PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 70 lir Leto XXV. St. 195 (7389) ggIOČEN PROTEST ČEŠKOSLOVAŠKEGA PREBIVALSTVA PROTI OKUPACIJI Dramatični obračun: skupno pet mrtvih in kar 1.377 aretiranih samo v Pragi ^ uradnem sporočilu predsedstva KPČ se govori o «kriminalnih, protisocialističnih in kontrarevolucionarnih» Cementih - Glasilo KPČ «Rude Pravo» pa omenja celo «fašiste» - Včeraj se je položaj v Pragi in v Brnu normaliziral 22‘ — Češkoslovaška prestolnica je danes mirna in midi qH’x * * iraniaHlCajn<) sliko živahnega velemesta. Dejansko pa gre za trije v cen °bračun, ki govori o petih mrtvih (dva v Pragi in ranih gerai v Brnu), na desetine ranjenih in kar 1377 areti-^ samo v Pragi. vanju šahovskega prvaka Ludeka Pachimana, ki je večkrat protestiral proti okupaciji ČSSR. Dne j 6. junija so ga izključili iz predsedstva KPČ Moravske in suspendirali iz partijskega članstva. In resne11 - ?os^edlce so tudi ze- t,!fJ ^ je sestalo pred-Uradnrv ki je izdalo dolgo ?°»ori P,0r°či 1 o, v katerem se miflai.j? kontrarevoluciji, o kri-^ vsb m Podobnih stvareh, naPoveduje resne po-ljenj« wa notranje politično avte hi.t, 0rda pa gre tudi za no-ko rn„v?.ne premike, ki se lah-Dsn?f1Jejo samo na slabše. Pojenja praška kronika ni več tttiaUu ^nkniva, saj so oblasti kile tfr ^nke, oklopne avtomo-ife m ^gjaške tovornjake iz sre-Ja irgai,- ^ tudi iz Vaclavske-^itkjer ^ je promet odvijal 4ce Vf*°' ..a trgu so vidne posle-kite bitke: kamenje, raz- pisov kosi tramvajev in avto-koi^o’ *knvljene tračnice in po-k) i*' ,i trgovine so polne in faj „„ asg z jestvinami, saj vče-niso kupovale. fesoej^aaji incidenti so bili naj-ijaniem V Prnu. kjer so med stre-*hje jjfojakov izgubili življenje k Ijji^honstranti, petnajst pa jih ranjenih. Jedstvrf^ ZVeder se je sestalo pred-i š j-^ptralnega komiteja KPČ, . ■ katl- 0 dolgo uradno sporočili radija ^ danes objavil prala h tvgi, V poročilu je rečeno, J4jj ff^sedstvo obravnavalo po-,se je ustvaril v zadnjih giigjh Z y Pragi in nekaterih atih v zvezi z dejavnost-khkjjTgatnih, protisocialističnih in Pj . volueionarnih elementov*. ^ sot?^0 ie pozitivno ocenilo, ^Dftsti56 komunisti takoj zavedli .Položaja in nevarnih po-^ nai bi potrjevalo na stojah ^?luaj, ki so jih v zadnjih v 86 sw ■ ■ Part'jske organizacije, J* Drf^rnlaj° z zadnjima govoro-^ Sptjg , n,ka republike Svobode tajnika KPČ Hu- T1 Predsedstva KPČ je re-.'•iQa a,,! 80 dogodki zadnjih dni .kazali, da «akcije tuje so-. Protirevolucioname pro-nikoli uživale podporju, m?? so si jo želeli konspi-h ta Jš™ računi, ki so teme-j ti ^ Glasovnih stavkah, so proti9 del=Se ^ menda velika mno-e Vcev redno odpravila na Di dopustila, da se jih reliji * Za. interese, ki so proti ^alrl^kzmu, republiki ter S se^lm. obveznostim. V tej v Prinveri3^0 nekateri kon- je v poročilu a KPe rečeno, da je i je čimer se nava- tud;1 negativne a-£ ^ je °zaia> Pri čimer se navale PosehJ ^f.agi in. v Brnu prišlo ?lva.hne akcije proti-\ h. sU- ki so jih vo- lk J? žalYAnrirn o. • vomimo t\ nirprisriovi. Pred. krat- politični krizi je sajgonska kola-boracdmnistdčna vlada podala danes ostavko. Do vladne ostavke je prišlo po dolgem razgovoru med predsednikom republike Van Thdeu-jem in vhodnim predsednikom Tran Van Houngom. Po sestanku Je bilo objavljeno sporočilo, v katerem je med drugim z nekoliko zapleteno formulacijo rečeno, da je »(zaradi političnih potreb in da ne b: zavlačevali sedanji položaj, ministrski predsednik pristal na to, da državni poglavar Izbere osebnost, ki naj sestavi novo vlado«. Poročilo poudarja tudi, da je do sklepa prišlo »izključno v interesu države«. Ime Van Huongovega naslednika ni bilo še sporočeno. V Sajgonu menijo, da bo to sedanji vladni podpredsednik general Tran Thien Khien. Tran Van Huong Je bil predsednik vlade od 18. maja lani, že leta 1964 pa je opravljal to funk cdjo za tri mesece. 17. julija letos je predsednik Van Thieu napove dal preosnovo Van Huongove vlade, vendar zaradi notranjih naš razuma o tej preosnovi. Pred krat kiim sta bodisi sajgonski senat kot tudi poslanska zbornica izglasovali proti Van Huongu nezaupnico. V krogih štirih delegacij, ki se v Parizu pogajajo za mdr v Vietnamu, izražajo prepričanje, da ne bo Van Huongova ostavka prinesla nobenih novosti glede konference. Sajgonska delegacija poudarja, da ostaja stališče Južnega Vietnama kot ga je začrtal predsednik Van Thieu, nespremenjeno. V ameriški delegaciji pa menijo, da je zamenjava vlade v Sajgonu zgolj interno vprašanje Južnega Vietnama ki bi ne smelo vplivati na potek pogajanj. Podobna prepričanja izražajo tudi v krogih delegacije začasne re volucdoname vlade in Severnega Vietnama, kjer menijo, da je obstoj lutkovne sajgonske uprave e dina ovira, ki onemogoča vsakršno napredovanje pariške konference. Tudi danes je bilo na južnovtet-namskih bojiščih živahno: sile FNO so obstreljevale dvajset zavezniških postojank v različnih krajih Južne-. ga Vietnama. Po poročilih ameri- J bodiinih sil. škega poveljstva Je bilo deset teh napadov »pomembnih«. Najhujši napad je doživelo o-gromno ameriško oporišče v Da Namgu, na katerega Je v prvih jutranjih uirah padlo kakih deset 122-mHlmetrskdh raket sovjetske izdelave. Točno število žrtev ni še znano; po prvih vesteh Je bil najmanj en ameriški vojak ubit, 42 pa ranjenih. Sile FNO so s 120-mdlimetrsldm! minometi obstreljevale tudi obmorsko mesto Duk Pho, kjer je tudi važno ameriško oporišče. Vladni glasnik je sporočil, da Je bilo pri bombardiranju deset oseb ubitih in 62 ranjenih. Včeraj in danes Je prišlo tudi do številnih kopenskih spopadov Najvažnejši od teh je bil v pokrajini Vinh Barih v ustju reke Mekong, kjer so imele vladne enote tri mrtve in trinajst ranjenih Intenzivna je bila tudi dejavnost ameriških strateških bombnikov «B-52», ki so obstreljevali predvsem okolico oporišča v Ben Hetu na JERUZALEM, 22. — Na vsem Srednjem vzhodu vlada še vedno veliko ogorčenje zaradi včerajšnjega požiga mošeje Al Aqsa v .Jeruzalemu. Vse arabske države soglasno obtožujejo Izrael, da je kriv za požar, množijo se tudi protesti na OZN, ki naj bi sprožila takojšnje ukrepe proti Tel Avivu. Izraelske policijske oblasti so medtem sporočile o aretaciji nekega avstralskega mladeniča, ki naj bi zanetil požar. Gre za nekega Michaela Denndsa tVdliiama Rohe-na, starega osemindvajset let, po poklicu poljedelca, ki je dospel v Izrael pred štirimi meseci. Mladeniča, ki je krščanske vere, so aretirali danes blizu Jeruzalema ter ga odvedla pred sodnika, ki ga je zasliševal. Sef jeruzalemske poli oije Shaul Rosolio je dejal, da razpolaga z zadostnimi dbkazi o mladeničevi krivdi. O vzrokih, ki so privedli mladeniča do tega, da je zanetil požar v mošeji Al Aqsa, ni ničesar znanega. že danes zjutraj je izraelska vlada na ukaz ministrske predsednice Golde Meir imenovala petčlansko preiskovalno komisijo, ki naj bi ugotovila vzroke požara. V komisijo je bil imenovan tudi musliman, dr. Muhamed Nimr El Ha-wari, član sodišča v Nazaretu. Po drugi strani pa je muslimanski svet Jeruzalema izjavil, da ne 'bo sodeloval z Izraelci pri preiskavi ter da ne bo sprejel rezultatov preiskave. Muslimanski svet je tudi sklenil imenovati samostojno arabsko preiskovalno komisijo. V arabski četrti Jeruzalema je prišlo danes okrog poldne po krajevni uri, do masovne demonstracije, ki se je Je udeležilo nekaj tisoč Arabcev med katerimi so bdi® številne ženske. Demonstranta so vzklikali Naserju ter protdizra-elska gesla ter obmetavali s kamenjem izraelske policiste, ki so jih masovno namestili okrog požgane mošeje. Da bi razpršila de monstrante Je policija streljala, vendar ni bilo žrtev. Mlado arabsko dekle, ki je udarilo nekega vojaka, so aretirali. Kot smo že omenili, se danes Iz vseh arabskih prestolnic slišijo hude obtožbe proti Jeruzalemu. Vsi kairski listi objavljajo danes na prvih straneh isti naslov: (»Izrael je zažgal mošejo Al Aqsa». List «A1 Ahram« piše, je bil požar »»zločin proti Islamu, proti človeštvu in proti zgodovini« ter dodaja, da bi morala svetovna skupnost prisili ti izraelske agresorje, naj opustijo svoje zločinske sisteme. Podobno piše tudi list »Al Aikhbar«, ki trdi, da je Izrael s požigom mošeje pokazal svoj rasistični značaj. Egiptovski veliki mufti Ahmed Karibd je pozval vse Muslimane, naj se združijo proti Izraelu in naj se zoperstavijo njegovim zlo činom. Tudi generalni podtajnik Arabske zveze Sajed Nofal je ozna. čil požig kot »»nov izraelski premišljeni zločin«. V Beirutu je predsednik libanonske vlade Rashid Harami dejal, da gre za (»ogaben zločin« ter ti Izraelu je izrekla tudi libijska vlada, ki je zahtevala od Združenih narodov takojšnje ukrepe. V Amanu so verski predstavniki krščanske skupnosti zapadnega brega reke Jordana poslali generalnemu tajniku OZN U Tantu brzojav ko, v kateri izražajo svoje ogorčenje zaradi izraelskega zločina. Podobno brzojavko so poslali jordan skemu kralju Huseinu. Tudi maroški kralj Hasan II. je poslal U Tantu brzojavko, v kateri med drugim poudarja, da so Arabci skozi stoletja vedno branili svete kraje katerdh-koli verstev in da so zagotovili versko svobodo. Tudi maroški kralj zahteva, naj OZN sproži primerne ukrepe v smislu resolucij varnostnega sveta in listine organizacije. Tunizijsiki predsednik Burgiba 1e poslal včeraj državnim poglavar jem štirih velesil poslanico, v kateri izraža ogorčenje tunizijske vlade in ljudstva zaradi hudega atentata ter zahteva učinkovite in takojšnje ukrepe, ki naj bi preprečili, da hd hod mir v svetu ogrožen. Značilni so tudi komentarji tunizijskega tiska, ki soglasno obtožujejo Izrael slepega fanatizma in nestrpnosti«. »Telavivski vladi ni bilo dovolj — piše neodvisni list. »»La Presse« — da je uveljavila zakon džungle, da je okupirala ozemlja, da je zatirala neki narod, da je plenila, pustošila in klala. Svoji dolgi verigi zločinov je dodala še zadnjega, nič manj pretresljivega, kot je požig templja, ki je svet za petsto milijonov Muslimanov«. Na sedežu OZN v New Yorku so se danes sestali veleposlaniki arabskih držav pri tej organizaciji, da bi se sporazumela o skupni strategiji po včerajšnjem požigu mošeje Al Aqsa. ArabsM predstavnik', so izrazili svojo zaskrbljenost nad položajem, niso pa zahtevali sklicanja varnostnega sveta v pričakovanju, da se vme v New York tudi predstavnik Jordanije El Farra. Tudi na drugih področjih Srednjega vzhoda in še posebno na zasedenih arabskih ozemljih je položaj napet ter se vrstijo vojaški incidenti. Na Golandskd planoti so arabski partizani včeraj zvečer dvakrat napadli izraelske položaje v bližini Kuneitre, proti katerim so streljali z bazookami. V Damasku je vojaški glasni i: sporočil, da je sirsko protiletalsko topništvo prisililo k umiku tri izraelske lovske bombnike, ki so letali nad severnim delom sirske fronte. Isti glasnik je povedal, da je prišlo preteklo noč in v današnjih jutranjih urah na Južnem delu fronte do streljanja med sirskimi in izraelskimi enotami. omenjeni list v kratkem odprl svoj urad z nekim drugim dopisnikom. Isti glasnik je tudi povedal, da je češkoslovaška policija med zadnjimi demonstracijami zaprla nekaj ameriških državljaov. osrednji planoti, kjer se baje zbira veliko število pripadnikov osvo | da je Izrael z njim prekoračil vsakršno mejo. Podobne obtožbe pro- Am«riški protest ČSSR VVASHINGTON, 22. — Ameriška vlada je danes uradno protestirala, ker je ČSSR zaprta urade lista «New York Times* v Pragi in izgnala dopisnika tega dnevnika. Glasnik državnega tajnika je pojasnil, da so ustno protestirali pri svetniku češkoslovaškega veleposlaništva v IVashingtoou in da so pri tem izrazili upanje, da bo lahko Brandt za uničenje kemičnega in biološkega orožja BONN, 22. — Minister za zunanje zadeve Zahodne Nemčije Wil’.y Brandt je danes v razgovoru z urednikom radijske postaje, ki oddaja predvsem za Vzhodno Nemčijo, zavrnil trditev vzhodnonemške vlade, da Zvezna republika Nemčija dela poizkuse s kemičnim in biološkim orožjem. Brandt je dejal, da so te trditve nevzdržne kakor so nevzdržne tudi vesti, da Zahodna Nemčija hoče atomsko o-rožje. Pri tem je poudaril, da Zahodna Nemčija spoštuje obveznost iz leta 1954, da ne bo gradila n-tomskega, biološkega ali kemičnega orožja in da je Zahodna Nemčija podpisala ženevsko konvencijo proti uporabi tega orožja. Izrazil je tudi željo, da bi prišlo čim-prej do začetka razgovorov med vzhodom in zahodom za uničenje skladišč kemičnega in biološkega orožja. Poveljnik britanskih čet je poudaril, da sedaj niti en član pomožne policije ni v služba na ulicah Londonderrjrja in Belfasta, kjer so s svojo prisotnostjo med spopadi v preteklih dneh samo zaostrili položaj. Nato je general Freeland pojasnil, da vladi Severne Irske in Velike Britanije popolnoma podpirata njegove ukrepe. Izjavil je tudi, da je položaj v Severni Irski, po posegu britanskih čet, popolnoma miren, čeprav obstaja nevarnost infiltracije članov ilegalne »»Irske republikaoiske vojske«, ki ima svoje pristaše v vsem Združenem kraljestvu. Kot je bilo pričakovati, so protestantski ekstremisti, zlasti v Belfastu in Londonderryju, ostro odgovorili na odločitev britanskega poveljnika, ki je trenutno dejansko razorožil pomožno policijo. Po drugi strani pa v nasprotnem taboru ugotavljajo, da je to samo priložnostna poteza in da bi morala britanska vlada vsiliti severnoirski vladi popolno razorožitev protestantskih oboroženih sil. Medtem je vlada v Belfastu danes sporočila, da namerava predložiti na prihodnji seji krajevnega parlamenta v odobritev zakon za ustanovitev posebne skupine, ki se bo ukvarjala z vprašanjem odnosov med raznimi skupnostmi. S precejšnjem zanimanjem pa je bil sprejet sklep britanske vlade, da pošlje v Belfast dva svoja visoka funkcionarja, ki bosta zastopala britansko vlado pri vladi Severne Irske m bila hkrati svetovalca pri krajevni vladi glede uveljavitve sporazuma med dvema vladama o položaju v šestih grofijah severnega dela otoka. Namestnik podtajnika zunanjega ministra O. Wright bo dodeljen uradu predsedništva vlade v Belfastu, pomožni tajnik v britanskem ministrstvu za notranje zadeve Alec Baker pa bo dodeljen uradu za policijske zadeve pri notranjem ministrstvu Severne Irske. Mlada poslanka iz Severne Irske v britanskem parlamentu Bemar-dette Devlin je danes v New Yor-ku izjavila, da bodo »»barikade v Severni Irski ostale, dokler ne bo padla vlada«. Nato je dejala, da katoličani Severne Irske pozivajo vse, ki se borijo za zmago pravice, naj jim pomagajo. Poslanka je to izjavila, ko je nagovorila okrog 500 Ircev v nekem newyorškem mestnem predelu. Ob zaključku svojega nagovora je poudarila, da če ne bo vprašanje katoliškega prebivalstva v Severni Irski rešeno, bo to lahko pripeljalo do državljanske vojne. V Belfastu je danes krožil ilegalni list, ki ga je izdala Republikanska skupina irske demokracije. V njem sporočajo, da bo v nedeljo dopoldne množični sestanek v katoliškem mestnem predelu, na katerem bo prisotna skupina britanskih laburističnih poslancev. V listu je rečeno, da bo prisotnost britanskih gostov gotovo spravila v zadrego vlado Severne Irske, ker bodo na sestanku prisotne priče ostrih bitk v prejšnjih dneh in bodo lahko povedale britanskim poslancem, kako je pravzaprav prišlo do streljanja. Predstavniki odbora za obrambo katoliških mestnih področij v Belfastu pa bodo poslancem obrazložili odločitev, da ne bodo podrli barikad, dokler pe bodo sprejete njihove zahteve, predvsem pa zahteve po razpustu pomožne policije. liiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiinniitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHii IZJAVE P0MP1D0UJA PRED POVRATKOM V PARIZ «Nagrada zvestobe* za hranilne vloge Korzika bo morda dobila posebno avtonomijo PARIZ, 22. — Predsednik republike Pompdidou je danes sprejel v svoji poletni rezidenci skupino časnikarjev, katerim je izjavil, da bodo imeli jeseni polno dela za reševanje gospodarskih, undverziitet-nah in zunanjepolitičnih vprašanj. Sporočil je, da se bo v nedeljo vrnil v Pariz, kjer se bo udeležil praznovanja obletnice osvo boditve prestolnice, v ponedeljek pa da bo ponovno začel svojo dejavnost v Elizeju. Poleg tega pa se bo v četrtek, 28. avgusta sestala vlada, ki se bo spoprijela s proračunom za prihodnje leto in z ukrepi, ki jih je treba sprejeti za ozdravitev gospodarstva v zvezd z razvrednotenjem franka. Toda predsednik ni dal nobenih točnih pojasnil, kakšne ukrepe bo vlada sprejela, marveč je to vprašanje posplošil in dejal, da bo morala Francija resno začeti reševati svoj položaj. Pri tem pa je Fompddou potrdil izjave finančnega ministra, da bodo na seji vlade govorili o ukrepih za pospeševanje bančnih hranilnih vlog, da bodo v tem pogledu ustanovili »»nagrado zvestobe« ter da bodo odobrili dodatne obresti na vloge v bankah za daljši čas. Glede vprašanja zagotovitve »minimalne plače, za katero so sindikati že zahtevali novo prilagoditev, je predsednik poudaril, da je to po njegovem mnenju le vprašanje, kako se plače in življenjski stroški računajo. Dejal je da bo morala vlada v prihodnjih tednih najti nov sistem računanja indeksov, na osnovi katerih je določena minimalna plača. Neki časnikar je predsednika vprašal, ali bodo dali Korziki avtonomijo, kar je že sam omenil predsednik 15, avgusta, je Pompi-dou pojasnil, da gre pri tem za neki poldeželni statut, katerega je predvidevala že deželna reforma generala de Gaulla. Ta načrt bodo lahko uresničili po normalni zakonodajni poti, če bodo to zahtevali prebivalci Korzike. Glede med. narodne politike pa se predsednik ni hotel izreči in je le poudaril, da Francija stoji na stališču, da imajo vsi pravico razpolagati s svo. jo usodo. HUDA PROMETNA NESREČA PRI IVANČNI GORICI Štirje Rimljani ubiti zaradi trčenja avtomobilov Italijanski fiat 600 se je čelno zaletel z leve strani v nemški opel rekord IVANČNA GORICA, 22. — Danes popoldne okoli 14. ure se je en kilometer pred odcepom avtoceste Ljubljana - Zagreb zgodila huda prometna nesreča pri kateri so izgubile življenje štiri osebe. žrtve nesreče so vsi italijanski državljani. Po vesteh, ki smo jih prejeli po telefonu, gre za naslednje osebe: Francesoo Moretti rojen v Rimu 1. 1944, Paola Marsili rojena v Rimu 1. 1945, Piera Marših rojena v Rimu 1. 1951 in Ror-ghi Marsili rojen v Rimu 1. 1917. Potniki v italijanskem vozilu so se zaleteli v avto znamke «opel rekord« z nemško registracijo, ki ga Je sicer upravljal neki Slovenec. Pri trčepju so bili pri priči mrtvi trije potniki italijanskega vozila, četrti pa je izdihnil pozneje v bolnišnici Petra Držaja v Ljubljani, kamor so ga prepeljali z rešilnim avtom. Voznik avtomobila Kopel rekord« je dobil le lažje poškodbe. Po vesteh, ki smo jih prejeli, se je Italijanski avto zaletel v «opel rekord« čelno z leve strani. Nevihte in usadi v Sloveniji in Karniji LJUBLJANA, 22. — V Sloveniji je danes zjutraj po večdnevnem deževju prišlo tudi do prvih poplav. Pritok reke Savinje Koprivnica je poplavil nižje kraje Celja medtem ko je Medija prestopila bregove in poplavila Zagorje ob Savi. Cesta med Celjem in Laskom je bila zaprta. V Zagorju je stihija poplavila obrate nekaterih podjetij in vdrla v več stanovanjskih hiš ter prizadejala precejšnjo škodo, ki se ceni na okrog en milijon dinarjev. V rudniku rjavega premoga so morali do 10. ure prenehati z delom. Zaradi močnega deževja je v Sloveniji otežkočen tudi cestni promet. Zaprta je tudi cesta pri Gozd Martuljku in promet je usmerjen na Dobrova — Polhov Gradec. Neurje je zajelo skoraj vse alpske kraje republike. Največ padavin je bilo na Planici in na Triglavu. Vse reke naraščajo, posebno Sava in Soča. Meteorologi predvidevajo šele za jutri spremenljivo oblačno vreme. Po večdnevnem deževnem vremenu je prišlo tudi v Furlaniji -Julijski krajini do zemeljskih usadov. Hudo so narasle reke v gorskih predelih Karnije. Poročajo, da je nemški avtomobil ,ki je bil namenjen v Videm padel v reko Belo, ki je v teh dneh silno narasla. Od štirih oseb v avtomobilu so se rešile le tri, četrto pa pogrešajo. Deževje je prizadelo tudi Nadi-ško dolino. Nov satelit za telekomunikacije RIO DE JANEIRO, 22. - Meseca oktobra bodo izstrelili nov sa telit za komunikacije med Južno Ameriko, Severno Ameriko in Evropo «Intelsat II«. Do pomembne odločitve je prišlo na 40. sestanku mednarodnega konzorcija za komunikacije v palači Capocabana v Rio de Janeiru. Na sestanku je sodelovalo 42 držav. Predsedoval mu je mehiški delegat Carlos Nunez. Poleg te oo-membne odločitve, ki bo pripomogla, da bodo lahko prebivalci Južne Amerike neposredno gledali svetovno nogometno prvenstvo v Me- hiki, so sklenili, da bodo prihodnje leto poskrbeli za izstrelitev večjega števila telekomunikacijskih satelitov, ki bodo znatno večji od sedanjih in bodo vsebovali do 5000 radijskih in televizijskih kanalov. Naslednji sestanek mednarodnega konzorcija za komunikacije bo prihodnje leto v Avstraliji. Živ j« zgorel ROVTGO, 22. — Enajstletni deček Adone Zampolll je danes ponoči zigorel živ v trgovini svojega očeta. Nesreča se je pripetila sinoči ob 22.30. Medtem ko so bili ostali člani družine v stanovanju, se je deček zadržal v trgovini, kjer se je igral. Nenadoma je nastal požar, ki je uničil trgovino In stanovanje. Vsi člani družine so se rešili, le deček je ostal v trgovini, kjer je zgorel. S Silovit požar je popolnoma uničil mošejo Al Aqsa v Jeruzalemu. Na sliki: gasilci na delu. NESREČA NA LEDENIKU HERBETET v 400 m globokem prepadu Kdaj ženskam ne pripada povišek pokojnine so našli umrla alpinista Reševalni helikopter je strmoglavil iz neznanih vzrokov Jutri bodo oba pokojna planinca peljali v Linate AOSTA, 22. — Dva gornika, 28 letni Umberto Catani in 25-letni Marco Fossati, sta izgubila življenje na južni steni ledenika Herbe-tet. Dne 19. avgusta sta Fossati in Catani ,ki ga Je spremljala žena Fausta Ferri Luzzi, nameravala preplezati ledenik Herbetet. ki je visok 3703 metrov. Ko so planinci, ki so vsi doma iz Rima, dospeli do koče »Leonessa«, se je morala Fausta Ferri odreči plezanju, kajti v koči sta bili na razpolago le dve postelji. Ferrijeva se je iapo-tila nazaj v dolino, potem, ko se je zmenila z ostalima, da se bodo spet dobili v isti koči naslednjega dne zvečer. Včeraj zvečer je Ferrijeva dala alarm, ker ni bilo dveh hribolazcev od nikoder. Prestrašena se je mlada žena povzpela do koče I.eo-nessa, ker je upala, da sta tam planinca in da iščeta baje pomoči. Na žalost pa tudi tu ni našla nikogar. DESETLETNA DEJAVNOST flDOLPHA BAUERJA Podnevi fotograf ponoči pa razbojnik Priznani fotograf je skupaj s sinom kradel in tudi ubijal GRENOBLE, 22. — Meščani mesta Grenoble skoraj ne morejo verjeti, da je 60-letni Adolphe Bauer, lot je bdi uradni fotograf organizacije zimskih olimpijskih iger v Grenoblu, živel dvojno življenje: podnevi je mojstrsko opravljal svoje fotografsko delo, ponoči pa je kradel In ubijal. Za ponočno dejavnost grenobelske-ga fotografa se je zvedelo pred dce-ma dnevoma. Neki upokojenec, iu ni mogel spati, je z okna svojega stanovanja opazil dva moška, ki sta hotela vdreti v neko trgovino Pokldoal Je policijo, ki je zasačila tatova n? delu. Prišlo je do K’tke ki je trajala kar dve uri. Tatova sta se namreč postavila v bran ter divje streljala na policaje Po bitki se je eden od razbojnikov vdal drugi pa je bil mrtev. Preživeli da je 28-letmi Walter Bauer, mrtvi pa njegov oče. Policisti so takoj nato preiskal! Bauerjevo stanovanje, kjer so našli pravcato orožarno: velike količine nabojev, dve puški znamke «mau-•er« z daljnogledom ter več pišt.ol. Bauerjeva sta imela pri sebi, ko sta se spopadla s policijo, 4 pištole. Ponočna dejavnost Adolpha Bauerja in njegovega sina ie trajala že več kot 10 let. Ko sta opravila vsakodnevno delo v fotografskem laboratoriju, sta se preoblekla^ v potepuha ter kradla in rooa a. tem svojem ponočnem delu nista uporabljala hitrih avtomobilov, tem več le navadna kolesa. Walter Bauer Je priznal, da sta v 10 letih svoje tatinske ln roparske dejavnosti ukradla najmanj 500 koles. Najrajši sta kradla v zapuščenih vilah, v stanovanjskih poslopjih zunaj me ■ta ter v trgovinah. Ce se jima je kdo postavil po robu, sta bila Bauerjeva neusmiljena. Policija je našla v Bauerjev! orožarni revolver, ki je bil last žan-darskega brigadirja Sllvalna Serč-Ja. katerega sta 31. marca pred lanskim ubila dva kolesarja Serč je v družbi dveh svojih kolegov ustavili dva kolesarja, da bi ju gitimiral. Moška sta ga brez usmiljenja ustrelila. Sumijo da je A-dolphe Bauer ubil tudi nekega drugega žandarja To se je zgodilo februarju leta 1959. Tudi tedaj ie žandarja ubil neznan kolesar Medtem se je zvedelo, da Je Wal-ter Bauer v dveumi bitki z žan darji hudo ranil 45-letnega Gasema Mtitmde Moški je bil v svoji sobi, ko sta Bauerjeva vdrla v stanovanje, da bi se rešila pred žandarja. Walter je z revolverjem udaril moškega po glavi. Njegovo stanje je menda brezupno Na kraju so policisti ugotovili tudi, da sta bila Bauerjeva popolna športnika. Dvakrat na teden sta obiskovala neko telovadnico in večkrat sta se vežbala v streljanju s pištolo in s puško. Adolphova žena je Izjavila, da se JI ni rukoli porodil kak sum glede kriminalne moževe dejavnosti. Katastrofalna nesreča v slabo razsvetljenem predoru PALMI (Regglo Calabria), 22. — Davi okrog 6. ure se Je pripetila v bližini Reggio Calabrie huda prometna nesreča. Na cesti, ki pelje proti Siciliji se je peljal tedaj mali tovornjak »tigiotto« z evidenčno tablico Trapanl. Voznik tovornjaka Plttoni, ki prevaža ribe na sever, je imel ob svoji strani tudi ženo in dva sinova. Po opravljenem delu, se je Pipiton! vračal proti domu po avtocesti, ki v določenem trenutku zavije v predor «Santa Luoia«, ki je baje sla-1 bo razsvetljen. Ko je tovornjak prevozil kakih sto metrov v predoru, se je nenadoma znašel pred večjim tovor n.iakom s prikolico, ki Je prevaža! železne žice Pipttonijev tovornjak se je v hipu znašel pod kabino večjega tovornjaka, katerega Je upravlja) Giuseppe Betteloni Iz Reggio Calabrie Trčenje je bilo silovito ln Pipttontjeva žena je z vso silo zletela tz kabine Pipitoni in njegova oba sinova sta bila na mestu mrtva, Betteloni pa, ki je tovornjak pravočasno za ustavil, je bil le lažje ranjen. Zaradi te strašne nesreče je bila avtocesta, ki vodi proti Siciliji na odseku Bagnara Palmi za tri ure neprevozna Promet se je moral zato odvijati po državni cesti 18 Na kraj nesreče so prispel! takoj karabinjerji ln državni pravdnlk tz Reggio Calabrie Po ogledu oblasti so trupla ponesrečencev odnesli v pokopališko mrtvašnico Pl-pltonljevo ženo pa so odpeljali v bližnjo bolnišnico, kjer so sl zdravniki pridržali prognozo Naj omenimo še, da žena ne ve ničesar o smrti moža in obeh sinov. Takoj potem, ko so v dolini sprejeli sporočilo, je odpotovala iz alpinističnega reševalnega centra v Linateju skupina’ planincev pod vodstvom izkušenega gornika Vin-cenza Perrouchona. Prvi ogledi niso dali ugodnih rezultatov. Nekateri alpinisti so včerai izjavili, da so opazili 20. avgusta popoldne na steni ledenika Herbertet dva planinca, ki sta se vračala po južni strani ledenika. Po kratkem času pa dveh alpinistov ni bilo več o-paziti. Danes okrog poldne pa je reševalna skupina našla v prepadu zmečkana trupla obeh nesrečnih planincev. Baje jima je spodrsnilo in sta treščila v bližnji žleb, ki je oddaljen od stene kakih 400 metrov. Zaradi slabe vidljivosti pa reševalna skupina ni mogla pripeljati na reševalni center trupli o-beh ponesrečencev. Vincenzo Per-rouchon je zaprosil zato, naj pomaga pri reševanju helikopter reševalnega oddelka karabinjerjev. , Danes popoldne je prišel na Jeraj nesreče policijski reševalni helikopter, v katerem so bili neki karabinjer, alpinist Gianfranco Celega-to in brigadir Cosimo De Nicolč. V višini 5000 metrov se je iz neznanih vzrokov helikopter pokvaril in strmoglavil na ledenik. Vsi trije letalci so se srečno rešili in so bili le lažje poškodovani. Takoj so prispele na kraj nesreče še druge reševalne skupine s katerimi so se nato vrnili v reševalni center v Linate tudi trije poškodovani reševalli. Z vso verjetnostjo bo prišel jutri na pobočje ledenika Herbetet močnejši helikopter, ki bo pripeljal trupli Catanija in Fossati ja v Linate. mu. Karabinjerji so ga iskali 3 mesece ln so ga končno našli včeraj zvečer na nj'ego vem domu v Cmisellu. Preiskovalnim organom Je izjavi!, da ni mogel živeti več brez mlade Holandke. in da je šel na Holandsko, da bi se z njo poročil. Vrnil se je domov, ker je čakal, da bo zaročenka prišla v I-talijo. Karabinjerji so ga priprli v vojaški zapor v Peschieri. VPRAŠANJA IN ODGOVORI Še nekaj o prostovoljnem zavarovanja Danes bomo odgovorili na neka-retična pokojnina povišana za 2.055 tera vprašanja naših čitateljev in I lir in sdcer bo prišla na 21.055 lir, poskušali objasnita nekatere zastav- j ker je še vedno nižje od mini-ljene nam probleme. Citateljica Femanda P. nam piše: V Dnevniku sem čitala, da je bila z novim pokojninskim zakonom končno odpravljena krivica do ženskega spola s tem, da se bodo pokojnine enako računale tako za moške kot za ženske. Računala sem torej poleg 10 od sto poviška pokojnine tudi povišek 2.052 lir, ki ste jih vi v vašem članku omenili. Ob prejemu pokojnine pa nisem bila deležna tega poviška in ko sem se obrnila na socialni zavod so mi odgovorili, da mi ta povišek ne pritiče. Ali mi lahko od-govotite zakaj? Glede gornjega problema predvideva novi zakon, da se vsem ženskam kd so šle v pokoj pred 1. majem 1969, torej po predpisih prejšnjega zakona, zaračuna ponovno pokojnima na enak način kot za moške in se tako na novo zaračunana pokojnina začne izpiače vaiti začenši s 1. januarjem 1969 Ravno ta mesec je socialna zavod izplačal vse zaostanke, od 1. januarja dalje, tako poviška pokojnin kot tudi gornjo razlito med moško in žensko pokojnino. Od sedaj naprej pa bodo ti poviški že všteti v pokojnini. V čem je obstajala do danes razlika med moško in žensko pokojnino? Ob istem številu socialnih dajatev, je bila ženska pokojnina nižja, ker so se te dajatve zaračunale z nižjim koeficientom kot za moške. Z novim zakonom se tako vse stare kot vse nove pokojnine za ženske zaračunajo z Istim koeficientom kot za moške in bodo ob istem številu socialnih dajatev pokojnine enake za oba spola. Samo v enem primeru se lahko kljub doseženi enakopravnosti ženska pokojnina ne poviša. To je ko ženska prejema le minimalne pokojnino. Znano je, da imajo vsi upokojenci pravico do vsaj minimalne pokojnine. Razliko med pokojnino, ki ba jo upokojenec dobil na podlagi plačanih socialnih dajatev in minimalno pokojnino pa plača socialna zavod. Vzemimo pri mer, da neka ženska na podlagi malne pokojnine. Le če se naša čdtateljdca nahaja v takem primeru ni deležna poviška pokojnine v vsakem drugem primeru pa ji povišek pritiče. Citateljica Teodora Kverk iz Rablja nam je zastavila celo vrsto vprašanj glede prostovoljnega socialnega zavarovanja. Kaj je treba napraviti, da se je deležni prostovoljnega socialnega zavarovanja? Koliko je treba mesečno plačati"> Ce nadaljuje s prostovoljnim socialnim zavarovanjem ali ji bo priznana 6-letna delovna doba v Jugoslaviji? Za nadaljevanje s prostovoljnim socialnim zavarovanjem je potrebno napraviti prošnjo na socialni zavod INFS. V primeru naše čdta-teljdce na socialni zavod v Vidmu Potrebno pa je izpolniti pogoje, da je prosilec bil vsaj eno leto pred prošnjo nepretrgoma obvezno zavarovan ali pa da ima skupno plačanih za pet let socialnih dajatev. V poštev pridejo samo socialne dajatve plačane, v Italiji. Prosilec mora v prošnja navesti koliko žeK tedensko plačati. Najmanj lahko plača 6 lir na teden. Največ pa kolikor je plačeval pri obveznem socialnem zavarovanju. Cim večje so dajatve tem večja bo pokojnima. Pni ugotavljanju števila 15 let plačanih socialnih dajatev, po trebnih za dosego pravice do pokojnine pa bo naši čitateljid ra podlagi konvencije vsekakor upo števana tudi 6-letna delovna doba v Jugoslaviji. Zaradi ljubke Holandke je slekel vojaško suknjo MILAN, 22. — Ruggero Palmites-sa. star 21 let iz Oinisella, Je pred 3 meseci slekel vojaško suknjo, da b! zbežal na Holandsko, kjer biva neka ljubka deklica, v katero se je blazno zaljubil. Palmitessa je slu žil tedaj svoj vojaški rok v Ri- Igralka Barbara Bouchet Odprava iz Abrucov v gorovje Karakorum RIM, 22. — Davi je odpotovalo z letališča. Fiumicino 7 alpinistov raznčh sekcij združenja CA1 v A-brucih. Alpinisti so namenjeni v Karači, od koder bodo potem odpotovali v gorovje Karakorum, kjer se nameravajo povzpeti na vrh «K-6». Planinski odpravi iz Abrucov se je pripetila nekaj ur pred od-socialnih dajatev doseže 19 000 tir j hodom kaj nevšečna nezgoda. Ne-pokojnine. Ker trna pravico do j znanci so jim ukradli kovček, kjer mdnimaJne pokojnine 23.000 lir ji so hranili več kot en milijonv Ur socialni zavod doplača še 4.000 lir.' v čekih ter razen material kot Z novim obračunom bo njena teo- maipe, zemljevide ln dokumente. PRIMORSKA IN GORIŠKA V Portorožu in Piranu imajo v hoteUh, predvsem pa v zasebnih turističnih sobah še proste postelje. toda priporočajo predhodne rezervacije. Pro6te postelje imajo v aotelih in pri zasebnikih Uidi v Kopru in Ankaranu. V Bovcu imajo proste postelje v hotelih in pri zasebnikih. Prav tako je prostor v hotelu «Km» v Tolminu, v hotelu «Soča» v Mostu na Soči. V Novi Gorici Ima «Park hotel« 15 prostih postelj, ter hotel «Planika» v Ajdovščini 10. Prireditve: Jutri ob 17. uri bodo na stadionu v Lucija tekme osličkov. Istega dne bo ob 21. urina terasi restavracije «Taverna« v Luciji plesni turnir. Sodelujejo pari iz Jugoslavije, Italije, Avstrije in ZR Nemčije, Pojutrišnjem bo na vrtu hotela «Central» v Portorožu večer istrskih in gorenjskih plesov in pesmi. V nedeljo, 31. avgusta bodo v Novi Ooricl mednarodne moto dirke za nagrado Nove Geriče. V Dane6 bosta nastopila pri kopališču na Krombengu pevca Vice Vukov in Elvtca Voda. GORENJSKA V Ratečah • Planici imajo okrog 100 prostih postelj pri zasebnikih, proste postelje imajo tudi v gostiščih ln penzionih Planinska koča v Tamarju je oskrbovana V Kranjski gori so zasedeni hoteli ((Prisank«, «Erika» in »Porentov dom«. V ostalih hoteli tn počitniških domovih imajo še nekaj prostih postelj Dovolj prostih postelj Imajo pri zasebnikih. Hotel «Vi-tranc« v Podkorenu ima okrog 25 prostih postelj, hotel «Spik» v Ma-t-uljku pa le zaseden. Dovolj prostih postelj Imajo pri zasebnikih. Poštarska koča na Vršiču Ima dovolj prostih postelj (penzion din 28,- do 34). — Prosta ležišča ima tudi Mihov dom. Tičarjev dom bo zaseden danes, 23. avgusta; zasedena je tudi Erjavčeva koča. Prenosna vlečnica na plazu pod Prisojnikom obratuje. Počitniški dom Počitniške zveze na Srednjem vrhu ima nekaj prostih postelj. V Bohinju Je v hoteUh še nekaj postelj; pri zasebnikih pa imajo 300 prostih postelj; rezervacije sprejema Turistični informacijski biro v Bohinju. Tudi «Ski hotel« in »Brunarice« na Voglu imajo proste postelje. Vse žičnice na Voglu redno obratujejo. Na Bledu 1-majo proste postelje v počitniških domovih, gostiščih in pri zasebnikih; nekaj prostih postelj je tudi v hotelih. Temperatura vode v Blejskem jezeru je 22 stop C. Na Jesenicah, na Planini pod Golico ln v okolici Imajo dovolj prostih postelj, le hotel »Pošta« na Jesenicah Je zaseden. V Begunjah na Gorenjskem Imajo Turistični dom ln gostišče Jožovec ter zasebniki dovolj prostih postelj. Proste postelje Ima tudil penzion vila »Mir« v Zapužah pri Begunjah. Stalno so odprti gostišče Draga pri Begunjah, Roblekov dom na Begunšči-ci, Valvazorjev dom pod Stolom, Kostanjškov dom na Dobrči ter planinski dom na Zgoški ravni na Jelovici. Na Jezerskem, v Preddvoru, na Krvavcu in v Kranju imajo v hotelih in pni zasebnikih dovolj prostih postelj, žičnica na Krvavec redno obratuje. V Škofji Loki Imajo gostišče Krona in zasebniki še dovolj prostih postelj. Pri zasebnikih imajo proste postelje v poljanah, Gorenji vasi, Ratečah, v Selcah, Železnikih ln na Sorici. V Trebiji imajo dovolj prostih postelj «Dom pod Planino« in zasebniki. Prosta ležišča Imajo planinski dom na Lubniku. Loška koča na Starem vrhu ln Lttostrojski dom na Soriški planini. V Turističnem informacijskem biroju v Škofji Logi posredujejo ribolovne dovolilnice za domače tn tuje turiste. V Podljubelju in na Ljubelju ter v Tržiču imajo v gostiščih jn hotelih ter pri zasebnikih dovolj prostih postelj. Prostor je tudi i planinskih kočah na Zelenici, na Kofcah, pod Storžičem ln na Kriški gori žičnica na Zelenico še ne obratuje. Z avtomobilom Je dostopna koča pod Storžičem in Sija planina, od koder je le pol ure hoda do Koče na Kofcah. Z avtomobilom je dostopna tudi planinska postojanka «Pri tiču« nad Lomom. Prireditve: V Bohinju bo jutri na prireditvenem prostoru »Pod skalco« lovsko srečanje s piknikom; srečanje se bo začelo ob 15. uri Na Bledu bo 27 avgusta ob 20.30 un v Festivalni dvorani nastop folklorne skupine Emona. V galeriji na Loškem gradu (e odprta razstava II. Groharteve slikarske koloni te do konca avgusta. LJUBLJANA Z OKOLICO V Ljubljani sta zasedena hotela Bellevue in Ljubljana transport. V ostalih hotelih ie Se nekaj prostih postelj. Dovolj prostih postelj je pri zasebnikih. Prav tako imajo še proste postelje v Šolskem gradbenem centru. Študentskem naselju, hotelu Študent in v weekend hišicah v kampingu na Ježici. Dom v Kamniški Bistrica je zaseden. Proste postelje imajo v hotelu Šimnovec na Veliki planini in hotelu Planika v Kamniku DOLENJSKA Nekaj prostih postelj imajo hotel Metropol v Novem mestu, hotel in motel Otočec na Otočcu ter zasebniki v Čatežu Brežicah in v Dolenjskih Toplicah Zdraviliški pre-nočniški obrati v čatešldh Toplicah, Šmarjeških Toplicah In Dolenjskih Toplicah so zasedeni. Vse planinske postojanke na Dolenjskem so odprte in imajo še nekal prostih ležišč Odprt ie ribolov na vse vrste rib. razen sulca. ŠTAJERSKA V Rogaški Slatini, v Dobrni, v Laškem in Rimskih Toplicah Imajo še nekaj prostih postelj v hotelih ln pri zasebnikih. Proste oostelle imajo tudi v gostiščih, hotelih tn pri zasebnikih v Savinjski dolini ter v okolici Celja ter hoteli v Celju Odprte so vse planinske po-stoionke v Savintsldh Alpah in na Mozirski planini ter v okolici Celja. V Mariboru ie v vseh hotelih In v zasebnih turističnih sobah dovolj prostih postelj. Prav tako imajo dovolj prostih postelj domovi In hoteli na Mariborskem Pohorju. Dovolj prostih poste] j imajo tudi v Ptniu, Slovenski Bistrici, v Lovrencu na Pohorju tor Lenartu. Belo RFRlKfl D ST^HJ Kongo - Brazzaville Sedaj je na vrsti reakcija Masemba Debat bi se tako lahko ohranil na oblasta skupaj z vlado, a se zdi, da ga ljudstvo, zlasti mladina, nd hotelo več. Poveljnik padalcev, ki je bil prvič v zgodovini črne A-frike marksist, se mu je zato uprl in Masemba Debat ga je dal aretirati. Padalci so se uprli, osvobodili so svojega poveljnika in vrgli vlado, ki je sledila ukazu Mase® bata. pa- Oblast je prišla v p. dalcev in njihovega■ P° ^ ka, oziroma pod v?1”. skih svetovalcev. » Debat je bil nekaj , njen navidezno na n , , poskusil je spet » je bil dokončno igre. nripat® Naslednja poteza 9 spet reakcionarjem. GABON Lambarene je bil en sam V Lambareneju v Gabonu je živel nad 50 let Schweitzer in o njem je bilo verjetno več napisanega kot o celem Gabonu. Bil je brez dvoma zaslužen mož, glasbenik, pisatelj, doktor v filozofiji in teologiji, zdravnik in Nobelov nagrajenec za mir. Schweitzer je bil eden tistih redkih belcev, ki so pomagali črncem na lastno pest, med neštetimi, ki so jih izkoriščali. Bil je eden tistih redkih, ki so prehodili vso dolgo pot nazaj v zgodovino belega o-svajanja in začeli tam, kjer bi morali začeti belci od svojega prihoda na kontinent. Zato je bila njegova slava popolnoma zaslužena. Schweitzerjeva veličina je bila tudi v tem, da se je zavedal, da se njegovi napori izgubljajo v vsesplošnem nasilju kot kaplje v morju. Priznal je: «Jaz ne poznam Afrike« in ni zakrival mnenja, da je belo poslanstvo v Afriki propadlo. Gabon je najbogatejša pokrajina nekdanje francoske E-kvatorialne Afrike in je bil zato deležen posebne francoske pozornosti od vsega začetka svojega političnega prebujanja. Leta 1922 je bil v Gabonu ustanovljen odsek zveze za človeške pravice, ki je zahteval večje svoboščine za domačine. Francozi se niso spe., A-ka dosti menili zanj, ker :o bili prepričani, da se bo kmalu sam izčrpal. Gibanje pa ni dajalo nobenega znaka izčrpanosti in zato so ga leta 1924 razpustili. V običajnih pogoj’h, bi francosko zatrtje političnega življenja domačinov omrtvilo njihovo zavest za nekaj desetletij, a za črnce se je zgodil čudež. Izza oceana so prišli dogodki, ki so bili močnejši od Francozov in vseh belcev sku-oaj. Prišla je velika kriza leta 1929. Francozi niso do takrat še izkoriščali velikega gabonske-ga rudnega bogastva; sekali so dragocen les in poskušali vpeljati nasade tropskih industrijskih rastlin, ki so bile precej donosne za izvoz. S krizo so cene teh izrazito kolonialnih proizvodov padle in črnci so se zavedli, da morajo oni prenašati posledice za napake, ki jih zagrešijo gospodarji. Pokazala se je nujnost po pravici do samoodločbe. Na čelo borbe proti ^lCfan?: se je postavilo PIem svoj1 £&££?*£‘SfefS Francozi so se m0*”'" or<^; poslužiti svojega star ToJjstiU ja za mašenje ust. t ^ it so stare plemenske obrnili proti Fangont _j8j(i plemena, češ da ti » njihov svobodni razvoj- ^ Prevara je nekaj iigo® * vala, potem pa je t? spelo, da so prsdrb » « zaupanja in v deželi čel ustvarjati na® .ojta!* čut narodnosti. Celo P jjj! domače legende FanS prilagojene tei rmvi ^ sti in so se končava us ^ «Torej mi vsi, Fane ‘ smo otroci enega ^ gj^lftf o&azl Afri Kara in del ro^u.» Medtem so bila Gabonu velika rudna celo uran, in usoda^^,*#, .ie bila s tem zaD ' jjjja FrancUa bi “ aa re vzeti za nobeno cen^LjviS!!’ Gabon le oostal ia predsednik reouM®0 „j0 Mba ie bil odkrito na* de Gaullu. . v $ Leta 1964 se je Pfp0v^ tranjih naprednih in Mba se je skušal z ti s tem, da je razpus«^ p> ment in napovedal vr, -jh ’ katerih bi bilo izvoUei # 47 poslancev namest ^ njih 60, z izgovorom vanja. .„ bjti N Volitve bi morale novembra 1964 in na se predstavila le ena »J0j, s Mbajevi demokratični tem bi se Mba izneH-1/iarj8 % nasprotnika Jeana 111 .* uprt bameja. Opozicija se I Vojska je ponoči f predsednika in zase® af f stolnico Libreville. ^ v<>j izvršil pravzaprav le j# ske, ki šteje skupaj D 0 ra-:_____a A,:__„1om0nW» /m ! Pri zasedbi parlament® Lj ušel en poslanec, kij^, se JV i| klonjen Mbaju; nah«f ^ J v notranjosti dežele^1 p0jjli^ zvedel za Francoze. udar, ie ■{i'* Maja 1961 je bila s^$c| vojaška pogodba in na podlagi te P°® gs.tK že isto noč priletelo • so5^ francosko vojaštvo 1 je “ njega Brazzavilla, kj ‘ 0 j vladal Yaoulou in “nred5e“ tro je bil Mba spet F Mba je 28. novembra v neki pariški bolnici-ga je Bernard Albert * Sred n jeaf riška republik Prebujajoče se srce kontinent Pravo politično življenje se je prijalo, začelo v dansnji Siedn eafriški re- opiavil publiki (prej se je imenovala po-prajina Oubangui Chari) šele leta 1946 Domačini so bili tako nezahtevni, da so jim Francozi sami ponudi i nek' pokrajinski zbor, ki ni pomenil ničesar, čeprav je bilo v njem 26 črncev in le 14 belcev. To razmerje pomeni, da črnci tam niso nevarni. En politični voditelj je le izsto pal, bil je Barthelemy Boganda. Osem let je bil duhovnik, pozneje pa se je vrgel v politiko in ustanovil stranko MEŠAN; gibanje za socialni razvoj črne Afrike, ki je ostala edina stranka v deželi. Bogandov osebni vpliv na mno žice je bil izreden. 1. aprila 1957, ob priliki volitev, kjer se je Boganda potegoval za mesto župana glavnega mesta, se je razširil glas, da bo šel peš čez reko Ubangui: na tisoče ljudi se je zbralo na bregu, da bi prisostvovalo čudežu. Gabon jp V iva‘nrlF v Francoski ®,-np!(’ (Nadaljeval VSEM USPEHOM AMERIŠKE ASTRONAVTIKE Spori med vojsko in znanstveniki so še vedno zmagali predstavniki Pentagona KEnnedY, 22. — Te cini ^ASa tl, vesoljska agencija »a v»,H^enila dve POSOflJi z dve-^ »Buuama ameriškima tvrdka-stavn_.e za P°god!bi, ki da prednji 4 korak k nadalj- vasoli«wvUTesnil konkretno k u-joi zatrta za vesoljsko lad-Spoj^“° hhela 12 mož posadke, •adelab a obvezujeta podjetji, da °snowie načrte. SA , Innenju strokovnjakov NA-***** to vesoljsko postajo Do ™i na krožno pot leta 1975. 1072 pa bodo, v okviru %Ji 1 Američani po- v vesolje bolj enostavne, v fiavnei 51 tanjše vesoljske ladje s opremljene. telo^1?1 tega Programa, ki ga v . Hnflncivrt i--------- bcrin.7 fiaansira kongres, Posadke ostale treh bodo astronav- tec v vesolju najprej me- da ut’ "ato pa tudi dva mesena m Posadkam bo poverje-tlov-v°®* Preizkusiti, kakšno bo hni# 0 reagiranje na dolgo W-^ v vesolju. «104 .Postajo s posadko 12 fet h /Vdelan popolnejši na-tovjj Predsednik Nixon Je ime-«aioga Polono komisijo, katere *oljsijj da Prouči nadaljnji ve- *oti SD-Sr?gram ZDA. Ce bo Ni-roorebitno poročalo in a skupine izvedencev, se »testlič a' da 'kKlo sredstva za Je hačrta zagotovljena v p0 ^ Proračunu, leta 1971. kov načrtih strokovnja- 5l{£ bi fiA W»«-wvlo 4-r. -.rA^sOli h bi se mogla ta vesolj-s postopnim priklju-posebnih modulov raz- kar S616, da 1,1 mogla spre-50 mož posadke. Ta ve- k hw. Vesolipka ladja, ki bi bi *® ln v* °Porl4če' znanstvena ba-«ica, hujska mehanična delsv-^Jhčetra °'la kolikor toliko «za-'kseti^,” še!Ie konec prihodnjega ^ po . ali Pa celo v prvih le- •svetK^ vel'kan v vesolju bd "s Pobv °®oeil obsežne znanstveno^, ase z najrazličnejših po-kiogjp^^osti, začenši z meteo-’ Pa Preko bioloških opa-V ve6ie , ^ronomskih prodorov H0 Q globine itd., da ne govorili!« , Posamezn;h panogah biolo-H, u ®fveda medicine pri liju-“ višjn, 1 ^lgo živeli na določe-ferii.’ daleč od običajnih ze- ^etn razmer- kttujj ** govori o velikopo- *k*t, za bližnjo bodoč- n o tri .^dd110 izzvenijo govorf-V krogih NASA, na->‘a7.00 (V, °k°v pravljični svet; K ,IKester in zbor; 17.20 Prv j« pr;a Radino; 18.15 Umetnost Kih !dltve; 13-30 Koncert cer-h UVa?evs!dh zborov; 19.00 Rus-Kja.at'astne motive; 19.10 A. San', «Danilo Švara#; 19.20 Za-f; 20.00 Šport; 20.45 , bilo r' 'Primer Steiner#; 21.30 ^sba. a P^; 22.30 Zabavna K TRST N to^šče; 12.25 Tretja stran; ^^a <$datelji glasbe: 14-40 Uo 8,n K°PER Vil! 0',12-30. 15.30, 17.00, 20.15 ■to; o' '•'lO Glasba za dobro 4 w‘i . Pisana glasba; 9.00 c; ln .”“ 20.30 Prenos RL; 35 P]®1' Samson; 23.10 in 'AClri na glasba' ^'dnalni PROGRAM K V*1! 13.00, 15.00, 20.00 Po-K t , 2ut'ranje pesmi; 9.30 9*be. ,aki 10.05 in 11.30 Ura , 2'95 Kontrapunkt; 13.15 w ’ 4,30 Pesmi z neapeljske- 6.00, 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20 30 Poročila; 7.50 Danes za vas; 8.25 Telesna vzgoja; 8.45 Inform. oddaja; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 Čez travnike zelene; 10.50 »Naš avtostop#; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Malo Čajkovskega; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Domači ansambli in pevci; 14.30 Priporo čajo vam...; 15.05 Ž. Petan-B. Lesjak: »Andrejčkova glava je prazna#; 15.25 Melodijo z Dunaja, iz Pariza in Rima; 16.40 Basist Lad-ko Korošec; 17.00 Vsak dan za vas; 18.35 Zbor «Gusla» iz Bolgarije; 19.15 »Top-pops 11»; 19.50 S knjižnega trga; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Ansambel T. Kmetca; 21.00 Sobotni večer; 21.30 R. Rehar: Mojstrovine Sama Soma»; 23.15 Oddaja za izseljence; 24.(S S pesmijo v novi teden. ital. televizija 17.30 Skoki v vodo; 18.30 Pro gram za mladino; 19.30 Izžrebanje loterije: 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Glasbeni program; Aiuto, č vacanza!; 22.15 En obraz, ena zgodba 23.00 Dnev nik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Hersch: L’ultimo uorr.o de. mondo; 22.10 Potovanje po Romuniji; 22.40 TV film: Sprejem. JUG TELEVIZIJA 21.00, 24.15 Poročila; 18.50 Novi ansambli nove melodije; 19.30 Dis neyev svet; 20.20 Srečanje s Se negaloni; 20.45 Cikcak; 21.30 Tek mo vanje v plavanju za evropski pokai — prenos iz Dubrovnika; 22.50 Rezervirano za smeh; 23.05 Inšpektor Maigret — film; 23.55 TV kažipot. Hkrati pa opazovalci pravijo, da ne gre toliko za lakoto po delovni sili, za pomanjkanje delovne sile, pač pa da gre za viške delovne sile, ker da v nekaterih podjetjih zaposlujejo tudi do 30 odst. odvečne delovne sile. Ne bomo se spuščali v analizo, ali je delovne sile premalo ali preveč, pač pa se bomo ustavili pri vprašanju, zakaj se ljudje, zakaj se delavci selijo. Neki poznavalec sovjetskih razmer je rekel, da so se še pred nedavnim delavci vezali na podjetje s strogimi pogosto celo krivičnimi zakonskimi predpisi. In kadar je kak delavec zapustil podjetje, so ga surovo kaznovali in bil je tudi zakoasko preganijiv. Na srečo, pravijo tu, je ta doba mimo. Toda namesto nekdanjih strogih predpisov še ni novih predpisov in novih ukrepov, ki naj bi zamenjali stare predpise, ki so bili ukinjeni. Ni še ukrepov, predvsem gospodarskih in socialnih, ki bi delavca pritegovali k podjetju, Nekateri veliko «križarjenje» delavcev po Sovjetski zvezi smatrajo kot socialno zlo in vidijo rešitev v administrativnih ukrepih. Drugi so proti temu in pravijo, čemu bi človek ne šel za višjo plačo. Ti tudi pravijo, da rublja nihče ne poklanja in da je treba vsak rubelj zaslužiti. Nekateri celo poudarjajo, da so tista dela, ki so družbi bolj potrebna, bolje plačana. In vendar to ne bo v celoti držalo, kajti ni redko, da človek dobi višjo plačo ne zato, ker več ali bolje proizvede določene-nega družbi bolj potrebnega blaga, pač pa zato, ker sistem plač in mezd ni pravilno urejen. To poudarjajo zadnje čase vedno pogosteje. In večina tistih, ki se lotevajo javne polemike, se zavzema za poglobljeno proučevanje vzrokov tega preseljevanja, ki prav gotovo ni utemeljeno z željo ljudi po potovanju. Nekateri pri tem poudarjajo tudi, da ni redko, da delavec zapusti podjetje zaradi slabih odnosov v podjetju, zaradi slabih odnosov med vodstvom podjetja in delavci. Nekdo je navedel sledečo izjavo delavca: »Požvižgam se na vašo plačo. Grem tja, kjer mi bo do rekli ’vi' in me bodo klicali po imenu.# Posebno ta citat je značilen in dokazuje, da se znajo odnosi med vodstvom podjetja m delavci hudo izmaličiti. In kdo more trditi, da ni v tem del razloga za preseljevanje? Drugi vidijo razlog selitve tudi v nizki mehanizaciji, slabi avtomatizaciji, zaradi česar so delovne razmere slabe in silijo ljudi k selitvi, k iskanju boljših delovnih razmer. Po neki analizi je na milijone delavcev v sovjetski industriji zaposlenih v tako imenovanih pomožnih pogonih. V podjetjih za proizvodnjo kmetijskih strojev n.pr. dela v pomožnih pogonih kar 52,5 odstotka delovnih moči. Z drugimi besedami bi mogli to povedati, da polovica delavcev v teh podjetjih prenaša tisto, kar druga polovica proizvede na tekočem traku. In kadar se delavec, posebno mlajši, znajde v pomožnem pogonu in ne vidi možnosti, da bi prišel kot strokovnjak k tekočemu traku, bo pobral šila in kopita in bo šel drugam, v upanju, da ne bo prišel spet v pomožni pogon. Navajajo se seveda tudi drugi razlogi, kot n pr. pomanjkanje sta novanj, otroških vrtcev in podob no. Prav gotovo, da so vsi momenti, ki smo jih navedli, odločujoči ali vsaj soodločujoči in verjetno bo še kak drug moment, ki ho silil ljudi k selitvi. Dejstvo pa je, da v Sovjetski zvezi, kot sami poudarjajo, zelo veliko ljudi, ki tavajo iz kraja v kraj, se tu in tam za kratek čas zaposlijo. S tem pa se izgubljajo milijoni in milijoni delovnih dni, S. V. Po 14 letih je dekle ponovno shodilo KOSOVSKA MITROVIČA, 21. — Nekje ob vznožju Kolašina ob Ibru je pred 14 leti pasla govedo 17-letna Gača Orlovič. In ko je zamišljeno opazovala okolico, jo je nenadoma obšla slabost v nogah in je padla. Noge je niso več držale, tako da so jo morali nesti domov na nosilih. Tedaj je legla v posteljo in nobeno zdravilo, nobena terapija jd ni pomagala. Štirinajst let je preživela v postelji. Ko niso zalegla nobena zdravila, ko ni zalegla nobena terapija, se je družina Orlovič, da bi rešila hčerko, oprijela sleherne bilke. In nedavno tega je v dnevnem tisku brala o neki zdravilni vodi, ki izvira v bližini Kosovske Mitroviče. Niso veliko upali v to, saj jih je življenje tako hudo teplo in bili so že neštetokrat razočarani. Kljub temu so vsak dan prinesli iz tega izvira svoji nesrečni Gacd vode in dekle je rade vpije popilo kozarec dva, saj je voda kar pitna in celo daje apetit. Toda po petem dnevu se je zgodil — čudež. Gača, ki je legla pred 14 leti, je — shodila. Njena mati Dragica pravi takole: «Ko sem stopila v Gacino sobo, sem kar obstala. Nisem mogla niti odpreti ust, toliko sem bila presenečena... Ona pa se je vsa srečna smejala in neprestano ponavljala: 'Glejte, hodim!' In šele tedaj sem razumela, kaj se je dejansko zgodilo in da to, kar sem videla pred seboj, niso sa nje, pač pa čudovita resnica...# Rekli smo že, da družina Orlovič ni verjela v čudodelnost vode iz bližine Kosovske Mitroviče. In vendar so tudi sosedi Orlovičev rekli: »Kar mirno zapišite, Gača je shodila zaradi vode izvira Du-dinega krša. Tudi če bi prišlo na stotine strokovnjakov, da bi nas prepričali o nasprotnem, ne bi nič zaleglo. Ta voda je mineralna in verjetno vsebuje sestavine železa. Dela čudeže ali ne, ni pomembno, gotovo pa je — zdravilna.# Čeprav mora biti človek, ko gre za takšne »čudežne# ozdravitve, zelo previden, smo iz beograjskega dnevnika »Politika# povzeli to presenetljivo, veselo vest. poskus poglobljenega prikazovanja tega boja in obravnavanje te tematike, na neki tišji ravni, ni posebno uspel. Gre pa vendar za domačega avtorja, za izvirno slovensko noviteto, ki zasluži, da nanjo opozorimo. V ospredju pripovedi stoji dekle Zinka, ki po srečanju z neznanim angleškim ujetnikom, ki pobegne iz taborišča in se skrije pri njih doma, začne aktivno delovati. Poveže se z drugimi ilegalnimi delavci, sodeluje pri odhodu ujetnikov na Pohorje, pri tem pa doživi, da ji Nemci družino zapro, brata pa ustrele. Njen brat Filip, pohabljen, a zato duhovno toliko močnejši, se namreč tudi vključi v ilegalni boj, odide z doma in sodeluje kot telegrafist. Tako nam torej pisateljica v romanu prikaže pobeg angleških vojnih ujetnikov, čeprav le epizodne, njih sodelovanje s slovenskimi ilegalci, predvsem pa zorenje dekleta, ki se vključi v osvobodilni boj in nato odide z ujetniki v partizane, žrtvujoč pri tem tudi družino in svoje najbližje. Res je sicer, da spoznamo upiranje angleških ujetnikov, da spoznavamo tildi delček ilegalnega dela v okupiranem slovenskem mestu, toda vse to v tem romanu ni tisto, kar bi nas zagrabilo in prevzelo. Predvsem izzveni ves roman izumetničeno. Pisateljica je svojo sicer realistično pripoved hotela privzdigniti na višjo raven in jo poglobiti. Toda to, kar je dodala zgodbi sami, ostaja neprepričljivo. Tako kot ostaja neprepričljiva glavna junakinja, za katero ne zvemo, ali se iz prepričanja odloči za ilegalno delo ali pa šele na pobudo Tujca, vodje ujetnikov, ki pobegne iz taborišča in se zateče v njihovo hišo. Tudi pripoved sama je preveč razvlečena, dialogi skonstruirani, napisani tako, kot da jih pisateljica polaga junakom na jezik, ne pa da sami govore. Neprepričljivi so tudi ostali junaki, če je Zinka jasno prikazana in kljub nejasnim pobudam za ilegalno delo venaar-le zaživi kot polnokrven človeški lik, pa je njen brat toliko bolj neprepričljiva osebnost. Nekam skrivnosten je v svoji bolehnosti, nepristen v svojih izjavah in, kot bolnik, neprepričljiv pri svojem odhodu od doma. Tudi ilegalci, s katerimi Zinka dela, niso tako izdelani liki kot bi morali biti, vendar so še verjetni. Ni pa zato podoba Slovaka, Nemcem služečega vrinjenca, prav nič prepričljiva, saj je oseba nasilno vtkana v dogajanje. Ob vseh tistih neprepričljivih in nepotrebnih dodatkih, ki naj bi romanu dali neko poglobljenost, ostaja od vsega pravzaprav le skromna zgodba. Ta pa je premalo, da bi nas roman zadovoljil ali celo navdušil. Poskus poglobljenega prikaza ilegalnega dela, borbe za svobodo v okupiranem mestu, torej pisateljici ni uspel. Zlasti še, ker je tudi sama pripoved, sicer standardna, razvlečena, dolgovezna in nezanimiva. Pisateljici je sicer uspel prikaz morečega vzdušja v okupiranem Mariboru, nemogočih razmer v mestu, uspel ji je prikaz, čeprav skromen, ilegalnega dela. Toda vse to je skromno. Preprosta zgodba pa seveda nt more romanu dati tega, kar od takega dela pričakujemo. Tako roman VSAKA NOČ MINE ni niti zanimiv prikaz ilegalnega dela v okupiranem slovenskem mestu niti prikaz sodelovanja vojnih ujetnikov s slovenskimi ilegalci. Niti ni to umetniško prepričljiv tekst z vojno tematiko. Roman ostaja torej pri neuspelem poskusu poglobljenega prikaza medvojnih razmer in ilegalnega dela. Tako nas torej ta tekst niti ne prepriča niti ne osvoji niti navduši. Mestoma nas včasih zaradi dolgoveznosti celo dolgočasi. Pisateljica očitno ni imela dovolj umetniške moči, da bi sicer zanimive motive preoblikovala v umetniško prepričljiv tekst. To pa je škoda. Sl. Ru. PKKJKIJ SIMO Riječka revija, leto XVIII štev. 2-3 za junij, julij in avgust 1969. Izdaja Reško književno in znanstveno združenje. Glavni urednik Drago Crnkovič. — Uredništvo: Reka, Sarajevska ulica 11/2. HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pazite, utegnilo bi se zgoditi, da vas nekdo opehari za večjo vsoto denarja. Ne odklanjajte neke radikalne čustvene rešitve. BIK (od 21.4. do 20.5.) Nujno je potrebno utrditi poslovno organizacijo. Pri tem se poslužujte zanesljivih sodelavcev. Zdravje bo šepalo. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Vaš optimizem ne more nikomur škoditi, vam pa zelo koristi. Zadoščenje na čustvenem področju. RAK (od 22.6. do 22.7.) To, kar ste zadnjič izgubili, boste danes bogato nadoknadili. Čimprej se odpotujte v naravi, LEV (od 23 7. do 22.8.) Vedro glejte naprej, ker se nimate ničesar bati. Deležni boste nekega nepričakovanega moralnega zadoščenja. Pazite na zdravje. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Danes boste imeli v rokah odlične karte. Uporabite jih skrbno in koristno. Sreča ni odvisna samo od naključja. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Priporočljiva je opreznost pri vseh finančnih poslih. S trmo pri dragi osebi ne boste nič dosegli ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Ne sprejmite nobene podpore od drugih, temveč se skušaj .e sami dvigniti na noge. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Če le morete, se ognite nehvaležnim nalogam. Pazite se pred kritikami: ki bi utegnile škodita v poslovnih zadevah KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne lotite se reševanja vprašanj, ki se nanje sploh niste pripravili. V čustvenem pogledu ne bo šlo vse gladko. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ures ničili boste neke pobude, ki vam bodo tudi v bodočnosti koristile. Posvetite nekaj svojega prostega časa družini. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Še vedno boste imeli srečo, toda pazite, da ne napravite kake napake. Popolna harmonija v družini. DR. FRAN VATOVEC: Slovenska in jugoslovanska časniška beseda 6. Notranja podoba: list se ukvarja s politiko in šolstvom, z zgodovino, domoznanstvom, trgovino, leposlovjem in celo z ljudsko medicino. Seveda tudi brez pesmic ni šlo. Duh oportunizma, ki je preveval stolpce njegovega predhodnika, prepaja tudi predale društvenega mesečnika »Jadranski Sla-vjan». Komaj izpoveduje list skromno željo: da se Avstrija odreče nemški zvezi. Drobno «tveganje«: prizadeva si za uvedbo slovenskega bogoslužja. 14) Sklepna slika. Slovenska periodična publicistika ni krenila po lastni poti napredka. Nekritično je sledila napačni oportunistični protirevolucionarni programski politiki velmož slovenskega narodnega gibanja. Radikalna politična ost je le bežno pokukala iz stolpcev celjskega tednika. Kljub plohi deklarativnih besed za vzburkano kmetsko ljudstvo ni pokazala slovenska časniška beseda nobenega posluha za revolucionarno rešitev zemljiškega vprašanja v smislu zahtev kmetskih množic. Tudi je bila gluha za zahteve zapostavljenega delavstva. Avstrijska protiustavna reakcija pa je zminirala oktroirano ustavo iz leta 1849 Na slovenske časni ške brazde je legla megla časnik za časnikom je drug za drugim, ko jesenski list za listom, popadal z bujne krošnje slovenske publicistike. Le Bleiweisove krotke «Novice« in cerkveno politična ((Zgodnja Danica« sta glede na svojo nazorsko vraščenost v tedaj vladajočo protirevolucionarno smer ostala pri življenju in se prebila čez prag novega stoletja. Precej drugače so bili začrtani obrisi časniške in časopisne besede na Hrvatskem in v Vojvodini. Tu pa na splošno prodira bojno publicistično stališče zoper reakcijo in konservativne tendence. Po časniških stolpcih se prelivajo liberalne ideje vzburkanega evropskega meščanstva. Zal pritiskajo na ta predomi publicistični zamah oprode vladajoče reakcije. Neogibna usoda opozicijskih časnikov in časopisov: drug za drugim ugašajo. Na Hrvatskem vzbrsti tedaj živahna periodična publicistika. «Saborske Novine» (1848) oznanjajo časniški program evropske demokracije. sSlavenski jug» (1848» je v prvi fazi pro-tirevolucijsko obarvan ,v drugi pa razglaša meščansko napredna načela ustavnosti, liberalizma in demokracije. Obstaja mnenje, da je bil ta časnik tedaj najradikalnejši na avstrijskih tleh. Publicistični program «Slavenskega juga« nadaljujeta časnika «Jugoslavenske novine» (1850) in «Siidslawische Zeitung» '.1849-52), ki terja svobodo tiska in konfederativno ureditev države. Izrazito opozicijski časnik na hrvatskih tleh. 15) Na razgibano publicistično pobudnost naletimo tudi v vojvodinskem časniškem in časopisnem območju. Pot so ji utirali že pomembni predhodniki: razen ((Letopisa Matice srpske«, najstarejšega srbskega živega časopisa in trdoživega čuvarja srbske narodne zavesti v boju proti madžarizaciji slovanskih množic, «Serbski narodni list» (Pešta 1835-47) in «Serbske narodne novine» (1838-47) Teodora Pavloviča, zelo zaslužnega za evropeizacijo srbskega časnikarstva, ter nadalje še «Srbska novina — ali Magazin za hudožestvo, knjiža-stvo i modus (Pešta 1838-9) Antonija Arnovljeviča. Neposreden predhodnik marčnega meščansko naprednega vojvodinskega časnikarstva pa so bile tudi «Novine čitališta Beograd-skog» (1847). Njihov razmah poteka iz okoliščine, da so se kot prve pričele ukvarjati s prvinami, ki jih je ponujala stvarnost. «Vestniks (1848) razglaša gesla meščanske francoske revolucije: svobodo, enakost in bratstvo. Urednik Kosta Bogdanovič si je pomagal pred stalno grozečim cenzorskim Damoklejevim mečem s preseljevanjem: najprej so tiskali ((Vestnik« v Novem Sadu, nato v Sremskih Karlovcih in Zemunu, končno pa med plovbo na neki ladji, ki je plula na črti Zemun—Beograd. Ob marčni revoluciji je začel izdajati v Sremskih Karlovcih «Napredak». Gre za časnik vojvodinskega časnikarja Danila Medakoviča. Zasidral se je med ljudstvom. Objavljal je za ljudske množice očitno zanimive novice. «Na-predak« je zadušila protirevolucijska reakcija. Še pomembnejši uspeh je dosegel Danilo Medakovič štiri leta pozneje s «Srbskim dnevnikom», ki nadaljuje publicistično smer obeh svojih predhodnikov ((Vestnika« in ((Napredka«. V svoj čitateljski krog je potegnil okrog 2000 naročnikov. Nedvomno presenetljiv uspeh. Ne bi smeli namreč prezreti, da je prihajal »Srbski dnevnik« na svetlo v zoprnem političnem podnebju razvpitega Bachovega absolutizma, ko so brezobzirni cenzorski in policijski postopki dušili vsako sled katerekoli naprednejše smeri. 16) Prelomna misel francoske meščanske revolucije in februarske ter marčne revolucije 1848 je imela svoj spodbudni odzvok tudi v stolpcih periodične publicistike v Srbiji. Pomembna vloga je pripadla tedaj nedvomno prvemu srbskemu in jugoslovanskemu dnevniku Dimitrija Davidoviča, dinamičnega in bistrega očeta srbskega dnevniškega časnikarstva. Čeprav so imele «Novine srbsken v svojem dunajskem obdobju (1813-21) svojo materialno naslonitev na gospodarski veljavi srbskih trgovcev in obrtnikov, ki so se preselili pred turškim nasiljem na avstroogrska tla, svojo moralno in strokovno naslonitev pa na slavni trojki Dubrovski-Kopitar-Vuk Karadžič. so vendar naletele na nekatere zaviralne okoliščine, ki so hromile njihov polet: premalo odziva med več ko tremi milijoni Srbov v Avstroogrski, saj niso dovoljevala avstrijska oblastva nobenih novic iz Srbije, kar bi nedvomno pritegnilo zanimanje avstroogrskih Srbov za prvi srbski dnevnik. Zaviralne okoliščine so sicer pohabljale razvoj «Novin srbskih« (pozneje ((Srbskih novin«) tudi v njihovem naslednjem obdobju (Kragujevac 1834-5, Beograd od 1835 dalje) zlasti glede na nasprotovanja in cenzurske predpise kneza Miloša. Ne glede na to pa so pozneje pod ustaljenim usta-vobraniteljskim režimom in pod spretnim uredniškim vodstvom časnikarja Miloša Popoviča ter že na kvalitetni stopnji evropskega dnevnika prispevale pomemben delež v nemirnih letih 1848 in 1849, ko so iz dneva v dan razumno spremljale potek takratnih vzburkanih dogajanj. V ospredju polemične duhovitosti in zbadljive aktualnosti pa je bil v pomarčnem obdobju časopis «šumadinka» (Beograd 1850-7). Izdajal in urejeval jo je nemirni Ljubomir Nenadovič. Ni prikrival svojih simpatij do francoske meščanske revolucije, »šumadlnko« so radi prebirali tudi prek državnih meja, saj je bil Lj. Nenadovič mojster duhovitega časnikarskega smešenja in namigovanja. Zli duh svobodne misli pa je bil knez Miloš. Spodrezal je «Šumadinko» s tem, da je pregnal Lj. Nenadoviča prek državne meje, kjer naj ((popravi svoje srce in svoj nemirni razkrojeni duh«. Miloš je «šumadinko» prepovedal, češ da se ogreva za ((revolucionarno anarhične interese«. 14) Miša Šalamun: Slovensko primorsko časopisje, zgodovinski pregled in bibliografski opis. Pave! Plesničar: Narod naš dokaze hrani. Bibliografski pregled slovenskega tiska na Primorskem do konca leta 1918. Str. 12. L. 2vab: Zgodovinske črtice o Slavjanskem društvu v Trstu. Savan 1886, štev. 9-13. Prof. Gaeta (Trst): II Supplemento historico aUe notizie del seeolo corrente (iz referatnega rokopisa, posredovanega po tov. S. Renku, odg. uredniku »Primorskega dnevnika#.) Odperto pismo. Jadranski Sla v jan. štev. 1. Dr. Fran Vatovec: Pot, dolga skoraj sto let: od Slavjanskega rodoljuba do Primorskega dnevnika. Primorski dnevnik 16. maja 1965. Dr. Ljubomir Durkovič-Jakšič: O prvim jugoslovenskim listo-vima u Trstu. Iz gradiva na že omenjenem znanstvenem simpoziju 19. nov. 1968 v Beogradu. 15) Razen že navedenih del in spisov: Josip Horvat: Društveni spektar stolječa novinstva Hrvatske, 1835 1935. Iz gradiva na znanstvenem simpoziju zgodovinarjev jugoslov. periodične publicistike 19. novembra 1968 v Beogradu v okviru Jugoslov. instituta za novinarstvo. 16) Razen že objavljenih del in spisov: Militar Triva: Štampa u Vojvodini. Novi Sad 1939. Peičič Konstantin: Žiti je Teodora Pavloviča, novinara i spi-satelja srbskog. Novi Sad 1857. Čelap Lazar: Srpska štampa u Vojvodini za vreme Bahovog apsolutizma. Zbornik Matice srpske za društvene nauke 1956. Dr. Marko Maletin: Teodor Pavlovič. Glasnik Istorijskog društva u Novam Sadu 1935. Dr. Andrija Radenič: Vojvodjanska štampa namesništvu 1867-71 Istorijski časopis 1966. Dr. Branislav Vraneševič: Obnova čirilskog štamparstva u XVIH-om veku — izraz snažne nacionalne svesti Srba u Ugar-skoj. — Iz gradiva na že omenjenem simpoziju 19. nov. 1961 v Beogradu. (Nadaljevanje »ledi) Vreme včeraj: Najvišj-a temperatura 20.5, najmžja 15.4, ob 19. uri 15 4 stop., zračni tlak ICC«,4 nestalen . pada, veter 15 km/h severovzhodni, sunki vetra 42 km/h, vlada 95 odst., padavine Z/.6 mm, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 23.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 23. ««ui“ ZDENKA $ Sonce vzide ob 6.15 ,n ^ u-20.00 — Dolžina dneva l0j na vzide ob 17.48 in zal Jutri, NEDELJA, 24. av!“ JERNEJ SESTANEK S PREDSTAVNIKI T0P0N0MASTICNE KOMISIJE V Bazovici se moramo oddolžiti spominu bazoviških junakov Druge ulice naj se poimenujejo po Gubcu, Bazoviški brigadi, Vojki Šmuc, Volariču in drugih Zanimiv predlog: ledinska imena naj se zapišejo brez naziva «ulica» ali «trg» «Ime nekega kraja označuje tudi njegove prebivalce. Ni nam zato vseeno, kako se bodo imenovale ulice v vasi, kakšna bodo imena, ki se jih bomo stalno posluževali. Tujec pa, ki nas bo obiskal, bo iz njih spoznal ljudi, njihove običaje, jezik, zgodovino, vero, kulturo«. «Nismo samo Bazovci, temveč predvsem Slovenci: spomnimo se zato ljudi, ki so se boiiii za narodne pravice, boljše življenje, bratstvo med narodi«. S to kratko in jedrnato utemeljitvijo je Karel Mezgec v imenu bazovskih prosvetnih, kulturnih, športnih in gospodarskih organizacij prebral članom toponomastične komisije predloge za poimenovanje ulic v Bazovici. Pevsko društvo «Lipa». športno društvo «Zarja», »Slomškov dom« in zavarovalnica goveje živine ter pogrebno društvo so namreč organizirale, podobno kot se je zgodilo tudi v drugih vaseh, splošno posvetovanje, katerega rezultati so bili osnova predloga, naj se ulice in trgi ter vasi poimenujejo predvsem po štirih junakih, ki so v jesenskem .jutru izkričali svojo ljubezen lastnemu narodu in oblili s svojo krvjo kraško gmajno. Ferdo Bidovec, Franc Marušič, Aloja Valenčič, Zvonimir Miloš naj imajo v Bazovici svojo ulico. Poleg njih pa še Vojika Smuč, škof in pedagog Slomšek, pevovodja in glasbenik Hrabroslav Volarič, pevovodja Hra-broslav Ražem, Virgil Šček, bivši župnik Julij Wart, Cankarjev znanec in gostitelj Ivo Reja, »kmečki kralj« Matija Gubec. Druge naj se pa poimenujejo po Bazoviški brigadi in domačih imenih »Pod piljeni«. «Molzar», »Pod orehi«, «Tr-muma, »Pletina«, «Predol», »Kozara«. Naknadno so iz občinstva predlagali še imena bivšega slovenskega poslanca Jožeta Wilfana in pesnika Miroslava Vilharja. Pot, ki z državne ceste pelje k spomeniku štirim junakom, pa naj bi se imenovala »Pot k strelišču«. Glede ledinskih imen je zanimiv predlog, ki ga je zagovarjal vaški župnik Marjan žiivdc, naj bi se ceste in trgi poimenovali samo z udomačenim imenom, brez naziva »ulica« ali »trg«, ki bi sicer izzvenela nenaravno. Predlog je toliko bolj zanimiv, ker bd se na ta način izognili nesmiselnim napisom, kot «Via pod orehi«, če bd se občinska uprava odločila proti dvojezičnim napisom, kot v primeru že obstoječih ulic v Bazovici. Župnik živec je poleg tega predlagal, naj bi na sejah toponomastične komisije bili prisotni tudi vaški predstavniki tiste vasi. o kateri bd se razpravljalo, kar pa je odbornik Cesohia takoj zavrnil. Glede vloge teh posvetovalnih sestankov je župnik Živec poudaril predvsem misel, da mora biti slovensko prebivalstvo «subiekt, nosilec odločitev javne uprave« in da se marajo prav zato predlogi zares upoštevati, predvsem tudi zato, ker smo bili prej oropani svojih pravic. V svojih replikah, oz. v razpravi, ki je sledila branju predlogov, s katerimi so se vsi strinjali, je občinski odbornik Ceschia (z njim so se sestanka udeležili tudi odbornik Dušan Hreščak, polk. Fonda Savio in še nekaj notranjih članov komisije) izrazil mnenje, naj bi se po bazoviških junakih poimenovala samo ena ulica in ne štiri. Predlagal je ime «Bazoviške žrtve«, na kar pa so vaščani odločno zahtevali, naj se na tabli navedejo tudi imena. V tem primeru pa naj bi se po njih poimenovala državna cesta v Pesek in Reko. Na pripombo, da poimenuje komisija ulice predvsem po padlih, ki so bili odlikovani z zlato, srebrno ali «celo» bronasto kolajno, pa je nekdo iz občinstva zaklical: «Ta kriterij ne more veljati za Slovence! Naši ljudje niso dobili medalj, pač pa samo krogle v glavo!« V razipravl. ki je sledila začetnim predlogom, so vaščani izrazili tudi svoje dvome glede namenov komisije in zahtevali od odbornika Ce- prisotnih predstavnikov jasnih in nedvoumnih obvez. Glede stalne zahteve, ki so jo Bazovci — prav tako kot Gropajoi, Trebenci, Križani, Prosečani in Kontovelci — izrekli komisiji, naj se spoštuje pristno slovensko ime vasi, je odbornik Ceschia ponovil obljubo, da bo zadeva rešena čimprej. Na nekatere pomisleke pa je odgovoril odbornik Dušan Hreščak, ki je dejal: »Upoštevali bomo vaše predloge kot osnovo. Brez dvoma si imen ne bomo izmišljali«. Ponovljena je bila tudi zahteva, naj se v toponomastidno komisijo vključi tudi slovenski strokovnjak, na kar je Ceschia odgovorili, da bi se ta možnost lahko upoštevala, ko bo tej komisiji zapadel mandat in bo obnovljena. «Ni rečeno,« je dejal, «da bi odlbor v tem primeru ne sklenil komisije razširiti ...» Omeniti moramo še zahtevo Stanka Grgiča, naj se na že obstoječih tablah z nazivi Ulic Srečka Kosovela pripišeta slovenska izraza «ulica» »pesnik« zraven besed «via» m <«poeta». SPORAZUM SINDIKALNIH ORGANIZACIJ KOVINARJEV Enotna listina delavskih zahtev ob pogajanjih za sklenitev pogodbe Mezde naj se zboljšajo za 75 lir na uro, mesečne plače pa za 15.600 lir na mesec - Delovni teden se mora skrčiti na 40 ur Razpis za prijave v slovenski dijaški dom Po avgustovskih počitnicah se večje tržaške tovarne spet odpirajo in v njih spet vrši. Tokrat ne gre za takojšnje sindikalne akcije, temveč za splošno razipravo in pripravo za septembrska in oktobrska sindikalna gibanja ko se bo z vso resnostjo postavilo vprašanje obno-vitva kolektivne delovne pogodbe kovinarske stroke. 27. in 28. julija, neposredno pred odhodom na počitnice, ki je za večino delavcev te stroke značilen, so tri sindikalne organizacije — FIOM-CGIL, FILM-UIL in FIM-CISL sklicale v Milanu splošno delavsko konferenco, na kateri je bila odobrena listina zahtev, v kateri so okvirno začrtane osnovne smernice nove kolektivne delavske pogodbe, za katero se bodo kovinarji zavzemali v letošnji »vroči jeseni« italijanskega sindikalnega gibanja. Delegati, ki so jih po predhodnih razpravah v obratih in pokrajinskih sindikalnih konferencah izbrali delavci sami, ne glede na pripadnost enemu ali drugemu sin- schie in ZASEDANJE O PREVOZIH EVROPSKE GOSPODARSKE SKUPNOSTI Kljub znatni modernizaciji naprav železnice v vseh državah EGS pasivne V zadnjih 10 letih se je primanjkljaj železnic v Italiji povečal za 23,53 odst. Prvi teden dela na X. mednarodnem zasedanju o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti na tržaški univerzi se je včeraj zaključil z zanimivim predavanj em italii.j anskega strokovnj aka profesorja Martarellija, ravnatelja florentinskega oddelka državnih železnic. Za danes je predviden skupen izlet udeležencev in slušateljev v Slovenijo, in sicer v Ljubljano, na Bled in v Bohinj. kjer se bodo z žičnico povzpeli na Vogel. Prof. Martarelli je predaval o načrtih železniških podjetij v Evropski > gospodarski skupnosti za hližnjo in daljn.io prihodnost. Naglasil .je, da se železnice v vseh članicah šesterice trenutno bari j o s tremi glavnimi vprašanji, in sicer z vprašanjem skrčenja stroškov na rentabilnih orogah, z vprašanjem odprave tako imenovanih »suhih vej«, to je nerentabilnih prog, in pa z vprašanjem odprave socialnih bremen, ki so jim jih že od nekdaj naprtile osrednie oblasii v posameznih državah. Do današnjega dne so bila prizadevanja železniških vodstev nalbolj uspešna na področju obratovalnih stroškov. Tu so z vpeljavo vrste tehničnih izboljšav uspeli občutno zmanjšati prevozne stroške in povečati storilnost dela in uporablje- nega materiala. Predvsem le k te- •iiiiiiiiiiiimmiimiHiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiHiumimiaiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmiMittiiiiiiiiiuiiiiniiii OD VČERAJ V TRSTU Na obisku deželno odposlanstvo iz Tridentinske-Gornjega Poadižja Odposlanstvo se je sestalo s predstavniki industrijcev, trgovcev in sindikatov Včeraj se je v Trstu pričel obisk zakonodajne podkomisije za industrijo deželnega sveta Tridentinske-Gornjega Poadižja. V odposlanstvu so trije deželni svetovalci, in sicer rag. Claudio Betta, inž. Alberto Crespi in geom. Glicerio Vettori. Sprejela sta jih včeraj zjutraj predsednik deželnega odbora Berzanti in predsednik deželnega sveta Rt bezzi, ki sta jim izrekla dobro- došlico naše dežele. Zatem je bil na deželnem odbor-ništvu za industrijo in trgovino sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki združenj industrijcev in trgovinskih zbornic v deželi, _ predstavniki industrijskih področij iz Trsta, Tržiča in Ausse - Corno ter predsednik združenja trgovinskin zbornic poslanec Marangone. Goste je pozdravil načelnik oddelka industrijske službe dr. Armeni, ker je bil odbornik za industrijo Dulci odsoten. Na sestanku so obravnavali razna vprašanja v zvezi z industrijskim razvojem. Podkomisu ja se bo namreč ustavila nekaj dni v naši deželi in bo proučila zlasti razne oblike za spodbujanje industrije. Popoldne se je odposlanstvo na odborništvu za industrijo sestalo najprej s sindikalnimi predstavniki, zatem je obiskalo deželno finančno družbo »Friulio*. Tu so obravnavali predvsem oblike spodbujanja industrijskega razvoja, med. tem ko so jim voditelji družbe o-risali njeno dejavnost na industrijskem torišču. Danes bo odposlanstvo obiskalo Industrijska področja v Trstu, v Tržiču in v Aussi - Corno. Seja občinskega odbora Delo za obnovo poslopja v Ulici Besenghi, namenjenega za sedež državnega zavoda za obrt, se bo pričelo v kratkem. To je sporočil deželnemu odboru odbornik za javna dela Mocchi, ki je povedal, da bo to delo stalo 10 milijonov lir. Poslopje bo popravljeno oktobra meseca, to je v času, ko se začne novo šolsko leto Odbornik De Gioia, ki je pred sedoval seji, je nato sporočil, da se bodo kmalu končala pogajanja z družbo Lloyd Adriatico, na podlagi katerih bo Teatro Stabile prevzel upravljanje obnovljenega gledališča Politeama Rossetti. Odbornik Vascotto je sporočil, da bodo prihodnjo sredo otvorili nove razsvetljevale naprave v Ulicah Svevo in Baiamonti. Odbornik za finance Verza je sporočil, da je osrednja komisija za krajevne finance odobrila občinski proračun za leto 1969, odbornik Chicco pa je poročal o vprašanjih osebja, v zvezi z mehanizacijo volilnega od- delka. V morju so našli utopljenca Neka policijska patrulja z devinskega komisariata, kd je bila včeraj zvečer okrog 20. ure s svojim motornim čolnom na običajnem izrvidniškem obhodu v vodah devinskega zaliva, je pred znano gostinsko šolo »Ginestre*, nekaj me trov od obale, zapazila truplo, ki je plavalo na površju, že na prvi pogled je bilo očitno, da je bilo truplo že več dni v vodi, kajti bilo je že v razpadajočem stanju. Zaradi tega so poklicali gasilce s tržaške pomorske postaje, da bi truplo dvignili iz vode. Zaradi Iznakaženosti in razpadanja trupla je bilo delo gasilcev precej otežavijeno. S posebnim platnom, ki so ga spustili v vodo, so truplo počasi dvignili na ladjo ter ga odpeljali na tržaško pomorsko postajo, na sedež pristaniške policije. Tu sl je truplo ogledal sodni zdravnik Pasooll, ki pa se do sedaj še ni izrekel o vzrokih smrti. Ugotovil Je le to, da Je umrla oseba moškega spola, da meri v višino 175 centimetrov, po delnih ostankih las pa, da so bili tl rjave barve. Razpadajoče truplo Je imelo poleg tega na sebi modre hlačke ter majico s kratkimi rokavi. Po sodnikovem mnenju, Je pokojnikovo truplo plavalo vsaj mesec dni v vodi. , S pomorske postaje so nato odpeljali v splošno mrl co, kjer bodo opravili obdukcijo. truplo 'tvasni- mu prispevala postopna zamenjava negospodarne vleke na paro s sodobnejšimi načini vleke na elektriko in dieslovo olje. S poenotenjem tehničnih značilnosti voznega parka je strokovnjakom uspelo tudi znatno zmanjšati nabavne stroške za vozila v prometu. Z uvedbo avto-macije in kibernetike (elektronskih možganov in drugih sorodnih naprav) se je v zadnjih letih nadalje znatno skrčil tudi strošek za delovno silo. V desetletju 1958-1967 se je železniški promet v Evropski gospodarski skupnosti povečal za 11 odst., v istem času pa se je število zaposlenega osebja skrčilo za 6,5 odst., število vlečnih enot se je skrčilo za 26 odstotkov, skupna zmogljivost teh enot pa se te zmanjšala za 9,5 odstotka. Kljub vidnemu napredku na tehničnem področju pa so ostali finančni uspehi železniškega poslovanja neugodni. V vseh šestih članicah EGS se poslovanje železniških uprav redno zaključuje s primanjkljajem in ta primanjkljaj se je v zadnjem desetletju povsod povečal; v najmanjši meri v Luksemburgu (za 2,72 odst.), v največji pa v Italiji (za 23,53 odstotka). Evropske železnice si morajo prizadevati, da bi povečale svojo konkurenčno sposobnost. Pri potniškem prometu morajo za to doseči znatno povišanje komercialne hitrosti in ustrezno izboljšanje glede kom-forta v vlakih, pri blagovnem prometu pa morajo težiti zlasti k večji dostavni hitrosti in k večjemu spoštovanju dobavnih rokov. Železnica namreč še zdaleč ni odklenkalo, kakor so pred leti domnevali nekateri opazovalci, železnica (potniški promet) ima pred letalom in avtom celo nekaj novo pridobljenih prednosti, da na primer pripelje potnika v središče mesta, ne da bi se moral ta počasi in z muko prebijati skozi mestni in predmestni promet od avtoceste ali z letališča proti oentru. Glede na čas vožnje, je železnica danes boli konkurenčna kakor letalo do razdalje 270 km, kar se tiče kolektivnih prevozov z avtobusi, ki ne smejo voziti s hitrostjo nad 80 km/h, pa je železnica konkurenčna v vsakem primeru, ne glede na razdaljo. Ti podatki so izračunani na osnovi maksimalne danes možne komercialne hitrosti vlakov, ki znaša 100 km/h, če pa upoštevamo težnjo, da se tudi v EGS polagoma uresniči železniško omrežje, ki bo dovoljevalo kompozicijam komercialno hitrost 150 km/h, potem je prednost že- leznioe pred drugimi prevoznimi sredstvi še toliko bolj na dlani. Nadaljnja prednost, ki jo ima železna cesta pa je tudi ta da kompozicije redno odhajajo in priha- jajo po določenem umiku, ne oziraje se na vremenske prilike ali na letni čas. Srednjeročni načrt za izboljšanje železniškega prometa v EGS predvideva kakor rečeno uresničitev takšnega omrežja, ki bo dovoljevalo hitrost 150 km/h. Japonci so v tej zvezi pokazali, da je to mogoče doseči brez posebnih težav, kakor se da doseči — še vedno na tradicionalnih progah — tudi višja hitrost do 200 km/h. To naj bi bil tudi srednjeročni coli evropskih železnic, pozneje pa bodo na omrežju EGS speljali ob glavnih progah nove proge brez ostrih krivin dikatu, so se v Milanu dogovorili, i katerem izraža solidarnost s če da bodo enotno postavljene zahteve izražale predvsem novi položaj in pogodbeno moč kovinarskih sindikatov, kakor tudi težnjo, da se delavske zahteve uokvirijo v splošno težnjo po pridobitvi novih pravic v tovarnah samih, svobodnega fcre-tanja sindikalnih delegatov, širjenja sindikalnih letakov in tiska, vzdrževanja stikov tudi osebnega značaja s sindikalnimi voditelji, ki sicer niso člani delovnih kolektivov. To so zahteve, ki zadevajo predvsem delavske pravice, druge pa izražajo težnjo po splošnem izboljšanju položaja kovinarskih delavcev iz gmotnega vidika. Tako vsebuje listina zahtevo po splošnem povišanju mezd (75 lir poviška na uro za delavce, 15.600 na mesec pa za ostale kategorije). Glede razdelitve v kategorije in pravic, ki izhajajo iz tega, zahtevajo delavci, naj se vse kategorije izenačijo z uradniško (v primeru bolezni, nesreče, dopusta). V skladu s splošno težnjo vseh kategorij, zahtevajo kovinarji, naj se ob enaki plači zniža število delovnih ur na 40 tedensko. Delovni teden naj šteje pet dni. sobota in nedelja, odnosno dva druga zapovrstna dneva naj bosta prosta. Glede pravic delavcev vsebuje listina več zahtev. Med temi je važna tudi ta, da mora upravno ali nad-zomiško osebie na storjene napake škoslovaškim ljudstvom in se klanja spominu žrtev. Novi tragični dogodki, pravi med drugim poročilo, ponovno zavirajo razvoj mednarodne pomiritve ter objektivni razvoj v nekaterih komunistični!! strankah na zahodu. Potrjen zakon o dokladah slepcem 1. Dijaki in dijakinje, ki nameravajo vstopiti v šolskem letu 1969-1970 v Slovenski dijaški dom v Trstu kot redni ali zunanji gojenci morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Ulici Ginnastica št. 72 ali Čampo S. Luigi 11 (avtobusa štev. 25 in 26) ali pri Podpornem društvu Dijaška matica v Ul. Geppa 9/11 (pri SPZ). 2. Prošnje za sprejem v Dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do Izpolnitve vseh razpoložljivih mest. 3. Dijaki, ki niso v gmotnem položaju, da bi plačevali celotno vzdrževalnino, naj vložijo pri Podpornem društvu Dijaška matica posebno prošnjo. 4. Vsa druga pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri naslovih navedenih v točki štev. 1 ali po telefonu štev. 93-167 (Slovenski dijaški dom). Italijansko združenje slepcev sporoča, da je predsedstvo ministrskega sveta 11. avgusta končno potrdilo deželni zakon št. 56, s katerim se ustanavlja dopolnilna doklada za slepce, ki uživajo posebno slep-čevsko pokojnino. Poročilo o tem je prejela medpokrajinska sekcija UIC od osrednjega vodstva. Predsedstvo julijske in furlanske medpokrajinske sekcije opozarja slepce ter vse prijatelje, da ae gre za navaden birokratski postopek, pač pa za zelo važno zadevo. Osrednje oblasti so namreč najprej zavrnile deželni zakon, češ da je neustaven in da uvaja razlike med slepce raznih dežel .Zato je bilo treba mnogo potov, posegov in posredovanja, da so se osrednje ob- prekrške pri delu takoj opozo-1 lasti prepričale o upravičenosti te TT or* Cf O *75»lmnn PH tPTTi If riti. V nasprotnem primeru se prekrški ne upoštevajo. Delavcu mora biti dana možnost, da se v določenem roku zagovarja, kakor tudi, da zaprosi sindikalne organizacije, naj ga zaščitijo. Bistvene važnosti pa je zahteva, naj se delavcem prizna pravica (in to s posebnimi določili same ko- lektivne delovne pogodbe, ki po italijanskem pravu velja kot in večjih vzponov, tako da se bo komercialna hitrost kompozicij lah- ko dvignila na 300-350 km/h. Tako bo dosežena hitrostna meja, ki je ne bo mogoče prekoračiti na tradicionalnih tirnicah. Za višje hitrosti bo treba vpeljati vozila z »zračno blazino«, ki bodo švigala dvignjena od tal po eni sami tirnici. Toda do tega je še razmeroma daleč in tudi higiena zahteva, da se pred vpeljavo takšnih prevoznih sredstev temeljito reši vprašanje, kam z izpušnimi plini, ki jih ta vozila spuščajo v zrak pri visoki temperaturi in nedaleč od tal. Glede blagovnega prometa po železnici pa si bodo morali strokovnjaki prizadevati, da poleg večje hitrosti in točnejšega spoštovanja dobavnih rokov zmanjšajo na minimum «mrtva obdobja«, ko vlaki stojijo na postajah, ali ko posamezni vagoni čakajo na odvod. Pri vseh vlakih, potniških in tovornih, pa bodo morali inženirji odpraviti sedanji način vleke, ki se oslanja na preprosto fizično trenje med kolesa in tirnicami. ter ga nadomestiti z »elektromagnetno« vleko. Toda to je cilj, ki je od nas oddaljen še najmanj dvajset let PREJELI SMO »Roparstvo Jugoslavije«, list poslovnega združenja gospodarskih organizacij s področja sladkovodnega ribištva. Leto XXIV, štev. 4. Zagreb. Dvomesečnik. Posamezna številka 2 ND. zakon) sklicevanja skupščin v tovarnah in obratih. Za to naj se delavcem izplača 10 ur letno. Sklicevanje skupščin v tovarnah samih je stara zahteva italijanskega delavskega gibanja, ki pa je bistvene važnosti predvsem zaradi potrebe, da se delavske organizacije neposredno posvetujejo z delovnimi kolektivi, v širši in daljnoročni perspektivi pa lahko iz teh skupščin, preko sindikalnih borb in predvsem neposrednega pogojevanja in Dogajanj z upravnimi organi v tovarni, nastane zarodek bodočih »samoupravnih svetov« ali drugih organizmov neposredne demokracije in oblasti v tovarnah v skladu z načelom, da ie delavec v tovarni prav tako državljan kot izven nje in da ima torej na delovnem mestu enake državljanske in ustavne pravice kot drugie. Sicer Da je italijanska republika po ustavnih določilih »osnovana na delu« KD o dogodkih v CSSR ga deželnega zakona. Pri tem je značilno, da je prišlo do potrditve zakona v času, ko gre večina liu-di in ustanov na poletne počitnice, to je tik pred velikim šmarnom. UIC sporoča, da bodo vsi njeni sekcijski uradi na razpolago civilnim slepcem za reševanje prošenj za doklado, kakor hitro bo deželna uprava opravila zadevne formalnosti. Natečaj za blagajnika pri gledališču Verdi Avtonomna ustanova Teatro Verdi v Trstu razpisuje javni naleeaj z izpitom za eno mesto v blagajni gledališča. Najvišja starost 40 let, najnižja 21 let, razen izjem, ki jih predvideva zakon. Potrebna je matura nižje srednje šole ali u-strezajoča šolska kvalifikacija. Prošnje morajo biti dostavljene do 20. septembra 1969 Avtonomni ustanovi Teatro Verdi, Riva 3 No vembre 1, 34121 Trst. Vse dru ge informacije glede natečaja, kakor tudi primerki razpisa s programom za izpit, so na razpolago pri tajništvu ustanove. Šolske vesti Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zoisi v Trstu, Strada di Guardiella 13, obvešča, da se bodo popravni izpiti začeli 1. septembra s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored pismenih izpitov je objavljen na oglasni deski zavoda. Vpisovanja za šolsko leto 1969/70 so vsak dan od 10. do 12. ure in se bodo zaključila 20. septembra. Informacije v tajništvu zavoda. Razstava slikarja Laurcntija Danes se prične v občinski u-metnostni galeriji na Trgu Unita razstava slikarja Giorgia Laurenti-ja, ki bo trajala do konca meseca. Razstava bo odprta vsak dan od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure ob delavnikih in od 10. do 13. ure ob praznikih. Slikar razstavlja 28 olj in akvarelov. • Podporna blagajna osebja notranjega ministrstva je razpisala natečaj za podelitev študijskih štipendij za šolsko leto 1969-1970. Natečaja se lahko udeležijo otroci umrlih članov blagajne. Razpis natečaja je razobešen na oglasni deski prefekture. PREPOVEDANO PARKIRANJE Ker so pri Sv. Andreju (Ul. Čampo Marzio štev. 11) postavili plot okrog delovišča za novi sedež pomorskega muzeja, je župan odredil, da se ob tem plotu ne smejo dalj časa ustavljati avtomobili. Pokrajinski odbor Krščanske de-1 mokracije je v zvezi z dogodki na i Češkoslovaškem izdal poročilo, v I |||IIIIIIIIIUIIIIIIIII|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||lltllllllimU|M|l|,ll„l,ll|„,„„|,„|n|||||||||||||||||||M||||||| ZNATEN PADEC TEMPERATURE Zaradi močnega naliva nevšečnosti tudi v mestu Premočena streha se je udrla in dve družini sta se morali izseliti V kratkem razdobju šestih ur je padlo na našem področju skoraj 40 milimetrov dežja. To količino so ugotovili včeraj popoldne ob 19. uri. Gre za precejšnjo količino, ki sicer ni neka posebna redkost, je pa včerajšnji dež prišel tako nepričakovano in tako iznenada, da je marsikdo zaznal v njem že konec poletja. To pa predvsem zaradi tega, ker je bilo dosej, t.j. ves julij in prvo polovico avgusta vreme izredno lepo in se je sedaj kar čez noč spre- NiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiminiiMiiiitiiiiiiniiiiiiiniiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Vojne ladje v pristanišču • .- .................................................................................................................................................. Včeraj se Je v tržaškem pristanišču zasidrala skupina ladij italijanske vojne mornarice, in sicer križarka »Garibaldi«, rušilec «Im-pavldo« in pomožna prevozna ladja »Shrambah«, kd jih vidimo na gamjd sddkd. Poveljnik ladjevja admiral Bi-rindelli je na križarka «Garibaldi» skupino z načelnikom glavnega šta ba. Na rušilcu «Imipavido» pa Je poveljnik diruge pomorske divizije admiral Gimo de Gaorgl. Najprej Je admiral Birindelli sprejel na ladji poveljnika pristanišča generala d’Agostina ter poveljnika tržaške posadke generala Bmanueleja, zatem pa je pričel vljudnostne obiske. Zapiovrstjo je obiskal predsednika deželnega odbora Berzanhtja, predsednika deželnega sveta Ribezaija, vladnega komisarja prefekta Cappellinija in nadškofa Santdna. Zvečer so bi It oficirji ladij gostje na večerji na prefekturi. V ponedeljek pa bo priredili kosilo na čest oficirjem predsednik deželnega odbora Ber eanU. menilo. Včeraj pa se je po'eg ve- likega dežja znatno znižalo tudi živo srebro .Včerajšnja najnižja temperatura je znašala namreč 15,4 stopinje, navišja pa le 20,5 stopinje. Pihala pa je tudi burja, in sicer s hitrostjo 15 kilometrov na uro, posamezni sunki pa so dosegli kar 42 kilometrov na uro. Dež, ki je itek lil kot iz škafa, je bil zaradi tega še bolj nadležen in po mestnih ulicah je marsikje zadišalo po naftalinu. Ljudje so namreč potegnili na dan površnike, kar je seveda redkost za avgust. Nenadna sprememba vremena je hudo oškodovala predvsem ljudi, ki se ukvarjajo s turizmom. Marsikateri turist je namreč zvil svoj šotor ter se vrnil domov. Pa tudi vse poletne večerne gledališke in filmske predstave na prostem so morali odpovedati ali pa premestiti v »toplejše* notranje prostore. Včerajšnji naliv pa je prišel prav kmetovalcem, ker se je zemlja po tolikem času vendarle pošteno namočila. Zaradi dežja se je močno zavozlal mestni promet. Voda je vdrla, kot se ob takih prilikah dogaja, v stanovanja in kleti in so bili zaradi toga gasilci stalno na delu. Najhujše posledice pa je voda povzročila nesrečnim stanovalcem enonadstropne hiše v Ul. delle Rose št. 19. Dve družini sta se morali odseliti ter si poiskati zasilno bivališče, ker se je streha udrla in je stanovanje preplavila deževnica. Do neprijetnega dogodka je pri šlo okrog 16. ure, ko je najhuje lilo. Na pol zgniti tramovi strehe so nenadoma klonili ter pri tem potegniti za sabo tudi nekaj metrov zidu. Gospodar poslopja, Gio-vanni Gersina, je tedaj nemudoma telefoniral gasilcem, ki so se nato dobri dve uri trudili, da bi iz podrtije rešili čimveč pohištva. Poleg gospodarja s tričlansko družino je marala hišo zapustiti še neka starejša ženska, ki je imela majhno stanovanje v najemu. Gersina z družino se je zasilno naselil v svoji mizarski delavnici, ki stoji nedaleč od poškodovane hiše, za priletno gospo Fulvio Elmi vd. Falzai pa je poskrbela občina. Urada Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Prosvetne zveze v Trstu, Ulica Geppa 9, sta v mesecu avgustu odprta samo v jutranjih urah do 13.30 Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE KINO «|RIS» danes ob 19.30 Cin««**** barvni avanturistični ŠPARA GRINGO SpARA Igrajo: B. KeUy, F. Mor««* » K. Wynn danes ob 18. uri komi®' ^ CAPORALE Dl GIORNATA Igrajo: Nino Manfredi, zio Arena, A. R Como in F. n*" PARK MIHAMARSKEGA "9 ob ator,,. ■Luči in zvokii. 22.15 dve predstavi: ^ e Carlotta« v Italijan*'" - G# bus «M» vozi iz Barkov J-jraj* jališče tramvaja «6» >n 00 ra pred in po predstav*. ilii*®1 GRAD SV. JUSTA 0 Predstava Cutti-nove k®*?^ veoia de San Gi-usto«, k- _,Jjj i> biti sinoči na gradu, bega vremena odpadla. 0 * vstopnice za sinočnjo Prf”(i Ki f Ijajo za nocojšnjo. Vsi « - „ f že kupili vstopnice za «ru« ^ JL za nocojšnjo predstavo, ki y0 pr uri, so vabljeni, naj s* protti, osrednji blagajni v Pasaži jim zamenjajo vstopnic« Nazionale 16.00 «La batta* I-Oder«, Anatoli K-uznet mila OiuTSina, AnatoU , o*1’ Viktor Otisko. Cinemascov- beli film. canno Fenice 16.00 «Quedl-i che s ggt) dere«. Michel Costa« ■ - s iir Berger, Julijan Mateos, Ulisse« Bek-im Fehn™lU'ar9 G* Berti, Renaud Verley, ^ go rini. Technicolor. . one». Eden 16,30 «L’estate del ** „,»1 sy Person. prepovedan« pod 18. letom. j)»- Excelsior 16.00 «La legi<>ne nat!« Eastmancolor. . Ritz 16.30 «Distruggete Fra' jnl# Technicolor. prepovedan« pod 18. letom. cort0 Z Filodrammatico 15.30 «Un , -jor. • do per l’infemo». Te^n,8 povedano mladin- P°" ' (ib Alabarda 16.30 «U«a lun8 croc'». Technicolor. . , w, Aurora — Revija znanstvo* stičnih filmov. 16.30 * rep0»e”' Satana«. Technicolor. “ . mladimi pod 18. letom- ^ v* cristallo 16.30 »Indovin* a cena«, Spencer Trač/- -pet-Heobu-rn. Sidnev P01*1 ’ . Hepburn, Sidney Capitol 16.30 «Un beHissinJ-° apltol 16.30 nun o««- g. bre«. Gina Lollobrtgida, nilid» ti, Andre Lavvrence. ^ u, niiuic rtnd Prepovedano mladini P0^ Impero 16.0 «L’eta del /11^. le^. Dne 22. avgusta 1969 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 14 oseb. UMRLI SO: 45.1etna Lidia Lucev por. Bertogna, 68-letni Cesare Ago-larnti, 58-letni Antonio Fronte, 43-let-na Elda Grando por. Plet ,62-1 etn a Nenina Milizh vd. Podmenik, 71-let-na Gi-useppina Sardotsch por. D’A lessio, 77-letna Giovanna Hamerle vd. Canciani, 71/letni Vnto Sabatti, 74Jetni Salomone Goldstein, 50-letna Emili-a Epis por. Licurgo, 59-letni Bartolo Lorenzato, 89-letna Antonia Supancic vd. Piemonte, 89-letna Er-minia Sverzut vd. Bruseschi, 86.1-etna Antonia Santln vd. Valil. DNEVNA SLU2BA LEKARN (od 13. do 16. ure) Busolini, Ul. Revoltella 41. Pizz-il. Drevored XX. septembra 4. Alta Madd-alena, Istrska ulica 43. Dr, Co-dermatz, Ul. Tor San Piero 2. NOČNA SLU2BA LEKARN (od 19.30 do 1.30) Busolini, Ul. Revoltella 31. Pzzul-Clgnola Korzo Italia 14. Prendinl, Ul. Vecellio 24. Serravallo, Trg C-a-vana 1. Mali oglasi DEKLE — labko delo, dobra plača iiče Fabbrlca Cartotecnica na Opčinah — Telefonirati 211-056 Prepovedano ------ ,K0„,- . Vittorio Veneto 17.00 Chicago«. Prepovedano 14. letom. ..imolz0*-! Ideale 16.30 »Joe Boss 1JJ*P tfir1* Burt Lancaster, Shell« Telly Savala. Technicm« , Abbazla 16JO «H tiiVlZ D«* ' Nera«. Edvvige Feneck, mer. Technicolor. KO K Prosvetno društvo «s[*a perici priredi 7. septemm .^u ^ ni izlet na Gorenjsko.J^jjsOijJ ji v Kropo. Vpisovanje i“ *"^r* telefon 70.834 od 9. do j 16. do 20.30. _ sKe^V Prosvetno druStvo v redi v nedeljo 24. avgusta v Dobrno. Vpisovanje ob ? ^ torkih, četrtkih tn pet!y“ do 21.00 na sedežu druSU^fetf^ Športno druStvo veS“* rfiik1 S t.m. izlet v Tolmin °b pjiri ld“> metne tekme s tamkajs*u Vpisovanje v gostilni LJzoroh> ma ter v tobakarni Pri * «j jaku t Prosvetno druStvo Tab« rfjj.f sporoča izletnikom, da «"gisfrv.i Škofjo Loko In KamniSko g nedeljo, 24. t.m. točno nj izpred Prosvetnega dom nah. Zamudn.kov ne «3 ^ SPDT obvešča, da planino v nedeljo, 2*- Lj, t zaradi premajhnega ste j ljenih izletnikov. vmK v*1« Potovalni urad »AURORA* priredi v nedeljo, 31. avgust* IZLET NA BLED IN NA VINSKO RAZSTAVO V LJUBL# Cena Izleta Je 3.800 lir, v kar Je vključena vožnJ»> vjp. blejskega gradu, kosilo, ogled vinskega sejma in pokušni* . ootf^ Odhod iz Trsta, Ul. Cicerone 4 ob 7.30. Potuje se s listom. >5, Informacije in rezervacije pri potovalnem uradu , — Ul. Cicerone 4, tel. 29-243. ODPRT JE NOV Kazino v Ljubljani Kazino na evropski ravni v jugoslovan* ^ »Milanu« s sedežem v modernem, Ubr* In središčnem Hotelu Slon Dve restavraciji, od katerih ena tipična« ni klub, dva bara, dve kavarni, slaščič® sladoledarna, snack-bar ROULETTE, BACCARA, CHEMIN DE FER/ BLACK JACK PRIMORSKI dnevnik - 5 — // BENEŠKE SLOVENIJE Praznik sv. Lovrenca v Gorenjem Marsinu in Matajurju, «Roženca» v Krasu pri Dreki Na vseh teh prireditvah so številne udeležence, med katerimi so bili mnogi začasni povratniki iz tujine, zabavali pevci in godci ansambla Antona Birliča Pevski zbor «Idr ja » iz Beneške Slovenije, ki ga vodi Anton Birtič (na sliki) Y r edelj°, 10. avgusta je bilo VanioBenečije prazno-V r svetega Lovrenca, letuj 0rnje.m Marsinu, kjer je ta »tev-Praznik še zmeraj zelo upo-v Poredili tega dne ples katere (P° stari navadi), na ta h m s sv°j° skupino igral m° j^oniko mladi domačin Pri- ^0vTen Pri^eten vaški praznik d«. '•a SP irrna ueatn nn SV. se vrne vsako poletje veliko Benečanov in Bene- Q’h raftreseniE,p0 raznih fo ,jr rranie, Švice, Francije m Sov S. ki W di-,,™-, J ’ ovice, rraiiuje m si evropskih deželah kjer nje^ kruh -« - n—- lu' Tako se je v Gor- hca',. ursinu zbrala velika mno-biSk ki so se vrnili na o- cetn i sv°jiIn sorodnikom, znan-K0 *? Prijateljem. tika ^ v skednju zapela harmo-^ntov spremljavi drugih instru-Polnin ’ ,So plesalci in gledalci na-tička • dvoranico do zadnjega ko-kih _,ln se vrteli ob veselih zvo-Pevov ,VenSkih in italijanskih na-te je ^a do pozne noči. Veselje l^o nadaljevalo v prijaznih Gorpniocfo TVTarcina ~ ‘laucujcvmu v ^J.1 ja Gorenjega Marsina. laljnp °n sv' Lovrenc ima že iz-*ke» n Preteklosti svoje »domovin-klikjjvfaviee tudi v Matajurju in pjJm zaselkih. s|Cer letos Matajurci niso dne a kljub temu je tega kov {k1..k njim veliko sorodni-.Prijateljev, ki so se v tej It rs,5°,rski vasici počutili dobro Vs^loženo. los te 't matajurska hiša je imela svetega Lovrenca. Ker ni bilo plesa, je bilo v Matajurju bolj mirno. A pravo praznično razpoloženje je nastalo, ko so nenadoma okoli devete ure prišli v Matajur pevci in muzikanti iz Petjaga, Marsina in Mečane. V gostilni pri Fulminu sta ob spremljavi harmonike Renco Birtič in Peter Medveš s pesmijo Antona Birtiča «Dolince beneške« o-tvorila skoraj enourni glasbeni spored, kateremu so neverjetno hitro prišli prisluhnit domačini, njihovi gostje in turisti. Poslušalci so bili še posebno veseli pesmi «Luna mlada«, «Moja Mečana», «M!ada leta«, in dalmatinske «Mare Mare«. Na željo občinstva so fantje Benečani zapeli tudi pesem «Sem fantič doma od Čedada« in tisto lepo Birtičevo z italijanskim be sedilom «Corri con me«. Gostje matajurskega Lovrenca so se ob lepo ubranem petju Mar sinca Petra Medveša, Petjažanca Renca Birtiča in ob zvokih harmonike Mečanca Antona Birtiča tako močno ogreli in navdušili, da jim nikoli ni hotelo biti dosti pesmi in napevov. Poslušalci so izvajalcem navdušeno pleskali in zahtevali od njih še in še slovenskih in drugih pesmi. Praznik svetega Lovrenca v Matajurju je ostal vaščanom, gostom in turistom v lepem spominu. In to je prav, da se naši ljudje vsaj od časa do časa zberejo skupaj, pokramljajo, prepevajo in se veselijo svojih domačih pevcev in muzikantov, ko jih pridejo ob takih prilikah razvedrit. Po odhodu Birtičevih fantov se je v Matajurju nadaljevalo veselo razpoloženje in se poleglo šele v poznih urah. Poletni prazniki v Benečiji so nasploh značilni za občasna snidenja domačinov. V petek, 15. avgusta je na primer praznik «Rožen-ce» zvabil skupaj vaščane Dreke in okoliških vasi, tiste doma in tiste, ki so po svetu. To se je najbolje odražalo na Krasu pri Dreki, kjer sta bili gostilni pri Na-morju in Šavliju tako polni znotraj in na vrtu, da ni bilo mogoče najti nobenega prostora več. Posebno lepo je bilo gostom in domačinom v prijetni senci pod lipami pred gostilno Šavli. Gostilničar Mavricij dokaj pogosto organizira kak ples in petje. In zato, da bi prijetno razvedril svoje goste, je na «Roženco» povabil Mečanca Antona Birtiča ter njegove pevce fante in dekleta. Njihov glas beni spored je bil pester in je zelo navdušil poslušalce. Zanimivo pozornost so vzbudile Birtičeve nove pesmi: Zaupaj mi. Rožmarina mi utrgaj, Corri con me, Mlada leta. S posebno napeti mi ušesi so prisluhnili dalmatinskima :Mare Mare in Daj_ mi daj. «Ansambel Antona Birtiča Beneški fantje in dekleta« je na Krasu na željo gostov «Rožence» večkrat ponovil domorodno pesem Dolince beneške, katere vsebina sega domačinom iz Benečije doma in po svetu globoko v njihov čustveni domoljubni svet. «Roženca«. Naša velika «Rožen-ca» je tudi letos že mimo. Prehitro je odšla. Tega dne je bilo po naših vaseh živahno in veselo, ker so se domačini sorodniki, prijatelji in znanci pač zbrali, spili skupaj kozarec sladkega in zapeli naglas svojo drago slovensko pesem, tako radostno, tako po domače kot nekdaj, ko so bili vsi mladi, ko so bili vsi doma. Mladi, dela zmožni Benečani so spet odšli daleč v svet na svoja delovna mesta. Na ši domovi ostajajo spet žalostni in zapuščeni V njih samevajo naši priletni in bolehni starši, ki bodo morali čakati zopet do druge «Ro-žence«, da se bodo vrnili k njim le na kratek obisk njihove hčere in sinovi. Žalostna in bridko trpeča je usoda beneških Slovencev! Anton Birtič % obrtniških Izdelkov lz naše dežele, ki jo je organizirala - . ___ . ___ _ XI« .....*,ltlr! ** turistično - letovišfarska ustanova v Scsljanu. Na prvi sliki oinačlnka razkazuje serigrafijske Izdelke (ki Mr), na drugi pa izbor keramičnih obrtnikov. so na prodaj za izdelkov tržaških Gorišfeo-beneski dnevnik V GORICI OD 19. DO 21. SEPTEMBRA Za mednarodno tekmovanje zborov se je prijavilo 41 zborov iz 6 držav Med njimi je pet zborov iz Jugoslavije, po dva iz Nemčije in Avstrije ter po eden iz Bolgarije in Češke Le še dobre trt tedne nas loči od letošnjega mednarodnega tekmovanja pevskih zborov, ki bo od 19. do 21. septembra v okviru prireditev goriskega septembra. Goriško pevsko društvo C. A. Seghiz-zd pripravlja to kulturno mamiie-stacijo letos že osmič in da leta v leto se je ta manifestacija širila dn rasla tako po obsegu kakor po kakovosti. Sedaj je po pomenu druga kulturna manifestacija te vrste v Italiji, takoj za tekmovanjem pevskih zborov v Arezzu, ki bo prihodnji teden in med najznačilnejšimi tovrstnimi prireditvami v Evropi. Pri nas ima še poseben pomen v okviru dobrih sosedskih odnosov med državami srednje Evrope in z državami evropskega Vzhoda na splošno. Pri letošnjem tekmovanju pevskih zborov bo sodelovalo kar 41 mešanih, moških in ženskih pevskih zborov iz 6 držav. Od teh jih je 29 iz 10 italijanskih pokrajin in med njimi so pevski zbor «Jacopus Gallus« iz Trsta, ((Vasilij Mirk« s Proseka - Kontovela, «ZboT sv Ignacija« iz Gorice ter nekateri italijanski pevski zboni iz Gorice, Trsta in Tržiča. Iz Jugoslavije se je prijavilo pet zborov in sicer: ((Komorni moški zbor« iz Celja, «Koco Racin« iz Skopja, «Mešani zbor France Prešeren« iz Celja «Moša Pijade« iz Zagreba, ter ((Združeni pevski zbor« z Jesenic Nekatere od teh smo že poslušal: na tem tekmovanju prejšnja leta Nov je letos zbor ((Kristina Mor-fova» iz Sofije v Bolgariji, dalje zbo-r «V.U.S.» iz Prage ter po dva zbora iz Zahodne Nemčije in Avstrije. Tekmovanje, kd se bo razvijalo tri dni, je razdeljeno na šest skupin, po sestavi zborov. Za vsako kategorijo se predvidene po štiri nagrade za najboljša zbore v skupnem znesku 2,690.000 lir. Zbore bo ocenjevala posebna mednarodna ko. misija v katen bodo tudi predstavniki držav nastopajočih zborov. Prepričani smo, da bo obsežno pripravljalno delo društvo «C A Seghdzai« izvedlo tudi letos vsaj tako odlično kot prejšnja leta, saj so njegovi člani v tem pridobili že vso potrebno rutino in bo letošnja prireditev tudi v tem oziru prekosila vse dosedanje, ki so že ponesle sloves Gorice s tega področja v mednarodni glasbeni svet. Visoka raven zborov, -ki so prijavili svojo udeležbo v posameznih kategorijah, pa bo prav gotovo privabila v veliko dvorano UGG šte Vilno občinstvo, zlasti pa ljubitelje narodnega in umetnega petja. M«dnarodna slikarska kolonija v Idriji 15. avgusta je začela v Idriji druga slikarska kolonija. Lanske se je udeležilo 15 slovenskih slikarjev, letos pa sodelujejo tudi slikarji iz Trsta in Gorice, tako da je ta prireditev postala mednarodna. Začetka kolonije s slavnostno otvoritvijo se še niso udeležili vsi prijavljeni slikarji, zato še ne moremo natančneje poročati o udele- žencih. To bomo storili ob zaključku kolonije konec meseca. Ob začetku letošnje kolonije so nameravali prirediti v Idriji raz stavo lanskoletnih udeležencev. Ker pa so se adaptacijska dela starega rudarskega skladišča, v katerem bodo našle swjo streho mnoge i-drijske kulturne dejavnosti, nekoliko zavlekla, bo ta razstava konec septembra, ob idrijskem občinskem prazniku. Z novo razstavno dvorano, v kateri bodo mogoče obsežne razstave in razne druge kulturne prireditve, bo Idrija pridobila že drugi razstavni prostor (prvega ima v avli športno rekreacijskega centra). SaS PRETEKLI ČETRTEK ZVEČER V GORICI Uspeh «Briškega slavčka» na šagri v Podturnu v V nedeljo, 14. septembra pridejo avsenikovci v Steverjan V okviru celotedenskih prireditev ob cerkvenem prazniku Podturnom je v četrtek zvečer nastopil na taka prireditvi tudi godbeni in pev ski ansambel ((Briški slavček« iz števerjana. . Za to priliko se je zbralo tast: večer veliko število občinstva. Predstavnik prosvetnega društva ((Buški grič« iz Števerjana, Rožič, je pozdravil občinstvo in povedal da je ansambel iz števerjana nastal in zrasel ob Avsenikovih polkah in valčkih, ki tako ugajajo širokemu občinstvu. Povedal je tud: da bodo avsenikovci na povabilo ((Briškega griča« nastopili v nedeljo 14. septembra v števerjanu. ter povabil vse, naj jih pridejo poslušat. Njegovo napoved je občinstvo sprejelo z velikim navdušenjem, potem pa so se zavrteli ob poskoč- V GORICI DELUJE ENAJST NIŽJIH SREDNJIH ŠOL Skoro dva tisoč deklic in dečkov je lani obiskovalo nižje srednje šole Število dijakov pada, ker so v okoliških občinah odprli nižje srednje šole - Slovensko šolo je obiskovalo 212 otrok . Štiri šole so zasebne - Poučujejo tuje jezike, a ne slovenščine nicah razigranih godcev iz Štever* jama ter se zabavah pozno v noč. Gradiška od srede brez župana Gradiška je sedaj brez župana, ker je na zadnji seji občinskega sveta, kd je bila v sredo zvečer, župan Portelli končno dal ostavko na župansko mesto. Portelli je bil pred štirimi leti izvoljen na listi socdahsbične stranke, izvoljen nato za župana v sredinsko-levičar-ski koaliciji med socialisti, socialdemokrata in demokristjani. Po nedavnem razkolu v socialistični stranki je iz te stranke izstopil, vendarle ni do sedaj vstopil v socialdemokratsko stranko. Pravi, da hoče ostati neodvisen. Dal je o-stavko na župansko mesto, vendarle namerava ostati v občinskem svetu kot neodvisen svetovalec. Kakšna bo bodočnost občinske uprave v Gradiški? Ni lahko odgovoriti na to vprašanje, kajti številke pravijo, da je morebitna večina leve sredine, ob podpori vseh treh strank, zelo težka. Druge večine pa ni moč ustvariti. Verjetno čakajo torej tudi Gradiško težki upravni časi, kot so dočakali kritiško občinsko upravo. V zadnjem šolskem letu je bilo v goriških nižijih enotnih srednjih šolah manjše število dijakov kot v prejšnjih letih. Ta pojav pripisujejo dejstvu, da so v številnih manjših občinah ustanovili nižje enotne srednje šole, včasih v nekakem konzorciju med divema ali tremi občinami. To je povzročilo zmanjšanje vsakdanjega prevažanja niž-ješolcev iz obrobnih vasi v mesto. To so opazili tudi pri avtobusnih podjetjih, kd vzdržujejo zvezo med vasmi naše pokrajine in mestom. številke so zelo zgovorne. Medtem ko so zabeležili v Gorici v šolskem letu 1962-1963 skupno 2.236 dijakinj in dijakov v nižjih srednjih šolah (tako slovenskih kot 1-talijanskih) so jih v zadnjem šolskem letu zabeležili samo 1.948, kljub tem-u, da se je medtem prebivalstvo Gorice povečalo za več kot tisoč oseb, kar pomeni, da bi moralo biti približno osemdeset dijakov več v nižjih srednjih So lah. V omenjenem razdobju sedmih šolskih let krivulja stalno pada in je enakomerno razdeljena v vseh treh razredih nižje srednje šole. Državnih enotnih nižjih srednjih šol je v Gorici sedem, med temi tudi ona s slovenskim učnim jezikom. Poleg teh so še štiri privatne od države priznane nižje srednje šole. Državne šole so nastanjene v Ulici Margobti, Drevoredu 20. septembra, Korzu Verdi, Drevoredu Virgilio, v Ločniku ln na Katari-nljevem trgu, kjer je šola priključena državnemu obrtnemu zavodu Slovenska šola je nastanjena v Malem in Novem domu v Ulici Ran-daccio. Privatne šole so verskega značaja ln sicer v zavodu San Lul-gi v Ulici Don Bosco, pri zavodu Notre Dame v Ulici Santa Chia-ra, pri Uršul Inkah in v zavodu «Nazzareno» v Ulici Brigata Pavia. Najvišje število dijakov je obiskovalo v preteklem šolskem letu šolo «Publio Virgilio Marone« v Drevoredu Virgilio, in sicer 329 (171-dečkov in 158 deklic) • Sledi šola «Ascoll» v Drevoredu 20. septembra s 325 dijaki, nato šoia «Loc-chi« v Ulici Margotti s 309 dijaki in dijakinjami, šola «Favetti» na Verdijevem korzu je Imela 242 u-čencev, šola v Ločniiku 137, šola na Katarioiijevem trgu pa 58. Vse te ...............................n.......lil DVA DNI DEŽUJE NEPRENEHOMA Na Tolminskem in Bovškem včeraj otežkočen promet Voda preplavila cesto Tolmin- Volče ■ Prekinjen promet na cestah Bovec-Predel in Bovec- Vršič ■ Pri Gorici ni Soča ničesar preplavila šole so bile mešanega značaja, prav tako kot slovenska nižja srednja šola v Ulici Randaccio, ki je i-mela ob začetku šolskega leta 212 dijakov in dijakinj (92 dečkov in 120 deklic). To pomeni, da je slovensko Solo obiskovalo precej o-brok, čeprav bi lahko bilo njihovo število precej višje, seveda če bi vsi slovenski starši pošiljali svoje o-troke v slovensko šolo. Pri tem pre gledu naj omenimo še nekaj. Vse zgornje šole, razen slovenske, imajo naziv po določeni osebi, ki se je izkazala na kulturnem ali političnem področju. Enake nazive so v zadnjem času dobile slovenske srednje šole na Tržaškem. Cas bi bil, da bi budi slovensko srednjo šolo v Gorici imenovali po kakem zasluženem slovenskem možu, po možnosti po človeku, ki je v Gorici živel in delal. V štirih privatnih1 šolah so gojenci strogo ločeni po spolu. V zavodu San Luigi je bilo v zadnjem šolskem letu 172 dečkov, pri no-tredamkah Je bilo 72 deklic, pri uršulinkah 54 deklic, pri nazarenskih nunah pa 38 deklic. V občinskem biltenu, lz katerega povzemamo zgornje podatke, je tudi rečeno, da dijaki italijanskih srednjih šolah v mnogih primerih Izbirajo eno ali drugo šolo zaradi tujega jezika, ki se na tej šoli poučuje. Nikjer pa se ne poučuje slovenščina, ki bd prišla prav naši mladini, ki zahaja v vedno večjem številu čez mejo in ki je pozabila na šovinistično sovraštvo prejšnjih obdobij. Naloga šolskih oblasti bd bila budi na šolskem področju, s poučevanjem slovenščine, pomagati k mirnemu življenju na meji dveh narodnosti. Nevarno trčenj‘e avtov brez hujših posledic Dvema turistoma iz La Spezie, možu in ženi, ki sta se vračala z avtomobilom z izleta po Jugoslaviji, je nekaj kilometrov pred mejnim prehodom na Pesku prekrižalo pot nesrečno naključje. Na nekem ovinku pri Gradišču, ki v ostrem loku zavije na desno, je njun avtomobil znamke fiat 1200 z registracijo SP 62837 zaneslo preveč na levo stran cestišča, pri tem pa je treščil v neki jugoslovanski tovornjak, ki je ravno tedaj prihajal nasproti. Nesreči, do katere je prišlo okrog 15. ure, je v dobršni meri botrovala tudi spolzka cesta. Ravno tedaj je namreč rahlo pršilo in voznik italijanskega avtomobila, 27-letni Piergiorgio Deverini iz Ulice Zagora v La Spezii. je najbrž pred ovinkom močno pritisnil na zavore, kar je bilo spričo spolzkosti ceste zanj usodno. Trčenje je bilo tako silovito, da je mali fiat dobe sedno odbilo nekaj metrov nazaj, kjer je obstal na sredi cestišča s prednjim delom obrnjenim v nasprotno smer svoje prvotne vožnje. Kljub silovitemu trčenju, pri katerem je bilo italijansko vozilo razumljivo precej zmečkano, sta jo oba potnika odnesla kar poceni, čeprav bosta morala oba preležati nekaj dni v tržaški splošni bolnišnici. Z jugoslovanskim rešilnim avtom so namreč Deverinija in njegovo 26-letno ženo Danielo De Bat. to prepeljali kmalu nato v Trst, kjer so prvega sprejeli na ortopedski oddelek zaradi številnih ran in udarcev po raznih delih telesa. Najhuje se je pri trčenju potolkel in porezal po levem komolcu, levem zapestju, levi strani prsi ter levem stegnu. Zdraviti se bo moral približno dva tedna. Njegova žena pa se je najhuje potolkla po vratu ter dobila lažje rane po levi roki in nogah. Sprejeli so jo na prvi kirurški oddelek, kjer bo okrevala v desetih dneh. Vse zadevne formalnosti na kraju nesreče so opravili agenti ju goslovanske prometne policije. Da je v zadnjih dveh dneh v odpravili goriških hribih močno deževalo, neurja, smo v Gorici opazili včeraj zjutraj, ko smo gledali kako je narasla Soča drla pod goriškimi mostovi ter skozi na stežaj odprte roleje jezu vzhodnofurlanskega kon. zorcija. Brez dvoma je tudi pri Villessah in Zagraju poplavila nižje stoječe površine v teh krajih. V Gorici sami je včeraj zjutraj močno deževalo. Voda je v nekaterih primerih poplavila dvorišča in kleti, vendar so v jutranjih lirah morali gasilci poseči samo v enem primeru. V tovarni Adani v Ulici Aquileia je voda poplavila tovarniško halo. Ekipa gasilcev pa je nevšečnost odpravila po nekajurnem delu. Mnogo hujši pa je položaj r.a Bovškem in Tolminskem. Po podatkih, ki smo jih dobili z miličniške postaje v Tolminu, smo izvedeli, da je močno deževalo vso noč na celotnem področju zgornjega Posočja. Zgodaj zjutraj je Soča preplavila cesto Tolmin — Volče, tako da so ves promet morali preusmeriti preko Mosta na Soči. V dolini Trente in Koritnice so zaradi zemeljskih in kamnitih plazov dopoldne prekinili promet na obeh cestah. Zaradi tega so zaprli za promet cesto Bovec — Vršič. Prav tako je bila zjutraj zaprta cesta Bovec — Predel. Na ceste so se takoj odpravili delavci cestnega podjetja ,pa tudi številni prostovoljci, tako da so cesto Bovec — Predel v poznih popoldanskih urah že usposobili za promet. Včeraj zjutraj so bili Bovec, Trenta, Log pod Mangartom in drugi manjši kraji odrezani od krajev v dolini. Dopoldne je narasla Soča hudo poškodovala tudi leseni most, ki veže Žago s čezsoškim Logom. Pro. met čez most je bil prepovedan in preti zelo resna nevarnost, da ne bo most vzdržal. Boje se, da ga bo deroča Soča odnesla. Na mesto je prišel tolminski župan inž. Ferdo Papič, mobilizirali so civilno zaščito, v vseh poplavljenih krajih hitijo, da bi čimprej nevšečnosti včerajšnjega Obvestilo izletnikom iz Števerjana v Slovenijo Kot smo že večkrat sporočili, bo Jutri izlet števerjancev v Slovenijo, ki ga je organiziralo domače prosvetno društvo «Briški grič« in se je zanj prijavilo toliko izletnikov, da bodo napolnili kar dva avtobusa. Ob tej priliki bodo obiskali na Gorenjskem Prešernovo rojstno hišo, kovaški muzej v Kropi, grobišče talcev v Begunjah ter Bled z okolico Organizatorji opozarjajo vse Izletnike, da ho obhod avtobusov Jutri, 24. avgusta ob 5. uri s Travnika v Gorici, nato preko Oslavja in Dvora v števerjanu, odkoder bo odhod točno ob 5.15 uri, preko Bukovja ki Grojne na mejni prehod pri Rdeči hiši. Priporočamo točnost, ker avtobus ne bo čaka' na zamudnike. 1. februarja letos, v okviru sploš ne uporalbe po vsej državi za poklic cestne policije, -pomoč na morju, prijave tatvine avtomobilov In sedaj bo veljala tudi za sanitarno pomoč pri prometnih nezgodah. Dodamo naj še, da so vsi poklici št. 113 po telefonu bodisi v krajevnem, kot medkrajevnem prometu ln po teleselekciji popolnoma brezplačni. Tudi za zdravniško pomoč na cesti klicati št. 113 Pred dnevi Je bil na goriškii prefekturi sestanek prizadetih izvedencev, na katerem so se pogovorili o koordinaciji sanitarne pomoči pri cestnih nesrečah v okviru skupne telefonske številke 113, ki jo je treba klicati za eventualno pomoč. Na osnovi navodil, ki so Jih prejele prefekture od notranjega ministrstva, ki je odredilo naj Izvaja zdravniško pomoč notranja upirava, ki Je bila do sedaj izključena iz sistema pod št. 113. V bodoče bodo torej prizadeti lahko poklicali telefonsko številko 113 tudi za sanitarno pomoč pri prometnih nesrečah. Kot znano so začeli uporabljati na Goriškem telefonsko številko 113 v primerih prometnih nezgod dne V Čedadu zmanjšanje vojaških služnosti? Pred nekaj dnevi je bil na če-dadskem županstvu sestanek, ki mu je predsedoval tamkajšnji župan Pellzzo, na katerem so razprav ljaii o vojaških služnostih, ka bremenijo dele ozemlja čedadske občine. Govor jc bil o možnosti, da bi te služnosti nekoliko omejili kajti kmetje se zelo jezijo nad omejitvami. Morda bo v kratkem kaj pozitivnega napravljeno. Iz goriskega matičnega urada Dne 20. in 21. avgusta so na goričkem matičnem uradu prijavili 5 rojstev in dive smrti. Rojstva: Alessandra Lupieri; Debora Di Todaro, Marta Di Piazza, Elisabebta Klein de Hermannsfels in Marco Zotti. Smrti: hotelski vratar 664etmi Romano Poljanec in upokojenka 73-lebna Rosa Franco vd. Amosti. Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi 23 in 24. avgusta izlet na Jalovec. Podrobnejše informacije o tem izletu dobijo zainteresirani pri tajnici Smetovi, na sedežu prosvetne zveze, Ul. Ascoli 1, tel. 24-95. iiiiiiiiiiii(niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiii»nimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii TRČENJE MED AVTOM IN VESPO Števerjanski šofer ni upošteval prednosti Nesreča se je pripetila včeraj opoldne na križišču ulic Oberdan in Roma Včeraj smo pisali o nesreči v katero je bila zapletena mlada avto-mobilistka lz števerjana. Današnja kronika se mora spet bavitl s šte-verjamskim šoferjem. Gre za 26-letnega Roberta Koršiča Iz Jazbin, štev. 26, ki je včemj, dvajset minut po dvanajsti uti, šofiral svoj avto fiat 1300 - familiare po Ulici Oberdan v smeri Travnika ln na križišču z Ulico Roma zavozil kar na Travnik, ne da bi upošteval prednosti za tiste, ki so vozili po Ulici Roma. Po tej ulici se je z vespo peljal 67-letni upokojenec Natale Viain-tin, bivajoč na Stotaem trgu 10, ki je vozil brezskrbno, ker je pač vedel, da ima prednost pred vozili, ki prihajajo iz stranskih uiic. Ta njegova gotovost pa Je bila zanj usodna, saj Je prišlo do trčenja med vespo ln avtomobilom. Logično je, da je bil pri tem ranjen samo Visintim, ki so ga s privatnim avtomobilom prepeljali v goričko splošno bolnftšndoo. Zdravniki so mu ugotovili rane na glavi ln na vsem levem delu telesa. Pri- držali ga bodo v bolnišnici šest dni; rane niso torej hude. Smrt starega vaščana iz Gnidovice Na cesti med Gorenjim Tarbi-jem in Gnidovico v občini Srednje Je v sredo popoldne domača kmetica Luigia Praprotnik por. To-masefcig odkrila truplo 73-letnega Gduseppa Bergmacha iz Gnidovice Pokojni Bergnach je nabiral v bližnjem gozdu les in na povratku domov se Je na kraju, kjer ga Je zadela kap, ustavil, da bi se odpočil. DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna S. Giusto, Korzo Italija 244, tel. 35-38. TR2IC Danes ves dan ln ponoči bo odprta lekarna S. Niodo-G. Olivetti, Ul. Plimo maggio 94, tel. 73-329. IZLET KMEČKE ZVEZE NA DOLENJSKO Kmečka zveza priredi dne 31. av. gusta 1969 enodnevni poučni Izlet v Krško na Dolenjskem z ogledom plantažnih nasadov hrušk, breskev in jabolk ter v Kostanjevico z o-gledom vinogradov in kleti, Forme Vive, Gradu in Galerije. Ob povratku bo kratek postanek v Ljubljani na mednarodni vinski razstavi. Vpisovanje za Izlet Je na sedežu Zveze do vključno 26. avgusta. VERDI. 17.00—22.00: «H ladro dl orimini«, J. L. Trintignan in IT. Bolkan. Italijanski barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO. 17.00: «Plaglo», M. Medici in A. Noury. Italijanski barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan. MODERN1SSIMO. 17.00—22.00 «Su-gar colt«. H. Power in S. Missiol. Italijanski kinemaskope v barvah. V1TTORIA. 17.15—21.30: ((Surnmit«, G. M .Volontfe in M. Dare; italijansko - francoski barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.00: «11 gorffla di Soho«. Od E. Wallaceja. Ameriški kinemaskope v barvah. Mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič AZZURRO. 18.00: «1 sette senza glo-ria». M. Caine. Kinemaskope v barvah. EXCELSIOR. 17.30: «La vtrtii sdra-iata». O. Shariff in A. Aimče. Barvni film. PRINCIPE. 18.00: «La stella del sud». G. Segal in U. Andress. Ki-nemaskope v barvah. A on« (iorica SOČA (Nova Gorica): «Njena zadnja pesem«, španski barvni film — ob 18.30 in 20.30. DESKLE: «Ana Karenlna«. Sovjetski barvni film — ob 20. url. SVOBODA (Šempeter): »Invazija Iz vesolja«. Japonski barvni film — ob 18.30 in ob 20.30. ŠEMPAS: «Nevama Unija 7000». A-meiriškl barvni film — ob 20.30. PRVACINA: «LJubezen moja, ljubezen moja«. Zapadno nemški fUm. — ob 20.30. RENČE: ((Revolveraši apaškega klanca«. Ameriški barvni film — ob 20.30. KANAL: «Knez bojevnik«. Ameriški barvni film — ob 20.30. PRIMORSKI DNEVNIK — I =3 MLADINSKI NOGOMETNI TURNIR 11. SSI Jutri na nabrežinskem igrišču Gaja-Kontovel za prvi naslov Moštvu s Padric in iz Gropade zadostuje neodločen izid Jutri bo na' sporedu drugi del sa so zmožni. Ce bo Gaja pre-mladinskega nogometnega turnirja j dvajala odprto, ne pa obrambno 11. slovenskih Športnih iger. V po- j igro, smo prepričani, da bomo vratnem srečanju bosta igrali edini dve ekipi tega turnirja, Gaja ter Kontovel. Vse kaže, da bo šel naslov prvaka v Padriče in Gro-pado, kajti razlika med obema moštvoma je kar precejšnja. Moštvo Gaje bo letos nastopalo na deželnem mladinskem nogometnem prvenstvu, kar dokazuje, da imajo igralci za sabo obilo izkušenj ter se lahko brez skrbi postavijo po robu še tako žilavemu tekmecu. Kontovel ima na papirju kaj malo možnosti, da bi ugnal odlično pripravljene padriške igralce, ki bodo stopili na igrišče ne samo dobro trenirani, pač pa tudi z golom prednosti, ki so ga dosegli v prvem direktnem srečanju pred dvema tednoma. Za osvojitev naslova mladinskega prvaka 11. SSI bi moral Kontovel napraviti res izreden podvig, za kar pa menim, da vsaj trenutno tega ni zmožen. Z vseh vidikov gledano, so nogometaši Gaje zanje pretrd oreh. Poleg absolutnega pomanjkanja treninga se kontovelski igralci med seboj bolj malo poznajo, saj so zbrani z vseh vetrov. Nadalje se niti vsi ne ukvarjajo z nogometom, saj je bilo «pravih» nogometašev le šest na prvem srečanju. Dva gojita druge športne panoge, trije pa niso še nikdar Igrali v kakem društvu. Toda tudi med prvo šesterico jih je kar precej, ki že dolgo niso stopili na nogometno polje. Vse to se Jasno odraža na igrišču, saj je nemogoče, da bi med posameznimi sektorji obstajala povezava. Igra sloni predvsem na nekaterih posameznikih, ki kar dobro obvladajo nogometno veščino, medtem ko se ostali precej iščejo po igrišču ter ne znajo najti pravega položaja. Bolj kot na razne taktike se igralci zanašajo sami nase. Zastopniki Gaje Igrajo, razen dveh, že dolgo skupaj ter vedo, česa je kdo zmožen. Pod vodstvom dobrega trenerja predvajajo solidno igro, k čemur pripomorejo večkrat tudi igralca, katerim pozna-valci nogometa obetajo lepo bodočnost v aktivnem udejstvovanju. Vseeno pa ekipa ne sloni na teh posameznikih, temveč na trudu celotnega moštva. In prav tu je bistvena razlika med moštvoma, ki se bosta Jutri vnovič spoprijeli za prvi naslov teh iger. Ob teh skopih podatkih o zmožnostih obeh enajsteric bi vsakdo prerokoval Kontovelu hud poraz v obeh srečanjih. Toda v prvi tekmi bi kmalu prišlo do presenečenja, kajti le malo je manjkalo, da niso Kontovelci odnesli točke z nabrežinskega igrišča. Proti vsem pričakovanjem so se žilavo upirali Gaji, ki je zaradi podcenjevanja nasprotnika komaj odnesla zmago. Kljub porazu, ki je bil minimalen, pa so bili tako igralci kot spremljevalci popolnoma zadovoljni z rezultatom, ki je presegel vsa njihova pričakovanja. Ker Je bila že sama kontovelska ekipa neznanka, so bili prepričani, da jih bo Gaja popolnoma pregazila. Zgodilo pa se je drugače ter pri Kontovelu je začelo tleti upanje, da bodo v povratnem srečanju napravili kaj bolje. Poslužili se bodo morda lahko nekaterih Igralcev, ki se iz različnih razlogov niso predstavili na prvi tekmi. Za osvojitev naslova je Gaji dovolj Izenačenje. Kaj malo pa je verjetno, da se bo ekipa poslužrla obrambne igre ter samo varovala svojo prednost, kajti moštvo je zelo dinamično ter ima učinkovite napadalce, ki radi pokažejo, če- prisostvovali res lepemu in borbenemu srečanju. V glavnem bi se moštvi marab-predstaviti na igrišču s postavama s prvega srečanja. Morda bo prišlo do manjših sprememb, struktura pa bi morala pri obeh moštvih ostati ista. Kontovel bi moral poleg odličnih napadalcev Bortolottija in Merviča ter vratarja Kanteta, ki je v več primerih rešil svoja vrata z odločnostjo pred nevarnimi napadi, poslati na igrišče še Štoko, Persija, Puntarja, Germeka, Bezina, Regenta, Ukmarja, Starca P. in Starca E. Večina teh igralcev ima že 18 let, kar je starostna meja za kategorijo mladincev. Mlajši so Kante, Germek, Bezan, Starc P. (17 let), Puntar (15 let) pa je najmlajši predstavnik Kontovela. Medtem ko je poprečna starost kontovelskega moštva 17 let in pol, pa je nogometna vrsta Gaje skoro za leto dnd mlajša. Najstarejši je z 18 leti kapetan Rdsmondo, medtem ko imajo Metlika, Stranščak, Krald M., Gojča, Grgič D., Kralj P., Grgič K. ter Grgič J. po 17 let, vratar Grgič S. in Vrže 16 let, Grgič I. pa le 15 let. Poleg vratarja ima Gaja močno oporo v obeh Kraljih, od katerih eden deluje v napadu, drugi pa v obrambi. Nevaren pa je tudi krilec Vrže. Moštvo Gaje sloni tako predvsem na mladih in obetajočih e lementih, ki se bodo še enkrat postavili po robu Kontovelcem, ki se morajo zanašati predvsem na dober dan svojih odličnih in izkušenih igralcev. Tekma bo ob 9. uri v Nabrežini. Radi OBVESTILO Organizacijski odbor 11. SSI ob vešča, da bo v svojem uradu, v Ul. Geppa 9 v Trstu, sprejemal v u-radnih urah prijave tekmovalcev in ekip za naslednje športe: nogomet (člani), odbojka, balinanje, kegljanje, bližanje in plavanje. V teh panogah je treba tekmovalce in ekipe prijaviti najkasneje do četrtka, 4. septembra do 21. ure. Za košarko in atletiko bo treba opraviti prijave do četrtka, 16. septembra, za streljanje, namizni tenis, šah, med dvema ognjema, badminton, naraščajniki nogomet in POP pa bo datum prijav objavljen kasneje. Da bi v zadnjih dneh ne prišlo pri prijavah do gneče, naproša organizator, naj društva prijavijo svoje tekmovalce in ekipe čim prej. Ker mora letos imeti vsak tekmovalec za nastop na igrah izkaznico, vabi OO11. SSI vsa društva, naj dvignejo te izkaznice v uradu SSI ter jih nato izpolnjene prinesejo zopet v urad zaradi registracije. NOGOMET RIO DE JANETRO, 22. — V tekmi kvalifikacije 11. skupine za nastop v finalu svetovnega nogometnega prvenstva Je Brazilija premagala Kolumbijo 6:2 (2:1). V drugi tetami late Skupine je Paragvaj pre- NA CILJU V BRNU 1. Švedska 2.01T7” (Tomas, Stur, Gosta, Erik Pet-terson) 2. Danska 2.03’02” (Mogens - Frey, J. K Hansen, Jom Lund, Leif Mortensen) 3. Švica 2.07’59” (Bruno Hubschmid, VVakter Buerki, Josef Fuchs, Xavier Kurmann) 4. Poljska 2.08’07” (Goroki, Magiera, Steč, Matu-siek) 5. Holandska 2.09’56” (Hendrik Benjamins, Fedor Den Hertog, Popke Costerjof, Gerardus Zoetelme) 6. SZ 2.09’56” (Belousov, Dimitruk, Starkov, Suhov) Smith, E, VVatson) 11. ČSSR 2.11’42” (Mainus, Smolik, Svoboda, Va-vra) 12. NDR 2.12’09” (Hirsch, Sommeriatte, Wanz-lik, VVesemann) 13. Italija 2.12T9” (Rosoien, Locatelll, Menini, Pella) 14. Španija 2.13’24” (Esperanza Salcedo, Rodriguez-Jimenez, Sanchez Munoz, Ma-nuel Santisteban) 15. Bolgarija 2.13’40” (Trajkov, Stefanov, Dimov, Savcec) 16. Madžarska 2.13’44” (Gera, Kaseru, Peterman, Ta-kacs) Naše Planinsko društvo je organiziralo letos kar tri planinske ture: eno v Kamniške Alpe, drugo v Triglavsko pogorje, tretjo pa v Dolomite. Večina nas, ki smo se lani udeležili ture po Julijcih, smo se letos odločili za Kamniške planine. Tokrat nas je bilo sicer nekaj manj, sedem po številu: tri dekleta, dva fanta in dva starejša, ki sta bila obenem tudi naša vodnika. Iz Trsta smo odpotovali v petek, 8 t.m., zjutraj in sicer samo v šestih, ker se nam je eden od naših fantov pridružil šele naslednji dan. Potovali smo z raznimi avtobusi skozi Ljubljano in Kamnik do žičnice na Veliko planino, nato pa nadaljevali peš — 3 km — do Doma v Kamniški Bistrici. Tu smo se malo okrepčali preden smo si oprtali ..........................................................................................................uiiiiiiiiiimiini.........................lini"1"""""1"" 7. Norveška 2.I0T8” 17. Romunija 2.15’07” (Thorleif Andersen, Abs jom (Cosma, Grigore, Puterity, Va- Berger, Tore Milsett, Knut sile) Knudsen) 18. Mehika 2.16’20” 8. ZRN 2.10’25” 19. Avstrija 2.17’18” (Kuhn, Leitner, Oliknavisus, 20. Jugoslavija 2.18’37” Tschan) (Pleško, Romer, Tomašič, J. 9. Francija 2.11T8” Valenčič) 2.20’54” (Hezard, Le bas, Proust, Ro- 21. Finska ques) 22. Alžirija 2.23’46” 10. V. Britanija 2.11T8” 23. Luksemburg 2.25’40” (Donald Dailey, M. Roach, P. 24. Libija 2.2616” PLANINSKA TURA SPDT V KAMNIŠKE ALPE «Vse kot na dlani: od Grintovcu do Ojstrice in Logarske doline» po gozdu in je do konca doline bolj KOLESARSTVO SVETOVNO AMATERSKO PRVENSTVO V CESTNIH VOŽNJAH Ekipna vožnja na kronometer za švedske brate Petterson Že tretji zaporedni naslov za Švede • Danci drugi, Švicarji tretji, Italijani šele trinajsti BRNO, 22. — že skoraj legen- bili že v vodstvu, na polovici poti dami švedski bratje Gosta, Erik, Stur in Tomas Petterson so danes premočno zmagali v ekipni vožnji na kronometer in si že tretjič o-svojili mavrične majice svetovnih prvakov. Švedi so močno pognali in zaradi njihove složne in hitre vožnje so ostale vise ekipe brez izjeme v senci. Po 25 km vožnje so magal Venezuelo 1:0 (1:0). iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiifiiiiiiifiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiirriiiiiiiiiiiiiniiiiiu Udeleženci športnega tečaja v Rovinju so se vrnili obogateni z znanjem in s spomini Čdlični trenerji - Tečajniki odigrali več tekem in turniijev Obiskal jih je tudi predsednik SKGZ Gorazd Vesel Pred dnevi so se vrnili iz Rovinja člani slovenskih zamejskih športnih društev, kd so se udeležili v tem slikovitem istrskem mestu že tradicionalnega izpopolnjevalnega tečaja v odbojki in košarici. Letošnja udeležba na tem tečaju je bila rekordna, saj se ga je udeležilo skoraj 100 tečajnikov Bora, Brega, Zarje, Gaje, Primorca, Poleta, Sokola, Krasa in Juven-tine. Čeprav Je vladala v taboru dokajšnja «gneča» pa je tečaj vendarle lepo uspel. Največ zaslug i-majo za to seveda odlični trenerji, ki so letos vodili priprave naših športnikov. Košarkarje je v začetku tečaja obiskal tudi ing. Boris Kristančič, eden največjih košarkarskih strokovnjakov v Evropi, nato pa sta po njegovih napotkih nadaljevala z delom ing. Debevc (trener ženske ekipe ljubljanske Olimpije) in Miheličeva (trenerka naraščajnikov Olimpije). Odbojkarji so imeli tri trenerje. Stalni član jugoslovanske državne reprezentance (zanjo Je igral nad 100-tarait) Adi Umauit Je pripravljal prvo Skupino fantov, trener Ogrinc iz Kočevja je vodil drugo fantovsko skupino, Mariborčan Sonaja pa je vadil dve ženski skupini. Vsi udeleženci tečaja so brez Izjeme dosegli v devetih dneh na- predek, ta večjega, oni manjšega. Trenerji so pohvalili discipliniranost in požrtvovalnost naših 1-graloev, zlasti pri odbojki. Med njimi je po njihovem mnenju več izrazitih talentov, ki imajo velike možnosti, da se razvijejo v odlične Igralce. Udeleenci tečaja seveda niso le trenirali, ampak so odigrali tudi več priateljskiih tekem. Najpomembnejša so bila seveda tri srečanja s češkoslovaško žensko odbojkarsko ekipo Dinamo Iz Brna. Odlične Čehinje so premagale naše igralke z veliko lahkoto s 3:0, nato pa so dvakrat nastopile še proti fantom, ki so jih prisilili k predaji le z največjo težavo. Čehinje namreč igrajo izredno odbojko, s katero so vse prisotne navdušile. Sledile so še tekme med košarkarji in odbojkarji v odbojki in košarki. Izkazalo se je, da se tudi odbojkarji dobro znajdejo pri košarki ln košarkarji v odbojki. Na sporedu Je bila tudi prijateljska tekma med trenerji in tečajniki v odbojki. V prostem času so se udeleženci tečaja kopali, počivali (treningi so bili namreč naporni), šahirali, zvečer so tudi «vrgli eno na karte», organizirali pa so tudi dva turnirja v bližanju in badmintonu, katerih se je skupno udele- žilo skoraj 40 tekmovalcev. V bli-žanju sta zmagala Edi Kraus in Igor Može pred Zvonkom Simo-neto in prof. Frankom Drasičem. 3. mesto Je zasedla dvojica Kralj -Kralj pred Tavčarjem in Deškorn. V badmintonu je zmagal Igor Guštin pred Jožijem Peterlinom. 3. je bil prof. Franko Drasič, 4. Edi škeirk. Kot zanimivost navajamo, da so tokrat zamejski športniki prvič v svoji zgodovini nastopili tudi v badmintonu, čeprav le na improviziranem igrišču. Zadnjega dne je tečajnike obiskal predsednik SKGZ Gorazd Vesel, ki je izrazil svoje zadovoljstvo nad dejstvom, da rase v naših vrstah toliko obetajočih športnikov in je zaželel vsem udeležencem tečaja mnogo športnih uspehov tudi v bodoče. Tečajniki so imeli skoraj vsak večer tudi sestanek, na katerem so se pogovorili o tabornem redu ln delu, spoznali pa so se tudi z vlogo, ki Jo ima naš šport za našo manjšino ter z njegovim pomenom tudi v deželnem in državnem merilu. Tako lahko rečemo, da Je tečaj potekel v zadovoljstvo vseh udeležencev ln njih trenerjev. Udeleženci so zapustili Rovinj obogate-ni z novim znanjem ln Izkušnjami pa tudi z lepimi doživetji in sporni ni. pa so imeli 1’23” prednosti pred Danci, ki so edini kolikortoliko zdržali hiter tempo. Na drugi polovici proge, ki je tekla po cesti Brno -Mlkulov - Brno so Švedi še poveča-naskok in jasno zmagali. Popolnoma pa so razočarali Italijani, ki so jih imeli z Danci In Holandci za najnevarnejše tekmece Petitersanovlh. Toda Italijani imajo razlog za ta debacle. že pri 18. km vožnje je Locatelll odstopil, zaradi česar je vsa teža padla na ramena preostalih treh kolesarjev, ki seveda niso mogli biti kos ekipam, ki so s celotno postavo prišli na cilj kot so švedska, danska, švicarska, poljska, holandska. Tudi sovjetska ekipa je morala nepopolna nadaljevati vožnjo, zaradi česar je bila že vnaprej odrezana od borbe za nagrade. Na start se je pojavilo 24 od 26 ekip. V zadnjem trenutku je namreč Kuba odpovedala u-deležbo. Jutri bo oestna vožnja žensk na 69,705 km dolgi progi, v nedeljo pa se bo prvenstvo zaključilo s 181,233 km dolgo vožnjo amaterjev. Tečaj bosta vodila Edi Bole in Adrijan Tavčar. Udeleženci tečaja naj se zberejo v ponedeljek ob 10. uri na stadionu oPrvi maj* (Vrdelska cesta 7, tel. 96-548), kjer bodo dobili vsa potrebna navodila. BOČEN, 22. — Danes se je začelo v prisotnosti tekmovalcev iz 11 držav tekmovanje v skokih v vodo za evropski pokal. Po prvem dnevu vodi v moški lestvici skokov s 3 metrov Klaus Dibiasi pred Ca-gnotitom in Švedom Andersonom. V tekmovanju deklet s stolpa (10 m) pa je končna lestvica naslednja: 1. Ingeborg Pertmajr (Av.) 304,53 točk 2. Regina Krause (ZRN) 285,75 3. Bruna Rossi (It.) 285,3 SPORI MED VOJSKO IN ZNANSTVENIKI (Nadaljevanje s 3. strani) V ponedeljek tečaj v Trstu Na stadionu -»Prvi maj» se bo v ponedeljek, 25. avgusta, začel 10 -dnevni namiznoteniški tečaj, katerega se lahko udeležijo igralci in igralke zamejskih športnih društev. Vpisnina znaša 1.000 lir na osebo, vpis pa bo na stadionu »Prvi maj* 25. avgusta ob 10. uri zjutraj. prav gotovo spremljala ^ želja, da se še kdaj P°v te prelepe planine. mara .•jjj .......................................s::::!::::-:::::::::::::::::::::::::--* vzdržnosti pri izbruhih jeze. Ralphov neizbežni obraz, ki se v<*sti spomina svolih bližnjih. Toda ta red. to namienie in se je z materjo umaknil na deželo. ...r P SKOKI V stoletja in sicer o tem, ali naj pride pri poskusih bolj v poštev človeška posadka ali znanstvena naprava. Gre namreč za dilemo, ali naj človeka v vesoljski kabini zamenja stroj. To stališče je podobno stališču sovjetskih strokovnjakov. Glede tega je podpredsednik ZDA že začel javno razpravo, in to še preden sta Aldrin in Armstrong stopila na Luno. Skupni predlog najvidnejših znanstvenih sodelavcev vesoljskega programa se namreč poteguje za to, da bi namesto človeških posadk namestili v vesoljske ladje čim b" fcr V= P E T3 več znanstvenih naprav, ki da bi m im I li tl S Lj prav gotovo z znanstvenega vidi- m m,*M m±M ka veliko več zalegle kot zaleže 1. — prvi 112 kozmonavt. Kaže, da vvashingtonski odločil- drugi 2X1 ni krogi ne bodo dali prav tem 2. — prvi 1 znanstvenikom. Učenjakom je do- drugi 2 voljeno, da kritizirajo, da dajo 3. — prvi 2 2 ostavke, vojaški moment v vesolj- drugi 1 X sldh programih pa ostane nedo- 4. — prvi 1 1 takljiv in se ga nihče ne sme do- drugi X 2 tafcniti. Kvečjemu, pravijo neka- 5. — prvi 1 2 teri, bo program dobil še bolj drugi 2 1 značilno vojaško noto. Seveda se 6. — prvi 1 bodo spori še bolj zaostrili. Na drugi 2 škodo česa? Vsekakor znanosti. ali manj položna, nato pa zavije levo v hrib in je vedno bolj strma; posebno zadnji del je zelo naporen. Po približno treh urah smo prispeli v Cojzovo kočo, prva »baza* naše ture. Za prvi dan nam je bilo kar dovolj, saj smo se povzpeli 1190 m visoko, pa s takimi nahrbtniki! Koča nas je zelo prijetno presenetila, ker so jo v zadnjih letih temeljito popravili in tudi povečali. Vse je v njej lepo urejeno in čisto, celo vode nikoli ne zmanjka, kar je v planinah velike važnosti. Naslednjega dne, ko smo lepo spočiti vstali, so se nam v jutranjem soncu prikazali vrhovi in grebeni, ki so se mogočno dvigali v modro r.ebo. Molče smo uživali prelep razgled in prijetno sonce. Na žalost nam je vreme proti poldnevu začelo nagajati in goste megle so kmalu zagrnile vrhove s svojo sivino. Vendar se je popoldne spet malo razčistilo in smo izkoristili priložnost, da smo se odpravili na bližnjo Kal-ško goro. Razgled s te strani je gotovo eden najlepših: vse Kamniške planine imaš pred sabo, od Kočne in Grintavca pa vse do Oj strice. Nekaj nepopisno lepega. V nedeljo, 10. t.m., je bilo vreme rano zjutraj zelo lepo, niti oblačka ne meglice ni bilo videti nikjer. Zato smo bili kmalu pokonci, kajti v našem načrtu sta bila Grintavec in Kočna. Hoja v lepem sončnem jutru brez nahrbtnikov je bila seveda nadvse prijetna in smo brez napora v dveh urah prispeli na vrh. Žal se je vreme medtem že precej poslabšalo, goste megle so se iz Ko-krške doline podile proti vrhovom in nam precej omejile razgled. Le od časa do časa se je malo razčistilo, da smo imeli vsaj nekaj razgleda. Tako smo lepo videli vso Jezersko dolino in tudi druge vrhovR Kamniških Alp, ki so pa bili bolj ali manj zamegleni. Kočna pa je bila stalno obdana z gosto meglo, tako da je skoraj nismo videli in smo se ji na žalost morali odpovedati. Še prav posebno je bilo žal našima transverzalcema, ki sta bila prikrajšana za en žig. V ponedeljek zjutraj je poleg goste megle tudi deževalo in nam za to ni preostajalo nič drugega, kot da lenarimo v koči. Na srečo se je vreme popoldne precej popravilo, in nam omogočilo vzpon na Kalško go ro po novi zavarovani plezalni poti, katero so si naši vodniki že prej pobliže ogledali. Pot je kar po severni steni, zelo drzno in lepo speljana, ter dobro zavarovana; je pa precej zračna. Lepo smo se nate-lovadili, bilo je izredno lepo doživetje. Naslednje jutro, v torek, 12. t.m., nas je naš Vojko zbudil navsezgo daj. Čakal nas je namreč najdaljši in najbolj naporni del ture: Kamniško sedlo. V dobro obetajočem jutru smo počasi stopicali drug za drugim po markirani poti navzgor, toda že po eni uri hoje nas je zajela tako gosta megla, da bi jo lahko rezali z nožem. S težkim srcem smo se zato morali odreči tudi mogočni Skuti in ubrati spodnjo pot, ki te preko Velikih in Malih podov privede na Sleme. Na križpotju Skuta-Kamniško sedlo smo po treh urah prvič počivali. Bili smo dobre volje, ker se nam je zdelo, da je koča že kar za ovinkom. Silno smo se zato začudili, ko so nam nekateri mimoidoči planinci povedali, da so s Kamniškega sedla do tu rabili skoraj dve uri in pol. Kdo bi si bil mislil, da nas čaka še tako dolga pot. Toda nismo jim hoteli verjeti, gotovo so malo preveč počivali, smo si mislili. Naša dva vodnika pa sta dobro vedela, kako je z zadevo, a nas nista hotela alarmirati. Šele potem, ko smo s Turske gore lazili navzdol po klinih in »zajlah*, smo se prepričali, da niso tisti planinci mnogo počivali. Tista pot se pa res precej vleče, najprej dol, [n gor po strmem pobočju » .a. se šele pod vrhom zravna ^ ne položnejša. Ko se nam src* gle prikazala koča, so . rav kar poskakovala od raofP' ^reso se iz Kamniške Bistrice^ stano podile goste na ko ugotovili, da lezi koca u Vsa lepem in razglednem Logarska dolina se je ra^p ^ ogle-pod nami, a lepše smo ar Bta-dali komaj naslednje jutro ^ ne. Bilo je namreč krasno ^ jutro in smo imeli gled po vseh Kamniških P‘ ^ četudi so nekatere vrhove do časa zakrivale raMe n ^ Posebno lep je bil P°S' ,,rjkazova'e in na Rinke, ki so_ se P" ^ l in se spet hudomušno jgrah- meglami, kot da bi se ho ^ p- V četrtek. 14. t.m.. ^ja#-slovili tudi od te e*58 Čreda ovac nas je spremljala in nas P° je # glasnim meketanjeni Jutr^ krasno, sončno, da kar Suka‘ jeli lastnim očem. Pot se -e\e f nika vije strmo navzgo • ^ je tem postane bolj P°l°^ naš trU| vrha Planjave. Tu je o res bogato poplačan, Kaj j[tlCii. razgleda na tej tun nismo ^ na levi Grintavec. Skuta. dc5,j Turska gora in Brana- , n«; Škarje in prelepa Ojstnca, kc mi pa vsa Logarska dolina. „a . ji__;» v o. v Hve un 3 na dlani! Kar celi d4ve^ t)rav & vrhu uživali to krasoto m P vrhoC> ko je bilo slovo. Malo P« mf# nas zopet obdale hla " jff0, fl so kmalu prekrile vso n**10: Pa nas sedaj ni več mnogo ^ saj smo naš današnji cij ? po« dosegli. Z vrha PJanj««i & na Korošici smo rabila le P ^vo- Ker je bilo vreme zopet ^ povrneš je tudi deževalo, smOjan jzto poldne in ves naslednj . ze, ristili za ogled okolice* ;0 mol? lepa. Pred kočo se L izfcu? ne stene Dedca, na ka . sVoJ» m planinci lahko P0*5® ^te'1 spretnost, saj so tod zelo * ^1 vzponi. Več je tudi dol _sajei'* noma zravnanim dn<’m’ V 1,1 s čudovitim gorskim cvetje ^ ja žini koče pa je tudi izvir-vode nikoli ne zmanjka^ konC V soboto, 16. t-m. nam J geveda no uspel vzpon na °JS^Lijale so nas megle zvesto sp e zagelo * do vrha, nazadnje pa Je kar d; deževati in smo mor žati v dolino. sld«m’ Razočarani smo sogla 1,8 da jo takoj po kosilu ^Vonjaj prej na Presedljaj m cel ^ Veliko planino. Toda go o[.ey#j nazadnje pa dež so na"1 s jCo1®5^ te naše lepe načrte. P?t s sDe fr na Presedljaj je zaradi K ^ re in lepega raz« /a iju^ posebnega, pravi užite* ki V. lje narave. Toda tudi t plnj8 po gozdu navzdol po d° n jaSti ške Bele je zelo prijetna, če se ti izza skale Pr*3^. . . srna, kot se je zgodilo V Domu v Kamniški sed^“ bilo žal Že vse popolnoma M in smo morali zato noč v Kamniku. Dobra P® ^ a* čiste rjuhe so se nam si v r bro prilegle, vendar dog nismo mogli zaspati žara. a f ga hrupa, ki ga nismo o1*' ^ jeni. Blage spokojnosti 1 bilo konec. 17, t-1^ Zadnji dan, v nedtljo. „ jo * smo si zjutraj malo ogled po mestece. Na gričku s gt«1; razgledom, kjer so razvad . ga gradu, smo se poslovni Kamniških Alp, katere 3"oStelL| prekrivale bolj ali manj 8 . [e gle in so se njihovi vrho oVej) časa do časa prikazovali- ^ »r GEORGE SANO Indiana 50. Zato je molčal in se ji celo izmikal. Daši sta prebivala pod isto streho, je vse tako zasukal, da sta se srečavala samo pri obedih; vseeno je bedel nad njo kot skrivnostna Previdnost. Odhajal je od doma samo ob urah, ko jo je vročina prisilila, da je ležala v mrežnici; toda zvečer, ko Je odhajala, je spretno puščal gospoda Delmareja na verandi in jo hodil čakat ob vznožje skal, na katerih je, kot mu je bilo znano, po navadi posedala. Tam je čakal po cele ure, včasih jo je pogledal skozi veje, ki jih Je začela beliti mesečina, toda spoštoval je kratko razdaljo, ki ga je ločila od nje in si niti za hip ni upal skrajšati njenega žalostnega sanjarjenja. Ko se je vračala v dolino, ga je vedno srečala na bregu potočka, ob katerem je vodila steza do doma. Za sedež si je izbral nekaj širokih kamnov, okoli katerih Je drgetala voda v srebrnih nitkah. Kadar se je nabregu zarisala Indianina bela obleka, je Ralph molče vstal, ji ponudil komolec in jo spremil domov, ne da bi Jo ogovoril z eno samo besedo, in če je bila žalostnejša in bolj potrta kot po navadi, niti ona ni začela kakega pogovora z njim. Potem se je poslovil od nje, se umaknil v svojo sobo in počakal, da so v hiši vsi zaspali, preden je sam zaspal. Ce se je oglasil Delmare ln pogodr-njal, ga je Ralph obiskal pod kakršnokoli pretvezo, kd mu je prišla na um, ga pomiril in raztresel, ne da bi kdaj izdal svojega namena. V primerjavi z našim podnebjem tako rekoč prosojna navada, nenehna nujnost, da so si bili venomer drug drugemu pred očmi, je polkovniku narekovala več je pri najmanjšem hrupu takoj postavil med njega in njegovo ženo, ga je šiloma brzdal. Delmare je bil dovolj samoljuben, da se je premagoval vpričo tega nemega in hkrati strogega sodnika. Da bi izbruhal slabo voljo, ki so jo podnevi nakopičile v njem trgovske sitnosti, se je skušal rešiti svojega sodnika ob uri, ki je bila določena za spanje. A zaman, nad njim je bedel skrit vpliv, in pri prvi grenki besedi, prvič, ko je povzdignil svoj glas, mu je očitno zvezalo je zik kako premikanje pohištva ali korakanje, ki je pretresalo tanke stene bivališča, in se je oglasilo iz Ralphove sobe kot naznanilo, da pokroviteljeva obzirna in potrpežljiva prizadevnost ne spi. ČETRTI DEL XXV Toda zgodilo se je, da je vlada 8. avgusta, ki je v Franciji marsikaj preobrnila, surovo prizadela Raymonovo varnost. Gospod de Ramičre ni bil zaslepljen domišljavec, ki bi se gnal za enodnevnim zmagoslavjem. Politika je postala duša vseh njegovih misli, temelj vseh njegovih sanj o prihodnosti, Domišljal si je, da bo ubral kralj pot popuščanja in še dolgo ohranil ravnovesje, ki je zagotavljalo obstoj plemiških rodbin. Toda nastop kneza de Polignaca je podrl to upanje. Raymon je videl daleč naprej, predolgo se je bil sukal v novi družbi, da bi se zanašal na trenutne uspehe. Razumel je, da koleba njegova usoda z usodo monarhije, in da visi njegovo premoženje, morda tudi njegovo življenje, na eni sami niti. Znašel se je v kočljivem in nerodnem položaju. Čast mu je nalagala dolžnost, da se kljub nevarnostim vdanosti posveti rodbini, katere koristi so bile vse dotlej tesno povezane z njegovimi. Kar se tega tiče, ni mogel preslepiti ne svoje vesti ne spomina svojih bližnjih. Toda ta red, to nagnjenje k absolutistični vladavini, se Je zamerilo njegovi previdnosti, njegovi pameti in njegovemu naj osebne j šemu prepričanju, kot se je izražal. Slavni publicist, ki si je tolikokrat upal obljubiti v imenu prestola pravico za vse in zvestobo prisegi, se Je tresel za svoje življenje, še hujše, postajal Je smešen. Vsa vladna dejanja so zdaj očitno postavljala na laž neprevidna zatrjevanja mladega eklektika; mirni in leni duhovi, ki so se še pred dvema dnevoma gnali samo za tem, da bi se obesili na konstitucij ski prestol, so preskakovali k opoziciji in razglašali Raymonove in njegovim podobne napore za goljufijo. Uglajenejšd so jim oponašali, da so neprevidni in nezmožni. Rajrmon, ki je igral tako sijajno vlogo, je čutil, kako bi bil ponižan, če bi obveljalo, da je nasedel. Na skritem je preklinjal in zaničeval kraljestvo, ki se je samo poniževalo in ga vleklo za seboj v lastni padec; rad bi se bil odtrgal od njega brez sramote, še preden bi prišlo do spopada. Nekaj časa si Je z neverjetnimi duševnimi napori poskušal ohraniti zaupanje na obeh straneh. Opozicional-ci v tasti dobi niso bili nedostopni za sprejem novih privržencev. Potrebovali so novince, in ker so zahtevali od njih le malo dokazov, so jih pridobili veliko. Nikakor niso zamotavali zaslombe slavnih imen, in s spretnim dobrikanjem, ki jim ga je trobilo njihovo časopisje sleherni dan, so nameravali iztrgati najlepše okraske iz obrabljene krone. Ti dokazi spoštovanja Raymona niso slepili, vendar jih ni odklanjal, ker Je bil prepričan, da mu koristijo. Na drugi strani pa so dvomi prvaki postajali toliko nestrpnejši, kolikor obup-nejši Je postajal njihov položaj. Nespametno in neprevidno so podili iz svojih vrst svoje najboljše branilce. Kmalu so pokazali svoje nezadovoljstvo ln nezaupanje tudi Raymonu. Ta je imel svoje dobro ime za največjo prednost svojega življenja, ln v tej zadregi ga je na srečo udarila tako huda udnlca, da se je moral mahoma odpovedati vsakršnemu delu in se je z materjo umaknil na deželo. ^ V tej odmaknjenosti je Rajrmon resnično trpel-Je kot mrtvega posekalo sredi hlastave dejavnosti ^ tik pred razpadom, ker sta ga ovirali toliko zadre®\gllr naj se odloči, kot bolezen, da bi se uvrstil pod I*8 prapori, ki so vihrali na vse strani in klicali 6^ zadnjake in najbolj nezmožne na veliki boj. V pekoč1 ^ f činah bolezni, zapuščenosti, dolgočasju in vročini so misli neopazno obračale v drugo smer. Prvikrat se J ^ d* šal, ali je družba vredna vseh skrbi, katere si je nl9 bi ji ugajal, in ko je občutil, kako je do njega raVI10t>5^’ pozabljiva za njegovo nadarjenost in slavo, jo je v jijjj Potolažil se je, ker ji je nasedel, In tako izpričal, da jo nikoli ni iskal drugega kot svojo osebno blaginjo 1, tudi po lastni zaslugi našel. Z ničimer tako ne “ sebičnosti kot s premišljevanjem. Rajrmon je dogn8*’ jji Jj človeku v družbi potrebno dvoje sreč, srečo v jaV,0(jli<,s srečo v zasebnem življenju, zmagoslavje v svetu in 91 družinskega življenja. ^ Mati, ki je tako prizadevno skrbela zanj, Je sa j flrj lela: moral Je pozabiti na lastno gorje In bedeti n y toda zmanjkalo mu je moči. Gorečne in strastne v nevarnih dneh trdovratno in čudežno močne, 111 p#j lenobne duše pa ne silijo telesa k nadnaravnemu Daši je bil Rajrmon dober sin po pojmovanju drUŽ,?f' težo naporov telesno omagal. Zleknjen na postelji ko so obstopali njegovo zglavje samo najemniki a prijatelji, ki se jim je mudilo nazaj v razburkanost nega življennja, je začel premišljevati o Indiani i° srčno žaloval za njo, ker bi Jo bil tedaj potreboval- ^ r se je, kako usmiljeno je negovala starega ln čeffl***'pydr proga, in si predstavljal, s kakšno nežnostjo In dohf jo bi obkrožila svojega ljubega. (Nadaljevanje • ^-------------------------------------------------------------______________________...—^ . oq0 — .... . 7,—Mona ,n n, M,--------------------pn4tni nrf-dal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 2« Magglo l/l, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA it. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: meae®0 . p^ UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6, II., TEI^TON 93- oocamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo trž**| J* vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, polletna račun Dri Narodni banki v Llubljanl - 601-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150 finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mali vnaprej, ----- * __ , . oo orv7 roMm nrl Narodni hanki v L tubi lani — 501-3-270/1 — ugivaov: a vsa k nun v siruu onega otuipua. (-hjvvbiu — —- Trst 11-5374 - Za ^ «SiTto JSšto' ^j£f sS Sjo pri uprari - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri -Sode* Pubblidtk Itallana, - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trat