Speatrion« In abSonsmento postale
Prezzo - Cma Lir 0.50
Štev. 157.
Leto VII.
V	Ljubljani, v torek, 14. julija 1942-XX.
Izključna pooBlaSCenKa ra oglaševanje italijanskega in tujega | Uredništvo in oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Concessionaria esclnsiva per la pnbblidtt 81 provenienza italiana izvora: Unione Pubblicitd Italiana ix A-, Milano.	= Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lnbiana. š	ed	estera:	Unione	Pubblicitš	Italiana	b>	Milano.
Vojno poročilo št. 776
Nepretrgani boji pri El Alameinu
Posledice angleškega umika za letalsko vojno
Nemško vojno poročilo
Obkolitvena zmaga nad sovjetskimi četami pri Rževu
Nadaljevanje preganjalnih bojev na južni fronti
Uradno vojno poročilo štev. 776 pravi:
Na predelu pri Alameinu so se nadaljevali živahni boji. Cete osi so tam odbile ponovne napade ter prizadele nasprotniku izgube v ljudeh >n v oklepnih vozeh. Letalstvo je s ponovnimi nastopi napadalnih oddelkov povzročilo požare v sovražnikovem zaledju in je onesposobilo veliko število avtomobilskih vozil. V boju kaže, da sta bila uničena dva »Curtissa«, in sicer po nemških lovcih.
Naše enote, ki so spremljale neki konvoj na Sredozemskem morju, so izjalovile napadalne poskuse angleških letal in sestrelile en bombnik ter dva torpednika. Na ladjah ni nobene škode.
Miinchen, 14. jul. s. »Miinchener Neueste Nach-ricbten« razlagajo nastope v Severni Afriki in pišejo, da je umik iz Tobruka do El Alameina Angležem vzel možnost, da bi njihova lovska letala mogla leteti od Gibraltarja do področja vojnih nastopov.
Berlin, 14. julija, s. Približno pred tednom dni je angleški list »Daily Mail« pokazal primer streznjenja, ki ga ne gre prezreti. Napisal Je, da so se Angleži glede Italije docela zmotili JU da je prišel zdaj trenutek, ko je treba računati s stvarnostjo. »Računati s stvarnostjo« razlaga londonski časopis — »pomeni priznati, da smo podcenjevali tvarno in moralno silo Italije.«
Še bolj značilen primer streznjenja pa daje revija »The Nineteenth Century«, ki po ugotovitvah »Biirsen Zeitung« s točnimi številčnimi podatki razblinja vse utvare , v katerih je doslej živel angleški narod. To so utvare, ki jih je vdrževal Churchill, ki se je pri raznih prilikah prizadeval, kako bi prepričal javnost združenega kraljestva, da italijanski jezik ne bi mogel nikdar pomeniti resne nevarnosti na Sredozemlju, nato pa povedal tudi, da nuj bi bilo italijansko brodovje zdesetkovano pri Ta-rantu in v vodah blizu rtiča Matapana. Danes angleški časopis smatra za potrebno priznati, da italijansko brodovje ni samo močno, kakor se ni bilo nikdar, pač pa, da je to znalo tudi
Ruska in angleška nevarnost za švedsko
Stockholm, 14. julija, s. List >Morgenposte« prinaša članek z naslovom »Ruska nevarnost«. V pjem pravi, da nastaja zdaj vprašanje, ali je mogoče spraviti v zvezo nedavne polete angleških bombnikov, ki so kršili nedotakljivost švedskega ozemlja, z napadi sovjetskih podmornic na švedske trgovske ladje po švedskih obrežnih vodah. Ce se dobi zveza med temi nastopi, je iz nje treba sklepati, da gre za skupne nastope. Treba je začeti odločen boj zoper sovjetsko podmorniško nevarnost. Švedsko letalstvo je treba zaposliti z vsemi njegovimi oddelki, da bo blokiralo nastope vojne mornarice in pomagalo za vedno odstraniti to bolj-Seviško ogražanje.
0 potrebi novih bolgarskih gospodarskih naporov za zmago osi
Sofija, 14. julija, s. Bolgarski trgovinski minister Zaharjev je imel v Sofiji velik govor o gospodarski fronti in o gospodarskem sodelovanju v njej. Med drugim je dejal: »Danes se bije velikanski boj za ustvaritev novega reda v Evropi. Vsi moramo jasno razumeti, da je stari liberalni gospodarski red mrtev. Mladi in življenja polni narodi se bore za zmago novega reda. Tudi Bolgarija dejansko sodeluje pri boju na gospodarskem področju, da bi se dosegla popolna zmaga nad zastopniki bogataštva, ki so poropali vsa zemeljska bogastva in držali v sužnjosti milijone človeških bitij. Bolgari morajo ojačiti vsa svoja prizadevanja na gospodarskem področju, da bodo vredni sodelavci svojih zaveznikov v osi. Vojaško in gospodarsko bojišče sta enako pomembni. Ukrepi za dosego zmage na obeh so enako nujni in strogi.
Angleški letalski napad na dansko mesto
Kopenhagen, julija- s- Angleški bombniki so predsnočnjim napadli dansko mesto londer v južni Jiitlandiji ter povzročili škodo zasebni lastnini. Med prebivalstvom je bilo pet mrtvih in več ranjenih. Eno letalo je bilo sestreljeno, dva pilota sta bila ob življenje.
čangkajškove prošnje za ameriško vojno pomoč
Šanghaj, 14. julija^ s. Iz Čungkinga poročajo, da je žena maršala Čangkajška odpotovala v Združene države, kamor gre, da bi prosila pomoči, ki jo Kitajska nujno potrebuje zaradi resnega vojaškega položaja, ker se ta trenutno razvija slabo zanjo.
Slovo dosedanjega turškega poslanika od Hitlerja
Hitlerjev glavni stan, 14. julija, s. Hitler je v svojem glavnem stanu sprejel turškega poslanika Husreva Gereda, ki se je prišel poslavljat. Navzoč jo bil tudi nemški zunanii minister «on Ribbentrop.
Do letošnjega maja so Angleži po navadi prevažali 6voja letala na letalonosilkah tja do Balearskih otokov, od koder so stroji odletavali na libijsko bojišče. Zdaj pa je od Malte do egiptovskih letaildšč predaleč, da bi mogli še tako ravnati. Samo bombniki lahko prihajajo po zfcaku.
V	nekem dopisu iz Rima poroča taisti list o sovražnikovih priznanjih glede prispevka italijanske vojne mornarice v tej vojni. Angleški tisk obžaluje nemarnost v Severni Afriki, kjer je do napada prišlo prepozno in je uspeh izostal, to pa zaradi tega, ker sta osni državi po zaslugi angleškega vojnega brodovja lahko pošiljali tja ojačenja vseh vrst. »Naša največja napaka v tej vojni,« pišejo angleški lista, »je bila, da se nismo znali iznebiti toli zaničevanega italijanskega vojnega brodovja. Do danes to brodovje ni izgubilo niti ene bojne ladje, čeprav 60 večkrat izplule s polno paro na morje.
dokazati s tem, da je britanskemu brodovju prizadejalo zelo hude izgube in zlasti s tem, da je odločilno pripomogla k velikim uspehom, ki so jili dosegle v Afriki italijansko-nemške sile.
»Pogumno zavezniško brodovje« — piše de-lje glasilo nemške vojske — »ne bi bilo moglo dobiti bolj laskavega priznanja kot je tisto, ki mu ga je dala revija od onstran Rokavskega preliva. V njej stoji zapisano, da je »treba storiti vse, da se obnovi angleško gospodstvo nad Sredozemljem«. V nadaljnjih, še jasnejših besedah pa priznava, da se je italijanskemu brodovju posrečilo, razbiti angleško oblast nad Sredozemskim morjem. Priznanje je zares pomembno in v nekem oziru zelo značilno.
Hitlerjev glavni stan, 14. jul. Nemško vrhovno poveljstvo pravi v svojem včerajšnjem uradnem vojnem poročilu:
Na južnem odseku vzhodnega bojišča preganjajo nemške čete sovjetske sile na široki bojni črti. Močne letalske skupine so podpirale zasledovalne boje in pri nočnih ter dnevnih napadih porušile več prehodov čez Don in Donjec. Ob kavkaški obali so bojna letala z bombami velikih mer zadela plavajoče popravljalnice v pristanišču Novo-rossijska. Pri obrambi proti sovjetskim razbremenilnim napadom severno in severozahodno od Voroneža je bilo včeraj uničenih 111 sovjetskih oklepnih voz.
Kakor je bilo objavljeno že po posebnem poročilu, so nemške čete ob zelo uspešni podpori letalstva začele z obkoljevalnim napadom 2. julija jugozahodno od Rževa. Potem ko je bil po hudih bojih po gozdovih pogažen ves sestav sovjetskih postojank, je prišlo do obkolitve in uničevanja več sovjetskih strelskih in konjeniških divizij ter otlepne brigade. V tej bitki, ki je trajala 11 dni, je\bilo zajetih 30.000 vojakov, ‘218 oklepnih voz, 591 topov ter 1301 strojnica in metalcev bomb, uničeno ali zaplenjeno pa je bilo še mnogo drugega orožja ter vojnega blaga. Boljševiške krvave izgube so hude. Število ujetnikov ter količina vojnega plena še naraščata.
Na bojišču pri Volhovu je bil zavrnjen silovit sovjetski napad proti nekemu mostišču. Skupina boljševiških sil, ki so se izkrcale na zahodni obali Volhova, so bile uničene. V Finskem zalivu je lovec na mine potopil svojetsko podmornico,- Na skrajnem severu so strmoglavci bombardirali pristaniške naprave v Rosti blizu Murmanska. Opazili so mnogo požarov.
V	Egiptu so bili ponovni angleški napadi na odseku pri Al Alameinu zavrnjeni z velikimi izgubami za nasprotnika. Nemški in italijanski letalski oddelki so nadaljevali z uničevanjem angleških letalskih postojank na otoku Malti.
Lahka bojna letala so podnevi potopila stražno ladjico v pristanišču Brixhamu ob južni angleški obali. Poleg tega je bila hudo poškodovana velika trgovska ladja.
Miinchen, 14. julija, s. List »Miinchner Neueste Nachrichten« takole piše o bojih na vzhodu: »Uničevanje močnih sovjetskih postojank ob Donu, potem ko so nemške čete vdrle naravnost vanje, je tako. ko da bi se zrušil jez. Ofenziva se razliva vedno bolj v šir in v smer proti jugu ter je na nekaterih odsekih dobila značaj zasledovalne bitke, ki je Timo-šenkovo vojsko vrgla nazaj že za 300 kilometrov. Najvidnejša značajka tega napada je njegova vztrajnost in enakomerna sila. ki daje slutiti, da je nemško vrhovno poveljstvo za te napade proti sovjetskim postojankam okrog Su-ture in južno od nje, vrglo v boj toliko nemških divizij, da se bo vdor lahko spremenil v popoln uspeh.«
Bern, 14. jul. s. Ameriška poročila iz Moskve so zdaj^ potrdila, da so se Rusi umaknili iz mest Lisičansk in Kantemirovka. Nemškim silam se je posrečilo zasesti močno utrjene sovjetske postojanke južno in vzhodno od mesta Bogučar; Nemci imajo zdaj na tem odseku tri mostišča in razni njihovi oddelki so že dospeli na vzhodno obalo reke Don, tako da je položaj za Ruse prav slab.
Vesti 14. julija
V Rimu je imela sejo senatna komisija za zadeve v italijanski Afriki. Pod predsedstvom senatorja Mil loti evicha je razpravljala o zakonskem načrtu glede afriškega policijskega zbora.
Nemški listi objavljajo neko diplomatsko listino, iz katere je razvidno, da sega politično sodelovanje med Anglijo in Rusijo že v leto 1935., ko je tedanji angleški državni podtajnik za zunanje zadeve Vansittard skušal pridobiti Sovjetsko Rusijo za zvezo, ki naj bi Nemčijo , obkoljevala na Vzhodu, češ da je nemška nevarnost skupna nevarnost za vso.Evropo in da Anglija ne hi držala križem rok, če bi prišlo do spopada med Rusijo in Nemčijo.
Japonski cesar je včeraj obiskal dve pomorski letalski oporišči, kjer so mu pokazali med drugim tudi lovska, torpedniška in bombna letala, ki so sodelovala v bitki pri Havajskem otočju.
Največji sovražnik Italije je Anglija, največji sovražnik Finske pa Sovjetska Rusija, toda an-g 1 eško- boljše viška zveza bo povzročila, da bo italijanska zmaga nad Anglijo blagodejna tudi za Finsko. Finci s hvaležnim srcem spremljajo pohod italijanskega vojaka, saj se je Italija s celotnim in ganjenim navdušenjem postavila ob Finsko, ko je ta še stala sama v boju zoper premogočnega sovjetskega napadalca, piše list »S venska Botten«.
Japonske vojaške oblasti so izpustile iz ujetništva podpoveljnika filipinskega letalstva ter razne druge filipinske častnike.
Potapljalci so začeli z delom na kraju, kjer je sovjetska podmornica potopila švedsko motorno ladjo »Lulea«. Raziskujejo morje, da bi pregledali potopljeno ladjo in pa, da bi ugotovila, ali se je švedskim vojnim ladjam posrečilo potopiti napadajočo podmornico, na katero so vt-#gli 26 torpedov.
Eno najboljših letal na svetu je zdaj novi nemški lovec Focker-Wulf 190, ki ga z uspehom uporabljajo tudi za bombardiranje, kar se je videlo zadnje dni ob angleški jugovzhodni obali, piše neki angleški letalski strokovnjak.
Angleško pomorsko poveljstvo je objavilo seznam žrtev z angleške oklopnice »Prince of VVales«, ki so jo japonska letala potopila lani v malajskem vodovju. Ubit je bil poveljnik oklepnice kapitan Leech, pogrešajo pa admirala Toma Philipsa, 19 Častnikov, ki so bili bržkone tudi ubiti, in pa 300 mornarjev.
Japonski bodo dvignili vse trgovske in vojne ladje,
ki so bile potopljene v posameznih lukah na Daljneifr vzhodu. Zato bodo osnovali posebno družbo z glavnico deset milijonov jenov.
V	Braziliji bodo z današnjim dnem ustavili ves
javni in zasebni avtomobilski promet. Voziti bodo smela samo vozila brazilskega državnega predsednika, 20 pokrajinskih guvernerjev in diplomatski zbor. V prepovedi je navedeno, da se je morala Brazilija zateči k tem odredbam zaradi pomanjkanja ladij.
360 ameriških trgovskih ladij je bilo potopljenih ob zahodnih obalah Amerike od 7. decembra, ko se je začela vojna med Združenimi državami, Nemčijo in Italijo.
Turška vlada je sklenila ustanoviti tri koncentracijska taborišča za vojaške begunce iz Rusije.
Za požiganje požetega žita je francoska vlada določila smrtno kazen.
Z»radi bombnega napada na neko vojaško radijsko postajo in na taborišče vojaških vozil, so nomške oblasti belgijski prestolnici Bruxel-lesu naložile globo dva milijona frankov, razen tega pa je bilo poslanih iz države 50 talcev.
P**«* ie zadnje dni ogledoval 'vežbali-sica nove francoske vojske in častniškega zbora ter imel pri tej priliki nagovor, v katerem vfi-x	ie	llova francoska armada naj-
boljše poroštvo za francoski notranji red in enotnost.
Kanadska vlada je dovolila Združenim državam,
da smejo namestiti svoje čete na kanadskem ozemlju.
Uspehi prve velike nemške letošnje ofenzive v Rusiji
Berlin, 13. julija, s. Posebno poročilo nemškega vrhovnega poveljstva je prineslo uradno pojasnilo, ki prikazuje vso veličino uspeha, doseženega po nem(š‘kem in zavezniškem orožju v manj ko dveh tednih, ter hkrati navaja, da je prvo obdobje nemškega napada n« vzhodu ceniti za zaključeno. Uspeh v tem prvem obdobju se da presoditi po tehle točkah:
1. Posrečilo se je sovražnika presenetiti, čeprav je bili napad napovedan ter se je začel kasneje, kakor je sovražnik pričakoval. Nem-
•	i vVr. vno poveljstvo je izdatno izkoristilo izkušnje preteklega leta in zime. Zlasti se mu je posrečilo, da je n« določenem odseku zbralo neznanske sile. Prelivajoča se in nestalna zbiranja cet in orožja, so sovjetsko ogledno letalstvo varala. To je uspelo po zaslugi izredno spretne motorizacije nemških napadalnih oddelkov, ki se dajo premeščati iz enega odseka na drugega v najkrajšem času. Sovjetsko ogledno letalstvo se je dalo zmotiti tudi glede domnevnega bojišča ter možnega razvoja vojnih nastopov.
2. Prava in resnična ofenziva je bila pri- | pravi jena po novih _ taktičnih in strateških načelih. V bistvu 6e je posrečilo napasti in po-gaziti sovjetske bojne črte na široki fronti. Boljševiki še zdaleč niso slutili, da se bo napad razvil na več ko 300 km dolgem bojišču.
Pomniti je, da so Sovjeti imeli dovolj prilike, da so med Donom in Donjcem lahko zgradili utrdbe, kar so tudi storili.
3. Nemcem se je iposrečilo, da so docela prekrižali sovjetske strateške načrte, s tistim vred, ki ga navaja slovito Timošenkovo dnevno povelje. Znano je namreč, da je sovjetski maršal z dobro urejenim umikom hotel ustvariti neke vrste strateške praznine in s tem prevrniti načrte nemškega vrhovnega poveljstva.
4. Dejstvo, da je bil Don dosežen na 350 kun dolgem bojišču, ne prikazuje samo obsežnosti zasedenega ozemlja, marveč daje jasno slutiti, da so bila s_ tem ustvarjena nova oporišča za nadalnje vojaške nastope. V splošnem je prišlo do položaja, ki opravičuje najboljše nade za bodočnost._ Številke ujetnikov in plena naposled potrjujejo, da se je načrt gibljive obrambe, kakor si ga je zamišljal Timošenko, izjalovil. Sovražnik je potolčen in odrezan. Za-plenjSni oklepni vozovi so skoraj vsi najnovej-se vrste in najboljši ter najtežji, kar ji Sovjetska zveza premore. Glede drugega obdobja ofensive se uradno pojasnilo omejuje na značilne besede posebnega vojnega poročila, namreč: »Naše čete sovražnika zasledujejo brez oddiha.« Te besede namreč*1 označujejo položaj, v katerega so zlezle Timošenkove čete, potem ko so bilje pobite in zgnetene med Doncem in Donom.
Neizpolnjive zahteve angleškega tiska po drugi fronti
za rešitev Rusije
Rim, 14. julija, s. Aftgleško časopisje je v svojih včerajšnjih izdajah odločno nastopilo z zahtevo po ustanovitvi drugega bojišča na evropski celini, ker so, kakor se zdi, iz Moskve prišle nove zahteve, preko katerih ni mogoče. »Ne\vs Oronicle« je včeraj pisal, da je treba bodisi iz vojaških ali političnih razlogov na vsak način upoštevati te opomine, bi prihajajo od sovjetske strani.
|
»Rusija — piše omenjeni časopis — preživlja enega svojih naijkočljivejših trenutkov, ki utegne biti znanilec poloma. Velika Britanija in Amerika sta Rusiji dali obljubo, ki bi jo morali tudi držati. | Res je, da smo v tem pogledu storili vse, kar je | bilo v naših močeh, s tem, da smo poslali svojim
Navodila ameriškim vojakom I za vedenje v Angliji
Rim, 14. julija, s. Ker so prvi stiki med ameriškimi četami, izkrcanimi v Angliji pred nekaj meseci, in med angleškim prebivalstvom prinesli nekaj resno neprijetnih dogodkov, je ameriško vrhovno poveljstvo izdalo za te čete poseben priročnik z navodili, kako se je treba vesti do angleškega prebivalstva. Uvod k navodilom pravi, da mora ameriški vojak v Angliji že naprej vedeti stvari, ki jih je treba državi in stvari, ki jih je treba opustiti. Ameriški vojak mora prenašati angleško podnebje in navado, da Angleži ljubijo tople pijače. Ne sme zavezniku jemati deklet, ne sme nastopati zaničljivo zoper njega, ne sme se imeti za bolj-*ega, če* je njegova oskrha boljša od oskrbe angleškega vojaka. Kar se le da naj se izogiblje,
zaveznikom Rusom vsestransko pomoč, čeprav snjo Pri tem sami dosti tvegali in čeprav smo pretrpeli ogromne izgube. Sovjetska vlada je prva, ki mora priznati težave, v katerih se je znašla Anglija spričo porazov v Sevemi Afriki, toda drugo bojišče je postalo potreba, tudi če bi za nas moralo pomeniti novo in še večje tveganje. Zdaj smo že v teku in nas ni mogoče več ustaviti. Naša pomoč Rusiji mora biti zdaj hitra in izdatna.«
>Daaly Herald« pa piše : j>Po obljubi, ki smo jo dali Molotovu, ne moremo več nazaj. Drugo bojišče, ki hi bilo slabo pripravljeno in nezadostno oboroženo, bi bilo lahko katastrofalno, je pa še vedno bolje, kakor pa če ničesar ne delamo. Mudi se. Nevarnost naše zaveznice Rusije je naša nevarnost.«
da bi smešil angleško ljudstvo in angleško vojsko, njuno zunajost. pretirano angleško zadržanost, angleško puritanstvo in gledališki način govorjenja. Ameriški vojak na angleških tleh ne sme nikdar omeniti dveh stvari: kdor je dobil prvo svetovno vojno in pa vojnih dolgov.
Švedska bo z orožjem nastopila zoper ruske podmornice
Stockholm. 14. julija, s. Švedski minister za narodno obrambo je dal naslednjo izjavo o kršitvi švedske nevtralnosti: »Doslej Švedska ni streljala na tuja letala, ki so letela čez njeno ozemlje, kajti skoraj vedno so bila to letala, ki so zgubila smer. Je pa nekaj čisto drugega, kadar gre za podmornice, ki ogražajo naše zveze. V tem primeru smo dolžni z orožjem braniti naše morje.«
Angleška priznanja o moči in pomenu italijanskega
- vojnega brodovja
♦
Spomini s potovanja po Kočevskem
Pod sencami temnih gozdov k izvirom ponikalnic in k naravnim
vodometom
Prvo potovanje po Kočevskem mi je ostalo v najlepšem spominu. Bilo je v poletju, ko sva se
s tovarišem navsezgodaj odpravila na pot. Rosne kapljice so se lesketale v sončnih žarkih, ko sva bila že daleč na polju Vse je bilo mirno, le veter je od nekod prinašal pesem koscev in majal mirno žitno polje, da je valovilo kakor morje.
Polje sva že zapustila za seboj. Pot se je obrnila navzdol in pogled na lepo vas mi je zastrla lipo na hribčku. Zavila sva v gozd in v nekaj trenutkih naju je objela prijetna senca temnega gozda. Zdaj pa zdaj so se v vrhovih zazibale visoke jelke, ko je nad njimi završala sapa. Med vejami so že brenčale čebele in letaile za medom od cveta do cveta in s svojim prijetnim glasom oživljale gozdno šumenje, skrito govorico dreves, ki ga je včasih prevpilo kosovo petje ald vreščanje šoje.
Dolgo bi 66 nam vlekla pot, da se nisva zapletla v živahen pogovor, in sama nisva vedela, kdaj sva prehodila prvi del poti in prišla do velike jase. Kmalu potem sva prišla po neki kolovozni poti, lahko rečem, skoraj v pragozd. Povsod samo drevje. Le tu pa tam se je med vejami svetlikalo nebo ali so se vtihotapljali sončni žarki. Stari ljudje vedo povedati sploh marsikaj o teh krajih. Celo pravljice n pr. o Martolosovd jama in zakladu, ki je v njej skrit.
Šele po enourni hoji sva zagledala prvi znak življenja — znak narodove žive vere — Marijino kapelico. Še nekaj polja sva prešla, potem pa 6va zagledala na vrhu hriba raztresene vaške hiše. Z deščicami krite hiše so bile že počrnele. Tudi lesene stene, skozi katere so plaho gledala na cesto okenca, so bile že rjave. Pot naju je vodila skozi Drago, nato še skozi Srednjo vas. Hitro sva uganila, kje žive naši ljudje. Rože na oknih in gredice ob 'zidu. Tu žive skromni Slovenci
Pot naju je vodila dalje in dalje. Od Slovenske vasi sva jo naslednji dan mahnila pod Ložinski vrh (933 m), kjer v močvirnatih Mrtvicah izvira pod imenom Reber studenec. Ta izvirček okrepi takoj pri mlinu v Slovenski vasi Zgornji in Spodnji Oberh. Nato dobi Rinža še Mrzli vir in vir Pri treh lipah, izpod Kočevja Zgornji im Spodnji izvir, Zajčji* vir in Kotel. Ce potujemo po Kočevskem, vidimo, da je vsepovsod polno izvirov.
Desno pod Štalcerskim klancem zopet pride na dan vir Šojong, ki daje sicer suhi strugi Rinže vodo v vsakem času. Iznad Livolda v bližini Zajčjega polja teče Črni potok, ki ga napajata Zlati in Mrzli studenec.
Lepo je bilo tudi pod Veliko goro, kjer izvirata Oberh in Rakitnica. Nad vse lep je sprehod k izviru Ribnice v Podgori. Kakor v čarobnem svetu se ti
zdi tukaj. Do izvira vodi lepa gozdna pot mimo mirno tekoče vode, v kateri dobiš celo lepe ribe.
Lepo je tudi pri Ledeni jami na Stojni (900 m) ter Jami treh bratov. Tu se zbira voda, ki priteče na dan šele pri elektrarni pri Kočevju. V resnici je ta vir bruhalnik. ki meče vodo ob nalivih kar tri metre visoko. Semkaj naju je prepodila nevihta, ko sva se mudila pri Zgornjem viru za Prijateljevo hišo. Ko naliv ni hotel ponehati, je začel izvir bruhati vodo in ustvaril krasen priroden vodomet.
Naročajte Slovenski dom!
Mesarji pred sodiščem
Promet z nepremičninami v juliju
Ljubljana, 14. julija. • Kakor znano, so bile 4. t. m. uradno objav- | ljene določbe o prometu z nepremičninami v Ljubljanski pokrajini. Za prenos lastninske pravice na podlagi kupne ali menjalne ali slične pogodbe je potrebna predhodna odobritev Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino. V praksi to določbo tako izvajajo, da je treba med prodajalcem in kupcem sklenjeno kupno pogodbo poprej predložiti Visokemu komisarju v odobritev, nato je šele mogoča izvršitev prepisa lastninske pravice v zemljiški knjigi. Okrajno sodišče ne more niti dovoliti prenosa brez poprejšnje odobritve kupne ali slične pogodbe od strani Visokega komisarja. Zato se sedaj predlože vse prenosne listine najprej Visokemu komisarju.
Nepremičninski trg je sedaj zaradi poletnih mesecev, ko nastopijo sodne počitnice, nekoliko manj živahen ko drugače. Opažati je nekak zastoj. Dne 10 juliia je zemljiška knjiga sprejela v svojo zbirko zemljiško-knjižnih listin 14 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 275.140 lir. Nekatere kupne pogodbe datirajo še iz let 1939, 1940 in 1941. Takih je bilo 6 pogodb za vrednost 44.228 takratnih dinarjev ali 16.806.64 lir. Med važnejšimi kupnimi pogodbami naj omenimo: Tomšič Irma in Tomšič Jože, posestnika, Ljubljana, Cesta 29 oktobra št. 23 sta prodala Frančiški Debevčevi, posestnici, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 4 parcelo št. 95-2 k. o. Krakovsko predmestje v obsegu 320 kvadr. metrov z enonadstropno, na tej parceli stoječo hišo za 200 tisoč lir.
Brez komposta v vrtu ne gre
Sedaj, ko nam zelenjava v vrtu tako hitro zori, da jo sproti kar težko pospravljamo, pride od nje mnogo v odpadek, ki ga navadno zavržemo, da se uniči. To pa ni gospodarsko, treba je, da ne zavržemo nobene stvari, ki bi nam še lahko služila na ta ali oni način.
2e lansko, oziroma letošnje leto, se je lahko vsakdo prepričal, kako težko se je dobil dober hlevski gnoj in kako drago so ga plačevali oni, ki so ga nujno potrebovali. Vsemu temu pa bi se v veliki večini lahko ognili. Če bi o pravem času pripravili zadosten kup kompostne zemlje. Zato si moramo že zdaj skrbno pripravljati kompost,- da bomo imeli v vrtu vedno na razpolago dobro humozno prst. Zavedati se moramo, da s samimi umetnimi gnojili ne bomo ničesar dosegli, če bo zemlji primanjkovalo hu-moznih snovi. Kompost je za vrtnarja isto, kot gnoj za kmeta!
Kompost pa bo le tedaj polnovreden, če ga bomo znali pravilno urediti in oskrbovati. Na kompostišče spadajo predvsem vsi odpadki iz vrta in gospodarstva, zelen plevel, ki še ni dozorel v seme, listje fižolovino, zemljo, lesni pepel, drobiž od lesa, zdrobljen omet, živalska kri in drob, vrtna trava le v manjših množinah, roževinasti odpadki, kuhinjski odpadki, cestni prah in blato, mah, pokončane žuželke in polži, slama, gnoj itd. Na kompost pa ne mečemo okuženih, z rjo ali plesnijo napadenih rastlin, plevel s semenom, črepinje, železo in sploh vse kar ne strohni. Tudi premogov pepel ni za kompost.
Ko je kup dovoli velik, pripravimo v primernem prostoru, najbolje v kakem koti« prostor za postavitev komposta. Če le mogoče skopljemo primerno do 25 cm globoko jamo, ki nai bo 2—2*/a metra široka in primerno dolga. Če so tla peščena, obložimo dno z ilovico, da ne posrka zemlja preveč hranilnih snovi. Nato premešamo že nabran kup na mestu in nanašamo posamezne plasti na pripravljen prostor. Vsaka plast naj bo 30—40 cm visoka in jo, če je potrebno še nekoliko zahodimo, posebno ob robovih, da se kup ne izsuši. *Med posamezne plasti natresemo v prah zdrobljenega apna, da se kompost hitreje razkraja. Navadno pa apno zmešamo z zemljo in šele na to raztrosimo.
Da pa se obdrži v kompostu primerna vla-
ga, polivamo posamezne plasti z vodo ali pomijami. Vsako plast postavimo za spoznanje manjšo, tako da ima kup obliko prisekane piramide.
.Nekateri »belijo« kompost tudi s stranišč-nikom ali gnojnico, vendar v tem primeru ne smemo dodati kompostu apna, ker bi se drugače izločile dragocene dušičnate snovi. Straniščnik je posebno primeren za pust kompost. Tudi neprijeten vonj kmalu izgine, ker se vse prepoji z zemljo, ki je v kompostu. Da se kup preveč ne izsuši ga pokrijemo, tako na vrhu, kot ob straneh z zemljo.
Tako pripravljen kompost prične kmalu zoreti. V notranjosti se zarede bakterije, ki presnavljajo v hranilne snovi, deževniki, ti »večni vrtnarji« prebavljajo prst in kup se počasi se-
Primc Anton, posestnik in mesar v Ljubljani, Vipavska ulica je prodal: Josipu Oblaku, zobo-tehniku, Ljubljana, Miklošičeva cesta st. 7 parcelo št 354-4 kat. obč. Trnovsko predmestje v obsegu 500 kvadr. metrov za 12.000 lir. Kvadratni meter je bil po 24 lir, dalje Jakobu Modrijanu, zasebnemu uslužbencu, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 7, parcelo št. 354-5, travnik iste kat. občine v obsegu 508 kvadr metrov za 12.407 lir.
Komotar Antonija posestnica, Ljubljana, Šte-panjska cesta št. 2 in sin Vid Komotar sta prodala Evi MiiHerjevi, lastnici vinotoča, Ljubljana, Karlovška cesta št. 11 gozdno parcelo št. 2389-1 k. o. Rudnik v iznosu 786 kv. metrov za 9.432 lir. Kvadratni meter te gozdne parcele je bil po 12 lir. Razmeroma visoka cena, ko so gozdne parcele drugače po 2 do 8 lir k v. meter
Krulc Ludvik in Krulc Marija, posestnika, Ljubljana, Okičkega ulica št. 18 sta prodala Kosec Ljudmili, posestnici Ljubljana, Šmarska cesta št. 143 parcelo št. 2399-25 k. o. Rudnik v izmeri 176 kv. metrov za 5000 lir.
Vrhovec Stane, posestnik Vrhovci št. 1 je prodal Fani Gečevi. soprogi uradnika Vzajemne zavarovalnice. Ljubljana, Rožna dolina XIX-18, parcelo št. 355-27 k. o. Švica (Šujca) v izmeri 1987 kv. metrov za 12 din ali za 4.560 lir. Pogodba je bila podpirana že 1. julija 1940.
Krušič Ivan. posestnik in mesarski mojster Ljubljana, Zaloška c. št. 10 je prodal Anici Pre-daličevi, trgovčevi ženi, Ljubljana, Kamniška ul. št. 26, parcelo št. 758-14 njiva kat. obč. Moste v izmeri 338 kvadr. metrov in parcelo št 757-13 njiva iste kat. obč. v obsegu 311 kvadr. metrov za 5.700 lir.
Zaznamovane so bile v zemeljski knjigi še nekatere kupne pogodbe za vrednost od 1000 do 3000 lir.
seda. Ako pa primanjkuje toplote, vlage in zraka, se bakterije ne morejo povolino razvijati, prične kup smrdeti in ne zori. V takem primeru Sa moramo premetati in ako je potrebno zmočiti ali pa mu primešati prsti in apno.
Kompost je treba vsake 3 mesece premetati, da se dobro premeša in preje strohni. Na ta način bo kompost zrel že v dveh letih. Pri premetavanju polivamo kompost z gnojnico ali greznico, da se nasrka čim več hranilnih snovi. Le v hudem mrazu, ne mešamo komposta, da ne zamorimo bakterij.
Kompost je hranilnica vrtnarjeva, zato ne zametujmo nobene stvari, ki spada na kompost in se nam bogato obrestuje. Zapomnimo se, 'brez komposta ne gre!
S Hrvaškega
Preteklo soboto in nedeljo so imeli v hrvaškem Zemunu velike slovesnosti ob priliki posvetitve dveh novih zastav. Na slovesnosti so zastopali vlado minister za trgovino, obrt in industrijo dr. Toth. državni tajnik za promet J. Markovič in poverjenik Delavske zbornice Blaškov.
Sarajevsko pevsko društvo *Trebevič« ie priredilo te dni v Sarajevu dobro obiskani koncert. Izvajalo je pesmi, ki jih ima naštudirane za koncertno turnejo po župah Vuka in Baranja.
Zadnji teden ie nemška akademija, ki ima svojo podružnico tudi v Banji Luki priredila glasbeni večer na katerem so sodelovali tudi nekateri hrvaški umetniki in umetnice.
Preteklo nedeljo je sarajevsko narodno gledališče uprizorilo letošnjo zaključno predstavo. V pretekli gledališki sezoni je gledališče uprizorilo 211 gledaliških predstav. Od teh je bilo 19 novo naštudiranih del, 4 dela pa bila starejšega datuma, vsak teden so igrali tudi po znižanih cenah za dijake, delavce in otroke.
Hrvaški minister za promet je odobril vsoto 375.000 kun za popravilo ceste Zenica-Vitez.
Kustosu sarajevskeaa državnega muzeja Dervišu Korkutu ie uspelo, da ie te dni odkril
grob znamenitega travniškega bega Osmanbega, po katerem se še zdaj imenuje ves zahodni del travniškega mesta. Osmanbegov nagrobni spomenik ie zdaj star 310 let.
Urad za zaščito hrvaške delavske mladine ie začel po celi Hrvaški ustanavljati svoie podružnice, ki bodo obveščale centralni urad o staniu delavske mladine. Na podružnicah bodo prirejali tudi posebne tečaje, kjer se bodo vzgajali delavski prvoborci.
Posebna komisija sarajevskeaa muzeia se zdai že dali časa mudi v Travniku, kier dela na tem, da se obnove nekatere zgodovinske znamenitosti, katerih se ie že lotil zob časa. Med drugim so ukrenili vse. da se ohranijo grobovi treh znamenitih bosanskih vezirjev.
Hrvaški prosvetni minister ie odredil, da učitelji in profesorji v spričevalih ne smeio v rubriki veroizpoved napisati več grško-vzhodna vera, ampak pravoslavna.
Pri kanalizacijskih delih v Varaždinu ie zdai zaposlenih nad 100 delavcev.
S posebno zakonsko odredbo imajo na Hrvaškem zdaj tudi obrtni učenci in vajenci pravico do letnega dopusta. Učenci, ki so stari mani kot 16 let imajo pravico do tritedenskega dopusta, tisti pa, ki so stari več pa na 14 dnevni dopust. Vsi dopusti so po zakonu plačani. Dopustna pravica velia za vse tiste učence, ki se uče že naimani pol leta.
Kakor so ljubljanski dnevniki že poročali, je Kraljeva Kvestura v dneh od 16. do 30. junija med drugimi izročila sodišču tudi več ljubljanskih mesarjev, ki so bili obtoženi zaradi uporabe maščob brez dovoljenja. Sodišču so bili izročeni: Ahlin France, Černivec France, Dolinšek Pavel, Gornik Anton, Kastelic Alojzija, Ham Josip, Javornik Ivan in Stupnik France, vsi mesarji v Ljubljani Njihova kazniva dejanja so bila take kvalifikacije, da je bilo za sodbo pristojno vojaško vojno sodišče v Ljubljani. Pretekli teden je bila pred tem sodiščem glavna razprava proti omenjenim mesarjem. Mesarji so bili spoznani za krive, da so uporabljali maščobe brez dovoljenja in obsojeni na večletne zaporne kazni, kakor tudi na visoke denarne ksazni. Kazni se gibljejo od 3 do 8 let in 8000 do 15.000 lir. Sodba bo te dni uradno objavljeno.
Z Gorenjskega
Na Golniku so dokončali že napol dogotovljeno zgradbo tako, da je nekdanje protituberkulozno zdravilišče, katerega so preuredili v splošno bolnišnico, sedaj precej veliko. Bolnišnica ima kirur-gično-porodniški oddelek z nad 200 posteljami, oddelek za notranje bolezni s 140 in oddelek za jetične z 80 posteljami. Vsi oddelki so moderno urejeni z veliko operacijsko dvorano in moderno rentgensko napravo. V kratkem bodo zgradili še oddelek za nalezljive bolezni s 70 posteljami, v načrtu imajo tudi ustanovitev očesnega in otroškega oddelka.
Strela je ubila pretekli teden v Lomu nad Tržičem Janeza Hribarja, uglednega posestniškega sina.
V	Šenčurju pri Kranju je umrla Ivana Blažun,
65 let, žena kovaškega mojstra. Naj v miru počiva!
Na progi Sledno—Sv. Vid nad Ljubljano je do smrti povozil tovorni vlak Marijo Malenškovo.
Sprejemni izpiti na višji šoli (prejšnji realni gimnaziji) v Kranju bodo za 1. razred 26. avgusta, za višje razrede 27. avgusta. Prošnji je priložiti zadnje šolsko spričevalo in potrdilo o arijskem pokolenju.
232.000	kg blaga so nabrali na Koroškem pri zadnji zbirki. Tako zbirko bodo, kakor poroča gorenjski dnevnik, priredili tudi na Gorenjskem.
»Kiirtner Zeitung« poroča #v spominskem dopisu o bivanju maršala Rommla v Villachu v zadnji svetovni vojni. V tem kraju je bil planinski polk, pri katerem je sodeloval pri poveljstvu tudi general Rommel. Poveljstvo je bilo v hotelu Lamm, na sedanjem trgu Adolfa Hitlerja. Dnevnik poroča med drugim, da je general Rommel tudi prav rad prihajal v ta kraj s svojimi tovariši,
Na koroško štajersko mejo je prispel pred dnevi v Dravograd državni tajnik za varnost in orožje Schulze-Fielitz. Državni tajnik je ob tej priliki imel važne razgovore z vodilnimi gospodarskimi činitelji.
Na vzhodni fronti so padli naslednji koroški rojaki: 23 letni prostovoljec Simon Senger, 23 letni pilot in podčastnik Franc Pusavec, 20 letni Pg. Franc Daborer in 23 letni Ivan Hudelist.
Štiri nove stojnice
Ljubljanski živilski trg dobiva iz dneva v dan popolnejše lice. Na trgu, kjer prodajajo zelenjavo, je zdaj najlepši red, tudi s čevljarskimi stojnicami je zdaj vse urejeno, mesarji’»imajo svoje lepo urejene prostore, tudi dve klobasarici, »začimbarc in branjevka imamoj svojo streho pod presledkom v tržnih stojnicah, ki je bližji zmajskemu mostu.
Le še dve klobasarici in prodajalka galanterije, ki ima svoj štant postavljen ob zmajskem mostu, še niso imele svoje stalne strehe. Posebno klobasarici sta bili enkrat tukaj, enkrat tam; ob lepem vremenu pod semeniškimi kostanji, ob dežju pa že kje pod streho mesarskih stojnic.
Zdaj pa je mestna občina dala postaviti tudi v drugi presledek mesarskih stojnic, ki je bližje mestu, spet nove štiri stojnice, prav takšne kot so v presledku pri zmajskem mostu. »Življenjski prostor« v teh novih stojnicah pa bo takole razdeljen: v dve stojnici prideta klobasarici, v eno prodajalka galanterije, v eno se bo pa iz dosedanjega domovanja preselil »dišavar«, tako da bo bližje mestu. V Izpraznjeno dišavarjevo stojnico se bo pa z d »lom svojega blaga naselila branjevka, ki že ima eno takšno stojnico v najemu, pa je bila ena sama stojnica za njeno trgovanje v resnici premajhna. Tako bodo vse stojnice zasedene in vsak proSajalec bo imel varno streho nad glavo.
Nove stojnice so že postavljene, s fimežem so tudi ze prevlečene, le še šipe je treba vstaviti, pa se bodo vanje že lahko vselili.
Da so bile nove stojnice tako kmalu izgotovljene, je .zasluga tudi Visokega komisariata, ki mu je mnogo na tem, da so razmere na ljubljanskem živilskem trgu čim boljše, tako da za-dovolje i nakupovalce i prodajalce.
E. Wallace
ROMAN
RDEČI KROG
Mr Willings se ni počutil še zadosti dobro, da bi prisostvoval razpravi, bil pa je toliko zdrav, da je poslal ostavko kabinetu v odgovor na migljaj, ki mu ga 'je bil poslal prvi minister v nekem pismu. Pismo je bilo napisano v tako neprijetnem tonu — pikrost prvega ministra je bila splošno znana — da je bil celo debelo-kožni mr. Willings hudo prizadet.
Naj se zgodi, kar hoče. Willings je bil za vedno onemogočen. Celo najvnetejšim pristašem njegovega političnega tabora bi se studilo, če bi morali izpovedati pred sodniki: Odpeljal je dekle, skoraj' neznano dekle, v svojo podeželsko hišo, tam silil vanjo in bil zaboden. Ni bilo mogoče dati romantične verzije tej neprijetni zgodbi in Willings je preklinjal samega sebe zaradi te neumnosti.
Parr je obiskal dekle medtem, ko je bilo v ječi, samo enkrat. Odklonila je, da bi ga sprejela v svoji jetniSkl telici in je vztrajala pri tem, da bi se razgovarjala v prisotnosti jetničarke. Razložila je to svoje stališče, ko sta sedela skupaj v veliki jetniški sprejemnici, on na enem koncu mize, ona pa na drugem.
»Oprostiti mi morato, da vas nisem sprejela v svojih prostorih mr. Parr,« je dejala, »toda toliko mnogo obetajočih mladih članov Rdečega kroga je že prišlo do predčasne smrti, ker so se razgo-varjali-v svojih celicah z jetniškimi pazniki.«
»Edini, katerega se jaz spomiujam,« jc dejal Parr, »je bil
Sib'y < ~	J	,
»Ki je bil izreden vzorec klepetulje,« ga je ona nadaljevala.
Pri tem je * nasmehom pokazala svoje bele zobe,
»Zdaj pa mi povejte, kaj želite od mene?«
»Hočem, da mi poveste, kaj se je zgodilo, ko ste bili na obisku v 0nslow Gardensu!«
Talija se je nasmehnila in pokazala pri tem svoje bele zobe. »Kaj torej hočete zdaj od mene.«
»Hočem, da mi poveste, kaj se je zgodilo, ko ste šli na obisk v 0nslow Gardens.«
Talija ga je verno in podrobno poučila o vsem, kar se je pripetilo tisto popoldne.
»Kdaj ste opazili, da bodala ni bilo več?«
»Takrat, ko sem si ogledovala sobo in si jo Willings oblačil suknjo. Kako pa je kaj z njim?«
»Prav dobro,« je odvrnil Parr. »Bojim se, da bo okreval — hotel som reči,« je dodal naglo, »veseli me, da lahko rečem, da bo ozdravel. Ali je Willings tedaj prvič opazil, da je bodalo izginilo?«
Talija je prikimala.
»Ali ste imeli mul * seboj?« je vprašal znova Parr.
»Da,« je odvrnila Talija. »Ali mislite, da je bilo v njem skrito orožje?«
»Ali ste imeli mu! v roki, ko ste šli v Willingsovo hišo v Hat-fieldu?« —
Talija sc je za trenutek zamislila.
»Da,« je pritrdila.
Inšpektor se je dvignil.
»Ali dobivate vso potrebno hrano?«
»Da, iz jetniške kuhinje jo dobivam,« je odgovorila. »Jetniška hrana mi prav ugaja, hvala lepa za izkazano pozornost. Tudi ne želim, da bi mi kdor koli iz prevelike vljudnosti pošiljal sem kako drugo jedačo od zunaj, kakor je to dovoljeno jetnikom, ki priča-čakujejo razpravo.«
Inšpektor si jo pogladil brado.
»Vedno bolj sem prepričan, da ste zvita ptička,« je dejal.
XL. poglavje.
Beg.
Napad na Raphaela Willingsa jo v kabinetu povzročil neko zmedi podobno ozračje.
Ko se je mr. Parr vrnil v glavni stan, je zvedel, kako velika jo bila skrb kabineta. Prvi minister je bil upravičeno zaskrbljen.
Rdeči krog ni namreč označil ne kraja, ne kdaj bo padel njegov prihodnji udarec, ne na koga.
Inšpektorja so poklicali v Downing Street, kjer se je dve uri razgovarjal z ministrskim predsednikom. Bil je to prvi osebni posvet inšpektorjev z ministrskim predsednikom. Po teni posvetu je zboroval notranji kabinet. Vse to je časopisje po dolžnosti objavilo.
Govorilo se je, toda brez uradne podlage, da je bilo življenje ministrskega predsednika ogroženo. Ta izjava ni bila niti zanikana, niti potrjena.
Ko so, je Derrick Yalc tisto noč vrnil domov, je našel na pragu inšpektorja Parra, ki ga je pričakoval.
»Ali ni kaj v redu?« je vprašal naglo.
»Potrebujem vaso pomoč,« je odvrnil Parr. Molčal je vse do tedaj, dokler sc ni udobno usedel v naslanjač v Yaleovi sprejemnici.
»Znano mi je, mr. Yale, da bom moral odstopiti in ministrski predsednik že premišljuje, ali bi ne bilo boljše, če ne bi šel ie malo prej, preden sem nameraval. Imenovan je bil neki kabinetni odbor, ki bo proučeval, s kakšnimi metodami je delal glavni stan v borbi proti Rdečemu krogu. Upravnik me je povabil, naj bom pri nekem takem neuradnem sestanku, ki bo jutri ivečer na domu ministrskega predsednika.«
»Za kaj pa gre?« jo vprašal Yale.
»Predaval naj bi,« je dejal Parr mračno, »in razložil kabinetnim članom metode, s katerimi sem delal v borbi proti Rdečemu krogu. Verjetno veste, da so mi bile dane izredne oblasti v stej borbi. Zahtevali so od mene, da jim povom vse, kar vem. To nameravam storiti v petek zvečer in zato potrebujem vaše pomoči.«
»Dragi prijatelj, tega vam ni bilo treba niti vprašati! Seveda vam bom pomagal!« j« dejal Ya|e prisrčno. Parr pa je nadaljeval:
»Še mnoge stvari, ki tičejo Rdeči krog, so zame skrivnost. Toda zdaj jih zbiram. Vedno bolj sem prepričan, da je v policijskem glavnem stanu nekdo, ki z njim sodeluje.«
»fy je tudi moje mnenje,« je pristavil Yale naglo. »Zakaj ua mislite, da je Tako?«
čebele pred ajdovo pašo
_»	Ljubljana,	v	juliju.
Da bi tudi take čebelarje, ki ne berejo strokovnih listov, o čebelarstvu poučili o važnosti ravnanja s čebelami pred ajdovo pašo, smo povzeli poučni članek dr. Puša, ki ga je priobčil v zadnji številki našega cenjenega strokovnega kmečkega lista »Orača«.
Dober in skrben gospodar računa že takrat, ko seje in sadi, koliko mora pridelati jeseni, da bo imela njegova družina dovolj čez zimo, ko zemlja, odeta s snežno odejo, ne bo mogla nič dati in bo treba živeti od njenih prejšnjih sadov. Podobni »dobri gospodarji« so čebelne družine. Ko je rojenja konec in so družine zadovoljivo uredile vprašanje svojih kralj ic-matic, se začne po naravnem nagonu skrb za bodoče čase, začne se nabiranje hrane za zimo. Iz tega dejstva si je mogoče razlagati, zakaj se drobne živalce ne zadovoljujejo le z nabiranjem vsakdanje hrane, kakor recimo čmrlji ali ose, ampak kopičijo i med i obnožino (cvetni prah) v tolikšnih množinah — če je paša dobra —, da je družina sama bogato založena in da od tega izobilja včasih prav veliko ostane še za čebelarja.
Prav v tem nagonu čebel po zbiranju zalog je osnovan ves gospodarski pomen čebeloreje. In je tudi jasno, da mora umen čebelar znati ta nagon podpirati in izkoriščati v svoj prid, če hoče od te gospodarske panoge imeti kaj koristi.
Ko je v naših krajih rojenje končano, je ponavadi konec tudi glavne spomladanske in deloma Poletne paše. Le kadar odpre svoje medene vire v izdatnejši meri gozd (n. pr. če medi hoja ali če se Pojavi »mana«), se pri nas paša ne pretrga, ko so Pokosili travnike in senožeti in je odcvetel tudi Pravi kostanj. Ta doba je v našem čebelarstvu Marsikje, lahko bi celo rekli večjidel, dokaj kritična. Čebele bi po svojem nagonu rade brale, rade bi donašale domov vsaj za 6proti, še rajši bi si pa zalogo kopičile naprej. Toda največkrat jim narava ne nudi te možnosti: cvetja po travnikih, poljih in senožetih je malo, gozd je suh, družina v panju pa potrebuje za razvoj zalege mnogo hrane. In tako se dogaja, da se morajo čebele lotiti spomladanskih zalog, če jih je kaj, ali pa beraško životarijo »iz rok v usta« — ako jih čebelar ni prepeljal v kakšno izdatnejšo pašo (zlasti hojevo, kadar medi).
Prav v pičli paši te dobe, ki večkrat sploh povsem odpove, je skrita velika ovira, da se ne more uspešno razvijati čebelarstvo v naših krajih. Kajti v naravnem gonu čebelne družine osnovana skrb za razvitek in napredek se ob pomanjkanju virov za prehrano sprevrže v nasprotno dejstvo: čebele začno omejevati zalego. Če ni mogoče dobivati in kopičiti hrane, se čebele odločijo za krčenje družine, ker se bojijo, da zalegi ne bo s čim postreči. Matico prično skromneje krmiti, v njenih jajčnikih se zaradi tega tvori manj jajčec in obseg zalege se začne usodno manjšati. Stare čebele odmirajo, pomladka je malo — družina peša, namesto da bi rastla. In vendar je pred njo še ajdova paša, ki je za dobro prezimovanje in za bodoče leto, pa tudi za čebelarjevo denarnico odločilne važnosti.
V	ajdi naše čebele tudi v srednje dobrih in celo v bolj slabih letih naberejo zimsko zalogo.
EIAR - Radio Ljubljana
Torek, 14. julija: 7.30 Porpčila v slovenščini —
7.45 Lahka glasba — 8.00 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Simfonična glasba — 12.40 Koncert terceta sester Stritarjevih — 13.00 Napoved časa; poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini
— I®--*-? Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec, sodeluje violinist Karlo Rupel —
14.00	Poročila v italijanščini — 17.15 Koncert violinistke Francke Ornik-Rojčeve in pianistke Marte Bizjak-Valjalo — 19.80 Poročila v slovenščini —
19.45 Operetna glasba — 20.00 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi —
20.45 Operetna glasba, vodi dirigent Galtino — 21.25 Predavanje v slovenščini — 21.35 Koncert violinista Poltronierija s sodelovanjem harfista L. Magistrettija - 22.10 Trio Emona - 22.45 Poročila v italijanščini.	.
Sreda, 15. julija: 7.30 Poročila v slovenščini
— 7.45 Pisana glasba — 8.00 Napoved ča6a, poročila v italijanščini — 12.20 Operetna glasba^ 12.40 Duet harmonik Malgaj — 13.000 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Pisano glasbo vodi dirigent GaMino — 13.50 Simfonična glasba — 14.00 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert sopranistke Nade Stritar — 14.45 Poročilo v slovenščini — 17.15 Koncert ljubljanskega godalnega kvarteta (L. Pfeifer, I. violina; A. Dermelj, II. violina; C. Šedlbauer, čelo; Vinko Šušteršič, viola) — 19.30 Poročila v slovenščini —
19.45 Komorna glasba — 20.00 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi —
20.45 VIII. obletnica ustanovitve Pomorske Topniške Milice: I. prenos slavnostnega govora generala Angela Ginocctoiettija; II. godba in zbor IX. okraja CC. NN. pod vodstvom dirigenta Giovannija Orso-mando — 21.30 Operna glasba na ploščah — 22.00 Zanimivosti v slovenščini.
Kadar ne dobijo na ajdi niti tega, je letina zelo slaba. Ajda je pri nas »zadnji up«. Kadar je pa ajdova paša prav dobra ali celo odlična, je ajdov pridelek medu zelo znaten in večkrat edini pridelek naših čebelarjev. Zato je uspeh ali neuspeh v ajdovi paši — lahko rečem — na splošno odločilen v slovenski čebeloreji. Če se ajda izkaže, se je tisto leto splačalo čebelariti; če je odpovedala, je zguba skoraj gotova, razen za tiste čebelarje, ki so morda imeli kakšno izredno pašo.
Nič ni tedaj pretirano ugotoviti, da je pri nas oni čebelar, ki nima takih čebel, da bi izkoristile ajdo v polni meri, 6lab čebelar.
Kako pripraviti naše čebele za ajdo, da jo bodo mogle polno izkoristiti?
Poglavitni pogoj uspeha v ajdi so močne družine. Saj poznamo muhasto vreme, ko ajda cvetel Vemo tudi, kako je paša na ajdi dnevno kratkotrajna — komaj do 10. ali 11. ure medi, nato je konec za tisti dan. Ali vse to ne govori dovolj glasno, da je ajdovo pašo mogoče izkoristiti samo močnim družinam?
Pravkar sem pa zgoraj zapisal, da čebele pred ajdo omejujejo zalego. Omejevanje zalege in — močne družine, to 6e ne ujema. Treba je torej na vsak način ohraniti družine pri polni moči in jim še pomagati, da se pravočasno močno razvijejo. Slabiči so sama zguba, v ajdi pa celo trojna zguba.
Naši čebelarji, zlasti kmečki, morajo vedeti, da je treba družine pripravljati na ajdo in na zimo kar takoj po končani spomladanski paši in po rojenju. Zelo se priporoča združiti dovolj zgodaj vse šibke družinice, pa naj bodo roji ali izrojenci ali pa ostali slabiči, in ustvariti močno živalne dru-
Ma Barju je gorelo
zine. Čisto napak je, družine urejevati za zimo šele po ajdovi paši. Tedaj je že prepozno in je škoda že tu, ki je ni več mogoče popraviti. Vse šibke družine bomo čimprej združili. S tem bomo dosegli po dveh straneh, kar doseči hočemo: družine bomo močno okrepili. Prvič s tem, da smo z združitvijo pomnožili izletno žival v družini, kar je za donos bistvenega pomena tudi v dobi pred ajdo; drugič smo pa z večjim donosom zavrli omejevanje zalege. So čebelarji, ki se poslužujejo še enega sredstva pred ajdo: špekulativnega pitanja. Toda to stvar je treba strokovnjaško in pravočasno izvesti, sicer lahko več škoduje kot koristi.
Vsak čebelar naj torej sklene, da bo čimprej vse šibke in srednje družine »zmetal skup«. Kako, je odvisno od panja. Sicer je pa združevanje tudi v kranjičih dokaj enostavno. Če se pokaže kje paša pred ajdo, se vsekakor splača postaviti tja 6voje čebele. Četudi ne bodo kaj prida otežile panja z donosom medu, se bodo pa zato družine lepo namnožile, in to je za uspeh v ajdi bistveno. Samo po sebi se razume, da morajo biti v ajdovi paši vsi panji povsem v redu zlasti glede matic. Brezmatič-ne družine ne bodo dočakale srečnega konca paše. Skratka: že pred ajdo morajo biti plemenjaki v vsakem pogledu — izvzeniši zimsko zalogo — popolnoma urejeni za zimo. Plodišča naj bodo dokončno pravilno sestavljena, da družine že med ajdo v njih priročno razpodelijo ..zimsko zalogo. Poznejše prestavljanje satov v plodišču je čebelarski greh, ki je zanj dostikrat treba delati pokoro.
Iz tega sledi, da mora »dobremu gospodarstvu« čebel slediti tudi čebelar in čebelne družine sredi najtoplejšega letnega časa pripravljati — za ajdo in za zimo. Od tega bodo imele korist čebele in sam; kajti ajdova paša bo izkoriščena do kraja, zifljpke zaloge bo dovolj in najbrž še kaj za čebelarjev lonec.
Svetovni pridelek krompirja je bil 1838 milijonov stotov, evropski pa 1650 milijonov stotov. Leta 1937. je bilo proizvedeno na vsem svetu iz sladkorne pese 94,330.000 stotov sladkorja, v Evropi pa 60,439.000 stotov. Celoten pridelek olja je bil 7220 milijonov stotov, Evrope 6560 milijonov stotov, svetovna proizvodnja vina je znašala 178 milijonov hektolitrov, evropska pa 139 milijonov hi.
V	tekstilni industriji se je število vreten v predilnicah vsega sveta dvignilo leta 1936. na 151 milijonov 745.000, od katerih je bilo 41,391.000 v Angliji, 49,877.000 pa na evropskem kontinentu. Od
3.070.000 statev na svetu je bilo 505.000 v Angliji,
237.000 pa na evropskem kontinentu.
Tudi kar se tiče živine, bi mogel evropski kontinent zadostiti svojim potrebam, treba je le malo več znanstvene selekcije in racionalne organizacije.
Rudno bogastvo evropskega kontinenta je raznovrstno, ni pa še do 6edaj docela izkoriščeno.
Gospodarstvu evropskega kontinenta pa bi 6e mogla tudi priključiti bogastva zapadnega dela Rusije, a mogla bi se tudi izkoristiti bogastva črnega kontinenta, ki je naravni privesek kontinentalne Evrope. Vse tropske produkcije bi bile Evropi na razpolago, poleg tega pa tudi živina, rudnine, les in kovine Afrike. Kavo in kakao bi dajale evropske ustanove v zapadni Afriki in italijanski Vzhodni Afriki. Bombaž pa se more pridelovati tudi v Evropi.
Evropa more torej živeti brez Amerike in Azije. Toda biti mora združena po načelu novega življenja, politične solidarnosti in skupnosti evropskega gospodarstva. Neobhodno je zato, da si prebivalci našega starega kontinenta ustvarijo kontinentalno zavest, t. j. evropsko zavest.
sežno akcijo ?a zatiranje, kajti -ta hrošč se hitro razmnoži. Hrošč je podben naši pikopolonci, je le nekoliko večji. Je črne barve z rumenimi črtami. Ena samica ima v. teku enega leta lahk«
2	milijona potomcev. Za uničevanje imajo kemična sredstva, a najbolje je zarod takoj uničiti.
Na vzhodni fronti so padli: SS prostovoljec in častni član graške občine Adolf Gasner, 23 letni Ivan Weinhandl, 22 letni Viljem Kapus, 19 letni letalec Gerald Traugott in 31 letni Henrik Fleck.
Pošiljanje zasebnih paketov od 100 do 1000 gramov je spet dovoljeno vojaškim edinicam na fronti. Paketi morajo biti opremljeni z Povolilno znamko, ki jih vojaki dobe pri svojih Četah in jih morajo poslati domov svojcem.
V	Mošnji vasi na Spodniem Štajerskem ie utonil v potoku Pinki 18 letni Martin Hribernik.
y Nemčiji so izdali v posameznih pokrajinah tobačne karte v različnem času, tako da potniki iz pokrajin, kjer so dohili karte nekoliko prej, ne bi mogli dobiti tobaka z izrabljeno karto. Graški list je objavil, naj se taki priglase v gospodarskih uradih, kjer jim bodo podaljšali veljavnost tobačne karte, dokler ne bodo izdali novih.
'Nemški red mora zmnnati,« tako piše mariborski dnevnik, ko poroča o uspešnem delu Bdečega križa in drugih štajerskih organizacij v celjskem okrožju, kjer so zbrali nad milijon RM. Nato navaja pomembnejše iziave celjskega okrožnega načelnika in žuoana o razdohiu. ki fta je doživelo Štajersko od nemško preteklosti.
Ljubljana
Koledar
Danes,	torek,	14.	julija:	Bonaventura.
Sreda,	15. julija:	Henrik, kralj.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Poletni jezikovni tečaji italijanščine, nemščine za začetnike in spretnejše, tudi za odrasle, v Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2, trikrat tedensko ob ponedeljkih, sredah, petkih. — Dopoldanski tečaj	od	9—10,	popoldanski od	pol
3	do pol 4,	večerni	od	6—7 in	od 7—8. Ugodno	za
J vse, ki se žele hitro in praktično naučiti teh je-
•	zikov. Priporočljivo za uradnike(ce), obrtnike, pomočnike(ce). Pojasnila in prijavljenje dnevno od 9—11: Trgovski učni zavod, Kongresni trg 2. Tudi od 9—12, Gregorčičeva 27, pritličje.
Da zaradi drv ne bo pomot in nepotrebnih potov, popravljamo notico, ki jo je objavil »Slovenec« v nedeljski številki češ, da je mestni preskrbovalni urad razdeljeval drva v stari cukrarni in da jih za seda j ni več. Sicer naši manj premožni sloji že od nekdaj vedo, da mestna občina drv še nikdar ni razdeljevala v stari cuRrarni, vendar pa spet opozarjamo, da so tudi sedaj stranke dobivale drva samo na mestni pristavi v Povšetovi ulici. Sedaj je pa mestni preskrbovalni urad za ta mesec že razdelil vsa drva ter jih nikdft več ne more dobiti. Kadar bo pa drva spet razdeljeval, bo seveda o pr#vem času objavljeno v ljubljanskih dnevnikih, a stranke bodo drva z nakazili mestnega preskrbovalnega urada dobile na mestni pristavi v Povšetovi ulici.
Vedno korajžnih mesarjev in tudi dosti gostilniških uslužbencev v ponedeljek zjutraj ni bilo k cepljenju zoper tifus v mestni fizikat, ki je pričakoval tak naval, da je pripravil kar tri prostore za cepljenje uslužbenstva mesarskih in go-tinskih obratov, ki imajo opraviti i živili. Izkušeni veterani iz prve svetovne vojne so jih menda oplašili s svojim pripovedovanjem, kakšne pekjen-ske bolečine so tedaj morali prestati po injekcijah zoper tifus. Če bi bili pa mesarski in gostilniški uslužbenci bolj natanko prebrali notice v listih O cepljenju zoper tifus, bi bili tudi vedeli, da sedaj, pri tem cepljenju ni več injekcij, temveč je treba štirikrat vzeti po dve zaščitni tableti na vodi. Hudih posledic to uživanje zaščitnih tablet zoper tifus sploh nima, pač pa tablete zanesljivo varujejo proti nevarnemu tifusu. Mesarski in gostilničarski uslužbenci naj torej brez skrbi pridejo k cepljenju na mestni fizikat vsaj v torek ali sredo že ob 7.30, ker traja cepljenje vsak dan samo do 9. Tako bodo mesarski in gostilničarski uslužbenci lahko opravili cepljenje proti tifusu v za ta dva stanu določenem roku. Opominjamo jih, da bo mestni fizikat po cepljenju napravil po mesarskih in gostinskih obratih, ki imajo opraviti z živili, prav strogo revizijo ter vse grešnike naznanil za kaznovanje po strogih uredbah.
—	Revna žena s tremi malimi otroki, ki je brez lastne krivde zašla v veliko revščino in pomanjkanje, prosi dobre ljudi za podporo v obleki ald denarju. Naslov in vsa pojasnila v n a Si upravi.
Za prevode, prošnje, privatno in trgovsko korespondenco v italijanščini 6e priporoča Vidmar, Sv. Petra nasip 37, pritličje. — Sprejema dnevno od 8 do 10.	f
Ljubljansko gledališče
Drama.
Torek, 14. julija ob 17.30: »Kralj na Betajnovi«. Red A.
Sreda, 15. julija: Zaprto.
Opera.
Torek, 14. julija: zaprto.
Sreda, 15. julija ob 17: »KriSpin in njegova botra«. Red Sreda.
Četrtek, 16. julija: zaprto.
Ivan Cankar: »Kralj na Betajnovi«. Drama v treh dejanjih. Igrali bodo: Kantorja — Pavel Kovič, Hano — Gorinškova, Francko — Kraljeva, Nino — Simčičeva, Krnca — Košič, Maksa — VI. Skrbinšek, župnika — Jože Kovič, Bernota — Na-krst, sodnika — Gorinšek, njegovo ženo — Kovičeva, Lužarico — Starčeva, oskrbnika — Košuta, kmete: Brezigar, Gale, Blaž, Raztresen, Verdenik in Podgoršek. Režiser: Jože Kovič.
Luigi in Federico Ricci: »Krišpin in njegova botra«. Fantastično-koinična opera v osmih slikah. Prevod: Niko Štritof. Zasedba partij: Krj-špin — Primožič, Mirabolan — Anžlovar, Fabri-zio — Janko, Asdrubale — Zupan, Centine — Lipuščak, Bortolo — Simončič, Aneta — Mlejm-kova, botra — Golobova, Lizetta — Barbičeva. Dirigent: Anton Neffat, režiser: Robert Primožič, zborovodja: Rado Simoniti.
Teniško meddržavno tekmovanje med Hrvaško in Madžarsko ža rimski pokal se je zdaj končalo v Budimpešti z neodločenim rezultatom 3:3. Hrvati so sicer po prvih igrah že vodili z 1:3, vendar pa je zadnji dan Madžarom uspelo, da so rezultat izenačili.
Posestnika Jožeta Viranta, po dom. Piškurjevega Jožeta na Barju je zadela nesreča. Otroci so po neprevidnosti zanetili ogenj v gospodarskem poslopju, kjer so se igrali. Vnel se je senik, skedenj, ogenj pa se je hitro razširil in zajel veliko gospodarsko poslopje, ki je gorelo v velikih plamenih tako, da je ogenj žaril večerno nebo daleč na okoli.
Na pomoč so prihiteli najprej barjanski gasilci ki so preprečlii da ni ogenj žhjel še sosednih poslopij jn le njihovi požrtvovalnosti velja zasluga da so rešili že goreči hlev.
Skoda je precejšnja ker je zgorelo vse letošnje seno pa tudi nekaj pritiklin in gospodarsko poslopje. Posrečilo se jim je tudi da so rešili živino.
S Štajerskega
Pri mornarskih edinicah na Danskem in Nizozemskem bo gostovala skupina profesorjev in dijakov obeh mariborskih učiteljišč, med katerimi je precej godbenikov. Nastopali bodo z naštudiranim programom, godbenike pa bo vodil pooblaščenec za štajersko glasbeno šolstvo Karl Romih.
Na krompirjev ali koloradski hrošč opozarjajo kmetovalce zadnje dn inemški listi. Ta škodljivec se je pojavil že leta 1923. Razširil se je iz J okolice francoskega mesta Bordeauxa. V Nemčiji j so že pred leti izvršili proti temu škodljivcu ob-
Evropa si more zagotoviti lastno samopreskrbo
Pod gornjim naslovom je priobčil »Piccolo« v svoji ljubljanski izdaji članek, v katerem naglasa, da si more Evropa zagotoviti svojo lastno samopreskrbo, če zmaga v njej zavest kontinentalne skupnosti.
Uvodoma naglasa člankar, da izvira sedanja vojna iz versajskega miru, ki da je ustvaril mučno politično situacijo v srednji^ in vzhodni Evropi in nevzdržen gospodarski položaj. Evropska ljudstva so spoznala, da se je gospodarsko nesorazmerje predvojne dobe 1914-18 še poslabšalo, namesto da hi se zboljšalo.
Ljudstva pa so nadalje spoznala, da je mirno sožitje narodov zanje življenjska potreba, ker se njih gospodarstva ne morejo med seboj boriti oborožena. Zato se mora življenje slehernega sosednega naroda tako urediti, da se dosežeta evropska enotnost in skupnost. To tem bolj, ker je Evropa po svoji razsežnosti (z evropsko Rusijo samo 10 milijonov km2) primeroma majhna, pri tem pa tako gosto naseljena, da ima z evropsko Rusijo 523 milijonov prebivalcev. Če se vzporedijo sile vsakega naroda, če se urede in dopolnijo različna evropska gospodarstva, more enotna Evropa doseči svojo popolno kontinentalno avtarkijo, ker ima vse, kar potrebuje: kovine, gorivo, živila in surovine. Poleg tega pa je industrija dvignila in pomnožila ustvarjalne sile zemlje.
Nekaj primerov: Na vsem svetu se je (brez Rusije) pridelalo leta 1937. 1037 milijonov stotov žita, od tega v Evropi 420 (v Italiji,80.6) milijonov stotov. Istega leta se je dvignil pridelek koruze na 1178 milijonov stotov, od tega v Evropi na 196 milijonov stotov. Od svetovnega pridelka ovsa v višini 474 milijonov stolov je odpadlo na Evropo 246 milijonov.
V. HEISER
43
Zdravnik gre f* križem svet
Često so krajevni uradniki gobavce zapirali po mestni okolici na prav krut način. Ko smo nekoč prišli v podeželsko mesto, smo jih našli zaprtq v nekem zapuščenem skladišču, kjer so jih držali tedne in tedne ter čakali na nas. Nekateri med njimi so bili že dobesedno gnili. Imel sem s seboj več zdravnikov, od katerih so nekateri že dolgo bili vajeni takega dela, tu 6e jim p je strahoten smrad jx> gnojnih ranah tako zastudil, da so se morali silovito premagovati, da so se bolnikom približali in jim nudili zdravil. Med bol ni,ki je bila starka, ki je je bil He še skupek mlahavega, razkrojenega mesa, kakor.dolgo izpostavUeno truplo: zdela se je, ko da razpada na kosce. Moral sem zbrati ves svoj pogum, da sera jo spravil ven z največjo težavo ter jo v košu zvlekel na krov ladje.
Nevarnosti okužen ja je seveda bilo povsod dovolj. Ko smo bili nekoč na ekspediciji po južnih otokih, je na >Ba-silanu« izbruhnila kdlera. Zapovedal sem čim hitrejši povratek v Culion, a za to je bilo treba nekaj dni, prostori na ladji pa so bili pretesni, da bi mogli misliti na uspešno iločitev bolnikov. Ko smo dospeli v Culion, sem gobavce1
ta,koj razdelil v skupine po deset, take da če bi se pojavil kak bolezenski primer, bi lahko takoj osamili dotično okuženo skupino. Neka gobava ženska, ki jo je že mučila besna blaznost, je zbolela še za kolero. Strgala je vso svojo obleko in kor je silovito divjala, je bila smrtno nevarna vsakomur. Prišlo je do hudega boja z njo, naposled pa smo jo premagali, zvezali ter zaprli. A pri tem sem odnesel globoko prasko, ki mi je zapustila še danes vidno brazgotino. Nerodno je pač, če te ogrebe znorela gobava ženska, ki ima vrh vsega še kolero; zato sem si takoj razkužil rano, čeprav ne vem, ali je to res kaj zaleglo ali ne.
Ni nobenega sredstva, po katerem bi človek lahko dognal, ali je za gobavost sprejemljiv ali ne, a zdaj sem se že docela pomiril, ker je preteklo dvajset let možnega bolezenskega razvoja, ne da bi bil na sebi opazil kak bolezenski znak.
Kolikor nam je doslej znanega o bolezni, verujem, da je osamitev bolnikov najboljše zaščitno sredstvo v debeli, kakor so Filipini, a mnogo let bo še moralo poteči, preden se bo lahko reklo, d« to otočje lahko iztrebi goba-
vost, zakaj mnogo primerov, v katerih se lx)lezen šele razvija, ostane prikritih.
Leta 1908 so prvič pobrali gobavce po vsem filipinskem otočju, pozneje pa po večkrat v raznih pokrajinah. Štiri leta potem so bili že vsi znani gobavci osamljeni. Pri nekaterih, zlasti iz zločinskih krogov, smo morali uporabiti silo, večina bolnikov pa, ki so bili dolofeni za prevoz v Cul ion, so se vdali na naše prigovarjanje. Polagoma se je po naši ipropagandi razblinil strah glede Culiona in bolnike je začelo mikati upanje na ozdravitev.
Filipincem v čast je treba povedati, da našim napoerom za osamitev gobavih niso nikdar delali rasnih zaprek.
V	največ primerih so z nami sodelovali, tudi če ie šlo za življenjsko ločitev od najbolj tesnih sorodnikov.
Še danes mi odmevajo v ušesih obupni kriki in tarnanje sorodnikov in prijateljev, ki so nas navadno spremljali do obale, kjer so se bolniki' vkrcali. Ko se je čoln oddaljeval proti »Basilanu« in ko se je ta zibal na pot na odprto morje, smo še zmeraj videli gručo ljudi na obrežju in slišali odmev njihovih bolestnih krikov. Bil je vedno prizoT, ki me je globoko pretresel. Vedel sem namreč, da bodo še zmeraj stali tam, tudi potem ko bi »Basilan« že izginil za obzorjem, ter skušali še zadnjič uzreti tiste, za katere so vedeli, da jih ne bodo videli nikdar več.
Ujetniki! v upanju.
Komaj je »Basilanc izkrcal svoj prvi žalostni tovor v Culionu, sem se zavedel, da se moje dolžnosti do gobavih, ki sem jih iztrgal iz srede njihovih domačih. šel£ začenjajo Da sem jih prepeljal sem, jih oskrbel s hrano in stanovanjem, je bil samo uvod v pravo in resnično delo.
Potem ko jih novi kraj ni mogel več razvedriti in zabavati, so 6e bolniki predajali domotožju in se pogrezali v stare spomine. Storili smo vse, da bi jim življenje bilo podobno onemu, ki so ga bili va jeni v domačih vaseh, pri tem pa nismo pozabljali, da je Culion mesto pohabljencev. Družili smo Topaloga s Topalogom. Hočana z Hočanom, Visayana z Vi?ayanom: .podnevi so se sicer pomešali med seboj,, zvečer pa je bil vsaikdo rad med vrstniki svojega plemena.
Počasi smo olepšali ves kraj z drevesi, palmami in grmičjem Izdelal sem načrt za napol odprto gledališče s kitajsko streho in okraski, a delavci ga niso znali unesničiti. tako da se je porodila zgradba, urejen« po slogu, kakršnega še nihče ni videl. Vendar pa je svojem namenu dobro služila: bila je zgrajena tako. da so tisti, ki so morali biti v zavetju, lahko sedeli pod streho, drugi pa so se cazmestili po zunanjih sedežih okrog in okrog.
Filipinci so rojeni igralci in gobav-ci so 6e strastno vdajali dramski umet-
nosti. Uprizarjali so veseloigre, ki so, si jih sami izmislili, vrh tega pa so se zelo veselili filmov, ki so mi jih pošiljala dobrotljiva filmska društva.
Filipinci so tudi godci kar po naravi. Vedno sem imel vtis, da si kaki skupini 50 Filipincev lahko slučajno dal v roke 50 godal, pa ^i takoj mogel slišati dobro godbo. Filipinci hodijo s svojo godbo po vsem Vzhodu in često sem sili šal njihove španske napeve po plesiščih in gledališčih v Kalkuti, Bom-bayu, Singapuru ter po drugih krajih na Vzhodu.
Gobavi glede tega niso bili izjema. Culion je bil ponosen na svojo godbo, ki je redno svirala mi pa smo to po-budd podpirali, ker je glasba bolnike močno razveseljevala.
Gobavci sv. Lazarja v Manili so imeli precej dobro izurjeno godbo, ki ine je zmeraj prišla pozdravit, kadar sem jih obiskal. Nekoč — bil sem že dolgo odsoten so me kakor zmeraj sprejeli s toplo prisrčnostjo, a v svoje začudenje, da o godbi ni bilo ne duha ne sluha.
»Zakaj pa nič ne igrate?« sem jih takoj vprašal.
»Ne moremo!«
»Pa zakaj ne?«
V	odgovor so dvignili roke in opazil sem. da so se jim zaradi strastnega igranja roke še biolj okrnile in da so ostali brez prstov.
Viharna zgodovina mesta Aleksandrije
Vprav pred tem egiptovskim mestom se je odigrala prva bliskovita vojna
v zgodovini
Aleksandrija, M so se ji zadnje čase nemške in italijanske čete že zelo nevarno približale, je v zgodovini vedno igrala izredno važno vlogo. Ustanovitelj tega važnega pristaniškega mesta, ki leži ob zahodni veji Niiove delte, je bil
Aleksander Veliki
rojstno leto Aleksandrije pa je leto 332. pr. Kr. Tedaj se je Aleksander Veliki vojskoval s Perzi-janci. Egipt je bil v tistih časih perzijska provinca.
Ker je tedaj nad vsem vzhodnim delom Sredozemskega morja gospodovalo perzijsko brodovje, si je Aleksander Veliki zastavil kot prvo svojo nalogo, odstraniti nevarnost, da bi mu perzijsko brodovje skočilo v hrbet pri njegovem nameravanem prodoru proti vzhodu, proti Indiji. V bližini mesta Tira ob sirijski meji, mestu, ki je bilo tedaj važno fenižansko trgovsko središče, se je Aleksander Veliki spoprijel s sovražnikovim brodovjem. Po šestmesečnem obleganju je bilo mesto Tir zavzeto, perzijsko brodovje pa uničeno. Samo na ta način je za Aleksandra Velikega postala njegova pot v Egipt prosta.
Ko je prispel tja, je ob zahodnem koncu Niiove delte ustanovil mesto in ga imenoval po sebi Aleksandrijo. Hitro je Aleksandrija postala kulturno in politično središče grškega sveta.
Približno tri sto let pozneje se je pred Aleksandrijo pojavila druga velika zgodovinska osebnost —
Julij Cezar
Na svojem pohodu nad egiptovske upornike se je leta 48. pr. Kr. znašel e svojo majhno vojsko v aleksandrijskem mestu in utrdbah, ki so jih oblegale znatno številnejše vojaške sile kralja Ptolo-meja. Samo zaradi tega, ker se je posrečilo zažgati egiptovsko brodovje, ki je bilo zasidrano v aleksandrijskem pristanišču, se je Cezarju posrečilo rešiti se iz težkega položaja, v katerem se je na lepem znašel, ter premagati v petdnevni bitki vojsko kralja Faraaka, zaveznika Egipčanov.
»Veni, vidi, vici,« »prišel sem, videl sem, zmagal sem,« se je na kratko glasilo .Cezarjevo poročilo v rimskem senatu, ko se je ta slavni rimski vojskovodja vrnil s svojega pohoda nad egiptovske upornike spet nazaj v Rim. To vojno so sploh smatrali za prvo »bliskovito vojno« v zgodovini.
V	srednjem veku
je Aleksandrija igrala tudi zelo pomembno vlogo.
V	mirnih časih je^ bila središče rimske znanosti in umetnosti ter važno trgovsko oporišče v trgovini z vzhodnimi deželami, z Azijo in Afriko. Sredi
»Teden čiščenja« v Varšavi
Pred kratkim so imeli v Varšavi »Teden čiščenja«. Nemško poročilo iz Varšave pravi, da je bilo vse prebivalstvo bivše poljske prestolnice tiste dni povabljeno, naj opravi splošno čiščenje po svojih hišah. To so storili tudi po javnih lokalih, restavracijah, trgovinah, skladiščih, uradih, kakor po cestah in trgih. Na vrsti je bilo dalje tudi splošno čiščenje obleke. Javna kopališča so bila ▼sa odprta in se je vsak šel tisti teden lahko zastonj kopat v javno kopališče, obenem pa so mu tudi obleko temeljito in zastonj razkužili.
Kaj bo z nemškim »sch«
Za slovensko pismenko »š« imajo na primer Francozi znak »eh«, Angleži »sh«, Nemci pa so uvedli zanj kar tri črke in sicer »sch«. Poročevalec Centraleurope« iz Berlina se bavi tudi s tem, za današnje čase navidez zelo malenkostnim vprašanjem ter pripominja, da so v zadnjem času začeli v Nemčiji razmišljati tudi o tem, kako bi svoj »sch« poenostavili, da ta znak ne bi bil pri pisavi več tako zamuden, da ne bi porabili več toliko prostora in da bi na ta način prihranili tudi precej denarja, ko ne bo več treba toliko papirja. »Sch« se namreč v nemški pisavi zelo pogosto ponavlja, in bi bilo res v vsakem oziru zelo koristno, če bi ga vsaj malo skrajšali. Pravijo, da bi bilo pametno, če bi iz sedanjega dolgega »sch« vsaj »c« izpustili
Izračunali so, da se na vsakih 10 milijonov nemških besed približno kar 500.000 krat ponovi črka »sch«, ali z drugimi besedami, na vsakih dvajset besed pride en »sch«. Tipkarica, ki na primer napiše na dan 30 pisem po 300 besed, bi prihranila 300 udarcev na dan, če bi izpuščala »c«.
V	300 delavnih dneh na leto bi po tem takem prihranila 90.000 udarcev, ali približno 15.000 besed, oziroma dela za dva dneva in pol na leto.
XII. stoletja je mesto padlo v roke mohamedancem, ki so v resnici še danes njegovi pravi gospodarji.
Šele kakšnih 600 let pozneje je Aleksandrija spet stopila na politično pozornico, piše poročevalec »Centraleurope«. 1. julija 1798 se je v njeni bližini izkrca! s svojo vojsko
Napoleon Bonaparte
Njegova vojska je stopila na egiptovska tla ob dobro zavarovanem zalivu Abukir. Napoleon je imel namen zasesti Egipt ter od tod ogražati britanske posesti v Indiji. 20. maja je 20.000 francoskih vojakov zapustilo francosko pristanišče Toulon in se na 300 prevoznih ladjah, pod zaščito 13 vojnih ladij in 8 fregat pod poveljstvom admirala Bruyesa odpeljalo proti Egiptu. 6. junija je to francosko 'brodovje prispelo do Malte, kjer so imeli svoj sedež sloviti malteški vitezi, ter se po kratkem obleganju otoka tudi polastilo. Tam so Francozi pustili majhen oddelek vojaštva, z ostalo vojsko pa je Napoleon odplul dalje proti Egiptu, ne da bi se bilo angleškemu brodovju, ki mu je tedaj poveljeval admiral Nelson, posrečilo izslediti francosko ladjevje. V »bitki pri piramidah« je Napoleon dne 21. julija istega leta premagal egiptovsko vojsko,
druge egiptovske oddeleke pa v bitki, ki se je odigrala 6. avgusta. Med tem časom pa je Nelson po več tednih skrbnega iskanja 1. avgusta le izsledil francosko brodovje, ki je bilo tedaj skrito v zalivu Abukir. Čeprav je bilo že pozno zvečer, ura je bila že 6edem, je Nelson kljub temu dal povelje za napad in bitka je trajala vso noč. Ob desetih zvečer je francoska admiralska ladja »L’Orient« zletela v zrak, ob zori 2. avgusta pa je bilo vse Napoleonovo brodovje uničeno ali zajeto. Le dvema vojnima ladjama in dvema fregatama se je pod poveljstvom admirala Villeneuve posrečilo ubežati na široko morje. Uničenje Napoleonove mornarice je imelo za posledico, da je bila vsa francoska vojska v Egiptu popolnoma odrezana in prepuščena sama sebi. Napoleon se je moral odpovedati svojim prejšnjim načrtom. Kljub temu, da je še večkrat zmagal, je bil vendar le prisiljen vrniti se v Francijo.
Novo zgodovinsko razdobje
v življenju Aleksandrije se je začelo tedaj, ko je angleško brodovje — bilo je to 11. julija 1882 — obstreljevalo to mesto. Kmalu potem, ko je bil odprt Sueški prekop, je Anglija spoznala, kako velikega vojaškega pomena je Egipt, ker leži na poti med Srednjim in Daljnim vzhodom. Zaradi tega Anglija ni mogla trpeti nacionalističnih teženj egiptovskega upornika Arabi-paše. In res, po bombardiranju Aleksandrije so se Angleži izkrcali v Egiptu in premagali Arabi-pašo pri Tel-el-Kebiru dne 13. septembra 1882. Vse od takrat je Egipt pod angleškim nadzorstvom.
Živimo v pdofci celuloze«
Pred sto leti še nihče ni ničesar vedel o tej surovini, danes pa je postala zaradi pomembnih stvari, ki jih iz nje pridobivamo, ena najvažnejših
Med tistimi surovinami, ki zalagajo sodobno industrijo, celulozo res lahko imenujemo »značilen proizvod sedanjega časa«. Kdo je pred sto leti še kaj vedel o njem? Nihče ničesar.
Od prvega dne, ko rastlina požene iz tal, začne črpati iz zemlje vlago, iz zraka pa ogljikovo kislino, ter po zakonih kemije začne izdelovati iz teh dveh snovi celulozo. Ker je celuloza vprav kemična spojina, sestavljena iz ogljika, vodika in kisika, se je rastline poslužujejo za graditev ogrodja svojih neštetih celic.
Nekoč je iznajdljivemu človeku prišlo na misel, da bi začel izdelovati papir. In tedaj je pomislil na bombaževec, lan, konopljo im juto, češ, morda bo pa iz njih le možno dobiti snov za izdelovanje papirja. Po raznih raziskovanjih in poskusih je ugotovil, da vsebuje les nekaterih dreves, kakor na primer smrek, ali celo nekatere vrste trave, takšna vlakna, ki so posebno odlična za izdelovanje papirja. Začel je ta vlakna izločati, čistiti, ter je s tern položil
temelje veliki industriji celuloze
Bilo je to leta 1844.
Danes je celuloza surovina prvovrstne važnosti. Če jo na primer namočimo v zgoščeno klorovo in cinkovo raztopino ter jo nato stisnemo, da zelo odporno in nepremočljivo 6nov, tako imenovano »vul-kanizirano vlakno«.
Če pa pri postopku z njo uporabimo sodo, nato pa jo izpostavimo učinku žveplovodika, dobimo po celi vreti nadaljnjih postopkov proizvod (tako imenovani »rayon«), ki ga je mogoče tkati. Celuloza iz bombaža pa da lahko tudi močno eksplozivno snov, če jo »obdelujemo« z dušikovo in žvepleno kislino. Če pa postopek s celulozo za spoznanje spremenimo, dobimo neko drugo vretov dušikove celuloze, ki da, če jo damo v mešanico alkohola in etra, tako imenovani »kolodij«, ki ga uporabljajo na primer pri izdelovanju fotografij, ali pa,z njim mažejo rane, da ne pridejo v stik z zrakom.
Iz celuloze delajo tudi sladkor in alkohol
Iz celuloze dalje izdelujejo celuloid. Znano je, da iz celuloida izdelujejo ne samo filmski Irak, pač
pa že tudi razne druge izdelke, ki služijo kot nadomestek slonove kosti, roževime in podobno. In dalje, ali ni morda celuloza »mati« koristnega celofana? Ali ne pridobiva današnji človek iz celuloze tudi že sladkorja in alkohola? Že nekaj let delajo iz žaganja sladke snovi, ki jih nato uporabljajo kot odlično hranivo za živino, ali pa iz njih po nadaljnjem primernem postopku izdelujejo alkohol.
S tem pa seznam čudovitih reči, ki jih pridobivajo vprav iz celuloze, še ni izčrpan. Iz nje izdelujejo vsako leto kakšno novo reč, tako da upravičeno lahko rečemo, da je današnja doba »doba celuloze«.
Proizvodnja in poraba
Leta 1907. so na vsem svetu potrebovali komaj 30 milijonov metrekih stotov celuloze, danes pa že kar nekaj sto milijonov. Celotna proizvodnja se danes suče okrog 20 milijonov ton na leto. Prvenstvo imajo Združene ameriške države, za njimi pa slede Kanada, Švedska, Nemčija in Finska. Na omenjene države odpadejo oele štiri petine svetovne proizvodnje.
Po statističnih podatkih iz leta 1939. je
v Italiji
znašala proizvodnja celuloze pol milijona metrekih stotov. Potreba po njej pa je dokaj večja. Toda tudi na tem polju hoče Duce, da se Italija popolnoma osamosvoji, da ne bi bila v bodoče več navezana na uvoz celoloze ali izdelkov iz nje. V ta namen je bila ustanovljena posebna družba, ki je razvila že do zdaj izredno živahno delavnost. Od decembra leta 1936. obratuje v Foggiji tovarna, kjer izdelujejo celulozo iz žitne slame.
Odlično celulozo pridobivajo v Italiji tudi iz konopljevih stebelc, iz prosene slame in drugih rastlin. Poleg omenjene tovarne v Foggiji so takšne naprave tudi še v Ferrari, Udinah, Tolmezzu, v Chietiju, v Kapui in v Mantovi. V kratkem boido te tovarne — piše neki italijanski strokovnjak v »Domenica del Corriere« — do skrajnosti znižale uvoz celuloze -od drugod.
Besedilo: Jože Tomažič.
Pogorska pravljica
Risal Jože Beranek.
r<
2e sta hrenila z materjo domov, kar stopi k njima vojak »godec« in ga začne nagovarjati, da bi šel h vojakom za godca. Obljubil je in že drugo jutro odšel z godbo v tuje kraje, daleč od rodnega mesta, kjer je doživel svojo največjo srečo in nesrečo.
49.
Ko so prišli v dalnje tuje mesto, so morali grofom in plemičem igrati pod oknom. In zgodilo se je, da so zaigrali tudi pred palačo, kjer sta prebivala grofična z mrtvim srcem ter grof, njen mož. Grofična pa ni mogla slišati piščali, ki jo je tožila in dolžila in je s treskom zaprla okno. Vedela je, da igra mizarjev sin.
<**
OKBCr
»Koto« - japonska harfa
Svetovni mojster na tem godalu je človek, ki je že od šestega leta slep
Za japonsko muzikalno uho je najlepši in obenem za Japonca tudi najbolj značilen instrument tisti, ki so mu v tej »Deželi vzhajajočega sonca« dali ime »koto« in ki bi mu mi lahko rekli »japonska harfa«. Je res zelo podoben harfi, razlika je le v tem, da ta glasbeni instrument leži vodoravno in ima spodaj resonančno omarico. Čeprav je na videz zelo preprosto glasbilo, se ga je vendar izredno težko naučiti. Z njim je nekako tako kot z našo kitaro: po njej zna marsikdo brenkati, lepo igrati nanjo, da res zvočno zveni,
pa jih zna le malo. Najslavnejši igralec na »koto« na Japonskem in istočasno tudi na vsem svetu je Micliio Miyago, ki so mu Japonci dali častno ime »gospod kota«. Michio Miyago je poleg tega že od svojega šestega leta starosti slep, vendar se je »kota« tako temeljito naučil, da ga prihajajo občudovat celo glasbeni učitelji iz vseh krajev Japonske, ker bi o tem slepem, a čudovitem igralcu izpopolnili svoje znanje. Posebno zanimivo pa je še to, da za godalo »koto« ni primeren les takšnega drevesa, ki je vanj kdaj udarila strela.
Od kdaj klic »halo!«
Ni še dolgo tega, ko so se nekateri časopisi prerekali glede nastanka oziroma starosti klica: »halo!« Nekateri so trdili, da so ljudje začeli uporabljati ta klic šele tedaj, ko so iznašli telefon, in da je po vsem tem ta klic »otrok novejših časov«. Ta trditev pa je čisto napačna. Lahko je namreč dokazati, da so na primer vozniki že v petnajstem stoletju klicali: »halo! halo!« Tudi v nekaterih starih pesmih naletimo na ta klic. »Halo! halo! prebudi se!« je klicala Burgerjeva Leonora. Klic »halo!« ima že precejšnjo preteklost za seboj in bi se kvečjemu lahko prepirali o tem, kdo ga je pri telefoniranju prvi uporabljal. Pravijo pa, 'da je pri telefoniranju uvedel klic »Halo!« madžarski iznajditelj in Edisonov sodelavec Teodor Puskas.
SELUA LAGERL0EF:
18
NA RAZPOTJIH SRCA
ROMAN
■V
Deklica iz Daiarna.
Ko je Karel Artur prvikrat videl proštijo v Korskyrki, ki je stal ob glavni cesti, podobna gosposki hiši pod visokimi lipami, obdana z zeleno ograjo s častiljivimi stebriči in železnimi vratmi, skozi katera se je videlo na vrt z gredicami in stezicami, sredi vrta pa podolgovata, rdeče pobarvana dvonadstropna stanovanjska hiša z dvema enako dolgima stranskima kriloma, desno za vikarja, levo pa za gospodarja, tedaj je sam pri sebi dejal, da mora prav taksno lice imeti prava švedska duhovniška hiša, ki mora biti turobna pa vabljiva, slovesna pa vendar spoštljiva obenem.
In pozneje, ko je videl zmerom nizko pokošeno travo, krasno urejene gredice, na katerih so vse zelenjave rastle enako visoko in je bila med njimi enakomerna razdalja, potem prijazno posute 6tezice, vestno obrezana divja trta in majhna ploščad, dalje dolgi zastorg ki so v enakomernih dolgih gubah viseli z vsakega okna, ga je vse to napolnilo z enakim občutkom- zadovoljstva in častilji-vosti. Tako mu je bilo, kakor da je dolžan sleherni, ki biva v tej hiši, živeti sončno, srečno in spokojno življenje.
Nikdar si ni niti v sanjah predstavljal, da bo ravno on, Karel Artur, tisti, ki bo nekega dne pridrvel k železnim vratom z dvignjenimi, divje razprtimi rokami, s klobukom čez ušesa in odsekanimi sikajočimi glasovi na ustnah.
Ko so se	železna vrat	za njim zaprla, se je	divje	zakrohotal.
Zdelo se mu	je, da vidi,	kako hiša in	cvetlične gredice z začu-
denjem strme vanj.
»Ali je kdo kaj takega	že kdaj videl?	Kakšen	človek	pa je to?«
je	šušljalo od	drevesa do	drevesa.
Zares, drevesa so se čudila, trava je bila začudena, ves vrt je od začudenja strmel. Karel Artur je slišal, kako so se vsi čudili.
Ali je bil to res sin prikupne gospe polkovnikove Ekenstedt, ki je bila najbolj izobražena žena v vsej vearmlandski pokrajini in je delala pesmice, lepše kakor pa gospa Lenngren — ali je res prav on tisti, ki je pridrvel iz proštijskega vrta, kakor da bi hotel uiti kraljestvu zla in greha?
Mar je bil to tihi, obzirni, odmerjeni vikar, ki je držal lepe in blesteče propovedi, pa je zdaj odbezljal odtod z marogami jezno-ritosti in divjih potez na licu?
Kaj je mogel biti to svečnik iz korskyrske proštije, v kateri so živeli tako številni častitljiv in verni služabniki Gospoda, svečenik, ki je zdaj stal pred vrtnimi vrati z namenom, da bo stopil na glavno cesto v trdni odločitvi, da bo poročil prvo boljše neporočeno bitje, ki ga bo srečalo?
Ali je bil to res mladi Ekenstedt, ki je užival tako odlično vzgojo in je vedno živel med uglednimi ljudmi, kateremu pa je zdaj grozila nevarnost, da bo prvo boljše dekle, ki mu bo prišlo na pot, moral vzeti za ženo? Mar se ni zavedel, da utegne biti tisto, kar bo trčilo obenj, navadna brbrljavka, klepetulja, lenoba, neumna gos, čarovnica, pocestnica ali kakšna branjevka»
Mar se ni zavedal, da se podaja ua najnevarnejše potovanje vsega svojega življenja?
Karel Artur je za trenutek obstal ob vrtni ograji tih in prisluškoval začudenju, ki se je prenašalo od drevesa do drevesa, od cvetke do cvetke.
Da res, zavedal se je, da je to potovanje nevarno in usodno. Toda zavedal se je še nečesa večjega: v tem lepem poletju je svet bolj ljubil kakor Boga. Vedel je, da je bila Karlina Loewens-koeld nevarnost za njegovo dušo in zato je hotel med njo in sebe postaviti steno, ki je nikoli več ne bo mogoče podreti.
Vedel je tudi, da se je tisti hip, ko je Karlino vrgel iz svojega srca, to srce spet odprlo za Kristusa. Rad bi svojemu Odrešeniku pokazal, da ga brezmejno in silno ljubi in se brezpogojno zanaša nanj. Zaradi tega je tudi Kristusu prepustil izbor svoje
žene. Bilo je veliko, brezpogojno zaupanje, ki ga je imel vanj in ga hotel zdaj tudi dokazali.
Ni imel strahu tedaj, ko je stal pred proštijskimi vrtnimi vratmi .in gledal dol po cesti. Ne, ni se hal, toda eno pa je le čutil, da mora namreč pokazati največji pogum, ki ga človek sploh more pokazati. In dokazal ga je, ko je svojo usodo brez omejitev položil v božje roke.
Prvo, kar je storil, preden se je spustil od vrtnih vrat, je bilo, da je zmolil očenaš. In med molitvijo se je notranje umiril. Pa tudi zunanji mir se je vrnil vanj. Žareča rdečica je izginila z njegovega obraza in brada se mu ni več tresla.
Ko je tedaj začel stopati proti cerkvi, kar je moral storiti, če je hotel srečati ljudi, ga bojno nastrojenje še ni bilo docela popustilo.
Ni bil prišel še nič dlje kakor do konca proštijske ograje, ko je že olistal. Ubogi, boječi človek je bil v njem, ki ga je zadržal. Spomnil se je, da je pred uro, ko je prihajal iz vasi, prav na tem mestu srečal gluho beračico Karin Johanstochter ž njenim obledelim šalom, razcapanim krilom in z beraško vrečo na hrbtu. Bila je prav gotovo nekoč prej poročena, pa že dolga leta vdova in bi jo torej lahko štel med neporočene.
Nenadna misel, da bi utegnil to osebo srečati, ga je zadržala.
Toda zakrohotal se je ubogemu, boječemu, grešnemu človeku, ki je bival v njegovih prsih. Slednji je mislil, da ima moč, s katero mu bo preprečil izvedbo njegovega sklepa. Potem je nadaljeval svojo pot.
Čez nekaj sekund je zaslišal za seboj drdranje voza. Prav tedaj je mimo zapeljala vprega, ki jo je vlekel krasen dirkalni konj.
Na vozu je sedel eden izmed mnogih, ponosnih lastnikov rudnikov iz te okolice, mož, ki je bil lastnik prav toliko rudnikov in kovačnic, da ga je bilo treba postaviti v vrsto s Schagerstroe-mom. Oh njem je sedela hčerka. Če bi se ta voz pripeljal z nasprotne strani, potem bi se mladi pastor čutil prisiljenega, da bi v skladu s svojo zaobljubo dal ponosnemu možu znak, naj ustavi, da bi mogel zasnubiti njegovo hčer.
Za Ljudsko tiskamo v Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj: ini Sodja — Urednik, Mirko javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih ob 12 - Mesečna naročnina H lir, za inozemstvo 15 Ur — Uredništvo; Kopitarjeva ulica 6/UL1 — Uprava; Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Telefon štev. 40-01 do 40-05 - Podružnica« Novo mesto