informator gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje List za obveščanje delavcev Gorenja —Številka 52. — Leto XVII. — Titovo Velenje, 16. november 1983 Razprava Pričakujemo, da se bo v kritično in ustvarjalno javno razpravo vključilo kar največ delavcev in drugih. Te dni začenjamo v vseh delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja z javno razpravo o tezah o prihodnji programski usmeritvi poslovnega sistema Gorenje, obnovi sestavljene organizacije združenega dela Gorenje, izhodiščih za sestavo plana sozda Gorenje za leto 1984 in o nadaljnjem razvoju družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov v Gorenju. Gradivo, ki je dano v javno razpravo, je že bilo obravnavano na okroglih mizah, sestankih področnih o razvoju kolegijev in v izvršilnih odborih delavskega sveta Gorenje SOZD za programiranje in razvoj ter za samoupravno organizacijske zadeve. Gradivo, o katerem bo tekla javna razprava predvidoma do konca meseca novembra, bodo obravnavali samoupravni organi in družbenopolitične organizacije ter zbori delavcev oziroma sestanki delovnih skupin. Pričakujemo, da bo javna razprava, ki naj bi bila kar najbolj kritična in ustvarjalna, kar najbolj obogatila predlagane usmeritve. Prav pa bi bilo, da bi se v javno razpravo v kar naj večji meri vključile tudi institucije, organi in organizacije zunaj Gorenja. Bo november najuspešnejši ? Ce ne bo večjih težav pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli, se bomo novembra najbolj približali načrtovani mesečni proizvodnji Prizadevanja za povečanje proizvodnje v Gorenju TGO so čedalje uspešnejša. Medtem, ko smo v mesecu oktobru, kot je znano, predvideni obseg proizvodnje uresničili z 88 %, smo v prvih desetih dneh novembra dosegali 94 % načrtovane proizvodnje. Pomem-no je, da največji tozdi še dosegajo in presegajo predvideno proizvodnjo. Najbolj so se v začetku novembra izkazali v tozdih Hladilna tehnika. Zamrzovalniki in Štedilniki. Novembra še ni bilo večjih težav v proizvodnji. V primeru, da tudi v prihodnjih dneh ne bo prišlo do. poslabšanja oskrbe z reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli, je mogoče z gotovostjo pričakovati, da bomo v Gorenju TGO ne samo zadržali doseženo raven proizvodnje v prvih desetih dneh, temveč se še bolj približali planskim ciljem. Uspešni na Ptuju V ponedeljek, 14. novembra, so v tozdu Elektronika Ptuj izdelali 320 črno-belih televizijskih sprejemnikov in presegli predvideno dnevno proizvodnjo. Obisk Prejšnji četrtek je Gorenje obiskala delegacija treh italijanskih sindikatov iz pokrajine Emilia—Roni agna. Gostje so si poleg Orodjarne in tozda Štedilniki ogledali tudi obrat družbene prehrane in se zanimali predvsem za praktična vprašanja in sindikalne izkušnje naših delavcev v samoupravnem sistemu. Gorenje SOZD v tretjem tromesečju Ob ocenjevanju devetmesečnih rezultatov poslovanja Gorenja SOZD lahko ugotavljamo, da so rezultati tretjega tromesečja spodbudni, čeprav sta Gorenje TGO in GRS še vedno v težkem položaju. V devetih mesecih smo v Gorenju SOZD ustvarili celotni prihodek v vrednosti več kot 46 milijard dinarjev, 5 milijard 804 milijonov dinarjev dohodka in 3 milijarde 322 milijonov čistega dohodka. 17.549 zaposlenih jev Gorenju SOZD v tem času proizvedlo 36,4 % več kot lani v istem obdobju. Na konvertibilni trg smo izvozili za 4 milijarde 588 milijonov in uvozili skoraj polovico manj kot smo planirali ali za 2 milijarde 734 milijonov dinarjev. V tem času ocenjujemo skupno izgubo sozda Gorenje na 6 milijard dinarjev. Proizvodne delovne organizacije so dosegle v tem obdobju naslednji celotni prihodek: Gorenje TGO 19.246,337.000 din, Gorenje Muta 1.712,000.000 din, Go- renje Fecro 343,042.000 din, Gorenje El rad 1.058,512.000 din, Gorenje Varstroj 1.146,364.000 din, Gorenje Metalplast 214.500.000 din, Gorenje Petar Drapšin 411,236.000 din, Gorenje Mu ral 264.860.000 din, Gorenje Glin 1.816,812.000 din, Gorenje Tiki 1.051,870.000 din, Gorenje MIV 2.311,893.000 din. ” Požar” V petek, 11. novembra ob 13.30, je bil v tozdu Pohištvo, enem najbolj požarno ogroženih tozdov, uprizorjen požar v skladišču. Zaposleni v tozdu so požar takoj javili naši poklicni gasilski enoti, aktivirali svoje enote civilne zaščite, pričeli z gašenjem požara in reševanjem ter dajanjem prve pomoči. Tako so požar uspeli pogasiti delavci sami. Vendar pa je akcija pokazala tudi nekatere pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki jih bo treba še izboljšati in odpraviti. Omenimo še to, da je bila akcija nenapovedana in zaradi tega je še posebej pomembna pripravljenost, ki sojo pokazali delavci v skladišču tozda Pohištvo. Z izgubo so v devetih mesecih letošnjega leta poslovale naslednje delovne organizacije: Gorenje TGO 5.279,435.000 din, Gorenje Varstroj 20,797.000, Gorenje Petar Drapšin 29,147.000, Gorenje Tiki 63,928.000, Gorenje Promet Servis 680,666.000. O Gorenju V začetku prihodnjega tedna bodo vsi trije zbori skupščine občine Velenje na svojih zasedanjih obravnavali tudi informacijo ZKPO Gorenje SOZD o predsanacij-skih aktivnostih in pripravi sanacijskih programov. Pohvala kot Vsestranski uspeh razstave spodbuja in obvezuje. Med pogovorom s predsednikom ZKPO GPS Joškom Vučemilom s sodelavci ob zaključku 8. razstave izdelkov Gorenja so odgovorni delavci Prometa poudarili veliko pomoč ter strokovno sodelovanje vseh članov ZKPO Gorenje pri poslovnih razgovorih. Ob sprejemanju priznanj in pohval za uspešno predstavitev Gorenja pa so opozorili tudi spodbuda na nekatere pomanjkljivosti in nakazali možne rešitve za njihovo odpravljanje. Predvsem so poudarili, da mora biti naslednja razstava vsebinsko obogatena, zlasti z novimi tehničnimi dosežki. Zahtevnemu zunanjemu kupcu moramo predstaviti kar največ novosti, razstavljene izdelke pa opremiti tudi s katalogi. Podrobneje je potrebno določiti tudi naloge na področju sodelovanja z drobnim gospodarstvom. Se preveč zastojev MMi aj korisi^SmšmmšŠM&MmM Tozd Hladilna tehnika Zastoji zaradi nezadostne oskrbe z reprodukcijskim materialom Proizvodnjo v tozdu Elektronika Titovo Velenje skušajo v zadnjih treh mesecih zaradi nezadostne dobave uporov, kondenzatorjev in polprevodnikov izboljšati z intervencijskim uvozom. To jim uspeva le delno, ker tudi domači dobavitelj Gorenje — Varstroj ne uspe dobaviti zadostno količino navitih komponent za normalen potek dnevne proizvodnje, kar pa ima za posledico vsakodnevne zastoje, ki jih rešujejo s premeščanjem delavcev iz oddelka v oddelek. Septembra so imeli kar za 11600 ur zastojev, v oktobru nekoliko manj, 6900 ur, in v prvih osmih dneh novembra že 5.520 ur zastojev. Glede doseganja plana so v mesecu septembru in oktobru kljub naštetim težavam mesečne plane dosegli s 70 % realizacijo, v novembru pa je doseganje le 50 %. POLETJE '83 Razstava počitniške fotografije v jedilnici Gostinske enote Te dni si lahko v jedilnici ogledate razstavo fotografij naših sodelavcev, ubrano na počitniške dni. Tokrat razstavljajo Ivan Tašler, Irma Povše, Marija Kovač, Milan Goršek, Jože Meh, Štefan Madjar, Drago Leiner, Hinko Jerčič, Ludvik Jerčič in Blaž Jelen. Vozači Ponovno obveščamo vse vozače, ki so zaradi bolezni ali porodniškega dopusta odsotni dalj časa, da vrnejo letne vozovnice. Delovna organizacija namreč mora tudi za čas njihove odsotnosti pogodbenim prevoznikom plačati stroške prevoza. Vozače, ki se vozijo z avtobusi Integrala s Prevalj pa opozarjamo, da morajo do konca leta zamenjati letne vozovnice. Pri zamenjavi pa potrebujejo tudi novo fotografijo. Komisija za ovrednotenje inovacijskih predlogov v tozdu Hladilna tehnika, ki jo sestavljajo Jure Vaupot, Marko Dolšak, Crt Urbanšek, Marjan Sivec, Nande Rednak in Franc Brinovec je pregledala 28 in ovrednotila 22 inovacijskih predlogov, ki so bili posredovani do 15. septembra 1983. Komisija je predloge, ki po metodologiji ocenjevanja ustrezajo razpisnim pogojem, nagradila z nagradami od 500,00 do 1.000,00 din. 256/83 — Preureditev obešala H 715 za dodatno lakiranje ohišja HBV, HTV, ZOV, Ivan Hrovat, 1.000,00 din; 258/83 — Povečanje notranje luknje v dvojnem spodnjem robu oboda hladilnika, Vinko Bolte, 700,00 din; 268/83 — Plastificirati letve na transportnem traku, Jakob Rakovnik, 800,00 din; 284/83 — Prilagoditev lukenj na kondenzatorju za H 715, Stane Iršič, 700,00 din; 285/83 — Sprememba nosilca izparilnika. Stane Iršič, 500,00 din; 286/83 — Ukinitev stiropor-ne podloge za embaliranje. Stane Iršič, 700,00 din; 307/83 — Obešanje obodov Večji prispevek strokovnih služb tozdu V tozdu Galvana menijo, da je potrebno proizvodno delo narediti zanimivejše za delavce. Pri tem mislijo na pravilno razporeditev umskega dela, na boljše nagrajevanje delavcev za stroji in, ne nazadnje, kar je bistvenega pomena, z uvedbo modernizacije in sodobne tehno- hladilnikov na transportni trak — linija za fosfatiranje, Oorde Atanackov, 500,00 din; 312/83 — Podaljšan spust in premestitev stroja za upogib oboda hladilnika, Darko Kaisersberger, 500,00 din; 329/83 — Modernizacija delovnega mesta polnilca vrat s poliuretanom, Darko Kaisersberger, 500,00 din; 330/83 — Preprečitev izhajanja poliuretana, Darko Kaisersberger, 500,00 din; 332/83 — Sprememba konstrukcijske izvedbe in designa za okvir vgradnega hladilnika, Jože Lekše, 500,00 din; 347/83 — Točkanje okvirja vrat HV, Rudi Pudgar in Rajko Ribič, 1.000,00 din; 348/83 — Predelava stikalne plošče na stiskalnici za luknjanje vrat s poglobljenim ročajem, Rajmund Ribič, 800,00 din; 349/83 — Napraviti od- točni kanal, instalirati priključke za vodo, Marjan Sivec in Jože Vaukan, 800,00 din; 350/83 — Regulacija oziroma prestavitev brizgalne naprave, Marjan Fele, 1.000,00 din; 351/83 — Na upogibnem orodju za izdelavo vrat urediti kontrast upogiba, Anton Ovčjak, 1.000,00 din; logije, zmanjšati naraščanje ročnega dela. Predvsem pa bi moral biti prispevek strokovnih služb, od tehnikov, konstruktorjev do inženirjev kar največji, morali bi biti bolj ustvarjalni in povezani s proizvodnim procesom v tozdu. Hkrati bi se morali zavzeti za večjo humanizacijo dela in s primernimi zaščitnimi sredstvi preprečiti naraščanje števila invalidnosti. 352/83 — Namestitev varnostnega stikala (mikro) na liniji za izdelavo ohišja HL (Olma), Vinko Bolte, 1.000,00 din; 353/83 — Preureditev stikal — časovni rele na stroju za izsek celice, Vlado Krajcer, 700,00 din; 355/83 — Znižanje kroglične mize na velikem traku v montaži, Vlado Krajcer, 700,00 din; 356/83 — Izdelava naprave za izsekavanje lukenj Strip protivrat, Stane Iršič, 1.000,00 din; 357/83 — Varnostni taster-ji in varnostna stikala Fe 30 na mehanski in električni kretnici; Milan Brezov-nik in Niko Poznič, 1.000,00 din; 387/83 — Popravilo kompresorja Danfoss, Marjan Kos, 500,00 din; 257/83 — Na liniji Olma montirati mikrostikalo, Vinko Bolte (predlog je enak predlogu 352/83); 269/83 — Ojačanje notranjih vrat na hladilnikih, Jakob Rakovnik (predlog je bil realiziran pred razpisom akcije) 270/83 — Izdelava vrat za HBV - HTV in ZOV v montaži, Jakob Rakovnik (predlog je bil realiziran pred razpisom akcije); 283/83 — Preureditev elektroventilov na varilnem aparatu, Anton Ovčjak (ni v skladu z akcijo; tozd Vzdrževanje mora elektro-ventile vzdrževati, oziroma za slabo vzdrževanje je nekdo odgovoren) ; 331/83 — Opustitev blin-dirnega čepa za dozirno odprtino v ohišju hladilnika, Jože Lekše (plastičen pokrovček je zato, da pri eksploataciji aparata vlaga ne more v izolacijski del); 354/83 — Ukinitev vrečke PVC na hladilniku in zamrzovalniku za domači trg, Vlado Krajcer (avtor je predlog predlagal že v letu 1981 in je bil na delavskem svetu tozda Zamrzovalniki zavrnjen). INFORMATOR — LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Titovo Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani:Du-šan Pirc, Nevenka Žohar-Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1983. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 —1/72 z dne, 23. 1. 1974. Proizvodno delo zanimivejše za delavce . • ' vZ-v: Novice iz tozdov in dsss - Združujemo delo, mar ne? Odnos do dela in družbene lastnine ter naša delovna disciplina sta pomembna dejavnika pri uresničevanju vseh naših nalog in ciljev! Ob ocenjevanju rezultatov devetmesečnega poslovanja analiziramo tudi naše delo in obnašanje na vseh področjih, zato smo posebno pozornost posvetili tudi poročilu o devetmesečnem delu disciplinske komisije v Gorenju Promet Servis. Ugotovitve nikakor niso spodbudne. Ali je mogoče, da so v tem času, ko bijemo največjo bitko za ozdravitev razmer, med nami še vedno takšni, ki vidijo le sebe, malomarno izpolnjevanje delovnih dolžnosti pa je njihova poglavitna lastnost? V devetih mesecih je skupna disciplinska komisija obravnavala 103 primere kršitev delovnih dolžnosti, od tega 57 v tozdu Promet, 45 v tozdu Servis in maloprodaja in 1 primer v DSSS. Za lažje kršitve delovnih dolžnosti je komisija izrekla 3 opomine in 20 javnih opominov, za hujše kršitve pa 39 delavcem disciplinski ukrep pogojnega prenehanja lastnosti delavca v tozdu. Devetim delavcem so izrekli ta ukrep pogojno za dobo 3 mesecev, 15 delavcem za 6 mesecev in 15 delavcem za dobo enega leta. Za posebno hude kršitve delovnih dolžnosti je komisija 21 delavcem izrekla ukrep prenehanja lastnosti delavca v združenem delu, in sicer 10 delavcem tozda Promet in 11 delavcem tozda Servis in maloprodaja. Med obravnavanimi primeri je tudi 6 delavcev, ki so jih poslovodni organi tozda prijavili javnemu tožilstvu zaradi povzročanja materialne škode ali suma kaznivega dejanja. Sedem delavcev je povrnilo materialno škodo, štirje pa so bili razporejeni na dela in naloge, za katere se zahteva nižja strokovna izobrazba, in sicer za dobo, ki jo predvidevajo samoupravni akti. Še manj je spodbudna ugotovitev, da je skupna disciplinska komisija v oktobru prejela že 32 prijav zoper delavce v tozdu Promet. Iz teh prijav je razvidno, da delavci odklanjajo dela in naloge, neopravičeno izostajajo z dela ali pa na delo prihajajo vinjeni. Poostren nadzor nad delom delavcev na terenu je odkril vrsto kršitev delovne discipline, saj je komisija v oktobru prejela že 28 prijav zo- per delavce v tozdu Servis in maloprodaja. Naša dolžnost je, da odnos do vseh malomarnežev poostrimo in uveljavimo kriterij dela in discipline, saj nedela in nediscipline z njimi ne moremo in ne želimo združevati. KNJIGE DELAVCU V tozdu Elektronika Ptuj se z Ljudsko knjižnico na Ptuju dogovarjajo za obliko vzajemne knjižnice. Tako bi si vsak mesec izposodili določeno število knjig kar v tovarni, seveda brezplačno. Delavec in kultura Ob otvoritvi prostora za skladiščenje reprodukcijskega materiala v tozdu Plastika, ki je bila v soboto, 29. oktobra, in po kratki uvodni besedi o življenjski poti in delu Prežihovega Voran-ca, je Janez Sterkuš predstavil njegovo monodramo Svetneči Gašper. Da so delavci to kulturno prireditev lepo sprejeli in si podobnih še želijo, je nedvomno prispevala domiselna scena ter dobra izvedba. Sterkuš, naš stari znanec, ki deluje v okviru Delavskega prosvetnega društva, se je v Gorenju že nekajkrat predstavil našim delavcem, do novega leta pa bo pripravil še eno monodramo. Upamo, da si bo obe deli ogledalo še več delavcev iz ostalih tozdov. Novembrg uspešnejši? Težave z domačimi dobavitelji. Velika pripravljenost za delo, vendar uspehi izostajajo. V tozdu Elektronika na Ptuju se žal tokrat ne morejo pohvaliti s kakšnim posebnim uspehom. Pestijo jih težave zaradi pomanjkanja materiala, predvsem domačih dobaviteljev. Po planu lahko tako delajo le v proizvodnji birotehnike. V tozdu so zagotovili dovolj delavcev, saj so jih kar 40 premestili v obrat, kjer izdelujejo črnobele televizorje, povečali so tudi tehnološke zmogljivosti. Da bi proizvodnja lahko nemoteno stekla, so se pretekli teden v Titovem Velenju sestali z delavci nabave in obetajo si, da bo november proizvodno uspešnejši. Povsem pa se zavedajo tudi težav nabavne službe, saj domači dobavitelji le s težavo sledijo povečanim planom proizvodnje. TUDI V GPS IZBIRNI DELOVNI C AS 9. novembra so tudi v tozdu Promet in DSSS Gorenje Promet Servis prešli na izbirni delovni čas. V tozdu Servis in maloprodaja pa so imeli že pred tem gibljiv delovni čas. Službe GPS, ki so vezane na Gorenje TGO (Prevzemna služba. Centralna skladišča, Režijska skladišča in Ekono-mat), pa delajo tako kot zaposleni v Gorenju TGO. Večja kvaliteta polizdelkov iz Galvane Športno srečanje Že petič zapored so se nogometaši, sicer delavci tozda MGA, srečali s športniki El kroja, Pobje-de in MTT Maribor. Športniki v MGA Nazarje so se tudi letos udeležili srečanja z delavci Pobjede iz Zagreba in mariborskega MTT, ki ga že tradicional- no organizira El kroj. Tokrat so si udeleženci srečanja ogledali proizvodnjo v našem tozdu MGA v Nazarjah in seveda odigrali prijateljske tekme. Čeprav so bili na tem srečanju zadnji, pa v MGA Nazarje pravijo, da je predvsem pomembno negovanje prijateljskih stikov. Zaradi premalo kvalitetnega materiala več izmeta V reprodukcijskem procesu v naši proizvodnji brez del, ki jih tozd Galvana op-pravlja za tozde finaliste, ne gre. Zatorej je njihovo delo še kako pomembno, saj zaradi morebitnega zastoja pri cinkanju in kromi-ranju polizdelkov tudi ostali tozdi ne moreji normalno poslovati. Da pa bi delo potekalo normalno, morajo imeti kvaliteten material, kajti zaradi slabe kvalitete, kot se dogaja v zadnjem času, ko dobivajo žico iz Zenice, se izmet nenehno povečuje, zatorej si ne smemo dovoliti, da bi zmanjšali kakovost končnih izdelkov. K še boljšemu poslovanju bi pripomogli tudi pravočasno dobavljeni polizdelki finalistov in to v večjih količinah, vsaj za en dan naprej, s čimer bi zmanjšali transportne stroške. Poleg tega, da jim je v tozdu kljub poostrenim delovnim pogojem in povečanim planskim obveznostim uspelo dvigniti kvaliteto polizdelkov na zadovoljivo raven, so z dobro opravljeno reorganizacijo zmanjšali zaloge nekuran-tnega materiala v dveh skladiščih. Prav tako pa v tozdu nenehno opozarjajo viličariste na red in disciplino, saj z nedisciplinirano vožnjo večkrat povzročajo škodo na osnovnih sredstvih kot tudi na materialu, ki ga prevažajo. Izpolnjevanje proizvodnega načrta TGO 100% September 1983 Oktober 1983 i cvember 1983 95% 90% 194% i 85% 84% 85% 1 oo oo I 80% 1 >83% i 1 1 1 1 1 1 „ 78% r ; 1 T 1 1 1 1 1 1 1 i i i i 70% I | 1 1 1 1 1 1 1 1 1 66%. i i I , | L 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 i I i 60% [ "i r i i i 1 1 1 1 10.9. 20.9. 30.9. 10.10. 20.10. 31.10. 10.11. 20.11 30.11 ANICA NOVINŠEK Medalja dela za vestno delo v Gorenju So ljudje, za katere se zdi, da kar nekako ne sodijo med upokojence. To vsekakor velja za Anico Novinšek, našo dolgoletno sodelavko, ki se je v Gorenju zaposlila M „Takrat smo veliko delali udarniško. Pomagali smo pri graditvi naše prve proizvodne hale in ureditvi njene okolice, delali smo velenjski vodovod in pomagali pri gradnji stanovanj. Med nami sta vladala tovarištvo in nesebičnost, kar pa danes pogrešam." Biti sproščen, nasmejan, kljub vsakdanjim tegobam in bolezni, pri tem pa vesten v vseh pogledih, je verjetno prava umetnost. In to za Anico Novinšek lahko zapišemo. že 1. oktobra leta 1962. V 21 letih dela v Gorenju, njeno prvo delovno mesto je bilo na rudniškem Starem jašku, nato je delala kot kontrolorka v emajl irnici, nazadnje pa v prevzemni kontroli končnih izdelkov v tozdu Zamrzovalniki, kjer je dočakala upokojitev. Svoje delo je vseskozi vestno in prizadevno opravljala. Leta 1979 je bila odlikovana z medaljo dela. MILENA NOVAK „Srečna sem, da sem v tem kolektivu dočakala pokojnino, da mi dela ni bilo treba iskati drugod!" Milena Novak je ena izmed tistih delavk, ki so morale po vojni poprijeti za vsako, še tako težaško delo, večkrat neprimerno za ženske. Tako jo je življenjska pot zanesla iz domačega kraja na rudniški Stari jašek v Velenje. Tistih prvih let se Milena živo spominja. Tudi udarniškega dela ob graditvi prve hale, kamor so se selili leta 1964. ..Takrat nas nihče ni vpra- lena Novak. šal, ali lahko delaš udarniško ali ne. Saj smo vsi vedeli, da bomo le s skupnimi močmi doprinesli k razvoju Gorenja, k boljšemu jutri". Ob upokojitvi se rada spominja vseh del in nalog, ki jih je vsa leta vestno in pridno izpolnjevala. Delala je na Škarjah v stiskalnici, kot sestavljalka pokrovov in čelnih plošč v tozdu Zamrzovalniki. Ob delu je opravila še tečaj za varjenje in do upokojitve delala kot serijski varilec. Čeprav prehojena pot ni bila lahka, bi se naša sogovornica še enkrat odločila zanjo. ..Ponosna in srečna sem, da sem po 20 letih dela v Gorenju dočakala pokojnino", je ob zaključku povedala naša dolgoletna sodelavka Mi- Proizvodno in udarniško delo Tudi prejšnji teden je svojo redno obveznost v proizvodnji opravilo 620 delavcev delovnih skupnosti, 88 udarnikom pa se je pridružilo tudi 128 dijakov Centra srednjih šol iz Titovega Velenja. S skoraj enomesečno zamudo so nas o udarniškem delu obvestili tudi delavci v skladišču gotovih izdelkov GPS, kjer so prejšnji mesec delali en dan udarniško, čeprav se je tudi pri njih povečal obseg dela. Na pomoč je priskočilo tudi 36 njihovih režijcev, ki so opravili 268 prostovoljnih ur pri nakladanju. V tej akciji, nadaljevala se bo tudi v novembru, so se še posebej izkazali skla- 1 diščniki Tomo Berzelak, Peter Mijoč in Milan Puk-lič. Počitnice na snegu V Gorenju smo skupno s turistično organizacijo TTG pripravili najugodnejše možnosti zimskega letovanja in vas vabimo na pravi družinski dopust. V zasebnih sobah v Kranjski gori s 7—dnevnim polpenzionom znaša cena 7.050,00 din. Prijavite se lahko od 7. januarja do 10. marca 1984. Na smučišču ..Medvedni-ca" nad Trbovljami je možen najem apartmaja za osem oseb, kuhate si sami. Za 7-dnevni najem boste odšteli 11.900,00 din. Na Zreškem Pohorju, v rekreacijsko turističnem centru Rogla, so smučišča primerna za vse kategorije smučarjev. V hotelu Planja boste za 7 polnih penzionov odšteli 8.650,00 din in za otroke do 7 let starosti 5.390,00din. Podrobnejše informacije vsak dan na telefon 182. Omenimo še možnost obročnega odplačevanja. MALI NOGOMET V Rdeči dvorani se bo v četrtek, 17. novembra 1983,pričela A liga v malem nogometu. Ob 18. uri: SOP : Elektronika, 19. uri Galva-na : Servis, 20. uri Tehnologi : Plastika, 21. uri GPS Odprema : Pralna tehnika. Ljubitelji vabljeni!