Britanski muzej v Londonu do`ivlja zad- njih nekaj tednov pravi razcvet; število obi- skovalcev je skokovito naraslo. Vzrok: mu- zej hrani eno najbogatejših zbirk mezopotam- ske umetnosti in umetnoobrtnih izdelkov z obmoèja današnjega Iraka. Poveèano zanimanje širše javnosti za stvar- no in umetnostno kulturo politièno “aktual- nih” obmoèij ni nov niti presenetljiv pojav. (Naj nihèe ne bo zaèuden, èe se bodo v modi za jesen/zimo 2003 pojavili kaki “babilonski” in drugi bli`njevzhodni oblaèilni motivi.) Èe kaj, je presenetljivo kveèjemu to, kako malo pozornosti so kulturni dedišèini na obmoèju Iraka namenila javna obèila pred zaèetkom napada. A celo zdaj (ko to pišem, minevata dva tedna od zaèetka napada) v radijskih in televizijskih poroèilih ni slišati skoraj niè o kulturni dedišèini Iraka, razen kadar ta za- deva neposredne strateške cilje zavezniške ofenzive. Natanèneje: kadar zadeva verske simbole današnjega prebivalstva. Tako smo lahko videli prizor ameriških vojakov, kako se v “svetem mestu” Nad`afu ritensko umi- kajo pred tisoèglavo mno`ico šiitov, ki jim je prepreèila dostop do èašèene Alijeve d`a- mije, v kateri je pokopan ustanovitelj šiitskega islama, sicer Mohamedov bratranec in zet (mo` njegove hèere Fatime). Še bolj previdni so bili zavezniki pri napadih na Karbalo, ene- ga najsvetejših šiitskih krajev, kjer je poko- pan Prerokov vnuk, muèenik Husajn. (Pri tem je koristno vedeti, da prav šiitsko pre- bivalstvo, ki jih je Huseinov re`im zatiral — a so tudi sicer v nemilosti pri veèinskih su- nitih –, zaveznici štejeta za svojega potencialno najmoènejšega zaveznika v “bitki za srca in duhove”.) Hkrati pa smo `e od zaèetka napada lahko mimogrede slišali — le slišali — o veèkratnem silovitem bombardiranju mest na severu, zlasti Mosula, za islamsko kulturo zelo pomembne- ga mesta, pri katerem pa le`ijo tudi ostanki starodavne Ninive. V tem trenutku je tudi še neznano, kaj natanko se je dogajalo med dol- gotrajnim bojevanjem na širnem obmoèju med Bagdadom in Basro (blizu katere, na so- toèju Tigrisa in Evfrata, je domnevno nekoè cvetel sam rajski vrt, Eden). Dejstvo, da so `e pred dnevi izstrelki zadeli muzej v Mosulu, v Bagdadu pa med drugim starodavno Al-Mu- stansirijo, eno najstarejših univerz na svetu (us- tanovljeno 1234), in celo Iraški muzej, hranišèe neprecenljivih dragocenosti, je veèina javnih obèil omenila le mimogrede ali pa sploh ne. (Seveda je mogoèe sklepati, da so 100 000 dra- & ! !  .!.'* ?  &  &  &  &  & Na zidove Uruka se povzpni, po vrsti vso zgradbo preskusi, opeko si njeno oglej! Mar ni iz ila, `ganega v pravih pe~eh, mar ji ni temeljev postavilo sedem modrih! (Ep o Gilgamešu, prva ploš~a.1)  # gocenosti muzeja `e pred napadom spravili na varno. A kaj je varno? Bagdadski — in ne le bagdadski — muzeji so v neposredni bli`i- ni vladnih palaè, ki so tarèa napadov, med dru- gim tudi z novim oro`jem za unièevanje pro- tiatomskih bunkerjev. Dragocenosti, kakršne hranijo bagdadski muzeji, bi bilo smotrno shraniti le na najvarnejše kraje v mestu — prav ti pa so glavne tarèe.) Seveda bi bilo obstreljevanje kulturnih spomenikov, èe niè drugega, politièno samo- morilsko dejanje. In skrajno neverjetno je, da bi kdo kaj takega naèrtoval. Vendar še tako “pametne” bombe pogosto zgrešijo predvi- deni cilj, kar se je v zadnjih dveh tednih `e pokazalo. In glavne ceste, po katerih poteka prodor v notranjost Iraka, teèejo vzdol` rek; prav tam so nastajale tudi starodavne nasel- bine. (Te naselbine pa so bile pogosto orjaških razse`nosti za tiste èase. Ktesifon, denimo, naj bi se po doslej opravljenih raziskavah raz- tezal na kakih 30 kvadratnih kilometrih.) Poleg tega naj bi, vsaj po zelo razširjenih trditvah, veèina rafinerij, tovarn in drugih strateško pomembnih “ciljev” stala v bli`ini najdišè in kulturnih spomenikov.2 To se zdi verjetno (iz veè razlogov). Ali je Saddam Hu- sein — ki mu sicer celo nasprotniki priznavajo zgledno ravnanje s kulturnimi spomeniki3 — s tem zlorabil kulturno dedišèino za “šèit”, je na tem mestu irelevantno. Vendar obstreljevanje, ukopavanje in dru- ga škoda, neposredno povezana z bojevanjem, niti niso glavna nevarnost, ki grozi kultur- ni dedišèini v Iraku. Kot se je pokazalo leta 1991, je ̀ e najmanjša zmeda po napadu na kak kraj zadošèala za to, da so plenilci najdišè (in celo muzejev) izrabili prilo`nost in izropali, kar se je dalo. Veèina doslej najpomembnejših najdišè in spomenikov pa je na obmoèju ali celo v neposredni bli`ini mest na èrti napada (Mosul, Nasirija, Basra, mesta vzdol` cest ob Tigrisu in Evfratu; o samem Bagdadu niti ne govorimo). Tako ZDA kot Velika Britanija sta oblju- bili, da bosta ob napadu na Irak spoštovali 53. èlan 1. dodatnega protokola k `enevski konvenciji in Haaško konvencijo iz leta 1954, ki izrecno prepovedujeta uporabo verskih in kulturnih objektov za tarèe napada. (Mimo- grede velja omeniti, da ZDA slednjega spo- razuma niso podpisale, Velika Britanija pa ga je sicer podpisala, vendar nikoli ratificirala.) Pentagon je ob sodelovanju štiridesetih stro- kovnjakov za mezopotamsko arheologijo in umetnost pred napadom menda sestavil sez- nam “nedotakljivih” krajev, ki naj bi jim v ce- loti ali “kolikor je le mogoèe” prizanesli z bombardiranjem. A koliko je “kolikor je le mogoèe” sploh mogoèe v ofenzivi, ki naj bi prinesla popolno in brezpogojno prevlado v de`eli, ki jo pisci tako radi imenujejo z ne- prijetno konvencionalnim, a globoko resniè- nim izrazom “zibelka civilizacije”? Po mnenju poznavalcev bli`njevzhodne kulture je na obmoèju Iraka okoli 100 000 arheoloških najdišè; od tega jih je veliko še popolnoma neraziskanih. Veèina teh najdišè sega nazaj v predislamske èase (in so morda zato politièno trenutno manj relevantna?), v obdobja starodavnih mezopotamskih civili- zacij. @e nekaj borih imen zadošèa za prib- li`no predstavo, kaj je na kocki: Ninive, pre- stolnica Asirije, ki naj bi jo bil ustanovil Noe- tov pravnuk Nimrod (pri Mosulu); Ur, su- mersko mesto z ostanki slavnega zigurata (stopnièaste piramide), zgrajenega ok. 2100 pr. Kr., domnevni rojstni kraj Abrahama,4 in bli`nji Eridu, najstarejše sumersko mesto-dr- `ava in eno najstarejših mest na svetu (oba sta ok. 30-40 km jugozahodno od Nasirije, ob edini cesti, ki pelje do strateško pomem- bnega mostu èez Evfrat); Uruk, prestolnica legendarnega kralja Gilgameša, najdišèe doslej najstarejšega zapisa v èloveški zgodovini (ok. 70 km severozahodno od Nasirije); Ašur, me- sto, po katerem je asirsko cesarstvo dobilo svoje ime (15 km od Nimruda, med Mosu- & ! !    lom in Bagdadom); Dur Šarrukin (Horsa- bad), v 8. stoletju pr. Kr. ustanovljena pre- stolnica asirskega kralja Sargona II. (okoli 40 km severovzhodno od Mosula); Selevkia na Tigrisu, v 4. stoletju pr. Kr. zgrajeno grško mesto, ki je nadomestilo Babilon kot trgovsko središèe (okoli 30 km ju`no od Bagdada); Kte- sifon, eno od najpomembnejših mest part- skega cesarstva in pozneje dinastije Sasani- dov (med drugim pa tudi izredno pomem- bno `arišèe nestorijanstva), kjer se je ohra- nil eden najsijajnejših primerkov sasanidske arhitekture, t. i. Hozrojeva prestolna dvorana (25 km ju`no od Bagdada); Samarra, zgod- njeislamska prestolnica (zgrajena leta 836), katere velièastni ostanki — med katerimi je slavni spiralni minaret mošeje kalifa al-Mu- tawwakila — se raztezajo okoli 35 km vzdol` Tigrisa, kakih 100 km severozahodno od Bag- dada; in seveda Babilon, v osemdesetih letih 20. stoletja obnovljeni kompleks ostankov ba- jeslovnega mesta, v katerem je ok. 1750 pr. Kr. kralj Hamurabi sestavil enega najstarejših ohranjenih zakonikov v zgodovini èloveštva,5 prestolnica Aleksandra Velikega in kraj, v ka- terem je domnevno stalo eno od svetovnih èudes antike: “viseèi vrtovi”, ki naj bi jih bila po legendi v 9. stoletju pr. Kr. zgradila ba- jeslovna kraljica Semiramis oz. — sodeè po ne- kaj ostankih hidravliènih naprav — v 7. sto- letju pr. Kr. kralj Nebukadnezar. (Veèino najdragocenejših babilonskih izkopanin, med drugim slovita Ištarina vrata, hrani Dr`avni muzej v Berlinu.) Marsikatero od teh — in šte- vilnih drugih — najdišè raziskujejo `e od 19. stoletja (najprej francoske in angleške, zatem pa tudi nemške in ameriške odprave), iz njih je prišlo ̀ e na sto tisoèe vrhunskih umetniških in umetnoobrtnih izdelkov ali drugaèe kul- turno pomembnih, pogosto neprecenljivih predmetov (klinopisni zapisi, med katerimi so tudi najstarejši doslej najdeni zakoniki na svetu) — in vendar niti ta najdišèa še zdaleè niso v celoti raziskana. Tako nemara kar preseneèa, da ima Irak na seznamu zašèitene svetovne dedišèine pri UNESCO za zdaj vpisan le en sam spome- nik: Hatro (1986). To dobro ohranjeno mesto, & ! !  Ur-Nammujev zakonik. Klinopis na glini, iz Mezopotamije, ok. 2095-47 pr. Kr., zbirka Schøyen, London. Ur-Nammujev zakonik, zbirka sumerskih zakonov, je najstarejši doslej najdeni zakonik na svetu, 300 let starejši od Hamurabijevega.  # ki le`i 105 km jugozahodno od Mosula, v pol- pušèavskem obmoèju med rekama Tigris in Evfrat, znanem kot Al D`azira (“otok”), je cvetelo v obdobju med 1. stoletjem pr. Kr. in 4. stoletjem; njegovo dvojno obzidje — notra- nje meri 6 km, zunanje pa 8 km — je odbilo dva rimska napada (v letih 116 in 198). Ha- tra je bila od ok. 156 prestolnica arabskega kra- ljestva Arbaja in zelo pomembna postojan- ka na “svileni poti”. Njen izvor je za zdaj še neznan — veè kot štirideset let trajajoèa izko- pavanja so namreè odkrila šele zgornje pla- sti mestne naselbine — vendar jo strokovnjaki `e ocenjujejo za enega najpomembnejših ohranjenih spomenikov mezopotamske kul- ture. Odkriti napisi so v aramejšèini in za- pisani v isti pisavi kot napisi iz Palmire in dru- gih bli`njevzhodnih mest tiste dobe. Vrsto zla- tih, srebrnih in bakrenih predmetov iz Ha- tre, ki prièajo o vrhunsko razviti kulturi kraja, hrani Iraški muzej v Bagdadu. V preteklosti je iraška vlada sicer pred- lo`ila UNESCO vrsto spomenikov, vendar je bila dokumentacija menda nepopolna; po- leg vloge je namreè treba predlo`iti tudi na- èrt vzdr`evanja spomenika, tega pa Irak ni storil. Zalivska vojna in desetletje medna- rodnih sankcij proti Iraku sta vzdr`evanje spomenikov — in s tem postopek njihovega vpisa na seznam zavarovane kulturne dediš- èine — še dodatno zavrla. Kulturna dedišèina Iraka je dejansko `e veè kot deset let zamolèana `rtev vojne. Gos- podarski propad, ki so ga prinesle mednarod- ne sankcije, je osiromašil nekdaj bogati pro- raèun iraških muzejev. Izkopavanja so zastala, konserviranje in restavriranje sta obtièala na najbolj rudimentarni ravni, veèina strokovno najbolj usposobljenih muzealcev je odšla v tujino. Morda najbolj zastrašujoèe znamenje razmer v iraškem muzealstvu je dejstvo, da so se po letu 1991 — in šele tedaj — na med- narodnem trgu zaèele pojavljati umetnine iz Iraka. Zaradi ekonomskih razmer je namreè po letu 1991 izgubilo delo na stotine oboro- `enih paznikov, ki so nekdaj varovali arheo- loška najdišèa. Po delni olajšavi sankcij leta 1996 se je v Iraku zaèela vrsta novih arheoloških projek- tov, pri katerih so sodelovale odprave iz raz- liènih dr`av. Poleg nadaljevanja izkopavanj v Hatri omenimo na tem mestu le naèrt za rekonstrukcijo slavne ninivske knji`nice (v današnjem Mosulu), ki jo je dal je v 7. sto- letju pr. Kr. postaviti asirski kralj Ašurbanipal in ki naj bi bila po mnenju strokovnjakov prva organizirana knji`nica na svetu. Pred le- tom dni je projekt podprl Britanski muzej, ki hrani okoli 25 000 fragmentov klinopisnih “knjig” iz ninivske knji`nice — med njimi od- lomke najbolj znane verzije Epa o Gilgame- šu (mdr. Utnapištimovo zgodbo o potopu) –, po katerih naj bi naredili odlitke za obnov- ljeno knji`nico. Omeniti velja tudi odpravo Nemškega arheološkega inštituta iz Berlina, ki se je po dvanajstletnem premoru pozimi 2001 in 2002 lotila geofizikalne raziskave po- kopanih delov Uruka, domnevne Gilgame- ševe prestolnice, v katerem so sicer `e v za- èetku 20. stoletja odkrili obzidje in sijajne templje, med drugim dva zigurata. Vendar veèji del mesta `e od 3. stoletja, ko je bilo opušèeno, le`i pod debelim slojem peska. Od- prava je med drugim ugotovila, da se raziskani del ujema s (sicer zelo splošnim) opisom v epu,6 odkrili pa so tudi sistem vodnih kana- lov, ki jih ta ne omenja. (Precej daleè proè, sredi struge Evfrata, so z magnetometrom menda zaznali tudi osamljeno zgradbo, ki bi, kot sklepajo nekateri optimisti, utegnila biti Gilgamešev grob.) Javna obèila vse to omenjajo zelo skopo ali pa sploh ne. Ker so — `e po svoji naravi — prevzeta od dinamike sprotnega dogajanja na bojišèih? Ker jim (samo)cenzura to pre- poveduje? Ker je natanènih in verodostojnih podatkov o dogajanju premalo? Ker je vse- ga, na kar bi lahko opozarjala, na vsakem ko- & ! !    raku kratko malo preveè? Ali morda zato, ker razse`nost èloveške tragedije, ki spremlja bo- jevanje, preglaša neme prièe davne preteklosti? To je morda najbolj verjetna — vsekakor pa najbolj sprejemljiva — razlaga. Vendar je tehtanje pomembnosti èloveških `ivljenj nasproti “mrtvemu kamenju” nepo- trebno in neprimerno, celo zavajajoèe. “Mr- tvo kamenje” palaè, skulptur, obzidij, napisov je spomin èloveštva: edini verodostojni vir po- datkov o vzgibih in iskanju èloveškega duha skozi zgodovino; o vsem tistem, kar je v pra- vem pomenu zgodovina. Je pa tudi pre`itek — edini in zadnji pre`itek — neponovljivega `ivega duha, ki ga je ustvaril. V svoji krhkosti, enkratnosti in nepovrnljivosti je “mrtvo ka- menje”, ki prièa o neodjenljivem iskanju le- pote in nesmrtnosti, morda najgloblji sim- bol èlovekove lastne usode. 1. Prevod Mirko Avsenak (Ep o Gilgamešu, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1978, str. 6). 2. Ostanki Ninive, denimo, so menda blizu vojaškega letališèa v Mosulu, ki je bil intenzivno bombardiran `e v prvih dneh napada; starodavna bagdadska univerza Al Mustansirija stoji tik ob ministrstvu za obrambo; v neposredni bli`ini Husajnove d`amije v Karbali naj bi se domnevno skrivala tovarna kemiènega oro`ja; ostanki mesta Ašur so na pehotni bojni èrti med Mosulom in Bagdadom; Basra al-Qurna, umetnostnozgodovinsko nepomembna, paè pa mitološko in simbolno nezanemarljiva lokacija “rajskega vrta” (oznaèuje ga prastaro “Adamovo drevo”), je le uro vo`nje od Basre v smeri proti Bagdadu — in prav tako v neposredni bli`ini domnevne tovarne kemiènega oro`ja. 3. Res je, da je Huseinova vlada pred letom 1991 namenjala muzealcem izredno bogat proraèun, kar je gotovo bistvenega pomena za ohranjanje & ! !  kulturne dedišèine. Po drugi strani pa so bile nekatere obnovitvene akcije — denimo rekonstrukcija Babilona, od 1978 naprej — izpeljane bolj “hollywoodsko” kot pa arheološko verodostojno. In naèrtovana zajezitev Tigrisa pri Mahulu (v izgradnji) naj bi poplavila niè manj kot starodavni Ašur, eponim asirske civilizacije. Vendar je po mnenju tujih arheologov predvidena zajezitev — del namakalnega naèrta — spet posledica sankcij in prizadevanj dr`ave, da bi pre`ivela, kakor ve in zna. Irak je sicer predlo`il Ašur za vpis na UNESCO-v seznam zavarovane kulturne dedišèine, vendar brez potrebne dokumentacije o naèrtu za vzdr`evanje. Veliko te`e opravièljiva je Huseinova izsušitev moèvirja al-Hammar ob Evfratu v ju`nem Iraku in posledièno (namerno?) unièenje naravnega `ivljenjskega okolja, ne le `ivali in rastlinja, temveè tudi okoli 500.000 t. i. “moèvirskih Arabcev” (al Ma’dan), ljudstva, ki je tam `ivelo `e od sumerskih èasov in je pozneje prevzelo šiitski islam. In še te`e opravièljivo je dejstvo, da pristojne svetovne organizacije o tem niso nikdar dovolj glasno poroèale. (Gl. npr. http:// www.oberlin.edu/art/Iraq/Iraq.html, ki vsebuje 110 imenitnih fotografij najpomembnejših kulturnih in naravnih spomenikov v Iraku, predvsem pa The Wetlands of Southern Iraq oz. “Marsh Arabs”, http://www.oberlin.edu/art/Iraq/ Iraq1.html), z ustreznim komentarjem in povezavami. 4. Treba je omeniti, da antièni zapisi omenjajo veè krajev, imenovanih Ur, in da ni z gotovostjo znano, kateri od teh je mesto, v katerem naj bi se bil rodil Abraham.(Prim. mdr. Alan R. Millard, “Where was Abraham’s Ur?”, Biblical Archaeology Review, maj-junij 2001 (www.ot-studies.com/ Documents/Ur.htm). 5. Dejansko so najmanj tri doslej najdene zbirke zakonov starejše od Hamurabijevega zakonika, vse pa so iz Mezopotamije. Najstarejša je Ur- Nammujeva zbirka sumerskega prava (od leta 1996 v londonskem oddelku zbirke Schøyen), zapisana v 21. stoletju pr. Kr., okoli 300 let pred Hamurabijevim zakonikom (ohranilo se je tudi veè poznejših kopij, ki so prav tako starejše od Hamurabijevega zakonika). 6. Prim. Ep o Gilgamešu, navedena izdaja, str. 76.