Cena Din 1— Štev. 157 V HiitUlanl, 13. |ull|a 1936 leto 1. ■p—rr Nemčija in Avstrija sta se pobotali: Hitlerjeva roka nad Avstrijo Nacionalni socialisti bodo sedaj stopili ¥ domovinsko fronto Dunaj, 13. julija. V avstrijski javnosti je 6obotni eporazum med Avstrijo in Nemčijo splošno napravil zelo dober vtis. Splošno 6e zatrjuje, da je sedaj končno avstrijska vlada začela urejevati vprašanje, ki je že ves čas, odkar je v Nemčijii zavladal Hitler, povzročalo avstrijskemu notranjemu in zunanjepolitičnemu položaju neko nestalnost in nejasnost. Le v nekaterih političnih krogih so z modusom vi-vendi nezadovoljni, heimweh.rovci pa celo ne prikrivajo svojega presenečenja, ker so bili s tem v političnem pogledu docela izločeni iz vrste notranjepolitičnih faktorjev v državi in tako rekoč postavljeni pred vrata. Avstrijski zvezni kancler je seveda takoj obvestil italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija, kakor tudi madžarskega predsednika Gom-bosa o doseženem sporazumu. Mussolini mu je takoj odgovoril in je izrazil svoje veliko zadovoljstvo spričo doseženega sporazuma med Avstrijo in Nemčijo, Italijanska in madžanska vlada sta bili tudi službeno obveščeni o rekonstrukciji avstrijske vlade, ki se je izvršila po sklenitvi sporazuma z Nemčijo in po kateri je bil imenovan direktor vojaškega arhiva, državni svetnik dr. Gleise-Horstenau za ministra brez portfelja, direktor kabinet« zveznega kanclerja dr. Gvido Schmidt pa za državnega podtajnika v ministrstvu za zunanje zadeve. O sporazumu samem je Korbiro snoči objavil naslednje uradno poročilo: Pogajanja, ki 60 se vršila nekaj časa med zveznim kanclerjem in nemškim poslanikom na Dunaju z namenom, da bi se normalizirali odnožaji med Avstrijo in nemško državo, so se sedaj zadovoljivo zaključila. Ta zaključek pomeni poseben ttspeh politike zveznega kanclerja, ki je že doslej deloval z nezlomljivo vztrajnostjo, doslednostjo in državniško modrostjo za ohranitev popolne neodvisnosti in načrtno notranjepolitično pomiritev Avstrije. Uspeha mu ni mogoče odreči. Avstrijska vlada ni nikoli negirala, da teži po taki normalizaciji med obema sosednjima državama, ki ju veže isti jezik. Pogoje za to normalizacijo je zvezni kancler že ponovno jasno razložil vsej javnosti, Ti pogoji so naslednji: Nedvomno in popolno priznanje avstrijske neodvisnosti in samostojnosti, priznanje načela glede Oevmešavanja t avstrijske notranje zadeve, upoštevanje dejstva, da so rimski protokoli iz leta 1934 skupno z naslednjimi protokoli iz leta 1936 neomajna baza avstrijske politike, in končno popolno priznanje, da narodni socialisti v Avstriji ne prihajajo v poštev ne kot politični iaktor, ne kot pogodbena stran. Ta načela in pogoji so bili sedaj brez rezerve priznani. Avstrijska politika ostane tudi v bodoče ▼ okviru rimskih protokolov in na osnovi pakta Društva narodov ter na osnovi načela o prijateljskih in korektnih odnošajih napram vsem državam sveta, ki priznavajo avstrijsko neodvisnost in se abstinirajo od vsakega vmešavanja v avstrijske zunanje zadeve. Nespremenjena ostane tudi avstrijska notranja politika, katere 6vrha je še zmerom pomirjenje v notranjosti države. Kakor se je na odgovornih mestih že čestokrat naglasilo, je pravica in dolžnost Vsakega Avstrijca, ki je dobre volje, da pri tem sodeluje. To pa lahko stori le v okviru domovinske fronte s tem, da .se pokori njenemu vodstvu in da deluje le v skladu z občimi državnimi interesi, ki ne smejo trpeti nikake škode. Normalizacija odnošajev med obema nemškima državama v ničemer ne pomeni spremembe avstrijske ustave iz leta 1934. Prav tako pa tudi ne bo v ničemer vplivala na neomajno voljo zvezne vlade, da brani neodvisnost Avstrije z vsemi sredstvi, tako v notranje, kakor tudi ▼ zunanjepolitičnem pogledu. Iz tega sporazuma jasno izhaja, da v Avstriji ne zdaj, niti v bodoče ni mesta narodnemu socializmu. Proti nepopravljivim ekstremnim elementom, ki bodo, kakor so prej skušali širiti mržnjo in neslogo med ljudstvom, se bo tudi v bodoče postopalo z vso nepopustljivo strogostjo, Konumike jc bil objavljen kmalu po seji avstrijske vlade, na kateri so sklenili zavarovati položaj sedanjega režima v Avstriji tudi še na drug način. Predvsem je bil sprejet novi zakon o zaščiti države, katere določbe naj opravijo nedostatke kazenskega zakona glede kazenskih določb za napad na neodvisnost države in ogrožanje notranjega miru ter za sodelovanje v legalnih terorističnih formacijah in proti državnim organizacijam. London, 13. jujjja> 0 p0 sklenitvi sporazuma med Avstrijo iti Nemčijo, ki je bil največji politični dogodek zadnjih dni, je avstrijski poslanih v Londonu Frankenstein sprejel angleške in tuje časnikarje in jim dal sledečo izjavo: Pogodba med Avstrijo in Nemčijo je plod vztrajnega in premišljenega dela kanclerja Sehuschnigga, je s tem Avstriji vrnil zopet mirno življenje. Avstrija ni sedaj več primorana biti neprestano na straži in čuvati svojo neodvisnost, prihranila pa se je Avstriji tudi sleherna notranja razdvojenost, ki bi jo povzročile politične stranke. Vlada je vesela novega sporazuma, a je še vedno trdno odločena, da bo vse storila in se do zadnjega zoperstavljala vsakemu nasilnemu valu socialno socialistične propagande. Glede Schuschniggove izjave, ki jo je dal takoj v soboto, je poslanik Frankenstein dejal, da je tudi pokojni kancler Dolfuss vedno naglašal nemško bit avstrijske države, ker je Avstrija vseskozi nemška Po svojem jeziku, po svoji kulturi in po svoji zgodovini. Angleži zadovoljni London, 13. julija, o. Vest o sporazumu med Avstrijo in Nemčijo londonskih političnih krogov ni presenetila. 2e dva tedna se je mnogo šušljalo in ugibalo o tem sporazumu, vendar pa listi, ki tolmačijo mnenje poučenih krogov in faktorjev ne prikrivajo svojega nezadovoljstva, da se je vprašanje o normalizaciji odnošajev med Avstrijo in Nemčijo uredilo preko zapadnoevropskih velesil, na katere se je zlasti Avstrija doslej vendarle v mnogočem oslanjala. »Observer« pravi med drugim, da so bile države, ki so sklenile lokarnsko pogodbo z avstrijsko-nemškim sporazumom znflva postavljene pred .dovršeno dejstvo. Nemčija je s tem zelo konkretno odgovorila na nekatera izmed vprašanj v znani angleški noti. »Sunday Times« presoja sporazum nekoliko bolj mimo in ugotavlja le, da je Nemčija dosegla nov zunanje-politični uspeh, ki bo v mnogočem pripomogel do večjega vpliva na srednjo Evropo, a jo hkratu tudi znova približal sredozemskemu bazenu. London, 13. julija, o. Lord Lansbury, bivši voditelj angleške delavske stranke, je ob priliki sklenitve sporazuma med Nemčijo in Avstrijo izjavil časnikarjem, da je ta sporazum korak naprej in vzgled za druge države, kako je treba delati na zbližanju in kako se dajo odstraniti tudi taka nasprotja, ki se zde nepremagljiva. S tem je bil odstranjen ktmen spotike in napetosti, razlog, zaradi katerega se skoro vse evropske države naglo oborožujejo. Ta vzgled naj bo nauk, da se sporazumejo vsi narodi, ne samo tisti, ki govore isti jezik, temveč tudi vsa Evropa, Amerika in Azija. Le to bo preprečilo novo svetovno katastrofo, ki se je vsi bojimo. Francozi so hladni Pariz, 13. julija, o. Pariško časopisje se obširno bavi z nemško-avstrijskim sporazumom in ga komentira bolj kot novo vojno nevarnost in ne kot sporazum, ki bi Evropo razbremenil strahu. Parti-nax piše v »Echo de Pariš«, da je ta sporazum očrtal, jasne obrise italonemške fronte v Evropi, ki bo svojo senco v veliki meri vrgla tudi na locam-sko konferenco v Bruslju. Ostali listi pa naglašajo, da pomenja ta sporazum sodelovanje med Nemčijo in Italijo ter je v bistvu nov centralni evropski blok tak, kakor je bil tik pred svetovno vojno. Ola-sjlo ministrskega predsednika Bluma »Populaire« poudarja, da na prvi pogled ta sporazum ni nevaren in bi ga po prvem videzu res bilo treba iskreno pozdraviti, vendar Ffancija tega ne more storiti, kajti v senci tega novega sporazuma se da videti zvezo držav, ki so se odločile naskočiti ZN. Ta sporazum je izraz hotenja in rezultat italijanske politike, kakor jo je mogoče zaslediti ves čas vojne v Abesiniji in zlasti še po njeni zinagi. * Varšava, 13. julija. AA. Ves varšavski tisk obširno piše o sporazumu med Nemčijo in Avstrijo. Dasi listi ne dajejo svojih komentarjev, se vendarle vidi, da je poljsko javnost ta dogodek zelo pretresel. Opozicijski listi so precej vznemirjeni, ker ne vedo, kdo bo plačal račun teh sporazumov. Praga, 13. julija. AA. »Lidove Novini« komentirajo sporazum med Avstrijo in Nemčijo in pravijo, da problem še ni rešen, ampak samo odgoden. Levičarsko »Češke Slovo« podčrtava, da je v sporazumu mnogo nejasnih točk, in da bo šele nadaljni razvoj dogodkov pokazal, če je ta sporazum na splošno koristen ali pa če pomeni samo enostransko akoijo treh držav proti ostali Evropi. List »Narodni Osvobodjeni« piše, da sporazum ni izzval vznemirjenja v Češkoslovaški, Praga se dobro zaveda, da jc avstrijski problem evropsko vprašanje in da se na noben način srednja Evropa ne more odtrgati od zapadne in vzhodne Evrope, prav tako pa tudi ne južna Evropa od 6everne. Italija ne sre v Bruselj Rim, 13. julija, o. Kakor znano, je Italija pred nekaj dnevi negativno odgovorila na povabilo, da se udeleži konferece lokarnskih podpisnikov v Bruslju. Vžeraj je italijanska vlada dala uradni komunike, v katerem pojasnjuje to svojo odločitev. V tej izjavi poudarja, da je pripravljena na vse žrtve, ki so potrebne, da tudi ona stori svoje za evropski mir, vendar obstojajo še mnoge ovire, ki Italiji branijo sodelovanje pri tej najvažnejši nalogi. To so sredozemske obligacije — pakti, ki jih je Anglija v času abesinske vojne sklenila skoro skoro z vsemi sredozemskimi državami in jih še ni ukinila — dokler Anglija vseh teh pogodb ne odpove, je Italiji . nemogoče prisostvovati lokarnski konferenci, čeravno bi to želela. Dalje je potrebno, da se na to konferenco pokliče tudi Nemčija. Italija je mnenja in prepričana, da je udeležba Nemčije nujna, kajti sicer se utegne )-*oložaj v Evropi prej poslabšati, kakor pa razčistiti. Državljanska vojna na Kitajskem Nanking, 13. julija, o. Napetost med Severno in Južno Kitajsko je izbruhnila do vojne. V bližini mesta Swatowa so se že začeli boji in spopadi med vojskami centralne vlade v Nankingu in med južno armado, ki ji poveljuje general Chen-Wei-Chow. Ker so severne čete v veliki premoči in so se prvi boji končali z zmago severne armade, je odhitel iz Kantona vrhovni komandant general Chen-Chi-Tang z večjo armado na pomoč. Blum posreduje za delavstvo Pariz, 13. julija, o. Včeraj je imela vlada spet zelo mnogo posla z notranjepolitičnimi vprašanji. Predvsem je imel notranji minister Salengro važno konferenco z okrožnimi načelniki. Konference 6e je udeležilo 76 načelnikov in 16 podnačelnikov. Minister je podal na tej konferenci obširen ekspo-ze o notranjepolitičnem položaju. Obširno je utemeljil odredbe vlade o razpustu desničarskih borbenih organizacij. Govoril je tudi o bližnjem državnem prazniku 14. julija ter priporočal prefektom, da zastavijo vse svoje sile proti morebitnim političnim demonstracijam. 6 katerimi bodo morda razne stranke skušale zlorabiti državni praznik in ga izrabiti v svoje strankarske 6vrhe. Končno jim je dal podrobna navodila za nadaljnje postopanje proti stavkujočemu delavstvu ter za pobijanje raznih sabotažnih dejanj. Prefekti so dobili nalogo, da s pomočjo policije po možnosti brez incidentov odstranijo iz tovarn in podjetij stavkujoče delavce in nameščence, ki so jih prav zaradi stavke zasedli. Tudi ministrski predsednik Leon Blum in kmetijski minister Monet sta imela važno konferenco z delegati organizacij kmetovalcev in poljskih delavcev iz okrožja lile de France, na kateri sta si mnogo prizadevala, da bi jih pridobila za kolektivno pogodbo. Niun.i poskusi pa na včerajšnji kon- ■ ferenci n,'so uspeli, V četrtek bosta imela z njimi * nov sestanek. Titulescu 4 ure na dvoru Bukarešta, 13 julija, m. Romunski zunanji minister Nikolaj Titulescu je po svojem sestanku s predsednikom vlade nenadoma zopet odšel ob 6 zvečer na dvor ter ostal v 4 ure trajajoči avdi-jenci. V uradnem poročilu se razlaga ta 4-urna konferenca s tem, da je THulescu podal še enkrat podrobno poročilo o vseh mednarodnih akcijah, ki jih je v zadnjem času vodil v inozemstvu. Dobro poučeni krogi pa izjavljajo, da je avdi-jenca trajala teko dolgo radii nesporazuma in spora med Titulescom in predsednikom vlade Ta-tairescom ter ostalimi člani vlade radi notranjih in zunanje«,političnih vprašanj. Izzvani nemiri v Španiji Madrid, 13. julija, o. V noči od sobote na nedeljo so nepoznani štirje ljudje do zob oboroženi vdrli v radijsko postajo v Valenciji in prisilili napovedovalca, da je sporočil v radiu vest, da se je v Španiji izvršil fašistični prevrat in da so fašisti povsod gospodarji položaja. Takoj nato so vdrli v hišo guvernerja, ki je moral dati izjavo, ki potrjuje radijsko napoved o fašistični revoluciji. Med tem se je pa že razburjena masa začela zbirati po cestah in so zato napadalci prisilili guvernerja, da pomiri ljudstvo, ki je mislilo, da se je dejansko začela nova revolucija. Kljub pomirljivim besedam guvernerjevim so se pred radiisko postajo kupičile ogromne mase, ki so razobesile povsod rdeče zastave in pele internacijonalo. Potem so se mase formirale v sprevod ter udrle v lokale desničarskih strank, jih vse razbile in nato ostanke znosile na cesto ter zažgale. Zažgale so tudi hišo samo, vendar so gasilci še pravočasno pogasili ogenj. Masa je nato napadla tiskarno nekega desničarskega lista, vendar jo je policija odgnala. VerdunsE*e slavnosti Verdun, 13. julija. AA. Snoti so se pri Verdunu o priliki 20-letnice bitke sestali delegati bivših bojevnikov iz vseh držav, ki so sodelovale v svetovni vojni. Svečanosti se je udeležilo okoli 30.000 bivših francoskih bojevnikov. Iz Nemčije jih ie prišlo 500, iz Anglije 400, iz Belgije 400, iz Italije 400, poleg tega pa so še prispela poslanstva iz USA, Avstrije in drugih držav. Nemškim delegatom so povsod priredili svečan in zelo prisrčen sorejem. Francoski bojevniki so prinesli s seboj bakljo, ki je bila prižgana na grobu neznanega vojaka v Parizu in so jo zasadili na vojaško pokopališče pri Verdunu. Spomenik kralju Albertu v Parizu Pariz, 13. julija. AA. Agencija Havas poroča: Danes je bil svečano odkrit spomenik belgijskemu kralju Albertu. Minister narodne obrambe Daladisr je imel ob tej priliki (Jovor, ki ga je namenil predvsem mladini. Govoril je o pokojnem vladarju kot vzor herojstva in požrtvovania v času, ko je nemška vojska- preplavila malo Belgijo. Češko obrambno posofflo Praga, 13. julija. AA. Včeraj se je zaključila 6ubskripcija češkoslovaškega notranjega posojila za državno obrambo. Po doslej znanih podatkih, se je nabralo okrog 2 milijardi 700 milijonov češkoslovaških kron. Ateno, 13. julija, m. Državni podtajnik v vojnem ministrstvu, Papadimos, je sprejel novega ■ vojaškega atašeja podpolkovnika Ivana Prezljia, i katerega je drž. podtajniku predstavil jugoslovanski poslanik Hristič. Pernar o Živkoviču: Pozor pred ffprijateljem" Hrvatov! Belgrad, 13. julija, m. Včeraj je bilo v vsej državi več političnih shodov, ki sta jih organizirali JRZ in opozicija. Davidovičevi prijatelji so priredili velik shod v Paračinu, na katerem je nastopil kot glavni govornik dr. Ikonič. V svojem govoru je zelo ostro obsojal JNS ter njeno vodstvo: Živkoviča, Banjanina, Demetroviča in Kramerja. Med drugim je dejal, 'Ja bo v vsakem primeru Ba-njanin kmalu uvidel, da se je uštel, ker jedro naše politike ni v tem, da bi se uslišale želje manjšine, ampak da pridejo milijoni ljudi do mirnega življenja. Za vse te ljudi JNS, ko je bila na oblasti, ni imela razumevanja, ne ljubezni. Za Živkoviča pra- vi dr. Ikonič, da je v vojaški uniformi neprestano izpodkopaval našo politiko. Z izvolitvijo Petra Živkoviča za predsednika JNS so se bavili tudi govorniki na drugih političnih shodih, tako predvsem na shodu HSS, kjer je govoril dr. Pernar. Ta shod je bil v Šumbergu. Dr. Pernar je mislil o Živkoviču takole: »Pero Živkoviča pozna vsa država in vsak ve, kaj je pokazal. Za časa njegove vlade so se zapori polnili ter so sc neprestano pošiljali v internacijo hrvatski politik'. Za zla dela nad hrvatskim narodom ni bil nihče bolj odgovoren, kakor on. Sedaj pa naj se še pogaja s Hrvati? Razni politični begunci razširjajo vesti, da bi on lahko rešil hrvatsko vprašanje, čeprav n!ma nikakega stika s hrvatskim ljudstvom. V narodni skupščini, nekaj pred atentatom na dr. Stojadinoviča, se je govorilo, da Živ-kovič nekaj pripravlja. Kmalu nato je bil izvršen atentat. Dr. Stojadinovič naj se nikar ne bojC njega, ne vse njegove bande.« Bivša HSS je imela shod tudi v Mostarju. Na njem je govoril dr. Šutej iz Sarajeva. V svojem govoru se je zavzemal za sporazum med Srbi in Hrvati. Inozemski časnikarji pri patrijarhu Sremski Karlovci, 13. julija. Včer»» *o prispeli v Sremske Karlovce člani udruženja tujega tiska pod vodstvom predsednika društva Mrljaka. Z njimi so prispeli tudi predsednik upravnega odbora Agencije Avale dr. Voja Janjič, Šef odseka za tisk pri zunanjem ministrstvu Grašanin, direktor Agen-cije Avale Svetislav Petrovič ter mnogo drugih novinarjev. Gostje so takoj po svojem prihodu odšli v patrijarhijski dvor, kjer jih je ob 14 v svečani dvorani sprejel p a tri j arh Varnava. Ko je patrijarh v svečanem ornatu stopil v dvorano, ga je pozdravil predsednik društva gosp. M-rzljak s krajšim nagovorom, v katerem je naglasil pomen ekrbske pravoslavne cerkve ter dejstvo, da morajo tuji novinarji spoznavati ne samo politične dogodke, nego tudi kulturna in socijaina stremljenja vsakega naroda. Ob koncu se je patrijarhu zahvalil za povabilo novinarjem, da si ogledajo patrijarhijski dvoT in spoznajo delovanje cerkve, ki je igrala tako važno vlogo za preporod srbskega naroda in Jugoslavije. Patrijarh Vamava je v svojem odgovoru izrazil najprej zadovoljstvo, da so ga poselili zastopniki tujih listov. Poudaril je, da so inozemski novinarji a tem pravilno razumeli vlogo svetosavske pravoslavne cerkve. — Po kosilu so si novinarji ogledali zgodovinski samostan ICruševo. 14. julij - praznik Francije Pari*, 13. julija, o. Vsa Francija se pripravlja na svečanost državnega praznika 14. julija. Snoči so priredili velike javne zabave pod vedrim nebom na pariških trgih, ki se jih je udeležila izredno velika množica ljudi. Podaljšana Ameriško-ruska pogodba Pariz, 13. julija. AA. Iz Moskve poročajo, da sta komisar za zunanje zadeve in odpravnik poslov ameriškega poslanitva podpisala protokol, po katerem se ameriško-ruska trgovinska pogodba podaljša za leto dni. Drobne Washington, 13. julija. Ker so italijanske vojaške oblasti v Addis Abebi prepovedale tamkajšnjemu ameriškemu konzulu uporabo privatne radijske oddajne postaje, je nastalo v ameriških političnih krogih veliko vznemirjenje. Splošno se zatrjuje, da vlada sicer ne namerava zaradi tega formalno protestirati, da pa bo že v bližnjih dneh od italijanske vlade vendarle zahtevala garanc::,3, da bo uporaba ameriške oddajne postaje v Addis Abebi najkasneje v 14 dneh zopet dovoljena, ker ie brezžična zveza med Wash.ingtonom in ameriškim poslaništvom v Addis Abebi nujno potrebna že zaradi zelo negotovega položaja v Abesiniji. A.tone, 13. julija, m. Po poročilih tukajšnjega časopisja se je proračunski deficit za zadnje tromesečje dvignil nad 450 milijonov drahem. Atene, 13. julija, m. V vrstah liberalne stranke je zavladalo veliko vznemirjenje radi vesti, da bo general Plastiras, bivši vodja revolucije, po svojem povratku v Grčijo ustanovil novo etaranko. Njegov povratek pričakujejo v mesecu avgustu. Njegovi privrženci piavijo, da bo general Plastiras zbral okoli sebe vse begunce iz Male Azije in da si bo tako zagotovil okoli 300.000 volicev. Sofija, 13. julija, m. V okolici Plovdiva se je včeraj opoldne prevrnil aviobus, s katerim se je vozilo 30 potnikov, povečini otrok. Skoro vsi so prj tej nezgodi dobili težje poškodbe. Rim, 13. julija. AA. Zunanji minister Ciano je včeraj popoldne sprejel francoskega poslanika de Chambruna. Ministrski predsednik Mussolini pa je imel daljši razgovor z .nemškim poslanikom von Hasselom- Slabo rešena Stavka ¥ Hrastniku I Slovenske občine zveste svojemu voditelju Hrastnik, 12. julija. roročali smo že, da so je vršila rudarska stavka v Hrastniku in Ojstrem. Vzrok stavke je bil ta, ker rudarji niso dobili svojih minimalnih plač, to je 37 din dnevno. To sramotno plačevanje se je dogajalo že nekaj let sem. Kljub temu, da si je delavstvo na vse načine prizadevalo, da bi prišlo do svoje minimalne plače, se je vedno dogajalo, da je bilo nekaj delavcev pri svojem napornem delu v jami plačanih le po 22 do 28 dinarjev. Delavni dnevi so bili tedensko komaj 3 ali 4. Vsej javnosti je znano naše 3 praznovanje«. To je privedlo rudarje do stavke. Takoj pri izbruhu stavke so delavski zaupniki intervenirali pri obratovodji, kar pa ni imelo nobenega uspeha. Drugi dan dne 8., julija se je sklicala razprava v Hrastniku v pisarni ravnateljstva. Bili so zastopani pri razpravi sledeči: ravnatelj in d\a inženjerja na strani TPD; delavstvo so zastopali: rudarsko glavarstvo, narodni poslanec gosp. Pleskovič in delavski zastopniki, zastopane so bile tudi strokovne organizacije Zveza rudarjev, .Jugoslovanska strokovna zveza in Narodna strokovna zveza. Razpravljali so od 8.30 do 13 popoldne. Toda do sporazuma ni prišlo. Od 13 do 15 je bil odmor. Od 15 do 17 ae je nadaljevala razprava, pa tudi na tej razpravi ni prišio do nobenega rezultata. l’o končani razpravi je bilo sklicano rudarsko zborovanje pred delavskim domom, na katerem so zastopniki delavstva sporočili, da ni prišlo do nobenega sporazuma med zastopniki TPD in zastopniki delavstva, Rudarsko zborovanje je bilo zelo dobro obiskano. Ljudstvo je bilo precej razburjeno, ker se ni ugodilo zahtevam delavstva. Po shodu se je delavstvo razšlo, samo tisti, ki so stražili obrat, so šli na svoja mesta. Ves čas stavke je bil obral zaseden od strani delav- stva; vsakih osem uro je bila izmenjava. Drugi dan, 9. julija, je šla delavska deputacija v Ljubljano na centralo TPD, da bi se razprave o rudarskih zahtevah nadaljevale. Na centrali je bila precej dobro zastopana TPD in tudi delavski zastopniki. Predno so prišli na prvo točko dnevnega reda, je imel uvodni govor narodni poslanec našega okraja g. Pleskovič. Apeliral je na TPD naj ugodi malenkostnim zahtevam delavstva, da se bo delavstvo lahko zopet vrnilo na delo. Tudi gosp. rudarski glavar je imel sličen govor. Začela se je razprava. Omenjeni zastopniki so poudarjali svoje interese in tako so prišli do nekakega sporazuma. Ko se je vračalo delavsko zastopstvo nazaj v Hrastnik, je bilo že sklicano rudarsko zborovanje za zvečer ob 20. Omenjeni čas se je zbralo delavstvo iz Hrastnika in tudi velika večina delavstva iz Trbovelj pred Delavskim domom in čakalo delavsko deputacijo, da poroča o uspehu v Ljubljani. Zborovanje je otvoril predsednik II. rudarske skupine g. Pliberšek ter poročal o težavah, ki jih je imelo delavsko zastopstvo v Ljubljani s TPD. Nadalje je poročal gosp. Arh in obrazložil točko za točko, poslanec Pleskovič je apeliral na delavstvo, naj sprejme to, kar se je doseglo in se vrne drugi dan na delo. Ko je prišlo do glasovanja, ali se začne drugi dan z delom, je delavstvo splošno zahtevalo da se s stavko nadaljuje. Delavstvo je končno le sklenilo, da začne 10. julija z rednim delom. Zahteve delavstva so povečini že itak v kolektivni pogodbi in torej ni bilo veliko uspeha z našo stavko, le kolektivna pogodba se bo morala bolj točno in strogo izvajati, kakor se je dosedaj. C.e hočemo rudarji imeti drugo kolektivno pogodbo, moramo najprej sedanjo odpovedati s trimesečnim odpovednim rokom. Med tem časom lahko stavimo nove pogoje, ki bi nam več nudili. Pred spremembo zakona o telesni vzgoji? Ljubljana, 13. julija. V vohalo se ie za ur mudil v MubJjoni minister za tHcsoo vzgojo naroda dir. )osip Rogi«:. Na kolodvoru so ministra pozdravili pomočnik ban« dr. Stanko Majcen |er mestna župan dr. )uro Adleštč, razvem tega pa zastopniki sko- vseh ljubljanskih športnih združeni. Nato si je minister ogledal vse ljubljanske šporlne naprave, ter obšel posebno vsa športna igrišča. Kar jr mini str n posebno tznenadik), je bil krasen stadijem in minister dr. Rogič sc kar ni mogel načuditi, da je mogla ta,ko impozantna naprava nastati iz zasebne iniciaddvnosti »n podjetnost. Pohvalno sc je izrazji tildi o ostalih športnih igriščih, ki so nastala po prizadevanju zasebnikov. V zvezi s tem je dejal dopisniku »Slovenca«: »Občudujem slovensko zasebno iniciativnost. Iti je brez kakšne javne pomoči zgradila tako lem igrišča v Ljubljani. Zasebna vztrajnost in marljivost je v slovenskem športu odločilna in zato velja Slovencem vse moje priznanje. Moji vtisi v Ljubljani so nadvse ugodni ter mi ni žal poti.« Poročevalec ga je nato vprašal: »Omenili ste,zasebno Iniciativo. Ali bodo morda v kratkem spremenjeni zakoni, ki ovirajo zasebno iniciativo pri viteški vzgoji naroda?« Minister je nato odgovoril: »Vsekakor. To se mora zgoditi!« Minister dr. l?ogiič jc napravil ob 7 še obisk banski upravi, nakar se ie sestal z nekaterimi predstavniki JRZ, posebno z mlajšimi. Z njimi se je razgovarjal o napredku organizacije, kakor sploh o gibanju slovenske mladine. Razumljivo je, da sc je pni tem zelo zanimal tud« za telesno-vz.goijnc razmere v Sloveniji ter je ugotovil, da je privatna iniciativnost, ki predstavlja v Slovenci višek uspehov, zeto ovirana. ( Pri Slamiču je imel nato še sestanek s športniki, kjer je i stotak o lahko ugotovil, da je slovenski šport na i/jredna višini in da ga je treba zato vsestransko podpreti. Ob 10 zvečer se je minister dr. Rogič odpeljal v Zagircb, kjer je prisostvovali športnim tekmam v tenisu med Jugoslavijo in Nemčijo. Obisk minish-a za telesno vzgojo ie za nas Slovence važnejši, kakor se na zunaj dozdeva. Minister sc je lahko sam prepričal, kaj je zmogla pri nas na telesnovzgojnem polju privatna iniciativnost. Minister je to slovensko delo poznal že prej in je sam prišel do zaključka, da sedanji te-lesno-vzgojni zakon ravno radi tega, ker ovira zasebno iniciativnost, ra najbolj posrečen. Videti je bilo, da je minister trdno odločen v tem oziru noš telesnovzgoini zakon modernizirati in prilagoditi potrebam, ta njegov« težnja po izboljšanim telesnovzgojnih razmer se vidi tudi iz gornic izjave, ki jo je dal poročevalcu »Slov.« Brez boja so nam Nemci prepustili dve točki Zaključek tenis tekem 3 : 2 za Nemce Zagreb, 13. julija. Menda najzainimivejši del zagrebških tenis -tekem je bil oni, kjer so sc tekmovalci spoprijeli v parih. Te tekme dvojic so začele v soboto ob 4 popoldne, ko sia nastopila Kukuljevič in Mitič proti Crammu in Henklu. V prvem setu sta Za-( 'ebčana že vodila s 6:3 vendar sc ijc Nemcema posrečilo izenačiti na 6:6. Drugi set se je Zagrebčanoma posrečilo odločiti v svojo korist s 6:4, d očim sta v tretjem setu zopet zmagala Nemca s 6:3. Četrti set je zopet končal z zmago Zagrebčanov s 6:4, dočim sta si v petem setu zopet priborila zmago Nemca s 6:3. S tem *e bila ze Nemčijo definitivna. Najboljša nemška igralca von Cramm in Henkel sta že takoj istega večera odpotovala v Nemčijo, da po kratkem odmoru nadaljujeta pot v London. Tam hočeta trenirati na londonskem igrišču, da se ga čimbolj privadita. 5000 Ifudi pod nalivom Včerajšnjim tekmam jc prisostvovalo kljub temu, da so ljudje vedeli, da ne nastopita Punčec in Paiada, oksrog 5000 ljudi. Na tribuni sta bila tudi naš telesno-vzgojni minister dr. Josip Rogič kakor tudi nemški poslanik na našem dvoru Vik-ton von Hecren. Nekaj časa pred tekmo se ie /jasnilo, tako da vreme pri otvoritvi ni nagajalo. Igro sla otvorila Mertzel in Mitič. Igrala sla le dva seta. V prvem setu je zmagal Nemec z 6:4, v drugem pa 6:3. 7.e med tem, ko sta igrala tekmovalca drogi set, je hudo grmenje najavljalo bližajočo se nevihto. Kmalu potem so že začele padati prve debete kaplje, njim ie pa sledil strahovit naliv. Nastal je spilošen direndaj, vsak je iskal zavetja, kjer je mogel. Vse je dirto proti južni tribuni, ki pa zdaleka ni mogla sprejeti vseh pribežniikov. Nekaj tisoč ljudi je bilo izpostavljenih strahovitemu dežju, ki jih jc premočil do kože. Razumljivo je, da sc te veliko ljudi pri tem razbežalo iz igrišča Ko jc dež okrog pete ure ponehal in sc je zopet prikazalo sotlncc, jc bilo tudi igrišče v takem stanju, da ni bito možno igrati. Zato je vodslvo tekmovanj stavilo za nadaljevanje igre na razpolago naslednji dan, t. j. danes. Nemci pa tega niso sprejeli, češ, da morajo hiteli domov in v London, da se privadijo tamošnjih travnatih igrišč. Po kratkem posvetu so Nemci prepustih brez boja obe točk« Jugoslovanom. Na ta način je tekma brez zaključnih bojev končala z rezultatom 3:2 za Nemčijo. Zvečer 'je priredila teniška zveza Nemcem banket v hoteiu Esplonade, s ponočnim brzovla-kom pa so Nemci že odpotovali. Sedaj: jadikovanje za 700.000 Din Pri tej priliki si ne moremo kaj, da ne bi omenili nekaterih izjav, s katerimi so sedaj naši ljudje okrog vrhov teniške zveze tako radodarni Tako je na pr. ing. Melančec poročevalcu »Slovenca« izjavil: »Sedaj vsi priznavajo, da so storili veliko napako, ko so odbili krasno ponudbo Nemcev. Imeli bi v rokah 700.000 Din in naibrže tudi zmago; kajti, čc so uspeli naši v Parizu, bi jim uspelo gotOvo tudi v Berlinu ...« Novo mesto, 13. julija. Včeraj so bile občinsko volitve v treh občinah novomeškega okraja. Te občine so imele znova priliko javno dokazati, da je tudi naš okraj slojkoprej v taboru političnih somišljenikov dr. Antona Korošca. To potrjujejo gole Številke izvolilnih rezultatov: Šmihel—Slopiče: Skupni rezultat na petih voliščih: 2248 volilcev, glasovalo 1379, )RZ 1011, opozicija 368 |R7. dohi 33 odbornikov, opozncija 3. Volilna udeležba je bila v nekaterih krajih slabša zaradi silno slabega vremena. Brusnice: Volilcev 461, glasovalo 32S, JRZ 252, opozicija 73. JRZ 17 odbornikov,(opoziciia 1. Orehovica: Volilnih upravičencev 369, od teh glasovalo za lislo JRZ, katere predstavnik jc bil g. Hudoklin, 198, za listo združene opozicije, katere predstavnik je bil g. Dobravc, pa jc glasovalo 48 volilcev. Lista JRZ dobi 17 odbornikov, lista g. Dobravca pa samo enega. To občino je prejšnji režim proli volji ljudstva ukinil, JR/, jc Orehovčanom zopet vrnila občino. Ljudstvo jc pri nedeljskih volitvah sijajno podprlo JRZ. Kar se tiče tistega uspevania v Parizu in Berlinu, moremo ra vinotok o opravičeno — čc ne še bolj — postaviti stavek: »Čc jim je uspelo v Parizu, zakaj bi jim ne uspelo v Zagrebu«. V čem naj ima Berlin glede igranja pred Zagrebom prednost, tega res ne moremo razumeti. Bolj zanimivo pa jc ono glede tišjih 700.000 Din, za katere je sedaj teniški zvezi ooividno žal. Mislimo pa, in tako gotovo tudi večina jugoslovanske javnosti, da je tenis-zveza napravila prav, da ie denarno ponudbo odbila. Če bi namreč lahko prodala pravico do odločitve, kjer naj se tekma igra bi ravno tako lahko naša teras-zveza prodala tudi zmago, recimo za milijon dinarjev. Povrh pa naj pomislimo, kak krik ki vik bi nastal, čc bi naši tudi v Berlinu izgubili. Ves svet bi kričal. da smo izgubili zato, ker smo sc dali glede prostora podkupiti. Podaritev dveh točk, ki sta padli včeraj v roke našim igralcem, ni bila najbolj častna zadeva, vendar pa si nam radi tega, ker za denar naši niso igrali v Berlinu pač ni treba beliti las... Železničarji na športnem polju Nogometaši Ljubljana, 13. julija. V okviru kongresa jugoslovanskih železničarjev in brodarjev so priredili železničarji tudi več Športnih prireditev. V posebnem turnirju »o odigrali nogometne tekme za pokal prometnega ministra. Tekme so začele v soboto in so bile zaključene včeraj. Kot zmagovalec je izšel Železničarski športni klub Niš, ki je odigral finale z Zel. »port klubom Sarajevo ter ga premagal 4:1. S tem si je Železničarski športni klub po krasni igri priboril pokal prometnega ministra, ki ga je doslej branil SK Železničar is Maribora. Motociklisti V zvezi 6 včerajšnjimi železničarskimi športnimi prireditvami je Zel. športni klub Hermes organiziral tudi ocenjevalno vožnjo motociklistov. Proga je vodila izpred delavnice »Triumph-Auta v imenu sošolcev še eden njegovih tovarišev. Bodi mladi žrtvi Kamniških planin ohranjen trajen in časten spomini Srčna kap Ljubljana, 13. julija. Na vogalu Tyrševe ceste in Frančiškanske ulice se je danes dopoldne zgrudil neki neznani moški. Mimoidoči ljudje so takoj priskočili k nesrečniku in mu nudili prvo pomoč. Vse prizadevanje pa je bilo zaman, kajti mož je v nekaj trenutkih izdihnil. Zadela ga je srčna kap. Je to leta 18% v Kamniku rojeni drvar Janez Skrjanc. Obrtno-industrijska razstava v Škofji Loki Škofja Loka, 13. julija. Včeraj je bila otvorjena v Škofji Loki prva obrtna industrijska ra/stava ob udeležbi zastopnika •Tšralja, poveljnika planinskega polka polkovnika Lukiča in pokrovitelja razstave g. bana dr. Natlačena ter velikega števila zastopnikov uradov, oblasti in obrtništva iz Škofje Loke in okolice. Razstava je nameščena v novi meščanski šoli, ki na zunaj spominja na lep grad. Razstavni prostori sO v pritličju, prvem in drugem nadstropju. Poleg obrtnikov škofjeloškega okraja razstavljajo tudi obrtniki občine Žiri, ki kljub temu, da spada pod logaški okraj, radi svojih prometnih zvez in starodavnih stikov teži na Škofjo Loko. Domala vse obrtne panoge so se udeležile razstave in priznati je treba, da je škofjeloška razstava urejena nadvse lično in prav za prav je nekakšen velesejem v manjšem obsegu. Po svoji solidni izdelavi in dovršeni zunanjosti presenečajo zlasti mizarski, kovaški, pletarski in čevljarski izdelki. Tudi značilna škofjeloška obrt je lepo zastopana, tako znani mali kruhki, glavnikarstvo in čipkar-stvo, kjer so se zlasti postavile Žiri in Železniki. Tudi mlada škofjeloška industrija se je udeležila razstave in pokazala svoje dobre domače izdelke. Omeniti moramo zlasti izven mej države dobro poznano tovarno klobukov »šešir«, predilnico bombaža, tovarno odej, lesno industrijo: Heinri-char. »Trata mlin<£ in tkalnico. Razstava bo odprta do 16. avgusta in bo v zvezi z njo 18., 19., 25. in 26. julija igran pred 'meščansko šolo stari škofjeloški pasijon, ki je imel obliko procesije. Razstava je v vsakem oziru uspela in ni dvoma, da bo poleg direktnih koristi posredno tudi pospešila tujski promet, ki z vsakim letom v Škofji Loki narašča. Razprava proti atentatorjem Belgrad, 13. julija, m. Davi ob tričetrt na osem 6e je pred državnim sodiščem za zaščito držnve nadaljevala razprava proti, atentatorju Arnautovi-ču. V dvorano so poklicali vse obtožence. Na vrsto je prišel z zasliševanjem Dragiša Milovanovič, ki podaja svoj zagovor še v času, ko to poroča:,io. Hodžerova narodna stranka Belgrad, 13. i ulij a. m. Včeraj me je, tu ses'=d izvršilni odbor Jugoslovanske narodne stranlti ter razpravljal o notranjepolitičnem stanju, predm pa o predstoje&ih občinskih volitvah in o tem, ali naj ta stranka vstopi v tako imenovano »frtcibtia^o fronto«, ki jo propagira novo vodstvo JNS. Sla tem sestanku so bili sprejeti nekateri sklepi, it katerimi izvršilni odbor v vsem odobrava obiavljene -7-jave strankinega predsednika dr. Hodžere glede strankinega obnašanja napram ostalim po!itičr' ri grupacijam. Člani odbora tudi poudarjajo, da ne marajo imeti nikake zveze z JNS, in to ne s Pohorci in ne s Poforci. Sprejet je bil tudi sklep, <'a bo stranka v smislu pravil vsakega elana, ki bi na svojo roko poskušal delati proti strankinim skl~-pom, izključila. Glede občinskih volitev je izvr*;lni odbor sklenil, da bo jugoslovanska narodna stranVa postavila svoje liste. Izvršilni odboir je govoril t’irli o obrttčanju Miloša Dragoviča, ki je član strankinega odfceva im brat senatorja Milutina Dragov ?. To je človek, ki se je najbolj zavzemal, da bi M Pera Živ.kovič irvoljen za predsednika JNS. V?i navzoči člani so ostro obsodili njegovo vedenje, kajti o,n je na drugi strani isto tako zagovarjal sodelovanje Hodžerovcev in JNS, kateri sedaj načeluje Živkovič. Zaradi tega je Miloš Dratfovič podal ostavko na svoj položaj v izvršilnem odbnru ter v tajništvu stranlke s tem, da še nadalje osrane v stranki. Izvršilni odpor pa te ostavke ni sprejel, pač pa ga je krafckomalo v smislu določb člena 9. strankinih pravil iz stranke izključil. Iz istega razloga je izključil tudi Dragomira Arambašoviča. Namesto Arambašoviča je bil pa izvoljen za člana Izvršilnega odbora dr. Smodlaka, lekarnar iz Smedereva. Iz Cerknice Sam »e je sodil. V začetku preteklega tedna so v Begunjah nad Cerknico igrali karte. Mod igralci jo bil tudi T. Bizjak, doma iz Stražišča. Toda jniel je smolo. Izgubljal je igro za igro, iz žri;a je gel denar. Na vrsto so prišle še drugo premičnine. Proti večeru se je odpravil protj domu, a i ja ni dospel. Ker se je zeni zdelo čudno, da moža ni bilo dalj časa domov, jo prosila sosede, da so ”a šli iskat. Šele v potek so ga našli obešenega v grmovju. Bil je seveda mrtev, saj je visel tam že od torka večer. Zopet toča. Pred dobrimi štirinajstimi dnevi je nad Cerkniško dolino divjalo neurje, padala ie toča, ki je stolkla vse, V petek ponoči pa se je zopet nenadoma vsula in potolkla posevke po polju od Orahovega proti Novi vasi in Blokam. Ljudje s strahom gledajo v bodočnost. Jezero. Kljub temu, da smo že skoro v sredini julija, jezero sc ni odteklo. Vendar pa je bičevje ze tako veliko, da je nad vodno gladino in bi človek mislil, ako bi pogledal na jezero z višine, da je že usahnilo. Vsekakor pa bo do tega kmalu prišlo, če bo lepo vreme trajalo vsaj nekaj časa. Obeta se bogat ribji lov. Hrastnik Požarna bramba v Hrastniku bo imela .pod novim vodstvom veliko in bogato tombolo dne 15. avgusta na občinskem prostoru. Vse požarne brambe, starejše in mlajše, so imele vsako leto svoje redne tombole, žal je samo naša zaostala do letos, čeprav je naše društvo najstarejše v okraju. Da je naša požarna bramba tako zaspala, je krivda prejšnjega vodstva. Zato je bil zadnji čas, da ■smo sklicali v maju letos izredni občni zbor in se otresli tiste pijavke, ki nain je najbolj pila kri. Vabimo vse občinstvo in naša sosedna društva, da se udeleže naše velike in bogate tombole. Prvi dobitek bo 1200 kg težak vol. Po tomboli bo veselica, na kateri bo sodelovala rudarska delavska godba. Ljubljana danes Koledar Ponedeljek, 13. julija: Marjeta. Torek, 14. julija: Bonaventura. Nočno službo imajo lekarne: Mr. RakaTČic, Sv. lakoba frej 9, iel. 26.04; mr. Ramor, Miklošičeva ccsia 20; mr Gortus, Moste. Zaloška ccsta. • Bevc Joško, dcnlisl (zobni at olje-ordinacija) Ljubljana, Oosix>svc1ska ccst a4-l, v hiši kjer je či pol ek a KuraJi, zopet osebno redno sprejema od 9 do pol' in od 2 do po) 6. Na željo iudi izvem navedenih ur. Telefon 32-96. Z ozirom tki splošni težki denarni položaj vsakemu dopustne cene. Avtomobilski izleli 18. do 20. 1. m. na Gross-glockner, 25. do 30. julija Dolomiti in Milano, 3. do 7. avgusta na Dunaj. Informacije in prijave: IJ-letna pisarna Okorn, hotel Slon, Ljubljana. * Konzul Francije si usoja sporočiti, da bo ob priliki narodnega praznika francoske republike, dne 14. julija od 11 do 12 recepcija na konzulatu. Nove častniške legitimacije naj dvignejo v sredo, 15. julija t. 1. od 16_ do 18 pri poveljstvu ljubljanskega varnega okrožja na Maistrovi cesti v sobi št. 29 v Ljubljani bivajoči rezervni častniki z začetno črko M in N. Razpis književnih nagrad. Mladinska matica razpisuje za svoje redne publikacije dve književni nagradi in sicer: 1. Nagrado v znesku 2500 Din za najboljši izvirni um etn iška in vzgojni spis, ki bi bil primeren za mlidno od 10. do 14. leta. Obseg cirka 5 tiskanih pol. 2. Nagrado prav tako v znesku 2500 Din za spis, namenjen otrokom od 6. do 9. leta Snov poljubna. Obseg cinka 4 tiskane pole. Nagrajcna bodo samo dela, ki so zrela in primerna za tisk. Ta dela dobe tud« običajni honorar. Sprejemajo sc le tipkani rokopisi, poslani P® Pošti, ki' naj sc dopošljejo pod psevdonimom, sti psevdonim naj nosi tudi zaprta kuverta, katera 'P3 naj vsebuje le kontrolno številko brez imena ®n naslova avlcurja. Naslove in imena sporočijo latmištvu Mladinske matice tekmovalci šele po ■Presoji, ki bo objavljena v »Učiteljskem tovarišu«, se jim lahko vimcio rokopisi, oziroma izplača nagrada. Zaradi identifikacije naj navedejo tedaj konkurenti še psevdonim in kontrolno številko. Rokopise sprejema do 1. januarja 1937. tajništvo Miladinske matice v Ljubljani, f rančiškanska ulica 6, kjer sc dobijo tudi podrobnejše informacijo — Za odbor Mladinske matice: Predsednik Andrej Škulj; tajnik Albert Širok. Ljubljanski otroci na počitnicah 230 otrok 1 mesec v počitniških domovih Maribor Zdravstvo naše mladine Trbovlje, 12. julija. Na področju naše občine je nad 2600 šoloobvezne mladine, ki ne uživa pod (sedanjimi pogoji zdrav6tva ni kak e zdravniške pomoči. Člani Brat. gkladnice in Okrož. urada imajo pravico do zdravljenja svojih otrok pri teh zdravstvenih ustanovah, loda koliko se ti res zdravijo. Za Brat. skladnico in Okrožni urad so nastavljeni trije zdravniki. Brat. skladnir.a in Okrožni urad štejeta skupaj 28QQAak(,ivnih članov. Kje eo njih ,žene, in otroci? Ze 4a je en zdravnik še poleg Brat. skladnice občinski, ‘v katero področje spadajo privatniki. Imamo pa šr v Trbovljah poleg navedenih še tri zdravstvene ustanove, in sicer posvetovalnico za matere, dečji in protituberkulo/.ni dispanzer. Zdravstvo v posvetovalnici za matere pa opravlja zopet zdravnik, ki je za Bral 6kladnico in občino. Kakšno je to zdravstvo, si naj naredi sodbo vsak sam. Mi poudarjamo, da je nujna potreba graditi zdravstveni dom in v njem združiti zdravstvo mladine v splošnem, namestiti zdravnika, ki bo imel poleg že nameščenih treh dovolj posla, če pomislimo, koliko že sedaj obolele mladine ni deležno Tiikakega zdravslvn in koliko jih boleha na tuberkulozi, ki lahko okužijo še sedaj zdravo mladino, ne more biti nikogar, ki bi potrebo zdravstvenega doma v našem velikem industrijskem kraju ne Uvidel. Do postavitve tega doma, v katerem bi se sedaj pomanjkljivo zdravstvo za mladino nadomesti* *°' Pa se da priti s finančne strani takole. Bratov-8losamezne jjfctanove posebno volikih vsot. Pri tem bi bilo razbremenjeno vse ono zdravstvo za mladino teh Ustanov in storjenega še enkrat toliko, kot je danes. Da se delo prične, je nujno potrebno, in upamo, da bo Higijenski zavod zadevo uredil. Krvav zločin zakonca v Splitu V Splitu sc je v petek pripetil grozovit primer razbojništva, ki je vzbudil po vsem mestu veliko zgražanje in sočustvovanje. Z velikim kuhinjskim nožem je domačin ^an šošo zaklal svojo ženo Anko, staro 34 let, sestro splitskega odvetnika Krstuloviča. Zakonska dvojica šošo je živela v lepem sporazumnem zakonu in slogi sedem let. Pred časom je bil šošo zidar. — Za tein pa je obolel na črevesnem katarju. Bolezen je trajala dalj časa in je prj tem dobil še živčno bolezen in so je zatekel k posebnemu zdravniku za take bolezni. Tudi som je že popolnoma obupal nad tern, da bi se mogel pozdraviti in je bil prepričan, da bo kmalu moral v smrt. Okrožni urad mu je svetoval, naj gre v Livno, da spremeni zrak. Tja bi moral iti danes. Sinoči je prišel domov ob navadnem času, kakor vedno, večerjal je skupno z ženo, »ato pa sta oba odšla na sprehod. Po sprehodu sta * dobrem razpoloženju prišla nazaj domov in se Ja dvorišču še razgovarjala s sosedi, s katerimi so ?e skupaj peli do 11- ponoči. Nihče ne bi mogel aj hudega slutiti, ko sta zakonca odšla spat. Zjutraj na vse zgodaj so bližnji sosedje zasliši iz njegove hiše obupne glasove. Udrli 60 v ®obo, kjer se jim je nudil strašen prizor. Soproga Anka je ležala preko postelje vsa v krvi in ze ®ftva. Zadavil jo je njen mož. Poleg zakonske popelje je na malem ležišču ležal sedemletni sinček Zarko in niirno spal. Na njegovi blazinici so se P°znali sledovi krvi, iz česar bi se dalo sklepati, ”a je po grozovitem dejanju nad ženo skušal zadaviti tudi sinčka. , . . Na kraj zločina Je takoj prišla sodna komisija, ki je ugotovila, da je šošo zaklal svojo ženo s kuhinjskim nožem in ji prerezal odvodno žilo, zaradi česar je žena izkrvavela. Tudi sebe je morilec Udaril z nožem za vrat, toda udarec se mu je ponesrečil, ker je zgrešil žile. Ko pa je videl, da se niu je samomor ponesrečil, je spil večjo količino špirita in nekaj neznanih praškov. Oblasti nada-*JuJejo preiskavo. Ljubljana, 13. julija. Konec šole je za mestnega otroka menda najbolj vesel dogodek celega leta. Začno 6e počitnice, v katerih itna mestni otrok vsaj z ozirom na čas nekaj več prilike, da se nasrka svežega zraka in da malo pogleda, kakšen svet je izven mestnih meja. Ljubljanska mestna občina pošlje vsako Mo nekaj otrok na počitnice v svoje kolonije. Res je, da se teh ugodnosti ne more poslužiti vse tisto veliko število otrok, ki so letovanja potrebni. Glavna težava pri tem je pač finančno vprašanje, ker mora počitniške kolonije v precejšnji meri vzdrževati mesto. Socijalnemu uradu se je posrečilo, da je od občine Sv. Jakob—Siljevica dobil brezplačno nekaj sveta, na katerem mestna občina pod vodstvom mestnega arhitekta g. Spinčiča že gradi prijeten počitniški dom, ki bo mogel sprejeti okrog 40 otTok z osebjem. Kakor je »Slovenski dom« že poročal, je 3. julija odšla prva kolonija, ki se je nastanila še v stari šoli, kjer bo ostala do 31. julija. Druga pa odide 3. avgusta m ostane tam do 31. avgusta. Tako bo letos ob morju preživelo nekaj počitniških dni 80 otrok Druga taka kolonija je v Mednem, ki more sprejeti po 75 otrok. Tudi ta kolonija je polno zasedena že od 3. julija in 3. avgusta odide tja druga skupina, ki bo štela prav tako 75 otrok. Vsako kolonijo spremlja zadostno število gospodinjskih pomočnic ia zaščitnih sester, ki skrbijo, da je tudi za otroške želodčke vse lepo urejeno in da nimajo otroci prav nobene druge skrbi kakor razvedriti se. Zal se je morala leto« opustiti »Dobrodelna tombola«, iz katere 6e je prejšnja leta kril precejšen del stroškov za take počitniške kolonije. Po ministrski uredbi so bile ustavljene vse akcije za nabiranje dobitkov, ker se je prijavilo preveliko število društev, ki so hotela imeti svoje dobrodelne prireditve v maju. Pa tudi šolska vodstva so bila proti sodelovanju šolske mladine pri nabiranju dobitkov Tudi počitniška kolonija v Poljanah se je morala opustiti, ker bi bila združena s prevelikimi stroški, ki jih mestna blagajna ne bi zmogla. Kljub tem najskromnejšim sredstvom, k’ jih ima socijalni urad na razpolago, pa bo skupno 230 otrok 1 mesec preživelo v počitniških domovih ljubljanske mestne občine. Železničarji in brodarji za svoje pravice Ljubljana, 13. julija. Včeraj je bil glavni in zaključni dan kongresa Združenja jugoslovanskih železničarjev in brodarjev. Zjutraj eo sprejeli na kolodvoru zadnje udeležence, nakar 60 je razvila po ulicah povorka, ki je krenila pred spomenik kralja Petra. Tam so položili lovorjev venec, nakar je sprevod zavil v sokolsko dvorano na Taboru. Tu je otvoril zborovanje predsednik Ljubljanskega oblastnega odbora ing. Rogljič, ki je v imenu verifikacijskega odbora sporočil, da prisostvuje kongresu 99 delegatov z nad 34.000 glasovi. Včerajšnje kongresno zborovanje je bilo le nekako formalnega značaja ter je imelo namen, da delegati odobrijo delo in resolucije, ki so jih pripravili posamezni odseki. Vodstvo kongresnega zborovanja je nato prevzel dosedanji predsednik centralne uprave ing. Debeljevič, ki je predlagal udanostne brzojavke Nj. Vel .kralju Petni 11. ter Nj. kr. Vis. knezu-namest-niku Pavlu. Nadalje so bile odposlane pozdravne brzojavke predsedniku vlade dr. Milanu Stojadino-viču, prometnemu ministru dr. Spahu ter načelnikom naših prometnih ustanov ter bratskim organizacijam v Varšavi, Pragi in Sofiji. Nato so bile prečitane resolucije, ki jih je kongres soglasno sprejel. Glavna resolucija se glasi: 18. državni kongres UJN2B soglasno ugotavlja: Splošni položaj železničarskih in brodarskih uslužbencev ter delavcev je postal neznosen zaradi dohodkov, ki so nižji od življenjskega mi-nima. Zadnje znižanje dohodkov, krčenje delovnega časa delavcev, neprcvedenje dela uslužbencev po zakonu o državnem prometnem osebju, ponovno zvišanje najemnin v državnih hišah, vse to je dovedlo največji del osebja, zlasti nižje uslužbence in delavce v prezadolženost, oziroma v insolventnost, kar ima slabe posledice tudi za narodno gospodarstvo. Združenje jugoslovanskih nacionalnih železničarjev in brodarjev se je vedno iskreno in požrtvovalno trudilo, da ta težki položaj popravi in da zagotovi vsem jugoslovanskim železničarjem in brodarjem znosne pogoje za življenje, kar je v Interesu države, prometnih ustanov in osebja. Kongres smatra za svojo dolžnost, da ponovno opozori vse odločujoče čini-teljc, da je rešitev gospodarskega, socialnega in splošnega službenega položaja uslužbencev in delavcev neodložljiva in da more vsako odlaganje te rešitve povzročiti usodne posledice. Zato kongres zahteva: da se vsemu železniškemu in brodarskemu osebju omogoči potrebni minimum za eksistenco. Naj se takoj prične obravnava in naj se tudi končno reši vprašanie delavcev državnih prometnih ustanov v smislu dosedanjih zahtev združenja. Naj se ukine pravo-močnost zadnje uredbe o najemnini v državnih hišah, ki je velikemu delu osobja zlasti onim, ki so službeno navezani na državna stanovanja, dosedanji že tako težek gmoten položaj še poslabšala. Naj se na zakonski način izvede revizija nameščenia in razvrščanja osebja mornariške uprave, ki je bilo uvedeno po zakonu o državnem prometnem osebju iz leta 1932 in naj se na podlagi te revizije izvedejo vsa do sedaj še neizvedena napredovanja tega osebja. Naj se na zakonski način regulira položaj uslužbencev in delavcev Državne rečne plovbe in se na ta način zagotovijo vse pravice in dolžnosti na podlagi pravic, ki so si jih ti že poprei pridobili. Dalje zahteva resolucija, naj se z namenom za zboljšanje položaja železničarjev m brodarjev brezpogojno takoj prične temeljita revizija vseh obstoječih zakonskih predpisov, k: regulirajo gospodarski, socialni in službeni položaj železničarskega in brodarskega osebja. Pri tem nai se omogoči UJN2B sodelovanje Ko je bila dosedanjemu odboru izglasovana razrešnira, je kongres prešel na volitve. Dosedanji predsednik Združenja je iz zdravstvenih razlogov odstopil od svoje kandidature. V znak priznanja za njegovo delovanje ga je kongres izvolil za častnega predsednika Združenja. Nova uprava pa je sestavljena tako-le: Predsednik ing. Nikola Gjurič, I. podpredsednik Milko Vuletič, II. podpredsednik Aleksander Pelovič, III. podpredsednik Rasto Lukovič, generalni tajnik Jovo Bakič, II. tajnik Milivoje Priča, III. tajnik Vaso Babič, blagajnik Jože Simončič iz Ljubljane, in odbornik Franjo Artič iz Maribora. V nadzorni odbor; Trifunovič, Krestanovič iz Subotice, Viketič iz Subotice in Mihajlovič iz Sarajeva. Kongres je bil nato zaključen. Danes pa prirejajo udeleženci kongresa izlete po Sloveniji. Velike lahkoatletske prireditve v Mariboru V soboto in nedeljo popoldne so se vršile v Mariboru velike lahkoatletske prireditve na Železničarjevem igrišču. Najvažnejše je bilo državno prvenstvo v olimpijskem de6etoboju, nadvse zanimiv in uspešen pa je bil internacionalni meeting. Poleg obeh glavnih prireditev pa so se vršile še tekme v nekaterih disciplinah za seniorje. Državno prvenstvo v olimpijskem desetoboju je priredila Jugoslovanska lahkoatletska zveza v izvedbi tukajšnjega SK Železničarja, ki je bil tudi organizator ostalih dveh tekmovanj. Pokroviteljstvo nad vsemi prireditvami je prevzela mestna občina mariborska, ki je tudi darovala za zmagovalca v desetoboju lep srebrni pokal. Na vseh prireditvah je sodelovalo 11 klubov, kar se pač na lahkoatletskih prireditvah redko kdaj dogodi. Od inozemskih klubov je sodeloval edino GAK iz Gradca, od domačih pa so se tekmovanja udeležili SASK (Sarajevo), HASK in Concordia (Zagreb), Slavija (Varaždin), Ilirija, Primorje in Planina (Ljubljana) ter mariborski Maraton, Železničar in Rapid. Zlasti zanimive in napete so bile borbe v desetoboju. Lestvica tekmovalcev se je spreminjala od ene panoge do druge. Splošno so smatrali za favorita Haškovca Ferkoviča, ki je v začetku po točkah tudi vodil, toda že prvi dan ga je prehitel in mu 6 tem prekrižal načrte klubski tovariš Malinarič. Malinarič je tudi drugi dan od točke do točke trmoglavo vztrajal na vodstvu. Zmago mu je prinesla njegova dobra tehnika, v kateri mu drugi niso bili kos. Zakaj v desetoboju niso nastopili Ljubljančani, nam ni znano. Gotovo bi se med niimi našel kdo, ki bi imel sposobnosti in korajžo, da odnese prvenstvo v Ljubljano. Tako pa je od Slovencev, če izvzamemo Haškovca Sefa, nastopil edini Smerdel od mariborskega Maratona, ki pa še zaenkrat ni mogel uspešno konkurirati dobro pripravljenim Zagrebčanom. Na juniorskem mednarodnem meetingu so Gradčani postavili nekatere odlične rezultate. Pa tudi domači niso prav nič zaostajali. Posebno mariborski klubi si bodo s svojim naraščajem vzgojili precej prav dobrih lahkoatletov. Olimpijski desetoboj: Tek 100 m: 1. Ferkovič (HASK) 11,8; 2. Malinarič (H) 12,3; 3. Jurkovič (C) 12,1. Skok v daljavo: 1. Ferkovič (H) 6,42; 2. Malinarič (H) 6.20; 3. Smerdel (M) 5.99. Suvanje krogle: 1. Jurkovič (C) 10,93; 2. Kleut (2) 10.80; 3. Malinarič (H) 10.13. Skok v višino: 1. Malinarič (H) 1701; 2. Smerdel (M) 160; Jurkovič (C) 160. Tek 400 m: 1. Ferkovič (H) 56,1; 2. Malinarič (H) 57.0; 3. Kleut (2) 59,2. Tek 110 m zapreke: 1. Malinarič (H) 18,1; 2. Jurkovič (C) 10.0; 3. Sef (H) 19,8. Mel diska: 1. Ferkovič (H) 34.14; 2. Jurkovič (C) 33,24; 3. Malinarič (H) 31,87. Skok ob palici: 1, Smerdel (M) 3.000; 2 Bal-gavi (SASK) 2,90; 3. Malinarič (H) 2,90. Met kopja: 1. Frekovič (H) 42,58; 2. Sef (H) 41,53; 3. Malinarič (H) 40.50. Tek 1500 m: 1. Malinarič (H) 5.08; 2. Sef (H) 5,10,1; 3. Balgavi (SASK) — Ta punoga je bila Za večino desetoboinikerv prva krvav pot. Končna klasifikacija po točkah: 1. Malinarič, HASK, 5181 točk. 2. Ferkovič, HASK, 4798 točk. 3. Jurkovič, Concordia, 4629 točk. 4. Kleut. Železničar, 4291 točk. 5. Smerdel, Maraton, 4147 točk. 6 Sef, HASK, 4123 točk. 7. Balgavi, SASK, 3854 točk. Seniorski meeting: Tek 3000 m: 1. Čavič (Slavija) 9.29,3; 2. Podpečan (2) 9,45,4; 3. Kangler (2) 9,55,3. Tek 1000 m: 1. Takač (S) 2:42,2!; 2. Herič (2) 2:50,2; 3 Štrucl (M) 2:50,4. Štafeta 4x100 m: 1. Rapid 2:09,2; 2. 2elezni-čar 2:13,8. Juniorski mednarodni meeting: Tek 100 m: 1. Hilbl (GAK) 11,6!; 2. Steska (GAK) 12; 3. Ile (HASK) 12,1. Skok v daljavo: 1. Hallegger (GAK) 595; 2. Zorko (2) 594; 3. Ile (H) 592. Zorko je z malenkostnim prestopom skočil za juniorja bajno dolžino 660!!! Met diska: 1. Skaza (P) 37,93!; 2. Kranjčič (2) 33,09; 3. Lipovšek 32,93. . Tek 1000 m: 1. Takač (S) 2:44.0; 2. Košir (Planina 2:46,0; 3. Frank (GAK) 2:50. Košir je tekel taktično zelo slabo, v začetku se je namreč držal preveč v ozadju. V krasnem finishu je prehitel vse tekmovalce kar zapovrstjo, vendar Takača, ki je imel v začetku ogromen naskok, ni mogel več dohiteti, zaostal je nekaj metrov za njim. Suvanje krogle, juniorji C: 1. Skaza (Primorje) 1268; 2. Hallegger (GAK) 1196; 3. Sinrdu (2) llo3; juniorji B: 1. Zorko (2) 14601; 2. Linzner (2) 1388; 3. Ile (H) 1381. Skok v višino: 1. Lužnikar (M) 155; 2. Polak (P) 155; 3. Gregorovič (2) 155. Met kopja: l. Zorko (2) 46,191; 2. Lončarič (M) 41,64; 3. Hallegger (GAK) 38,27. Štafeta 4x100 m: 1 OAK 50.0 2. Ilirija Prinior-je-HASK-Slavija 50,6; 3. Železničar 50,8; 4. Maraton 52. HSK Concordia (Zagreb) : SK Atlet 6:1 (I : 0). Ob priliki izleta zagrebškega društva Merkur v Celje, je bila danes popoldne na igrišču pri Skalni kleti prijateljska nogometna tekma med navedenima kluboma, v kateri je zagrebški gost z lahkoto zmagal z rezultatom 6: 1. Igra sama na sebi je potekala monotono in nezanimivo, ker je bila pač tehnična premoč Concordie preočitna. Zagrebčani eo igrali ležerno, izvrstno kombinirali ter brez te-živ preigravali svojega nasprotnika. Potrudili so se pa bolj v drugem polčasu, ko so zabili pet efektnih golov. Atletiki so nastopili deloma oslabljeni ter niso podali običajne igre. Mnogo so se trudili, vendar tehnični premoči gostov niso bili dorasli. Sodil je g. Reinprecht zelo ležerno. Publike okrog SK Olimp : SK Laško 7 :0. Istočasno, kakor prijateljska tekma nied zagrebško Concordio in Atletiki, je bila v Gaberju drugorazredna prvenstvena tekma med SK Olimpom in SK Laškim, v kateri so domačini premagali nasprotnika z 7 :0. Sestanek članstva JRZ iz vseh mariborskih okrajev bo jutri ob 20 zvečer v dvorani na Aleksandrovi 6. Razgovor se bo vršil o ljudskem taboru JRZ dne 9. avgusta v Mariboru. Vsi, ki imajo obleke od igre »Naša apostola«, naj jih nemudoma vrnejo Prosvetni zvezi ali upravi »Slovenca«. Manjše število vstopnic za olimpijado je »Put-nik« še naknadno prejel, in sicer za stojišča pri otvoritveni in zaključni slovesnosti, za lahkoatleti-ko, nogomet, plavanje, boks in rokoborbo. Šahovski trening turnir odpade. Mariborski šahovski klub je dobil od Šahovske zveze obvestilo, da se šahovski trening turnir jugoslovanskega olimpijskega moštva v Mariboru ne more vršiti, ker se naša država šahovske olimpijade v Monakovem ne bo udeležila. Postava avstrijskega prvaka. Jutri ob 19 igra na Železničarjevem prostoru nogometni prvak Avstrije »Admira«. Avstrijci nastopijo v naslednji postavi: Platzer, Ludwig, Marischka. Urbanek, Hum-berger, Joksch, Vogl II., Hahnemann, Stoiber, Bičan, Vogl I. To je najmočnejša postava avstrijskega prvaka ter so navedeni že opetovano zastopali avstrijske barve v državni reprezentanci. VELIK LJUDSKI TABOR JRZ V MARIBORU Drugo nedeljo v avgustu, to je dne 9. avgusta ob 10 dopoldne bo v Mariboru v Ljudskem vrtu (kjer je bila igra »Naša apostola«) VELIK LJUDSKI TABOR JRZ, na katerem govorijo naši ministri in drugi odlični govorniki. Tabor se vrši za oba okraja Maribor levi in desni breg, to je: mesto Maribor, Slov. gorice, Dravsko polje, Dravsko dolino in Pohorje, vabljeni pa so tudi drugi okraji, zlasti oni, ki mejijo na Maribor levi in desni breg. Zbirališče udeležencev bo v ulicah v bližini Glavnega kolodvora od 9 naprej. Udeleženci odko- i rakajo ob pol 10 z godbami na čelu, urejeni po skupinah, po mestnih ulicah na zborovališče. Posebno skupino bodo tvorili politični preganjanci, to je tisti, katere so predstavniki prejšnjih režimov po nedolžnem preganjali, zapirali, jim jemali stare pravice ter jih denarno kaznovali. Tabor je namenjen proslavi 30-letnice političnega udejstvovanja velikega našega voditelja gosp. dr. Antona Korošca. Udeležence iz oddaljenih krajev opozarjamo, 1 da se tisti, ki se udeležijo razstav Mariborskega i tedna, morejo poslužlti polovične vožnje v Maribor. Okrajne in krajevne organizacije ter posamez-: ne zaupnike prijazno vabimo, da organizirajo veli-j ko udeležbo. Pripravljalni odbor. Počitniški tečaj za zborovodje Ipavčeva pevska župa priredi v času od 3. do 8 avgusta t. 1. tečaj za zborovodie. Poset tečaja priporočamo vsem, ki imajo.ali pa ki bodo imeli posla s pevskimi zbori, predvsem zborovodjem samim, njihovim namestnikom, učiteljem dijakom obeh spolov. Pouk je za one, ki jih delegirajo člani (društva). Ipavčeve župe in za dijake brezplačen, drugi plačajo 30 Din. Vodstvo tečaja je poverjeno priznanemu pedagogu in strokovnjaku prof. Hinku Druzoviču, poučeval pa bo poleg njega med drugim tudi skladatelj profesor Vabiti)' Mirk. Učni predmeti bodo v glavnem naslednji: Praktične vaje iz področja glasbene teorije, metodika zborovskega petja in še posebno mladinskega, oziroma šolskega petja, najvažnejše iz oblikoslovja, pregled jugoslovanske glasbe in slovenske posebej, dirigiranje itd. Natančnejše informacije, tudi glede prehrane in prenočišč, oskrbi župna uprava kar najceneje, zunanjiki dobe pismeno od Ipavčeve pevske župe v mestu pa od predsednika prof. Mirka. Prijave se sprejemajo do 25. julija. .Pregled motornih vozil v Mariboru Predstojništvo mastne policije v Mariboru objavlja, da se vrše redni letni pregled; motornih vozil, ki služijo javni uporabi, to je avtobusov, avto-taksijev in avtoizvoščkov ter vseh v tekočem letu še nepregledanih motornih vozil v sledečem vrstnem redu: Dne 22. julija in 29. (ulija t. 1. ob 15 v mestni plinarni v Mariboru za vozila, ki so registrirana pri predstojništvu mestne policije v Mariboru ter pri okrajih Maribor levi in desni breg; drie 24. julija ob 9.30 za vozila, ki so registrirana pri sreskem načelstvu Slovenjgradec v Slovenjgrad-cu, in ob 14 v Prevaljah za vozila, ki so registrirana v okraju Prevalje; dne 27. julija t. 1. ob 8 v Gornji Radgoni za motorna vozila ljutomerskega okraja, ki so garažirana v okolici Gornje Radgone, ob 11 v Murski Soboti za vozila okrajev Murska Sobota in Dolnja Lendava, ter ob 14 v Ljutomeru za ostala vozila ljutomerskega okraja. Nova barva avtobusov Maribor, 13. julija. Mestna podjetja v Mariboru so prelomila z | dosedanjo tradicijo v barvi mestnih avtobusov. Dosedaj je bila namreč barva vseh mestnih avtobusov belo-zelena, ki je barva mariborskega mesta. Pokazalo pa se je, da ie taka barva zelo mrtva, kar je sicer pri dosedanjih vozilih čisto dobro, ker j se na ta način njihova precej staromodna zunanjost ' še bolj prikrije. Ko pa smo dobili iz Nemčije nove | Dieselove avtobuse, katerim je zgradila tvrdka Pergler najmodernejše karoserije, so se mestna pod-' jetja odločila, da jim dajo tudi v barvi učinkovitejšo ■ zunanjost. Zgornji del karoserije ie dobil slono-, koščeno barvo, spodnji del pa cinobrasto rdečo, j Obe barvi zelo lepo hormonirata ter močno dvig-: neta impozantno zunanjost vozil. Kakor smo že poročali, so mestna podjetja naročila tudi za promet na mestnih progah štiri nove Dieselove avtobuse. Dva sta že prisoela in tudi za nje dela sedaj mariborska tvrdka Pergler karoserije, ki bodo enako barvane, kakor sta nova avtobusa, ki obra-| tujeta na celjskih progah. Ko bodo vsi štirje avto-J busi v mestu v obratu, bodo prav prijetno s svojo ; pestro barvo poživili živahnost mariborskih ulic, tembolj, ker bodo karoserije izvršene v najmo-< dernejši obliki, tako da se bo Maribor lahko z j novimi vozovi postavljal. »Kakor blazen je tolkel s kolom po meni, gospod sodnik, pa še pravi, da me ni namerava! I poškodovati.« »Saj ni res, gospod sodnik! To je zavijanje resnice! Kako more trditi kaj takega, ko pa se je ; že po prvem udarcu nezavesten zgrudil na tla!« ★ Pred generalno skušnjo je v gledališču velik hrup. Ravnatelj prihiti na oder in vzklikne razburjeno: »Tu je pa res kakor v blaznicil« »ToJa v blaznici je vsaj ravnatelj pameten!« ga zafrkne duhovit igralec. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 elavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6nil Telefon 2994 In 2996 Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jneoslovanako tiskarno v Ljubljani: K. ČeS. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiče k. Troje rok grabi po Kitajski V zadnjem času vse časopisje zasleduje mrzlične dogodke, ki se odigravajo na Daljnem vzhodu med Kitajsko in Japonsko ter na drugi strani med japonsko in Rusijo. Za sovjetsko republiko je najvzhodnejša obmorska straža Vladivostok, za katerega je preteklo v začetku sedanjega stoletja precej ruske krvi. Na drugi straru pa te zadnja angleška postojanka na vzhodu Hong-Kong. Med angleškim Hong-Kongom in ruskim Vladivostokom poteka kitaj, obala, na katero je v severnem delu do nekako tretjine že položila svojo roiko japonska, južni del te obale pa straži japonski otok Formoza, kii je oddaljen od Hong-Konga nekaj nad 800 km. V zadnjih 5 letih je japonska osvojila velik del severne Kitajske. Na vse to pa ni mogla mirno gledati Rusija, pri kateri je nastalo radi tega razburjeme in so se odnošaji med japonsko m njo precej poostrili. Vsako japonsko delovanje v bližini Hong-Konga pa seveda razburja tudi Angleže. Do nedavnega časa so bili Japonci mnogo bolj pozorni pred Angleži, kakor pa pred Rusi. Radi tega se je težišče japonske osvojevalne in gospodarske politike pomaknilo naprej le na severu blizu Rusije, ker se jam je to zdelo precej manj nevarno. Abesinska vojna Japoncem v korist Vsi dogodki, ki so se odigravali v Evropi začasa italijansko-abesinskega spora, so bili prav dobro znani tudi Japoncem. Vedeli so da gre Angležem v vzhodnem delu Sredozemskega morja za prestiž. Te angleške napore so Japonci tudi izkoristili na način, da so začeli s svoijim delovanjem na južni kitajski obali. Priredili so pogosto vojaške demonstracije preko otoka Formoza v Hankou in Sangaju. V zvezi s to japonsko delavnostjo je tudi pokret za neodvisnost kitajske primorske provincije Fučijan, ki leži nasproti For-mozi. Prav po načrtu sc prebivalstvo s tega otoka seli na Kitajsko v provincijo Fučijam taiko, kakor so pred nedavnim časom Japonci začeli naseljevati v Mandžuriji prebivalce iz Koreje. For-možani in Korejci so japonski podaniki, katerim japonska vlada ne more odreči zaščite v razkrojeni Kitajski. Spremenjeni računi V začetku letošnjega leta se je Anglija odločila, da svoje gospodarstvo uravna v boljši tir in da pomaga nankinški vladi do reforme valute, kar je seveda precej težko zadeilo japonske interese v Kitajski. Japonski vojaški krogi so zato postali malo bolj pozorni in oprezni Zopet so prenesli svoje glavno delovanje bolj na sever in se trudijo, da s pomočjo kitajskih generalov dobe odločilno besedo v-severnih kitajskih provincah, katere bi se morale že prej proglasiti za neza- visne. Toda proglasili sta se za taki pokrajini samo dve in sicer C ah ar »n Hebej. Prvi udarec iz Mongolije Vojaški prevrat, ki je bil na Japonskem izvršen meseca februarja letos, pomeni ojačenje japonske sile na Kitajskem. Tja so poslali novo vojsko. Spopadi na meji Mongolske republike in Mandžurije so na dnevnem redu. Zanimivo je to, da se je obramba mongol. meje v vojaškem oziru izkazala za zelo čvrsto. Krepko politično oporo je dala tudi izjava sovjetske vlade, da bo v primeru napada od strani Japonske pomagala Mongoliji. Sprva je izgledalo, da bodo Japonci v primeru spopada z Rusijo usmerili svoje vojne operacije proti sovjetskim primorskim pokrajinam na skrajnem vzhodu. Toda sedaj Japonci ustvarjajo podlago za izhodišče vseh vojnih podvigov ravno v notranji Mongoliji. Prav izvrstno pomožno sredstvo tvorijo severno kitajske železnice in velika pristanišča v pokrajinah Hebej in San tun. Najvažnejša pa je železnica iz Tienoina preko Pekinga na Baotou, ki jo Japonci stalno podaljšujejo. Severne kitajske province so manjše kot Mandžurija in Džehol, imajo pa dvakrat toliko prebivalstva. Mandžurija in Džehol jih štejeta 35 milijonov, pet severnih kitajskih provinc pa preko 70 milijonov. Rudno bogastvo Kitajske 7.e sama dežela Hebej je večja kot današnja Anglija. Gospodarska vrednost teh dežela nam postane jasna, če vemo, da ima sama provinca Sansi več kot polovico vsega premoga na Kitajskem. Mandžurija ga ima okoli 4.5 milijarde ton, ležišča premoga v Hcbeju, Šansi in San dumi pa se cenijo na 130 milijard ton. Skoro 40 odstotkov vsega rudnega bogastva Kitajske ima Čahar. V Sa-nsi so veliki izviri nafte, iz severnih provinc pa se izvaža zelo dober bombaž, za katerega je Japonska letno plačala okrog 150 milijonov dinarjev, preračunano v našem denarju. Tihotapstvo v brk Angležem laponska delavnost je izzvala na Kitajskem nov nacionalni pokret, ki je dobil izraza v mobilizaciji južnih provinc proti Japoncem. Japonci so vladarji na morju in zato aktivno lalvko podpirajo tihotapstvo svojih izvodov na Kitajsko. S tem prizadevajo škodo ne samo Kitajcem, ampak tudi Angležem, ki tam ne dobivajo več tako visokih carin kakor prej. Angleška trgovinska bilanca je bila s tem zadeta v živo, kajti japonsko vtihotapljeno blago je mnogo ceneje kakor pa zacan-njeno angleško blago Malo je verjetnosti, da_ bi prišlo do resnejših vojnih zapletlijajev med južno Kitajsko in Japonci. Kitajci bodo samo kričali in Ko vse hiii v senco, temu debeluharju prav dobro prija sončna vročina. livl|en|e In trpl|en)e v najstrašnejši vojski sveta Zakleta legija „ In v resnici ni ničesar zakrivil. Ker ni sodeloval v omenjeni šali. >Pojdite z mano Bamboule!« je ponavljal ravnatelj. >Ali bi me radi premlatili, kajne,« je izpraševal Bamboule. »Rad se odrečem temu odlikovanju . »Dam vam častno besedo, da vas ne bom tepel, toda morate z mano.« Ravnateljeva častna beseda ne pomeni dosti, zato Bamboule nikakor ni hotel popustiti. Nato so ga ječarji hoteli zgrabiti, toda uprl se je ob zid, hitro sezul svoje opanke in z njimi grozil ječarjem. Pri njem je stal tudi prijatelj Le Boeuf in držal v rokah coklje. Neki čuvaj se je približal Bamboulu in dobil s čevljem po glavi. Le Boeuf je tisti trenutek mahnil drugega ječarja. Nastala je silna gneča in ogorčena bitka. Nazadnje so pobesneli ječarji odvlekli Le Boeufa in Bamboula, ki sta mlatila z rokami in nogami, kar sta dosegla, vso pot, ki drži v temnico. j Pri večerji ni nihče jedel. Toda to ni bil i noben štrajk. Ker smo pa čutili krivico tega nasilja, proti kateremu se ni dalo pomagati, so se naši živ