastopani v delegacijah. Dozdaj so Čehi postavili z i kandidate: Riegra, Richarda Clama, Matusa, Deyma, Zaka in Gregra.
Ceski deželni ioUkt svet je v seji 20- t. m. Bklenil pri mmiaterstvu priporočati pravico javnosti privatne šole „Matice Školske" v Duueovu. Nemški člani Šolskega sveta glasovali so nasproti. Ravno tako je sklrnil šoisai svet priporočati miuisttrstvu, da ugodno reii prošnji obrtnega društva v Budeje-vicah za ustanovitev javne češke spodnje ren.lke v Budejevicih in „Matice Školske' za ustanovitev privatne spodnje realke v Budejevicah. — Češko na-mestništvo je razpisalo nove volitve za razpuSčeno Pražko trgovsko zbornico, na 27., 28. in 30. dan junija. Skrutinij bode 4. due juliju.
Profesorji modroslovske fakultete na Crno-viškom vseučilišči so v seji 19. t. m., katere so se polnoštevilno udeležili, sklenili peticijo na obe zbornici državnega zbora in spomenico na naučno miuisterstvo, da se to vseučilišče prestavi v Brno, ter povabili druge fakultete, da isto store. To nepotrebno nemško vseučilišče je namreč tako slabo obiskovano, da se je bati, da ga vlada ne zaključi, zato bi radi videli profesorji, da se prestavi kam drugam, kjer bi bilo več slušateljev.
ViianJ«' države.
Prestolni govor, s katerim je kralj v sredo otvoru srbsko skupščino omeuja dobrih razmer z drttzimi vladami, kako prijazno je kralja vsprejel nemški cesar v Homburgu, obiska avstrijskega cesarjev ča Rudoita, podpisa železarne konvencije in o srečnem udušeuji ustanka, Nadilje prestolni govor napoveduje spremeno tiskovnega zakonu, ter zakonu o zborovanjih, »premeno občiuskega zakona, potem pa spremene večjih finančnih zakonov. — Kujuudžić je izvoljen in potrjen predsednikom skup Čine. Ver.fikacijski odsek je nusvetovttl,  da se pet
izbral Perstenj: — kar ukažeš, to bomo storili. Ka- j dar nas pošlješ na sveto delo, se ti ni treba bati raspora mej nami.
— Ali vidiš, knez, oni rob? — nadaljeval je ataman. — Ko prideš do njega, zagledal bodeš grmade. In moj svet je počakajte ob robu, dokler ne zasliši te mojega žvižganja. A kc jaz spiašim konje, in vi za slišite žvižganje iu kričanje, tedaj pa planite na uekristjane; dejati se ne bodo imeli nikamor; konj že ne bodo imeli; na jednej strani bomo mi, na drugej pa reka z močvirjem.
Knez je obljubil storiti vse, kakor je zapove-dal Perstenj.
V tem je ataman in deset korenjakov odšlo proti oiiej strani, od koder so prihajali glasovi če-buzge, kmalu so se zgubili v travi. Kdo bi bil mislil, da so se že kar tu pritajili; pa bistro oko je zapazilo, da se giblje trava nezavisno od vetra iu v nasprotno mer.
Čez jjoI ure so že Perstenj in njegovi tovarišči bili blizu tatarskih voz.
Leže na tleh, priuzdignil je Perstenj glavo.
Kakih petdeset korakov od njega gorela je grmada, in ozarjevala cekuj Baškircev, ki so sedeli na tleh v krogu s podvitimi pod sebe nogami. Ta je bil v pisanej halji, drugi v ovčjem kožuhu, zopet drugi v raztrganem ktiftauu iz velblodove volne.
Poleg njih so stala v zemljo utaknena kopja, in njih dolge sence segale so skoro do Perstuja. Nekaj tisoč Uonj, ki so bili izročeni v varstvo Baškircem, paslo se je na kupu, nedaleč proč. Druge grmade, kakih sto korakov dalje, osvetljevale so brezštevilno s klobučino zakritih voz.
Baškirci neso dosti pazili na svoje konje. Prišli so od Volge do Rjazana, pa nikjer neso našli upora; vedeli so, da so naše vojske razpuščene in neso pričakovali sovražnika; pred volkovi jih pa obvarujemo s čebuzgo iu z grlom. In štirje izmej njih so, uprši na zgornje zobe konce dolgih tromb in na-bravši sape v svoje široke prsi, kolikor so mogli, trobili, prebiravši s prsti, dokler jim ni zmanjkalo sape.
Nekaj minut je Perstenj radoval se tega prizora, premišljujoč: ali hoče takoj planiti z nožem na Baškirce, in ne pustiti jim, se premisliti, kaj je storiti, ter poklati jih do zadnjega? Ali pa sprva razgnati konje, in še le potem začeti klanje.
To in drugo ga je mikalo. Vidiš, kaki konji, mislil si je, pritajivši dihanje; Če jih le malo prestrašimo, na mah bodo polomili vse vozove in napravili tak strah, da Baškirci še svojih ljudij ne bodo poznali. A ti vražji ljudje tako lepo sede, zares lepo! Vidiš, kako so zamišljeni; lahko se k njim na dva koraka blizu priplaziš!
In ne bil bi se maral odreči ataman krvave zabave nad Baškirci.
— Rešeto, — zašepetal je tovarišu, ki se je bil pritajil poleg njega, — kaj ali te kaj ne praska v grlu? Ali znaš zažvižgati?
— Kaj pa ti? — odgovoril je Rešeto.
— Jaz sem malo hripav.
— Ako hočeš, pa jaz zažvižgam. Ali je že čas?
— Počakaj, je še prezgodaj. Splazi se, kolikor moreš, najbližje h konjem; lazi, dokler te ne zapazijo konji, a ko začno tresti z ušesi, zažvižgaj in zakriči, kakor moreš najstrašneje in goni jih naravnost proti vozovom.
Rešeto je prikimal z glavo in kmalu je izginil plazeč se po trebuhu.
— Nu, bratci, — zašepetal je Perstenj ostalim tovarišem. — plazite se za menoj na aekristi-jane, samo kolikor se da previdno. Vidite, vseh je dvajset mož, a nas je devet, na vsacega izmej vas prideta po dva, jaz bodem pa sam štiri. Kadar za-slišite, da je zažvižgal Rešeto, tedaj vsi na jeden-krat skočite kvišku in naravnost na nje. Ali ste pripravljeni ?
— Pripravljeni, — odgovorili so šepetajoč razboj uiki.
Ataman je zadržal supo, stegnil se na tleh in tiho začel vleči izza pasa dolg svoj nož.     (Daljo prib.)
Celjski  okrajni glavar  pomnožiti dal, — k zborovanju se mu pa ni zdelo potrebno, da bi bil c. kr. komisarja poslal. Zdaj so pa začeli Celjski doktorji komandirati: „Tega ukleoite, onega itd.u Žandarji bo okoli 15 fantov in mož povezali in pustili, da je zvezane nemčurska svojat s palicami in boksarji tepla, kolikor se jim je ljubilo; da, jednega so celo na  „šparherdu"   pekli.   Kdor je le zaupil „Živio Slovenci!" so ga kar uklenili in neusmiljeno tepli, da je bilo vse krvavo.   Žandarji so samo Slovence lovili in vrešali nad njimi; nemčurjem pa, ki so se na  vsakega  zvezanega usuli kakor gladni psi na zajca, ter tepli, kolikor je kateri mogel, tem žandarji neso storili nič zalega. Pri tem Častnem poslu vezati in tepsti, ste tudi dve dami pomagali: gospa Kaulich-ova in njena sestra gdč. T. — Fante in može kmetske so pozaprli, nemčurje pa so žandarji z nasajenimi bodali spremili do kolodvora, kjer so bo po vagonih pozaprli in tam si oddahnili in osnovali ortsgrupo. Uklenjene in zaprte Slovence pa so b sekundarnim vlakom ob devetih v Celje odpeljali. V Celji na kolodvoru se je baje še tudi nekaj pri-godilo, kar ožigosa  nemško kulturo Celjskih „gospodov".
Ljudstvo je jako razburjeno na te usiljence in kliče: „Kje je pravica?"
Schescherko, šef Franz iu Sirec so poprej kmete na vse kriplje prigovarjali in jih z zvijačami lovili, da naj pristopijo k šulvereinu in naj se udeleže" tega zborovanja v nedeljo; zdaj pa Celjska gospoda in žandarmerija hoče vedeti, da jih je na rodua stranka po listkih vabila ali celo podkupila, da so se udeležili, — če bi bili „hoch" kričali, bi jih pa ne bil mhče vprašal, kdo jih je vabil. Zaradi tega obrekovanja se je uložila že tožba.
Iz K.o|»erskcga okraja 22. maja [Izv. dop.] (Vesele vesti). Prvotne volitve za deželni zbor Poreški so večinoma končane in z radostnim srcem Vam javljam našo sijajno zmago. Slovanstvo v Istri napreduje v vsakem oziru. Kljubu, silnim naporom Talijunov, ki so mnogo denarja pri teh volitvah potrosili, nadvladala jo poštenost našega kmeta. Vol luo gibanje je letos mnogo živahnej" od prejšnjih let.
17 t. m. začela se je volilna borba v Pom-jansk.j županiji. Lani bilo je navzočih nekaj nad 60 volilcev in zmagali smo z ve« ino treh glasov. Radi tega delali so Taljani na vse kriplje, da ta zmagajo. Pomjan voli 12 volilnih mož in še na dan volitve bili so naši protivniki gotovi zmage. Ali prevarili so se. Prišlo je 176 volilcev iu naši kandi-datje dobili so po 123 glasov vkljub silnim protiv-niškim naporom. Talijani bili so poparjeni a naši volilci radostno iznenađeni, ter po vseh vaseh slavno zmago praznovali. Ta naša zmaga je mnogo upli-vala na druge občine.
V Piranskem okraji zmagali smo z 56 proti 22 v Miljah s 30 proti 10 glasom. Soglasno bili so naši kandidatje izvoljeni v Dolini (navzočih 43 volilcev), v Pasji vasi (navzočih 79 volilcev in v Izoli (11 volilcev).
Vseh volilnih mož je 82 in od teh je dosedaj 49 naših. Nadejamo se pa še zmage v Buzetu in v Roškej županiji. Volitev naših vrlih kandidatov gg. Križanca in Spinčiča je tedaj popolnoma osigurana. Agitacija Talijanov bila je mnogo Ijuteja mimo lanske, ali naši volilci so se tudi mnogobrojneje volitve udeležili ter niso hoteli svoje poštenosti prodati. Naši kmetje so se za volitev tako zanimali, da so celo bolnike in sivolase starčke seboj piipeljali. Povsod bila je velika navdušenost in volilci so slo vesno izjavili „če nam naših poslancev sedaj ne potrdijo, hočemo jih zopet in zopet voliti." Sploh pa nam je brezozirno ravnanje večine deželnega zbora mnogo koristilo. Naše kmete je to razžalilo in sedaj se mnogo bolj za narodno stvar zanimajo nego prej. —
V ponedeljek 19. t. m bile so občinske volitve v Buzetu (Pinguente.) Volitev se je začela zjutraj ob 9. uri ter trajala đo 5. ure zjutraj v torek, volilo se je tedaj 20 ur. Zmagala je naša stranka v tretjem in drugem razredu, v prvem razredu pa smo za dva glasa propali. Občinski odbor v Buzetu bode tedaj prvokrat naroden ter dobil narodnega župana. To je vsakako velik uspeh.
Zanimanje za Kopersko posojilnico postane zmirom veče in ker je vodstvo v spretnih rokah, nadejati se je plodosnega delovanja in velikega upliva na ostalo Istro. Iz vsega je tedaj razvidno, da se je pri nas prav živahno gibanje začelo in,
ako Bog da i sreča junačka, izgubila bode Istra v nekaterih letih priimek „tužna."
■z DobrvpolJ 22. maja. [Izv. dop.] Včeraj popoludne po peti uri prihrumeli so strašni oblaki, pretresajoče gromenje naznanjalo je, da se hočejo elementi maščevati nad lepim poljem, katero nam je lepe in bogate žetve obetalo. Padala je toča debela kakor orehi celo četrt ure, vihar je bil strašan in vse je uničeno, vse v zemljo potolčeno. Toča vihar in huda ploha pripravili so nas bili v strah. Sip je mnogo pobitih in danes oziramo se žalostno po razdejanem našem polji. Ko to pišem, pri Kompoljah še na pol čevlja na debelo toča leži. ^sebno zadete so Vasi, Kompolje, Podgora, ljuhanja vas, Zagorica, Podgorica in Podpeč. ^jvAjJu*^
Kar je dozdaj iz zemlje zrastlo, sta silna toča in vihar vse uničila ter neznano velika škoda prouzročila in veliko revščine zasejala.
Domače stvari.
— (Umrli.) Dne 21. t. m. po noči umrl je gosp. Valentin Šara bon, župnik v Šent Petru na Notranjskem. — Dne 15. t. m. gospa Emilija Hočevar jeva, rojena Obrezova, soproga dra. Frena Hočevarja, docenta v Inomo3tu, hči državnega poslanca g. Adolfa Obreze. — V Logatci pa gospa Marija K o bal ova, rojena Jelovšekova, iz znane rodoljubne obitelji Vrhniške. Blag jim spomin!
— (Obrtna napredovalna  šola združena s c. kr. veliko realko v Ljubljani.) Ravnateljstvo velike realke naznanilo je c. kr. de-želnej vladi, da so se učitelji na obrtnej napredo-valnej šoli,  ki je v zvezi 8 tukajšnjo veliko realko zjedinili v tem, da se v zmislu ukazov naučnega mi-nisterstva, z ozirom   ua tukajmje odnošaje obrtna napredovalna šola razširi v trirazredno, da 8« z razširjenjem doseže smoter v omenjenih  ukazih označenega učnega načrta.   Nasvetovalo se je v tretjem razredu poučevati: o obrtnem spisji, o aritmetiki, o materijalnem in obrtnem  blagu, o stroškovnih načrtih in knjigovodstvu, o stavbenem pouku in risanji za stavbenske obrti, o strojinem pouku in risanji za strojinske obrti, o risanji za umeteljue in male obrti. Razrediti se imajo učenci po svojem obrtnem poslu: v delalce za stavbiuske obrti, v delalco mehanično-tehnične obrti in v delalce druzega obrtniškega posla. Ta razredba početi se ima začetkom druzega razreda.   Pouk o modeliranji se  bode nadaljeval, ker dohajajo za to stroko pouka v šolo kiparji, mizarji za hišno opravo, izdelovalci zlatnine in srebrnine. V oddelku za pouk v kemiji  poučevali  so  bodo bar-varji in obče vsi, ki se bavijo z obrti kemičnih izdelkov. Fizika je neobhodno potrebna učencem stav-binske in strojinske obrti, torej se uvrsti  pouk o tej vednosti tudi v novi učni načrt.   Odbor za napredovalim obrtno šolo je  ta  načrt po temeljitem posvetovanji v svoji zadnji seji 12. t. m. jednoglasno odobril    Obrnil se je odbor s prošnjami na si. de želui  olbor, trgovinsko in obrtno zbornico in na kranjsko hranilnico,  da pomorejo s subvencijami k zaželjenemu uspehu. Odbor za uapredovalno šolo je sestavljen tako: Predsednik: župan g. Grasselli, njega namestnik: c. kr. šolski svetnik vodja g. S mole j,  g. Miha Pa kič, blagajnik; odborniki: c. kr. vladni tajnik g. Pfefferer, gosp. cesarski svetnik M urnik, mestni odbornik g. Anton Klein, stavbeni mojster g. Filip Zupančič iu njemu namestnik krojaški mojster g. Matija Kune. Z»pisniuar pa je mestni komisar g, Jakob Tomec.   Ta odbor se je konstitoval v svoji seji 20. februvarja t. 1. in izvolil si svoje funkcijonarje v seji 12. maja t. 1., v katere j je odobril učni načrt uapredovalnej obrtnej šoli, kateri se potem c kr. deželne vlade predloži učnemu miuisterstvu v potrjenje. Od odbornikov je imenovala dva gg. Smoleja in Pfefiererja deželna vlada, g. Murnik zastopa deželni odbor gg. Klein in Pakič mestni  zastop Ljubljanski,  gg. Zupančič in Kune pa kranjsko obrtno društvo.   Na tej Šoli poučujejo sledeči gg. profesorji: Ziakofskv, Kreminger, Globočnik, Knappitsch, Senekovie, Borghi iu gg. sup-lenta Verhovec in Šubic.
— (Pot k Božjemu grobu čez Kode-lijev travnik zopet prost.) Poročali smo nedavno, da je sedanji posestnik graščine na Ko-delovem, gospod baron Karol Codelli zabranil in zagradil pot preko njegovih travnikov. Posestniki pri Božjem grobu so uložili proti temu tožbo, češ, da je pot postal javen, ker je brez ugovora v rabi že nad 40 let. Pri dotičnem sodnijskem ogledu pa se je gospod baron K irol Codelli izjavil, da nema nič proti daljši porabi potu, in tako je isti javnemu
prometu zopet prost, kar bode gotovo veselilo vse občinstvo.
— (V popolnitev) zadnjič omenjenega škandala v kazini piše nam gosp. M Verha-d, da se ni pričel v restavraciji, ampak v kavarni.
— (Toča.) Predvčerajšnim popoludne bile bo v Ljubljanski okolici, zlasti v okraji Borovniškem velike nevihte. Vlak toče, debele kot orehi, pa se je usul preko vasi Pokojišče, Zabočevo, Gorenja Brezovica in Preserjo po gozden, po katerih se je pokončalo vse listje. V zadnjih dveh vaseh pa je zadela tudi polje in sicer s tako silo, da milovanja vrednim ljudem danes ne kaže drugega, nego pokosit i setev, ki je Še pred kratkim toliko lepega bila obetala. Čuje se, da so ponesrečeni v svrho kake podpore prosili oblastvenega ogleda. — Prijatelj, ki vam to poroča, meni, da, po govorici soditi, je hudo vreme še drugje proti Notranjskemu delalo zlo usodo kmetovi letini.
— (Nevihta.) Piše se nam z Vrhnike v 21. dan t. m.: nDanes popoludne je bila pri nas velikanska nevihta; mej gostim deževjem in mej sodro je razsajal bud veter, ki se je mej drugim tudi zavihtil okrog jagnedi, ob veliki cesti stoječi, ter vrgel jo na gostilniško poslopje „pri Mantovi"; aISme pa je bilo dovolj močno, da se ni udalo težkemu udarcu."
— (Novi državni petdesetaki,) ki bo se danes prvikrat izdali, so skoro na isti način narejeni kakor bankovci avstro ogerske  banke in dosedaj   izišle  državne  note  po 1 gld. in po 5 gld., samo da so bolje zavarovani proti ponarejanju, kar je razvideti iz papirja, iz sestavbe in sestavin barv. Veliko so pri tem pomagale izkušnje z novimi bankovci in študije, ki jih je delalnica za državne bankovce napravila v tem oziru.   Novi  petdesetak je prva nota iz ateliera za državne note iu utegne predstavljati jako dober denar,  ter se ga je zelo previdno pripravljalo; tudi lep je, da si pri tacih stvareh ni toliko gledati na lepoto, kakor i.a varnost proti ponarejenju.   Oblika  njegova je — saj res, kako bi drugače tudi bili mogoče? — duabstična. Risala sta novi pe tdesetak vodja Storck in profesor Eisen-menger, tiskala pa državna tiskarna.
— (Za zdravnike.) Črnogorska vlada razpisala jo natečaj za zdravniški mehtf v Bara in Nik-šiči. Letna plača po 1500 gld. v zlatu (3750 frankov.) Kompetenti morajo biti doktorji medicine, srbskega jezika zmožni, oni zw. Bar tudi italijanskega. Imeti mu bode zasobno lekarnico, Prošnje do 1. julija t. 1. na „Kancelarijo ministerstva unutrašnjih djela" na Cetinji.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Jaszbereny 23. maja. Apponvi dospel semkaj, da bi poročal o svojem delovanji. Ker so pa na brzovlak in pri zboru volilcev pristaši nezavisne stranke začeli kamenje metati, izjavil je Apponvi, da ne bode poročal, niti pred volitvijo razvijal svojega programa. Vojaki razgnali so izgrednike.
P. u. gospodom „Sokolom".
Podpisani odbor nujno vabi vse gospode „Sokole" k Jour-fixn, kateri bode v soboto 2 4. dan maja v Č i-t a! nič ne j restavraciji točno ob polu 9. uri zvečer. — Ra>;govarjalo se bode o izletu v Mozirje.
Odbor „Sokola".
Gg. pevci Ljubljanske Čitalnice!
Podpisani odbor nujno vabi gosp. wjh pevce, da se udeleže kolikor moči v a^\l-v"j'yMM mnogobrojnom številu J«»ur-fixa, 'a^v^.^''^^^ kateri bode jutri v soboto 2 4. dan ^P^P^ maja točno ob polu 9. uri zvečer v Čitalnične j restavraciji.
Pevski odbor.
ittfc/.sir jnio zdruvilo. Množeča se naročila na M o Ilovo „Francusko žganje (drožnik) in sol- dokazujejo o UBpeSuej uporabi tega sredstva proti protinu in trganju, kilam in ranam itd. Steklenica z navodom rabljenja Ho kr. Po poštnem povzetji ga razpošilja vsak dan A. Moli, lekarnar, c. kr. dvomi založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. Po lekarnah in špecerijskih prodajaluicah na deželi zahtevaj ae izrecno Moli-o v izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. _2 (000—5)
m«- dražbe«
25. maja. 1. eks. držb, pos. Jere Globočnik iz ltetne. 29611 gld., v Tržici. 1. eks. držb. pos. Janeza Jereba iz Osojnice, 1750 gld., v Idriji. 2. eks. držb. dežolnotabu-larnega posestva Velika vas.pri Krškem pri dež. sodnji v Ljubljani. 3. eks. držb. pos. Štefana Klobčarja iz Kadohove vasi, 2243 gld., v Postojim
27. maja. 1. eks. držb. pos. Matije lierniča iz Vrhniko 2130 gld., na Vrhniki. 2. eks. držb. pos. Josipa Koeevarja iz l'ristave, V Kudoltovem.
Meteorologično poročilo.
a Q	Čas opazovanju	Stanje barometra v mm.	Tem-peraturH	Ve tr»«\ i	Nebo	krma v mm.
21. maja 1	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	739 40 mm. 738 66 um. 742 40 m„	-h 14-J C -f 26 9h: 4-14-6 C	si. svz. z. jvz. si. jvz.	jas. d. jas. dež.	18-40mm. dežja.
m a	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	74448 m«. 744-76 mm. 74555 mm.	4-13-3° C 4-15-4'C 4-ll-4flC	si. jvz. si. vzh. si. szh.	obl. obl. jas.	0-00 mm.
i I ii
Srednja temperatura obeh dnij je znašala 4- 18'6° in 4- 13-4°, za 3'5° nad in 19° pod normalom.
^-a.23.3jslsa, "borza,
dne 23. maja t. 1. (Izvirno telegrafično poročile.)
Papirna ren's..........
Srebrna renta .... .       . .
Zlata ren........ • .
5,J    marčna renta.........
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcije...... . .
London   . . .....
Srebro ............
Napol..............
C. kr. cekini. ......
Nemške maike .....
4% dižavne e-ećke iz 1854 250 gld. Državne srećke iz I. 1364. 100 gld. 4 ' , avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0......
Ani
n n »        —■» ....
„     papirna renta 5°/0.....
5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4'/i*/i %\nt\ zast. listi . Prior. oDlig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Bndolfove srčike  .... 10 „
Ak< ije anglo-avstr. banke .   .   120 „ Trammway-dr»št. vel j. 170 gld. a. v.
80 gld. 40			kr.
81	r	20	
101		85	
		75	
		—	1
312	9	60	
122		15	■
9	■	69	9
fl	_	73	■
59	n	75	n
124		10	n
173	n	75	n
101	v	85	n
122	.	65	
91		95	t
88	9	70	
104		50	
115	9	25	
122		75	
108		40	
107		25	
176	M	50	_
19	9	—	b
115	9	50	
222		—	
Zahvala.
S hvaležnim srcem izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so se pospešili h tako krasnem sprevodu našo ljubljene mamice.
Tisočera hvala gospodom čitalniškim pevcem za milo in krasno zapete nagrobnice, ter jednaka hvala brezštevilnim darovalcem prekrasnih vencev. Sploh bodi vsakemu posebej izrečena iskrena zahvala od
ž a 1 u j o č e rodbine
(356) Bernot-ove.
V Vipavi, dne 21. maja 1884.
V najem
(347—3)
se daje ali se pa prod« iz proste roke stara, renomirana BjOMtilnlca ..pri slu* ca*« v Cerknici pod jako ugodnimi pogoji. — Natančneji pogoji izvedo se pri lastniku Juriji HlMiioar-ji, gostilničarji v CJorenJem I,ou»lt'l.
KAZINSKA RESTAVRACIJA.
v ii4 jI« i Jo *•»• maja
kegljanje na dobitke
in
razdelitev dobitkov.
Nadalje so začne novo keglfttnje nn dobitke,
prvi dobitek je jedna angleška doga, krasen eksemplar, poleg tega pa imajo udeleženci še upanj o na dva druga lepa dobitka.
(353)
M. Verhasy.
Dve vinski kleti
v l J ti matu pri Mraku se dasti o sv. Mihelu za veči let v najeiu  — Tudi je več delov
gesožeti
pri KoždIid na prodaj. Natančneje se izve pri gospodinji ▼ I <l m ti t n ali pa pri gosp. Jakoba Napanciou v K nt vi ■ dolini *t. 9. (352—1)
KAZINSKA RESTAVRACIJA.
Od danes na dalje se bode v novej gostilniškej sobi, uhod skoz steklene vrata iz „zvezde", točil pristni dolenjski
(354)
liter po "-i-1 kr.
M. Verhasy,
restavrant.
m Pnva.Vil ln lflinIn.rlnner mul
I 1
1
ii
I
ii
1
i
'm
Povabilo
k
občnemu zboru
družbenikov meščanske vojašnice
kateri bode
dne 25. maja 1884 dopoludne ob II. uri
v
veliki mestni dvorani.
Vrsta razgovorov:
1. Letno sporočilo in sklep računa za leto 1883.
2. Poročilo pregledovalnega odbora.
3. Volitev novega odbora za pregledovanje računa za leto 1884.
4. Volitev štirih družnikov vodstva namesto letos vsled dosluženja izstopivših.
5. Posamezni nasveti.
Vodstvo meščanske vojašnice v Ljubljani.
(355) J. JV. Hortlk, vodja.
Einladung
zur
allgemeinen Versamtnlung
der Mitglieder der biirgerl. Militar-Kaserne
in XjSuI"bSLCli,
welche
am 25. Mai 1884 Vormittag um II. Uhr
im
grossen starti. Rathhaus-Saale
abgehalten vverden wird.
Pro gr am m
der sum Vortrage kommonden Ocgenstiin.le :
1. Jahresbericht uud RechnungsabschlusB pro 1883.
2. Bericht des Revisionsaiisschusses.
3. Wahl eines neuen Revisionsaiisschusses zurPrU-fung der Jahrosrechnung von 1884.
4. Wahl von vier in diesem Jahre durch das Dienst-alter zum Austritte bestimmten Direktions-Mit-gliedern.
5. Andere allfallige besondere Antriige.
Direktion der biirgerl. Militar-Kaserne in Laibach.
J. iV. Horak, Direktor.
m
m
m
1 1
i
ii
0
Mejnaroina linija.
k Trsti v Novi-Jork is Braiiijo,
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „Exita.i5.xa.lst".        4200 ton, v 15. dan maja. „     „East .A-n-g-lIa.", 3400   „    v 10.   „ junija. Kajuta za potnike 2o0 uiti. — Vmesni krov 6© gld. Zaradi vožnje blaga obrne naj Be na
Emiliano d' Ant. Poglajen,
generalni agent. Potniki naj so pa obrnejo na J. TERKUILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli'Arsenale Nr. 13, Tcatro Comunale, v Trstu. (291—12)
.. i-o
Is
c* •»
< .d
i. 3
- -r M tO 1.5-    5"a
S
•o H
k S " 3' §
C   H ge =
B a
0 d p ■
a E
H
c,
i w
I X
1 ^     ■B- H
B-0
dvonadstrodna, solidno zidana, z opekami krita, katera leži na prav ugodnem kraji glavnega trga v Rudolfovem s pri-zidanimi hlevi in zadt*j iežečim vrtom se takoj pod ugodnimi pogoji proda. Pripravna je za vsako kupčijo, posebno krčmarstvo. Natančneje se izve pri c- kr. motarji dr. Albinu Fozuiku v Kmiol lo\ »m. (345—3)
Kopališče Gleichenberg,
na štajerskem. Jedno vozno uro od postaje Feldbach ogrske zapadne železnice.
Začetek sezije s 1. majem.
Alkaltirno-murijatične in železne-kisline, Inhalacije smrečevja in razpršene vrelčeve slanice, veliki respiracijski aparat, jeklene, studenčne in kopeli smrekovih hocok, mrzla kopanja in hvdrmatiriia zdravila, kozje mleku, gorko kravje mleko v posebno *ato zgradjenej /diavilnici z mlekom. Podnebje: stanovitno in zmerno vlažno
toplo. Visočina nad morjem: 300 metrov. Stanovana, mineralne vode in vozovi naročajo ne pri vodstvu <;ieiobenber<
škili kopeli. (232—5)
♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»^»♦♦♦♦♦♦♦♦♦#♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
♦ C in*.     i<1». •     l.i-.-i j.
t n.a*JT7-Išje  s^p priznanje.
♦ Zlat?, ko.-j na Pariz 1878. — Zlata kolajna Amsterdam 1883. J čaNtni < I i j > I < > m i :
Radgona 1877. — Fiiratenfeld 1878. — Gradeo 1880. — Trst 1882.
t
: : : : : : : :
o
:
Mark 500.000
slučaji.
1	premija	a mark		300.000	26 dobitkov a		
1	dobitek	a	n	200.000	56	n	a
2	dobitka	a	rt	100.000	106	j)	a
l	dobitek	a	n	90.000	253	ji	B
1	n dobitka	a		80.000	6	n	a
2		a		70.000	515	n	a
1	dobitek	a	n	60.000	1036	n	a
2	dobitka	a	n	50.000	2H120      . a 19163 dobitkov a		
1	dobitek	k		30.001»			
5	dobitkov	a		20.000	150, 124,	100,	94,
3	dobitki	a	n	15.000			
Velika, od Hamhnrčke države garantovana denarna loterija se je jako priljubila zaradi mnogobrojnosti dobitkov, ki >e bodo izžrebali, in zaradi največje mogoče garant ije za točno izplačilo dobitkov. To po določilih načrta vodi posebna v to postavljena generalna direkcija in vse podjetje nadzoruje država. V malo mesecih se od prvega do sedmega razreda izmej lOO.OOO srečk jih gotovo izžreba 50.000 z dobitki. Mej temi se nahaja glavni dobitek za event. 500.000 mark, spe-cijelno pa:
i  invinii;i    j mai k   JiKUHMi '>'■ •l^-^       a mark
5.000 3.000 2.000 1500 1.000 500 145
mark 200,
Od teh dobitkov se jih izžreba v prvem razredu 4000, v skupnem znesku 157.000 mark. Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark in poraste v drugem razredu na 60.000 mark, v tretjem na 70.000 mark, v četrtem na 80.000 mark, v petem na 90.000 mark, v iestem na 100.000 mark, v sedmem pa na event. 500.000, specijclno pa na mark 300.000, 200 000 itd. itd.   Za prvo žrebanje velja
eelu   origiuuluu grečka gld. :;.5o,
pol    originulue grečke 1.75,
četrt originalne tireeke —.!><►. Proti pošiljatvi zneska v bankovcih, po postmj nakaznici ah' proti poštnemu povzetju se nam došla naročila hitro izvrše. Vsak dobi originalno sreeko z državnim grbom iu ob jednem uradni načrt, iz katerega se izvč vse podrobnejše, kakor razdelitev dobitkov, dan žrebanja in uloge posameznih razredov. Takoj po žrebanji dobi vsak udtlež.nec uradno listino dobitkov, katera ima državni grb in jasno navaja dobitke in številke, katere bo dobile. Dobitki so izplačujejo po načrtu točno pod državno garantijo. Na zahtevanje smo pripravljeni že naprej poslati uradni načit, in i/javljamo, da srečke, katere ne ugajajo, naz j vzamem , ako se nam ob pravem času pred žrebanjem vrnejo, iu za njo dobljeni znesek takoj vrnemo. Ker dobimo za te srečke vsak dan mnogo naročil, prosimo, da bomo mogli izvršiti vsa naročila, kakor hitro je mogoče, vsekako pa pred 31. majem
direktno naročiti se.
Bankgeschaft,
(327- 3) ix a m fc> vi r-
Sreča in slučoj igrata pogostem veliko rolo v človeškem življenji in vsak naj jima pusti jodne duri odprte, če se to da na tako solidni in pripravni način dosefii, kakor tukaj.
Kašu glavno kolekto je že dolgo po-hcIhio obiskovala sreča in mi pazili smo vedno na interese naših cenjenih naro-čevalcev.
Vsak naš naročnik ima to prednost, da neposredno dobi originalne srečke brez posredovanja manjših prodajalcev. Vsak dobi tedaj v najkrajšem času po žrebanji listino dobitkov, no da bi jo zahteval, poleg te pa še originalne Nrečko vselej po v načrtu nastavljenih cenah brez vsakega povišanja.
Izdateli in odgovorni ureduik: Ivan Želcznikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*•
■ ----1____-...L.
81753784