Kaj zmoremo — V soboto in nedeljo se je skoraj polovico odraslega prebivalstva Slovenije na tak ali drugačen način vključilo v akcijo NNNP: ekipe prve pomoči, civilne zaščite, narodne zaščite so pokazale svojo usposobljenost, odbori za ljudsko obrambo svoje organizacijske sposobnosti, mladi Da so od vključevanja v narodno zaščito do delovanja kot tabornim ali v pionirskih odredih dokazovali, da se lahko z odraslimi merijo v pripravljenosti na nevarnosti, kijih prinaša naš vsakdan, ali morebitna vojna nevarnost. Na sliki: vaja na Kokrici. Foto: F. Perdan
Leto XXXII. Številka 78
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka Trtic  —  Izdaja   Časopisno podjetje lat Kranj — Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni   urednik   Andrej Žalar
Kranj, torek, 2. 10. Cena: 5 din
1979
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od janu arja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija  1974 pa ob torkih in petkih.
GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
Akcija NNNP — akcija nade učinkovitosti
Za nami je preizkušnja, na katero smo se pripravljali od letošnje pomladi, da bi zadnjo septembrsko soboto in nedeljo v najbolj razgibanem in nenavadnem vikendu zadnjih let dokazali sebi in drugim česa smo sposobni danes; dokazali smo, da se lahko naslonimo na lastne sile, kadar nam jo jutri zagode narava, će bi nam pretila vojna nevarnost ali če bi se /našli v eni od nesreč, ki se zgode vsak dan na cesti, doma, v tovarni, v reki, gozdu.
Dokazali smo, da znamo sodelovati drug z drugim, organizirana akcija SZDL nas je pritegnila od najmlajšega v vrtcu do odraslih in najstarejših: preko milijon nas je sodelovalo v republiki v prvi taki preizkušnji, ki jo sosednja Hrvatska v kratkem ponavlja te petič. Zakaj taka množičnost? Prav vsak od nas naj bi v sistemu samozaščite moral v stiski, nesreči najprej z lastnimi Kilami znati zavarovati sebe, svoje bližnje, sosede, skupnost, nas vse in to na način in s sredstvi, ki so v danem trenutku na voljo, prav zato je akcija — ne da bi bila centralno vodena — lahko spodbudila toliko originalnih »preigravanj« raznih nevarnosti in seveda prav toliko originalnih rešitev. Te si bomo zapomnili, jih vgradili v že znane izkušnje, da bi jih znali uporabiti jutri, pojutrišnjem, kadarkoli. Četudi nam je ob uspehih letošnje akcije močno porasla samozavest zaupanja v lastne sile, pa ne gre prezreti napak, spodrsljajev in zmede, kar so imeli v nekaterih skupnostih, če so pripravo akcije načrtovali bolj ohlapno. Prav napake in spodrsljaje so prav tako dobra izkušnja: zvedeli smo, kje smo šibki in prav to bomo že danes začeli popravljati.
Sistem ljudske obrambe in samozaščite smo torej preverili v praksi: izpit je bil marsikje težak, drugje bi takšne generalke zlahka te lahko ponovili jutri. Akcija nam je torej pokazala, kako izostren odnos imamo do samozaščite, v naslednjih preizkušnjah pa ga bomo seveda še preizkušali: le tako nas ne danes ne jutri nenavadne situacije ne bodo našle nepripravljene.
Avtocesta in karavanški predor — začetek gradnje prihodnje leto
Letošnji — a ne samo letošnji — siloviti skoki cen so, tako kot na drugih področjih, močno načeli tudi planirano izgradnjo cest v Sloveniji v tem srednjeročnem obdobju. Prav nič namreč ni razveseljivo, da bomo s še enkrat več zbranimi sredstvi zgradili le polovico planiranih cest; prav lahko pa se podobno pripeti tudi v prihodnjem srednjeročnem obdobju, saj planirana zbrana sredstva močno najeda inflacija in pa skokovito naraščanje cen, ki je posebno izrazito v gradbeništvu.
Prav zato ne kaže v sedanji situaciji v planske dokumente o izgradnji magistralnih in regionalnih cest v Sloveniji, o tem je razpravljalo prejšnji teden tudi predsedstvo skupščine gorenjskih občin, obremenjevati z odseki cest, za katere je že danes jasno, da ne bodo zgrajeni v naslednjem srednjeročnem obdobju. Sedanja, nič kaj rožnata situacija glede zagotavljanja cestnega dinarja - čeprav pravimo, da so ceste v Sloveniji naša prioritetna naloga - pa sih v razmišljanja o novih virih financiranja. Delegati v republiški skupnosti za ceste najbrž ne bi načeli nekaj novega, če bi v prihodnje spregovorili o vprašanju sredstev od prometnega davka na tekoča goriva, niti ni bilo doslej le enkrat že slišati ideje o ponovnem posojilu za ceste. Vse to so viri, ki naj bi pomagali izdatneje zamašiti luknje, ki jih v sredstva za izgradnjo cest vztrajno vrtata inflacija in pa vsakodnevno naraščanje cen. Vendar pa inflacija ne more biti edini grešni kozel naglo
kopnečega denarja za ceste, saj bi bilo z zbranim denarjem mogoče več narediti že s hitrejšim reševanjem urbanističnih in komunalnih problemov, ki sedaj hudo zavlačujejo začetek marsikatere gradnje cest.
Prav zaradi takšnih problemov bodo na Gorenjskem uresničeni le večji projekti: zagotovljen je začetek gradnje zdaj že dokončno dogovorjene štiripasovnice Naklo — Kranj —Ljubljana in pa predor skozi Karavanke. Z mednarodnimi krediti bo zagotovljenih 30 odstotkov celotne investicije; do 1. decembra bo nared glavni projekt, ki je osnova za najetje kredita pri mednarodni banki v višini 75 milijonov dolarjev, sicer pa bo cesta veljala 190 milijonov dolarjev. Stroji naj bi na trasi nove avtoceste zagrmeli v jeseni prihodnje leto.
Drug velik cestni objekt je vsekakor karavanški predor, za katere-
ga pa so pripravljalna dela že tako daleč, da se bo vrtanje verjetno začelo že v maju prihodnje leto; del sredstev za predor prav tako zagotavlja s krediti mednarodna banka. V primeri s tema dvema gradnjama na Gorenjskem, so drugi, čeprav zelo potrebni odseki cest, ki pa jih v naslednjem srednjeročnem obdobju še ne bo mogoče vključiti v plan, dobesedno »cestice«. To velja tudi za jeseniško obvoznico, kot imenujejo cesto od karavanškega predora do Vrbe. Brez te ceste predor ne bo tako funkcionalen kot bi sicer bil, vendar pa za sedaj še ni nobenih možnosti, da bi gradnjo te obvoznice lahko kaj pospešili.
Za oba tako velika objekta je Gorenjska seveda močno zainteresirana, saj tako cesta kot predor pomenita temelje hitrejšega'nadaljne ga razvoja regije. Ob tem pa seveda ostajajo drugi cestni problemi, ne le jeseniški, še nerešeni; to je končno tudi vzdrževanje cest, da ne omenjamo niti tega, da je še vedno 33 odstotkov gorenjskih regionalnih cest makadamskih, niti to, da 270 km regionalnih cest sploh ne ustreza zahtevam sodobnega prometa.
L. M.
Dogovorjenih zneskov za zdravstveno varstvo ni dovolj
Injekcija s presežki
polletnem pregledu finančnega poslovanja Očinskih zdravstvenih skupnosti gorenjske regi-se je pokazalo, da bodo z dodatki dogovorjena zastva za zdravstveno varstvo porabljena še pred iztekom tega leta
nekaterih zdravstvenih skupno že v začetku leta vedeli, da verjetno proti koncu leta zmanjkalo denarja, saj je bil finančni večine zdravstvenih skupnosti ivljen prenizko. Že v polletju se I jasno pokazalo, da osebni dohodki »lenih naraščajo  dosti hitreje pa  je   bilo   z    resolucijo o ijem   gospodarskem razvoju /jvano. Dejanski osebni dohod-zapo*lenih so daleč zadaj pustili liram odstotek rasti, na katerem srlje finančni plani zdravstvenih tudi ostalih interesnih skupnosti. it je treba upoštevati še to, da zaradi hitro naraščajočih cen Ji tudi materialni  stroški, ne Inje je bolj kot je bilo plani-poraslo tudi število zdravstve-»tontev. še posebej pa so bili ikovano visoki stroški zdravija v ljubljanskih bolnišnicah in likah.
lik razkorak   med dohodki, iranimi   na    resolucijski rasti »ih dohodkov v gospodarstvu, pa dejansko rastjo osebnih do-
hodkov ob tako povečanih stroških, pa bi imel lahko še pred koncem leta tako za uporabnike zdravstvenega varstva kot za izvajalce — zdravstvene delovne organizacije, sila neprijetne posledice. Zato v večini občinskih zdravstvenih skupnosti na Gorenjskem prav sedaj sprejemajo ukrepe za ureditev finančne situacije. V radovljiški zdravstveni skupnosti, ki že nekaj časa izstopa po svojih finančnih problemih, pa so že pred mesecem sprejeli višjo prispevno stopnjo. Treba pa je povedati, da vse gorenjske zdravstvene skupnosti zagotavljajo zdravstveno varstvo, ki je višje od republiškega nivoja, s prispevnimi stopnjami, nižjimi od stopenj v drugih slovenskih zdravstvenih skupnostih.
Vse občinske zdravstvene skupnosti bodo morale na bližnjih sejah svojih skupščin prilagoditi svoje finančne načrte dejanski rasti stroškov v letošnjem letu; to pomeni, da bo treba z aneksi dogovorjena sredstva povečati za del sredstev, ki se v sklade zdravstvenih skupnosti nate-
kajo po sedanjih prispevnih stopnjah, a se doslej niso mogla uporabiti zaradi dogovorjene omejitve porabe sredstev. To pomeni za večino zdravstvenih stupnosti, da bodo za zdravstveno   varstvo   namenile v pretežni meri vse presežke, ki so se doslej in se bodo do konca leta natekli v sklad nad dogovorjeno vsoto. Tako povečani prihodki pa seveda ne smejo pomeniti tudi zeleno luč za še večjo porabo sredstev, za več zdravstvenih storitev, za večje stroške zdravil itd. Nikakor ne: dejansko natečena   sredstva   po prispevnih stopnjah, ki veljajo še naprej, bodo le omogočila, da bo v večini gorenjskih zdravstvenih skupnostih mogoče gospodariti brez izgub v letošnjem letu, pri tem pa bo tudi zagotovljen    nezmanjšan zdravstveni standard   uporabnikov zdravstvenega varstva, zdravstvene delovne organizacije pa bodo lahko pokrile vsaj pretežni del letos čez vse meje naraslih materialnih stroškov. Radovljiška zdravstvena skupnost pa ostaja še naprej najdražja skupnost, saj ne bi mogla niti s presežki nad dogovorjenimi zneski za zdravstveno varstvo pokriti visoko rast odhodkov, zato ima do konca leta tudi edina  v regiji povišano prispevno stopnjo. O povečanju dohodkov nad dogovorjenimi  v občinskih zdravstvenih skupnostih pa bo odločalo tudi združeno delo.
L. M.
Strahinj — V K S Naklo so preizkusih, kako v izjemnih okoliščinah poskrb. ti za prehrano ljudi. Gospodinje so u nedeljo dopoldne na star način - v km? nih pečeh - spekle hlebce kruha, tako dobrega, da so v šali dejali, da g bodo pokazali poklicnim pekom. Več o akciji na H. in 9. strani.
DOGOVORIMO SE
Na 4. strani objavljamo povzetke gradiva za skupno zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Skofja Loka, ki bo 10. oktobra, ob 16. uri v sejni dvorani občinske skupščine. Opozarjamo na predloge odlokov o zazidalnih načrtih Železnikov, Gorenje vasi, Zirov ter sanacijskem programu Mesoizdelkov iz Škofje Loke.
NASLOV:
O LAS 2.STRAN
TOREK. 2. OKTOtt
Pomoč ZDA Črni gon
Potem ko so ZDA neposredno po potresu poslale Črni gori pomoč v vrednosti 1,3 milijona dolarjev, bodo po svoji agenciji za mednarodni razvoj zagotovile Jugoslaviji pomoč v znesku 10 milijonov dolarjev, ki bo namenjena obno-
vi  m nrtro
__I-
stvenih ustanov na tistih območjih Črne gore, ki jih je prizadejal potres. Denarno pomoč, ki jo bo treba porabiti v dveh letih, bodo enakomerno porazdelili v korist šolskih in zdravstvenih ustanov in jo razdelili mestnim in vaškim naseljem.
Dolga vrsta za avto
Očitno je povpraševanje po avtomobilih v prvih jesenskih dneh doseglo svoj vrhunec. Ob tem pa vplačil za vozila Zastava, TAS, IM V in tudi Cimos praktično ne sprejemajo. Če pa jih že sprejemajo so dobavni roki tako dolgi, da se veliko kupceč ne vpiše na seznam čakajočih. Tako je treba v Beogradu na stoen-ko čakati leto dni, dobavni rok za lado je še dvakrat daljši. §e slabše se godi tistim, ki žele kupiti domači golf, renault ali avto iz koprskega Cimosa. Tak položaj je seveda ugoden za domače proizvajalce, ki so že tako ali tako v privi-ligiranem položaju. Gotovo tudi od tod razlog, da v Zastavi napovedujejo, da bodo letos izdelali za 10 odstotkov manj avtomobilov, kot so to predvideli s proizvodnim planom.
Razstavljeni Iskrini dosežki v v računalniški
proizvodnji
Na letošnji razstavi Sodobna elektronika 79, ki so jo včeraj odprli v Ljubljani, je Iskra največ razstavnega prostora namenila prikazu dosežkov v računalniški proizvodnji, ki je ena njenih prednostnih razvojnih usmeritev. Razen novih izvedb računalnikov in celovitih sistemov prikazuje tudi sistemske programske rešitve in razvite aplikativne programe za poslovno rabo: programe za finančno knjigovodstvo, fakturiranje, spremljanje zalog, naročil in podobno. Med novostmi, ki so plod domačega razvoja in izdelave velja omeniti nove zaslone s tastaturo, novo izvedbo mikroračunalnika Iskra da ta 1680 za uporabo v laboratorijih ter oblikovno novo izvedbo centralne procesne enote, delovnega mesta za zajemanje podatkov, mikroračunalnika 1680 in terminalov.
Kulturni dom Ivan Cankar bo dražji
Nova predračunska vrednost investicije za Kulturni dom Ivan Cankar znaša 1,125 milijonov di narjev, kar je za dinarjev 477.970.000 več kot je znašala prvotna predračunska vrednost. Družbeni dogovor o izgradnji in financi ranju kulturnega doma, ki bo izrednega pomena za kulturno, politično in delegatsko življenje Ljubljane in Slovenije, bo zato treba spremeniti in dopolniti. Ljubljana je po družbenem dogovoru prevzela odgovornost, da zbere 45 odstotkov potrebnega denarja, zato so o spremembi že razpravljali delegati vseh treh zborov mestne skupščine in predlog dopolnitev tudi potrdili.
Še vedno je velik naš dolg.
Poleg občinskega zbornika tudi krajevni zbw
— Vprašanje ohranjanja spomenikov in trn NOB, ki presegajo občinske meje — Zak prOSklV£ V Jl£knterik krajevnih skupnostih & obiskane? — K spomeniku sodi tudi pot do w
— Še vedno ni prospektov o naših pomemhu
partizanskih obeležjih in dogodkih iz NQl
Predavanje v Peku — V petek so tovarno obutve Peko v Tržiču obiskali ravnatelji gorenjskih in dolenjskih srednjih šol ter učitelji, ki poučujejo predmet samoupravljanje s temelji marksizma. O spremljanju idejnopolitičnega razvoja učencev v srednjih šolah jim je predaval dr. Dragotin Frankovič, univerzitetni profesor iz Beograda, zatem pa so si ogledali še prtnzvttdnjo in se seznanili z organizacijo dela in samoupravljanjem V Peku. (H. J.) — Foto: F. Perdan
SK. LOKA
Danes ob 7. uri se je začela seja izvršnega sveta občinske skupščine, na kateri med drugim obravnavajo osnutek samoupravnega sporazuma o prehodu na ekonomske stanarine, osnutek izhodišč za sanacijo in postopno, dolgoročno zagotavljanje izdelovanja urbanističnih dokumentov, ki so sestavni del družbenega planiranja, predlog razlastitve gozdov s posebnim namenom, predlog zakona o dodatnem prispevku solidarnosti iz dohodka v letu 1979 z osnutkom zakona in poročilo o uresničevanju in izvajanju odloka o obveznem odlaganju smeti in odpadkov.
TRŽIČ__
Za danes ob 11. uri je sklicana seja izvršnega sveta skupščine občine Tržič. Na dnevnem redu je razprava o gibanjih osebnih dohodkov v tržiškem gospodarstvu v prvem letošnjem polletju, o programu ukrepov za izboljšanje preskrbe prebivalstva, o povišanju cen v mestnem prometu in drugo. H. J.
Skrb planiranju kadrov
SKOFJA LOKA - Priprava planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje v teh jesenskih dneh najbolj zaposluje oddelke za družbeno planiranje in razvoj v posameznih družbenopolitičnih skupnostih ter nosilce samoupravnega družbenega planiranja v krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela. Družbenopolitične organizacije naj bi te priprave spremljale in se vanje tudi učinkovito in z veliko mere odgovornosti tudi vključevale.
Kakšna je vloga družbenopolitičnih organizacij in predvsem sindikata pri izdelavi planskih dokumentov v škofjeloški občini? Ali so njihove smernice pravilne? Tem vprašanjem so skušali najti odgovore na šesti seji občinskega sveta Zveze sindikatov Skofja Loka.
Občinski sindikalni svet je bil o dosedanjih aktivnostih osnovnih organizacij pri pripravi planskih dokumentov premalo seznanjen. Na vprašalnik o do-
Ponekod zamujajo
Tržič — Prejšnji teden se je sestal koordinacijski odbor za pripravo srednjeročnega plana v občini Tržič, ki deluje pri občinski konferenci SZDL. Najprej so podali poročilo s posveta republiškega odbora, v nadaljevanju pa je beseda tekla o trenutnem stanju na tem področju v tižiški občini.
Ugotovili so, da 80 priprave na srednjeročni plan stekle skoraj v vseh sredinah, izjema pa so nekatere manjše organizacije združenega dela, ki še niso sestavile odborov. Zato se bo moral sindikat, ki je nosilec nalog v združenem delu, močno potruditi, pomagale pa naj bi mu posebne delovne skupine.
Nekatere krajevne skupnosti in organizacije združenega dela imajo smernice srednjeročnega razvoja že izdelane, druge pa jih bodo morale sestaviti do .r>. oktobra. Koordinacijski odbor je menil, naj bi v pripravah sodelovalo kar največ delovnih ljudi in občanov.
Na seji so sprejeli tudi sklepe o nadaljnji aktivnosti koordinacijskega odbora. Kazen obiskov v združenem delu in dveh krajevnih skupnostih, naj bi odbor skrbel tudi za pravočasno sprejemanje poročil. To nalogo naj bi za krajevne skupnosti opravljala tudi občinska konferenca SZDL, za združeno delo pa sindikat J. Kepic
sedanjih pripravah v posameznih temeljnih organizacijah in organizacijah združenega dela je odgovorilo le nekaj sindikalnih organizacij. To kaže na potrebo po boljši informiranosti med vsemi dejavniki, ki so odgovorni za pripravo planskih dokumentov, saj bodo le tako rezultat celotnega združenega dela in ne peščice posameznikov.
Kljub nekaterim pomanjkljivostim pa vendarle še ni nič zamujenega, kajti čas za učinkovitejše vključevanje sindikata v akcijo »priprava planskih dokumentov« šele prihaja. Ena pomembnejših nalog je organiziranje javne razprave o smernicah plana TOZD oz. OZD, pri čemer naj bi le ta zaobsegla vse samoupravne delovne sredine. Vsak delavec mora imeti možnosti, da s svojimi predlogi in pobudami sodeluje pri načrtovanju (»-letnega razvoja.
Opozorili so na veliko odgovornost osnovnih organizacij sindikata pri planiranju kadrov v organizacijah združenega dela. Dogovorjeni odstotek zaposlovanja se iz leta v leto dviguje, predvsem na račun stalnega dotoka delovne sile iz drugih republik. S tem se zaostruje tudi vprašanje zmogljivosti objektov družbenega standarda, odpirajo se številni drugi problemi. Delovne organizacije naj bi zato bolj skrbele za dvig produktivnosti dela, za boljšo organizacijo dela, za smotrnejše naložbe in za sodobnejšo tehnologijo. Vse to povečuje dohodek in le »vlaganje« za nove delavce. Stopnja zaposlovanja v prihodnjem srednjeročnem obdobju naj bo zato realna in v skladu z dejanskimi potrebami.
Na sredini seji občinskega sveta Zveze sindikatov Skofja Loka so sprejeli tudi stališče o izhodiščih o demokratizaciji odnosov in krepitvi kolektivnega dela in odgovornosti v sindikalni organizaciji. V javni razpravi so že bila stališča republiškega sindikata, ki pa v škofjeloški občini ni navrgla pomembnejših predlogov. Se največ vprašanj so v razpravi postavili v zvezi z novim mandatnim obdobjem, ki ga zahteva kolektivno delo. Opozorili so na pomanjkanje usposobljenih sindikalnih delavcev, ki bi se pri tovrstnem načinu dela menjavali po letu ali dveh. Sicer pa so člani škofjeloškega občinskega sveta izhodišča o kolektivnem delu in kolektivni odgovornosti v Zvezi sindikatov Slovenije podprli in jih ocenili kot prispevek k še boljšim samoupravnim odnosom. gj 35
Na zadnji seji sveta za ohranjanje in razvijanje tradicij NOB pri občinski konferenci SZDL Kranj, kjer so člani razpravljali tudi o kranjskem zborniku, ki izide vsako 5. leto, je vznikla pobuda, da bi tudi večje krajevne skupnosti izdale svoje krajevne zbornike. Mišljena so naselja Šenčur, Naklo, Cerklje, Gorice in S t razišče Krajevni zbornik naj bi prav tako zajel celoten razvoj kraja, gospodarski in kulturni, poseben poudarek pa naj bi bil dan ohranjanju tradicij NOB. Za pripravo zbornikov bo treba postaviti posamezne uredniške odbore, mentorstvo pa naj bi prevzel uredniški odbor za izdajo kranjskega občinskega zbornika.
Vrsta je dogodkov iz nase borbe, ki so se sicer zgodili na kranjskem območju, po pomenu pa presegajo občinske meje in bi morala zanje poskrbeti celotna gorenjska regija ali celo Slovenija. Pri tem so člani sveta mislili na neizpolnjen dolg do To-mažinove hiSe, pri Kocjanu v Bu-kovščici, kjer je bil sprejet sklep za zimsko vstajo in kjer je bila prva partizanska ambulanta. Ali pa borba 12. decembra 1941 v Rovtu, kjer je padlo 45 Nemcev in je bil to takrat edinstven dogodek v Evropi. Potem Okroglo, Udin boršt in podobni dogodki iz naše borbe. Za vse te primere je treba pripraviti posebno oceno in predloge, kdo naj nosi skrb za ohranitev oziroma ureditev teh spomenikov.
Člani sveta so tudi ugotavljali, da so naše krajevne proslave v počastitev krajevnih praznikov ali posameznih obletnic iz naše borbe preskromne in slabo pripravljene. Zato je tudi obisk temu primeren. Poskrbeti je treba, da bodo proslave res kvalitetne, skrbno pripravljene in da se jim da v bodoče večji poudarek.
Zdaj, ko se pripravlja srednjeročni program, je bil svet mnenja, da se da posebna pobuda občini za izgradnjo poti do posameznih spomenikov iz NOB. Veliko jih imamo, vsepovsod so posejani, dostikrat pa ne veš, kako priti do njih. Približati jih je treba okolici in speljati in označiti poti do njih.
Ze dolgo govorimo o tem, da bi bilo treba izdati prospekte s kratko vsebino za posamezna partizanska obeležja in spomenike. Posebej se je svet zavzemal za prospekt o Okro-
gelski jami, za katerega m skrbel Zavod za spomeniško^ Slovenije. Seveda pa bi bik poskrbeti tudi za prospekte? ostale večje dogodke iz na& na kranjskem področju in ■ renjskem. Tu je naš dolu velik . . .
D F-
Spodrsljaj v dogovarjali
KRANJ - Predsedito činske konferenc« 4 Kranj je na svoji ladju' med drugim razpravlja -o mreži, šol v usmerjena' braževanju na Gorenji predlogom programa u* nega izobraževanja M renjskem so bile druibt*' litične organizacije ia i nosti seznanjene že v lud letu; prav tako so bili 3 nah ustanovljeni koorjjn ski odbori, kaj vec p*,,! > narejenega. Brez „ je ostal tudi sklep, ^ i ščina gorenjskih ob*JL je koordinacijski odbor k bi usklajeval predlog« a) žo šol, ki so se oblik0wj občinah. Kajti le n, „, regije je mogoče program usmerjene« »< zevanja, nikakor p« ^ | more lotevati po 8VouT mezna občina. Sevedam* takšno usklajevanje L izdelati merila, kar najl ■ pravila republiška ^ interesna skupnost, Z podatke pa bi moral Dri«. Zavod za šolstvo injl nost za zaposlovanje
Ne glede na to, da »tv narejen spodrsljaj v L
med občinami sploh «' pa je popolnoma nmj, vo, da v razprave 0 ani usmerjenega izobrafenj bilo pritegnjeno delo.
Le pet Studentov na delovni
KRANJ — l&g brigadirjev iz kranjske občine je po-centra za mladinske delovne akcije pri občinski kotili ZSMS Kranj dalo v letošnjih poletnih mesecih pomeabs spevek k družbenoekonomskemu razvoju manj ratvjtjku ročij v Jugoslaviji in Sloveniji. Đerdap 79, Vlasina so akcije, kjer so »šolo samoupravljanja« opravljaj) y brigadirji- Na Đerdapu so utrjevali obrežje Donave teri^ li arheološke ostanke, Trajanovega mostu iz prvega »tole Vlasini so pogozdovali planote, v Istri pa gradili višiQat, vod in kopali kanale za telefonske kable. Uspešno m y kranjsko občinsko konferenco, saj dvakrat in celo trikrt žene norme na deloviščih povedo dovolj.
Dolgotrajne priprave z »ogrevanjem« na lokalni mladjut lovni akciji v Stražišču so dale ugodne rezultate. Brinr disciplinirano in z veliko mero odgovornosti opravljali^ »trasi«, kjer ni bil njihov cilj le (dvakrat, trikrat) preie^ ma, temveč tudi solidno opravljeno delo. »Boj ta Bore" tekmi z drugimi brigadami namreč često prinaša tudi a™; učinke. Kranjski brigadirji takšnih posledic niso želeli,» nomski cilji na akciji niso edini. Veliko pozornosti so'm* tudi družbenopolitičnemu izobraževanju, smotrnemu nju prostega časa in pravim samoupravnim odnosom v H Letos so morali v centru prvič upoštevati pri sestavih predpisane odstotke, zapisane v družbenem dogovoru o ti* nju mladinskih delovnih akcij. Sestava je bila kljub tes* ustrezna, saj centru ni uspelo pridobiti dovolj brigadiri. > govoru pa bi morale biti zastopane s 26-odstotno udeletK skrbljujoč je tudi podatek, da je na akcijah sodelovalo 1*p dentov iz kranjske občine. V centru pravijo, da se i«jon zgolj na obvezno prakso in študijske obveznosti. Presegli tudi treba miselnost, naj na mladinske akcije hodijo le aW lavci, ki edini dobijo za svojo odsotnost nadomestilo v ors' cijah združenega dela. Večina letošnjih brigadirjev je bili učencev v gospodarstvu, pionirjev, srednješolcev in»' delavcev.
Letošnji rezultati kranjskih brigadirjev na mladin«!1 lovnih akcijah bi bili zagotovo še boljši, če bi bila brin* fizično zrelejša. Vse tri so bile zelo »mlade«: brigada,kit' lovala na akciji Đerdap 78 je imela v povprečju le settM* tista na Istri 79 le nekaj mesecev več.
Sezona mladinskega prostovoljnega dela je za nam. t činski konferenci pa se že pripravljajo za prihodnje leto'* bodo morale biti priprave še temeljitejše, kajti kranjski** ci so organizatorji brigade šestih bratskih mest - Oswl* njaluke, Zemuna, Hercegnovega, Bitole in Kranja.
Triglav razširja proizvodnjo
V7 Metalkini   temeljni   organizaciji   Triglav v Tržiču bodo razširili izbor montažnih elementov, vpeljali proizvodnjo sistemov pritrjevanja, sedanji program pa povečali
Trtić — V Triglavu, temeljni organizaciji ljubljanske Metalke, so pred leti ne preveč ponosni praznovali petdeset let. Ponosni ne zato, ker proizvodnja pil ni bila rentabilna in so bili delavci kljub prizadevanju slabo plačani, tako da je maja 1973. leta prišlo celo do prekinitve dela. Ta datum je nekakšna prelomnica v zgodovini tovarne pil. Tedaj so se namreč resno pogovorili, kaj je pri njih narobe in kako bi kazalo naprej.
Razkorak med ceno pil in vsemi stroški je bil namreč prevelik, saj je ta proizvodnja zahtevala ogromno
ročnega dela. Spoznali so, da z notranjimi reza rvam i te razlike ni mogoče izravnati. Tudi razširitev ni prišla v poštev, saj s tem, razen novih delavcev, ki pa jih v tržiški občini tudi ni, ne bi ničesar pridobili.
Iz teh razlogov so se pred tremi leti odločili, da se bodo preusmerili. Rešitev so videli v izdelavi drugega ročnega orodja, gre predvsem za orodje za obdelavo kamna, ki ga lahko delajo na istih strojih kot pile, in v dolgoročnejši in kvalitetnejši preusmeritvi, v proizvodnji montažnih elementov.
Ideje so kmalu  začele dobivati
k*
i1
NI
i
to
m
m 4
i«1
tt'-
ti
*_
4
Stružni avtomati sodijo v novejši in perspektivni del proizvodnje montažnih elementov
Druga plat resnice
Zakaj se tržiška kmetijska zadruga ne ogreva za to, da bi klavno živino prodajala Mesoizdelkom v Škof ji Loki in ne več Kmetijsko živilskemu kombinatu Kranj?
Trti* -» Tržiška občina ni poseb «vine preveč, nase ni odklonil ao bogata z živino. Ima je le okrog 1700 glav, od tega je 700 krav in brejih tebe, ostalo pa teleta in živita, namenjena za zakol. Razen goveda je še okrog 800 ovac, prašičev pa le nekje med 150 in 200.
Pred dnevi je izvršni svet skup-tfine občine Tržič na predlog Meso-izdelkov iz Škofje Loke, ki z mesom pokriva okrog 80 odstotkov potreb v občini, priporočil domači kmetijski zadrugi, naj bi prodajo klavne živine preusmerila v Škof jo Loko in ne več v Kranj, ker bi s tem pomagala k boljti preskrbi občanov z mesom.
Preusmeritev prodaje pa ni tako enostavna, kot se zdi. O »drugi plati resnice« pripoveduje vodja kmetijam zadruge Tržič, Franc Sajovic: »Pred leti je bila v Tržiču klavnica, ki pa je zašla v težave - v gktveaiji imamo sploh preveč klavnic - in so jo nato prevzeli Mmisinllri is Škofje Loke ter jo atsrisHiiraH za klanje prašičev. Trtiski kmetje so bili tedaj prisi-
raj oddajati vso živino v Kranj. Kmetijsko živilskim kombinata« sdaj sodelujemo že sedem let ii ms rasa reci, da do kakšnih iisjiiiissim se ni prišlo. Celo tttarntnir KZK nam gre dostikrat aa roko, če je treba. Tako It primer pred leti, ko je bilo
Razen tega jo kmetom vedno zastonj zvozi na pašo po planinah, sprejema pa tudi mleko, kolikor ga pač imamo. Imamo pa ga le 450 do 600 tisoč litrov na leto, torej komaj omembe vredna količina, ki bi se ji K2K, če bi mu slo zgolj za dobiček, kaj lahko odrekel. Zakaj naj bi torej sodelovanje s KZK opustili? Razloga za to ne vidimo niti mi v zadrugi niti kmetje, nafti kooperanti.«
Franc Sajovic meni, da bi morali v tržiški občini razmišljati v drugo smer. Še tesneje bi se morali povezati s Kmetijsko živilskim kombinatom, mu zagotoviti prodajne prostore — zdaj ima le mesnico v Križah — in nato od njega zahtevati, da »vrača« meso v Tržič. Svetuje tudi, da občani posebno zdaj, ko poteka javna razprava o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva, nekoliko bolj poglobljeno razmišljajo o tem, kako bi tržiškemu kmetijstvu pomagali.
»O priporočilu izvršnega sveta bodo samoupravni organi kmetijske zadruge seveda razpravljali. Kakorkoli , se bodo pač odločili, tako se bomo v prihodnje tudi ravnali,« pravi Franc Sajovic. H. Jelovčan
Jože Oblak, direktor Triglava
trdno podlago. V teh letih so načrte celo toliko presegli, da s sedanjo zmogljivostjo ne morejo več pokrivati niti domačega niti tujega trga, v katerega so se s precejšnjimi uspehi začeli vključevati.
Zato so se lani lotili izdelave elaborata za razširitev proizvodnje montažnih elementov, ki naj hi bil tudi osnova nadaljnjega razvoja Triglava v obdobju od 1981. do 1985. leta. Elaborat so gradili na več temeljih: prvič želijo razširiti izbor montažnih elementov, na novo vpeljati proizvodnjo sistemov pritrjevanja, ter tretjič, povečati proizvodnjo sedanjega programa montažnih elementov in proizvodnjo ročnega orodja.
Izbor montažnih elementov oziroma sider bi v Triglavu radi razširili zato, da bi kupcem lahko ponudili kompletno rešitev, medtem ko je izdelava sistemov pritrjevanja želja vsakega kolektiva, ki se ukvarja s podobno proizvodnjo. Ti sistemi namreč dajejo poroštvo za uspeh in možnosti za hitrejši razvoj. Razlog za razširitev obstoječega programa pa je predvsem tuje tržišče. Na njem so se začeli pojavljati lani, in to z velikim uspehom predvsem v Veliki Britaniji, na Nizozemskem, Madžarskem ter v zadnjem času tudi na Švedskem. Gre jim za to, da ne bi izvažali .samo zaradi uvoza, zaradi deviz, ki jih potrebujejo, ampak so se tujega tržišča lotili načrtno, zavestno.
Za uresničitev zahtevne investicije sami nimajo dovolj denarja. Izpeljali jo bodo v okviru Metalke iz združenih sredstev temeljnih organizacij. Na tej osnovi so že sprejeli tudi dogovor, kako bodo delili ustvarjeni dohodek in devize. 7,5 milijona dinarjev jim je posodila še Ljubljanska banka. Zanimivo je, da je Tnglav razen Peka in Skupščine občine v tržiški občini edini, ki je v obdobju ostrejših kriterijev dobil investicijski kredit v banki.
Denar bodo uporabili za novo opremo, nekaj strojev pa bodo obnovili. Novih poslovnih prostorov ne bodo gradili, pač pa bodo sedanje skušali čimbolj izkoristiti s tem, da bodo izločili stare stroje, v kolikor jih že niso. Naložbo bodo uresničevali postopoma, zaključena pa bo v 1981. letu.
Kljub rasti proizvodnje števila zaposlenih v zadnjih letih niso povečevali. Nove programe so uvajali tako, da so delavce prekvalificirali. Zdaj to ne bo več mogoče.
H. Jelovčan Slike. F. Perdan
m ur* v
k
i
SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ
2i
Ponudba delavcev v letih 1976-78 (2)
Glede na to, da je na Gorenjskem največ povpraševanja po kadrih z nizko stopnjo strokovnosti, je kvalifikacijska struktura pridobljenih delavcev zelo idaba Ze tako ugotavljamo, da je kvalifikacijska rtruktura vseh novozaposlenih delavcev slaba, še bolj pa na to vplivajo nizka kadrovska struktura delavcev n drugih republik. Po podatkih, ki veljajo za to obdobje, je bilo v regiji zaposlenih 82 odstotkov delavcev iz drugih republik ozkega profila, to je priučenih in nepnučenih. Delavcev s poklicno šolo je bilo 13 odstotkov, delavcev s štiriletno srednjo šolo (profil tehnik) 3 odstotke, delavcev z višjo šolo (profil inženir) 0,7 odstotka, delavcev z visoko šolo in magisterijem (profil dipl. inženir) pa dober odstotek.
Delavci iz tujine ne predstavljajo pomembnejšega vira kadrov. Resda se neprestano vračajo, vendar se je
v tem obdobju poprečno letno vrnilo le 57 delavcev (od tega 23 odstotkov žensk), kar je v številu novozaposlenih le 1,2 odstotka. Kvalifikacijska struktura delavcev iz tujine je boljša od kvalifikacijske strukture delavcev iz drugih republik. Nepriučenih in priučenih delavcev je bilo 43 odstotkov, delavcev s poklicno šolo 46 odstotkov, s srednjo stopnjo strokovnosti 5,4 odstotka, z višjo 3,6 odstotka in z visoko 1,8 odstotka.
Potencialni vir kadrov so tudi nezaposleni. To so evidentirani iskalci zaposlitve, medtem ko latentne brezposelnosti doslej nismo ugotavljali. Obseg evidentirane brezposelnosti na Gorenjskem je brez večjega pomena, saj je delež brezposelnih glede na zaposlene dosegel le 0,9 odstotka. Poprečno brezposelnih je bilo v tem obdobju 694 (od tega 55 odstotkov žensk). Zaradi različnih vzrokov težje zaposljivosti, kot so zdravstvene, psihofiziološke ali socialne težave, potem zaradi ostarelosti, mladoletnosti, nosečnosti, neznanja slovenščine, neodslužene vojaške obveznosti in družinskih razmer ter invalidnosti in kategorizirane mladine, določen del brezposelnih iskalcev ni takoj zaposljiv. Težje zaposljivih delavcev, kot jih označujemo, je bilo v tem obdobju evidentiranih 247 ali 36 odstotkov vseh brezposelnih. Za njihovo vključitev v delo je potrebno poprejšnje strokovno usposabljanje ali prekvalifikacija. Usposabljanje in prekvalifikacija je nujna in smotrna ne samo zaradi uresničevanja ene osnovnih človekovih »pravic do dela« in izvajanja »zakona o usposabljanju invalidnih oseb«, temveč tudi zaradi vseh drugih že izčrpanih kadrovskih virov. Glede na potrebe po kadrih je treba za delo usposobiti kar največ trenutno še nezaposljivih delavcev.
Mirni Pintar
Korist ali nadloga
Ko se je razpletala razprava o lokaciji nadomestne asfaltne baze Cestnega podjetja Kranj (žal je bil glavni del bremena odločitve prepuščen občini Kranj, čeprav gre za projekt gorenjskega pomena) in ko je razprava po začetnih znakih stihije vedno bolj dobivala oblike resničnega ustvarjalnega samoupravnega dogovora in usklajevanja interesov prizadetih, družbenopolitične skupnosti Krsnja in tudi Gorenjske (družbeni dogovor o izgradnji nadomestne asfaltne baze Cestnega podjetja Kranj so potrdili izvršni sveti gorenjskih občinskih skupščin in predsedstvo skupščine gorenjskih občin - op. p.), smo bili vedno bolj prepričani v uspešno rešitev problema tovarne asfalta, ki je dobil razen gospodarskih tudi družbeno politične razsežnosti. Odprt sistem samoupravnega dogovarjanja in usklajevanja posamičnih, splošnih in družbenih interesov v primeru nadomestne asfaltne baze ni padel na izpitu, temveč se je praktično potrdil kot uspešna metoda sistema socialističnega samoupravljanja za dosego ciljev, do katerih stališča in pogledi niso uglašeni. Ce ne bi ubrali takšne poti, bi se način reševanja lokacije za nadomestno asfaltno bazo lahko prelevil v družbeno nesprejemljive oblike odločanja izven in brez tistih, ki bi morali resnično odločati in odločiti.
Najnovejša stališča do nadomestne asfaltne baze, za katero je bila lokacija dogovorjena pri Podtaboru, pa kažejo, da želimo prav slednje: razrešitev problema po nesamoupravni poti.
Nemogoče se je namreč dogovarjati in oblikovati za večino zainteresiranih sprejemljivo stališče, če na primer ob odločanju odpove osnovna vez med delegacijo prizadete krajevne skupnosti, organi skupnosti in delegatom, ki zaradi tega zagovarja stališče, nasprotno mnenju skupnosti, ki jo zastopa. To se je pripetilo na zadnji seji kranjske občinske skupščine. Prav tako je težko najti družbenosprejemljivo rešitev o tako pomembni investiciji, kot je tovarna asfalta, če se razprava, organizirana povrhu vsega še v času, ko se dogovor že uresničuje, spremeni v tekmovanje, kdo bo ostrejši in uspešnejši v nasprotovanju asfaltni bazi na tej ali oni lokaciji. V takšnem primeru o ustvarjalnem dogovoru, kako najhitreje odstraniti problem z dnevnega reda, težko govorimo. Povedati moraš, čeprav mogoče zveni komu enostransko ali ima te besede za obrambo interesa enega ali drugega, da nova tovarna asfalta in lokacija zanjo ni le zadeva Nakla, Podbrezij, Zvirč in Kovorja, temveč Gorenjske in njenih cest. Oporekanje bazi na lokaciji pri Podtaboru bi moralo prodreti v javnost že prej, v času javnega snovanja odločitve o lokaciji, ki ni bilo niti najmanj enostavno in še kako odgovorno. Zato je primer nasprotovanja asfaltni bazi pri Podtaboru tudi eden od dokazov pogoste hibe našega samoupravnega odločanja, ko molčimo v nepravem, čeprav za oblikovanje odločitve najvažnejšem trenutku. Vse, kar se je dogajalo v razpravi o iskanju nove lokacije za nadomestno asfaltno bazo, se je z izjemo Nakla, kjer bi bile bazi ure slej ko prej štete, daje vtis, da je asfaltna tovarna največja gorenjska nadloga in tujek, ki se ga vsak brani z vsemi štirimi.
Na primeru baze postajamo najbolj zagreti zagovorniki varstva narave in našega okolja, hkrati pa tudi »pozabljivci« vseh svojih grehov nad okoljem in naravo, ki jih sicer ne povzročamo s tako »velikimi« rečmi kot je asfaltna baza. Če bi bili na delovnem mestu, doma ali na poti tako zavestni varuhi okolja, potlej danes onesnaženost okolja na Gorenjskem ne bi dosegla tako grozljivih meja.
Konec koncev gre v vseh razpravah o asfaltni bazi bolj verjeti tudi investitorju, izdelovalcu naprave za bazo in vsem, ki takšne naprave že imajo, ki trdijo in praktično dokazujejo, da je tehnologija čista. Baza ni bila prisiljena zapustiti Naklo toliko zaradi onesnaževanja ozračja kot zaradi hrupa tovornjakov in neprimerne prometne ureditve.
Stališče Kovorjanov oziroma Tržičanov daje problematiki baze nove vidike obravnave in, bojimo se, da ne tudi težave, ki pa po dosedanjih izkušnjah sodeč niso nepremostljive. So pa odveč, če bi ravnali po načelih ustvarjalnega in odgovornega samoupravnega odločanja. Skoda, ki utegne nastati zaradi tega, pa ni naslovljena le na posamezno krajevno skupnost, občino ali krog ljudi, temveč predvsem na kolektiv Cestnega podjetja Kranj, na ljudi in organizacije, ki so razumno uspeli najti sedanjo rešitev in na nas vse. Morda se prav tega ne zavedamo ...
J. Košnjek
Naložbe zaostajajo
V družbenem planu razvoja občine Tržič letos na področju gospodarstva najbolj zaostajajo investicijska vlaganja, medtem ko bodo do konca leta predvideni družbeni proizvod presegli, prav tako
pa tudi izvoz
Tržič — Primerjava doseženih osnovnih tokov družbene reprodukcije s planiranimi materialnimi okviri razvoja kaže, da so v tržiški občini letos dosegli sorazmerno ugodne rezultate, še zlasti ugodno gospodarsko rast. Proizvodnja je naraščala predvsem v industriji, ki je bila tudi letos osnovni nosilec gospodarske rasti v občini. Na uspešnost gospodarjenja pa so seveda vplivala tudi gospodarska gibanja in težnje v Sloveniji, Jugoslaviji in v svetu, tržna gibanja in usmerjanje družbe.
V resoluciji za letošnje leto so v tržiški občini predvideli za 25 odstotkov večji družbeni proizvod od lanskega, vendar pa že kaže, da ga bodo presegli. Družbeni proizvod namreč že v prvem polletju znaša 54,9 odstotka celotnega družbenega proizvoda, planiranega z resolucijo.
V zunanjetrgovinski menjavi je značilna visoka stopnja vključevanja tržiških organizacij združenega dela v mednarodno menjavo, predvsem velja to za čevljarsko industrijo. Izvoz se je povečal za 36 odstotkov v primerjavi z lanskim prvim polletjem, kar je zelo ugodno, saj je v resoluciji za letos predvidena 13-odstotna rast izvoza blaga.
Nasprotno pa investicijska dejavnost v občini nazaduje in praktično ni možnosti, da bi do konca srednjeročnega obdobja dosegli zastavljene cilje. V prvih dveh letih so precej zaostajali na področju naložb v osnovna sredstva, kar se je le delno izboljšalo šele lani. Predvidene investicije naj hi letos v občini dosegle
246,7 milijona dinarjev. Od tega so v prvem polletju uresničili le 32 odstotkov, čeprav po drugi strani investicije vrednostno naraščajo in se njihov delež v družbenem proizvodu občine izboljšuje.
Letos naj bi se zaposlenost povečala največ za dva odstotka, odvisno od gibanja produktivnosti ter od zagotavljanja minimalnih življenjskih pogojev pri odpiranju novih mest. Poprečno število zaposlenih pa se je v celotnem občinskem gospodarstvu povečalo le za 0,6 odstotka, kar kaže, da so v organizacijah združenega dela že začeli upoštevati stopnjo zaposlovanja, opredeljeno v družbenih planih, in presojati njihovo ekonomsko upravičenost tudi s stališča uresničevanja minimalnih standardov zaposlovanja.
Poglejmo na kratko še v kmetijstvo. Za tržiško občino je značilno, da kmetijstvo zaostaja za drugimi panogami v gospodarstvu. Prav to je razlog za pripravo programa razvoja kmetijstva v naslednjem srednjeročnem obdobju, ki bo jeseni v javni razpravi, istočasno pa bo v razpravi tudi sporazum za združevanje denarja za pospeševanje kmetijstva.
Področje gospodarstva zaokrožuje malo gospodarstvo. Trenutno je še v pripravi program razvoja malega gospodarstva, ki bo gotov v teh dneh in bo osnova za uresničevanje določil družbenega dogovora o pospeševanju malega gospodarstva.
H. Jelovčan
O LAS 4. STR AN
TOBf K, 2. OKTOIMiii
SKOFJA LOKA
11. skupno zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, ki bo v sredo, 10. oktobra, ob 16» uri v sejni dvorani občinske skupščine, Poljanska cesta 2.
r
Dnevni red
— izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil, verifikacija pooblastil in ugotovitev sklepčnosti zborov
— predlo*; odloka o zazidalnem nacrtu •Center Železniki z obmocjic,
— predlog odloka o zazidalnem nacrtu »Trnje Železniki«,
— predlog odloka o zazidalnem načrtu »Stanovanjska cona v Gorenji vasi« I. faza
— predlog odloka o spremembi zazidalnega načrta 2iri za območje Centra,
— informacija o poteku javne razprave o osnutku urbanističnega načrta Soriška planina ter o osnutku zazidalnega načrta Skladisčno-predelovalne živilske cone Godesič
—- informacija o uresničevanju usmeritev izvršnega sveta za nadaljnji razvoj stanovanjskega gospodarstva v občini Skofja Loka
— predlog za uvedbo postopka za spremembe in dopolnitve statuta občine Skofja Loka
— poročilo o uresničevanju sanacijskega programa v DO MtG, Tozd Meaoizdelki Skofja Loka ter akcijskega programa po zapisniku SDK
— predlog za izdajo zakona o dodatni solidarnosti iz dohodka v letu 1*79 z
I osnutkom
DOGOVORIMO SE
Osnutek urbanističnega načrta Soriška planina
Za kakšne goste gradimo?
r
Zazidalni načrt »Trnje« Železniki
Nova stanovanja
Površina, ki ga načrt obravnava, leži v spodnjem delu naselja Železniki med regionalno cesto in pobočjem hriba Skovin, vzhodno od cerkve na Trnju in obsega 1,3 ha. Omenjeni predel je delno že pozidan z individualnimi hišami in stanovanjskim blokom. Blokovna zidava, ki je predvidena na tem območju, sledi terenu in se mu prilagaja. Objekti so nanizani okoli ploščadi, ki je namenjena predvsem pešcem, dostop na ploščad pa je možen iz vseh stanovanjskih enot. Opremljena je s klopmi, otroškimi igrali in cvetličnimi koriti.
Vsi objekti bodo imeli največ dve nadstropji, streho različnih naklonov in enotno pročelje. V kleti bodo garažni boksi. Vse zelene površine bodo parkovno uredili, dovozne poti asfaltirali, peš poti pa utrdili. Na tem območju bodo 4 stanovanjske enote s po 7 stanovanji.
Osnutek urbanističnega načrta obravnava Soriško planino z vasmi pod Ratitovcem od Sorice do Torke ter širokim zaledjem Jelovice kot enoten turistični prostor z možnostmi razvoja zimskošportnega in letnega turizma. Njegov namen je opredeliti prednosti tega prostora tako, da bodo obogatile turistično ponudbo v širšem slovenskem prostoru, po drugi strani pa zaustavile odseljevanje tamkajšnjih prebivalcev in jim omogočile stalno zaposlitev.
Osnutek predvideva ureditev 50 ha smučišč z zmogljivostjo 2.500 smučarjev. Postavljenih bo 6 vlečnic in ena žičnica. Razen smučišč bo urejeno tudi disališče, skakalnice, krožna proga, tekaške proge, ki bodo speljane proti pobočju Ratitovca in proti Jelovici ter drugi zimsko-re-kreacijski objekti. Poleti pa naj bi bila Soriška planina izhodišče za lažje planinske ture proti Ratitovcu, Jelovici in K obli. Gostje bodo v tem času lahko koristili teniška igrišča, letni stadion, zaprto kopališče z notranjim bazenom in štiristezno kegljišče. Pomembna turistična novost bo turno jahanje, konje naj bi gojili v vaseh pod Ratitovcem.
Za takšno ponudbo bi bilo potrebno zgraditi hotel B kategorije s 150 posteljami, garni hotel s 200 posteljami, apartmaje s 640 posteljami, sindikalne domove s 410 posteljami in počitniške hišice s 100 posteljami. Pogoj za uspešen razvoj je cestna mreža, ki bo omogočila pristop s Primorske, z Gorenjske prek Bohinjske Bistrice in Jelovice ter iz . Selške doline. Soriška planina bo morala imeti tudi urejeno preskrbo z vodo, energijo' pa naj bi dobivala s pomočjo plina in sonca.
Osnutek urbanističnega programa je bil dan v javno razpravo, v kateri se je izoblikovalo vrsto pripomb. Vse pa imajo isti imenovalec: za kakšne goste gradimo Soriško planino?
Ali za nastanitvene goste ali za dnevne goste? Od te odločitve je namreč odvisno celotno nadaljnje urejanje.
Gradnja hotelov, apartmajev in sindikalnih domov na Soriški planini nima ekonomske osnove. Glede gostinskih in drugih storitev, ki jih nastanitveni gost potrebuje, bi se morali opreti na Sorico. Nevzdržno
bi bilo na razdalji 5 kilometrov graditi novo turistično vas, hkrati pa staro naselje prepustiti odmiranju. Če bi dograjevali Sorico, bi hkrati pomlajevali tudi druga podgorska naselja.
Nadalje je v javni razpravi predlagano, da Soriško planino usposobimo za potrebe domačih gostov in razpoložljivi denar uporabimo za opremo smučišč, za gradnjo in urejanje tistih objektov, ki so tesno povezani s smučanjem. Predvideti je treba sprejemni center — centralni objekt s samopostežno restavracijo z okoli 300 sedežev ter druge servise, ki jih gost potrebuje za dnevno bivanje v gorskem okolju v obeh turističnih sezonah in s prostori, ki jih potrebujejo tehnične in upravne službe tovrstnega gorskega središča. Glede potrebe ležišč pa prepustimo času, da bo pokazal, kaj potrebujemo. Bolje je kasneje spremeniti načrte in nekaj dozidati, kot pa imeti druge in nerentabilne objekte.
Sanacijski program v Mesoizdelkih
Meaoizdelki Skofja Loka so leto 1978 zaključili z izgubo, ki pa so jo pokrili sami. Letošnje prvo polletje so ustvarili ostanek dohodka, vendar pa poudarjajo, da je dohodek prehodnega u«. čaja, predvsem zaradi izredno velike prodaje govedi v naiik krajih, ki jo je zahtevala suša.
Sicer pa se težave v mesni industriji iz meseca v mesec uo-strujejo. Neusklajene cene žive teže govedi in prašičev ter pro-dajne cene mesa in mesnih izdelkov so že dodobra izpraajjt blagajne mesarjev, po drugi strani pa visoka cena kora« vztrajno prazni hleve in svinjake.
Čeprav so med vzroki za izgubo v Mesoizdelkih lani natte-vali tudi slabo notranjo organizacijo in slabo samoupravno or ganiziranost, pa vendar ta ne more biti med poglavitnimi vzro. ki. Kar 90 odstotkov celotnega prihodka namreč predstavljajo stroški in še tako dobra organiziranost in dobra organiaciji dela ne dovoljujeta velikega manipuliranja v okviru 10 odstotkov razpoložljivega dohodka, iz katerega je seveda med drugim treba izplačati osebne prejemke in ustvariti sklade. Zato bo potrebna širša družbena akcija za ureditev položaja rejcev na ni strani in mesnopredelovalne industrije na drugi.
Da pa bi stanje čimprej vsaj malo izboljšali, pri Mesoisfej. kih predlagajo povezovanje in združevanje mesnopredelovilm industrije Gorenjske in delitev dela med posameznimi organia-cijami in večja vlaganja v predelavo, ki bi lahko veliko itbolj. šala ponudbo mesa.
Sami pa manj kupujejo izven Slovenije zaradi nemogoč tržnih pogojev, sovlagajo pa v izgradnjo farme Kočevje, ki bo« prihodnjega leta dalje dajala 15.000 prašičev letno, vlagajo v stabilizacijske sklade za večanje staleža živine v domačih kri-jih in vlagajo v razširitev zmogljivosti predelave. Hkrati pa« prizadevajo za spremembo kupoprodajnih odnosov v dohod kovne in si prizadevajo za pritegnitev sposobnih strokovnjakov v svojo panogo.
Zazidalni načrt za »Center Železniki«
Poslovni prostori, trgovina, hote
Zazidalni načrt stanovanjske cone Gorenja vas
Gradnja med Trato in Dobravšcami
Z novelacijo urbanističnega programa občine Skofja Loka je opredeljeno, da se poselitev v Poljanski dolini usmeri predvsem, v Gorenjo vas, kjer so zato namenjena zemljišča med Trato in Dobravšcami. Ze tako velike potrebe so se še močno povečale z izgradnjo rudnika urana Zirovski vrh in bo tako potrebno čimprej zgraditi vsaj 300 stanovanj v blokih.
Površine, ki jih omenjeni zazidalni načrt obdeluje, ležijo v jugovzhodnem delu naselja Gorenja vas in so na severu omejene z industrijsko cono, na vzhodu s športno cono, na jugu s individualnimi stanovanjskimi hišami in na zahodu s šolo, vrtcem, zdravstvenim domom trgovino itd.
Zazidava je zasnovana tako, da je stanovanjski del ločen od prometnice in industrijske cone s pasom garaž in parkirišč, ki posegajo v zeleni pas, ki ločuje industrijsko cono od stanovanjskega predela. Najprej naj bi zgradili 160 stanovanj v štirietažnih blokih, potem pa še 140 stanovanj. V l.fazi je predvidena tudi izgradnja dveh garažnih objektov in zdravstvenega doma. Vsi dostopi do blokov so z ene strani, tako da se omogoči servisna cona med bloki. Do blokov pa bo možen samo urgentni dovoz in komunala.
Naselje bo potrebno tudi v celoti
komunalno urediti, zgraditi ceste in dovoze. Prav tako bo potrebno zgraditi toplarno, ki bo v industrijski coni in bo ogrevala celotno območje.
Osnutek zazidalnega načrta stanovanjske cone v Gorenji vasi je bil javno razgrnjen in v KS Gorenja vas je bila organizirana javna razprava. Pripombe je dala sanitarna inšpekcija in oddelek za ljudsko obrambo, ki se v celoti upoštevajo. Pripombe pa so dali še Lokainvest, Jelovica TOZD Jelobor, Partizan Gorenja vas, svet ZKS in predsedstvo K K SZDL Gorenja vas in predstavniki delovnih in temeljnih organizacij v Gorenji vasi.
Pripomba glede višine objektov ni upoštevana in ostanjeo 4 etaže, ker se bodo tako lepše vklapljali v okolje. Prometna ureditev se dopolni tako, da bo možen dovoz do stanovanjskih objektov za potrebe selitve, komunalnih in intervencijskih vozil. Korigira se ocena stroškov komunalne ureditve in opreme, odcep do Jelovice se uskladi z veljavnim urbanističnim načrtom. Urbanist pa bo preveril pravilnost lociranja športnih objektov.
Ne upoštevajo pa se pripombe glede obrata družbene prehrane, katerega lokacija se ho proučila ob izdelavi urbanističnega načrta. Pridobivanje zemljišča pa je premoženjsko pravna zadeva in se ne obravnava v zazidalnem načrtu.
Razvoj Železnikov je zahteval že leta 1969 sprejem zazidalnega načrta Kres-Češnjica, kjer je bil center le v grobem opredeljen. Ob uresničevanju zazidalnega načrta pa se je, pokazala potreba po konkretnejši obdelavi. Tako so bile spremembe sprejete že leta 1975 in 1978, Sedanji predlog pa omenjena dokumenta dopolnjuje tako, da prinaša urbanistične, arhitektonske in programske zasnove za II. fazo gradnje centra.
Z njim so funkcionalno opredeljene površine za trgovske in poslovne prostore ter objekte širšega družbenega pomena ko so postaja milice, pošta in banka. Predvidena je podkletitev teh objektov, da bodo pridobljeni prostori za skladišča in garažne bokse tako za potrebe samega centra, kakor za stanovalce stolpnic. Ker je predvideno podzemno oskrbovanje centra, bo isti uvoz služil ko dostop v garaže, blagovnico, hotel in bazen.
Celoten center bodo gradili postopoma. Prva etapa obsega izgradnjo pošte, hotela ter povečanje sedanje trgovine proti severu. Možna je tudi gradnja postaje milice. V drugi etapi pa bodo zgradili blagovnico do kraja, poslovne prostore in podzemne garaže.
Objekt s poslovnimi prostori bo vključeval banko in poslovne prostore za potrebe manjših organizacij, ki delujejo v sklopu centra kot so galanterija, boutique in podobne manjše prodajalne, trafiko, turistične informacije in podobno. Celoten kompleks bo komunalno urejen.
Cestno omrežje, na katerega meji kompleks na južni in vzhodni strani, bo v celoti rekonstruirano. Promet bo potekal po dveh uvozih in sicer ob bazenu in glavnem uvozu na vzhodni strani s ceste proti Dražgo-šam. V območju centra je tudi avtobusno postajališče ob regionalni cesti Železniki —Skofja Loka. Peš poti v center potekajo prek predvidenega podhoda, prek brvi čez Dašnjico in prek cestnih prehodov v križišču cest. Predviden je tudi skupni toplovod.
Zazidalni načrt predstavlja zaključeno celoto, dodelano do končne faze. Na prostoru, ki ga obravnava, se nahajajo stanovanjski in gospodarski objekti, ki služijo kmetijstvu. Zato so predvidene nadomestne stanovanjske hiše južno od ceste Železniki —Skofja Loka. Za eno od kmetij, ki je po dejavnosti perspektivna, pa bo potrebno poiskati zadovoljivo lokacijo izven Železnikov.
Zato je treba k zazidalnemu načrtu priključiti še cono za nadomestne stanovanjske objekte, cono rezervata za poslovni center in cono rezervata za blokovno stanovanjsko gradnjo.
Osnutek zazidalnega načrta je bil javno razgrnjen, v krajevni skupnosti Železniki pa je bila organizirana javna razprava. Bilo je precej pripomb, ki so v predlogu v večini upoštevane. Upoštevana je pripomba stanovalcev Na Kresu 17 in bo četrta stolpnica postavljena tako.
kot je bilo določeno v prvotnem zazidalnem načrtu. Dodatne zelenice in otroška igrišča pa bodo v okviru športno-rekreacijskih površin. Ni pa upoštevana pripomba krajanov, naj bi namesto poslovnega centra tam zgradili Tehtnico. Lokacija za to tovarno je že opredeljena v industrijski coni Železnikov. Prav tako je upoštevana pripomba krajanov, naj se potok Češnjica ne prestavlja. Tudi pripomba, ki pravi, da razširjena cesta skozi Studeno ni rešitev in se predvideva gradnja obvoznice. Cesto pri Potokarju pa bo treba nižati. Delno je ugodena tudi zahteva
Franca Habjana, Na Kresu 2, ki lahko   zgradil nadomestne vanjske objekte z gospodarski slopjem v coni za nadomestne vanjske   objekte,   prav tako r4 njegov mejaš Bogataj.
Kmetijska zemljiška skupna izvršni svet pa sta ugotovila, dt ■ usmerjeno kmetijo Antona \|<*1 nadomestne lokacije na obmo^ii leznikov    ni    mogoče zagoni Delno so upoštevane tudi pP Franca Hafnerja in Nandeta in sicer tako, da se s poplnr dovoznih poti poveča njihovo f^j cionalno zemljišče.
Sprememba zazidalnega načrta
Oživitev krajevnega centrJ
Krajevna skupnost Žiri je zaprosila za spremembo zazidalnega načrta Žiri za območje centra. Spremenjen predlog sta izdelala PA Ljubljana in Razvojno projektivni center Idrija TOZD Atelje za projektiranje.
Predloženi zazidalni načrt skuša oživiti sistem starih krajevnih jeder z vsemi značilnostmi, ki so jih stara jedra imela. V mirnem, od prometa ločenem okolju, naj se koncentrira čimveč centralnih dejavnosti, od trgovine, gostinstva in uprave. Tak princip oblikovanja krajevnih središč se dandanes že uspešno uveljavlja v svetu in prodira tudi k nam. Krajevno središče mora biti mirna peš cona, namenjena človeku — občanu.
V programu centra, ki ga obravnava predlog zazidalnega načrta so opredeljene površine za gradnjo objektov kot so blagovna hiša, specializirana trgovina, salon Alpine, hotel ali motel z zmogljivostjo 60 ležišč, restavracija družbene prehrane, pošta Z avtomatsko telefonsko centralo, banka in tržnica. Izven ožjega centra pa so predvidene površine za centralno parkirišče, re-
zervat za avtobusno
stveni dom, postajo ljudske slaščičarno, avto-moto itd.
Krajevno središče je lo^ dnevnega motornega Gradnja centra je zasnovan« fazi. Prvo bo mogoče zgraditi (M riščenju sedanje ceste. Objekti« gradijo v 1. fazi so nanizani m M strani ceste v smeri proti Škofi so pa to banka, blagovnica, pokrita pasaža, manjša novi vina v sklopu zadružnega do« prizidek k čelni fasadi zadn^ doma. Prizidek k zadružnemu i* je potreben, da se ogromna masa tega doma zlije z objeAc1 zasnovo centra.
Druga faza obsega objekte k« sedanje glavne ceste in sicer ho"' samopostrežno restavracijo ■ bene prehrane, gostilno in S Alpino. Prometno II. faza 'M deva prestavitev tranzitne cs« 1 zunanjo stran centra kot ofcS ob kateri se na drugi strani m& parkirne površine in reženj;' bodočo avtobusno postajo \r objekti I. in II. faze tako irm? mirna ploščad, ki mora biti |3 no urejena.
Osnutek zazidalnega načrta skladiščno predelovalne živilske cone Godešič
Podaljšana javna razprav.
Pri Godešiču je predvidena gradnja skladiščno-predelovalne živilske cone. Zanjo je do leta 2000 predvideno 14 ha zemljišč. Zgradili naj bi grosistično skladišče, pražarno kave, pekarno, diskont trgovino, trgovino z gradbenim materialom in kurivom, prostor za vzdrževalno službo, upravno stavbo z vratarnico in parkirišče za osebna vozila.
Ob železniškem tiru naj bi stalo grosistično skladišče in pekarna, ki pokrivata največji del razpoložljivega zemljišča. Vzporedno s cesto Skofja Loka-Jeprca pa stoji daljši objekt, v katerem so vse ostale dejavnosti. Ta objekt hkrati ločuje ograjeni del cone od prodaj no-po-slovnega dela. Na južnem delu cone je veliko parkirišče, odprt skladiščni
in manipulativni prostor. MeaV Skofja Loka —Jeprca in p^ ščem je zeleni pas z obstoj hišami in električnim daljno^
V javni razpravi je bilo iii^ vrsto pripomb, največ pa se Iv naša na problematiko fm rodovitne kmetijske zemlje | kmetom, ki se ukvarjajo iik|j»i» kmetijsko dejavnostjo. Zatopil ga jo, da se gradnja predvidi m/ ljišču Kmetijskega posestva »h/ cona premakne proti TW grabnu.
Zavračajo tudi javno raifjutf ker tekstualni del ni bil rasgrn^ krajevni skupnosti. Zato fttj | razprava podaljšala dokončal
bra.
Organizator kulture in razdeljevalec
vstopnic
No, delo organizatorja kulture v delovni organizaciji ni, ali vsaj naj bi ne bilo samo razdeljevanje vstopnic za gledališče, temveč vse kaj drugega. Toda žal, v večini kranjskih delovnih organizacij je še vedno tako. Le nekaj se jih lahko pohvali tudi z drugačno dejavnostjo.
Ena od najbolj delovnih organizacij na tem področju je vsekakor kranjska Iskra. Pri komisiji za kulturo pri sindikalni organizaciji deluje zdaj že šest sekcij. Pevski zbor imajo, likovno sekcijo, literano, recitatosko — foto-kino sekcija deluje sicer v okviru kluba Janeza Puharja in niso direktno vezani na komisijo — na novo pa so letos ustanovili folklorno skupino Iskra.
0 njihovem delu sva se pred dnevi pogovarjali s  predsednico komisije
GORENJSKI MUZEJ
V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavne pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornje-savski dolini.
V Prešernovi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji Prešernove hiše si lahko ogledate razstavo knjig in otroških likovnih del Otrok v vojni, ki sta jo ob Mednarodnem letu otroka in 60. obletnici SKOJA pripravila Pionirski oddelek Osrednje knjižnice Kranj in Osnovna šola Simon Jenko v Kranju. Razstavo dopolnjuje pod okriljem revije Pionir prikaz kiparskih prvencev Metoda Frlica iz Osnovne šole v Gorenji vasi. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava del akad. slikarja Janeza Ravnika Plodovi v krajini, v Mali galeriji Mestne hiše pa se predstavlja z zbirko akvarelnih pejsažev slikar France Smole.
V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogle*! stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji.
Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih pa so zaprte.
V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednje-veški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. V Stari Fužini je odprta stalna razstava Planšarska kultura v Bohinju. Odprta je vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do
19 Ure TRŽIŠKI MUZEJ
Polakova kajža hrani čevljarsko zbirko z originalno šuštarsko delavnico, usnjarsko, tekstilno in lesnopredelovalno zbirko, od drobnih predmetov pa zgodovino poti čez LjubeJftiri začetkov mestne naselbine tef zbirki zgodovina delavskega gibanjafin zgodovina NOB. Muzej v Polakovi kajži je odprt ob delavnikih oflL9. do 15. ure, ob sobotah in nedeljah pa je treba obisk predhodno najaviti.
V stari K urni ko vi hiši je lepo ure&na nogavičarska zbirka, kotarska delavnica, gasilski oddelek, litera|pa zapuščina pesnika Vojteha Kurnika, zgornji prostori pa so namenjeni galerijski dejavnosti. Trenutno v njih razstavlja Franc Klemen. Razstava je odprta vsak dan od 16. do 18. ure, in sicer do 19. oktobra. H. J.
Skupina Selekcija
Menda ni mladega Gorenjca, ljubitelja plesa in glasbe, ki še ni slišal H vokalno-instrumentalno skupino Selekcija iz Kranja. S spretno izbranim repertoarjem plesne (predvsem di*co) glasbe in solidno igro je skupini uspelo osvojiti številne plesalce in poslušalce. Tako se ne zgodi, da bi dekle in fantje nastopali pred prazno dvorano.
V skupini izstopa Irena Bukovnik, odlična pevka z bogato obarvanim glasom, njej enakovredno vlogo pa igra Dare Novak, basist, vokalist in avtor besedil ter glasbe. Prav tako so pomembni preizkušeni kaviaturist Ivan Gorenc, kitarist, vokalist in kongoist Aleksander Demšar in bobnar ter vokalist Janez Zgajnar.
Za razliko od preteklosti, ko so »tezgarili« po gorenjskih plesiščih, podobno kot večina ansamblov, so, zdaj nekoliko spremenili svojo glasbeno pot. Začeli so pisati lastno glasbo, ki jo že snemajo za Ijubljan-«ko RTV. Trenutno se na radiu vrti njihova prva posneta pesem z na-dovom »Ljubezen v avtu«. Skladba je napisana v stilu trenutno tako popularnega disca in jo bodo poslušalci slejkoprej zelo ugodno sprejeli. To seveda še ne pomeni, da je Selek-c,ja zavzela kakšno pomembno mesto na slovenski glasbeni sceni. Diaco pač ni kaj več kot glasba za ples in zabavo, kot taka pa nima prave »teže« pri kritikih in drugih tokovnih ljudeh. Člani Selekcije se teta zavedajo, vendar bodo vseeno vztrajali na začeti poti. Za začetek m jim zdi najpomembnejše osvojiti
občinstvo, šele potem bodo svojo glasbo razvijali v tehtnejšo obliko. Po svoje imajo prav!
Trenutno se pripravljajo na novo snemanje v studiu Akademik, vzporedno pa bodo z oktobrom zaceli vsako nedeljo nastopati v domžalski hali Komunalnega centra. Njihove posnetke lahko poslušate na ljubljanskem radiu, »v živo« pa se boste do nezavesti naplesali v Domžalah. Selekcija prijazno vabi!
Za konec velja zapisati, da Selekcija ni prva gorenjska skupina, ki se je odločila za ustvarjalno glasbeno delovanje. Prva in najtehtnejša je še vedno tržiška Sedmina, ki uspešno deluje že v jugoslovanskih merilih in se trenutno pripravlja na snemanje albuma »Embrio«. Prve posnetke je napravila skupina Sibila iz Kranja in se uvrstila na Stop pops 20, slovensko lestvico popularnosti. O kreativnem delu resno razmišlja tudi skupina Modrina in še nekaj ansamblov. Se bo veselo na Gorenjskem!       Tekst in foto: K Mohar
za kulturo v kranjski Iskri, Bibo Uršičevo. Prav nič se ne more pritoževati čez delo sekcij. Tisti, ki so vključeni, so sila delavni in povsod jih je čutiti. Njihov pevski zbor je letos nastopil tudi na proslavi 1. maja v Bohinju in v načrtu imajo, da bi še letos začeli z nastopi po vseh Iskrah v Sloveniji. Najprej bi imeli nastop v Semiču. In likovna sekcija! Izključno so amaterji, vsak išče svoj svoj stil in dobili so že več priznanj. Letos so razstavljali v Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani, v Ribnici, v Brežicah. Jalovec Izidor in Razboršek sta imela samostojne razstave. In še letos, upa, bodo pripravili razstavo del slikarja I veta Šubica in kiparja Staneta Jarma. Tudi s Tonetom Svetino se dogovarjajo, da bi razstavil svoje skulpture na Labo-rah. Zelo radi odstopijo ta njihov prostor tudi zunanjim umetnikom. Za jesen pa skupina iskrških likov-nikov-amaterjev pod mentorstvom Ceneta Avguština pripravlja skupno razstavo.
Tudi z literarno skupino se v Iskri lahko pohvalijo, kot nikjer. 2e dve skupni deli so izdali. Lana knjižico »Globoko v nas« in letos »Našo izpoved«, in so menda edini primer v Sloveniji, če ne v celi Jugoslaviji, da so svojim delavcem omogočili izdajo takega literarnega dela.
Recitatorji so navzoči pri vseh proslavah. Z občinsko konferenco mladine in garnizijo Staneta Žagarja sodelujejo.
Folklorno skupino so dobili šele letos aprila. Prej je bila to folklorna skupina iz Predoselj, pa je v njej vsaj polovica Iskrašev, in so se letos domenili, da bodo nastopali pod imenom Iskra. Letos so bili že v Djakovem na zveznem festivalu folklornih skupin, v Italiji v Vidmu, pa na Koroškem so plesali našim otrokom v slovenski koloniji. Zelo radi nastopajo.
»Vendar pa je to veliko garanje,« pove Biba. Če vzamemo samo folkloro. Koliko vaje je treba, da se uskladijo gibi, ritem, glasba. Resnično moraš imeti veselje za to, da vzdržiš poleg obvez, ki jih imaš. Isto velja za pevce. Pa vseeno se mi zdi, da bi naš pevski zbor bil lahko veliko večji. Pri 7000 Iskraših je trideset, petintrideset pevcev vse premalo.
Ze res, da je veliko ljudi danes preobremenjenih z delom v službi, doma, z družbenopolitičnim delom, toda še vedno so med nami ljudje, ki imajo na pretek časa, pa se jim ne ljubi. In človek razmišlja, kako bi vseeno pritegnil te ljudi. Mi smo poskušali že prav vse: porabili vsa javna občila, časopis, zvočnike, informatorje, osebne kontakte, toda ne premakne se nikamor. Saj sem pa tja kdaj pripravijo seminar za organizatorja kulture v delovnih organizacijah in nam govore o oblikah dela, toda, kako pridobiti nove ljudi, za to ne da nihče recepta ...
Morda bi bilo prav, da bi se srečali enkrat vsi organizatorji kulture, ne samo iz Kranja, s cele Gorenjske, ali pa še širše, da bi izmenjali izkušnje. Mogoče pa kje gre ljudem le drugače od rok to delo«
»Vi vodite to komisijo ob svojem delu. Se vam zdi, da bi bil za Iskro potreben profesionalec na tem področju?«
Za ta obseg dela še ne. Teža dela je le na vodjih posameznih sekcij, predsednik komisije, oziroma komisija, le koordinira vse delo. Toda, če bi hoteli kaj več, če bi prišel človek, ki bi bil bolj sposoben zdramiti kulturno delo pri nas, bi verjetno imel zadosti dela«
D. Dolenc
O pomenu razstave OTROK V VOJNI je spregovorila vodja kranjske pionirske knjižnice. Vika Konc. Foto: F. Perdan
Kulturni dogodek v Kranju
V petek zvečer so bile v Kranju odprte kar štiri razstave: v galeriji Prešernove hiše razstava OTROK V VOJNI, v Prešernovi kleti lesene plastike Metoda Frlica, v galeriji mestne hiše olja Janeza Ravnika in v mali galeriji mestne hiše akvareli Franceta Smoleta.
»Kaj je vojna? Ali to, kar mi o njej pripovedujejo starši, ali to, kar se mi igramo... Res je ne poznamo ...« pripoveduje deklica.
Pa vendar jo poznajo. Iz pripovedovanja starejših. Doživljajo jo po svoje in tako so jo tudi upodobili na svojih risbah: Nemci so temni, zeleni, mrzli, matere in otroci, ki jih trgajo od njih, pa toplih, živih barv. Kar čutiš vso tesnobo, ki jo doživljajo njihovi vrstniki, kurirčki, ko jih njihova samotna kurirska pot pelje po gozdu, ki tuli v vetru in burji... Risbe, polne bogate otroške domiš-ljije.
Razstavo so ob mednarodnem letu otroka in ob 60-letnici SKOJ priredili Osrednja knjižnica Kranj, Gorenjski muzej in osnovna šola Simona Jenka iz Kranja.
»Podobe iz kmetskega življenja« bi lahko rekel za lesene plastike, ki jih je pokazal mladi kipar, samouk, Metod Frlic iz Suše nad Hotavljami. Hribovska mati z otrokom, mati z ruto, sv. Florjan, ki gasi ogenj, možakar izpod Blegoša, s košem na rami... Tudi tista mati, ki jo je naredil na pionirski formi vi vi v Komendi letos, in o kateri smo že pisali, je tu: mati, ki reže kruh, predstavlja organizacijo združenih narodov. Vsa resna razmišlja, komu od lačnih otrok tega sveta bi najprej odrezala kruh. Ob nogah jo zanj prosi otrok. Pravo doživetje so ti njegovi liki.
Pred dobrimi dvemi leti je pričel rezljati. NJegov vzgled sta France Tavčar iz sosednjih Cabrač in Jova-novič iz Zetine, njegov likovni pedagog pa akademik Logonder iz Škofje Loke. Lep začetek za drobnega fantiča izpod Blegoša. Zdaj je v osmem razredu, je pa že trdno odločen, da gre drugo leto na šolo za oblikovanje. Zagotovo bomo o njem še slišali.
Razstavo sta pripravila Gorenjski muzej in revija »Pionir« iz Ljubljane.
Nekaj prav posebnega so olja akademskega slikarja Janeza Ravnika z Bleda. Njegovi plodovi, želodi, sipek, kostanji, pokalice, nasičeni z zrelostjo, so prekrili tla in s svojo barvno polnostjo segli prav do vznožja hribovitega sveta ... kot pravi v spremni besedi k razstavi Cene Avguštin. Plodovi po svoji naravi simbolizirajo rast, pa tudi naravni razkroj... Krajina je postala posoda, ki je sprejela razpadajočo tvar in jo začela vsrkavati vase... In spet je tu nov življenjski krog, v katerem se bodo spet začele bohotiti nove oblike ...
V svojih akvarelih ima slikar samouk, Franc Smole iz Ljubljane, rad krajino. Motivi s Trebufte, Tamarja, slap Nežica na Fari, Kolpa, mlin, pokrajina pred nevihto. Barve se razlivajo, močna je igra svetlobe in sence, akvareli pa mehki, božajoči. Izraz spominja na impresioniste. Ob Smoletovih akvarelih človek spet doživi vse bogastvo in razgibanost naše pokrajine, ki je umetnikom neizčrpan vir motivov.
Res vredno ogleda. Vse štiri razstave bodo odprte še do 11. oktobra.
D. Dolenc
Iz lipe je Metod Frlic, Golešnikov iz Suše pod Blegošem, izrezljal svo/e kine - Foto: F. Perdan ^
Na svojih najnovejših oljih je akademik dove in semena — Foto: F. Perdan
Janez Ravnik z Bleda upodobi/p/o     Slikar samouk. France Smole, je v svojih akvarelih pokazal našo krahno -
Foto: F. Perdan
C LAS 6.STRAN
BOGINJA   MATI VETROV
ANDREJ STREMFELJ
14. nadaljevanje
Počasi smo se pripravili na sestop. Nase sem navlekel vso obleko, kar sem jo imel s seboj. Drug za drugim smo odšli po grebenu navzdol. Tam. kjer smo hodili prej. je bil sneg poteptan. Tako je veter odnesel le sneg na obeh straneh gazi. Gaz. ki je bila prej nižja od okolice, je tako postala višja tudi do pol metra. V močnem vetru smo tako hodili po grebenu kot vrvohodci. Med potjo smo se odločili, da sestopimo kar v bazo. če bo Tone za to. seveda. Tam se bomo   lahko   še   najbolje   odpočili.   Vsi.   ki jih srečujemo na poti navzdol, so slabe volje. Vračamo se s hriba skoraj brez vsakega učinka. Včasih imam občutek, da nas pogledi tovarišev obtožujejo. Vendar takoj, ko nov sunek vetra vse zasuje z bleščečimi iglicami ledu. se ti pogledi spremenijo. Veter namreč tudi nižje ne štedi z močjo. Pod dvojko prenaša celo pesek. Prava norišnica. Vsi. ki prihajajo iz nižjih taborov, so zaviti kot medvedje. Le nos in usta nista zakrita. Ne govorimo veliko, saj ima sedaj glavno besedo veter — sin gore. na kateri smo. Pobočja pod Induplatijem se mi sedaj vlečejo že ob povratku. Dobro se zavedam, da bo treba tu gor vsaj še enkrat. In če ne bo dovolj še enkrat, dokler pač ne pridemo na vrh, ali pa nas gora dokončno zavrne. Misel na ta dolga snežišča. za katera se zdi. da sploh nimajo konca, so prava psihološka vojna, ki jo gora vodi proti nam. Vedno, kadar sem hodil po hribu, sem znova in znova ugotavljal, kako ogromna gora je Everest. Pred Everestom sem že bil na enem od štirinajstih   osemtisočakov,   na   Hidden   Peaku v Karakorurnu. Ta  osemtisočak je  proti Everestu pravi pritlikavec. Tu je samo vršna piramida višja kot S triglavska stena.
Na poti preko sedla nas premetava kot pijance. Utrujeni kot smo. se ne moremo upirati sunkom vetra. Vsake toliko časa padem po tleh. S težavo se poberem. Nagnem se v smer vetra, tako da se naslonim nanj. Tedaj pa se zamenja smer in spet se znajdem na tleh. Najhuje je tik pod Alpino. Le s težavo se privlečem v luknjo. Kar naenkrat nič vetra. Še hučanje je pojenjalo. Le Štefanov: Zdravo, Drejc!. je prekinil nenadno tišino.
Preden smo sestopili, smo se oglasili še pri Tembi. Ta Šerpa, ki je po sili razmer postal kuhar v Alpini, je neutruden. Ob vsakem času te postreže z vročim čajem ali kakavom, pa tudi hrano ima skoraj vedno pri roki. Kar en mesec je preživel v ledeni luknji v Alpini. -Kuhal je na štirih kuhalnikih (5 kg jeklenke) in na velikem kuhalniku z dvema gorilcema, ki je bil priklopi jen na veliki 10 kg jeklenki. V treh ogromnih posodah je neprestano topil led, tako, da vode ni nikdar zmanjkalo. Led, iz katerega je topil vodo, je kopal kar v votlini. Tako je v tem mesecu dni skopal celo sobo.
Pred povratkom v bazo smo se v Alpini običajno preoblekli. V Alpini je imel namreč vsak veliko vrečo, v kateri je imel svojo višinsko opremo: čevlje, puhasti komplet, nogavice, rokavice, pulover, itd. Za pot iz baze v Alpino so zadostovali običajni čevlji in obleka. Tudi dereze, cepine in kladiva smo potem, ko je bila pot na sedlo enkrat nadelana, puščali kar v Alpini. Tako smo se izognili odvečnemu prenašanju opreme iz baze v Alpino in seveda nazaj.
Od Alpine naprej, pa vse do vrha, smo imeli dereze neprestano na nogah. Ce bi ti v enem od višinskih taborov npr. v Rašici, nekdo »ukradel« dereze in cepin, bi bilo tako, kot bi vozniku formule ena pred dirko ukradli avto. Tudi na stranišče ni bilo priporočljivo hoditi brez derez ali vsaj cepina. Dule je odšel na stranišče le nekaj metrov od šotora. Na nogah ni imel derez, k sreči pa je imel cepin. Na trdem ledu, ki se je skrival pod mehkim snegom, mu je zdrsnilo. Z grozo sem ga opazoval, kako je neverjetno hitro pridobival na hitrosti. Vetrni kompleti so bili kot nalašč za to, da je bil pospešek pri zdrsu ogromen. Le z veliko prisebnostjo se je
ustavil s pomočjo cepina. Pn tem si je do krvi odrgnil členke na roki. kajti bil je brez rokavic. Rane si je namazal s propolis mazilom, zato so se mu hitro zacelile. V višinah so namreč najmanjše ranice lahko usodne. Seveda ne za življenje, ampak ti lahko za več tednov onemogočijo delo na gori.
Štel si je. na primer, takoj v začetku, ko smo še postavljali bazni tabor, na nekaj mestih ranil roke. To so bile le majhne praske, katerih sploh ni jemal resno. Kasneje so se mu pričele gnojiti in končno mu je Murna prepovedal delo na hribu. Sedel je v bazi in to zaradi majhnih prask, ki so se mu gnojile in to vedno globlje. Šele čez kakih štirinajst dni so se mu toliko zacelile, da se je lahko vključil v delo na gori.
V bazi je pusto. Veter, ki piha po ledeniku navzdol je mrzel in da slutiti, da je v višinah še hujše. Šrauf v Krki je bil edini, ki je trmasto vztrajal in napredoval proti petici. Vendar na grebenu nad kaminom, približno tam kot Mka, ga je veter ustavil. Premetaval ga je od skale do skale in cele pol ure se je trudil, da je lahko sestopil. Vsi Sahibi in Šerpe so se še istega dne vrnili v dolino, v tabor Alpina. Vreme je »lepo«, nebo je kristalno čisto, le velike zastave, ki jih podi veter, na grebenih pričajo, da orkanski veter v višinah ustavi vsako navezo nad Krko (T4). Zvezni oficir, mr. Thapa, napoveduje, da se bo veter ponovil šele. ko bo zapadel sneg.
Tabor 3 (Rašica). V ozadju vršna piramida Evere-sta.
Dolgčas v bazi smo si pogosto- preganjali z branjem. Kmalu sem prebral vse knjige, kar smo jih prinesli, od Butalcev naprej. Poleg knjig smo imeli na razpolago nekaj' časopisov, ki so sicer s precejšnjo zamudo prihajali v bazo. »Bazni mački«, tisti, ki so bili ves čas v bazi, so nam običajno pobrali vse časopise. Glavni »zbiralec« časopisov je bil Murna, ki bi na koncu lahko odprl knjižnico. Bolj sveže, vendar tudi bolj površne novice kot iz časopisov, smo izvedeli od radioamaterjev, ki sta kar pridno lovila valove iz Jugoslavije.
SE NADALJUJE
ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske
Nasvidenje leta 1983 v Casablanci!
Nasvidenje v Casablanci
fcet
*F i z saj afilc
Mik-
evet lav
Jugoslovanski športniki a M teh sredozemskih igrah oanjiEJo stosedemindvajaet medalj iip* koračili rekord iz leta lfft, ne, Alžiru. Od teh je sestiapeta* Z\\ najzlahtnejsih, osemintnt* srebrnih in triintrideset an% stih. Največ jih je dobil puuJu Triglava Borut Potrte, ki j, X zaključku nosil nato zastaro.
idnjih dveh teknoukj dneh so od gorenjskih rent«*
SPLIT, 30. septembra — Vse je končano. Vsi odhajajo. V sobotnem zaključku se je ponovila slika z otvoritve. Spet so na novem stadionu v Polj ud u slavnosten    spored   ob zaključku osmih sredozemskih iger pokazali osnovnošolci in mornarji ter športniki iz štirinajstih sredozemskih držav. Miro Cerar, Djur-dja Bjedov in Stipe Božič so spustili zastavo sredozemskih iger in to je bila označitev konca pet-najstdnevnih    borb   v Splitu, Zadru, Šibeniku, Trogirju, Omišu, Sinju, Makarski, Supetru in Hvaru. Vseh petnajst dni iger je odsevalo prijateljstvo in mladost, zato  tudi  za  konec zaključne prireditve    »Kosaračko kolo« vseh nastopajočih s tekmovalci in   tekmovalkami. Nasvidenje leta 1983 v Casablanci!
To je bila spet veličastna dekoracija ob spuščanju zastave na prizorišču velikih borb. Zavesa je spuščena za štiri leta. Za 2500 nastopajočimi športniki iz Grčije, Alžira, Malte, Egipta, Francije, Italije, Libanona, Maroka, Sirije, Španije, Tunisa, Turčije in Jugoslavije.
ftor rtoti *oj
r L*
ta n to v nastopili še kolesarji, lokostrelci. Savčan " pret je na 160 km krožni okrog Marjana med osvojil peto mesto, n moral Marko Cudenaan drugem krogu odstopiti, je Francoz Regis (Sere i kom Francisoi Marokancem em. Ob zaključku lol dela tekmovanja sta na dveh mestih slavila It Zlato je osvojil Sante srebro Giancarl Ferrari," I Fernano Simon is Francije.; slovanu Bojanu je v zadnjih nastopih ust bronasta kolajna, Franci iz kranjskega E xoternaa i deveti.
Sicer pa smo s goreajakinj« prezentanti lahko povaen dovoljni,   saj   so osvojili kolajn kot smo pričakovali, *K i pa so dosegali ™
letošnje rezultate in uvrstit^
D.Hu*,
K MESU ODLIČNA
KAMNIŠKA GORČICA
nal W*
K li
Tihomorska noč je doživetje,če si sam. Sedeš na mivko, pred prvo predstražo valov, in prisluhneš tihi tožbi morja, ki je videlo na teh obalah kokosa, mangov, papaj, plu-merij ... toliko lepega. Dvesto let nazaj so stale tod tihe slamnate hišice. Ob takem času so se možje vračali z lova. Ribe in bisere so lovili. Zene so jih pričakale z bobni. Zaplesali so ob ognju, morje je burilo fantazijo. Komarjev ni bilo, tudi naglice ne, niti strahu pred smrtjo in sifilisom. Verovali so v svoje bogove. Žrtvovali so jim v mareeih — svetih krajih.
Ko jim je hula-hula zavrela kri, so se ljubili pod palmami. Edino zvezde so bile priča. Spolnost je bila nekaj lepega. Rojevali so se zdravi otroci, ki so starše spoštovali.
V ta raj je vdrl hudič leta 1778. V obliki belega drznega moža, ki se je po samotni plovbi čez Pacifik, z angleško barkačo in bando izmečkov evropske družbe, izkrcal na peščeni sipini sosednjega otoka Kauai. James Cook, raziskovalec, vitez in okrutnež.
Tisto, o čemer sanjajo danes romantiki tega bolnega sveta, je doletelo prve mornarje. Kot bogove so jih sprejeli gostoljubni domorodci. Jejte, pijte, ljubite se . .. Ostanite tu. Bodite srečni skupaj z nami.
Mornarji so bili pijani od uživanja. Verjeli so, da so odkrili raj, ki ga obljublja krščanstvo.
Otoke paradiža je kasneje opisalo mnogo pustolovcev. Stevenson, Mangham, London, Twein. Ustvarili so mit. Privid romantikov vsega sveta. Turistične brošure omenjajo idealne počitnice. Vse leto večna pomlad. Subtropska blaga klima v tropskem zelenju. Ognjeniki, cvetoče doline, lagune sinjih voda ...
Pridite ljudje! Prinesite svoj denar! Pridite bedaki, da vas oskubi-mo. Vi snobi malomeščanski. Odmi-gajte lene riti izpred TV in uživajte.
Meni so bili Hawaii vedno sanjski kraj, kamor bom nekoč pobegnil pred sitnimi starši, pred zmešanimi profesorji. Kraj, kjer me ne bo zeblo.
Hoteli, miiičasti mladci, detke za surfing, palme, turisti
ne bom lačen in ne bo potrebno obiskovati zobozdravnika. Skratka, zavetišče, kjer se človek lahko otrese vsega, kar imenujemo tegobe, skrbi in breme. Kraj neskončne pozabe. Cista iluzija!
Angleži so domorodce izkoriščali, dokler niso začeli krasti tudi oni. Nekaj sekir in žebljev je izginilo s palube. Za Polinezijce je imelo magično moč vse, kar je bilo železno. Cook je hotel rešiti situacijo tako, da je ugrabil poglavarja.
Ko so ga pod pretvezo peljali na ladjo, je nastal direndaj. Prva kri je stekla ... Boj se je vnel z vsem skritim temperamentom, kapitan Cook pa ni znal plavati. Razsekali so ga na peščeni plaži, tik visokih valov.
Havvajska zgodovina pravzaprav ni tako obsežna. Angleži se za otoke niso več zmenili, prišli pa so Japonci. Zaslutili so dobiček v idealnih doli naj med vulkani. Nasadili so ananas. Pa sladkorni trs. Plantaže so vzcvetele. Nekaj pa je manjkalo. Delovna sila. Hawajci so za delo rahlo leni. Delovne navade se skozi stoletja niso vzgajale. Vse, kar so potrebovali, jim je dala narava sama. Namesto, da bi delali z motiko za skromne peneze, so raje sedeli v senci pod palmo in se poskušali v igranju ukulel, majhnih inačic kitar, ki so jih prinesli mornarji v svoji prtljagi. Kadar se je morje dvignilo, so vadili v jahanju na valovih.
Zato so Japonci družno z ostalimi belimi priseljenci pripeljali čez mor-
je najcenejšo delovno silo, Pa   Korejce, Filipince, prišli Indijci.
Havajski kralji Kc hoteli združiti vse otoke, je: Kauai, Oahu, Mamui, Laiia[f liki Hawaii... Eden izmed celo sanjal, da bi ustanovil j sko federacijo, v katero bi i otoki polinezijskega trikoi daljni južni Velikonočni Nova Zelandija. Američani! li najboljšo naravno luko Pearl Harbour in priključili I radiž kot svojo petdeseto Union Jacku.
Amerikanci so bisnismanl znajo, nos imajo. Turizem! je glavni hotelski koncem ob 1 ki last Franka Sinatre. tam, kjer je denar. Kilo kruha ji || 1976 stalo pet jurjev.
Kaj sem počel tri mesece waih? Težko je bilo. Emij a res t a sem se rešil v zi Tisti playboy, lastnik noćni] bov, me je rešil. 500 dolarjev, prišli od doma, situacije ni i lo  Dobil sem ameriško v slednje tri mesece.
Prevračal sem kante hrano sem si iskal tudi po t krožnikih vedno kaj sem pobiral. Dolge, kratke, šminke,   tanke, debelo Največ jih leži pred semaforji! je postanejo ob rdeči luči nentni
SE NADAUJ
99990
7 STRAN G L, A
dnevi sta Tončka in Miha Vrhunec, Gtavanova s Plavža v Železnikih, tznovala svojo zlato poroko. Foto: D. Dolenc
sak dan se nama zdi lepši
i Ljubezen se je vžgala, ko je Gla-Inov Miha  iz   Železnikov služil bjttfino v Varaždinu, pri konjenici, I je v uniformi in z dolgo sabljo tjfel na »urlaub«. Postaven fant je ^ in Se danes, pri devetinsedem-fcietih, ga ni ukrivilo. Skoraj devet H je trajala ljubezen, potem pa sta ! z Majdnekovo   Tončko vzela, i jujst zdravih otrok  se jima je M idilo in vsi Se žive. Petindvajset " »kov imata in prav nikoli jima ni lista. Mama se danes kuha za n-et ljudi in oče se ne more ločiti i* livojega avtomobila. Prej, ko Se ni ^ k«avtomobilov, je fural s konji. Pri tm, na gostilni, je delal 23 let. ^1 06 je dobil prvi avto v roko. Ko so »» ul) ceato na Blegoš, je bil prvi z I* Itom na BlegoSu. Po vojni je vozil * tobua. Vse do leta 1961, ko je Sel v 1k toj. Pa ni miroval. Se za Iskro je e al cil in danes ima svoj mali tovor-ak, s katerim Se komu kakSna drva l»J apelje in podobno. Skoraj 50 let je %I 1
preživel z avtomobilom in pravi, da se mu zdi, da je takoj za deset let mlajSi, ko sede za volan.
Mama je s petimi leti začela »Spice« delati, pa je Sele pred par leti odložila punkelj in kleklje. Koliko noči je šlo! Toda kakšen dinar se je pa le poznal, kajti ena sama plača pri takšni družini je hitro pošla. Najhuje je bilo med vojno, ko so bili Se vsi majhni, pa nobenega pravega zaslužka. In takoj po vojni, ko se je oče tako hudo ponesrečil. Avto ga je pomečkal in je pol leta v bolnici hrom ležal...
»Zdaj se nama vsak dan zdi lepši«, se smehlja ata Miha »in če bova tako pri močeh kot zdaj, lahko še biserno poroko pričakava.«
In če bosta take volje, kot sta bila mama Tončka in ata Miha oni dan, ko je ata godoval, če bo v njunem domu vedno tako veselo, potem jo bosta zagotovo.
D. Dolenc
* td dvema letoma je krajevna skupnost Besnica uredila in razširila cesto
* ' Rakovice do Zgornjega Zabukovja. Pod vasjo so pri širjenju naleteli na
0rner oziroma hudournik, ki je začel odnašati gornji breg in je tako
* mm spodnesel pot, ki vodi na polje Tone Demšarja iz Zabukovja. Čeprav nekakor pohvalno in vse podpore vredno prizadevanje krajevne skupnosti
. jtrajanov, da je cesta urejena pa tudi na takšne »malenkosti« ne hi smeli tabiu Res je, da problem ni velik, pa vendar meče senco na skupna priza tanja. Zlasti še zato, ker je bilo obljubljeno, da bo zadeva urejena že pred 1 kot letom dni. Ob tem pa velja poudariti, da se hudournik zliva po cesti, je makadamska in bo ob prvem večjem deževju poškodoval vaško cesto in \t poljsko pot.
Upokojenci spoznavajo domovino
Bled — Društvo upokojencev na Bledu ima zares delovno vodstvo. Člani društva se radi sestajajo v domu, kjer imajo skromno okrepčevalnico in dve sobi za prireditve in proslave. Na dvorišču so uredili kegljišče, v kletnih prostorih pa pridno vadijo pevci. Upravni odbor je že poskrbel za načrt prizidka, tako. da bodo imeli primernejše prostore za sestanke in za predavanje.
2e vrsto let društvo organizira izlete in tako so si člani ogledali že mnogo krajev v ožji in širiši domovini, pa tudi v sosednjih državah. V četrtek, 20. septembra, je bil zadnji letošnji izlet. Odšli so v Goriška Brda, se vračali skozi Vipavo in Ajdovščino, ogledali Predjamski grad in se v večernih urah pripeljali na Bled. Posebno pohvalo pri izletih pa zaslužijo vodiči, ki se resnično potrudijo, da bi izletnikom povedali kar največ. Na zadnjem izletu jih je vodil priljubljeni Kompasov vodič Jože Štrukelj.
M. S.
Tekmovanje turističnih podmladkov
Komisija za turistični podmladek pri gorenjski turistični zvezi je vsem podmladkom na osnovnih šolah, občinski turistični zvezi Skofja Loka pred kratkim poslala pravilnik o tekmovanju in nagradah ter gradivo za kviz tekmovanje o poznavanju Škofje Loke ter selške in poljanske doline. Podmladki naj bi poslali poročila o svojem delovanju in najboljše spise do 25. oktobra, do 15. oktobra pa prijave za udeležbo na kviz; razen tega bodo vse šole prejele tudi knjigo Franceta Planine, kjer je opisana Skofja Loka z okolico. Knjige so namenjene šolam v trajno last kot skromno darilo za delo turističnih podmladkov.
Gorenjska turistična zveza bo organizirala predtekmovanje. Štiri najboljše bodo prišle v finale, ki bo na srečanju turističnih delavcev Gorenjske, predvidoma 10. novembra v Zireh.
B. B
w razglednica — Takole se pred spomeniško zaščitenimi rokami r delu Tržiča nabira svinjarija, ki priplava po Mošeniku (H. JJ — ■t Perdan
Upravljanje lovišč
Jesenice — Iniciativni odbor za triglavsko lovskogojitveno območje pri Zvezi lovskih družin Gorica je sprejemal pripombe na osnutek družbenega dogovora o določenih zadevah pri gospodarjenju z divjadjo in upravljanju lovišč. Zdaj je tudi za delegate jeseniške občinske skupščine pripravil besedilo družbenega dogovora.
Udeleženci dogovora, ki je koristen in pomemben za triglavsko območje so predvsem organizacije in skupnosti s področja lovstva, kmetijstva in gozdarstva. Vsebina družbenega dogovora izhaja iz določil ustave in zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravjanju lovišč.
Na območju Triglava je potrebno usklajevati skupne interese in zagotoviti možnosti za obstoj in ohranitev predvsem gamsov, srn jadi, muflonov, kozorogov, velikega petelina, ruševca, planinskega orla in druge divjadi. Lani je bilo v loviščih triglavskega lovskogojitvenega območja okoli 4600 gamsov, 4400 srn jadi, 431 muflonov, 160 kozorogov, 107 jelenjadi. 300 velikih petelinov, 770 ruševcev in 4 planinski orli. Največ, so odstrelili srnjadi, gamsov, ruševcev, muflonov in jelenjadi.
Družbeni dogovor naj bi podpisalo 76 krajevnih skupnosti, lovskih družin, kmetijskih zadrug ter tudi skupščini občine Radovljica in Jesenice.
D. S.
Planinska slikarska kolonija na Vršiču
Kranjska gora — V ponedeljek. 1. oktobra, se je na Vršiču in v okolici začela že tradicionalna slikarska kolonija, ki jo že vrsto let pripravlja Planinsko društvo Jesenice. Udeležili so se je člani kluba DOLI K Jesenice in slikarji od drugod. Svoja dela bodo po zaključeni koloniji razstavili na Jesenicah in v Kranjski gori.
B. B.
Črtomir Zoreč
NEKAJ BESED 0 KAMNIKU
OB fOEGOVI 750-LETNICI
(12. zapis)
Sodobna prometna sredstva (avtobusi, žičnice) so povsem preusmerila planinska pota. Le kdo hodi še mimo Primoža na Veliko planino — ko pa se iz doline Kamniške Bistrice tako zložno vzpenja žičnica do Šimnovca. Zato je pot mimo Primoža tako zapuščena -komaj, komaj sem jo zmogel (pred 14 dnevi). Nič drugače ni s potjo na Krvavec. Včasih je bilo tako: z vlakom do Kamnika, nato pa skozi Tunjice proti Sidražu, Senturški gori in mimo Ambroževca na vrh. Danes velja le žičnica od Zanjivca v dolini do Gospinca in potem še z enosedežnico do Doma. Truda nobenega, doživetij le malo...
Vse drugače pa je bilo nekoč, ko si moral s svojo močjo premagovati strmine. No, z ene teh poti se spominjam Tujnic.
obiskovana božja pot — danes komaj dosegljiva po slabem makadamskem kolovozu (kot sv. Primož!)! Farna cerkev pa še s pokopališčem za vse Tunjčane — mar res nikogar ne moti taka brezbrižnost? Povsod asfalt, tudi do Tunjiške mlake - tu pa hudourniški kolovoz .. .
Cerkev sv. Ane v Tunjicah je prvič omenjena leta 1526. Potem pa izvemo, da jo je dal komendski župnik, sloviti Peter Pavel Glavar sredi osemnajstega stoletja podreti in nanovo sezidati. Tako, kakršna je današnja: mogočna, dvostolpa, z imenitno fasado in s kupolo, ki skoro doseza višino zvonikov. Menda si jo je arhitekt zamislil po vzoru cerkve sv. Neže v Rimu.
Skratka: impozantna cerkev na najlepšem vrhu tunjiških gričev. S freskami in oljnimi podobami gluhonemega slikarja Janeza Potočnika, k roparske ga rojaka.
Tunjice pri Kamniku
VINSKI VRH
Hote sem tako naslovil to poglavje. Saj govori o gričevnatem svetu, tako nenavadnem za kamniško deželico - saj ta pozna le ravna polja, vodnate doline in visoke gore. Tako »dolenjskega« gričevja, kakršno je okrog Tunjic, pa popotnik res ne pričakuje. No, da bo podoba gričevnate pokrajine pri-stnejša, povem, da so na Vinskem vrhu (467 m) Se nedavno gojili vinsko trto
Tunjice s TunjiSko mlako leže dobesedno sredi gričevja, kake 3 km se vernoza hodno od Kamnika, ob izvirih Kneze in Tunjiščice.
Vas je že zelo stara, saj je izpričana že leta 1397. Blizu farne cerkve so našli (leta 1842) rimske zlatnike iz 5. stoletja. - V času turških vdorov, je bila prvotna cerkev obdana s taborskim obzidjem.
STELETOV DOM
No, prav zato sem še enkrat obiskal Tunjice - da bi videl na fasadi rojstne hiše konser-vatorja in umetnostnega zgodovinarja univerzitetnega profesorja dr. Franceta Steleta, vzidano spominsko ploščo. Tak je bil načrt: da v septembru 1979 krajevna skupnost Tunjice odkrije na Steletovi rojstni hiši (Tunjiška mlaka št. 9) primerno spominsko obeležje. - Moja pot je bila zaman: plošča še ni vzidana, tudi domači še nič ne vedo, kdaj bo. Niti kakšna bo.
Toda za pogovor o čudovitem človeku, kakršen je bil dr. France Štele, pa je priložnost kar najbolj pravšnja.
Rojen 21. februarja v Tunjiških mlakah št. 9, je umrl v Ljubljani leta 1971. Kmečki sin se je povzpel do znanstvenika evropskega slovesa. Priznan strokovnjak za spomeniško varstvo, je bil v prvi vrsti konser-vator. Hotel je umetnine ohranjati, ne restavrirati, t. j. prenavljati, poživljati - največkrat pa pokvariti. Štele je hotel slejkoprej ohranjati zgodovinsko pričevalnost. Takole se huduje: »Žal se je na Potočnikovih freskah in drugih slikah udejstvoval kot neumel re-stavrator Matija Koželj in cerkev močno oškodoval.«
Dr. France Štele je napisal vrsto knjig s področja umetnostne zgodovine, omenim le Umetnostno-topografski opis okraja Kamnik, Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih, Umetnost Zapadne Evrope, Slovenski impresionisti idr.
CERKEV MARIJE SAMOTRETJE
Brž moram razložiti to — Samotretjo. Tako namreč v cerkveni umetnosti označujejo podobo Marije z detetom, ki jima stoji ob strani sveta Ana, mati Marijina. No, tunjiška cerkev je posvečena le sveti Ani! Nekdaj zelo
In pa seve z množico votivnih (za-obljubljenih) podob, ki so častile in hvalile sv. Ano. Enega od napisov na teh podobah citiram: Sveta Ana Mati Diuize, troshterza reunih, bolnih. Zato ti zhast no hvalo dam, kir sme reshila is postle tam.
NAMESTO PLOŠĆE
Kar še ni, pa Se bo. Ta ljudski rek naj nas uteSi, ker še nismo zagledali na Steletovi rojstni hiši plošče v spomin slovenskemu velmožu.
Namesto besed, ki bodo vklesane, naj citiram dve poglavji iz spominov Steletovega učenca dr. Marijana Sadnikarja:
V razgibanem gričevju pred Kamniškimi planinami je raztresena vas Tunjice, kjer stoji tudi očetova hiša našega velikega umetnostnega zgodovinarja, zdaj že pokojnega pro-
Umetnostni zgodovinar dr. France Štele
fesorja Franceta Steleta. Se malo pred smrtjo je prišel semkaj, da bi se poslednjič naužil tega čudovitega sveta, teh v breg ploženih polj in domov, ki se skrivajo med sadnim drevjem. Prišel pa je tudi po slovo od domače cerkve kot njen prvi poznavalec in glasnik njene umetnostne pomembnosti.
(Res, štiri mesece pred smrtjo, je obiskal domačo hišo. Tako mi je povedala sedanja gospodinja na Ste-letovini. - Op. C. Z.)
France Štele je kot otrok pogosto zahajal pod oboke domače tunjiške cerkve, ki je bila kot velika arhitektura neprimerno odličnejša od preproste stavbe njegove očetove hiše. Prav gotovo je doživetje takega spomenika kljub otroškim očem le nekje pustilo sledove, pa čeprav se tega študent Se ni prav zavedal. Skupaj z drugimi spoznanji in kljubovalno željo po vednosti ga je pozneje popeljalo v veliki svet in do evropskih vrhov, a vedno znova se je rad vračal v svoje rodne Tunjice kakor pošten kmet, ki nikoli ni zatajil duha po domači zemlji in je bil do smrti glasnik njenih nespornih vrednot.
O L> A S 8.STRAN.
TOREK. 2 OKTOMUII
Izredna množičnost
V kranjski občini aktivno sodelovalo več kot 51.000 občanov v najrazličnejših oblikah preverjanja obrambno-varnostne sposobnosti
imeli tudi v nekaterih delovnih organizacijah, predvsem tam, kjer so enote CZ in NZ same brez posebnega vključevanja opravile vso nalogo. No, to vsekakor ne velja za SGP Gradbinec, ki je v sobotni akciji tako kot se nekatere večje delovne organizacije, preizkusil domala celoten kolektiv.
Kot so poudarili v odboru za izvedbo akcije NNNP pri ObK SZDL Kranj je bil tako za soboto kot za nedeljo značilen velik odziv prebivalstva; manj uspešne so bile pri tem nekatere mestne krajevne skupnosti, izven-mestne pa so bile tako po množičnosti kot po izvedbi akcije
Kranj — Koje v soboto dopoldne sredi Titovega trga zagorela lesena baraka, so ogenj najprej z ročnimi gasilnimi aparati skušali omejiti člani ekipe civilne zaščite Servisnega podjetja, še prej pa so članice ekipe prve pomoči rešile ljudi iz ogroženega objekta. No, ogenj je bil prehud, tako da je bilo treba poklicati gasilce: v štirih minutah so bili na kraju požara gasilci iz Tekstilindusa in v nekaj minutah ogenj zadušili. — Foto: L. Mencinger
Množična manifesta ti vna akcija pripravljenosti in usposobljenosti za nafto lastno varnost je močno razgibala delavce, občane in mladino tudi v kranjski občini.    Čeprav podrobnejših
naliz se ni pa je vendarle mogoče že zdaj reči, da je bil zaključek nekajmesečne akcije NNNP v kranjski občini zelo uspešen.
V soboto so bile na preizkušnji delovne organizacije, ni pa tudi jnanikalo krajevnih skupnosti, posebno takih, ki so se posebej poudarile povezanost reševanja skupnih problemov varnosti z organizacijo združenega dela v svoji krajevni skupnosti. Odbori za ljudsko obrambo v organizacijah združenega dela so imeli ob komitejih in ostalih družbenopolitičnih organizacijah najpomembnejšo vlogo; tam, kjer so se
bombni napad povsem resno obvestili postajo milice. Na srečo je bilo takšnih nesporazumov zelo malo, tako da so delavci, civilna zaščita, narodna zaščita, gasilci in vodstva vaj v celoti samo reševali namišljene nevarnosti. To pa je konec koncev tudi tisti pouk akcije NNNP, ki navaja prav vse nas na razmišljanje in tudi dejansko ukrepanje ter na-slanjanje na lastne sile v najtežjih trenutkih: ni je na svetu armade gasilcev, vojakov, varnostnikov, ki bi lahko v danem trenutku lahko posredovali prav povsod: taki vojaki, gasilci moramo postati mi vsi.
Samo v soboto, je v kranjski občini sodelovalo v akciji več kot 27.000 delavcev in občanov, ne dosti manj — skoraj 24.000, pa v nedeljo, ko so pokazale
temeljito pripravili na sobotno akcijo, je šlo brez posebnih zapletov tako pri mobilizaciji kot pri pregledovanju vojnih načrtov, zavarovanju objektov, reševanju ljudi in imovine. Kar 33 »bombnih napadov« je bilo, 19 »poplav«, 18 »požarov« itd. Svoje znanje so morali pokazati pripadniki civilne zaščite, bolj ali manj uspešno je delovala tudi narodna zaščita. Preigravanje vseh mogočih nevarnosti od naravnih nesreč do vojnih nevarnosti so marsikje vzeli izredno resno, tako da so za igrani
svoje sposobnosti krajevne skupnosti. V občini je 43 krajevnih skupnosti, od tega je v skoraj polovici sodelovalo skoraj celotno prebivalstvo. Težko bi bilo naftteti prav vse krajevne skupnosti, kjer je odborom za LO uspelo spodbuditi k dejavnosti praktično vse ljudi, brez dvoma pa so bili izredno uspešni na Jezerskem, v Mavčičah, na Podblici, v Desnici. Ponekod je bila zavzetost krajanov tolikšna, da so se čutili prikrajšane, če jih odbor ni predvidel za mobilizacijo.   Podobno   pripombo so
Podbrezje — V KS Podbrezje niso pozabili, da je treba v najrazličnejših nevarnostih poskrbeti tudi za najstarejše občane, ki si sami prav gotovo ne morejo pomagati. — Foto: F. Perdan
Kot da
t tt t
Reševanje iz višin —
Planinsko društvo Kranj je s člani GRS prikazalo učinkovito reševanje iz višin. Običajne gasilske lestve segajo največ le do sedmih nadstropij, stolpnice v naših mestih pa so seveda dosti višje. Vaja je bila za gorske reševalce, ki so se spustili s »ponesrečencem« z zvonika kranjske cerkve, zgoj vaja za reševanje v gorah, gledalci pa so se prepričali, da bi lahko učinkovito rešili tudi ljudi iz stolpnic, kjer zaradi požara, porušenja ne bi bil mogoč drugačen način. - Foto: F. Perdan
izredne. V akcijo so se vključile družbenopolitične organizacije na vseh nivojih, posebej je treba pohvaliti mladino zajeto od vrtcev preko šol do narodne zaščite, sodelovali so taborniki, člani šestnajstih kranjskih društev, svojo vrednost pa so ne nazadnje dokazali tudi golobi pismonoše. V nekaterih krajevnih skupnostih so akcijo začeli z godbo in jo tako tudi zaključili, prav redko-kje pa ni bilo slovesnejšega zaključka ali mitinga.
L. M.
J
Jeseniške reševalne enote so prikazale reševanje iz stolpnic ... Foto: D. $r[
Po lestvi iz stolpnici
V aktivnostih narodne obrambe in družbene s$\ mozaščite v jeseniški občini je aktivno sodelou več kot 15.000 ljudi — Po lestvi iz
nadstropja jeseniške stolpnice
vise
JESENICE — V soboto in v nedeljo so se v vseh krajevnih skupnostih jeseniške občine aktivno vključili v akcijo Nič nas ne sme presenetiti. Od Rateč do Rodin so potekale akcije: od požarov v delovnih organizacijah do zračnih napadov, diverzantskih akcij na vodovode in druge objekte ter oskrbovalne baze.
Na Javorniku so učenci zelo hitro zapustili šolsko poslopje, vsi člani enot civilne zaščite in drugih odborov in enot ter društev pa so aktivno sodelovali v številnih drugih aktivnostih. Zvečer so bili zaradi nevarnosti
0
zračnega napada zatemnjeni novanjski in poslovni tudi v vseh drugih kra skupnostih občine. 2iro območje je prizadel ka ni potres in prav vsi so y aktivno in dosledno krajevna skupnost Blejska brava je bila v vojno ogr območju, na Savi je bila nost vojnih razmer, v P li zračni napad. Tudi v P pod Golico so se v akcijo dobro vključili, prav taki Hrušici, kjer so pred di skimi vdori uspešno varoval membnejše objekte in u V moj stranskem Lipu ao požar, reševali ponesrečen« KOOPa, na Dovjem o dovoz vode s cisternami diverzije na vodovod. Saj aktivnost obrambe in nanosa/ te je bila značilna tudi sa I sko goro, za Rateče-PUnk«. za največjo krajevno akaaV Plavž na Jesenicah.
V nedeljo dopoldne so potk* gasilci prikazali, kako uspešno rešujejo ljudi li jih nadstropij stolpnic so, kako so učinkoviti; ob bolj sodobni opremi, ki jo z dolgo avtomatično Gasilci in vsi ostali, U dm krajevni skupnosti Plavi / dolženi za zaščito prebivalsV so prikazali enkratno akaf utečeno, hitro in učinkovite,' gašenjem velikega požara i J. in s peno. Prebivalci, ki aoikaf opazovali, so se lahko le pn/ čali, kako hitro bi bilo rešen/ % ob elementarni nesreči ali m/ ' du. W. I
Več kot 15.000 delovnih [j/ S in občanov je bilo organinnf S vključenih v razne akcije, ni/ J pokazali, da so sposobni ui( S pati hitro in učinkovito. Tr < ostali niso stali ob strani, td S več so se po svojih satr Ji vključili v reševanja. Prva «e*f S je bila,  da  je  akcija oaW S|
Duplje — Ko je zagorelo, je bilo treba kar najhitreje rešiti na varno najmlajše: otroci so tekmovali, kdo bo hitreje tekel, za »ranjene« pa je poskrbela akipa prve pomoči. — Foto: F. Perdan
Ranjeni na varnem — KS Kranj Center je pripravila na Titovem trgu še vajo reševanja iz goreče hiše. Tehnično reševalna četa pri združenem odredu civilne zaščite občine Kranj je prikazala na kar najbolj realističen način reševanje z daljšo in krajšo lestvijo, z reševalno vrečo in zglobno hidravlično platformo. — Foto: F. Perdan
uspela, ob razumnih nkaaf vseh ljudi in občanov, ob pas* ših analizah pa bodo ugotanlr nedoslednosti, ki so bile o vin/ še večji uspeh jeseniške tka/ Nič nas ne sme presenetiti.
D.Seaj
2 OKTOMA 1979
9.STRAN G LA
je t soboto, 29. »ep-,o«8. uri prizadel rušilni ,0h tej predpostavki se je jUfc krajevnih skupnostih . psaskod so predvide-i droge nevarnosti in ne-- začela kar najširša Ijadske obrambe in lauaozaščite. ^ minut no osmi uri so r ni neeaci osnovne šole v ipustili šolsko po-iz pritličnih učil-i ■•skakali kar skozi okna 1 te* eden drugega pri-leei: »Ne bodi no tako po-i Takoj po sireni so bili na i nadi otroci iz vrtca, zapuščali stavbe, trgo-i s) bile zaprte, izklopljene in druge naprave. Na
are s
odhiteli reševalci, gasilci, člani narodne in civilne zaščite, pripadniki teritorialnih enot in reševali ljudi iz stavb. Najbolj ogrožena je bila Gradnikova ulica, v Vrbnjah so reševali ljudi in živino, prav tako v Novi vasi, porušena sta bila dva objekta, poškodovanih 14. V uličnih odborih krajevne skupnosti Radovljica je sodelovalo 2000 krajanov, vsi pa so se vključili v akcijo z veliko resnostjo.
to pod Toplicami pregledali komunalne in druge naprave 'OSedej
a/k^Gorjoiah in na Koprivniku [it/ L**0 poškodoval zemeljaki ni ^raevarootti je bila bohinj-»V ?4»lina, i gondole na Vogel ao %d reševali ljudi. Na Bledu uV >u* hotelov reševali goete, lah) Saeiao so akcijo opravili v ajai Jleaa. V akciji so sodelovali Mi Neai, aicer v odborih naro-11< Jhj dnine zaščite. Najprej ao aV Sate evakuirali, nato pa re-Krf Ni goete iz porušene deli  Suše Toplic. Sami goatje so
1 / J kretao presenečeni nad W Nujo ia učinkovitostjo refte-nf J* enot in so Uko dali vse in, Nsje reševalcem. Ko so z nj Jk opravili, so potapljači tkaf jUoli temelje hotela ter kora/ jNb* la drage naprave, ki ao nT ^M»o blejskega jezera.
Jknja je potekala skladno in .J £ nstojev v vseh krajevnih ,JJ Softik tudi zato, ker so se ■Jy Ste od aprila dobro priprav-
J Vaajoae je uspešno vključil ■J |* raševijiški INDOK center,
2 k* pripravil prvo informacijo Tt pihane takoj po rušilnem
;W aaalednjo — z oceno in ^ESaa aktivnosti   -    pa le
dosledno uresničila, ob visoki moralni zrelosti in zavesti vseh 21.990 ljudi in občanov, ki so bili vanjo vključeni.
D. Sedej
Sodelovala dobra polovica občanov
^iadjiike osnovne šole so učenci poskakali kar skozi okna ...
»Ne bodi tako počasen!«
tkaji Nič nas ne sme presenetiti je v radovlji-občini  sodelovalo    okoli   21.000  ljudi in v —  Visoka  moralna zrelost in zavest
UDOVUICA - Radovljiško     mesta, kjer je izbruhnil požar, so
TR2IC - Akcija Nič nas ne sme presenetiti, na katero so se v
tržiški občini pripravljali že nekaj mesecev prej — v ta namen so organizirali številna predavanja o delu in nalogah civilne zaščite in narodne obrambe, v krajevnih skupnostih pa so na praktičnih vajah preverjali usposobljenost obrambnih in reševalnih enot — je v soboto potekala v vseh trinajstih tržiški h krajevnih skupnostih in v sedemnajstih organizacijah združenega dela.
Programe aktivnosti so povsod v celoti uresničili. Se več; občani so bili zelo iznajdljivi, saj so zastavljene programe marsikje še dopolnjevali. V soboto je bilo v tržiški občini največ bombnih napadov, pred katerimi so se zavarovali z zakloni, z ogroženih območij so preseljevali družine, poskrbeli so za varstvo otrok, ki so ostali brez staršev, dekleta so pod vodstvom izkušenih gospodinj pekle kruh ali pietle nogavice, izdelovali so zaščitne maske in podobno, medtem ko so v Bistrici imeli celo skrito puškarsko delavnico.
Kontaminirano zemljišče je treba dobro raziskati, označiti in razkužiti
Veliko dela so seveda imele tudi enote civilne zaščite, radio-biološkokemične zaščite, prve pomoči, narodne zaščite, enote za reševanje izpod ruševin, enote za red in gasilske enote, ki so gasile požare po eksplozijah bomb, preizkušale zveze in preskrbo s prehrano, se branile diverzantskih napadov, skratka, reševale ljudi in premoženje ter varovale vse pomembnejše objekte.
Razen tega so v soboto namenili tudi precej pozornosti dopolnjevanju obrambnih načrtov, seznanjanju članov odborov za ljudsko obrambo In družbeno samozaščito z obrambnimi načrti, vzgoji pripadnikov narodne zaščite, sestale pa so se tudi gospodarske komisije; v organizacijah združenega dela so preučevale položaj na področju gospodarstva, v krajevnih skupnostih pa na področju kmetijstva.
V nedeljo so v Tržiču taborniki prikazali postavljanje šotorov in člani gorske reševalne službe reševanje iz stene, sicer pa so ta dan prevladovali množični pohodi po partizanskih poteh, po ilegalni poti tovariša Tita in v kraje, znane iz narodnoosvobodilnega boja, kjer so bili mitingi s kulturnimi programi, podane pa so bile tudi ocene sobotnih vaj.
V soboto je v akciji Nič nas ne sme presenetiti sodelovalo
več kot 6000 trzižkih občanov. Razveseljivo je še posebno to, da so se vanjo enakovredno vključevale tudi ženske in mladina. Nedeljskih množičnih pohodov in zborovanj se je udeležilo prek 3090 občanov, od teh okrog 550 mladih.
Akcija je v tržiški občini dobro uspele. Občani so dokazali, da so
pripravljeni ns morebitne izredne razmere, čeprav se je ponekod pokazalo tudi nekaj slabosti. Predvsem so bili slabo pripravljeni hišni sveti, bilo pa je tudi nekaj primerov, ko so se občani preveč togo držali programov oziroma se niso povsem vživeli v izredne razmere.    _ '
H. Jelovčan
V akcijo so se vključili tudi člani kinološkega društva, ki so prikazali lov na diverzante s pomočjo psov
Resno in učinkovito
SKOFJA LOKA - Vsere-publiška akcija Nič nas ne sme presenetiti je v soboto in nedeljo razgibala vsakdanji utrip mesta pod Lubnikom, njegove okolice ter vasi v Poljanski in Selški dolini. Stalno pripravljenost je bilo čutiti na vsakem korsku, pozivali so lepaki na stenah in izložbah, budna je bila narodna zaščita, na izpitu je bila družbena samozaščita, enote civilne zaščite in teritorialne obrambe, pripadniki JLA, odbori za ljudsko obrambo - skratka, vsi delovni ljudje in občani.
Od 20 krajevnih skupnosti v škofjeloški občini jih je v skciji sodelovalo 12 z lastnim programom, 8 pa jih je sledilo programu koordinacijskega odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Pri izdelavi načrta kot tudi v akciji, je večina krajevnih skupnosti pokazala veliko iznajdljivosti in domiselnosti. Krajani so sami dajali pobude, kako naj bi v pogojih izrednega stanja zavarovali družbene objekte in imovino, kako uredili družbeno prehrano in zdravstveno pomoč, kako otroško varstvo ... Krajevne skupnosti so svoje programe zadolžitev izpolnile in v veliki meri tudi presegle, le v eni akciji ni presegla obveznega dežurstva, vzdrževanja zvez in pošiljanja sporočil.
Po oceni sekretariata akcije NNNP 79 se je v škofjeloški občini aktivno vključilo v boj proti »presenečenjem« preko 14 tisoč občanov, če ps dodamo še opazovalce, je številka znatno večja. V • tovrstne akcije so bile prvič vključene samoupravne interesne skupnosti in društva, izvajanje programov pav so povsod vodile krajevne skupnosti. Tokrat so se ponekod že uspešno uveljavili tudi komiteji za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito.
V akciji NNNP se je Uko, kot že mnogokrat prej, ponovno pojavilo vprašanje odnosa krajevna skupnost — delovne organizacije. V razmerah ko grozi napad sovražnika, elementarna nezgoda ali požar, bi moralo biti
to sodelovanje še tesnejše. Krajevna skupnost in njene organizacije združenega dela naj bi predstavljale harmonično celoto, ne pa da si interesi nasprotujejo. Več povezovanja in sodelovanja bi bilo potrebno tudi v škofjeloški občini.
Cilj akcije je bil vključevanje vseh struktur prebivalstva in vseh organiziranih sil znotraj samoupravnih skupnosti v izvajanje načrtovanih dejavnosti.Ta namen so v škofjeloški občini dosegli. Natančnejše analize bodo opozorile na morebitne pomanjkljivosti akcije, ki bodo obenem tudi napotilo za nadaljnje delo na tem področju. Delovni ljudje v škofjeloški občini so pokazali visoko stopnjo obrambne pripravljenosti in usposobljenosti, družbene odgovornosti in discipline. Se tiste drobne napake bi veljalo odpraviti. Obrobne, navidezno nepomembne stvari namreč često odločajo v boju z močnejšim sovražnikom ter v primerih elementarnih nezgod in požarov.
CZ.
Skofja Loka — ■ Ob akciji gasilcev so se na Mestnem trgu zbrali tudi številni opazovalci.
- Foto: C. Z.
£wf ^Ua a«r 3 Wtr kasneje.
2J JlfŠMjo ao po občini potekale JJj ^toftauvne prireditve, A portir j tVaaja, mitingi; prva ocena wj J*WJi pa je bila, da je večina rkriaa skupnosti, še posebno \d)ka, akcijo zelo dobro in
Reteče - Krajevna skupnost Reteče je dolgotrajne priprave na NNNP 79 zaključila z več akcijami, ki so dale odgovor na številna vprašanja o obrambni pripravljenosti krajanov in o stanju družbene samozaščite. Naš posnetek prikazuje le majhen izsek iz njihove sobotne in nedeljske dejavnosti. Mladi so 8 pomočjo gasilcev očistili avtobusno postajo, ki jo je »sovražnik« prelepil s propagandnimi lepaki. V akcijo so vključili tudi kmetijsko mehanizacijo, ki bi v primerih elementarnih nezgod, požarov in vojne nevarnosti prišla še kako prav. V bližini avtobusne postaje ni bUo hidranta za vodo, zato so jo pripeljali z Alpetourovo cisterno za gnojevko. - Foto: C. Z.
Žirovski vrh — V rudniku urana na Zirovskem vrhu je v soboto oo osmi uri izbruhnil (namišljeni) požar zaradi okvare na vozilu. Nadzorna služba je takoj obvestila reševalno ekipi) rudnika, ki sije morala nadeti tudi plinske maske zaradi naglega razširjanja dima po rovu. Prvemu »presenečenju« je sledilo še drugo. V ognjenih zubljih so našli šoferja kamiona. Sledila je akcija: evakuacija opečenega voznika in takojšen prevoz v zdravstveni dom v Gorenji vasi. Rudarji so se pred ognjem in dimom umaknili na ustje Podkop, reševalna ekipa pa je posredovala hitro in učinkovito. (cz) _ Foto: V.SimončiČ
GLASIO.STRAN.
TOHtK. 2. OKTOtM
Šport med zamejskimi Slovenci
25 let športnega društva Zahomec
Z A HOMEC — Slovensko športno društvo Zahomec na Koroškem v teh dneh proslavlja 25-letnico svojega obstoja. Čeprav je organizacija ena izmed mlajših športnih društev na Koroškem, ki se posveča zimskemu športu, je med naj-uapešnejšimi. S smučarskimi skoki so se Zahomeani uveljavili v koroškem in avstrijskem merilu, preko tega okvira pa so dosegli v zadnjih letih prav svetovni vrh. Na osrednji proslavi ob jubileju so bili tudi številni gostje, med njimi predsednik zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter, jugoslovanski konzul v Celovcu Alfonz Nabertnik. zastopniki Klana, predstavniki nekaterih slovenskih smučarskih klubov in drugi. Prizadevni dolgoletni predsednik društva <*r- Janko Wiegele je na proslavi v soboto opisal razvoj društva, ki je moralo premagati celo vrsto težav, preden so mu priznali tisto mesto, ki mu gre.
Ob tem jubileju so pripravili v novi osnovni soli razstavo »25-let SD Zahomec«. To je bila v glavnem dokumentacija razvoja društva od prvih začetkov do današnjega delovanja. Na osnovi fotografij in časopisnih izrezkov je prikazovala začetke društva od gradnje skakalnic, preko koroških in mednarodnih uspehov, tja do olimpijske zmage v Innsbrucku. Izredno leps je bila zbirka pokalov in kolajn, ki so jih priborili odločni skakalci Kari Schnabl. Hans Wallner, Hans Millonig, Seppi Grataer in vrsta mladih skakalcev kot so: Krath, Godec, Kaiser. Wiegele, Pipp in drugi.
Prvi nacrti za ustanovitev Športnega društva v Zahomcu so se rodili ob delovni akciji, s katero so mladinci različnih držav pomagali žrtvam plazu v Heiligenblutu. Tam je pomagal tudi sedanji predsednik, dr. Janko Wiegele. Pri tem je spoznal jugo-slovanake skakalce, s katerimi je začel snovati nacrte za ustanovitev športnega društva v Zahomcu, ki je gojilo predvsem smučarske skoke. Kot prvi trener je deloval v Zahomcu Janez Saksida iz Ljubljane, več let pa je vzgajal mlade zahomske skakalce tudi Jote Zidar z Jesenic. Dolgo dobo, 20 let, pa zahomski klub tesno sodeluje s smučarskim klubom Triglav iz Kranja. V času medsebojnih prireditev izmenjujejo tekmovalce, SK Triglav pa jim omogoča treninge na kranjskih plastičnih skakalnicah. Za uspehe zahomskih skakalcev pa je nedvomno najbolj zasluzen trener Franci VViegele, ki se vedno z vso vnemo vzgaja Številni mladi rod. Vsekakor bo Športno društvo Zahomec tudi v prihodnjih letih zaradi odličnega naraščaja sooblikovalo zimsko-športno dogajanje na Koroškem in v Avstriji. Društvo skuša oživiti tudi smučarske teke, ki bodo verjetno pritegnili se več mladine tega slo-venakega kraja na Koroškem.
Slovenskemu Športnemu društvu Zahomec, ki je zaradi svojega slovenskega izvora doživelo poleg sijajnih uspehov tudi mnogo grenkih trenutkov, ob jubileju iskreno čestitamo in želimo se mnogo športnih uspehov, posebno pri vzgajanju mladine v prijateljskem duhu.
.). -Javornik
Namizni tenis
Rokomet
•J®
Na teku se dobimo
'tRAN.I -s Poalovili smo se od poletja. Treba bo pomisliti na jesensko telesno utrjevanje s kakšno premišljeno in nacrtno vadbo. Jesen je namreč čas, ko ze mislimo na zimske športe, predvsem na smučs-nje. Kdor preganja jesenski hlad samo s toplejšim oblačilom in umikom v tople prostore, se bo kaj hitro pomehkuzil. Poleti pridobljeno odpornost organizma je treba stopnjevati z delom, hitrejšo hojo in športova. Najučinkovitejša aktivnost za krepitev zdravja je gotovo preživeti vsak dan urico ali dve na svetem zraku na sprehodu, izletu, teku po gozdnih stezah, vadbi na trimski steza in podobno.
Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja v sodelovanju z odborom za rekreacijo pri zvezi telesnokulturnib organizacij občine Kranj v ta namen organizira akcijo Na teku se dobimo. Zbirna mesta za vadbo so: na Planini na jasi ob vrtnariji vsak torek ob 10.30, na Kokrici pred osnovno šolo vsak torek ob 10.10 in v Strati šču pred domom TVD Partizan vsak
Atletski tro boj
BLED - Jutri, 3. oktobra, bo na atletskem stadionu na Bledu zveza telea-nokolturnih organizacij občine Radovljica pripravila občinsko prvenstvo v atletskem troboju. Pionirji, pionirke, mladinci in mladinke ter člani in članice se bodo pomerili v skoku v višino, teku na 100 metrov in metu krogle. Tekmovanje bo tudi ekipno.
m. Kagane!
Tovarna obutve
ALPINA
Žiri
Na podlagi sklepa 8. redne seje Komisije za delovna razmerja za TOZD Obutev Gorenja vas in 15. redne seje Komisije za delovna razmerja TOZD Obutev Žiri objavlja prosta dela in naloge:
1. Sam ost oj no vzdrževanje strojev
v oddelku TOZD Obutev Gorenja vas
2. Nočni čuvaj
— TOZD Obutev Gorenja vas
3. Več nekvalificiranih delavk in delavcev
- TOZD Obutev Žiri
Kandidati za sprejem v delovno razmerje in razporeditev na objavljena dela in naloge morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
pod I.: kvalificiran mehanik,
3 leta delovnih izkušen j; pod 2.: nekvalificiran delavec,
najmanj 3 mesece delovnih izkušenj: pod 3.: končano osemletko
Pismene prijave z dokazili pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov: Alpina, Tovarna obutve, Žiri, Splošna kadrovska služba, «4226 Žiri.
Naši dobili prvi točki
KRANJ - Švedska ekipa, ki se je v četrtek zvečer v hali Gorenjskega sejma predstavila okoli 1500 ljubiteljem namiz-■■•ega teniaa, je pokazala le bledo senco igre Bi ■ "-"njih prvakov. Po eni strani to niU ni čudno, < < je prišla v Kranj z izredno mlado ekipo, najmlajši Nicolaa Persson ima komaj 15 let, torej brez najboljšega igralca Stellana Beng; <-ona. ki je, podobno kot Ulf Thorsell zaradi poškodb ostal doma. Za Švedsko so tako igrali rit Cartsson, Persson in Marie Lindblad, ekipa, ki se bo po napovedih zveznega kapetana in trenerja ter najboljšega švedskega namiznoteniške-ga igralca vseh časov Kjeila Johanssona, borila za evropski vrh šele čez dve ali tri leta.
Tudi naša reprezentanca ni naatopila v popolni postavi, saj Antun Stipančič zaradi vročine ni mogel zaigrati. Videli pa smo novega sredozemskega prvaka Dragutina Surbeka, mladega in perspektivne-
ga Zorana Kaliaiča ter Krzebet Pslstinu-ševo. Nada Cvetkovič je igro spremljala le kot gledalka.
Po pričakovanju je slavila jugoslovanska reprezetanea. in sicer s 0:1. Edini poraz je dotivela moška dvojica Surbek-Kalinič. ki se jima je poznalo, da nista vajena nastopati v paru. Nasploh Surbek ni preveč zablestel. Mladega Persson a je premagal celo šele v tretjem setu. Vzrok zs negotovo igro je bil predvsem spolzek pod, saj se je dobro videlo, kako so se igralci bali padcev.
Jugoslavija je torej dobila prvo od sedmih zmag in tudi prvi dve točki v letošnji evropski namiznoteniški super ligi. Rezultati posameznih iger: Kalinič : Persson 2:0. Surbek : Carlsson 2:0. Palatinuš : Lindblad 2:0. Kalinič-Surbek : Carisson-Persson 1:2. Pala lan aš-Surbek : Lindblad Carlsson 2:1. Kalinič : Carlsson 2:0. Sur-
bek : Persson 2:1.
H.J
petek ob 10.30. Kadar bo vreme slabo, bo vadbs v Straži sču v telovadnici Partizana in na Kokrici v oanovni šoli.
Z vaditelji teka se boste lahko posvetovali o začetni vključitvi v eno od treh skupin. Vsem udeležencem, ki so začeli vaditi po daljšem premoru, vaditelji svetujejo zdravniški pregled. Na zbirnih mestih in v Glasu pa boste zvedeli tudi za različne rekreativne prireditve. Prva bo že to nedeljo, 7. oktobra, od 8. do 12. ure na stadionu v Kranju. Na testu zdravja ali trimskem testu vzdržljivosti bo vsak udeleženec tekel 12 minut. Na podlagi dolžine pretočene razdalje bo lahko ocenil, koliko je telesno pripravljen, dobil pa bo tudi napotke za nadaljnjo vadbo. H.J.
Prvi Djuričič
DOL - TVD Partizan Dol je tudi letos, že četrtič po vrati, organiziral tekmovanje smučarjev tekačev na rolkah. Nastopilo je 00 tekmovalcev in tekmovalk iz skoraj vseh slovenskih smučarskih klubov, ki gojijo smučarske teke. Tudi to tekmovanje je sodilo v splošno slovensko akcijo NNNP in ga lahko štejemo kot pomemben prispevek k popolnemu uspehu skcije.
Na startu je bila zbrana večina reprezen-tantov, ki se, kot kaže, resno pripravljajo na novo sezono. Člani so se pomerili na 14 km dolgi progi. Zmagal je jeseniški reprezentent Tone Djuričič pred članom Olimpije Bojanom Ćvajnarjeni. Starejši mladinci so tekmovali na 10 km, zmagal pa je Dušan Djuričič. Mlajši mladinci so nastopali na 6 km. Najboljši je bil Janko Pustovrh (Olimpija). Pri mlajših in starejših mladinkah je bila udeležba bolj skromna, članic pa sploh ni bilo na startu. Najbolj množične so bile pionirske vrste.
Nogomet
Tokrat mnogo bolje
KRANJ - V prvem srečanju za liga-pokal so nogometaši pete selekcije Kranja izgubili proti Mercatorju z 0:1. Pred zelo majhnim številom gledalcev (50) pa ao Kranjčani zaigrali popolnoma drugače kot pred tedni, ko so jim izkušeni igralci Mer-catorja napolnili mrežo. Čeprav so tokrat nastopili brez standardnih, Pongraca in m ožgana, se to ni bistveno poznalo, saj so Hace, Legat, Tkalec, J ost. Robnik, Jakara. Belančič (Kužnik), Osredkar, Cotman, Križaj, Česen (Andolšek) zaigrali borbeno in na trenutke tudi kvalitetno. Domačini so sicer imeli vso tekmo terensko premoč, zadetek pa so dosegli po napaki gostujočega vratarja.
S skrajno resnim pristopom so se Kranjčani letos edini vrnili le z enim zadetkom v mreži z igrišča na Viču. Imeli so celo neksj priložnosti za boljši izid, v prvem polčasu pa so z uigrano kombinacijo pri prostem strelu prevarali Mercatorjevo obrambo, toda strel Jak are ni zadel na pravo mesto. Vsekakor pa je bilo moč opaziti, da kranjska ekipa v boju za obstanek v SNL ni v brezupnem položaju, po zadnjih dveh srečanjih bi lahko celo trdili, da se forma nekoliko dviga, pa tudi vzdušje v ekipi je dobro. Vse besede ps ne odtehtajo enega zadetka, zato počakajmo do nedelje, ko bodo skušali varovanci trenerja Kožarja v Slovenskih Konjicah izboriti točko.
Zaradi dneva slovenskega mladinskega nogometa ni bilo srečanj pri mladincih, počivali pa so tudi kadeti. Mladinci so v kombinirani postavi odigrali trening tekmo, iz Kranja pa je v reprezentanci centralne SNL — mladinci igral Eržen Sašo, predlagani pa so bili še Mrak, J. Križaj in Bradeško. Pri drugih selekcijah je Naklo premagalo Primskovo s 3:1, Kokrieu pa Savo, kar jo je utrdilo na prvem r_
USPEŠNI GOSTJE
KRANJ — V sobotnem rednem kolu občinske nogometne lige ao v članski A ligi imeli domačini slab dan. V obračunu starih ri valov z obeh bregov Save je zmagal Triglav z golom Mokiča. čeprav pa tudi obraten r«-rultat ne bi bil nezaslužen. Sava je s tem porazom zdrknila na lestvici, skok pa so naredili Primakovčani. ki so v Pod-brezjah zmagali z 1:0 in tako zabeležili dragoceno zmago. Naklo je igralo 4:4 a Trbo-jami in potrdilo dobro formo. Korotan pa je nasu! Kokrici pet golov (5:1). V B ligi je vodeči Grintavce premagal brez težav Visoko, Filmarj* in Britof so si razdelili točke (2:2), Primskovo B pa je premagalo Preddvor (2:1). Po pretekli slabi polovici jesenskega dela je že očitno, da je v A ligi najmočnejši Triglav, v B ligi pa so Grinta-vec. Filmarji in Primskovo B precej izenačeni. Toda vsakršne napovedi so nehvaležne, aaj je žoga okrogla___
m. Suh.,
Petrol de vodi
TRŽIČ — V občinski rekreacijski nogometni ligi ao odigrali tekme dragega in tretjega kola v finalni skupini. Rezultati — 2. kolo: HPT 2 : Koprive 2:1. Petrol : GG Tržič 1:1. Peko Obutev : Kino 2:0; Tiko : Peko Orodjarna 0:0; 3. kolo: GG Tržič :
BPT 2 3:4; Koprive : Petrol 1:0; Peko Orodjarna : Mappet Show 0:0 in Kino : Tiko 8:0. Na lestvici vodi še naprej Petrol s 5 točkami. J. Kikel
Košarka
Kritika tekmovalnemu sistemu
Kranj — V torek, 25. septembra, so se na pobudo košarkarske zveze Slovenije in medobčinske košarkarske zveze Gorenjske zbrali predstavniki koSarkarskih centrov iz Tržiča, Škofje Loke, Kranja in Radovljice, da bi ugotovili, kako dela* medobčinska košarkarska zveza.
Delegati so se najprej ustavili pri vprašanju organiziranosti in strokovnosti dela na Gorenjskem. Ugotovili so, da so komisije za košarko dobro zaživele takoj po ustanovitvi medobčinske zveze 1976. leta, žal pa so lani malo zaspale in že se je pokazalo pomanjkanje strokovnih trenerjev. Najbolj očitno je to na področju dela z najmlajšimi v Šolskih športnih druStvih. Ta so sicer uspešna v vseh občinah, tudi povezava med njimi in klubi je dobra. Nekaj težav čutijo le v Kranju, kjer pride pri prehodu iz Šolskih v klubske ekipe do izredno velikega osipa mladih igralcev.
Svoje poročilo je podala tudi sodniška organizacija. Iz njega smo razbrali, da je sodnikov dovolj, da pa niso zadovoljni s stimulacijo. Ne gre za denar, ampak za možnosti napredovanj. Sedanji tekmovalni sistem namreč ne dopušča mladim sodnikom, da bi se pred vstopom na listo republiških sodnikov prekalili na težjih članskih tekmah. Posledica je, da če že pridejo na listo, z nje izpadejo in ponavadi zaradi neuspeha tudi prenehajo s sojenjem.
Kritična razprava o težavah v posameznih koSarkarskih centrih na
Danes poka] tekma
SKOFJA LOKA -  Danes ob bo   na   športnem igrišču pokalna rokometna tekma medi Jelovico, ki tekmuje v II. zveni i metni ligi — sever in KoHnsko nom.
Gorenjskem pa je pokazala, da se vse ugotovitve križajo v eni točki: v kritiki sedanjega tekmovalnega sistema. Ta dopušča manjSim košarkarskim centrom kot so Tržič, Gorenja vas ali Žiri le sodelovanje v tekmovanjih do mladinske skupine. Zaradi premajhne motivacije za delo so zato mnogi amaterski delavci zapustili koSarko, zdaj pa prihaja do osipa tudi v vrstah igralcev. Ti se raje preskušajo v drugih Športih, v katerih jim razne starostne omejitve ne onemogočajo udejstvovanja po dopolnjenem 18. letu.
Na koncu so udeleženci spregovorili Se nekaj besed o ženski košarki na Gorenjskem. Ugotovili so, da se tudi z dekleti kar dobro dela. Največji korak v razvoju ženske košarke so naredili v Kranju. Mlade igralke K K Sava pod vodstvom trenerja Urlepa po dveh letih že dosegajo vidne uspehe v slovenskem merilu. Tu velja pohvaliti tudi delo koSarkarskih delavcev v Žireh, na Jesenicah in v Škof ji Loki.
S sklepom, da je treba poprijeti tudi na področjih, na katerih do sedaj niso ravno blesteli, se je razprava končala. Podatke, ki jih je, podobno kot na Gorenjskem, košarkarska zveza Slovenije zbrala po vsej republiki, bo uporabila pri izdelavi novega enotnega sistema organiziranosti slovenske košarke, v katerem naj bi bolj upoštevali predloge posameznih medobčinskih koSarkarskih zvez.
D. Ambrožič
BLED - Odbojkarji Bleda in odboj k ari ce Branika so zmagovalci Irtnšnjrga tekmovanja za jugoslovanski pokal mm območju Slovenije. Blejci so v finnlnem obračunu odpravili Fužinarja s 3:2, z enakim rezultatom pa so Mariborčanke odpravile Koprčanke.
Boj moških dragoligašev je bil izredno zanimiv in napet. Ze v prvem niza so oboji pokazali izjemno borbenost. Blejci so imeli nekoliko manj športne sreče in izgubili z 14:10. V dragem nizu so Ravenčani začeli odlično. Skoraj brez napak so igral: v polju in ob mreži in nasprotnikom pustili le eno točko. Po vodstvu 2:0 v nizih je bilo pričakovati hitro in znesljivo zmago Fužinarja. Toda igralci Bleda Veskovič. Udrih, brata Torkarja, Močnik in Fabjan se niso predali. Zlahka so dobili tretji niz, v četrtem pa se je vnel ogorčen boj. Fužinar je povede!, a Blejci so hitro izenačili. Potem sta ae moštvi menjavali v vodstvu. Koje že kazalo, da bodo Ravenčani zmagali, pa ao imeli
goetnjaki odbojkarji več živcev in dobili a 17:15. Tudi zadnji, odločila! niz. ao bili boljši, preračualjivejši in borbenejši v sklepnem deta in so zasluzeno osvojili pokal.
Streljanje
Kamničani sedmi
SARAJEVO - Na finalnem pokalnem tekmovanju v streljanju a standardno MK puško 40 strelov leže so imeli največ uspeha domači strelci, člani SD Mile Vujovič-Učo, ki ao zmagali a 1433 krogi pred SD Bačko Subotieo 1432 in SD Žejni I Ajdani (Priština) 1410. Kamniški strelci pa so bili sednzi s 1382 krogi.
Prva zmaga Jelovice
V četrtem kolu II. zvezne rokonetst — sever za moške ata bila na laonšj dva slovenska derbija. Najzsninm* bilo v Kozdni. kjer ao gostovali CeljuJ ogorčenem boju so nepričakovuo, W ^ zasluženo slavili domačini, ki se t&t T* dokaj slabem startu osvojili prvi ^ *?' Podoben »podvig« je uspel todiSkgrjts* S> nom. ki do srečanja a splitsko Uiia»* *, maci jo še niso okusili slasti zmag«. f
Rezultati: Jadran Timav : Aen C*j! J* 25:24, Jelovica : Uniondslm««i,t J4f * k (14:11), Borne : Minerva 27:1». Inln ?f Mu. Uzan TUS 25:25, Zagreb : Z »met }1 ■■ L „ Kvarner: Slavonija DI 25:20. k P
Na lestvici vodi Borac s 5 točkun,/ vica pa je z dvema deveta. V prihoof* Sli kolu se bo škofjeloško moštvo poatr*1 tkjL A ero m v Celju.
Zaradi akcije Nič nas ne sme pnsjs^ * je bilo peto kolo II. zvezne rokoatta«*4 j za ženske precej okrnjeno, saj m <ž# | Olimpije in Drave PP tekmi prelom,* lenje in Alples pa sta igrala že moj1 Igralke iz Železnikov so z zmago ■Jele na lestvici vodilni ekipi.
Rezultati: Velenje : Alples 13:101 Rudar : Trokut DI 20:13. Koks : 15:12, Djakovo: Ina 15:13.
Igralke Al plesa so z 8 točkami. 1 ima tudi vodeča Podravka, druge, I lestvici pa je Olimpija. V prihodi bodo naše igralke doma gostil« j v on i je I>1.
Leta ne poznaj meja
POSTOJNA - Leta ae pozami, pod vtisom teh besed je izzvenel« i srečanje upokojencev v Postojni, I se je v balinanju in reševanj« ■ udeležilo okoli 120 tekmovalcev in slovenskih občin, tudi z Jesenic.
Rezultati    —    balinanje:   1. Lji Šiška, 2. Jesenice, 3. Maribor-
Osnovna sola SIMON JENKO Kranj
Kadrovska komisiji razpisuje dela in nalop-
KNJIGOVODJE -ADMINISTRATORJA
Pogoj: srednja ali dvokmi šola ustrezne smeri.
KUHINJSKO POMOČNICO — za določen čas
(nadomeščanje delavke md\ porodniškim dopustom)
Prijave oddajte takoj, pis velja do zasedbe Poskusna doba je 2
Odbojka
V finalu zmagali Blejci
Krvavec — Upravljala iičnki rajo biti pripravljeni tudi na tw v'. goče okvare žičnic. Kolektiv Sf-Krvavec je v soboto odigral (ob* I nesrečo, ko je bilo treba u ktOrl spraviti na varno ujete potnikt W to se jim je v celoti potrtimi Foto: F. Perdan
11 .STRAN G LAS
V akciji Nič nas ne sme presenetiti so sodelovale tudi delov-+mnumje. V kemični čistilnici in pralnici Bistra so v soboto izvedli Itnukužitve, pranja in čiščenja obleke na klasičen način, ^mnut pred deveto je odbor za. ljudsko obrambo in družbeno samoza-
• c delovni organizaciji izdal odlok, naj se čiščenje in pranje takoj pre-
* u prostorov na teren. Med delavkami je završalo. Kje je voziček, kje ^ kotel, kje so pralna sredstva, zaščitne obleke za delavce, perilniki, kje W posode... Po zavarovanju objekta so vse potrebno za pranje »na •» prepeljali na skrivno mesto ob reki Sori za klavnico. Tokrat ni šlo \ a delavke so dokazale, da bi tudi v primerih izrednega stanja ravnale Sjw in disciplinirano. Pogoj za to pa je usposabljanje v miru, izdelan šbni načrt ter zavest posameznika, ki ve, kje mu je v takih slučajih me-**o:C.Z.
Okrog dvajset gobarjev kranjske gobarske družine je v nedeljo iz gozdov okrog Bitenj prineslo kar sedemdeset vrst gob. Pri Rdečem mlinu so potem pripravili razstavo gob, za vse udeležence in tiste, ki so si prišli razstavo ogledat, pa skuhali cel kotel okusne gobove juhe . .. Ne samo za akcijo NNNP, tudi drugače bi morali pripravljati podobne gobarske dneve, so menili zadovoljni obiskovalci. Foto: D. Dolenc
Tržič - V Bombažni predilnici in tkalnici so v soboto dopoldne imeli atomski vojni napad: delavci so se pred radioaktivnimi padavinami zaščititi " na poti v prostore, kjer so se »dekontaminirah.« -
s plastičnimi pokrivali Foto: F. Perdan
Gorel kozolec
Rateče — V soboto, 29. septembra, nekaj po 13. uri je zagorel kozolec Helene Rogar iz Rateč. Pogorel je del kozolca in 3 tone otave. Z gorečega kozolca se je ogenj razširil na bližnjo drvarnico Jožeta Osvalda, kjer je pogorel del ostrešja. Škode je za okoli 22.000 din. Ogenj so menda zanetili otroci, ki so se v bližini igrali z vžigalicami.
NNNP v Gradbincu
VOZD SGP Gradbinec Kranj je vaja obsegala namišljen zračni napad na strojno kovinske obrate, lesne in betonsko-železokrivske obrate na Kokrici ter zračni napad na kolono gradbene operative z mehanizacijo, ki se je vračala s sanacije poškodvane vzletne steze na Brniku. Enote civilne za-itite so nudile prvo pomoč ranjencem in saniranju poškodovanih objektov...
V akciji je sodelovala tudi ženska enota civilne zaščite KS Kokrica pri nuđenju prve pomoči, in gasilska enota Kokrica pri gašenju požara po bombnem napadu na poškodovanem vozilu.
V akciji je bil udeležen praktično celoten kolektiv Gradbinca, ki šteje 18.50 delavcev. Dogovorjeno je odo, da sodelujejo vsi in da ne sme biti le opazovalca. Prav zato je akcija odlično uspela. Manjše napake pa bodo šola za v bodoče .. . Tekst: Rafko Cirič — Fotografije: Tone Marčan
Našli mrtvega
Skofja Loka - V petek, 28. septembra, so našli ob vznožju hriba Reber pri Krnici Janeza Rejca (roj. 1939) iz Krnice št. 3. Rejca so pogrešali od srede, 26. septembra, zvečer, ko bi se moral vrniti z dela v Ter-miki. Rejc se je res pripeljal z avtobusom nekaj po 22. uri do Kopačni-ce, nato pa se je peš skupaj z dvema domačinoma napotil proti Krnici. Med potjo pa je začel močno zaostajati in je rekel domačinoma, da bo že sam prišel počasi za njima. V noči pa je Rejcu s poti spodrsnilo v graben, kjer se je udaril na kamenju in obležal. Zdravnik je ugotovil, da je smrt nastopila zaradi podhladitve.
AVTO MOTO
DRUŠTVO
Bled
Grajska 24
razpisuje
javno licitacijo za prodajo osnovnih sredstev in sicer:
1 Osebni avtomobil znamke ZASTAVA 750 LETNIK 1976,
reg. št. Kr 519-45. Vozilo je registrirano do 9.2. 1979, vendar je lažje poškodovano in je v voznem stanju. Sklicna cena 8.000 din.
Licitacija bo dne 2. 10. 1979 ob 17. uri pred domom AMD, Bled, Grajska 24. Ogled vozila eno uro pred licitacijo. Kavcija se vplača pred licitacijo in sicer 10% od sklicane cene.
NESREČE
OTROK STEKEL NA CESTO Radovljica - V četrtek, 27. septembra, ob 15.20 se je na magistralni cesti pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Stane Pogačar (roj. 1927) s Podstraže je peljal od Podvina proti Radovljci; na ravnem delu ceste je na levi in na desni strani zagledal otroke, vendar voznik ni zaradi tega bistveno zmanjšal hitrosti. Nenadoma mu je stekta čez cesto 6-letna Simona Vogelnik, ki je poprej na travniku pobirala letake. Voznik je močno zaviral, vendar pa nesreče ni mogel preprečiti in je deklico zadel. Na sreče Je bila Simona v nesreči le lažje ranjena in so jo prepeljali v jeseniško bolnišnico.
SMRT OTROKA Kranj - V petek, 28. septembra, ob 14.50 se je na regionalni cesti med Kranjem in Škofjo Loko v Zahnici pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila 'Drago Gašperin (roj. 1957) iz Šenčurja je peljal proti Skofji Loki; čeprav je pred Zabnico omejitev na 40 km na uro je vozil hitreje. V desnem nepreglednem ovinku je kakih 30 metrov pred seboj zagledal na pkič-niku dve deklici, ki sta prišli iz trgovine in ae po treh stopnicah povzpeli na pločnik. Ko je bil voznik le še nekaj metrov oddaljen od prehoda za pešce, je na prehod stopila Nežku Šifrer, stara 4 leta, iz Žabnice. Voznik je zaviral in skušal deklico obvozi ti, vendar pa jo je avtomobil kljub temu zadel. Trčenje je bilo tako hudo, da je otrok na kraju nesreče umrl.
ZAPELJAL S CESTE
Radovljica — V soboto, 29. septembra, ob 20. uri se je na regionalni cesti med Kamno gorico in Lipnioo pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa z motorjem Franc Smrekar (roj. 1926) iz Kamne gorice je peljal proti Lipnici. Na ravnem delu ceste je zapeljal v levo in trčil v kup zložene hlodovine. Huje ranjenega «*> prepeljali v jeseniško bolnišnico.
AVTO V PESAKINJO Skofja Loka  -  Na regionalna
cesti Skofja Loka-Železniki na Bukovici se je v nedeljo, 30. septembra, ob 9.20 pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Nevenka Potočnik, stara 12 let, * Bukovice je hodila po levi strani ceste. V desnem ovinku jo je dcfhi-tela voznica osebnega avtomobila Andreja Debelak (roj. 1959) iz fikof-je Loke. Voznica je v ovinek pripeljala prehitro, tako da je avtomobil zaneslo na levo stran vozišča, kjer je trčil v Potočnikovo; ta si je pri tem zlomila nogo in dobila še druge poškodbe. Prepeljali so jo v Klinični center.
VOZNIK POBEGNIL
Bled — Na Cesti svobode se je w nedeljo 30. septembra, ob pol eni zjutraj ponoči pripetila prometna nezgoda s pobegom. Neznani voznik osebnega avtomobila je pripeljal od hotela Park proti hotelu Jelovica, zavozil s ceste in na parkirnem prostoru trčil v tri osebne avtomobile, nato pa odpeljal neznano kam. P*> vsej verjetnosti je avtomohil poškodovan po prednji desni strani. Škode na treh parkiranih avtomdbi lih je za 30.000 din. Uprava javne varnosti Kranj naproša vse, ki ari karkoli vedeli o pobeglem vozniku, da to sporoče postaji milice Radovljica ali najbližji postaji milice.
L.M
* ^ * -. i X
kemikalije — Poklicna gasilska enota tovarne Sava je v nočni vaji hala SVOJO ekipo na Hobtttnn preizkušnjo, ko so »diverzanti« zažgali h kemikalij pred tovarni* Telekomunikacij na Labttrah. - Foto A
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša skrbna žena, mama, stara mama in sestra
FRANČIŠKA POKORN
Raholova mama iz Žabnice 16
Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 3. oktobra 1979, ob 15.30 izpred hiše žalosti na
pokopališče v Zabnici
Žalujoči vsi njeni!
Zabnica, 1. oktobra 1979
O L, A S12.STRAN
TOBiK. 2. POTOŽI
Minilo je dobre tri četrt leta. odkar )e Iskrina industrija za telekomunikacije, elektroniko m elektromehanike) odprla v Kranju novo tovarno računalnikov V tem kratkem času je oskrbela kar triintrideset industrijskih in drugih delovnih organizacij, univerz, znanstvenih inštitutov, bank ter drugih ustanov s petdesetimi računalniki in računalniškimi sistemi Iskradata 1680 in C 18, skupaj s prenosom računalniškega znanja, v vrednosti 250 milijonov dinarjev. 2e v prvi polovici leta je za 30 odstotkov presegla načrt proizvodnje in prodaje
Kot sopodpisnica družbenega dogovora o srednjeročnem načrtu razvoja SR Slovenije je Iskra namreč poleg drugih prevzela tudi obveznost, da bo organizirala proizvodnjo poslovnih računalniških sistemov Iz gornjih podatkov se vidi, da ni le uresničila svoje napovedi, temveč jo že presegla, saj njena dejavnost ni omejena le na proizvodnjo računalnikov in izdelavo aplikacijskih programov, temveč nudi vse širšemu krogu svojih odjemalcev veliko več — računalniške sisteme »na ključ«
Ijivosti, strokovnjakov in akumuliranega znanja Da so Iskrini strokovnjaki v računalniškem znanju »doma«, govori tudi dejstvo, da že šest let proizvajajo v tovarni telekomunikacij procesne računalnike visokih zmogljivosti za vodenje elektronskih telefonskih central Proizvodna tehnologija za te računalnike je povsem enaka tehnologiji za proizvodnjo poslovnih računalnikov Znanje in bogate izkušnje iz proizvodnje procesnih računalnikov so bile tako neposredno prenesene v proizvodnjo poslovnih računalnikov
Razvejano sodelovanje
Iskrin razvojno-raziskovalni, proizvodni in tržni potencial, ki združuje v trinajstih delovnih organizacijah 75 temeljnih organizacij združenega dela s skupno 28.500 delavci in strokovnjaki, pomeni veliko koncentracijo znanja in denarja,
ska garnitura z ETG centralo in tremi telefonskim telefonski aparati ETA 40 EODI 04 s tastaturo aparat nove konstrukcije ETA 80 in garnitura ISICO**
Telekomunikacije
Za to panogo je posebej značilna družina iz nov«; cije elektronskih telefonskih central v popolni elekr vedbi   Vse centrale vrhunske kakovosti izdeluje lastni zasnovi in pomenijo najnovejši dosežek v tei pi
Razstavljene so: elektronska telefonska centrali! v pogonu Na centralo je priključena poštna linija m t fonskih aparatov; elektronska telefonska centrala EP* montirana na steno; elektronska telefonska central' SI 2000 z osnovnim stojalom za 100 priključkov centrala deluje Nanjo je priključena poštna linijami
li
Iskra
mednarodi Sodob
Gre za to. da se Iskra nenehno usposablja za izboljševanje sedanjih in za razvoj novih tipov računalnikov in izdelavo kompletne sistemske programske opreme, v sodelovanju z uporabniki in znanstvenimi ustanovami pa razvija aplikacijske programe. Strojno in programsko opremo izdeluje po naročilu in jo pri uporabniku instalira, nudi pomoč pri zagonu računalniških sistemov in uvaja v delo prej šolane računalniške strokovnjake. Izdeluje in uvaja računalniške programske pakete, prilagojene specifičnim potrebam posameznih panog, skrbi za tehnično vzdrževanje računalnikov in opreme, na tečajih in seminarjih pa usposablja nove računalniške kadre. V kratkem bo začela izdajati bilten, ki bo sproti seznanjal uporabnike z novostmi, organizirala pa bo tudi redne sestanke in pogovore z uporabniki.
Prek svojih specializiranih področnih enot v Beogradu, Skopju, Zagrebu in Ljubljani, Iskra že skrbi za stalne stike z uporabniki, razširjeno pa ima tudi servisno mrežo. Redno oskrbovanje z dodatno računalniško opremo in literaturo pa je postalo že stalno opravilo
Tako organizirana in široko zasnovana dejavnost, osredotočena k cilju — vsestranski in stalni skrbi za potrebe uporabnikov računalniških sistemov, je seveda mnogo več kot samo montaža računalnikov in aplikacijskih programov.
Računalništvo in sistemi — to je naloga, s katero se v razvoju in proizvodnji vsakodnevno ukvarjajo v Iskri Zaupanje, s katerim so številni odjemalci sprejeli domače računalniške sisteme kaže, da je domači trg vse bolj odprt tudi za znanje iz domačih logov, brez katerega si prodora računalništva ni mogoče zamisliti
Veliko v razvoj tehnologije
Na področju strojne računalniške opreme, imenovane »hardvvare«, uvaja Iskra proizvodnjo tistih delov, ki so gospodarsko upravičeni in smiselni To je v prvi vrsti centralna procesna enota, ki je skupaj s sistemsko programsko opremo srce računalnika. Ko govorimo o vpeljavi računalniške proizvodnje, velja omeniti med drugim tudi to, da vlaga Iskra ogromno znanja in denarja v izgradnjo osnovnih tehnologij, ki so pomembna tehnološka osnova sedanjim, zlasti pa bodočim elektronskim napravam Med te osnovne tehnologije sodijo nova tovarna mikroelektronike, ki jo je Iskra odprla lani, elektrooptika, proizvodnja visoko zahtevnih večslojnih tiskanih vezij itd
Vsa ta tehnologija je izredno pomembna za samostojni lastni razvoj računalništva in se z njo močno zmanjšuje odvisnost domače računalniške proizvodnje od uvoza
Razumljivo je, da vseh teh nalog ne more obvladati ena sama tovarna, zato pri uresničevanju tega zahtevnega programa sodelujejo tudi druge Iskrine tovarne. Tako dogovorjena delitev dela znotraj Iskre omogoča najbolj gospodarsko uresničitev programa, obenem pa omogoča tudi največji možni izkoristek proizvodno-tehničnih zmog-
ki pa ni vase zaprt sistem. Nasprotno, Iskra je bila med prvimi pobudniki sodelovanja z vsemi, ki so pripravljeni in usposobljeni za sodelovanje.
Tako je Iskra skupaj z Inštitutom Jožef Štefan in obema slovenskima univerzama razvila prvi mikroračunalnik v Jugoslaviji, ki je uporaben za poslovne, procesne, laboratorijske in celo znanstvene namene. Po podatkih angleške strokovne revije Computer Science je to edini mikroračunalnik, ki je bil doslej razvit v socialističnih državah. To je računalnik Iskradata 1680, ki ga je Iskra začela izdelovati v drugi polovici preteklega leta.
V okviru dolgoročnega poslovno-tehničnega sodelovanja z ameriško firmo Control Data Corporation pa proizvaja Iskra računalnik Iskradata C 18, ki je prilagojen za poslovno uporabo in vodenje proizvodnih procesov v industriji in labo-raboritorijih. Po licenčni pogodbi s firmo CDC lahko Iskra proizvaja katerikoli del tega računalnika. Oba partnerja sta zavezana, da vlagata svoje znanje v skupno tehnološko banko, iz katere imata tudi pravico črpati znanje, čeprav je stekla proizvodnja računalnikov šele konec lanskega leta, jih je 34 že instaliranih pri uporabnikih po vsej državi. To vrsto računalniškega sistema pa Iskra lahko tudi izvaža v socialistične države.
Iskrina odprtost in pripravljenost za sodelovanje pa se kaže tudi skozi dogovor o skupnem proizvodnem programu računalniških sistemov v obliki delitve dela in specializacije med predstavniki jugoslovanske elektronske industrije. Cilj teh dogovarjanj je postopno uresničenje enotnega domačega računalniškega sistema, kar bo omogočilo visoko raven jugoslovanske proizvodnje računalnikov.
Elektronsko računalništvo
Računalništvo je prioritetna panoga v srednjeročnem planu Iskre. Zato je tej panogi tudi na razstavnem prostoru Iskre dodeljen največji prostor. Razstavljajo nove zaslone s tastaturo (terminali), ki so plod domačega razvoja in izdelave; dva elektronska računalnika Iskradata C 18 — 20 v pogonu. Med seboj sta povezana in prikazujeta medsebojno komunikacijo. V enega bodo Iskrini strokovnjaki vstavljali podatke, na drugem pa bodo že vidni rezultati obdelave; mikroračunalnik Iskradata 1680, popolnoma razvit in izdelan v Iskri, ki je na razstavnem prostoru povezan z računalnikom Iskradata C 18—20; mikroračunalnik Iskradata 1680|ki zajema podatke prek štirih zaslonov; povsem novo izvedbo mikroračunalnika Iskradata 1680 laboratorijske vrste; nov dizajn centralne procesne enote, delovnega mesta za zajemanje podatkov, mikroračunalnika 1680 in terminalov; razen tega so prikazani aplikativni programi za poslovno uporabo in sicer za finančno knjigovodstvo, fakturiranje, za prikaz zalog, naročil, kupcev, dobaviteljev itd.
V sklopu elektronskega računalništva je razstavljena tudi telekomunikacijska oprema in sicer: elektronska telefon-
fonskih aparatov. Iskra jo na sejmu prvič prikazuk d fonska centrala INCOM z interfonskimi aparati M izvedba; elektronska telefonska garnitura ETG, centrala in šest aparatov, razmeščenih po prostoru. Nanjo je priključena poštna linija in Ki Gospodarskega razstavišča. Izvedba na razstavnem I ima še kasetofon in zvočnik. Vsi telefonski opremljeni s tastaturami.
Družino telefonskih aparatov začenja vrsta ETA* 04 s pomnilnikom, ki ponavlja samo zadnjo klicno! potem so razstavljeni še telefonski aparat ETA 04/10 s pomnilnikom za deset številk, telefon*' ETA EODI 04/20 s pomnilnikom za 20 telefonski"' telefonski aparati ETA 40 D, ETA 60, ETA 80, v i vedbi pa ETA 60; nova je izvedba novčičnega a pri staturo in displejem. Aparat je priključen na poštno* lefonska garnitura ISICOM s tastaturo in MF 32-številčni, v novi izvedbi.
Električni merilni instrumenti
Med razstavljenimi instrumenti je predvsem' niti univerzalne instrumente družine Unimer M« Unimer 31, Unimer 33 in Unimer 35 Posamw> menti se razlikujejo po merilnih območjih, notranji ^ in seveda po namenu uporabe. Prikazani so digitalni inštrument, digitalni merilnik ohmske upornosti a>* merilnik temperature in ozkoprofilni instrument za i
Elektronski merilni instrumenti
To panogo sestavlja vrsta elektronskih mstrund elektronska oprema za raziskovalne laboratorije M kompleta so zlasti pomembni: osciloskopi MA 40*"' 4046 in MA 4047; za merjenje pH vrednosti membna pH meter MA 5721 in MA 5705. Prik«* regulacijski transformatorji v dveh izvedbah, staNk mernika, elektronski števec in kondenzatorska ter i dekada
Optični izdelk
Iz svojega obširnega proizvodnega programa * s optičnih izdelkov izbrala najnovejši dosežek in sicer«
vrste PRIMAR, prikladen za računalniški format Mi-ilnik je pnrejen za COM-sistem, ki ima izhod iz računal-}na mikrofilmu. Izdelek je povsem nova izvedba
ktnčni števci in stikalne ure
[Zaradi boljše preglednosti so izdelki te panoge pritrjeni te plošče. To so povsem novi merilniki, razviti in v kranjski Iskri. Gre za enofazni dvotarifni števec v ohišju razreda točnosti 2 z obremenitvami 10 amperov, primeren za merjenje električne energije v iuobremenitev od 10 vatov do 13,2 kilovata; trifazni v izolacijskem ohišju razreda točnosti 2,3 • 220-380 ,10-60 amperov, za merjenje električne energije v
Telefonski in telegrafski sistem
Iz te družine so razstavljene tri vrste pomembnih aparatur, namenjenih predvsem za posredovanje med terminali in elektronskim računalnikom To so: GH 1161, GH 2052 in G H 2054 Panoga zajema tudi preklopno merno opremo Dvnatech. Vsi modeli in preklopno merna oprema so montirani v stojalu; razstavljena je telefonska naprava vrste VTG — S, VF telegrafska naprava vrste VTG s podstojalom, ki je opremljeno s 6 telegrafskimi kanali, osnovna grupa VF multipleks VSEP, PCM multipleks MD 13 z enim stebrom in 32 kanali, sistem za daljinsko upravljanje TM — 15, nadalje digitalni telefon in diktafon naprava s sekretarskim kompletom.
za avtomatično tehtanje VDT 21 — D z merilno dozo in posodico za tehtanje do 10 kg  To bo demonstracija naprave Razstavljena sta tudi sistem avtomatike za asfaltne baze s komandnim pultom in omaro za logiko in sistem za neprekinjeno napajanje
S področja avtomatizacije v prometu so razstavljeni sistem Iskra DTSA — 1 — klic v sili, sistem za krmiljenje mestnega cestnega prometa in sistem za kontrolo gibanja in prisotnosti
S področja za opremljanje javnih zgradb si je moč na sejmu ogledati protipožarno zaščito, ki vsebuje demonstracijski pano s centralo, javljalniki z ogrodjem in rotacijsko lučjo. Pri tem prikazuje Iskra novo konstrukcijo centrale ESP — 100 z javljalniki vrste F 712 in drugimi javljalniki različnih vrst. Razstavljena je tudi protivlomna zaščita, ki vsebuje v celoti 21 eksponatov, med njimi enoto za krmiljenje, ultrazvočni sprejemnik, tablo za signalizacijo, varnostno stikalo, nožno tračnico, oddajnik ISS, sprejemnik ISE, dva oddajna kanala, javljalnika šuma, vibracijski javljalnik itd.
a z s ta vi lek tronika
obremenitev od 30 vatov do 39,6 kilovata in dvotarifni števec  delovne energije z dajalnikom Hzov v razredu točnosti 1
'zdruge grupe so prikazani: trifazni dvotarifni števec de
tanergije s kazalnikom maksimuma, v razredu točnosti m dvotarifni števec jalove energije umerjen za razred i 2 in časovni krmilni mehanizem s kremenčevim Morjem hoda, za preklop tarife in krmiljenje 1 5-minut-Wfekazalnika maksimuma.
Hadal|e je prikaz> n kumulativni elektronski kazalnik mata* za registracijo maksimuma za dve tarifi. Baktronski števci pa so zastopani s panelnim elektron-feevcem delovne in jalove energije in elektronskim za merjenje energije v dveh smereh; samostojni me-j.ttalonski merilnik pogreška za kontrolo vseh induk-I ter elektronskih števcev razreda točnosti od 0,2 do 3 fcimeren za laboratorije in terensko službo.
I
Vrno MTK sprejemnikov pa zastopata MTK sprejemnik za krmiljenje tarife in porabnikov in TS 1 za krmiljenje toigrup
ni mehanizm
iVima iz Lipice prikazuje le del svojega proizvodnega m sicer dve vrsti relejnih ur: relejno uro HA — 8 0 ... »B« in relejno uro HA — 8 0 300 BE, primerno za »varne, institute, bolnišnice itd.; or-z1 ia je hotelska lh-10 m dve vrsti kremenč«*-     ur in sicer HB — 3 MO 1-20R
„urama sta tudi A in B mehanizma vrste i te pozivno signalni stroj
/toelektrični izdelki
Vdrna v Šempetru pri Gorici ne prikazuje svojega pro-programa iz vrste avtomobilskih agregatov, ker o v elektroniko Razstavlja pa elektronske merilne in-te m naprave za servisni in laboratorijski preizkus po-izdelkov iz avtoelektrične panoge   Med njimi MA 3900 in dve stroboskopski svetilki in sicer j m MA 3902 za indikacijo vrtljajev; indikator vžiga MA 3890,   preizkuševalnik rotorjev MA preizkuševalnik stikov in izolacije MA 4610, nadalje i/tevalnik alternatorjev MA  4620 in preizkuševalnik r/jevMA4621
Usmerjene zveze
Ta panoga, ki jo zastopa temeljna organizacija istega imena v Iskri, razstavlja dve radiorelejni napravi in sicer: RRS2 — FM400 in RRS4 — FM7200
Radijske zveze
Razstava obsega del proizvodnega programa tovarne v Horjulu Razstavljeni so: sprejemno oddajna postaja RT — 10 — 12 T, ki je mobilne izvedbe, z osnovnim priborom; prenosna UKV SSB sprejemno oddajna postaja vrste RT — 1 — T 4, prenosna UKV SSB sprejemno oddajna postaja vrste RT—20 —TC 6, prenosna UKV SSB sprejemno oddajna postaja vrste RUP —20, prenosna UKV FM sprejemno oddajna postaja vrste RT 1 F 6/8 in mobilna UKV sprejemno oddajna postaja vrste TRAFFIC.
Panoga radijskih zvez je tudi v tovarni Iskra TEN v Steg-nah Tovarna razstavlja na Elektroniki naslednje sprejemno oddajne postaje: UKV FM mobilno postajo vrste UKM —8, primerno posebej za taxi službo; UKV FM mobilno postajo vrste UKM—18 in prenosno UKT FM sprejemno oddajno postajo vrste UKP 7 na 0,7 metrih valovne dolžine
Tretji del proizvodnje iz programa radijskih zvez je iz tovarne IRET v Trstu Ta je septembra razstavljala izdelke v za-hodnonemškem mestu VViesbadnu Vse razstavljene predmete je prenesla sedaj na razstavo Sodobna elektronika
Poleg standardnega programa so pomembne naslednje novitete: 4-metrska ročna sprejemno oddajna postaja vrste COMMANDO, 4-metrska mobilna sprejemno oddajna postaja TRAFFIC, polvojaška 2-metrska sprejemno oddajna postaja PRC 449, FM sprejemno oddajna postaja 439 s 400 kanali in FM sprejemno oddajna postaja za vojaško rabo 638 s 1 820 kanali
V sklopu celotnega programa so prikazani tudi novi modeli enot selektivnega poziva in identifikacije
Avtomatika
Zelo razvejana panoga avtomatizacije zajema v Iskri različna področja, s katerimi se ukvarjajo posamezni inženiringi S področja avtomatizacije v industriji je razstavljena naprava
Področje elementov za avtomatizacijo je zastopano le s pomožnimireleji in digitalnimi časovni releji, to je z digitalnim frekvenčnim relejem, regulatorjem napetCoti in zaščito voda 10 kilovoltov
Široka potrošnja
Panoga\zdelkov splošne porabe je v Iskri zelo razvejana in obsega proizvodnjo več tovarn Na mednarodni razstavi Sodobna elektronike pravzaprav ne nastopa, ker njeni izdelki ne sodijo v elektroniko, čeprav imajo vgrajeno vrsto elektronskih elementov.
Izjemoma prikazuje Iskra le najnovejši dosežek tako imenovane zabavne elektronike — radijski Hi-Fi stereofonski sprejemnik najvišjega kakovostnega razreda z odlikami, ki v marsičem presegajo svetovne norme za te vrste aparatur. Ta veja je zastopana tudi z ojačevalnimi napravami. Program obsega vrsto aparatur, ki se razlikujejo glede namena uporabe, za zunanje in notranje prostore ter različnih moči
Elektronski elementi
To so aktivni in pasivni elementi za industrijo radijskih in televizijskih sprejemnikov ter drugih akustičnih naprav, nadalje za potrebe telekomunikacijskih prenosnih sistemov in industrijske elektronike Vsi ti elementi so nanizani na panojih da so bolj pregledni Gre za potenciometre, debelo-plastna vezja, polprevodnike, keramične kondenzatorje, aluminijeve elektrolitske kondenzatorje, feritna jedra, navite komponente itd
Poleg teh elementov prikazuje tovarna še regulatorje števila vrtljajev elektromotorjev in električne vžigalnike za plinske štedilnike ter elektronske regulatorje svetlobe
Kondenzatorji
Kondenzatorji sodijo sicer v vrsto elektronskih elementov, vendar pa so v Iskri glede na proizvodnjo razvrščeni v posebno panogo Izdeluje jih Iskrina tovarna v Semiču, ki razstavlja metalizirane kondenzatorje za elektroniko in za fluorescenčne svetilke in elektromotorje in avtomat, ki je regulator jalove moči
Poleg tega je semiška tovarna pripravila akustično in vi-zuelno predstavitev metaliziranih kondenzatorjev
G L,ASU.STRAN
TOREK, 2. OKfBB
Živila
TOZD Maloprodaja Kranj
Komisija za delovna razmerja delavcev objavlji' slednja prosta dela in naloge:
1. poslovodje (3 delavce)
za prodajalne: Špecerija Jezersko, Podliub^ Voklo
P
P
Mi
tn
P
toi
GR
P l ki *
2. K V prodajalke (5 delavk)
za prodajalne: Storžič-Kokrica, Visoko, Pli^4 ^
Center, Planina I in PC Britof.
Pogoji: Pod 1.:
Pod 2.
VK trgovski poslovodja, 1 leto delovnih izku&enj. po^ delo 60 dni,
delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, razen: dajalno Voklo, kjer se sklene za določen čas - nadom?*1 delavke na porodniškem dopustu
KV prodajalec, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno del« delovno razmerje se sklene za nedoločen čas.
Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kad:." služba Veletrgovina Živila, Kranj, poslovni prostori N« dni po objavi.
Za toplo
zimo...
V Metalki v Ljubljani, Mariboru, Kamniku in Metliki, vam do 13 10. nudimo
ogrevalne naprave domačih izdelovalcev — vse na enem kraju, ^
ogrevalne naprave za plin, trda in tekoča goriva, ob različnih varčevalnih ukrepih pa vas opozarjamo na ogrevalne aparate na elektriko, na voljo so vam tudi razni dodatki, za peči ITPP pa tudi rezervni deli, strokovno vam svetujemo
blagovnico Ijubljana
Kvalitetno in široko ponudbo vam zagotavljajo: Metalka Ljubljana, Maribor, Kamnik, Metlika, Emo-Tobi Celje, Plamen — Slavonska Požega, ITPP Ribnica, Gorenje — Velenje,
Elind — Valjevo,
Ce — čačak, Magnohrom —
Kraljevo, Iskra Commerce
Ljubljana,
Rade Konča r — Zagreb, Gorica — Dugo selo, Istra meta I Portorož
Rudnik urana
Zirovski vrh
Kidričeva 66, Skofja Loka
Na podlagi sklepa komisije za oceno del in nalog z dne 26.9.1979 objavlja
nanlednja prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim (asom:
1 materialnega knjigovodje - 1 delavec
Pogoj: — ekonomska srednja šola — 2 leti delovnih izkušenj 2. vratarja - 1 delavec
Pogoj: — končana osnovna sola
& Čuvaja - i delavec
Pogoj: — končana osnovna sola
Dela pod točko 1 do 3 bodo delavci opravljali v Todražu Zaposlitev takoj.
Rok prijave 15 dni od objave oglasa.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po
Gorenjska kmetijska zadruga
Kranj Jezerska 41
Krompir za ozimnico sorte IGOR in DESIRE, polnjen v 30 kg vreče po 4,50 din za kg dobite:
v TZE Tržič - prodajalna Križe, od 7. do 13. ure ob sredah do 16. ure
v TZE Naklo — prodajalna v zadrugi, od 7. do 19. ure, ob sobotah do 12. ure TZE Sloga Kranj - Gasilska ul. 5, (Stražišče) vsak dan razen sobote od 7. do 10. ure.
Skladišče krompirja Šenčur (ob cesti proti letališču na levo) od 12. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 11. ure.
Prodajali bomo od 21. 9. do vključno 10.10. 1979.
domplan
Kranj
Odbor za medsebojna razmerja delavcev želi zaposliti delavca za opravljanje del in nalog:
inkasanta
Za uspešno opravljanje objavljenih del in nalog morajo kandidati poleg splošnih izpolnjevati se naslednje pogoje:
— da imajo poklicno dvo- do tri-letno Solo
— H mesecev delovnih izkušenj in dopolnilno znanje ravnanja z denarjem in čeki.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim oziroma krajšim delovnim časom. Za delo je določena poskusna doba 3 mesece.
Pismene prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v roku 15 dni po objavi na gornji naslov. Podatke o delu in delovnih pogojih dobijo kandidati v splošnem oddelku DO Domplan.
Z
P
m
t
Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja
Skupščine občine Jesenice
razpisuje naslednja prosta dela in naloge:
1. ravnatelja
TOZD osnovne šole Polde Stražišar Je^f
2. ravnatelja
TOZD osnovne šole JeseniSko-bohinjsk^ odreda Kranjska gora
Poleg splošnih pogojev za sprejem na dela in naloge kandidati izpolnjevati še naslednje:
pod I« da izpolnjujejo pogoje strokovnega delavca organu*: usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duSevr voju, imeti mora predpisano strokovno izobrazbo mn pet let izkušenj pri delu z otroki in opravljen strokov*!
Pod 2.: da izpolnjuje pogoje učitelja osnovne Sole, imeti motaf višjo ali visoko izobrazbo, vsaj 5 let vzgojnoizobm* prakse in opravljen strokovni izpit.
Kandidati na razpisana dela in naloge morajo poleg splošnih m< nih pogojev imeti tudi ustrezne moralnopolitične kvalitete.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih «, opisom dosedanjih zaposlitev naj kandidati pošljejo po objavi: Skupščini občine Jesenice, Komisiji za volitve novanja ter kadrovska vprašanja, Jesenice, C. m. TiuM
metalk
3Qiet
LASTNIKOM
STANOVANJSKIH
HIŠ!
Turistično društvo Kranj rabi večje število opremljenih sob v Kranju in njegovi neposredni bližini.
Prosimo lastnike hiš, ki so pripravljeni odstopiti eno ali več sob za sprejemanje gostov, naj se zglase osebno v Turističnem društvu Kranj, Koroška 19, '.jer bodo dobili vse podrobne informacije o nadaljnem sodelovanju.
Turistično društvo Kranj
METALKA Ljubljana
TOZD Triglav Tržič
V delovno razmerje za nedoločen čas želimo »pre^c NK delavcev v proizvodnji montažnih elementov i« i za opravljanje del in nalog:
- DELO PRI STRUŽNIH AVTOMATIH,
- REZKANJE JEKLENIH SIDER,
- PAKIRANJE JEKLENIH SIDER
Pogoji za zasedbo del in nalog:
— nepopolna osemletka,
— poskusno delo en mesec
Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh od objave na m/ Metalka Ljubljana TOZD Triglav. Tržič. Bistnca 1$ V kadrovski oddelek.
o izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku roV sprejemanje prijav.
MALI	telefon
OGLASI	23-341
sppnnAM--=	
Prodam novo ELEKTRIČNO OMARICO (za v hifto). Brezovar Jmez. Kidričeva  25,  Skofja Loka
Po ugodni ceni prodam SPALNICO in DNEVNO  SOBO. Orehek lltnja, Snediceva  12, Kokrica pri Kranju 7816 I Prodam 7 tednov staro TELlOKO ■ •jnenttlko  za   pleme   in ozimno IGRALCU. Zalog 41, Cerklje 7900 Prodam 270kg težkega BIKCA in Hlaftri SMREKOVIH DRV. Jago te.Senturftka gora 21, Cerklje 7901 Prodam tri ženske ZIMSKE PLA ACE. velikost 44, cena za enega je 1750 din  Zglasite  se   po telefonu 57-030 - vsak dan dopoldan 7902 Prodam TERMOAKUMULACIJ-SKO PEC, 5kW.   Uftlakar Jože, Visoko 21, Šenčur 7903 Zelo poceni prodam mlade KUŽ-Kl Vehovec Roman, Voklo 65, Šen-
7904
Zaradi selitve prodam 380-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH. %*i 22, Železniki 7905 Po ugodni ceni prodam dva KAV ICa, dva FOTELJA   in OMARO
L
NOVA OPTIKA
NEVENKA KOTNIK
Tavčarjeva I (nasproti Delikatesi)
vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal.
Se priporočamo za obisk.
j
iaUja ČP Glaa, Kranj, Ulic« Mofte Pijadej« 1. 8 U vek: TK Gorenjski mk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljadika pravic«, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in «prava liata: Kranj, M ose Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK v Kra-i,d »tevilka 51500-603-31*9» — Telefonu glavni urednik, odgovorni utdnik in uprava 23-341, uredni-Kvo 21-835, novinarji 21-8SO, malo-'iflilni in naročniški oddelek UUl - Naročnina: letna 32S din, kletna 175 din, cena za 1 številko »kolportati 5 dinarjev. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
(vitrino). Ogled popoldan. Lenič Ivo. Valjavčeva 11, Kranj 7906
Prodam zelo dobro ohranjeno DNEVNO SOBO Sandra, za 1SM. Podljubelj 54, Tržič 7907
Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Podhom 20, Zg. Gorje 7908
Prodam večjo količino GAJBIC za jabolka. Posavec 19, Podnart 7909
Prodam krmilno PESO. Strahinj 82, Naklo 7910
Prodam 400-litrsko KAD za namakanje sadja. P red osi je 55       7911
Prodam dobrega KONJA primernega za vsa kmečka dela. Miklavčič Janez, Strmkra 7, Selca nad Skofjo Loko 7912
Prodam dobro ohranjeno kombinirano OMARO za dnevno sobo Triglav, temne barve in rjavo črta 'sto SEDEŽNO GARNITURO. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Prefleren,   Finžgarjeva  3, Jesenice
7946
Prodam 2000 kosov rabljene STRESNE OPEKE kikinda. Cof Janez, Forme 7, Zabnica 7914
Poceni prodam 6kW TERMO-AKUMULACIJSKO PEC. Vajdič. Podlubnik 2. Skofja Loka, tel.: 61/088 7915
Prodam Štiri tone CEMENTA v Skofji Loki. Telefon 62-604 7916
Zelo poceni prodam čistokrvne NEMŠKE VOLCJAKE, samce, stare 9 tednov, oče rodovnik. Prodam PSICO, staro 18 mesecev, čistokrvno, brez rodovnika. Novak Jože, Podreča6, Kranj 7917
Prodam lOkv. m SIPOREKS ZIDAKOV, debelina K)cm. Mrak. Zg. Bitnje 106, Zabnica 7918
Prodam KRAVO po izbiri. Za breznica 40, Žirovnica 7919
Po ugodni ceni prodam tri leta starega PSA čuvaja. Peternelj, Ko-privnik 2, Sovodenj 7920
Prodam ŽAGO venecijanko, za razrez hlodovine. Naslov v oglasnem oddelku. 7921
Ueodno oroHam (J^™ jdirSaSifisa
PEC na olje. Lončar Janko, C. na Klane 34, Kranj, tel.: 25-576 7922 Prodam kopalno KAD in trajno-ž a reč o PEC. Informacije popoldan po telefonu 26-374. K ran j 7824
kupim
Kupim rabljen ČEVLJARSKI STROJ za »širfanje«, lahko v ne-izpravnem stanju. Kordež, Zalog 77, Cerklje 7829
Kupim ŠTEDILNIK kuppers-buseh — Širina 42. Kordež Franci, Log 20, Železniki 7923
Kupim »ENTLARICO«, z eno ali dvema iglama, plačam takoj. Tel. 064-27-749 7924
Kupim nerjaveča VRATA za krušno peč. Žiherl Frančiška, Sr. Bitnje 63, Zabnica 7925
vozila
2. oktobra bo minilo leto dni, odkar je mnogo prezgodaj zaprla svoje trudne oči, moja predraga žena
PAVLA ŠUŠTERŠIČ
Dom je prazen, ostal sem sam,
tebe ni, najtežje je to,
ko vem, da te nikoli več ne bo.
Uresničile so se tvoje besede, ko si mi rekla, težko ti bo, če ti jaz umrem.
Zahvaljujem se vsem, ki ji polagate cvetje, in prižigate svečke na njenem preranem grobu.
Mož Franc!
Kranj, 2. oktobra 1979
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972. Luže 44, Šenčur 7747
Prodam MERCEDESA 1113 ka-sonar, letnik 1971, v dobrem stanju. Oglasite se pri Milakovič Nikolu, Zlato polje 3/f, Kranj 7765
Prodam   ZASTAVO   101, letnik
1972, malo voženo. Telefon 28-320
7874
Prodam AUDI 60, letnik 1970, lahko tudi delno na kredit. Informacije vsak dan popoldan. Telefon 23-816, Britof 187, Kranj 7848
Poceni  prodam  AMI   8, letnik
1973, 68.000 km. Milene Korbarjeve 77, Kranj, tel.: 24-937 - popoldan
7926
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972. Prebačevo 32, tel.: 23-307 7928
Prodam AMI  8 C. letnik 1971 Križe 10. Tržič 7929
,„P"Sa,m   AUSTIN   1300, letnik 1971. Telefon 25-034 7930 Prodam 12 voltni VVV 1200, lepo ohranjen - nemški. Kovor 74, Tržič
7931
,oPnr0dam   Z.ASTAVO   750, letnik 1970   registrirano  do  maja 1980. Grohar, Smledniška 61, Kranj 7932 Prodam ZASTAVO  101  ali menjam   za   manjše   vozilo. Jekovec r»nc./>ganja vas 26, Tržič 7933 Prodam FIAT 7,50, neparna številka. Informacije po tel.. 44-645 -samo popoldan 7934
1 JSi0dn0 Prodam MOTORNI KO-LhM: 175 ccm in poch 250 ccm. Bohinec.   Doslovce   29, Žirovnica
7935
Ugodno prodam ZASTAVO 1300, letnik 1975, 25.000 km. Gašperin Janez, Tavčarjeva  22, Radovljica
Prodam OPEL KADETT, letnik 1976, 50KM, 1196ccm, s štirimi vrati, rdeče barve, v brezhibnem stanju Telefon 064-22-297 - Kranj
V 71. letu starosti je dotrpela naša ljuba mama, sestra in teta
ROZALIJA KALAN
0d nje se bomo poslovili v sredo, 3. oktobra 1979, ob 15.30 izpred hiše žalosti na Bukovici 26 na pokopališče v Selcah nad Skof jo Loko
Žalujoči: hčerka Marinka z možem, sestre ter ostalo sorodstvo
Bukovica, 1. oktobra 1979
ZAHVALA
Ob smrti naše drage žene, mame, stare mame in sestre
IVANE REPE
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin.
Posebna zahvala tistim, ki ste jo razumeli v njeni težki bolezni.
Žalujoči: mož Franc, sinova Bogdan in Franci z družino, hčerke Ivanka, Marjana, Polona.
Pavla Jožica z družinami in ostali sorodniki
Sp. Gorje, 27. septembra 1979
Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Prevoženih 35.000 km. Telefon 23-711 - od 15. do 18. ure, cena 61.(XX) din 7927
Prodam ZASTAVO 750. v voznem stanju, registrirano do 31. 12. 1979. starejši  letnik. Jermanka  2. Bled
7937
Zelo ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, registrirano za 1 leto. FinŽRar Peter 5r?*'.e 25 (gostilna Dobrča) 7947
Prodam ZASTAVO 101 L. letnik 1978. Planinšek Dragica. Moša Pija-de 13, Kranj 7948
Prodam LADO. letnik 1972. Informacije: Lipej, Planina 58, Kranj
7949
stanovanja I
STANOVANJE dobi zdrava in poštena upokojenka. Ostalo po doeovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 7838
Prodam GARSONJERO v središču Kranja, najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod: Gotovina - garsonje-
7939
Družina išče, za dobo 21et GARSONJERO ali STAREJŠO H ISO, v najem. Telefonska št. v oglasnem oddelku. 7940
Oddam SOBO s posebnim vhodom - predplačilo. Telefon 23-948    7941
Študentka išče ogrevano SOBO v Kranju. Grem tudi za sostanovalko. Lahko nudim manjšo pomoč v gospodinjstvu. Šifra: Morje 7942
Oddam SOBO, KUHINJO in PROSTOR za kopalnico, za 700 din mesečno. Predplačilo za 4 leta, blizu Kranja. Partizanska 5/a, Bled 7943
1 posesti
GOSPODARSKO POSLOPJE, DELAVNICO ali ZAZIDLJIVO PARCELO za delavnico v bližini Kranja, kupim. Ponudbe oddati na Glas pod: Tudi v slabem stanju K 7618
ZA JESEN mehke flanele in druge različne tkanine modnih barv
in
vzorcev
Informativno prodajni center TEKSTILINDUS Hotel CREINA v Kranju
TEKSTILINDUS KRANJ
Prodam lastniško enodružinsko podstrešno STANOVANJE (84 kv. m, pol hiše) v Kranju s posebnim vhodom, ali zamenjam za lastniško enosobno STANOVANJE v bloku v Radovljici, Skofji Loki ali Kranju. Kolar Stane. Liicozarjeva 13, Kranj
7840
Iščem primeren PROSTOR za mirno obrt v okolici Nakla, Dupelj ali Podbrezij. Naslov v oglasnem oddelku. 7938
obvestila;
Izdelujem ZlCNE KOŠARE za sajenje sadnih dreves, ki jih obva-^ rujejo pred voluharji. Zupan Franc,. Lancovo 46, Radovljica 7945.
prireditve
Ansambel TRGOVCI igra vsako nedeljo ob  16.30 na Primskovem.
7944
Elektroindustrijska montaža
ELIM
Jesenice
Na podlagi 12. čl. Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev, razpisuje delavski svet naslednja vodilna dela in opravila za dobo štirih let.
1. vodenje komercialno tehnične priprave
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati se naslednje posebne pogoje:
— da imajo višje šolsko izobrazbo ekonomske, komercialne ali elek-trostrojne smeri in 36 mesecev delovnih izkušenj.
— da pasivno obvladajo en tuj jezik.
Od vseh kandidatov pričakujemo družbenopolitično razgledanost in morainopolitično neoporečnost ter organizacijske sposobnosti. Podrobnejše informacije lahko dobite v kadrovskem sektorju.
Rok za prijavo je 15 dni od razpisa. Izbira kandidata bo opravljena v 30 dneh po poteku razpisnega roka. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri. Kandidati naj pošljejo svoje vloge s potrebnimi dokazili na naslov: Elim Jesenice, Hrusica 72 c, Jesenice, z oznako za razpis.
Gozdno gospodarstvo
Gozdno gospodarstvo
Bled
Ljubljanska 19
bo prodajalo na javni licitaciji naslednjo opremo:
1. Barake za rušenje na Jelovici
2. Osebni avto Mercedes 250 S, letnik 1968
3. Štiri vozila kombi IM V — nevozna
4. Osebni avto VW — nevozen
5 Kombi Zastava 750 — nevozen
6. Dve enoosni prikolici 8—10 ton
7. Mercedes Tata z dvigalom Hiab — nevozen
8. Om 150 z dvigalom Hiab — nekom pleten
9. OM 150 z dvigalom Hiab — vozen.
Javna licitacija bo v torek, 9. 10. 1979 ob 15. uri v TOZD Avto-prevoznistvo, S p. Gorje 1, pri Bledu. Stvari bodo na ogled v ponedeljek, 8. oktobra od 10.—14. ure in eno uro pred prodajo. Informacije dobite na telefon 77-361 v ponedeljek, 8. 10. 1979, od 6. do 14. ure.
Na sedežih TOZD gozdarstva Jesenice, Pokljuka in Bohinj se bodo dne 8. 10. 1979 ob 16. uri prodajale rabljene motorne žage — nekompletne.
fe3S
fJmo poslušali pravljico o črnem kruhu ...
Bel bo odslej naš vsakdanji kruh
Včasih je bil bel kruh tako poredko na mizi, da so otroci sanjali o njem, pravljice pripovedovali. Bil je kot sanjska prikazen, pojem bogatega, udobnega življenja. Za reveža je bil Se črn redek ...
Pa se v življenju včasih vse obrne.
Pri nas se je. Belega kruha imamo kolikor hočete, črnega pa ne bo, kolikor bi ga radi, obljubljajo od vseh koncev. Crne moke primanjkuje in v mlinih pravijo: toliko in toliko vam je bomo dali, če boste vzeli toliko in toliko bele . ..
Lesce - Vin*o Hafner se je v leski Verigi pogovarjal z delavci Verige o gospodarjenju, o nagrajevanju po delu in o nadaljnjih razvojnih poteh te največje delovne organizacije. - Foro. F. Perdan
Nova orodjarna Verige
Leska Veriga je za svojo novo proizvodno halo namenila 100 milijonov dinarjev — Galvanika v Podnartu tudi za Verigo — Temeljito o obveščanju delavcev
LESCE - Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov, Vinko Hafner, je s sodelavci minuli četrtek obiskal tudi največjo delovno organizacijo v radovljiški občini, Verigo, in se pogovarjal o gospodarjenju in gospodarski stabilizaciji, o planiranju, samoupravni organiziranosti, delitvi po delu in rezultatih dela ter vlogi sindikata v združenem delu.
V leski Verigi je zaposlenih 1340 delavcev, ki delajo v šestih temeljnih    organizacijah zdru-
TUDI TO SE ZGODI
ZAKAJ VIŠJE CENE V KAZINI?
V času svetovnega prvenstva v veslanju na Bledu so v Kazini hudo navili cene, kar ni bilo brez odmeva v javnosti. Ljudje, ki so prihajali na Bled, so se visokim cenam le čudili in nejeverno zmajevali z glavami, tudi tujci, navajeni pri nas pač vseh vrst presenečenj.
Oddelek za gospodarstvo in finance radovljiške občine je dal pojasnilo, zakaj višje cene v Kazini. Takole se glasi:
»Za čas veslaškega prvenstva je predložil v evidentiranje posebne cene le Park hotel za Kazino. Cenik je bil dostavljen na oddelek za gospodarstvo in finance dne 28. 8. 1979, tik pred otvoritvijo Kazine in ni bil pregledan niti evidentiran, zaradi odsotnosti referenta za blagovni promet in cene.
Cene v Kazini, ki so sedaj t veljavi (znižane pri nekaterih postavkah) pa smo evidentirali dne 11.9. 1979 kot cene za novo ustanovljeni nočni lokal. Dru gim gostinskim obratom na Bledu nismo odobravah poseb nih cen za čas veslaškega prvenstva ...«
še to: OZD lahko uveljavi nove cene iz cenika, predložene v evidentiranje po 30 dneh od dneva, ko je cenik prispel pri stojnemu organu v evidenti ranje... D.Sedei
ženega   dela,   sedma temeljna organizacija je Tovarna industrijskega orodja TIO Lesce, ki se je priključila Verigi. V Verigi so letoa zadovoljivo gospodarili, čeprav ne bodo dosegli planirane prodaje. Precej repromateria-la in orodja, so morali uvoziti, 100 milijonov dinarjev pa jih je veljala   tudi   nova proizvodna hala. Orodjarni bo tako na voljo 2400 kvadratnih metrov površine, skladišče bo veliko 1200 kvadratnih   metrov.   Izredno zadovoljni pa so v Verigi zato, ker se bo v okviru sestavljene organizacije slovenskih železarn začela graditi galvanika v Podnartu, ki bo oplemenitila tudi proizvode leike Verige. Naložba v Podnartu bo precejšnja, vendar bo skoraj polovico denarja treba odšteti za nujne čistilne naprave.
Delavci ao v Verigi obveščeni preko avojega internega glasila, dolgo časa pa so si prizadevali, da  bi   uveljavili samoupravne delovne skupine. Tako bi o problemih, gospodarjenju in o razvojnih možnostih, nagrajevanju in delitvi po delu lahko razpravljali v skupinah z malo delavci, razprave pa bi bile tako bolj odkrite in bolj konkretne. Tudi v Verigi ae bodo morale družbenopolitične    organizacije tesneje povezati ter načrtovati skupno aktivnost v enotnem prizadevanju, da bi bil o težavah in uspehih resnično obveščen sleherni zaposleni delavec. Vsak bi moral imeti vedno možnost vpliva na odločitve ter možnost do resničnega samoupravnega dogovarjanja. Veriga ima nemalo problemov — tako s kadri, ki jih bo občutno primanjkovalo tudi v naalednjem srednjeročnem obdobju —   z izvozom, s prodajo raznih vrat verig, s kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, saj je kar 54 odstotkov delavcev z nitjo izobrazbo. Vsi delavci bi morali te probleme poznati, o njih večkrat razpravljati ter se odločiti za tiste razvojne poti, ki so edino smotrne. Prav to pa je naloga sindikata v delovni organizaciji   kot  tudi   vseh drugih družbenopolitičnih organizacij.
D. S.
Crn kruh bo le Se za tovarniške obrate prehrane, za vrtce in šole. Za prve zato, ker je črn kruh, čeprav ga manjka, še vedno veliko cenejši od belega, za druge zato, ker je bolj zdrav ...
Zakaj vse to? Povprašali smo o tem pri kranjskih pekih. Ti so do nedavnega pekli na mesec 190 ton belega kruha raznih vrst in 125 ton črnega, navadnega, kmečkega. In še okrog 20 ton rženih, ovsenih, ajdovih, koruznih, graha m, polrženih in drugih črnih kruhov. In za to so mesečno porabili 175 ton bele in 95 ton črne moke.
Tako je šlo do prejšnjega torka, ko jim je za vsakdanjo peko ostalo na skladišču komajda 1000 kg črne moke. Zdaj dobivajo mesečno iz naših in vojvodinskih mlinov po 215 ton bele in 55 ton črne moke. 45 ton . črne moke porabijo za peko črnega kruha za tovarne, šole in vrtce, kjer takega zahtevajo in so jm pač dolžni tak kruh dostavljati, 10 ton, kolikor jim od črne moke še ostane, pa porabijo za mešanico k posebnim kruhom kot je graham, ovsen, ajdov, lepinja ... Za peko črnega kruha za prodajne police pa moke zmanjka. Zato se nam danes s trgovskih polic smeje le bel kruh . ..
Pravzaprav ni čisto bel. Vsaj ne tako bel, kot smo ga jedli še pred letom dni. Takrat so nam pekli bel kruh iz moke tipa 400. Z letošnjim julijem pa naši mlini za peko belega kruha pripravljajo moko tip 500, ki je nekoliko bolj temna, bolj črna, če hočete. Kajti tip 400 pomeni, da sme imeti moka pri izgorevanju le 0,45 odstotka pepela, pri tipu 500 pa 0,55 odstotka pepela ... In čim višji je tip moke — za črnega uporabljajo tip IKK), ki ima 1,15 odstotka pepela —  tem višji je odstotek pepela, ki pomeni celulozo, rudnine itd. Z novim odlokom, da se naš bel kruh peče iz moke tipa 500, se je v mlinih moki iz belega zrnatega jedra, iz katerega se pridobiva najbolj bela moka, primešalo več moke iz zunanjega dela zrna. Ce pa je več črne moke zdaj v beli, pač mora črne nekje manjkovati. In tako tudi je. Črnih štruc skoraj ne bomo več dobili   in   tudi   črnega domačega kruha   ne   bo.   Poznavalci vidijo rešitev le v ceni temnih mok. Mlini danes meljejo najvišji procent belih mok zato, ker dobijo zanjo več in s tem rešujejo svoj ekonomski položaj. Za belo moko je pač postavljena toliko višja odkupna cena, za črno pa veliko nižja, in zanjo seveda niso zainteresirani.
»Ne bi bilo treba, da bi pek razmišljal, koliko tega kruha in koliko tega bo pekel, da bo. več zaslužil, ampak bi pekel tisto, kar bi ljudje radi jedli. Tako pa kmet redi tisto živino, za katere meso največ dobi, mlinar melje tako moko, od katere največ zasluži in pek peče raje tudi posebne kruhe, ker ima pri njih večji dinar kot pri ostalih«, je odkrito povedal obratovodja v kranjski pekarni Franc Maček.
Slovesnosti v Gozdu so se udeležiti številni domačini in gostje, med nekdanji skojevci iz kranjskega okrožja: Miloš Rutar-Ružo, Ti Olga, Franc Stefe-Miško, Bogo Mohor-Ston, France StigUc-Tugo,]^ nar Darinka, Andrej Cvetko-Srečko in Peter Sitar-Drago. Na sestA Klobežu so se pogovarjali o zbiranju podatkov o padlih in prtini* cih. - Foto: F. Perdan
Boj za revolucionarni napredek je nepretrg
Letos mineva 35 let od požiga Gozda - Pr# združena s praznikom krajevnih skupnosti P Pristava, Sebenje in Senično
60. obletnico nastanka stične partije Jugoalari>' komunistične mladin« r vije in revolucionarnih tov. V revoluciji, ki * & — boj za revolucionarji-dek je namreč nepretrgul — so takšni jubileji *4 spodbuda za njeno nadalj' kajti vsaka resnična ae vrača k svojim i izkušnjam, jih prenaša zaupanjem, da jih bodo negovali naprej.«
V nadaljevanju je Ji spregovoril o razvijanju nih socialističnih vrednot, o obrambe    in    sistema \. obrambe ter o akciji Nič ntf presenetiti, »kajti v , priče zelo pogostim ekonomskim in politi tiskom blokovskih sil m ščene dežele, med kata tudi Jugoslavija, ki », celotnega miroljubnega štva prizadeva vseatramV vijati odnose z vsemi druT Opozoril je na moč in vloge ščenih, ki pomenijo naprti vojno silo v procesu preobrat in zaradi česar je Jun«ji posebej  izpostavljena naj šim pritiskom  zlasti u > evropskih držav.
Na proslavi, ki so se je mladi pohodniki, vaščani ij nih skupnosti Križe. Prisu* benje in Senično, domate danji borci in drugi gostje, ^ gacije položile vence k obeležjem v Gozdu. Po ocaj Nič nas ne sme presenetiti1 štirih krajevnih skupnostih .j ci osnovne šole Kokr&ki Križah, pripravili recital,; pa je tudi tržiška pihalna g« H.J
Slavnostni govornik na proslavi v Gozdu je bil Janez Piškur, sekretar občinske konference ZKS Tržič
GOZD - »Ni naključje, da smo ae zbrali v tej prijazni partizanski vasici pod pobočjem Kriške gore. Prišli amo, da Hkupai z vaščani štirih krajevnih skupnosti praznujemo njihov krajevni praznik, za katerega ao izbrali dan, ki je bil zanje najbolj temačen, najbridkejsi. To je dan, ko je pred petintridesetimi leti v vas pridrl razbesneli okupator in v neenakem boju pregnal partizanske enote, izgnal prebivalce, vas pa upepelil,« je dejal na nedeljski proslavi v Gozdu slavnostni govornik   Janez   Piškur, sekretar občinske konference ZKS Tržič.
»Praznovanje je letos še slo-veanejše,« je nadaljeval, »saj praznujemo tudi pomembne jubileje,
Kaj pa mi? Za vpili smo, ker so nas nekje za nekaj spet prikrajšali. Molčimo pa o tonah in tonah dragocenega belega in črnega kruha, ki ga zmečemo v pomije. Pa ko bi vsaj končal v pomijah za krmo živali. Končuje v občinskih odprtih smetiščih, kjer lahko gaziš po njem. In verjetno ne veste, da se samo s kranjskih trgovskih polic poprečno mesečno vrne v pekari jo 4 (štiri) tone neprodanega belega kruha ....
D. Dolenc
DEŽURNI NOVINAR
tel.: 21-860
Ceste Ae suhe — Promet na gorenjskih cestah je bil včeraj gladko tekoč, nikjer ni bilo zastojev, pripetila se ni nobena prometna nesreča. Ceste so bile Se suhe. vozni pogoji dobri. Pač pa so na UJV opozorili, da vozniki v teh dneh, ko se dan naglo krajša in somrak pade že zgodaj popoldne, radi pozabljajo na pravočasno prižiganje kratkih zasenčenih luči. Po zakonu o temeljih varnosti v cestnem prometu pa bi morale biti luči na vozilih prižgane že od somraka naprej; vozniki pa zdaj v jesenskih mesecih Se radi vozijo pO poletnem » urniku«.
Beograd — Danes se je v jugoslovanskem glavnem mestu začela skupščina mednarodne banke in asociacij mednarodnega sklada. Pred tem je začasni odbor mednarodnega sklada že razpravljal o tokovih monetarne reforme v svetu ter. o pobudah iz akcijskega programa dežel v razvoju.
Dunaj — V avstrijskem parlamentu so razpravljali o pobudi za ustanovitev posebne komisije za izboljšanje ukrepov proti pogostim požarom v avstrijskem glavnem mestu ter o izboljšanju gasilske službe. Povod za parlamentarno razpravo h' bil nedavni katastrofalni požar v dunajskem hotelu Am Augarten. ko je v ognju naSlo smrt 25 ljudi, od tega 15 Jugoslovanov.
Obveščanje še še
V delovnih organizacijah naj bi poskrbeli? temeljitejše obveščanje zaposlenih delati Dobro bi bilo ustanoviti koordinacijske oi sindikatov v krajevnih skupnostih — Kdq samoupravljavcev 't
Radovljica — Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov, Vinko Hafner, je na nedavnem pogovoru s predstavniki družbenopolitičnih organizacij radovljiške občine govoril o delovanju, uspehih in slabostih družbenopolitičnih organizacij v delovnih organizacijah.
V delovnih organizacijah deluje 128 osnovnih organizacij sindikata, tam pa, kjer imajo temeljne organizacije, pa dela tudi osem 'konferenc sindikata. Čeprav so osnovne organizacije sindikata v večini primerov pobudnice za razreševanje problematike, pa ugotavljajo, da se sindikalni delavci še premalo povezujejo z ostalimi organizacijami, predvsem z Zvezo komunistov, premalo pa so tudi vključili mlade. Prav bi tudi bilo, da bi v tistih krajevnih skupnostih, kjer so delovne organizacije, poskrbeli za koordinacijske odbore, ki jih zdaj nimajo še nikjer. Tako bi zagotovili tesnejše povezovanje med krajevno skupnostjo in temeljnimi organizacijami ter učinkoviteje razreševali problematiko kraja in delovne organizacije.
V občini večje delovne organizacije izdajajo svoja glasila ter obveščajo delavce tudi na druge načine, vendar je to še vedno premalo. Očitno šepa tudi izobraževanje in usposabljanje    članov družbenih
organizacij in samouprava* nov ter delgatov. V dek skupščinah je opaziti neaktt« pasivnost, vzrok pa je tahkv premajhni usposobijenosti družbenopolitičnih or** tudi sindikalnih delavce« skrbijo za stalno, neneh zevanje ter tako nost pri odločanju in v radovljški občini pa ustanovili kluba sam' Ta bi bil lahko skupaj univerzo pomemben pri ljanju in izobraževanju i šega kroga delovnih ljudi nov.
Se posebna odgovornost vse družbenopolitične zdaj, ko se izteka sret dob je in bo potrebno naslednjih pet let. Del nih organizacijah in v skupnostih se morajo u sprejemajo plane kot sv pot, tvorno se morajo razprave in aktivno . razreševanju gospodara* matike. Še posebno tam, odločajo za večje investicij* primanjkuje kvalificirajo kjer se preusmerjajo in kjer jejo svoj razvoj skladno s organizacijami.