Poglejte na Številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. 'elepbozie: CHelsea 3-1242 Iffriftirrd as Serond Clan Matter September 25th, 1940 at the Post Office a* New York, N. under Act of Congress of March 3rd, 187». !o. 40. — Stev. 40. NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 26, 1 941—SREDA, 26 FEBRUARJA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. REZ ZMAGE MIRU Predsednik je rekel časnikar-, , jem, da je treba priti do zmage,! DelaVStVO ZB SVOjC P^VICC predno se lahko govori o mirovnih pogojih Roosevelt proti vsaki omejitvi v predlogi za pomoč Angliji Delavski voditelj do£ži Bethlehem Steel, da ogroža narod v njegovem narodno obrambnem | FORDA TOZl ZA programu. — Unija zahteva 25 odstotno zvišanje plač. — Poročilo iz raznih delov dežele. Ko ko jo včeraj predsednik" Roosevelt vrnil iz Hvde Parka] v Wellington, je takoj sprejel j časnikarske poročevalce ter jim ! rekel, da je treba na mirovne j pogxjje čakati toliko časa, da Anglija zmaga. Prva stvar jo zmagati, potem šele sklenjen mir, — je rekel predjed-ni k. dela mejo mednarodna časovna črta. Predsednik ne ve pomena "Oceanije Poročevalci so predsednika prosili, da bi ]>ovedal svoje mnenje glede izjave japonskega vnanjega ministra Josuke Van A. Bittner, okrajni ravnatelj CIO odbora za organiziranje jeklarjev, je obdolžil v Buffalo, X. Y., Bethlehem Steel Cori>oration, da ogroža narod pri njegovem narodno-obrambnem programu. Cc «e hoče družba izogniti stavki v svojih Lackawanna tovarnah, mora izpolniti dvoje pogojev. Zanjo je najboljše, če to stori, ker se 'bo v nasprotnem slučaju razširila stav ka tuili na vse druge njene tovarne. Xedavno so delavci glasovali, če naj zaštrajkajo ali ne. Za štrajk je bil oddanih I>41 gla- Macuaka, ki je v poslanski *ov, proti štrajku po 1001 glas. zbornici rekel, da mora belo| Kompanija zamore prepreči- ration sporazumeli s CIO av-tnimi delavci. S sporazumom jo odvrnjena stavka, ki bi nedavno zelo zakasnila vladno naročilo za trailerje. Vojni department je pozval Motor Wheel Corporation, naj izroči že vsaj tisti materijal, ki je bil izgotovljen prodno so zastavkali AFL avtni de'avci v tovarnah v Lansing, Mich. — Korporacija ima za poldrugi milijon dolarjev vladnih naročil. William Munger, okrajni ravnatelj AFL unije avtniii delavcev, je rekel, da bo predlagal članom, naj se vrnejo na delo pri Motor Wheel Corporation. Stavka traja že štirinajst dni. Ker se v Youngstownu, O., Predsednik je časnikarjem tudi rekel, da je proti vsaki o-, , .... , . ... ^ i4- „ 4 i ♦ mejitvi. ki bi jo hotel Iconpro.-. Plemc ^.jatom «W°l»t. «■ »«™Jk * u"'>',a takoj .»po- ... v.\ ,, , , aniio i si: vse suspendirane oziroma vključiti v predlogo glede po-, , _ . , . , , , , . ,.!. . . , Predsednik ie odirovoril. da! odpuščene delavce m da razpi- . .. . . moči A mrli ji, ker nocc, da bi x ^ J 7 « v 1 n so mogli delavci sporazume- bil« vlada ovirana pri no. Ion ju ",u. n; POPolnoma ja.no, kaj se volitve«, koloktnna po*,. - Republic Steel pomoči. j naj pomeni Oceanija Na y,,ra- lanja. V I^awanna to^.n. ^ • £ za. Tudi državni tajnik Hull jJ^nje, ako «b bo Holand- je zaposlen,!, 14 Uaoe delav- Ltavka|0 • ■ * ska odstopila svojo v zhodno cev. i nik^Mo^im^ r^r, r»dij° Japonski, je odgovoril, Unija dolži kompanijo, da je| V Pittsburgh«, Pa., je izja- . 01 , po\cual, na nas- ničesar slišal, izprla najmanj G00 delavcev vil A. J. Feedrhof, okrajni..... protuje wakcrmi omcjiineinu, _; tcr ^ ova 25 odstotno zviša- rav nateliCIO, da ie Vanadium lin'Jev govor v nedeljo v m- dodatku v predlogi. . . „ . I . . v ' J * - 1 — -— Pogovor na mir je prišel, kojKanadcani nočejo Forda;V™* so časn karski poročevalci pre I in Lindbergha "Lend-lease" predloga pomeni vojno Značilna izjava demokratskega senatorja iz Idaho. — Predlogi je sprejem zagotovljen, kajii zanjo bo glasovalo najmanj 52 senatorjev. Senator D. Worth Clark, de-j---- mokrat iz Idaho, je izjavil: — neodvisni senator; proti nji s Co bo senat sprejel z veliko ve-'demokratov, 11 republikancev čino predlogo glede pomoči in 1 progresivcev; Angliji, bo s tem toliko reče-! 10 demokratov in 11 republi-no kot da je vojna napove«la- kancev ni hotelo povedati, kana. * ko bodo glasovali. Končno gla-— Pa li kar se ne razburjaj- sovanje se bo vršilo najbrž v tc, — je porogljivo dostavil. — četrtek ali petek. Vojne ne bomo imenovali s! Z izpremembami, ki jih bo pravim imenom. Vojni bomo predlagal senat, bo predloga rekli enostavno "lend-lease'* vrnjena poslanski zbornici, ki predloga. Nihče naj ne misli, jo je že odobrila, mora pa odo-da se bori Anglija za demokra- Uriti že izpremembe. cijo. Ne, Angl ja se bori za tr- j v . , . n ' Nato bo izročena predloga predsedniku Rooseveltu v podpis in bo postala zakon. Neki zastopnik administracija je rekel : — Saj veste, kako je z našim senatom: precej počasen je- Predsednik bo imel pravico ~" " j T- t> i oronje, ki no omogočilo proo- * .. . .. * dal tozadevno povelje Rudo.f uti apovedano P° "'oj, preudarno^, ukreni- Kutlaud, super,ntenosebne razlike. Po Clarkovem zatrdilu je "lend-lcas-e'' predloga tisto orodje, ki bo omogočilo prod- dovih tovarn v Dallas. V obtožnici je rečeno, da so takrat Fordovi ljudje Harri«a do nezavesti pretepli, ga odvedli iz mesta, ga do golega slekli, namazali s smolo in obsTi-li s kurjim perjem. Grki odgovarjajo Mussolini ju Grki odgovarjajo na Musso- Dasi pomeni predloga vojno, jo bo po Clarkovem mnenju senat odobril. Poskusno glasovanje med senatorji je pokazalo, da bo najmanj 52 senatorjev glasovalo za predlogo, dasl bi za sprejem zadostovalo že 48 glasov. Za predlogo bo glasovalo 46 demokratov, 5 republikancev in 1 Pomagati ji bo smel z vsemi mogočimi sredstvi, edinole a-meriškega vojaštva ji ne bo smel poslati na pomoč. Sprejem 4'lend-lease" predloge bo eden najhujših udarcev za Hitlerja, kajti Anglija bo dobila iz Amerike vse, kai ji bo treba. sednika vprašali po konferenci z novim poslanikom v Londonu Johnom G, Winantom, a-ko misli poslaniku povedati ka- V zakonodaji province Ontario je rekel Sir Howard d'Eg-villo, tajnik 'VKmpiro Parliamentary' Association" da je v ke mirovne pogoje, da jih po-'Mehiki*dvajset tajnih pristaja-nos« v London. Roosevelt pa je li;«^ v, ^ jj}, Xomci lahko odgovoril, da je najprej treba jpo^zi'i napram Združenim zmagati, potem šole bodo pri- ~ šli mirovni pogoji in slednjič trajni mir. Na konferenci jo predsednik tudi pojasnil, da njegova vlada smatra mejo med vzhodno in zapadno poloblo črto, ki teče sedaj mod skrajno vzhodno točko Brazilijo in skrajno zapadno točko Afrike, tako da pripada zapadni polobli Grenlandija, ne pa tudi Islandija in Azorski otoki. Na Pacifiku pa državam. Na*'»poročnik George Drew, konservativni voditelj v zakonodaji je izjavi', da isc bodo od-nešaji mod Kanado in Združenimi državami le izboljšali, če bodo Kanadčani obsn.inli take ljudi kot sta Henrv Ford in col. T/indbrrgh. Po njegovem mnenju >ta H. F o ixl in col. Lindbergh izdajalca tistega sistema, v "katerem živita. ! Corporation pripravljena spre-Bethlehem Steel Company i- joti nazaj na delo večino 400 ma za 1500 milijonov dolarjev s*tavkujočih delavcev, ki so vladnih naročil. Delav s k i pred tremi tedni zastavkali spor pri Allis Chalmers v Mil-jv njeni Bridgeville tovarni, waukee, Wis., bo kmalu ura v- Spočetka je korporacija zatr-nan v obojestransko zadovolj- jovala, da jih pod nobenim po-stvo. Devet tisoč delavcev s? gojeni no l>o zaposlila. Po zaje zadovoljilo z minimalnimi, trdilu Federoffa, stavka ni v pogoji, ki jili jim je ponudila soglasju z unijsko pogodW kompan ja, katera ima za 45 milijonov dolarjev vladnih naročil. V Marion, Tnd., jo vodstvo unijo električarjev (AFL) naročilo svojim članom, naj se vrnejo na delo pri Farnswortli Television and Farm Corporation. Kompanija je obljubila zv šati delavcem plače. V Kenoshi, Wis., so se uradniki Nash-Kclvinator Corpo- Vodstvo CIO unije avtnrh delavcev izjavlja, da bo pri l>elavskem uradu obtožila Ford i ^ p0trebščin. Motor Company omalovaževanja sodnijske odredbe, ker je mu, ko je rekel, da so imeli Italjani v Albaniji Ie nekaj tisoč izgub. Grki pa na to odgovarjajo, da je bilo "izločenih iz bojev" 105,000 Italjanov, med njimi tudi 20,000 vjetih. Poleg tega so Italjani izgubili 1H0 aeroplanov in vojnega ma-terjala v verdnosti $7,000,000, med tem 130 topov, 1500 lahkih možna rje v, okoli 700 strojnic in veliko zalogo navadnih pušk, municije in drugih voj- Včeraj so grški letalci na la ške postojanke vrgli nad 10 družba brez vsakega tehtnega ton bomb in so ražbili mnogo vzroka odslovila iz svojih steklarn večje število delavcev. KANADSKI LETALEC DOBIL VISOKO ODLIKOVANJE Anthony Eden na Turškem Angleški vnanji minister Anthony Eden se je z aeroplanom pripeljal iz Egipta v Istanbul, od koder se je s posebnim vlakom odpeljal v Ankaro, kjer bo imel s turškimi državniki važne razgovore glede balkanske krize. Eden spremlja šef angleškega generalnega štaba general sir John Dill, kar pomeni, da bo v Ankari prišla na razpravo vprašanja o političnih vojaških aadevah. tankov in oklopnih avtomobilov. Izstreljeni so ibili tudi tri je laški aeroplani. Laški ujetniki so povedali, da ž i vsak laski vojak dobil od Mussolinija tiskano pismo, ki pravi, da bo Mussolini ob prvi priložnosti med njimi. CINCAR - MARKOVIC V BUDIMPEŠTI Budimpešta je v zastavah in fa Pavla Telekija, popoldne pa razkošno okrašena, da spreje- ] ga bo sprejel v avdijene: me jugoslovanskega vnanjega m nistra dr. Aleksandra Cin-car-Markoviča, da vrne obisk pokojnega madžarskega vnanjega ministra Štefana Csa-kvja. Časopisje ob tej priložnosti piše o velikem prijateljstvu med Madžarsko in Jugoslavijo. Dr. Cincar-Markovič bo ostal regent admiral Nikolaj Horthy. Zvečer bo jugoslovanski vnanji minister gost na banketu, ki ga bo priredil njemu na čast regent admiral Horthy. Jutri popoldne bosta jugo slovanski in madžarski vnanji minister podpisala jugoslo-van-sko-madžarsko prijateljsko pogodbo. Zvečer bo dr. Cincar-Marko v Budmpešti štiri dni; prva viču na ča*t slavnostni bankcl General Weygand v Zapadni Afriki Angleška dva dneva kot gost madžarske vlade, ostala dva dneva pa kot navadni obiskovalec. V Budimpešto pride danes dopoldne ob 0 ter bo naprej obiskal vnanjega ministra dr. Ladislava de Bardossyja in ministrskega predsednika gro- Zahteva ameriških duhovnikov Dobrodelni in industrijalni odseki vodilnih ameriških verskih zveiz so izdali ugotovilo, ki ga je podpisalo 650 duhovnikov, naj bi bili v vseh obrambnih industrijah ustanovljeni v palači vnanjega ministrstva in s tem bodo končane uradne zadeve njegovega obiska. Dr. Cinoar-Markovi.a .opremlja 20 jugoslovanskih časni karjev, mod njimi tudi urednik dr. Mačkovega lista "Hrvatski Dnevnik.'' Routerjeva agen-tura poroča, da je vprizoril j posebni odbori, sestoječi iz za-eneral Maxime Wevgand ob- stopnikov delavstva in podjat----- inšpekcijsko potovanje1 sezno po francoskih kolonijalnih posestvih v Dakarju v Franco-in |ski Zapadni Afriki. Na potovanju ga je spremljalo več višjih častnikov. Poveljnik letalskega škadrona Dauglas Bader. ki je najboljši kanadski letalec, je prejel za ■voj« »usluge v bojih z nemškimi letalci visoko vojaško odlikovanje. Bader (sredi) je tero pianov, se več pa jih je poško doval. Kanadski proračun Finanuni minister J. L. Ilslov je izjavi!, da bo kanadska vlada zahtevala od parlamenta, naj ji dovoli za fiskalno leto, ki se bo začelo dne 1. aprila, 1300 milijon«v dolaijev za financiranje vojne. Za pokritje običajnih vladnih stroškov bo kongres skoro gotovo dovo.il 443.131,000 dolarjev. V preteklem fiskalnem letu so znašali vojni stroški 700 milijonov dolarjev. ništva. — Dokler se kaj ne ukrene za zašč to demokratskih odno-šajev v ameriškem industrijal-nein življenju, bo naša svoboda j Lani so dobilo države iz to-Jga vira 320 milijonov dolarjev, leta 1935 pa samo 21 milijonov dolarjev. Najnižji državni davek na galono žganja je v državi Ne vadi, namreč 40 centov, najvišji pa v državi Maine, namreč 52.20. V, Califomiji znaša državni davek na galono vina samo 1 cent, v državi Minnesoti pa en dolar. V petih državah je na galono piva dva centa državnega Poškodovano letalo na ameriških tleh ■ , ___-____ - davka, v državi Mississippi jo v nevarnosti in »bo ogrožen nas » _ 1 1 ■J način življenja 'T>a treba od ^alone Plva Placa' S posredovanjem omenjenih i11 21 in ^ davka" odborov bi bilo mogoče pre-1 , prečiti stavke in izprt ja in bi i Vojna OO trajala se dalo potom posredovanja u- deset Jet Austin J. Mahoney. carinski-ravlJa^ večino sporov. | V1 • ■ v n . ko lektor v Rochester, N. Y., je I __\ državni Aormci v De> dobit iz Wa^hingtcna poroči- - - - 'Momes' Iowa» ie 12JaVl1 lo da ie kamftika vlada upra-1 ^ ingtonski zastopnik Ameriške velike dohodke j legije John Thomas Taylor: — Sedanja vojna bo trajala najmanj deset let po Taylorje- vioznali Hitlerjevih .in Mussolinije-vih inčrtov. Ali so jili pa spoznali in so si mislili: — Naj govorita, karkoli, hočeta, saj vse skupaj ni nič drugega kot o-šnbno gobezdanje. Kmalu *e je pa izkazalo, tla "i -bilo prazno govoričenje. Takrat je bilo pa že prepozno. Če l>i ne 'bili protifašistični državniki »preveč lahkonti-Šljeni in jiopustljivi, bi vojna najbrž ne izbruhnila, ako 'bi pa J>ntlmila, bi se že zdavnaj končala s 'popolnem (porazom 'ii.'erja. Hitler in Mussolini sta nenebonia zatrjevala, da jima 1 ; prodor«; da Nenuvja in Italija nista dovolj veliki /a uaracajoče nemško in italijansko prebivalstvo. Dane* vemo, da Mussolini ni iskal prostora, kamor bi poslal, oziroma kjer bi naselil odvisno laško prebivalstvo, ampak je bila to le kcinka za razne stranske namene. V re«nici je nameraval razširiti vojaško in mornariško nadvlado nad vsem Sredozemljem, nakar bi začel širiti svojo oblast po Evropi in Afriki. Iz Libije je nameraval napasti Egipt in Tunizijo, Angleški Sudan, angleške postojanke ob Rdečem morju ter Grčijo in Turčijo. Dodekaneškega otočja se je zato polastil, da hi mu služilo za oporišče pri operacijah proti Sueškemu prekopa. Libija mu je dala utrjeno obrežno črto ob Sredozemlju, Tunis, ki je ob najjužneni predelu Sredozemskega morja, naj bi mu služil za zračno oporišče. S Tangirom je skušal dobiti Mussolini kontrolo nad zapadnim delom (Sredozemskega morja, nakar bi postalo Sredoz emsko morje zares "inare nostrum", to «e pravi: naša, to je italijanska last. V gospodarskem pogledu so bile italijanske kolonije silno slab investment. Italija je porabila ogromne vsote denarja za njihov razvoj .in sicer brez najmanjšega upanja, da se ji bo v to avrho naložen denar kdaj obrestoval. Vsake ipoteza, ki jo je napravil Mussolini zadnjih pet let v mednarodni politiki je bila priprava za tzavojevanje. Iz iega razloga je tekom španske državljanske vojne pomagal fašističnemu generalu Franeu, in ko je (bila 'Francija že zrušena, ji je napovedal vojno, trdno prepričan, da je napodil njegov dan. Mussolini je igral nevarno hazardno igro in je izguibil. Dane*: je eden najbolj razočaranih ljudi v Evropi. Če mu Hitler pravočasno ne priskoči na pomoč, bo imel težko delo » svojimi sovražniki, poleg tega se 'bo pa obrnil proti njemu tudi italijanski narod, ki je začel čedalje jasneje spoznavati, kam ga je -zavedlo slepo zaupanje v voditelja laškega fašizma. Po v^eiu svetu se izgnani Italijani organizirajo in pripravljajo na usoden udarec. Vedo namreč, da je italijanski narod napram Mupsoliniju brez moči, dokler so Hitlerjeve armade onkraj meje. Vedo pa tudi, da bo odločilna zmaga Anglije in njenih junaških zaveznikov navdala italijanski narod iz novim upanjem, da ?e mu bo mogoče primerno pripraviti na usodni trenutek. Iz Slovehiie OGENJ V RUDNIKU. Že več mesecev se širi v podzemlju kočevskega rudnika nevaren požar, ki spravlja v nevarnost glavni podzemeljski rov. Več zidni jev se trudi, da bi ga onw\ji!i ali pogasili na način, ki je običajen v takih primerili. %adn;e čase je prišlo več strokovnjakov in delavcev, ker je njihova pomoč nujna in potrebna. Delo je naporno in zelo nevarno človeškemu zdravju. Trajalo l>o še nekaj te-'onov ali celo m-esecev. preden bo ogenj pogašen. Treba bo velikih naporov in stroškov. KONJIŠKA ZEMLJA JE NA PREMOGU ZELO BOGATA. To dokazujejo obratujoči prenio^ovtiiki Stranice, Čreš-njicp, Stanov-ko in deloma že ali pa še nedotaknjeni premogovniki Rad ana vas, Konjiška srora. Zbelovo. Po mnenju rudarskih strokovnjakov, ki so pred čarom natančneje pregledali zlasti nekatere kraje, leže po raznih krajih velike količine Še neizsledenega premoga. Rudarsko ravnateljstvo v Ljubljani pa se je odločilo, da se Tlačno z iz-ledovanjem. Vse doslej stnaje- soproga je resno, namreč velja premog za neod- j VABILO na Veselico katero priredi Slovensko Samostojno Društvo Moxham V SliOVENSKEM IXJiMIT na MOXIIAM, PA. v SOBOTO, 1. MARCA (Pričetek ob 8. uri zvečer.) Vabljeni ste vsi«, stari in mladi, od blizu in daleč, da posetite to veselico. Zabave bo dovolj, zato bo gledal MARTIN DRAGER in NJEGOV ORKESTER ki bo igral valčke in polke. VSTOPNINA SAMO 25c. i&ldep druftva je bil da vsaki = Peter Iz Rima poročajo, da so začeli v Italiji strojiti pasje kože, ki fe-o baje zelo pripravne za :»-butev, ročne torbice in pasove. Poročilo je pa pomanjkljivo, ker ne pove, kaj je s pasjim mesom. Čemu vendar tajiti? KMET JE NA POLJU IZORAL ZAKLAD. Iz Novega mesta poročajo: V oko'ici Šent Petra je oral ee- Xaš pregovor pravi, da 1 die v sili muhe žre. Zakaj bi torej Lahi — po Mussoliniji zaslugi — veasi ne preivošč pasje pečenke ? za priznanje očetovstva. Tri leta je trajala ta pravda. Mariborsko sodišče se je prepričalo o resničnosti izpovedb mlade Pohorke in j- obsodilo nezakonskega očeta njenih dvojč-. kov .na mesečno plačevanje po 100 din od časa vložene tožbe. Dvojčka pa sta se pritožila. V pritožbi sta zahtevala preživnino že od rojstva dalje. Pri-zivno >odwče j:- prizivu ugodilo in vrhovno sodišče v Ljubljani je razsodbo potrdilo. . ZASTRUPLJENJE. (Rodbina Gabriela Žilavca vki se ne vdeleži te veseli-Gornji Radgoni se je odpravila "'P1** V društveno bla- I no marljiv kmetu- ko „ k zajt:ku. K,milu no zaužitiOpomnite «. da no boj^ n preoral ze ,'ob.se,, del kavi je postal o slabo 75 let,ni Pokanja. &,-/1' "P"«1, P1™'1*« noža Afariri ^ilnvčovi ki ™ nr.7mlal ToreJ na sv"lenja v soboto i»dilkm]1 v brazdo del male w Sfl; L MARCA v Slovenskem Do- -ne posode, ki je bila p,*lob- - « Poročno.potovanje v Fi J. Polantz, taj lia stare razpokane ilovi-'ritJ° ah ( a,lforniJ°- Dandanes je vse hladen r čuu. Poslušal sem dva mlada p j ločenca, in njune besede so ? mi zdele kakor hladno in »k parno finančno poročilo. Ker on dovolj ne zasluži, I ona še šest mesecev delala, t bosta pohištvo plačala in pr hranila še sto dolarjev, kar ) prvo naplavilo za karo. Po treh letih ji bo kupil ki ale Ion- 11011 kožuh- Xato bosta pri vil mu. smmniiip^^ bruhati, da so morali poklicati zdravnika. Še preden je ta prispel, je postalo slabo tudi so-procrn Gabri e>n Žilavcu, in na to še shižinji. Ker pa drugi ^ „.... .. . , , n< m . .. , ^ . , -v . , , .. 0. . . neka'tosne ftvetunjice izde anc iz •-liiakin.il, ki je zajtrkovala sa- cdpnaceni podnarednik, 24 let- „ , ,. ' . , i V cm ? i • * • jinedi. ki so jih za kopa h otroci m Ivan Siopsak, pristokti v L t .- a , , . . -r» »■ J ! j. v cseir-jo. e>» kar tlosf s ui Brežice. Obsojen ie bil zaradi' , • n , _____, j -i .zmenil zanje. Po koneanem d( - za vrat nega uinrora nezgo-inega ce. Iz t kepiee -o je v brazdo' Po P(,t,,i ^ P»'V« vsulo več žoltili okroglih podo-!£a °^oka, po šestih letih dri bic. Kmetič je sodil, da so to nič več. mo mleko, je bilo takoj jasno, da gre za zastmpjenje s kavo, kar je nato ugotovil tudi zdravnik. Vendar je Marija Žila-vi»e, ki je bila rahlega zdravja, kmalu nato izdihnila. Tudi MILIJONARJEV TESTAMENT. kriti zaklad med ljudstvom konjiškega okraja. Prvi rezultat iskanja ie bilo odprt.'e prrmosrokona a- Črošii jieah. kar .ie delo nidosledea Korošca iz Frankolovega. Xajboli aktivno podjetje je v izsledovanju premioga rudarsko podjetje Fr. Kolbul iz Poljčau. Zaeaikrat je vse delo okrog iskanja osre-o v tej smeri d'lalo še dalie na drugih točkah Pohorja. Odkritja premogovnih skladov bi bili veseli zlasti delovni liudie kon jiškega < kra ja, ki bi jim to pontenilo lep kos belega krulia. DVOJČKA STA DOBILA PRAVDO PROTI NEZAKONSKEMU OČETU. Te dni je prejelo mariborsko sodišče zelo zanimivo razsodbo v tožbi dveh nezakon- invalida .znanega tihotapca saharina, kokaina in eksportnih cigaret Antona Hribernika. Kakor je biakem, gotovo še v spominu, so v marcu lani našli Hribernika zverinsko umorje-Ji.ga in zakopanega v neki za- TT zr i-" i ~ • '> i -i m • i*upnici blizu Kleč. Siopšak in \ Kalisan pri Železnikih jc'tt-t ., . ; ___ , , - i i i Hnbenuk sta se spoznala v jet- pred nokai leti prevzel lepo no- .v . . . fv , . . . 3 . a t> t i* nisnici in po Slopsakovih iz'a- sestvo od svojega oeeta Rudolf , ' vali na obravnavi umora, sta POSESTVO JE ZAPRAVIL IN SE OBESIL. Kalan, vdan pijači. Gospodar-ko poslopje je zdaj v razpadu. hiša je bila dana v najem, enako del posestva. Rudolf Kalan je posestvo razprodajal, denar pa zapravljal po gostilnah. Te dni je rekel svojim, da trre v Selce po opravkih. Od tega 'dne ga ni biio več videti. Ker pa so bili sosedje že vajeni, da pokojnega ni bilo videti pri hiši po več dni, se nivo dosti zanimali zanj. Xeki otroci pa so prišli na podstrešje njo-gove h?Še isii našli Rudolfa obešenega. Pokojnik je bil star 30 let, še ne oženje n, močno razvile postave in čtnlne zunanjost i. da se je za njim oziralo marsikatero dekle. DOSMRTNA JEČA IVANA SLOP&AKA POTRJENA Kakor sivk) svoj čas obširno l»oročali, je bil julija meseca obsojen na dosanrtno ječo in na škili dvojčkov izpod Pohorja!trajno izgubo častnih pravic Te dni so na sodišču v Buenos Aire« odprli testament milijonarja Rope 11 a, ki je zapustil 18 milijonov, pa ni imel o-4 n. . Imel je nekaj daljnih *o-r»d: kov, katerim je zapreti! 2 mili e r, St. Michael, South Fork, Dunlo, Lloydell, Johnstown in okolici, ne pozabite, da v soboto zvečer. 1. marca, Moxham veselico. Pri- i irnsna diužba. dobra postrežba, in tudi izvrstna godba- 1h> zagotovilo, da bo potekel re-prijazen in zabavni večer. 6. septeiubra lxi jug(ja»lovan-ski kralj Peter star osemnajst let. V starokrajskili listih či-tam, da so se že začele vršiti po vsej kraljevini priprave za svečano kronanje. Peter je simpatičen in menda zelo brihten fant. Ali bi ue bilo škoda, če bi ga zadela u-soda bratranca Mihaela, ki i>o.i stri in lK>uati denarni zbirki. Hitlerjevo komando "vlada" Spričo te najdilie bi tudi ne bilo Komuiaki ? o» d(«i zlatniki, v večjem- obsegu, utegne zemljevid Balkana po-Morda bi >e tudi izdatno iz-!vsem spremeniti, in bi ne bilo plača o. j prav nič čudnega, če bi se sve- ičanosti kronanja sploh ne vr- jiee" stari rimski zlatniki. ko-|? 0 vami na roko. Zlatniki potekajo najbrž šv iz dolie cesarja Vespazijana. Zlatnike je morda zakopal v t«mošnji zemlji kak rimski vojščak, ki je bil na pohodu z rimsko legijo. Xa/d-eni kovanci, ki so še zelo dobro ohranjeni in se na njih da razločno brati napi-, imajo poleg t«ga, da so iz zlata, torej lepo starinsko vrednost. Bilo bi prav, če bi st zlatniki oe reče po naše bathtub. Lep, [Kncela-liast bathtub. Nekaj denarja je poslal vnaprej, za ostanek se je pa zmenil, da bo plačal, ko bo sprejei blago. Po štirinajstih dneh so mu z velikim truckom pripeljali naročeno. S fpohištvoni je bil zadovoljen, istotako tudi *> kuhinjsko posodo, edinole bathtub mu ni bil poršeči. Bat h tuba ni hotel plačati, in »o jo morali odpeljati natzaj. Zvečer je ves srdit sedel k mizi in napisal veletrgovini sledeče pismo: — S ipohištvom sem zadovoljen. Je res tako kot je v katalogu naslikano. Zadovoljen sem tudi s kuhinj»ko posodo. Taka je kot v katalogu. Beth-tub sem vam pa nazaj pos'lal. V katalogu sedi v bathtubu lepo mlado dekle, vi ste mi pa poslali bathtnb brez dekle-ta . ... O L A S K A B D D A" — New Tori Wednesday, February 26, 194 [ VSTANOVLJEN L. 1898 anad n Poročila ix raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci V pondeljek jo zopet pričel bvoja za&edanja kanadski parlament v Ottawi. Najvažnejši dogodek sedanjega zasedanja bo državni proračun, ki ga 1h> poslanski zbornici na Parlament Hilln predložil finančni minister 11-*ley. Proračun bo brezj>ogojno vseboval znatno povišane davke. Vendar pa to kanadske jav-j nosti ne zanima toliko kot zanima naznanilo o vojaških načrtih za leto 1941, ki ^a je objavil ministrski predsednik Mackenzie King otoenom s sjmj-ročilom, zelo povečana. Po sedanjih načrtih bo število bojnih ladij podvojeno in ravno tako moštvo. 2. ('oz morje bodo poslane na ^lednje vojaške skupine: dodatna •skupina vojakov za ka j Iiadski vojaški zlior pod poveljstvom generalnega poročnika A. G. L. MeNaugtona: ena brigada tankov z vojnim /bo rom; tretja divizija in ena o-klopna divizija. .'1. 25 novih zračnih Škvadro- 'dokončuje svojo vežbanje. nov; zračni vežbalni načrt jo | Major Power je rekel, da bo 8 mesecev pred časovnim re-Jdo znašali triletni vežibalni dom; kanadska zračna obrani- stroški 000,000 in more- ba po povečana. 4. Urejeno je vse za večjo iz delavo vojnega materjala. Tekom letošnjega lota računajo, da bo najetih 200,000 mož in žena za izdelavo potrebščin za armado V svojem poznejšem oznn-nilu je King objavil, da bo onstran morja postavljen nov ka nad»'*ki zračni Škadron, ki bo sestavljen iz samih Kanadčanov, ki bodo imeli kanadsko lini for m o, ki so razlikujejo od angleških. Kanadsko letalsko ?«i!o b.i spočetka preskrbi jevalo moštvo angleške kraljevsko zra čne sile (Royal Air Force), po-znoje pa bo prevzela to službo kanadska letalska arma d a (Royal Canadian Air Force). Spočetka l»odo poveljevali kanadski zračni sili starejši angleški častniki, katere pa bodo v kratkem nadomestili kanadski častniki. Zračni minister Power jo na časnikarski konferenci povedal, da bo Kanada letos potrebovala v letalski službi .*tt5,00& mož. Mnogo kanadskih letalcev je že bilo poslanih v Anglijo, drugi pa čakajo, kdaj bodo biti celo $1,000,0000, k čemur bo Kanada iprispevala 520 mi-Jjonov dolarjev. Kot jo rekel ministrski predsednik, se hoče Kanada kar najbolj poslužiti svoje moške silo ter bo vsako leto vpoklicala 72,000 novincev na štiri-mesečno vež/banje. Po najnovejši odredbi bodo poklicani v obvezno vojaško službo samo mladeniči v starosti 21 let. Starejši moški bodo poklican: le v slučaju potrebo. Pri vpoklicu ne bo nobenih izjem, le iz tehtnega vzroka bo temu ali onemu vpoklic odgo-den. Zlasti sezonskim delavcem bo dovoljeno, da bodo prihajali na vežbanje jhj končani 'ozoni. Zaradi velikih vojnih stroškov priporoča kanadsko vlada narodn varčnost, ter ga napeljuje, da kupuje v čim največji množini vojne hranilne znamko. Vlada pričakuje, da bo kupilo 2,000,000 Kanadčanov teh znamk za znesek $120,000,000. Ministrski predsednik je pozival Kanadčane, da naj v sedanji vojni žrtvujejo, kolikor morejo, da rešijo krščansko i poslani. So mnogo več pa jih kulturo pred uničenjem. Glede bodočnosti prihodnjih mesecev jo rekel: "Vodili "bomo popolno vojno z vso krutostjo." ZADRUGA SE JE DOBRO OBNESLA Zadružna rafinerija v Saskatchewan je sama začela določati cene. — Lani je obratovala dvanajst mesecev brez najmanjšega preki njenja. Iz mesta Uegina v Saskatchewan poročajo: "Velike privatno oljne družile so podražile c» m svojim pro duktom. V tem pogledu so skušale dobiti na svojo -tran tudi zadružne rafinerije, kar jim pa ni utrpelo." Na šestem letnem zborovanju *>o delogatje "Consumers Cooperative I? fineries'* sklenili sami določati cone oljnim produktom, pa če je to velikim olj-ninl družbam prav ali ne. Nove cene »o bile določene z vrednostjo, ki jo imajo oHoj izdelki v Regini tir je pri njih vpostovan tudi prevoz meti Re-gino in mcMoin. kamor je treba produkto poslati. Ceno so bodo spremenilo le v slučaju, če bi se surovo olje podražilo in bi se stroški predelave povečali. Zadruga lw> po&ljala olje po najkrajši poti, kar tlela jo tudi drugo oljne drnabe. ki pa zaračunajo dosti daljšo j»ot. Lota l1 >40 je innela za d ni ga za l.")80,2(i7 dolarjev trgovskega prometa, torej ctlih (>00 ti-.soč dolarjev več kakor leto P! ej. 2*i7 krajevnih zadrug je ku-]iilo od zadružne rafinerije nad 10 milijonov galon olja. Velike oljne kouipanije so skušade zadružno rafinerijo izriniti iz pcoiiK-ta ter ji onento-g.čili dol m ve surovega olja. Vsa njihova tozadevna prizadevanja so se pa izjalovila. Zadružna trgovina je imela namreč nad četrt milijona dolarjev čistega dobička, ki 1k> razdeljen n nil zadniga rje. V zvesti s tem jo pa še ena stvar izredno važna in značilna. Zadružna rafinerija v Re-gini je bila v zapadnem delu Kanade edina rafinerija, ki je lani 12 meseteev brez vsak* ga pre-ledka obratovala. Biddle v Torontu V Toronto je dos|>e' Anthony J. Drexel Biddle- Jr., ameriški poslanik pii izirnanih evropskih vladali, ki imajo v Londonu svoi glavni stan. V Torontu si jo ogledal kempo LittJo Norway, kjer je ccutralno vež-bališče Norvežanov, ki so so pridružili zaveznikom. Preduo bo Mr. Bkklle odpotoval v London, 1k> obiskal v Ottawi tudi nizozemsko nrtiTec^o Julijano. V aiighškem mestu l>o Mir. Biddle aanjeriški poslanik pri izgnani norveški, Ijeljgijski, nizozemski in poljski vladi. Norveški poslanik na inšpecijskem potovanju Kot poroča norveško poslaništvo hA Washkii'gtonu. je od-potova! norveški poslanik Wil-helm Mora* ■iistienie v Toronto, kjer si bo ogledal vež bal išče, ki js.1 bilo lani zgrajeno v Kanadi za norveško zračno silo. Prvi oddelek norveških letalcev Im> v bližnji bodočnosti polete! v Anglijo in se pridružil angleški zračni sili. VE2BANJE PROTI MOREBITNEMU VPADU Rudarji, v uniji je Vaša rešitev! (V naslednjem objavljamo poziv, ki ga je izdala Kirk-laml Lake Mine and »Mili Workers unija štv. 240. Poziv se prav -posebno tiče neorg aniziranih zlatokopov v zlatih poljih severnega Ontarfa. Na prošnjo tajnika omenjene unije, ga objavimo.) Piše ALEX SUSNAR Najprej si površno oglejmo uspehe, ki so jih dosegli maj-nerji v Alberti in British Co-lumbiji s pristopom v delavsko organizacijo (distrikt štv. 18 LTnited Mine Workers of America.) 1. Majnerji, ki delajo na kon-trakt, zaslužijo dosti več, v nekaterih slučajih dvakrat več, kot pa zlatokopi v zlatih (»oljih severnega Ontarija, navzlic temu, da so tamkajšnje kompanijo uvedle nekakšen bonus sistem. 2. Premogovne družbe grade bolnišnice, majnerji pa sami izbirajo in zaposlujejo zdravnike. Tako izbrani zdravniki nimajo napram poškodovanim delavcem nobenih predsodkov ter so napram njim pošteni. I*ti zdravnik, ki zdravi tuajnerja, zdravi tudi njegovo družino. Zdravniku ni treba posebej plačati. Zdaj pa pomislite in primerjajte, kako je v tem pogledn v ontarijskih zlatih poljih! 3. Če se majner smrtno ponesreči, morajo vsi majnerji v tistem predelu odložiti orodje in oditi domov. Na dan pogreba je majna zaprta. V«i unijski člani se morajo pogreba udeležiti. V ontarijskih zlatih poljih pa v takem slučaju zlatokopi nadaljujejo z delom, kot da l»i se nič ne zgodilo. 4. Vsi uslužbenci premogov ne družbe, zaposleni v rovu ali izven rova, morajo biti člani unije. Uveljavljen je najstrožji "closed shop". Vsi unijski prispevki, pristopnine in pose bui asesmenti so odvzeti od premogarjeve plačo v družbini pisarni ter izročeni tajniku-blagajniku lokalne unije. Kaj ne, tovariši kaj takega bi vam prav prišlo v ontarijskih zlatiii poljih? 5) Majnerji imajo pri teh tnlei zaposlenega svojega moža. ki skrbi, da je premog pošteno stehtan in da premoga r ni prikrajšan pri zaslužku. Ali vedo rudarji v zlatih poljih severnega Ontarija, do kakšnega bonusa so upravičeni? Rudar mora pač vzeti tisto, kar nru da kompanija ' Tovariši, ali je to pošteno? Sami veste, da ni. Ali bi se dalo temu odpomoči l Pa še kako lah ko! Nič drugega ni vam treba, kot pridružiti se uniji, pa bo zadeva z bonusom kaj kmalu drugačna. 6. Ko doseže premoga rjev sin določeno starost, ga mora kompanija zaposliti, če jo telesno sposoben, seveda. V tem pogledu ima premogarjev sin prednost pred vsemi drugimi, celo prod sorodniki kompanij-skili uradnikov. V ontarijskih zlatih poljih pa kompanije zaposlijo, kogar hočejo. Sinovi rudarjev nimajo nobenih prednosti. Co se jih kompanija ne usmili in jim ne da dela, morajo drugam s trebuhom za kruhom ali pa pri- VELIK NAPREDEK TRANS-CANADA AIR LINES Letala so prepeljala 55 tisoč potnikov in 1 milijon funtov poŠte. — Dvojna dnevna služba med Montrealom in Vancouverom. *S. J. Hungerford. predsednik Trans-Canada Air Lines, je rekel te dni: "Naša družba se od k ta do leta bolj razvija in dosega čedalje večje rekorde. Točen prevoz potnikov, po&to in ekspre-sa je naš izrazit prispevek k vo j nočasnentfu gospoda rstrvu. 44 Lani so pre tel a muša letala nad 5 milijonov milj. Z njiani je potovalo 55 tisoč potnikov. Prepeljala no 1 milijon funtov pošte in 100,000 funtov ekspre- dejo na relief oziroma jih mora družina preživljati. 7. Vsak premogar ima pravico izbrati si svojega tovariša pri delu, kar je za oba velike koristi in velikega pomena. Vse drugače je v ontarijskih zlatih poljih.Tam ti isabere rudniški uradnik tovariša, pa če si ž njim zadovoljen ali ne. 8. Odslovitev majner ja z dela v naših linijskih premogovnikih, je zelo kočljiva stvar. Lani je manager Kayden premogovnika v Alberti odslovil sedenianjst majnerjev. Med njimi sem bil tudi jaz (Alex Susnar), ki pišem te vrstice. Manager je kmalu po ti*tem sani izgubil službo, c pa ."»tali sem ga vpra- ša sen misli ste .K1 bilo preipeljano 100,000 funtov in 11 tisoč funtov eks-presa. Meseca januarja so pre letela ietala na dan 7.500 milj. j kompanija zvrnila krivdo na lmseca decenjbm pa približno! 15,500 milj. Januar ja m-etseea je kompanija razširila »-v o jo službo iz Montreala do Monctona, oa Montrealom in blržno troll in četrt uro. jcouvorom. ^^Zo iimhI začetkom in med | '"Lani sn*> zgradili v«č no-koncom lota jo bila ogromna | vili hangarjev in strojnih dola zlika. Meseca januarja lan-.Iavnic, Naši piloti so skoro vos kako je preskrbljen za je-svojega življenja. — Ali da si dobil dovolj za v maj ni- — sem mu rekel. — I>elal .>em že po vseh večjih majnah v kempi, — mi je odgovoril. — Odkar sem prišel v ta kraj pred petindvajsetimi leti, so tri velike kompanije izplačale več kot 150 milijonov dolarjev v dividendah. Kaj i-mam jaz od tega? Par zlomljenih reber, majner-ko naduho. eno obleko in barako, ki sem jo dve leti gradil. I)a, pa še nekaj imam: ženo in dva otroka. Ko sta mi otroka odrasla, »ta vedno več zaslužila kot pa jaz. — Dve leti, da si gradil svojo barako.' — »eni se začudil. Sj>očetka mi no unicl, kmalu je pa uganil moje misli. — Barako bi lahko zgradil v dveh tednih ali pa še prej, pa mi je manjkalo denarja. S srvo- ponesrečenea. jim pičlim zaslužkom si nisem Toda ko bodo zlati rudniki mogel naenkrat nabaviti lesa. Rudarji v zlatih poljih On- svojih trideset let del tarija pa morajo marsikatero molče požreti. Kam naj se pritožijo? Kdo jih vpraša, če *o s svojim položajem zadovoljni ali ne? Vidite, tvariši, to je tista velika razlika med organiziranimi in neorganiziranimi delav -ei! 11. Organizirani majnerji izvolijo varnostne odbore, kateri imajo vsak čas pravico preiskati majno, pregledati, če so (stroji v redu, in če ne preti delavcem kakšna nevarnost. V zlatih poljih Ontarija ni linije iu tudi ni noJienih varnostnih odborov. Ko se majner smrtno ponesreči, kompanija enostavno pravi, da nesreče ni bilo mogoče preprečiti. In pripetili so se že slučaji, ko ji skega lota je potovalo z iraški ni \ prosti čas posvetili vojni letali 2.f»00 potnikov; poleg te-lihi. Nekateri so organizirani, bo v tem pogledu povsem drugače. 12. V slučaju, da ni dovolj naročil za premog, mora kompanija začasno odsloviti nekaj delavcev. To se pa mora zgo-riti na podlagi starostne (seniority) pravico. To se pravi, da so prvi odslovljeni tisti, ki so bili zadnji sprejeti v službo. V neunijskih majnah pa kompanija v takem slučaju odslovi kogar hoče, ne oziraje se, ko už-' liko let je delal zanjo. Pona- ga je bilo prepeljano 45 tisoč funtov pošte in 11 tucoč funtov eksprosa. Mr'-oea decembra je pa potovalo 6000 potnikov, po- pre vazali letala z ameriške meje v različmc kanadske postojanke ter so i-z-vežbaki veliko število prostovoljcev za dobre pilote." vadi se kompanija najraje znebi bolehnih majnerjev in takih, ki jim niso po všeč i. To krivico zamore edinole u-nija odpraviti. Neunijski de- Kupoval sem po malem in gradil po malem. No morem povedati, koliko so takrat trjHdi, moja družina in jaz. Poslovil som so od mojesja potrtega starega prijatelja in začel razmišljati, če tudi nas, ]x>tomce starih majnerjev, čaka ista usoda. Da, ista usoda nas čaka, če se no bomo organizirali! t'e so organiziramo, se nam pa obetajo boljši časi. Kaj boste storili, tovariši? Vaša usoda je v vaših lastnih rokah. Le v združenju in slogi boste nekaj dosegli, nezdruže-no i" nesložne pa čaka temna bodočnost! Divizija vo i/V v in ta nkov počiva nekje v Angliji o b priliki manevrov za obram-80 &ko ro popolnoma motorizirali svojo armado v Angliji m Afriki. V stoterih slovenskih domovih boste' našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Sloveni- ' je in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-f tisku na dobrem papirju Vas stane — n. KNJIGARNA "GLAS NARODA" I "j 216 WEST I8th STREET. NEW YORK "GLAS JC A B 0 D A" — New YoiS .Wednesday, February 26, 194.1 VBTANOVEJEN L. If Mož Simone : E O M A N :—: Francoski spisal: CRAMFOU — Preložil: LEVSTIK. 4S ** Domovina našega kruha Po nepričakovanem vzneanririenju lady Eleanor Simo-na uganila, da se je nevedoma dotaknila opasne točke; toda hilo je že prekasno, da bi se izvila. Sicer pa se ji je nudila prilika, da morebiti razjasni zanimivo vprašanje, (ki je osta'lo dotlej v ozadju, namreč to, kdo da je njen skrivnostni zaščitnik. Z živo radovednostjo je odgovorila: "'Bil je neki gospod in zdelo ?e mi je, da prihaja vz gradu. "Gospod!'* je ponovila lady Eleanor; zdelo se je. da se budi vsa njena pozornost. "Pa ne služabnik? Ali veste z gotovostjo?" "Ne, ,ni bii služabnik." "Kakšne vrste človek je bil? Kakšne starosti? Kakšne zunanjosti?" Ta vprašanja so se nsipala iz tetinih ust s slabo pHkrito •:estrpm>stjo in celo z nekakim strahom. "Mlad in zelo velik," je odgovorna Simona. "Ali vas ie videl? Ali je govoril z vami?" je vprašala ladv Eleanor in dve v'lMijevkasti lisi sta se prikazali na njenem bledem obratu . Dasiravno nobmo drugo zunanje znamenje ni razodevalo tega, kar se je godilo v njen« duši. je vendar Simona uga-:la, da se aibira izbruh zadrževane jeze. Xi pa ji prišlo na muse! da lahko prikrije to in ono izmed svojih odnosov z neznancem jn na slepo srečo je ponovila svoj kratek Tazgovor z njim ma*odane dol>escdno. 4ozna!n. Nato -e je mahoma obrnila, ozrla zo}iet na svoj.* z ogrinjalo, ki se je še razloč-neje zazibalo v dozdevnem prepihu, napravila neka i korakov iu mirno sedla na prostor, ki ga je zavzemala pred Simoninim prihodom ter pokazala osupli dek iei svoj zopet )>opolnoma brezčutni obraz. Skoro v tistem tixnutku je smuknila v sa-lon hišna s tisto diskretno kretnjo in tistim lihim korakom, ki !*o ga bili navajeni vsi prebivalci gradu. (listala je pred Simono, ki se je na znamenje lady Eleanor dvignila in šla za služinjo. Prekoračili sta dolg hodnik, š i nekaj stopnic navzdol in hodili po drugih stopnicah, ki so pomcnjalc izprtmembo nad-• tropij, |m> drugrli č.idovito zave ri ženi h hodnikih, ohračaje >c 'in pre i in nazaj v vm»1i mogočih smereh, tako da je Simona zares |M»zahiln pot 111 *-ania ni več v(vk>la. v katerem nadstropju. niti v katerem oddelku gradu da nahaja, ko pri-' š n liajHisled v nji ij uik njeno sol>o. Ta >ol»a jo bila zelo prostorna in opravljena s tisto ugodnostjo bogat rh angleških hiš, ki č'o vek ji vedno s(»oiiunja liote-iov prve v rute. Veliki predalniki z zrcali, dovolj prostorni ti i garderobo kakšne kraljice, so stali ob štirih glavnih stenah. medena postelja j« bila zelo široka, skoro kvadratna in piValna miza lu bila lahko služila katošnenm ministru Da je Bir-ija s svojimi nepreglednimi površinami domovina rži in pšenice, je znano vsakonfur. Bo j malo pa je znano, da je v Rusiji po vsej priliki tudi prvotna domovina pišenice. Pšenica je prišla k nam iz Sprednje Azije, Transkavkaei-je ali Turkestana. Preko Kavkaza je romala do severne obale črnega imorja in istočasno v sredozemsko kotlino. Spremljala jo je neznat»nejsa sorod-nica rž, ki je tedaj ra*la kot plevel in je bila majhna ter plehko ara okusa. Toda ta sorod-niča se je razmeram v severnejših krajih sijajno prilagodila, vzcvetela je in je postala pod poljcd'-leevimi rokami nič manj pomemlhna žitarica nego ponosna pšenica. . J Obe žitni vrsti si ruskih tal nikakor nista osvojili na mali. Njiju pot je bila dolga in težka. Rž je potovala iz Ukrajine na sever, od tam spet na jugovzhod v Povolžje in šele tu se jpoutila prav doma ali še bolje nego doma. Nekaj podobnega je bilo s T>šonico, ki se je v širnih ruskih prostranostih razvila tako. da so jo drage evropske dežele zelo rade uvažale in i o mešale z domačo pšenico. Ttalija ie na primer vedno rada uvažala velike količine ru-♦ke plenice. K'lovek bi si mislil, da bi storili Italijani bolje, če bi sami sejali to žitarico namesto da bi jo uvažali. Toda enakomerno toplo in vlažno italijansko podnebje je pšenici prav tako malo všeč kakor francosko podnebje. V Ameriki je drugače. Tamkajšnje podnebje je ruskemu zelo podobno. Navzlic temu so tam dolgo časa sejali samo tisto plenico, ki so jo ne ICarltonova pšenica je postala naj^lovitejša ameriška pšenica in si je osvojila prerije Srednjega Zapada. V Kanado so ruski kmetje sami prinesli jjvojo pšenico. To I so »bili tako zvani "dnhoborci" ki jih je carska vlada zasledovala. ker so se na osnovi svojega verskega prepričanja branili vojaške službe. Kanadski kvekerji in Lev Tolstoj so tem ubogim kmetom poma$*a'li po preselitvi na tujo zemljo — in niski km>ctje so Kanadi bogato poplačali gostoljubni srprojem. Pšenica, ki so jo prinesli s «e-boj, je postala vir kanadskega bogastva. fTz ruske plenice izvirajo tudi najboljše vrste angentinske in avstralske pšenice, ki ovanju. Vse, kar jo je ol»dajalo. se ji j«, zdilo tuj«, n i al (m lane sovražno, preveliko, prebogato, zamiiel m joče j.» in roga joče -e njonentu tsialiu. Z Ijoleetnim nemirom se je vpraševala, kakšna usoda je čaka in kaj «e ji bo razodelo v tem zapileirt bivališču, kamor se je čutila pre-■ajeno na tiisko čuden način. Kakšnimi razlogom se uklanja teta, da jo pridržuje! Ali je lady K'eanor, kakor je refkel gosi»oo njenih kiutih in visoikotnernih K«eozdevak> >e ji je, da vidi v lady FA »anor ne4«aj nerazrešljivega, čisar njen oče ne ve in česar morda tudi ona nikoli ne bo spoznala, dana s skriv šala Sifcifona in razločila njegove besede? In zakaj je lady Eleanor, ki ^ je razirovarjala ž njwii, »prejema njegove nasvete in jih celo uboga., jNtkazala mnjirno pre-enec^nje, ko ji je omenila njegovo navzočnost! <.'imbolj je Simona preudarjala, temlbolj zapleten se ji je dottdevat položaj Hi tem negotovejša pot, po kateri je bilo hoditi nji sami. Toda nekaj je bilo gotovega: od lady Eleanor j» zavmelo življenje in čast vseh njenih dragih. Bdino sredstvo za njihovo rešitev je l>ilo to, da se ji prikupi, in to je mala z v*o odločnostjo skleni'a. (Nadaljevanje prihodnji*.) la. Sicer pa. ali ni bila lady K eanor vsepovsod ob-i vnoslmi f Kdo je bil t 'wti človek, čegnr glas je sli- , _______ „_ m..........sedem najstktni koč evropski prisftjenci prine-j mla*li ljudje stopaja v irve rosi! tja. Ta evropska plenica jejkodelske in železniške šole ter zavoljo ameriške su<še zelo tr- v t^ko zvane "državne delovne pela. Xovemu svetu se ni mo- rizerve" dobivajo uniforme. V: ef'a tako privaditi, kakor ljudje. Xa zadnje -o si izmislil, da bi jo nadomestili z rusko pšenico. Mož. ki s»e mu jr* porodila ta misel, učeni poljedelec W. A. Carlton, je moral od zcsniebljivosti svojih rojakov marpikakšno pretrpeti. Nihče mu ni dal niti prebite pare za nj(igove poskuse. Tzmvbil je <-voje me«to in ie ninrl ubog ter bolan nekje v srednii Ameriki, kamor se ie umaknil po svojih "brezuspešnih" potovanjih v Kusijo. V resnici je bilo težko ^n>atrati za u^jwh. da se je od tam A-rnil z nekoliko vrečami pšeniee. ki jo je bil na mestu raziskal in preizkušal. Far-marii pa. ki jim je to pŠenieo razdelil, so io poseia!i — in po PRIPRAVE ZA PRESLUSKO VANJE V STARIH ČASIH. V scnlanji vojni imajo med drugimi pripravami tudi velik pomen aparati za ojačevanje zvoka, ki oznanjajo, da se bližnjo sovražna letala ali ladje. ____ ivo srebrno barvo, so iz-|To zcl° POP01"' komplici- brani see ff,1Sfll° 1Z časih. [dimnika, če je kdo govoril v Ze s!avni italijanski slikar in vsestranski tehnik Leona rdo da Vami. ki je živel v 13. vto-letju, je izna.šel pripravo za prisluškovanje. To je Irila ee\% ki jo je prisluškovalec k rat koma-to vtaknil v vodo, na zgornjem koncu je pa na cev prislonil uho ter je slišal, če se bliža Indija. Podofona cev je lahko služila za prisluiSko^vanje tudi na prave so si dali in-talirati v j ti sovražne tabore - "smiMlji svojih stanovanjih tudi mogoč-1 vimi lonci." Indijanci, ki so ni oblastniki in državniki, da bramili svojo svoMo proti so lahko prisluškovali javnemu Španskim zavojevalcem, so se mnenju. Stevime popise takš-itudi zatekali k smrtonosnim iz-nih priprav najdemo z!asti pri hlapinam. Potovalec du Ter-nemškim jezuitu patru A. Kir-|tre je leta 1665 oiwal zli učinek cherju v 17. stoletju, ki prrpo- teh izparin na sluznico v diha-veduje, kako je sam odkril lih. Poslediea je lahko bi a taksno napravo. Ko je obiskal; ^mrt. ako nisi uporabljal sred-nekega alkimista, je opazil, dsjstva, ki ga je izumil portugal-drži iz njtgovega laboratorija ski mVnjak: pred nosnice si v podzemskem prostoru nav-|moral prisloniti robec, naino- čigar hlapovi • mora zs-or postopno se zožujoči dim-Ičen v kisu. o nevtralizirali plina. delovanje tega j podzemskem prostoru Na podlagi t^ga Odkritja je iz«lelal n r tsl ušk o va 1 n e priprave v večjih/pro-tori h, ki so se dobro obnesle. Kot zaba\mi izum opisuje Kirehe, tudi kamnito ali le-'na zajce in sme. Tx>va. ki v.. seno človdško glavo, ki je iro-|je pričel zmtraj. se je ude ležila vorila in pela. Pml njo je bila:večja družba vr. Celja in zdrav-namreč skrita cev. najxljana i-z.nik dr. T>ichtenegcrer iz Šošta-drugoga prostora ali z ulice.-nja. Ko so priredili pogon, je TRAGIČNA SMRT ZDRAV NIKA NA LOVU. •Celjski veletrjrovec Dani«-! Rakuscrfi je priredil na svojem lovtV-u v Košnioi pri Celju lov Ko «5o i>reiehteneir-ger. Love** je pcnUeril i.n ob-^trelil jazbeca. Ranjeni jazbec ie tekel po hribu navzdol v dolino. kjer je stat 51 letni cel jdci zozbni zdravnik dr. Bruno Sad-nik. Dr. Sadnik je s puško v roki pohitel za jazbecem. Ko je tekel že skoraj 250 m, se je na V55petlni očividno naklonil na puško. Pu^ka se je sprožila, in* nalwj zadel Padnika v desno stran prsi. Ko je bil poiron končan, -«o lovci poirrešili dr. SaVlnika. Hiteli so ca i«kat in so ga našli na kraju nesreče mrtv^ira. The Modern Encyclopedia KNJIGA VSEBUJE: 22,000 RAZLAG in 1200 SLIK Najwrejfe svetem ENCVKLOPEDIA, v kateri man vsakdo kakertoegakeU pskllim najti ru-lag* vsake besede ipiiijift v njegova sirske. CENA (Poitnina plačana.) KNJIGA VSEBUJE 1334 STRANI ia JE OKUSNO V PLATNO VEZANA — SKORO NEVERJETNO JE, DA JE MOGOČE TAKO NAJPOPOLNEJŠO KNJIGO DOBITI ZA TAKO ZMKKNO CT5NO. KNJIG ARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 21« Wart 18th Street, 7ew York, H.T.