TRIGLAV, 10 VODNIKOV, 100 PLANINK
krema
nama
Ijubljano
Whisky
SPREM!
SPREMI
SfiiAtfB
V SLOVENIJI IN OB JADRANU
Konec minulega tedna je hladna fronta povzročila poslabšanje .remena. V višinah se je odcepilo jedro hladnega zraka in povzroča iklonsko cirkulacijo. Novega večjega poslabšanja ne pričakujemo.
TEDENSKA TRIBUNA
37
M	Ljubljana,	19.	september	1966
Leto XIV Cena 80 par (80 starih dinarjev)
ZA NA DELO. ZA V SOLO IN ZA NA IZLETE VAS LEPO OBLEČE
PRODAJNI SERVIS
kV ... -
LJUBLJANA - MARIBOR
Velika izbira raznega pohištva
V BLAGOVNICI S STANOVANJSKO OPREMO
- spalnice,
- dnevne sobe,
- kuhinje,
- kuhinjski elementi,
- oblazinjeno pohištvo, kavči, polkavči,
otomane, fotelji, jogi žimnice,
- predsobne stene,
- omarice: za čevlje, za pijače, za radio-aparate in televizorje,
- mize: kuhinjske In sobne, furnir
in ultrapas
- cvetlična stojala: lesena in kovinska
Nakup tudi na potrošniški kredit
Vsak petnajsti Slovenec ima avtomobil. Sodob nega avtomobila ni težko voziti. Mojster pa je, kdor je kos avtomobilskemu veteranu. In takšne mojstru iščemo. 2al pa ni dovolj, da so samo mojstrski šo ter ji, ampak morajo star avtomobil tudi imeti (tud: na posodo). Najmlajši avtomobil, ki ga še sprejme mo. je letnik 1940. Naše uredništvo se je skupaj z Avto-moto zvezo Slovenije odločilo pripraviti dirko starih avtomobilov z geslom »AVTOMOBILSKI VE TERANI NA PLAN!«
Ne gre samo za hitrostno tekmovanje, ampak bo mo progo izbrali in pravila sestavili tako, da bomo ocenjevali še starost avtomobila, zmogljivost motor ja in voznikovo spretnost. Poskrbeli bomo, da bo parada starih avtomobilov privlačna in vesela za tekmovalce in gledalce.
Čeprav bo tekmovanje šele oktobra, potrebujemo prijave z izčrpnimi podatki o vozilu že do sobote, 24. septembra. Vabimo vas, da se prijavite z do pisnieo ali pismom na naslov:
UREDNISVO TT, LJUBLJANA, PP. 150 — VETERAN in nam sporočite:
• da ste pripravljeni tekmovati • znamko avtonio bila in konjske moči motorja • in ali je avtomobi registriran.
(Ce avtomobil ni registriran, mora pred dirko na tehnični pregled in dobiti preskusno tablico. Sporočite nam še, ali boste pregled sami opravili, ali naj zanj poskrbimo mi.)
Vsi tekmovalci bodo prejeli startnino v denar ju. za zmagovale« pa smo pripravili lepe nagrade.
Več v prihodnji številki TT!
Tf&FDNllTVO TT
~~vspet-	č>g£~gg£	utr-
bkPoUJTlŽA P&I Hd &NJ l & XTO p~
ODHODNI b} TELEGRAM
SluZbenI podatki
Telegrafu
V vitem Interna ]e, d« telegram	tiskanimi	{rkiml
PETKOVO PRVO POROČILO IN PRVA FOTOGRAFIJA IZ BOHINJA V ZNAMENJU SONČNIC IN V UPANJU, DA BO LE SONČNO: 105 ŽENSK IZ VSE SLOVENIJE SE JE ZBRALO V BOHINJSKEM »JEZERU«. NAJSTAREJŠA IMA 70 LET - TODA TELEFONSKI KLIC V SOBOTO NAVSEZGODAJ, ANTE MAHKOTA: »OBUPAN SEM. LIJE KOT IZ ŠKAFA ... ŠLI BOMO, KAJ PA HOČEMO.«
in narisana jih je sprejela na prsih naših sodelavcev.
Kaj hitro se je naših vrlih pla nink v Bohinju prijelo ime »son čnice«. Spoznavno znamenje se je že spremenilo v prikupno oznako. Najbrž tudi zato, ker v Bohinju ne govorijo drugega kot o soncu, ali bo ali ne bo. Vsekakor pa pohod na Triglav bo. Tako pravi tudi najstarejša udeleženka, čila 70-letna mamica iz Hrastnika, ki bo kmalu praznovala zlato poroko in hoče prej videti Triglav.
Največ zanimanja zbujajo seveda gorski vodniki. Naše pla-ninke — naj torej dovolijo, da jim še mi rečemo sončnice — so želele spoznati znane slovenske alpiniste, gorske vodnike, himalajce in kavkazce, ki jim bodo pomagali pri vzponu na najvišjo jugoslovansko goro.
Da ne bo zmede, smo medtem vsaki udeleženki pohoda pripeli trak z znamenjem TT. Da pa bi v soboto in nedeljo laže zmagale pot, je vsaka pre jela zavitek bonbonov, ki jirn jih je za popotnico podarila tovarna šumi.
»Ali je zelo strma pot?« so spraševale vsevprek Clca štup-nika in Martina Gričarja, ki sta se pravkar vrnila z jugoslovanske odprave na pettisočake v Kavkazu. »Pridemo gor, pa če bodo tudi ošpičene prekle letele,« sta se smejala.
Himalajca Marjan Keršič-Belač in Tone Sazonov sta jim izčrpno pripovedovala, kako uhojena je steza, ki vodi do koče »Planika«, in jim zatrdila, da bodo varno in z malo znoja že dosegle vrh.
Plezalci, ki so zmagali že veliko strmih sten, Andrej Kalar, Jože Repič, France Ekar in Jože Hočevar, so se našim planinkam zdeli zagotovilo, da bodo kos gorenjskemu očaku- Pa smo jim povedali, da prideta še znana gorska vodnika Tone Jeglič in France Zupan, na »Planiki« pa pričakujemo še himalajca Aleša Kunaverja in Ljuba Juvana.
»Za zdravje pa bo on skrbel,« smo predstavili dr. Evgena Vavkna, kirurga in zdravnika Gorske reševalne službe
»Ce je petek slab začetek, bo nedelja dober konec,« so nam zatrjevale nekatere, ki so se ozirale v nočno nebo- »Ali jo vidiš?« so kazale prvo zvezdo, ki se je pokazala za bohinjskimi vrhovi-
»Jaz sem doma s Primorske, in od tam prihaja lepo vreme,« je vzkliknilo dekle.
Pa so jo preglasile druge: iz Prlekije, z Gorenjske, s Stajer ske, iz vseh krajev Slovenije. In vse so trdno verjele, da jim bo sijalo sonce. To jim je brati tudi z obrazov na sliki pred hotelom »Jezero«.
Predstavnikom škofjeloškega Transturista, ki so nam poma gali pripraviti prenočišča v Bohinju, se je kar samo smejalo: »Tako prijetnih gfistij pa še ne« Transturistov voznik avtobusa pa je pribil: ».Jutri zjutraj ob sedmih — odhod!«
In tako smo predpisali horo legalis: »Ob pol desetih počivat.« Pa čeprav je bil v petek zvečer v Bohinju ples. Za »sončnice TT« so ga bili bohinjski godci posebej pripravili.
EDI HRATJSKY ANTE MAHKOTA
Petek v našem uredništvu ni bil samo čin dan, temveč tudi obupen- Zaključevali smo redakcijo in se obupano odpravljali na Triglav.
Sto žensk na Triglavu!
Zadnje organizacijske priprave so šle h kraju in bolj ko se je bližal čas odhoda, bolj se je temnilo. — In bolj je pel telefon: »Bo kaj s Triglavom ali nič?«
»Bo, zakaj pa ne bi bilo!« smo zagotavljali otožnim nežnim glasovom.
»Ali nimate oken, da ne vidite, kako dežuje?«
»že. Toda za dežjem vedno pride sonce!« smo bodrili naše
bralke tako prepričevalno, da smo se zasmilili celo vremenarjem.
Dežurni sinoptik, tovarišica Paradiževa nam je za soboto in nedeljo obetala paradiž:
»Seveda vzemite napoved z re zervo, zakaj Bežigrad že vse dopoldne nima toka in nismo prejeli zadnjih podatkov. Naj vas ne moti, da je bila dopoldne na Triglavu ploha in opoldne snežna nevihta- Do nedelje pa se bo vreme popravilo!«
»Naj torej vzamemo dežnike na pot?«
»Ne, z njimi si v gorah ne boste kaj prida pomagali Jaz bi se na vašem mestu toplo oble-
AKCIJA TT - AKCIJA TT - AKCIJA TT - AKCIJA TT - AKCIJA TT - AKCIJA
kla, kajti severni vetrovi vedno pripihajo mraz «
Sicer pa tovarišice Paradiževe raje nismo več nadlegovali, saj je bila že vse, dopoldne na tesno s časom. Neprestano ji je zvonil telefon. Udeleženke našega pohoda je namreč zelo zanimalo vreme.
še preden smo odložili slušalko, se Je znova ulilo. In tožno oko je ošinilo velik kup pisem, ki smo jih prejeli od naših bralk. Zdaj nam ni bilo več tako zelo žal tistih, ki jim žreb ni bil naklonjen in so nam pisale, kako hudo jim je, da ne morejo z nami:
»Zbolela, določite drugo.«
»Zal, ne morem z vami. Ata ni bil nič proti, toda ko je zvedela mama, da sem bila Izžrebana, je bil takoj ogenj v strehi «
»Triglav se menda ne bo podrl, če bi po njem plezala sto ih ena ženska? Še žal vam bo, ker me niste vzeli s seboj.«
»Stara dvajset jaz sem let, vi deti želim triglavski svet, a če polno je število, ženskam mnogo razvedrila.«
Takšnih in podobnih žalostink imamo poln predal. Pa ni bilo več časa, da bi bili sentimentalna in tudi dež nas ni smel ugnati. Triglav čaka- Na vrhu očaka pa knjiga, v katero je neznani hudomušnež že prejšnjo nedeljo takole podvoril Triglavu in mu na teme napisal:
»Oj, Triglav, kako si lep!
Le na tebi malo je deklet.
Oj, kaj pa takrat bo, ko jih bo na tebi sto!«
Tako smo torej hiteli v Bohinj, zgodaj v petek popoldne Pa nismo bili prvi. Ze ob pol enajstih se je naša bralka Vida Balon z Bizeljskega zaman ozirala za sončnimi rožami v Bohinju:
»Prva sem prišla, ker sem imela odlično zvezo. Toda popoldne so prišle že druge.«
Ob petih popoldne jih Je bilo pred nami v hotelu »Jezero« že sedemnajst. In kakor se sončnice obračajo za soncem, tako šo se tudi udeleženke našega izleta ozirale za sončnico TT, ki je bila dogovorjeno spoznavno znamenje.
Ob pol osmih zvečer je bilo v Bohinju že 105 žensk! Nekatere so bile razočarane, saj je sonč nica IT zrasla samo na njivi našega risarja. Lepo pobarvana
USTREZNO SADJE SAMO V PREDPISIH? - INŠPEKTORJI NAPOVEDALI TRGOVCEM VOJNO
MUBBB
e Whisky
ŠKOTSKI W H I S K Y
Z RAHLIM
PRIOKUSOM
DIMA
Zvezni sekretariat za blagovni promet, lepo in jasno pravi:
— sadje, ki se daje v promet, mora biti:
1- zrelo,
2. sveže,
3. ne umazano, vlažno in nagnito,
4. ne sme vsebovati ostankov sredstev za zaščito rastlin v količinah, ki so lahko zdravju škodljive,
5. ne sme imeti tujega in neprijetnega okusa in ne vonja in ne tujih primesi,
6. ne sme biti razpokano, obtolčeno ali pokvarjeno zaradi škodljivcev, bolezni, slane in mehaničnih poškodb.
ZAKON NI SADJE
To so v glavnem vse pomembnejše točke petnajstega člena, ki ga pa v naših trgovinah, kot kaže, sploh ne poznajo. Po pravilnikih in zakonih je naša trgovina tako lepo urejena kot malokje, toda vrstice iz uradnih papirjev le malokdaj zažive med trgovci.
Prišla je jesen, jesen rumena — zlata žena, zlasti zlata za trgovce. In v teh zlatih trenutkih sadjarskih kupčij smo se odločili za akcijo z eno samo temo: sadje.
Nismo hoteli uprizoriti lova na čarovnice in se razhuditi nad prodajalci, ki na tehtnicah žonglirajo z dekagrami, ali nad cenami, ki imajo v vsakem kraju svojo številko. Niso prodajalci vselej krivi, čeprav jedke puščice potrošnikov najčešče lete nanje. Tokrat smo skušali glob lje dregniti v zmedo, ki se je kar nekako ustalila na našem tržišču s sadjem, skušali smo se obregniti v tiste, ki vedrijo in oblačijo nad tržnimi stojnicami.
Zakon o jugoslovanskih standardih konkretno predpisuje klasifikacijo sadja. Za jabolka kar štiri vrste: ekstra, prima, se-konda in industrijsko sadje, katero pa v trgovinah nima kaj iskati. Podobna razdelitev je tudi
za hruške in breskve in z manjšimi razločki za vse ostalo sadje.
Med našo akcijo smo obiskali trgovine, v katerih prodajajo sadje, in sicer v Mariboru, Celju, Kopru, Postojni, Jesenicah, Kranju in Ljubljani.
Niti v eni trgovini nismo zasledili več kot eno samo vrsto sadja.
Običajno je to sadje — da je le zadoščeno predpisom — klasificiram) kot sadje II. vrste in tu je mešanica vsega, od ekstra sorte pa do takšnega sadja, ki je komaj še podobno užitnim plodovom, in takšnega je, žal, največ. Skoraj vse sadje, ki smo ga nakupili po trgovinah širom po Sloveniji, 'ne sodi v II. kvaliteto, kot je označeno in kakršna je bila seveda tudi cena.
V samopostrežni trgovini Prehrane na ljubljanski Celovški cesti 63 smo kupili pol kilograma breskev, izmed petih breskev sta bili dve skoraj popolnoma gnili.
V novem Supermarketu v Kopru so bila skoraj vsa jabolka v kilogramski vrečki obtolčena, dve pa tudi precej nagniti. Podobno je bilo tudi z jabolki, kupljenimi v Delikatesi na Jesenicah in Agrariji v Kranju.
V poslovalnici podjetja Sadje-zelenjava na Titovi cesti so bila jabolka obtolčena, hkrati pa tudi trpkega in grenkega okusa, skorajda, bi rekli, neužitna.
Vse torej kaže, da si je neustrezno sadje na pultih naših trgovin pridobilo že kar vsakdanjo domovinsko pravioo. Povejmo enkrat kar odkrito: goljufanje potrošnika je pri nas postalo že povsem posloven obi čaj.
Naša akcija to trditev že sama po sebi dovolj potrjuje, da pa nam ne bi kdorkoli očital nestrokovnih posegov, pristranskosti, pikolovstva ali še kaj več, smo zaprosili za sodelovanje tudi inšpekcijsko službo pri Ljubljanskem mestnem svetu!
0 nadaljevanje na 4. strani
V časih gnile Jugoslavije je naša domovina slovela kot svetovno znana sadjarska dežela.
Gnile Jugoslavije ni več.
Ostalo je le - gnilo sadje. Ko se sprehajaš med tržnimi stojnicami in po trgovinah s sadjem, nehote dobiš občutek, da pri nas prav gojimo gnilo, črvivo in obtolčeno sadje.
Potrošnik je pri nas pri nakupu sadja še vedno obsojen, da kupuje mačka v Žaklju, če ni že kar takoj jasno, da je maček zanikrn in kar se da neugleden. Toda sadje je kruh in vse prej kot luksus. In čeprav ni luksus,
pa je drago kot povsem nepotrebno razkošje.
Sadje pač gnije, to je res in tu ni kaj. Toda zakaj naj bi gnitje plačeval potrošnik?
Petnajsti člen Pravilnika o kakovosti sadja, ki ga je izdal
•ZAtjREB
*R!JBKA
Jliiiiii^lillllillilllllllllllllliilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllilllllllilllllllllHIIIIIIIlillllllllllllllllilllllllllllllllllnllllllllllllHIlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllill
VREME V ZAČETKU LEDNA:
I
poldnevniki in vzporedniki
'KONGO
ŠE VEDNO ČOMBE
Moiz Oombe se sicer ves čas vztrajno »pripravlja« za vrnitev na kongoško politično prizorišče, toda kot kaže, gre tokrat za resnejše poskuse. Pred tedni je namreč začel izhajati njegov v tujini tiskani časnik »Svobodni leopard«, v katerem ostro napada generala Mobutuja in njegovo politiko. Nič novega, pravzaprav, toda značilno je, da Je Combe tudi pred dvema letoma, ko mu je uspelo spodnesti vlado Cy-rilla Adule, začel svoj povratek na oblast z izdajanjem časnika »Resnica ali laž«, v' katerem je prav tako divje napadal Adu-lovo politiko.
Toda kot vse kaže, so tokrat Combeje-ve možnosti, da uspe, veliko manjše. Američani so namreč trdno odločeni, da bodo za vsako ceno in do kraja podpirali generala Mobutuja, Belgijci pa so sicer še vedno dokaj prijazni s Combejem in ga tudi finančno podpirajo, toda samo kot »poslednji adut«, pravzaprav kot »rezervni adut«. Belgija se je namreč odločila, da bo sledila washingtonskemu nasvetu. Američani namreč menijo, da bo za vse bolje, če se Belgijci skušajo nekako sporazumeti s sedanjimi kongoškimi voditelji, ne da bi zaigrali na nevarno karto ponovnega poskusa odcepitve Katange.
DANSKA
FRANCOZ ZA PRVO KRALJICO
»Nizozemska princesa se je poročila z Nemcem. Navsezadnje nam je še vedno bolj všeč, če se naša poroči s Franco-
zom.« Te besede nekega koebenhavenske-
<
osemnajstega rojstnega dne se udeležuje zasedanj državnega sveta, če pa očeta ni v državi, opravlja tudi regentske posle in sprejema tuje ambasadorje.
Danska kraljevska družina, ki je najstarejša v Evropi, je dovolj priljubljena, da za sedaj na tej polotoški in otoški državi še niso začeli razpravljati o morebitni republikanski ureditvi, kot na primer v sosedni Švedski. Toda preden bodo določili točen datum poroke, morajo še počakati, da se 5. oktobra zbere danski parlament in odloči, če je princesa pravilno izbrala.
ZR NEMČIJA
STROŠKI Z NACISTOM
Da bi vojnega zločinca Heinza Jentiz-scha, ki mu bodo v kratkem sodili, prepeljali iz Zahodnega Berlina v Hannover (250 kilometrov), je morala zahodnonem-ška državna blagajna odšteti kar 3.900 mark, se pravi skoraj dvanajst tisoč novih dinarjev. To pa zato, ker se je sodnim oblastem zasmilil »ubogi« človek. Zločin-
DO ZOB OBOROŽEN NAROD
V ZDA imajo zasebniki okoli 100 milijonbv pištol in pušk. Vsako leto prodajo po pošti približno milijon kosov »nevarnega orožja«. Posledice: lani so v ZDA umorili 9850 ljudi, od teh 57 odstotkov s puško. Med žrtvami ubojev je bilo 53 policistov. 52 od teh jih je padlo pod streli. V Dallasu, kjer praktično ni nobenih omejitev glede nošenja orožja (kakor po vsem Texasu), so pri 72 % ubojev storilci uporabili strelno orožje, medtem ko je v New Yorku, kjer imajo glede tega zelo strog zakon, le 25"/» takih primerov.
UKRADENA KARIKATURA
~ • V	s'-N	—
Karikatura pariškega »L’Expressa« ob de Gaullovem potovanju okrog sveta in atomskih eksplozijah v njegovo čast na Paeifiku. Karikaturist Tim: »Po Gauguinu«.
ca bi namreč lahko prepeljali v Hannover z avtomobilom ali pa z vlakom, toda v tem primeru — ker pot pač pelje čez ozemlje DR Nemčije — bi morali mimo obmejnih kontrol. Prav tega pa se je Jen-tizsch bal. Ce bi ga namreč aretirali v Vzhodnj Nemčiji in tam postavili pred sodišče, bi bil gotovo za svoje zločine obsojen na smrt. Take nevarnosti pa v Zahodni Nemčiji ni, ker je smrtna kazen odpravljena. Pa je zločinec toliko časa moledoval, da so se oblasti odločile, da ga prepeljejo v Hannover z letalom. Pa so najeli posebno letalo, družba, pri kateri so ga najeli' pa je —ne bodi lena —poslala letalo z d^ema stevardesama in to seveda tudi zaračunala.
S STRANSKIH TIROV
DR VIETNAM
ZAKAJ AMERIČANI NE MOREJO ZMAGATI
Res Je, da imajo Američani pošasten in uničujoč "vojni stroj, in da nima juž-novietnamsko osvobodilno gibanje ne letalstva ne mornarice ne tankov. Toda samo z izredno premočjo v orožju ni mogoče dobiti nobene vojne, še najmanj pa vietnamske. Tako piše glasilo oboroženih sil DR Vietnama in tudi pojasnjuje, zakaj. Na kratko: zato, ker imajo Američani deset »šibkih« točk. Oglejmo si, za katere šibke točke gre po mnenju tega časnika:
1. Nejasna politika, negotova strategija: Jojinson je, na primer, rekel svojim generalom, naj se »izmaknejo porazu, če ne morejo zmagati«.
2. Omahovanje: razkropiti čete po deželi ali pa jih utrditi v oporiščih.
3. Sovražno razpoloženje ljudstva in sovražna narava.
4. Marionetna armada južnovietnamske vlade, ki je kot »šepavi slon«.
5. Izredni stroški bojevanja daleč od doma.
OSLI IN MULE
Žrtev kitajske »kulturne revolucije« je sedaj postal tudi znani slikar Huang Cu. Res se je sicer družil z nekaterimi člani skupine, ki jo obtožujejo protipartijske dejavnosti, toda eden glavnih očitkov je, da kar tri leta ni hotel naslikati slike, na kateri, naj hi na željo vojnega muzeja upodobil mule, ki nosijo orožje. Treba pa je vedeti, da so eden slikarjevih najljubših motivov oslički. In tako mu sedaj očitajo, da v treh letih ni hotel naslikati mul, da pa je hkrati lahko za svojega učitelja Teng Tua naslikal v eni sami noči sliko, na kateri je bilo sto osličkov. »To in še mnoga druga dejstva dokazujejo,« piše pekinški časnik, »da je Huang kon-trarevolucionar in oslovski trgovec.«
MARGARETA DANSKA
fie vedno je Francoz boljši...
ga krovca, ki so bolj ali manj točno izrazile tisto, kar misli večina Dancev, naj bi bile ljudski odgovor na novico, da se bo šestindvajsetletna princesa Margareta, ki bo po vsej verjetnosti tudi dedinja danskega prestola, poročila z grofom Henri Jean Andrč de Laborde de Montpezat. Zaročenec ima dvaintrideset let in je sedaj tretji sekretar francoske ambasade v Londonu.
Mladi diplomat je pred dnevi najavil, da bo prestopil v protestantizem. Tako se pač pripravlja na svojo- prihodnjo vlogo spremljajočega princa. Zakaj kot vse kaže, bodo Dancj sedaj dobili prvič po šestih stoletjih kraljico za državnega poglavarja. Ustavna sprememba, ki jo je že junija leta 1953 zahteval sedanji kralj Fre-deric IX, ki ima sedaj 67 let, namreč dovoljuje, da pridejo na prestol tudi ženske, če kraljevska družina nima moških potomcev	«
Princeso Margareto, ki se je rodila že pod nemško okupacijo, so od mladih let pripravljali na prestol. Od svojega
LETALSKA OFENZIVA. Sovjetska zveza je, kot poroča »The Guardian«, začela veliko akcijo, da bi tudi zahodnoevropskim in latinskoameriškim letalskim družbam prodala svoja potniška letala. Kot kaže, bo akcija najprej uspela na Švedskem. Charterska družba Tansair naj bi kupila »iljušine 18 D«.
• ••
KITAJSKA BIBLIJA. »Weekly Tribune« trdi, da je ženevska založba, ki je nedavno izdala novo verzijo »Biblije«, finančno povezana z LR Kitajsko. Gre za Biblijo, ki je namenjena predvsem afriškim in azijskim deželam. V njej med drugim, na primer, piše: »Ko se bo Jezus Kristus vrnil na zemljo, ho pregnal iz Afrike tiste, ki izrabljajo njegovo ime za to, da hi še naprej vladalo suženjstvo na tem kontinentu «
• • •
CE BODO VARČEVALI. Ameriški obrambni minister je priznal, da bo vojna v Vietnamu stala ZDA prihodnje leto dvajset milijard dolarjev. Pa še to pod pogojem, da ne bo v Vietnamu več kot 400.000 ameriških vojakov.
PRIJETNO SPANJE. Ni sicer točnih podatkov o pomoči LR Kitajske DR Vietnamu, toda za spremembo se je tokrat razvedelo, kako LR Kitajska »pomaga« ameriškim četam, ki se bojujejo v Vietnamu. Marsikateri ameriški vojak namreč spi na blazinah in v spalnih vrečah, ki so jih ZDA posredno uvozile iz LR Kitajske. Od aprila letos so namreč uvozili 1.500 ton kitajskega perja.
6. Porazna morala bojujočih se čet.
7. Veliko vojakov, toda malo bojevitosti.
8. Pehota brez poguma.
9. Nesposobni poveljniki: ameriškim častnikom ni nihče kos, ko gre za bojevanje po zemljevidih, toda v Južnem Vietnamu se morajo bojevati s spretnim nasprotnikom.
10. Neučinkovita taktika.
VELIKA BRITANIJA
GLAS BBC VEDNO TIŠJI
i__________________________________
Takoj po koncu druge svetovne vojne je bila Velika Britanija s številom in kakovostjo svojih oddaj v tujih jezikih na prvem mestu na svetu. Sedaj pa se je znašla precej daleč od vrha te lestvice, kaže pa, da se bo spustila še niže. 2e leta 1957 je BBC ukinil oddaje v danščini, švedščini, norveščini, nizozemščini in portugalščini, občutno pa je omejil število in trajanje oddaj v nemščini, francoščini in italijanščini. Ker so hkrati nekatere druge države povečale število svojih oddaj za tujino, je Britancem ostalo za sedaj samo še zadoščenje, da veljajo njihove oddaje v tujih jezikih še vedno za najboljše na svetu. Po trajanju in številu oddaj pa se je Velika Britanija znašla sedaj na šestem mestu v svetu. Pred njo so sedaj Sovjetska zveza, skupnost vzhodnoevropskih držav, LR Kitajska, ZDA in Zahodna Nemčija. Pa tudi število poslušalcev se je občutno zmanjša-
lo.	Ker večina ljudi sedaj lovi radijske valove na tranzistorske sprejemnike, je treba graditi nove, močnejše radijske postaje.
Toda kaže, da se britanski vladi zdi, da je čas teh propagandnih oddaj za tujino vsaj za Veliko Britanijo precej zadeva
preteklosti. Zato je v novi varčevalni akciji britanski minister za finance nasvetoval vodstvu BBC, naj prouči, kako bi lahko še bolj zmanjšali izdatke za to službo, ki sedaj potrebuje na leto kar 10 milijo, nov funtov.
HUMPHREY NA PREIZKUŠNJI
Čeprav je ameriški predsednik Johnson pred dnevi tudi uradno pribil, da so povsem neutemeljene govorice, da bi lahko na prihodnjih predsedniških volitvah (leta 1968) dosedanjega podpredsednika Huberta Humphreya zamenjal z Robertom Kennedyjem, tako da bi bil brat pokojnega predsednika demokratski kandidat za podpredsednika ZDA, se Humphreyu ne obetajo nič kaj preveč rožnati časi. Johnson je sicer že nekaj dni nato pred nekaterimi sindikalnimi voditelji še enkrat zatrdil, da bo ostal sedanji podpredsednik toliko časa v Beli hiši, kolikor bo ostal on, toda vsa ta kategoričnost kar ne more pregnati govoric, da se bo Humphrey umaknil na kak drug položaj v Johnsonovi administraciji, in pa tudi mnenj, da bi bilo tako verjetno še najbolje. Humphrey je namreč s svojim precej bledim življenjem v Johnsonovi senci marsikoga razočaral in veliko jih Je, ki menijo, da tako nesamostojen in »ubogljiv« podpredsednik pravzaprav ne more kdo ve kako navdušiti volivcev na prihodnjih predsedniških voli-tvih. Predsedniku Johnsonu se sicer zdi, da potrebuje prav takšnega podpredsednika, toda hkratj pa samo zaradi podpredsednika Humphreya ne M hotel ničesar tvegati, še najmanj pa to, da bi samo zaradi podpredsednika dobil republikanski predsedniški kandidat tudi tiste volivce, ki bi sicer volila njega, če bi imel drugega podpredsedniškega kandidata. Prav zato je tudi zahteval od Humphreya, naj bo do kraja aktiven v prihodnji predvolilni kampanji. Letos novembra bodo namreč parlamentarne volitve. V tej predvolilni kampanji naj bi Humphrey praktično obiskal vseh petdeset ameriških zveznih držav. Ce pa se bo tudi po tej kampanji (v kateri se bo moral Humphrey neposredno spopasti tudi z Robertom Kennedyjem, ki bo prav tako s številnimi govori na vseh koncih ZDA skušal spraviti v kongres tiste demokratske kandidate, ki so mu politično bližji)
HUBERT HUMPHREY Treba bo dokazati
izkazalo, da se volivci še vedno ne navdušujejo za sedanjega podpredsednika, potem bo s politično kariero Huberta Hum-phreya verjetno konec. Govore, da je predsednik Johnson že našel za njegovo mesto nekaj primernejših (vsaj zanj) kandidatov. Za sedaj naj bi bil najresnejši kandidat sedanji obrambni minister Robert McNamara.
ART BUCHVVALD
V MODI JE MINI OROŽJE
Eden svetlejših žarkov v tej sicer na splošno mračni Podobi tekme v oboroževanju je zadnje čase prizadevanje, da bi kar najbolj pomanjšali orožja. Tako smo nedavno zvedeli, na primer, da lahko vojak nosi s seboj teledirigi-rano raketo, z izstreljevalno rampo vred, radarsko postajo, radijsko postajo, ki avtomatično šifrira poročila in dešifrira sporočila, pa še pripravo, s katero lahko skoči s kakega visokega drevesa ali pa celo iz helikopterja brez padala, in da končno vse to skupaj ne tehta niti toliko kot prenosni televizijski sprejemnik.
Pomanjševanje raznih naprav, ki je že tako pomembno pri vesoljskih raziskavah in poletih, postaja sedaj vedno pomembnejše tudi v našem vojnem stroju in vojni industriji. In pričakovati je, da bomo v kratkem prav vse, vključno z našim orožjem, proizvajali v miniaturni obliki.
Profesor Heinrich Applebaum, ki se je specializiral za raziskave o pomanj-šanju orožja, mi je izjavil, ko sem ga obiskal v njegovem laboratoriju, da bo v bližnji prihodnosti naše orožje najmanjše na svetu. »Dovolite, da vam pokažem nekaj modelov, ki jih sedaj izpopolnjujemo,« mi je rekel. Pa me je popeljal k mizi in mj pokazal kovinski valj, Iti ni bil večji od človeškega nohta. »Veste, kaj je to?« me je vprašal.
Moral sem priznati, da ne vem. »To je najmanjša vodikova bomba na svetu,« mi je pojasnil. »Poglejte, kako eksplodira.« še preden sem utegnil zbežati, je udaril po valju z zlatim kladivom, ki ga je imel v roki, in bomba je rekla ,pop‘. Majhna goba, približno tako velika kot čajna skodelica, se je dvignila proti stropu.
»Toda, profesor, saj to je naravnost čudovito,« sem rekel. »Le kako vam je uspelo?«
»Vzeli smo veliko vodikovo bombo, potem pa smo jo pomanjševali, pomanjševali, pomanjševali in tako -smo prišli do take bombe. Upamo, da nam bo v prihodnosti uspelo izdelati tako bombo, da ne bo slišati niti tega ,pop‘.«
»Toda kako boste izstrelili tako bombo?«
»Imam0' miniaturno raketo.«
Na vrtu, kjer so bili parkirani av-tombbili, je profesor potegnil iz žepa kot stekleničko veliko raketo: »Seveda, ta raketa nima eksplozivne jedrske gla vice,« me je pomiril. Ko je raketo prižgal z vžigalnikom, je bilo slišati nekakšen rezek pisk, pokadilo se je in raketa se je začela dvigati v zrak, ved no više, vedno više, vse dokler ni bila kakih pet ali šest metrov visoko, potem pa se je v zraku obrnila in padla na zemljo kakih sto metrov od kraja, kjer sva stala.
»Izredno, nd kaj reči, res mora človek videti, da verjame.«
»Nismo spali vsa ta leta: iz kopalne kadi lahko izstrelimo hkrati kar sedemnajst ,polarisov‘. Pomanjšanih seveda. Pomanjšani so samo ,polarisi‘, kad pač ne. saj je ne moremo uporabiti za vojaške namene «
»Ce je tako, se pravi, da lahko v.sakn leto prihranimo milijarde in milijarde dolarjev.«
»Prehitro se učite, mladenič.«
»Kaj pa Rusi? Imajo tudi oni kaj takega?«
»No, pravzaprav so res na enaki poti, toda oni imajo sedej šele precej ne-izpopolnjeno raketo, ki še vedno leti 500 metrov daleč, nam pa je že uspelo izdelati raketo, ki pade že po stotih metrih. Poleg tega pa njihove najmanjše vodikove bombe prj eksploziji še vedno počijo ,bang", naše pa naredijo samo ,pop‘-«
»Se pravi, da smo v tem pomanjševanju orožja temeljito pred Rusi?«
»Seveda, saj bi nam sicer že kaj poskušali nagajati pri Berlinu.«
»Lepo, profesor, hvala za razgovor in za vse, kar ste mi pokazali.«
»Prosim, prosim, ni za kaj. Toda, pozor, prosim vas! Saj ste skoraj stopili na nov model pomanjšanega tanka.«
IVAN HMELAK: PRED PETDESETIMI LETI SO DIVJALE HUDE BITKE NA SOŠKI FRONTI
mmm
llojna pod zemljo,
DVA VELIKA STRELA
Čeprav so imela na soški fronti armadna, korpusna in divizijska poveljstva vedno dovolj skrbi g pripravljanjem večjih operacij, napadov ali obrambe, preskrbe in dopolnjevanja v vsakem novem boju razredčenih čet, so poveljstva manjših enot še našla čas in voljo za posamezne poskuse, ki navadno niso bili sestavni del večjih vojaških podvigov. Bili pa so često zelo poučni in, ravno zato, ker so bili redki in osamljeni, niso šli v pozabo, ampak se je nanje ohranil spomin bolj kot na večje in pomembnejše vojaške akcije. Tudi v tistem času se je med vojaštvom mnogo govorilo o teh po-samrznih posebnih poskusih škodovati sovražniku in zato so, zlasti če so bili uspešni, spodbudno vplivali na kolebajočo moralo vojakov.
Starejši udeleženec soških bojev, ki že Ii ostati neznan, a je hil takrat štabni adjutant večje vojaške enote, na področ ju okrog Mirna in Bilj v spodnji Vipavski dolini, se spominja enega takih poskusov. Približno v času, ki mu zdaj sledi naš podlistek, so dobili na njihovem odseku nov top. V največji tajnosti so ga pripeljali in nikomur ni bilo povsem jasno, za kakšen top pravzaprav gre. Zve-delo se je le toliko, da je nekakšna posebno velika havbica, ki baje zelo daleč
Celo s tako nepopolnimi fotografskimi aparati in malo občutljivimi ploščami, kakršne so imeli takrat, so zmogli posneti zračno bitko. Ob tem si je mogoče predstavljati hitrost letal in višino letenja. Posneta je zračna bitka nad Kostanjevico na Krasu 18. februarja 1916.
nese. Se danes ni mogoče povsem zagotovo dognati, kakšen top je bil to: opis in lastnosti bi še najbolj ustrezale oblegovalni havbici (Belagerungshaubitze) kalibra 380 mm, ki je lahko streljala do petindvajset kilometrov daleč in pošiljala sovražnikom sedemsto petdeset kilogramov težke granate. Prepeljavali so jo z motorno vleko, toda streljala je vkopana oziroma pogreznjena v posebno betonsko jamo. Ena baterija je imela en sam top, toda temu velikanu je streglo kar tristopet-deset vojakov in deset častnikov! Iz štirih osnovnih delov sestavljeni top je tehtal na položaju nič manj kot osemdeset ton — torej kot težka lokomotiva! Po drugih virih pa je prišlo na soško bojišče nekaj teh havbic šele nekoliko pozne-je — ampak v sledečem dogodku je odigral glavno vlogo prav podobno učinkovit top.
Italijani so že pozabili lekcijo iz začet, ka vojne, ko jim jo je tako krvavo zagodel možnar 305 mm v Krminu. Zdaj so bili prepričani, da so tudi branilci že dodobra oslabljeni, zlasti pa so vedeli, da jim primanjkuje topništva. Za dvig mo-rale v neposrednem zaledju so večkrat prirejali bučne proslave in vojaške parade. Nekaj takega so si privoščili tudi zdaj. V Krminu so spet priredili nekakšno vojaško-civilno slavje, v katerem je bila osrednja točka tudi vojaška parada s številno vojaško godbo.
Toda Avstrijci so še vedno trdno držali dve iMnnembni višini soškega bojišča — Sabotin in Sv. Mihael. In tako se je prizor izpred enega leta skoraj povsem ponovil: z daljnogledom so posredno pri sostvovali slavju v italijanskem neposred nem zaledju, kdo ve komu se je utrnila
zlobna misel in že so vnesli neznaten popravek v že znane elemente, telefon je zapel in električni elevator je že ponesel težak naboj v ležišče. Nič koliko visokih častnikov je na pripravnih višinah z daljnogledi opazovalo vojaško mravljišče v Krminu, ko je prinesel veter s skritega položaja v dolini dotlej neznan grom. Morda je preteklo deset, morda petnajst neskončnih sekund, ko se je sredi vojaške godbe v Krminu nenadoma dvignil ogromen steber ognja in je takoj za tem oblak dima zakril ves trg, slavnostno okrašeno tribuno, vojake in številno občinstvo. In čez nadaljnjih deset sekund so zaslišali nov, oddaljen, toda še močnejši grom. Ko se je čez nekaj minut dim razkadil, so zagledali v Krminu prizor, kot bi nerodni medved pohodil mravljišče.
V sredi trga je zijala ogromna jama, okrog nje pa je bilo na desetine trupel in na stotine begajočih ljudi. Strel je zadel v polno — novi top je z odliko opravil nastopni izpit!
Po tem dogodku pa je. kot se zdi, tu dl Italijanom zavrela kri. Prav kmalu po tem so vrnili milo za drago. Nihče ni ve del, kakšen top so oni privlekli in kam so ga postavili. Toda nekega sončnega popoldneva se je prizor ponovil — le da so dogodki potekali v nasprotni smeri. Prav takrat so v Črničah v Vipavski dolini stopili iz neke hiše na cesto trije duhovniki — katoliški, pravoslavni in židovski.
V tem trenutku so Italijani sprožili: težka granata je padla prav med to trojico in jih v trenutku poslala tja, kjer postanejo vse razlike med verami povsem brez pomembne.
Po peti ofenzivi, ki je bila z italijanske strani nekam slabo pripravljena in
ni branilcem prizadejala posebnih izgub,
čeprav so se bali najhujšega, se je morala avstrijske soške armade precej dvignila. Da bi izkoristili neuspeh italijanske ofenzive, so si kljub sovražni premoči drz. nili celo nekaj protinapadov: ti naj bi odvrnili pozornost Italijanov od dogodkov, ki so se pripravljali na Tirolskem.
SOVRAŽNIK POD ZEMLJO
Takoj drugi dan po koncu pete ofen-žive so na tolminskem odseku okrepili višino Mengore in z nje napadli še utrujene Italijane. Po kratkem boju. so jih pregnali nazaj do Ciginja. Takoj po tem napadu so potisnili sovražnike še s pobočij Vodil vrha, na katerih so se bili kljub hudim izgubam že dalj časa junaško držali. Italijani so se ustavili šele okoli Gabrij.
Na južni polovici soškega bojišča so imeli Italijani pobudo: konec marcu so nekajkrat silovito napadli koto 7(1 pri Selcu in odsek severozahodno od vasi Sv. Martin. Za kratek čas so s podporo gostega topniškega obstreljevanja celo zavzeli koto 70 in samo z obupnim naporom jo je uspelo branilcem spet iztrgati iz sovražnikovih rok. Toda vse to so hranilci laže prestajali, saj so vsi upali na rešitev v Tirolah.
Tam pa veliki načrt spodleti zaradi slabega vremena Medtem so tudi nas-protniki, ki se niso pustili dolgo vleči za nos z manjšimi protinapadi na soški fronti, že spoznali, kam cilja glavni avstrijski napad. General Cadorna je pravočasno okrepil severni, tirolski odsek bojišča in avstrijska ofenziva je po nekaj začetnih uspehih obstala. Težišče bojev se je spet
mm®
IVAN HMELAK: PRED PETDESETIMI LETI SO DIVJALE HUDE BITKE NA SOŠKI FRONTI
OGLEDALO
VRSNO, 11. sept. Na Vršnem pod Krimom se je zbralo dopoldne blizu 10.(XX) ljudi iz zahodnih predelov Slovenije ter iz zamejstva ...
(Delo 12. septembra — Slovesnost na Vršnem).
Čeprav bi bilo za proslave bolj priročno, ko hi bilo Vrsno blizu prestolnice, se še vedno zadržuje pod Krnom.
*
JADRAN BARUT, 26, orodjar, doma iz Izole: veslati sem začel v Izoli leta 1935: upam, da se bomo uvrstili v finale.
(Tovariš 1. septembra — Vsa vesla sveta, podpis pod sliko)
Če znaš veslati že pet let pred
rojstvom, uspeh ne more izostati.
*
SAP — TURIST BIRO obvešča vse one, ki se zanimajo in bi radi obiskali svetovno veslaško prvenstvo na Bledu, da bo organiziral od prvega dne prvenstva pa do zaključka posebne avtobusne prevoze po modemi novi cesti do Bleda.
(Ljubljanski dnevnik 13. septembra — obvestila)
Dragoceno sporočilo v torek, potem ko je bilo v nedeljo II. svetovno prvenstvo v veslanju slovesno končano.
*
MOSKVA —■ Lani je bilo v SZ 1170 prometnih nesreč, ki so jih povzročili avtotaksiji. Med drugim je bilo zaradi tega izločenih iz prometa kar 1300 vozil.
(Ljubljanski dnevnik 14. septem bra — Slt>P)
Izredna učinkovitost sovjetskih voznikov taksi,jev: z vsakim svojim avtomobilom so izločili iz prometa še tri druge in pri tem uničili seveda tudi svojega.
Svetlani Trofdmovi so sodili. O njej smo že pisali junija letos — piše »Komsomolska Pravda« — in članek je sprožil pravo poplavo pisem bralcev. Presenečenje, zgražanje, vprašanja: »Kako je lahko tako živela toliko časa?«, »Le kako da ni razumela, da s svojim vedenjem onečašča vse nas?«, »Zakaj ni nihče storil ničesar, da bi bilo konec te sramote?« Danes lahko odgovorimo tem bralcem. Svetlana je namreč prišla pred sodišče, obtožena je na podlagi 206, člena (odstavek B) kazenskega zakonika Federativne ruske republike. (Takoj moramo reči: kako žalostno je videti pred sodniki devetnajstletno dekle! To so leta, v katerih druga moskovska dekleta še hodijo v šole, se navdušujejo za pesnike, se vesele, da se fantje zanimajo zanje, toda sanjarijo pa samo o enem. Hodijo v Boljšoj teatr . ..) »Obtoženka, vstanite.« Obtožnica proti Svetlani je skrbno sestavljena in jasna: ni delala, živela je kot parazit, ukvarjala se je s prostitucijo. Dvakrat jo je že kaznoval sodnik za prekrške, opijala se je, v javnih lokalih se je vedla nedostojno, udeleževala se je pretepov, beračila je pri tujcih. Miličniki in družiniki so jo že večkrat aretirali: upirala se je, žalila miličnike. Tu so tudi imena, datumi, pričanja itd. Sodišče ni potrebovalo veliko časa, da bi ugotovilo Svetlanino krivdo. Govorile so listine, priče. Sicer pa tudi Svetlana ni zanikala ničesar. Toda sojenje je kljub temu trajalo kar dva dni.
»henry mi je bil takoj
VŠEČ ...«
Sodnica Nina Miljutina in javni tožilec sta se z velikim čutom za humanost in neskončno prijaznostjo trudila, da bi prodrla v Svetlanino notranjost. V obtoženki nista videla kriminalca, pač pa predvsem mlado žensko, pčed katero je pravzaprav še vse življenje in ki jo je treba spet vrniti v pravo življenje. Zato tudi sedaj, ko je že vse jasno in dokazano, hočeta vedeti, kako bo z njeno prihodnostjo: kaj bo počela potem? Kaj bo iz nje? (Kakšna škoda, da v sodno dvorano niso postavili televizijske kamere.)
Svetlana je živčna in na vprašanja odgovarja skoraj nesramno. Toda sodniki se ne menijo za nesramnost. Korak za korakom počasi odkrivajo vso preteklost dekleta. Svetlana se je rodila 28. februarja 1947. Oče je delal v tovarni sintetične gume, mati je bila frizerka. Minevala so leta,' potem se je rodila druga hči. Živeli so dobro, toda prve težave so bile že na obzorju. Pri sedemnajstih letih je Svetlana prvič zbežala od doma. Poglejmo, kaj je povedala: »V preddverju postaje podzemelj-
ske železnice Sportivnaja je pristopil k meni neki moški in me vprašal, če bi mu lahko povedala, kako pride do teniških igrišč, ki so nekje v bližini. Prvič sem srečala tujca. Nisem vedela, kje so teniška igrišča, toda kljub temu sva se nekaj časa pogovarjala. Rekel mi je, da mu je ime Henry. Njsem zvedela njegovega priimka. Delal je v ameriški ambasadi, dal mi je svojo telefonsko številko in domenila sva se, da bova šla skupaj v gledališče.«
SODNICA: »Ste tiste dni imeli še kake druge prijatelje?«
SVETLANA: »Da, imela sem fanta .. . Že dlje časa sva bila skupaj. Toda Henry mi je bil takoj všeč, in tako sem se odločila, da se bom videvala samo z njim. Shajala sva se dva meseca, skoraj vedno v baru hotela National. Potem pa sem se preselila v njegovo stanovanje na Kutu-zovskem prospektu. Vzdrževal me je. Govoril je, da se hoče poročiti z menoj, toda moji starša niso bili za to in so me poslali v popravni zavod.«
SODNICA: »Kaj je storil Henry?«
SVETLANA: »Kmalu zatem je bilo konec njegove delovne dobe v Moskvi. Odpotoval je. Nikdar več ga nisem videla.«
SODNICA: »Koliko časa ste bili v po-boljševalnici? Kaj mislite o tem obdobju svojega življenja?«
SVETLANA: »V poboljševalnici sem bila šest mesecev, do polnoletnosti (osemnajst let), potem pa sem se vrnila domov in se odločila, da nadaljujem šolanje. Potem sem nekaj mesecev delala kot frizerka.«
SODNICA: »Samo nekaj mesecev? Zakaj?«
SVETLANA: »Sodnik za prekrške me je obsodil na petnajst dni zapora, ko pa sem prišla na prostost, se nisem več vrnila na delo. Bilo me je sram pa še noseča sem bila ...«
SODNICA: »Kdo je bil oče?«
SVETLANA: »Fant, s katerim sva začela, še preden sem prišla v poboljševal-nico.«
SODNICA: »Kako, kaj niste bili tisti čas noro zaljubljeni v Američana?«
SVETLANA: »Očitno moja čustva do njega niso bila tako močna.«
SODNICA: »Ko ste si bili glede tega na jasnem, ste se torej odločili, da se poročite z očetom svojega še ne rojenega otroka?...«
SVETLANA: »Ne. Po nekaj mesecih sem spoanala, da tudi on ni pravi človek zame. Prav tedaj pa sem v neki velebla-' govnici spoznala nekega Italijana. Ime mu je bilo Mario in takoj mi je bil zelo všeč. Dva tedna kasneje je moral Mario odpo-, tovati v Italijo. Toda avgusta se je vrnil
in mi rekel, da se hoče poročiti z menoj. Takoj sem mu rekla, da zadeva nikakor ni tako preprosta: predvsem sem pričakovala otroka, razen tega pa sem že imela novega prijatelja, Stheika.«
SODNICA: »Kdo je ta Stheik?«
SVETLANA:	»Uslužbenec	ameriške
ambasade. Seznanil naju je neki Henry-jev prijatelj, dopisnik UPI.«
SODNICA: »Ste imeli s Stheikom intimne odnose?«
SVETLANA: »Da, zelo mi je bil všeč . ..«
(Ustavimo se za hip. V teh vrsticah smo na hitro preleteli poldrugo leto Svetlaninega življenja. Videli smo, kako je nehala delati in kako se je vdala »sladkemu življenju«. Toda čez nekaj tednov bo postala mati. Mogoče je sedaj pravi čas, da se pozabi na vse: mar ni materinsko čustvo nekaj svetega? Otrok, ki se je rodil, je bil slaboten, in dva meseca so ga morali' zadržati v bolnišnici. Potem so deklico Svetlanini starši odnesli domov in prebedeli ob njeni posteljici noči in noči. Samo da bi jo rešili. Svetlanina mati se je odločila, da bo delala ponoči, samo da bi bila lahko podnevi ob otrokovi posteljici. Toda kaj počne Svetlana? Kje je? Pleše v baru hotela National.).
NI ŽIVLJENJA BREZ BARA
SVETLANA: »Aprila letos sem spoznala Jamesa Sullivana, dopisnika Chicago Tribune. Rekel mi je, da me ljubi in da se hoče poročiti z menoj, šla sem stanovat k njemu.«
SODNICA: »Se je Sullivan res liotel poročiti z vami? Kakšen človek je bil? Ali ni bil že poročen?«
SVETLANA:	»Osemintrideset let mu
je. Tedaj mi je povedal, da ima v Ameriki ženo in dva otroka in da se je prvič poročil pred mnogimi leti. Iz tega prvega zakfrna je imel hčerko, ki mora imeti sedaj vsaj kakih dvajset let, ki pa je ni nikdar videl.«
SODNICA: »Kako ste si lahko mislili, da se boste poročili s človekom, ki je že poročen in ki ima kar tri otroke?«
SVETLANA: »Rekel mi je, da se pravzaprav že ločuje in da se bo, takoj ko bo spet prost, poročil z menoj.«
SODNICA: »Kaj ste počeli po ves dan v' Sullivanovem stanovanju? O čem sta se pogovarjala? Vaju je vezalo skupaj še kaj drugega?«
SVETLANA: »Podnevi;- ko je Sullivan delal, sem pospravljala, nakupovala, pripravljala kosilo. Popoldne, ko je šel na pošto, da bi odposlal svoje članke, pa sem se oblekla in šla rezervirat mizo v kaki restavraciji in ga: počakala v baru. Po večerji sva šla vedno v bar.«
(Bar, bar, bar. Svetlana si ni več mogla predstavljati življenja brez bara. Toda kaj je pravzaprav ta presneti bar? Pred leti so v dveh moskovskih restavracijah odprli bar za tujce. Vse, kar tam prodajajo, je treba plačati v tujem denarju, prodajajo pa predvsem alkoholne pijače, in Svetlana se niti ne more spomniti, kdaj je pravzaprav prvič stopila v bar. Verjetno je bila prvič s Henryjem, gotovo pa je, da jo je tam, sredi dima in v barski razsvetljavi, Henry predstavil svojim prijateljem. Tam so »gentleinani« poljubljali roko »ruski lady«, »prelepi«, »očarljivi«, jo učili plesati twist, jo učili piti. Dekle je bilo srečno, končno se je znašla med pravimi moškimi, takimi, ki imajo v žepku na suknjiču bel robec, ki so očarani in ki znajo ceniti njeno lepoto. Neučakano je vsak dan pričakovala peto uro, da bi lahko šla v bar. Tam se je takoj počutila kot doma. Četudi so bili vsi stoli zasedeni, se je zanjo vedno našel prostor, če ne drugje, pa na kolenih katerega izmed moških . .. Novi prijatelji je niso morili s pridigami. Bili so veseli in »lahki«. Hudič naj pobere vse predsodke! Življenju je treba vzeti vse, kar ponuja ... Nihče je ni nadlegoval z vprašanji, nihče je ni obsojal. Pij, veseli se, izrabi čas, ki mineva .. . Plačevanje je bilo skrb njenih prijateljev, in plačevali so v dolarjih. Svetlana je videla, da je moč z dolarji kupiti cigarete in vina, kakršnih ni v mestnih trgovinah, in »gent-lemani« so ji zagotavljali, da je z dolarji moč kupiti prav vse. Tako je Svetlana določila svojo ceno: sto dolarjev in niti cent manj. Kako žalostno in dolgočasno je bilo sedaj videti njeno prejšnje življenje: v šoli ves čas same pridige, tu te pa nihče ne sprašuje, ali delaš, kakšne knjige bereš ...
Pogosto slišimo kako govore o »strupenem vplivu zahodnega načina življenja«. Za mnoge ljudi so te besede povsem brez smisla, nekaj, česar ne morejo razumeti. Toda tokrat so se te besede konkretizirale kar najbolj dramatično v Svetlanini življenjski zgodbi. Dve leti hodi'dekle vsako noč v bar, se navzame »morale« svojih prijateljev, njihovih misli. Zabava se z njimi in skupaj se norčujejo iz naše ureditve. »Gentlemani« ji obljubljajo zakon in dekle se seli iz rok v roke. Ne razume ali pa mogoče noče razumeti.)
PET LET ZAPORA
SODNICA: »Se vam ne zdi, da ni prav seliti se od moškega do moškega in pustiti, da vas vzdržujejo?«
SVETLANA: »Zakaj naj ne bi bilo prav? Jaz sem živela tako, in oni so mi dajkli denar.«
SODNICA: »Se niste nikdar vprašali, kam pravzaprav pelje takšno življenje? In mati ste, imate hčerko. Niste nikdar pomislili, da bi morali pravzaprav vi vzga^ jati otroka?«
SVETLANA: »Nisem se za vselej odpovedala svoji hčerki. Samo staršem sem jo dala, in tako sem lahko živela, kakor sem hotela. Zakaj bi morala živeti drugače?«
Pred sodiščem so Svetlanini starši. Hčerka je bila skoraj vedno zdoma, kaj so ukrenili?
»Svetlana,« reče oče, »nama je ves čas trdila, da živa z možem.«
SODNICA: »Pa ste kdaj videli tega moža?«
OCE: »Ne. Nisva ga spoznala.«
Mati pripoveduje: »Moja otroška leta so bila precej žalostna, in zato sem storila prav vse, da bi svoji hčerki zagotovila lepše in lažje življenje, kot je bilo moje. še po hiši ji ni bilo treba čistiti, na primer. Vedno sem se trudila, da bi vse opravila sama.«
Očeta vprašajo, zakaj ni ničesar ukrenil.
OCE: »Saj sem jo poslal v poboljševal-nico.«
SODNICA: »Toda potem?«
OCE:	»Nikdar nisem opazil ničesar
slabega.«
SODNICA: »Ste prebrali podlistek v Komsomolski Pravdi?«
OCE: »Sem, toda Svetlana mi je zatrdila, da ne gre zanjo, pač pa za neko drugo dekle.«
Fantje, ki so kot družiniki večkrat aretirali Svetlano, pripovedujejo: »Neštetokrat smo ji rekli: dovolj je, Sveta, končaj s tem, Sveta. Toda ona nas je samo žalila in psovala in nam vpila: .Atomsko bombo bi bilo treba vreči na te vaše glave’. . .«
Ko ia se tako izjalovili vsd poskusi, da bi dekle s prepričevanjem spravili na pravo pot, so odločili, da jo pošljejo pred sodišče. Pa je Svetlana nenadoma izginila, ko da bi se v zemljo vdrla. Osemnajstega julija letos pa so jo aretirali na angleški razstavi v Moskvi. Bila je s svojim zadnjim zaročencem, Jamesom Sulliva-nom, alkoholikom, »vedno nacejenim«, kot zanj pravijo njegovi kolegi. Ločila sta se brez solza. Svetlana je sedla v milični-ški avtomobil, Sullivan pa je odšel v bar hotela National. Toda ko so govorice, ki se po Moskvi širijo kaj hitro, prišle tudi do njegovega ušesa, je izjavil, da »ni nor«, in je zaprosil za izhodni vizum iz Sovjetske zveze. Tako ga tudi ni bilo na sojenju, ko so sodniki, potem ko so do kraja pretehtali Svetlanino notranjost in ugotovili, da zanjo res ni ničesar več svetega, odločili, da gre dekle za pet let v zapor.
daljšana roka avstrijske soške armade letalstvo.
Že prej so s posamičnimi napadi in drznimi preleti vznemirjali Italijane celo v njihovem globokem zaledju, zdaj pa naj bi z uskladenim napadom vzeli na muho mostove čez reko Piavo — torej življenj sko pomembne prometne zveze za obe italijanski armadi — soško in tirolsko. Zato so na avstrijski strani zbrali vse. kar je zmoglo leteti. Pokazalo pa se .(c, da letal niti ni bilo dovolj niti dovolj dohrih. Tudi o kakšni tipizaciji letalskega parka ni bilo sledu.
26. marca so še v trdi jutranji temi vzletele štiri večje skupine letal. Dvignile so se z letališč v Tirolah, v Vipavski dolini, Trstu in Puli in poletele proti skupnim ciljem. Vseh letal je bilo oseminsc-demdeset, za tiste čase kar upoštevanja vredna sila, ki je predstavljala hkrati vse, kar so Avstrijci premogli na jugozahodni fronti. Toda tokrat jim ni bil namenjen uspeh
že začelo se je slabo. Takoj po vzletu z letališča v Ajševici v Vipavski dolini sta dve letali v temi zgubili smer in se zaleteli v bližnja pobočja. Od letal in posadk ni ostalo omembe vrednih sledi. Toda drugi so vzleteli z več sreče in se takoj usmerili proti mostovom pri San Dona di Piave, Punte di Piave in Susegani. Bolj ali manj natanko so odvrgli svoje bombe na cilj in v devetdesetih minutah je bil napad pri kraju. Večina bomb je, kot je še danes v navadi, zgrešila cilj. redki zadetki takrat še ne zelo učinkovitih bomb pa niso trdnim mostovom kaj prida škodovali, že čez nekaj ur je čeznje spet stekel promet kot po navadi.
Pač pa so imeli napadalci več škode. Že tako niso šli posebno navdušeni na ta polet, saj so vedeli, da morajo opraviti to nehvaležno nalogo ne glede na izgu
Oblegovalna havbica 38(1 mm je imela šest metrov in pol dolgo cev in je streljala petindvajset kilometrov daleč. Bila je eden najtežjih avstrijskih topov.
bc posadk in letal. To odločitev so skuhali v višjem armadnem poveljstvu, češ da bi utegnil imeti ta napad odločilen pomen za vso vojno. Nad furlansko ravnino so jih	seveda	ujeli	italijanski	lovci.
Najprej so	prisilili	štiri	letala, da	so s«
spustila na	zemljo,	kjer	so veselo	zaplenili njihove	ostanke. Najbolj boleče	so bi-
le izgube posadk: med drugimi je v tem zračnem boju padel takfatni poveljnik zračnih sil na soški fronti major .luno. viez. Blizu Vittorio Veneto so Italijani se-strelili tudi vodjo letalskega oddelka, ki je priletel s Tirolske.
Pri povratku se je v jutranjih in zgodnjih dopoldanskih urah nabrala tik nad ravnino koprena goste megle. To je letalcem skoraj onemogočilo orientacijo in dolgo so letali nad sovražnim ozemljem, preden so našli pot domov. Pristajanje pa se .jr- razvilo v novo dramo: bodisi zaradi zastarelosti letal, bodisi zaradi poškodb iz pravkar prestanega zračnega boja sc je na letališčih razbilo še dvanajst letal Torej so Avstrijci v enem samem letalskem napadu izgubili osemnajst letal, kar je bilo poleg spoznanja o nehasnosti celega podviga in o zastarelosti letal kaj žalosten obračun.
Toda letalcem soških branilcev to ni strlo duha Z manjšimi skupinami so nadlegovali Italijane in zapovrstjo napadali baterije oh Zdobi, železniške postaje v (asarsi. San Giorgio di Nogaro, Kmiinu, San Giovanni di Manzano. taborišča v Vlili Vicentini. Villeseju in Chioprisu, napadli so celo pristaniške naprave v Anconi in daleč na jugu — Brindisi!
Italijani pa seveda niso sedeli križem rok in so vračali milo za drago. Bombardirali so Trst, Gorico, sedež poveljstva V. soške armade v Postojni, Ljubljano. Pri tem so izgubili nekaj zrakoplovov, ki že takrat niso bili kos zahtevam zračnega vojskovanja Tako so v tem obdobju le-talci —■ ne glede na uspehe —- skrbeli, da na soški fronti niti v premorih med nfen--ivaini življenje ni postalo preveč eno. liino’	Dalje	prihodnjič
»KOMSOMOLSKA PRAVDA« O SODNEM EPILOGU »SLADKEGA ŽIVLJENJA« V MOSKOVSKEM BARU
na zemlji in v zraku
PRIMER SVETLANA TROFIMOVA
O Svetlani Trofimovi, moskovskem lahkem dekletu, je prvič spregovorila »Komsomolska Pravda«, se pravi časnik, ki je več mesecev v člankih zahteval, naj spremene sovjetski kazenski zakonik in določijo hujše kazni za huliganske izgrede, za prekrške proti javnemu redu in miru, za brezdelneže in prostitutke. Časnik je s kampanjo uspel: sovjetsko vrhovno sodišče je s posebnim dekretom nedavno predpisalo hujše kazni za take primere. Prav med to kampanjo pa je sovjetski tisk, predvsem pa »Komsomolska Pravda«, začel pozorneje spremljati »črno kroniko«. Tako je časnik še drugič pisal o Svetlani Trofimovi. Tedaj, ko jo je sodišče obsodilo zaradi brezdelja, izgredov in prostitucije na pet let zapora, je objavil ta članek, ki ga ponatiskujemo v celoti. Po svoje je časnik tako hotel opozoriti na manj znano in obrobno stran sovjetskega življenja in hkrati tudi pojasniti ljudem, ki so se ob prvem članku čudili.
Bar hotela »National« v večernih urah: »sladko življenje« za dolarje.
premaknilo na Sočo, kamor se je vrnil le neznaten del okrepitev, ki so pred peto ofenzivo odšle v Tirole.
V pozni pomladi in zgodnjem poletju leta 1916 so si Italijani, ki so poskušali vse mogoče, samo da bi kjer koli prodrli, izmislili nekaj novega. Izkušnje iz planin so prenesli na Kras. Potem ko so vzorno obnovili svoje jarke, zaklonišča in utrdbe, so se začeli pod zaščito kamuflažnih streh in sten ter gostega streljanja vse bolj približevati avstrijskim obrambnim položajem. Posamezni nasprotnikovi jarki so bili že petdeset, trideset in celo samo dvajset korakov od avstrijskih in noči so postale zelo nevarne. Vsak čas je priletela čez okop kakšna ročna granata ali razstrelilna cev, patridje so se spopadale na nekaj korakov oddaljenosti in le malo se jih je vračalo z izpostavljenih, mrtvih straž.
Pri vsem tem pa je Sv. Mihael in področje okrog cerkve v vasi Sv. Martin trdno v branilčevi posesti. Noben napad jim teh točk ne more iztrgati. Zato so se Italijani zarili v zemljo in so se skušali približati branilcem po tej počasnejši, a varnejši poti, ki je obetala uspeh. Avstrijci so izigrali svojo karto — na odsek pri cerkvi v Sv. Martinu so premestili saper sko stotnijo.
Saperji so se takoj lotili dela. Kakih Petintrideset metrov narazen so skopali dva vzporedna rova, ki naj bi vkleščila nasprotnikov podkop, že po enem tednu trdega dela so skoraj skupaj zdaj gre za dneve in celo za ure — kdo bo prej končal delo, miniral sovražnikov jarek ali utrdbo in omogočil prodor? Oboji hitijo, hkrati pa postajajo oboji vse bolj previdni. Zdaj je mogoče v trenutkih tišine že
na površini slišati vrtanje izpod zemlje, minirati pa si že skoraj nihče več ne upa. Le Italijani včasih med oglušujočim streljanjem, ki naj lii zaglušilo podzemeljsko delo, še razstrelijo kakšno skalo.
Tekma doseže vrhunec v noči med 7. in 8. majem. Kdo bo prej? Avstrijski saperji so temeljiti: če že kopljemo, naj bo vsaj pošteno delo, so rekli in sklenili pognati v zrak ne samo nasprotnikov podkop, ampak tudi jarek in del utrjene postojanke nad njim! Zato so mrzlično delali, Do prvega svita so razširili čelo pro-tipodkopa samo z ročnimi svedri in železnimi drogovi v primerno razstrelilno komoro. Napolnili so jo z devetsto kilogrami razstreliva, namestili detonatorje in vžigalno vrvico, potihem jamo zasuli in se umaknili. Vsi bližnji branilčevi jarki v naslednje pol ure izumro, medtem ko počasna vžigaIna vrvica že tli.
Saperji napeto prisluškujejo:	zdaj,
zdaj bo ob oglušujoči eksploziji vzkipela zemlja v mogočnem stebru in zasula na padalce! Namesto tega doživijo razočara nje: samo zamolkla, zadušena eksplozija, skalna tla so se malo stresla in to je bilo vse. Torej je bilo težaško delo desetili dni pod zemljo zaman?
Končno premagajo malodušje in gredo pogledat. Čaka jih veselo presenečenje: ves podkop je razrušen, nasprotnikov položaj povsem razbit in pred njim ogromen kup kamenja. Samo tu in tam je slišati kakor iz vic zamolkle, obupne klice na pomoč. Toda pomoči ni, tudi vsi so sednji jarki so prazni, napadalci so se preplašeni umaknili. Branilci brez odpora zasedejo razdejano postojanko.
Ko se je zdanilo, so Italijani zasuli prizorišče nočne drame z granatami, toda
hranilci sc se že prej umaknili. Italijanska pehota pa si ne upa blizu. To se po. tem ponavlja še naslednje dni: ponoči je postojanka del obrambne črte branilcev, čez dan pa prazna ječi pod dežjem italijanskih granat.
TRAGEDIJA V ZRAKU
Avstrijsko poveljstvo se je nekaj časa resno trudilo, da bi speljalo italijansko pozornost s severne, tirolske fronte na zahodno, soško, vsaj toliko časa, dokler ni
bilo povsem jasno, da je s precejšnjimi žrtvami pripravljena protiofenziva po zaslugi slabega vremena in zlasti zadnjega večjega ruskega napada pod vodstvom generala Brusilova propadla. Da bi čim bolj uspešno skrili svoje prave namere, pa branilci na Soči niso ostali samo pri posameznih sektorskih protinapadih. Poveljstvo jugozahodne fronte je hotelo na vsak način z večjo akcijo pokazati, da bo v prihodnje težišče dogodkov na soškem bojišču, hkrati pa z njo tudi občutno škodovati nasprotnikom. Tokrat naj bi bilo po-
PABERKI Z DOMAČEGA ROTO PAPIRJA
AKCIJA TT - AKCIJA TT - AKCIJA TT - AKCIJA TT - AKCIJA TT - AKCIJA TT
zakaj mm niiuiio?
/
USTREZNO SADJE SAMO V PREDPISIH? - INŠPEKTORJI NAPOVEDALI TRGOVCEM VOJNO
• Nadaljevanje s 1. strani Z NAMI JE INŠPEKTOR
S tovarišem Janezom Hribškom, inšpektorjem pri upravi za inšpekcijsko službo, smo minuli četrtek dopoldne povsem nenapovedani obiskali Supermarket na ljubljanski Titovi cesti. Najprej smo se ustavili pri stojnici na pokritem dvorišču.
Pred stojnico je stala dolga vrsta ljudi.
Brez posebnega uvoda — prodajalka in inšpektor sta se že poznala — je tovariš Hribšek začel pregledovati sadje. Breskve, ki so bile pravilno označene z II. kvaliteto in ceno 290 dinarjev za kilogram, so bile na prvi pogled Se kar lepe, toda ko je inšpektor vzel gajbico in vsak sadež posebej pregledal, je bil rezultat precej žalosten.
Izmed 37 breskev, kolikor jih je bilo v gajbici, je bilo 13 sadežev gnilih. Prodajalka je v opravičilo povedala, da je dobila breskve zjutraj iz skladišča Prehrane, Jcjer so jih bili že prebrali.
Inšpektor je seveda prodajo takega sadja pri priči prepovedal.
Izlet v skladišče Supermarketa ni bil kdo ve kako razveseljiv. Zaustavili smo se najprej ob gajbah z jabolki.
»Danes so še lepe, ko bi jih včeraj videli, so bila taka, da nas jih je bilo sram prodajati. Ljudje pač hočejo sadje,« nam je povedala uslužbenka v skladišču.
Na gajbici z jabolki je bila oznaka za prvo kvaliteto, na dobavnici za drugo
■R
kvaliteto, cena pa spet za prvo, to je 315 dinarjev za kilogram.
Inšpektor Hribšek pa je ugotovil:
— za prvo kvaliteto je morda le kakšno jabolko vmes, večina jabolk je obtolčenih, nagnitih, črvivih, precej pa tudi nezrelih.
Hruške, ki so bile prav tako označene za prvo kvaliteto, niso ustrezale niti za tretjo.
»Toliko slabega blaga kot letos še nikoli nismo imeli,« pravi uslužbenka.
Paradižniki že ob površnem pogledu ne ustrezajo 15. členu o kakovosti in prodaji sadja. Paradižniki so bili močno razpokani, zeleni in delno tudi nagniti.
»Človek sam ne ve, kaj bi naredil. Vse skupaj bi bilo treba zmetati na dvorišče « je menil inšpektor.
POLITIČNI UVOZI ALI NESPOSOBNI NAKUPPVALCI
Posebno poglavje so limone.
Prodajo limon bi moral prepovedati. Takšne kot jih imajo sedaj, niso za prodajo. Toda težava je v tem, da potrošniki limone potrebujejo, in jih potem sploh ne bi bilo na tržišču.
Večina limon je bila zelenih, nezrelih, razen tega pa so bile skoraj vse posejane s temnimi drobnimi pegami, menda zaradi nekakšne bolezni.
»Prodajamo pač, kar dobimo od uvoznikov,« je dejala uslužbenka. Potem vprašam inšpektorja:
»Zakaj takšno sadje sploh uvažamo? Limone so torej neustrezne za prodajo.
Tržni inšpektor Janez Hribšek med pregledom v ljubljanskem Supermarketu.
Banane, ki so na naših stojnicah, so čestokrat zelene ali pa tako nagnite, da so komaj užitne. Zakaj torej vse to sploh uvažamo?«
Inšpektor je bil s svojim odgovorom zelo kratek:
»Politični uvozi.«
Kaj pa če ni to mogoče le krinka za nesposobnost naših nakupovalcev v tujini? Naj jo res plačujejo naši potrošniki? Zakaj?
Pri nas imamo lep pregovor: čisti računi — dobri prijatelji! Toda takšni računi so vse prej kot čisti in tudi prijateljstvo ne more biti kdove kako dobro, če za pošteno plačilo dobivamo pokvarjeno blago. Ne vemo, kakšna so ozadja pri takšni trgovini, toda če jo že plačuje potrošnik, potem ima vso pravico tudi izvedeti, kdo ima od takšnega trgovanja dobičke.
In nekdo jih prav gotovo ima.
TO JESEN DO KONCA
V poslovalnici podjetja Sadje-zelenja-va na Titovi cesti minulo četrtkovo dopoldne niso več prodajali jabolk z oznako druge kvalitete po 212 dinarjev za kilogram.
Inšpektor je namreč prodajo jabolk prepovedal.
»Poiščite mi vsaj eno zdravo jabolko!« je zaprosil inšpektor poslovodkinjo. Brskanje po gajbi z jabolki je bilo zaman. Jabolka so bila obtolčena, črviva, hkrati pa zmešana raznih sort, kar je proti predpisom.
Toda kaj, če inšpektorja ne bi bilo? Vsa jabolka bi najbrž prodali in potrošniki bi jih tudi plačali. Koliko so jih že in koliko jih še bodo?
Vse torej kaže, da v naših trgovinah prodajajo potrošnikom pač vse, kar jim pride pod roko in da kala sploh ne poznajo več. Po vsem tem se tudi pridružujemo mnenju glavnega tržnega inšpektorja Ivana Lesjaka, ki meni, da so za takšno stanje na tržišču malo krivi tudi potrošniki, ker od trgovcev kupujejo vse, kar jim ponudijo.
Tovariš Lesjak pa je v zvezi z našo akcijo še dejal:
»Če hočemo urediti promet s sadjem od proizvodnje pa do potrošnika, je treba najprej urediti in pogodbeno čvrsto fiksirati razmerja med prodajalci in trgovci. To se pravi, da bodo trgovci prevzemali blago po vrstah, po kakovostnih razredih, takšno kot standardi predpisujejo, vključujoč tudi embalažo. To je prvi pogoj. Drugi pogoj pa, da bo trgovec tako blago dobival od dobavitelja po pogodbenih obveznostih, če pa blago po pogodbi ne ustreza, ga ima trgovec pravico vrniti ali sam preklasificirati. Trgovec je dolžan dati na tržišče takšno blago, kot je predpisano v jugoslovanskih standardih. To ne velja samo za domače trgovce, ampak tudi za uvoznike.«
Tovariš Lesjak nam je še povedal, da je »sekonda« — to je druga vrsta — nekakšna krinka, za katero trgovci skrivajo' sadje, ki največkrat sploh ne sodi v trgovino. V drugo vrsto zmešajo vse, od prve kvalitete pa do gnilobe, in s tem naj bi bilo predpisom zadoščeno.
Toda inšpektorji obljubljajo, da bodo šli letošnjo jesen do konca.
Upajmo!
TONE FORNEZZI
KAKO SAMOUPRAVLJAMO? (2)
Ko sva si s predsednikom enaindvajsetčlanskega delavskega sveta Tovarne lesovinskih plošč »Lesonit« iz Ilirske Bistrice EMILOM JEDLOČ-NIKOM segla v roke in ko sem mu povedal, zakaj sem prišel, mi je dejal, da se mu njihov delavski svet zdi še kar »v redu«, saj so minili časi, ko bi lahko z njim pometal kdorkoli, ki mu samoupravljanje ni všeč.
— Poglejte zgolj ta primer: izvedeli smo, da naše devize, ki jih zaslužimo s prodajo lesonita v Francijo (italijansko tržišče je letos slabši kupec), dajemo kratko malo »Tomosu«. Mi pa jadikujemo za njimi. Zato bo to vprašanje na prvi seji delavskega sveta, saj hočemo vedeti, za kaj tega že poprej nismo vedeli. Zakaj nam tega že poprej niso povedali. In če je kdo o tem na svojo roko ukre pal, ga bomo poklicali na odgovornost.
Tudi sicer sepi iz pogovorov lahko ugo tovil, da je delavski svet Lesonita dejansko eden »boljših«, kakor to radi rečejo na posameznih forumih. Zato sva bila glede naše ankete, ki smo jo začeli v prejšnji številki, hitro domenjena.
Po seznamu smo poklicali v njegovo obratno pisarno dva tovariša in eno tovarišico: Stano Rebec, vodjo prodajnega oddelka, Alojzija Tomažiča, delovodjo iz osnovne proizvodnje, ter Marjana Prosena, delovodjo lakirnice.
Začeli smo kakor zadnjič.
HI Prvo vprašanje — »Ali veste, kako se v vašem kolektivu formira dohodek?« — je po kratkem molku sprožilo prave »rafale« besed.. Tako so odgovarjali:
Marjan Prosen: »Mislim, če več proizvajamo, tudi več zaslužimo in večji dohodek imamo. Ce prihranimo pri proizvodnih stroških, tudi pridobimo. Mislim, da je to vse!«
Alojz Tomažič: »Strinjal bi se s tovarišem Prosenom. Rečem lahko samo to, če bolj smotrno gospodarimo, tudi več prihranimo in več imamo!«
Stana Rebec: »Poudarila bi le to, če prodamo več kvalitetnega blaga, ustvarjamo tudi večji dohodek. Poudarek je torej na kvaliteti. Z njo sicer nimamo kdo ve kakšnih težav, ker smo eden prvih tovrstnih proizvajalcev v državi, in nas tržišče že pozna. Več in bolje — pomeni tudi več dohodka!«
N Ali člani delavskega sveta vedo, koliko družbenih dajatev ima njihov kolektiv? Na to žal nisem dobil odgovora. — Nihče izmed navzočih tega ni vedel, čeravno so se strinjali, da bi bilo dobro, če bi vedeli.
-*• To piše v bilanci. Bilance pa vsak ne more obdržati v glavi. Preveč je številk, — je dejal Alojz Tomažič.
— Sicer pa lahko pogledamo, je dejal predsednik Jedločnik, vendar tega nismo storili.
M V tovarni Lesonit so uvedli dvain-štirideseturni delovni teden med prvimi v državi. Devetinpetdesetega leta! Tedaj še, ko so morali za ta korak dobiti celo posebno dovoljenje zveznega sekretariata za delo.
Zato je bilo morda naše tretje vprašanje — »Ali veste, kako se pri vas formira sklad za osebne dohodke?« — še toliko bolj zanimivo in umestno.
— Če več prodamo, če zmanjšujemo zaloge, če je prodajna politika »ta prava« in če se trudimo čimveč prodati, imamo tudi večje osebne dohodke, je dejala to varišica Rebčeva, ki je o tem govorila s stališča.njenega prodajnega oddelka.
Ko pa sem jo vprašal, če ve, kakšno je razmerje med skladi in osebnimi dohodki v njihovem kolektivu, je dodala:
— Zdi se mi, da je 80:20. če se ni medtem kaj spremenilo.
Tovariš Prosen tega ni vedel in tovariš Tomažič ne. Dejal pa je:
— Če več proizvajamo, imamo tudi boljše plače. Več dobimo v kuverti, če pa pride do okvar in zastojev v proizvodnji, so seveda tudi osebni dohodki manjši. Mislim, da je to vse, kar lahko povem.
P Za »največji problem« — tisti, ki ga čuti vsak posameznik najmočneje — pri sobesednikih ni bilo težav. Brž mi je sleherni izmed njih povedal, kaj »ga žuli« v delovnem kolektivu.
Delovodja Tomažič je takoj pribil:
— Zdi se mi, da je največji problem v našem podjetju vprašanje odgovornosti. Zdaj je delavski svet tudi to reč začel urejevati. Verjemite mi, če bo vsak posameznik tudi materialno, ne le moralno odgovoren za svoje delo in za povzročeno škodo, če bo moral iz lastnega žepa odšteti in povrniti vse, kar je napak naredil, bo škode salamensko malo! Mislim, da je to največji problem našega
podjetja, in prav je, da smo ugriznili tudi v to kislo jabolko!
Vodja prodaje, tovarišica Stana Rebec pa je govorila spet s stališča svoje delovne enote:
— Veste, kaj je največji problem? Kaj pa drugega kot devize! — je smeje se dodala.
Delovodja Prosen iz lakirnice pa je dejal:
— Ne dobivamo pravih surovin. Ne dobivamo namreč kvalitetnih surovin. Poglejte samo primer: zadnjič smo dobili iz tovarne »Color« v Medvodah tako slab kit, ki ga uporabljamo za lepljenje plošč, da je nastal velik problem. Kit je bil trd in tudi proizvodnja je stala. Delavke, ki jih je v lakirnici največ, so bile tudi gmotno oškodovane, ker niso mogle izpolnjevati norme. Niso zaslužile toliko, kot bi sicer, če bi bil kit ustrezne kakovosti. Tudi holovanj je bilo več, saj delavke, ki kit »raztegujejo«, ne vzdrže tega napora in roke v zapestjih jih začno močno boleti... Kar zapišite: največji problem v našem kolektivu je nabava ustreznih, kakovostnih surovin, je dejal tovariš Prosen.
Pisana je paleta problemov v naših delovnih kolektivih. Tu so taki, drugod spet drugačni. Vse pa bi lahko v nekem smislu dali na skupni imenovalec prizadevanja za večjo proizvodnjo, za boljšo proizvodnjo in s tem tudi za večji zaslužek.
Ko se bomo prihodnji teden zglasili še v enem kolektivu na Štajerskem, se bomo potem še oglasili na inštitutu za sociologijo na ljubljanski univerzi, kjer nam bodo postregli s svojimi ugotovitvami iz raznih anket in analiz. Podoba, ki jo bomo tako dobili iz treh naših delovnih kolektivov, bo morda malce drugač na od »veljavnih« podatkov. Nič za to!
HI Iz Ilirske Bistrice, iz kolektiva Lesonit, nisem odhajal s slabimi občutki. Dejali so mi, da se trudijo, da bi bilo v njihovem delovnem kolektivu vse »na dlani«. Da bi bili o vsem obveščeni, da bi za vse vedeli. Tudi tale drobec, ki pa ni nujno, da potrjuje te želje, precej pove: v obratu družbene prehrane visi nad okencem, kjer izdajajo topli obrok, tudi tabla, na kateri piše — »Obrok je pripravila — ta in ta kuharica«.
No, če želijo delavci vedeti celo to, kdo jim je tisti dan pripravil toplo malico, bodo tudi hoteli vedeti, kaj se dogaja v podjetju.
IZTOK AUSEC
■■■(ILUSTROVANA POLITIKA)
SEDEM LET V ZAPORU PO KRIVICI
Konec junija 1959 je bila vas Beleg pri Peči zavita v temo. V trdo noč sta se plazili dve postavi. Prva, visoka, je zravnano hodila naprej, druga, manjša, pa je drobila za njo. Pred hišo šabana sta se ustavili — Vidiš, za tistim oknom spi ona! — je dejal prvi, ki je hodil naprej, in stopil na s kamenjem visoko ograjeno dvorišče. Potrkal je na okno. Kmalu se je na vratih pojavil gospodar Šaban z gorjačo v roki. Ko na vprašanje ni dobil odgovora, je stekel za prihuljeno senco. Iznenada je počil strel, Šaban se je zgrudil mrtev, dvojico pa je vzela noč. Tisti izmed obeh, ki je bil visok, kj je pribežal z dvorišča in ki ga je mesečina izdajala, da je svetlolas, je predlagal, da bi se skrila pri sestri. Drugi, manjši, suhi štiridesetletni ži-vahnik, je predlog sprejel. Pri sestri svetlolasca sta prespala, še prej pa na dvorišču za plot skrila samokresa.
K preiskovalcu Vujoviču v sekretariatu za notranje zadeve je naslednji dan prišel visok plavolas človek. Preiskovalec ga je prisrčno sprejel, saj je bil prišlec njegov zvesti in najboljši sodelavec.
Zdaj se je visoki svetlolasec, ki se je še sinoči plazil no vasi Beleg, zresnil. Bil je Ibro Haskaj. učitelj, ki je zadnja leta delal tudi za sekretariat za notranje zadeve oziroma za javno varnost in ki je veljal za naibnlj snosobnega terenca.
»Acija Gaši, albanski vohun, ki ga imam že dolgo časa na oiki, je sinoči ubil šabana.«
Tako je dejal in podrobno opisal dogodek prejšnjega dne. Na mizo je položil obe pištoli. Samokres Ibra, sodelavca organov za notranje zadeve, in Acija Gašija, štiridesetletnem poljedelca.
Acija Gašija so nemudoma zaprli brez naloga za aretacijo. Pri zaslišanju je povedal po pravici, da ni nikogar ubil. Trdovratno je tajil. Toda preiskovalec mu ni verjel. Začel ga je »prepričevati«.
»Pretepal me je in, kadar sem dejal, da nisem ubijalec, mi je primazal klofuto. Toda to je bilo vse samo uvod. Sedmi dan me je začel pretepati z gumijevko. Toda priznati tistega, česar nisem storil, nisem mogel. Pa mi je potem privezal okoli nog žice in vanje spustil elektriko. Nekaj časa sem zdržal, enain-dvaiseti dan pa sem klonil in podpisal, kar mi je naročil.«
Tako je Acj.ja povedal zdaj, ko so obnovili sodni proces. Toda takrat, pred sedmimi leti, je bilo na sodišču drugače. Učitelj Ibro je opisal dogodek tiste junijske noči. precej podobno, kot je bilo res, vendar je konec povedal po svoje, ker je šel tisto noč z Aci-jem »ne toliko zaradi dekleta, kot zaradi službenih razlogov.« Sodišče je verjelo tistemu, kar je podpisal Acija in kar je povedal Ibro. Acija so obsodili na 7 let strogega zapora.
Sčasoma se ie vdal v usodo in mukoma prestajal kazen, ker je bil nedolžen. Na prestajanju kazni so ga večkrat obiskovali predstavniki UDB, ga znova spraševali, sestavljali zapisnike, jih pošiljali naprej, Acija pa je sedel v zaporu. Na uro natanko so ga spustili na prosto po sedmih letih, potem ko je pošteno prestal kazen.
Zdaj pa bodo proces obnovili. Kajti preiskovalni sodnik v Peči je dobil v roke ugotovitve državno-par-tijske komisije iz Prištine, v katerih je med drugim pisalo precej o Ibru Haskaju, bivšem učitelju, ki je postal uslužbenec sekretariata za notranje zadeve.
Komisija je ugotovila, da je Ibro ustvarjal in utrjeval svoje dobre ime z zbiranjem neresničnih informacij. Kakšen tič je bil Ibro, pove tudi ugotovitev, da je dvoril učenkam v šoli. Toda ker so ga vztrajno zavračale, jim je v šolske torbe podtaknil protidržav-ne letake, potem pa jih je »odkril kot vohunke, ki širijo sovražno propagando«. Zaradi takih in podobnih prekrškov je preiskovalni sodnik na predlog javnega tožilca vzel iz arhiva zaprašen spis: Acija Gaši, uboj; 7 let.
In spis ni prav nič skrival nasprotujočih si izjav, ki so govorile, da preiskovalni postopek ni bil v redu in da Acija ni ubijalec. Droben dokaz: Acija je »priznal«, da je streljal v zrak, krogla pa je šla skozi
umorjenega šabana od zgoraj navzdol. Zdaj so postale konfuzne in brezpredmetne sedem let stare izjave in pričevanja Ibra, da je Acija vohun in da »Ibro kot odličen uslužbenec tajništva za notranje zadeve ne bi bil kaj takega nikoli storil«.
Odgovor na vprašanje, zakaj je Acija sedem let sedel za zapahi namesto pravega morilca Ibra, pa je v zelo tesni zvezi z vprašanjem: zakaj ni preiskovalec Vujovič raziskal, iz katerega od obeh samokresov je bila izstreljena krogla.
fSVET)
POKOJNIK
DRUGIČ MED ŽIVIMI
žene Ljubice, ki je lani umrla, je občinsko sodišče v Šabcu z odločbo proglasilo Tihomirja za mrtvega. To se je zgodilo 9. marca 1957. V odločbi je bil naveden celo dan smrti — 16. november 1947, ki ga je »ugotovila« žena Ljubica. Imovino »pokojnika« je podedoval sin Zivadin, ki se je preselil iz vasi Predvorice v Frnja-vor. Mati je ostala pri sinu iz prvega zakona, ki je od Zivadina zahteval za to uslugo 130.000 dinarjev. Da ne bi bilo treba prihajati Zivadinu obdelovat polje v Predvorice, je vse skupaj prodal za 414.000 dinarjev.
Vse bi bilo lepo in prav, če Tihomir ne bi »oživel«. In da je, se kesa tudi Tihomir. Kajti dokazati ljudem, da je živ, ni tako preprosto. Tihomir je odkorakal na občinsko sodišče v Šabac. Ker je on sam prešibak dokaz, je moral pripeljati še dve priči, ki sta potrdili, da je — živ, čeprav je sodniku pokazal svoj potni list z vsemi žigi in našim vizumom. Na osnovi vseh dokazov so izdali odločbo, da je Tihomir v resnici živ.
Toda preden so storili to, so morali razveljaviti odločbo o proglasitvi za mrtvega. Ampak še preden so to storili, je moral Tihomir podpisati, da je obveščen o svoji »smrti«, šele nato je dobil potrdilo, da se je spet »rodil«.
Tihomir je nekako prebolel, da so ga domači sprejeli hladno, domačini pa z nezaupanjem. Tudi trnovo pot od administracije do administracije je nekako prehodil. Za nobeno ceno pa ne razume, da so si na tak način prisvojili njegovo skromno imetje. Zdaj se je vrnil v Francijo in vso zadevo prepustil advokatom.
Knedeljne informativne NOVINE)
ALI JE POTREBNA ŠE ENA VOJNA?
V prijazni sarajevski kavami Park so se v neorganiziranem toda zelo odkritosrčnem pogovoru menili o mladini. Za mizo so sedeli neki član CK, nekaj igralcev, režiserjev in novinarjev. Vsi so se strinjali, da je nujno potrebna pomladitev kadrov vseh vrst in na vseh nivojih. Toda ko je bila beseda o konkretnih ljudeh in njihovih dolgoletnih naslovih in funkcijah, ni šel nihče do kraja. Omenjeni član CK je bil hudo odkritosrčen:
»Prav, celo principi biologije silijo k pomlajevanju, toda v tem trenutku ne vidim, komu naj MI .predamo oblast'.« f
Ta tovariš je prehodil revolucijo po dolgem in počez, bil je minister v republiški vladi, imel je in še vedno ima vrsto pomembnih funkcij, spada med tiste voditelje, ki jih zares spoštujejo. Pod besedo »oblast« je razumel vse tisto, kar je leta in leta delal. V resnici je bil — oblast. Toda v Sarajevu živi stotine univerzitetnih profesorjev, asistentov, znanstvenikov, tu je generacija novih, mladih in nadarjenih ljudi, ki so študirali po revoluciji, ki so marksisti, socializem je njihov način mišljenja in življenja. Znajo delati veliko bolje, hitreje in bolj koristno kot omenjeni tovariš s CK, polni so energije, znanja — ali ne bi mogli voditi tudi oni...?« tako je rekel eden izmed di-skutantov.
Pred kratkim pa je neki general v kramljajočem pogovoru pripovedoval o svoji generaciji, ničesar slabega ni rekel o današnji mladini, toda ... »Eh, kakšna herojska generacija je bila to,« je rekel, ko je govoril o SKOJ, o Zgodovini VKP (b) in o nočnih juriših na bunkerje.
»General, ali je potrebna še tretja svetovna vojna, da bi tudi današnja mladina pokazala, kdo in kaj je...« ga je vprašal eden izmed prisotnih.
General je skočil s stola. »Ne, nikakor ne,« je rekel, »saj jaz vem, kaj je vojna. Nisem mislil tako.«
Razumljivo ni mislil tako. Navedli smo primer zaradi nečesa drugega. Leta in leta zahtevamo, da se ob vsakih volitvah ali podobnih dogodkih pustijo na oder tudi mladi ljudje, vedno omenjamo tudi ženske, v zadnjem času volimo tudi mlade ljudi in tudi žen ske; toda — mnogi nočejo oditi. Zares mislijo, da nimajo »komu predati oblasti«. V dobi vse bolj močnega samoupravljanja razmišljajo obsedeni od oblasti — to je tisto.
(EKONOMSKA POLITIKA)
— Si slišala, tisti pokojni Tihomir, za katerega vemo, da je mrtev, živi...
Tako je šel glas od ust do ust v vasi Predvorice, ko se je nedavno tega vrnil iz Francije Tihomir Stefanovič. Tihomir si je predstavljal, da ga bodo vaščani sprejeli svečano in da ga bodo sorodniki veseli. Pa ni bilo tako. Vaščani so ga sprejeli z nezaupanjem, ker so bili prepričani, da Tihomirja ni več. In za to so imeli tudi dokaze.
Sredi leta 1930 je Tihomir odšel s trebuhom za boljšim kruhom v Francijo. Tedaj je bil star 27 let. Ker ni imel nobenih kvalifikacij, se je zaposlil pri nekem kmetu. Trdno je delal kot vsi ekonomski emigranti. V Predvoricah blizu Šabca je pustil ženo, dve leti staro hčerko in pet let starega sina. V začetku se jim je pogosto javljal in jim pošiljal pakete, potem pa so prišla leta molka. Nove tegobe je prinesla druga svetovna vojna. Tihomir se ni javil. Kot prostovoljec je stopil v francosko vojsko, bil ujet, po koncu vojne pa so ga kot francoskega ujetnika poslali v Francijo. Takoj je pisal domov, a odgovora ni dobil. Mislil je, da so jezni nanj, ker toliko časa ni poslal nobenega sporočila. Zato je začel pošiljati pakete. Sklenil je, da bo še nekaj časa počakal, privarčeval še kak frank, potem pa se bo vrnil domov.
Letos junija je prišel.
Medtem ko se je Tihomir pehal po svetu, so ga njegovi pozabili. Zanje je bil mrtev. Zato so se toliko bolj začudili, ko je prišel. Zlasti sin živadin, ki je po očetovi »smrti« podedoval premoženje. Kako se je vse to zgodilo? Zelo preprosto. Na predlog Tihomirjeve
TRAKTOR NI VŽIGALICA
Pred tremi dnevi je hudo zaskrbelo predstavnike industrije poljedelskih strojev pa predstavnike inštituta za mehanizacijo ter uvoznike, ki so se zbrali na skupnem sestanku, in to zato, ker povečanega zanimanja kmetov za traktorje »ne spremljata domača proizvodnja in dovolj organiziran promet« (kar je bile ugotovljeno že lani), še bolj je bil zaskrbljen direktor Poslovnega združenja, ker »je položaj tak, da nihče ne more nikogar prisiliti, da bi delal tisto, kar sf dogovorijo na določeni ravni.« Vsak stremi za tem, da bi mu kaj padlo v naročje. Eni bi radi montiral: »pasqualli«, drugi bi radi kooperacijo z DT-20, tretji bi rad uvažal »zetor«, nekateri bi radi dobili licenco za »steyer«, »fiat« ali »ferguson«. In ne nazadnje, problem je sestavljen iz več komponent: ali naj uvažamo ali naj proizvajamo tudi kak manjši traktor za zasebne kmetovalce ter kdo naj ga proizvaja...
Vse kaže, da bodo v zvezi z vsakim problemom govorniki še posebej spregovorili zaskrbljene besede o pestrem parku, ki se bohoti na kmetijah, o tem, kdo bo preskrbel sredstva za uvoz tako pisanega seznama rezervnih delov, o kvaliteti malih traktorjev, ki jih naj bi morebiti proizvajali, in seveda tudi o tem, kdo naj jih proizvaja. Kajti traktor ni vžigalica, ki jo lahko vsakdo proizvaja, kot je slikovito poveda. eden izmed govornikov. Treba je »izbrati sposobnega proizvajalca«, ki »naj potem izdeluje velike serije ...«
Ker ni mnogo »sposobnih«, so naslovili ostre besede na IMT, ker se ni odzvala komplimentu in ker »zavlačuje« pogajanja z nekaterimi tujimi firmami.
Medtem pa prihajajo vesti iz carinskih izpostav na zahodni meji, ki kažejo, kako nesmiseln je razplet »premišljevanja« starih dilem, ob katerih so se zbrali njegovi strategi. V prvi polovici letošnjega leta je prišlo namreč čez mejo 470 malih traktorjev, na carinarnici v Kopru pa jih je še 300. In ni izključeno, da se bodo proizvajalci uvoženih traktorjev sami pobrigali in ponudili kakemu uvozniku rezervne dele. Izključeno pa tudi ni, da bo eden izmed proizvajalcev prevzel servisno službo. In vse to ne glede na to, ka tero etično stališče so zagovarjali v razpravi na aka demeki ravni o idealnem malem traktorju.
rt
,,TT" ISCE GOSTILNE S 5 ZVEZDICAMI
ŠIBENIK'' NA BLEDU
V Šibeniku imajo slaščičarno »Bled«, na Bledu pa gostilno »Šibenik«. Medtem ko v Šibeniku nima jo sladoleda z Bleda, imajo na Bledu vino iz Šibenika. Pa ne samo vino. Tudi dalmatinski pršut in slane sardelice iz soda.
Niko Ščavina in žena Franoka sta včasih skoraj deset let skrbela za lačne in žejne na Podreči pri Zbiljskem jezeru, zdaj pa imata na Bledu sezonsko gostilno, ki je odprta od 1. junija do konca septem bra.
Ni je težko najti. Pri samopostrežni trgovini na desno in koj za pokopališčem na levo v majhen breg. Prijeten izlet do gostišča v slabih petnajstih minutah.
Sodobna gostilna nima gostinskih sob, ima zgolj majceno verando in velik senčnat vrt s pogledom na blejski grad in Babji zob v ozadju. In kar je najvažnejše, ima — dalmatinske specialitete iz okolice Šibenika. Tjakaj hodi gostilničar med svoje rojake,
pokuša in nabavlja ter se ne zadovolji z vsako kvaliteto. Izbira zgolj prvovrsten, več let star pršut..
■In cena? S cenika smo prepisali: slani fileti iz soda — komad 60 do 70 dinarjev, dalmatinski pršut — 800 dinarjev, črno dalmatinsko vino — 700 dinar jev, belo — 800, prošek — čaša 150 dinarjev.
V gostišču je kajpak mogoče kupiti še Sir, salame in druga jedila. Za toplo kuhinjo skrbi žena Francka, ki slovi po buhteljnih, jabolčnih in sirovih zavitkih ter zmletem divjem zajcu s prilogo in na poseben način s pod kožo nadevanimi piščanci. Te specialitete je treba prej naročiti in niso posebno drage. Nadevan piščanec velja 2400 dinarjev.
Gostišče ima tudi tri sobe po dve ležišči.
In kdor bo prej po pošti naročil zajca ali piščanca, naj ne bo užaljen, če v gostišču ne bodo vedeli za vnaprejšnje naročilo. Blejska pošta ne dostavlja namreč pošte na Seliško cesto št. 2, ampak jo poštar pusti kar pri Bevšku ob cesti. Mogoče se bodo pa poslej poštarji le potrudili?
SLOVENEC OD ROJSTVA DO SMRTI
NAŠE SRCE IMA ŠTIRI KOLESA
Slovenci radi hodimo, toda še raje se vozimo. Nekoč smo samo hodili. Stopali smo za oralom, premerili svojo vasico sto in stokrat. Naša peš potovanja so bila dolga le nekaj kilometrov — v trg, v mesto. Najdaljša potovanja so bila romanja na božje poti, peš in na vozovih-lojtrnikih. Le gospoda se je vozila v poštnih kočijah. Slovenec, ki je kdaj obiskal Bled in se s čolnom popeljal na blejski otok, je lahko o tem pripovedoval še vnukom. Vnuki iz kateregakoli kraja Slovenije se zapeljejo tja' kar tako mimogrede, za urico ali dve. Sodobni popotnik je odvrgel nahrbtnik ali bisago, težke čevlje in prah, zato pa si je omislil pod seboj štiri gumijasta kolesa — ali vsaj dve kolesi in vonj po bencinu. Ali smo dobri popotniki, potujemo veliko, več kot drugje v Evropi, več kot v drugih republikah? Poskušajmo ugotoviti.
Še naši očetje so se vozili predvsem z vlakom, dim in sopuh lokomotiv sta jim bila domača. Danes se mestni sinovi že zmrdujejo, če proga ni elektrificirana. Po Sloveniji je postavljenih približno 1500 kilometrov železniških prog, potnikom pa je na razpolago nekaj več kot 500 vagonov. V Sloveniji prepeljejo na leto blizu 40,000.000 potnikov. Navkljub temu, da potovanje po železnici ni več tako popular-rto kot nekoč, je to število za četrtino višje kot leta 1948. Prej so potniki uporabljali železnico tudi za zelo kratke razdalje, sedaj pa je železnico močno izpodrinil avtobus. Zato je povprečna pot enega potnika na železnici vedno daljša, sedaj znaša skoraj 40 kilometrov.
Takoj po vojni so otroci z zavistjo zrli za redkimi avtobusi, ki so hiteli po naših cestah, in sanjali, da se bodo v njih nekoč peljali tudi sami. Tedaj je bilo v vsej Sloveniji samo 25 avtobusov. Sedaj jih je blizu 800. V enem letu prepeljejo do 70 milijonov potnikov, to pomeni, da se Slovenec pelje z avtobusom 46Jkrat na leto.
Tudi mestni promet se je močno povečal. Tik pred vojno je slovenski mestni promet posedoval 48 tramvajev in 6 prikolic. Še pred desetimi leti je cvililo po naših ulicah 26 tramvajev, toda že tedaj so jih izpodrinjali trolejbusi in avtobusi. Tudi v mestnem prometu je prepeljanih na leto okrog 70 milijonov potnikov.
še pred desetimi leti se je 70 odstotkov potniškega prometa odvijalo po železniških progah, po cestah pa komaj tride-
set odstotkov. Sedaj pa se je razmerje obrnilo. Avtobus zmore pripeljati v poslednjo vas, noben klanec in noben ovinek mu nista v oviro. Lepe bele ceste se upogibajo pod težo avtobusov, predvsem pa tovornjakov.
Cez noč se je začel promet odvijati po cestah, cest pa ni na to nihče pripravil. Desetletja so služile le konjskim vpregam, pešcem in redkim vozilom, sedaj pa so se naenkrat pojavile na njih neprekinjene kolone motornih vozil.
Cest je v Sloveniji 13.000 km, od teh le 880 km prve kategorije, 1660 druge ka-
lo v naši deželi 2300 lastnikov osebnih avtomobilov, danes jih je dvajsetkrat toliko, takrat je krožilo po idiličnih slovenskih cestah 126 avtobusov, sedaj jih kroži devetkrat toliko, ceste pa niso več idilične.-Toda še bolj je zanimiva primerjava s številom vozil v Sloveniji pred desetimi leti. Prav v tem razdobju se je Slovenija hitro in nepričakovano motorizirala. Da: nes vozi po slovenskih cestah sedemkrat več motorjev kot leta 1956, petnajstkrat več osebnih avtomobilov in štirikrat več avtobusov in trolejbusov.
Pa si poglejmo, koliko se prevozi Slovenec v enem letu. Zaradi boljše primer-
O
O
tegorije, 4098 km tretje kategorije in celih 6572 km četrte kategorije. Sodobnih cest je le 2392 km. Pravimo, da je cest v Sloveniji premalo in da so slabe. Toda v Sloveniji pride na en kvadratni kilometer 118,1 m cest, v Jugoslaviji pa le 38,6 m.
Število motornih vozil se nenehno veča. Slovenija šele sedaj doživlja slo po motorizaciji, ki so jo sosednje države, kot na primer Italija, prebolele že pred petimi, šestimi leti. Leta 1939 so bili Slovenci posestniki 2700 motornih koles, danes jih imajo dvanajstkrat toliko, leta 1939 je bi-
jave bodo v oklepaju zapisani še podatki za povprečnega Jugoslovana in povprečnega Italijana. Slovenec prekobali v enem letu približno 3000 km, z vlakom se prevozi 880 km (Jugoslovan 637 km, Italijan 634 km), z avtobusom 993 km (Jugoslovan 418 km, Italijan 516 km), z osebnim avtomobilom se prepelje 900 km (Jugoslovan 265 km, Italijan 1216 km), z motorjem pa 156 km (Jugoslovan 52 km).
Še pred desetimi leti je Slovenec opravil le 1000 km dolgo pot. Največji porast števila kilometrov je pri osebnih avtomo-
bilih, saj se je Slovenec še pred desetimi leti prepeljal z osebnim avtomobilom v letu dni le 73 km, danes pa že 900 km.
V Sloveniji je več kot 2000 avtobusnih postaj, toda le nekaj nad deset takšnih, ki imajo čakalnice in kjer prodajajo vozovnice. Avtobusnih linij je blizu 900 (770 notranjih, 80 republiških, 30 mednarodnih). Povprečna potovalna hitrost avtobusa pa je hudo nizka, komaj 40 km na uro. Nizka hitrost gre na račun sorazmerno počasne vožnje, izrabljenih cest in številnih postankov.
Lahko bi rekli, da želi vsak Slovenec potovati na štirih kolesih, če že ne po svojih, pa vsaj na avtobusnih. Ni mu mar za težave, ki ga čakajo.
Naposled ne smemo pozabiti na morje, saj v treh slovenskih pristaniščih, Izoli, Kopru in Piranu pristane vsako leto okrog 6000 ladij, ki prepeljejo 260.000 potnikov.
Dijaki, študentje in mladi ljudje potujejo pri nas veliko z avtostopom. Koliko kilometrov se prevozijo na ta način — ne pove nobena statistika. Uredništvo mladinskega časopisa Mladina je letos v lastni režiji avtostoparje celo organiziralo in jim dalo izkaznice, s katerimi ustavljajo avtomobile. Število organiziranih avtostoparjev ima trenutno 3200 članov, torej več kot podobno francosko združenje.
Peš hodijo v Sloveniji le še posebneži in hribolazci. Kolesarjenje, s katerim smo se še pred leti ponašali, zaradi vse bolj naraščajočega prometa izginja z naših cest in se seli v obrobne pokrajine, če se je nekdaj trlo največ koles na gorenjski cesti, jih srečate sedaj največ v Prekmurju.
Najbolj premožni Slovenci potujejo tudi z letalom. Svoje moderno letališče imamo šele malo časa in bodo podatki o zračnih potovanjih Slovencev zanimivi šele čez leta.
Slovenske potnike pa ne zanima toliko kvantiteta potovanj kot njihova kvaliteta. Pisati o nekulturnih vožnjah je najbolj priljubljena tema bralcev vseh naših časopisov. Prenapolnjeni avtobusi, prepiri s sprevodniki, živčnost in pregovarjanja so na dnevnem redu. V mestnem prometu se vsemu temu pridružuje še slab zrak (miniaturna okna trolejbusov so navadno na zahtevo službenega osebja zaprta) in ob prometnih konicah nečloveška gneča. Če bi v vozove tako nagnetli živali, bi Društvo za varstvo živali najbrž energično in tudi upravičeno protestiralo. Ljudje pa raje potrpimo.
PRIVILEGIJI SAMO ZA NEKATERE
SNEMIMO KRINK
TO JE ZGODBA O PRIVILEGIJIH. V NJEJ NE BO IMEN. NE IZ BOJAZNI, AMPAK ZATO, DA BI NE BIL KRIVIČEN. ČE NAJ OMENIM NEKATERE, BOM IZPUSTIL DRUGE. TODA BOJIM SE SVETOPISEMSKEGA IZREKA: »GOSPOD, GOSPOD, ČE BOŠ KAZNOVAL VSE GREŠNIKE, KDO PA BO ŠE OSTAL«.
Letos sem bil na morju v času velikega turističnega navala. Sodobni turistični iskalci zlata so hiteli za — mistrom dolarjem. Povsod — na vseh nivojih. Hoteli A kategorije so tekmovali s hoteli B kategorije. Veliki turizem z majhnim. Trideset dolarjev s šestimi do sedmimi dolarji na dan. Bile so velike diskusije, kdo več prinaša, kam naj več investiramo. Ali naj damo prednost ekskluzivnim centrom in hotelom, ali naj gradimo za »povprečno« turistično občinstvo, ker — dva potrošita več kot eden.
Seveda gre za hotele: ali 40.000 dinarjev za dnevno oskrbo, ali »komaj« 8 db 9 tisoč, če dolarje spremenimo v dinarje. Gre za tujce, ne za Jugoslovane.
O Jugoslovanih poznam dvoje zgodb. Prva, že znana, govori o direktorju nekega hotela A kategorije. Če pride v njegov hotel naš človek, ki ne vodi nikakršne uradne delegacije, ga takoj prijavi policiji, ker ne ve, od kod našemu človeku denar.
Drugo zgodbo razlagajo turistični teoretiki. Trdijo, da se moramo za določen čas še odreči boljšega letovanja na morju, ker je tudi turizem veja gospodarstva, čimveč deviz bo prinesel, boljši standard bomo imeli. Tako bo nekega dne tudi tro-lejbusni sprevodnik lahko letoval v tujini, kot to lahko stori tramvajski sprevodnik iz Miinchna.
Zato je bilo letos na morju manj naših ljudi kot prejšnja leta.
V Mlinih na primer stane ležišče v privatni sobi 2000 dinarjev brez turistične takse. Mlini niso kako modno letovišče. Soba je le sobica. Ena kopalnica za dvajset gostov. Štiričlanska družina plača na dan osem tisočakov samo za spanje in še se mora otepati komarjev. Tako je skoraj povsod na dubrovniški rivieri, boljše pa ni niti na budvanski. Kako naj torej letuje delavska družina?
— »Zakaj pa bi morala iti na morje?« Pravi spoštovani turistični velmož, ki je ves prevzet od skrbi za čimvečji dolarski »priliv«.
Obstajajo, pravi, hribi, toplice ...
Da, vemo, obstajajo tudi počitniški domovi. Nekateri jim še vedno pravijo — delavski. Nekatere izmed njih sem videl. Se prej pa sem povsem po naključju videl, kako letujejo tisti, ki skrbijo za delavce — po svojih funkcijah.
Plačal sem 300 dinarjev za vstop v Sveti Stefan. Moj prijatelj je plačal prav toliko tudi za avto. Potem pa še 300 dinarjev za vstop v samo mesto.
»Zakaj?« sem vprašal moža pri vhodu. Zakaj je treba plačati vstopnico, da si človek ogleda neko naše mesto?
»Zaradi četrtega plenuma,« je rekel, ne čisto prepričan, da govori pametno. Kdor ga hoče videti, naj plača! Za vse enako!
Mene sploh ne zanima, ali je Sveti Stefan proglašen za hotel. Pa če tudi je, ni-
kjer na svetu se ne plača vstop v hotel. Sveti Stefan tudi ni muzej, niti eksterito-rialno mesto. Je pa zares prelepo urejen kotiček, ki mu lahko zavidajo vsa mondena letovišča Ažurne obale.
Vseeno, plačal sem vstop.
»Piši o tem,« mi je rekel neki naš spoštovan tovariš, ki se je zatekel sem.
Rekel je »piši«, od njega pa niso zahtevali vstopnine.
»Zakaj?« sem vprašal sekretarja hotelskega podjetja.
»Njega poznamo,« je rekel.
»Koga še poznate?« sem vprašal.
Imenoval je še dva človeka. Eden je lastnik ekskluzivne vile, drugi njegov gost.
Dobro, naj ne bo nihče užaljen, ne govorim o njih kot o ljudeh, o njihovih zaslugah. Toda ali ima smisel, da plačamo vstopnice, da bi videli, kako letujejo naši funkcionarji.
Komu pa so potem namenjeni govori o privilegijih?
Pozneje sem odšel v Bečiče pri Budvi. Bivši počitniški dom delavcev TNZ iz Beograda se ne imenuje več »TNZ-jevo« ampak hotel »Beograd«. Odprli so ga tudi za druge. Toda tisti, ki so iz stroke, plačajo dnevno oskrbo 2300 din — z vsem komfortom pa celo apartma in z malico za otroke, drugi pa 4500 do 6000 dinar jev. Tisti drugi torej plačajo dražje, da bi lahko prvi letovali ceneje.
Ne hitim napadati tistih, ki so sedaj na dnevnem redu, tovariše iz TNZ. Toda tukaj zares nisem videl niti enega miličnika. Videl pa sem nasprotno nekatere tovariše, ki niso iz stroke in ki so v teh dneh zelo veliko govorili o deformacijah v tej službi. Vseeno pa letujejo sedaj tu za 2300 dinarjev dnevno. Kadar govorijo, govorijo v dovršenem jeziku socialističnega samoupravljanja, demokracije, o pravicah delovnih ljudi in tako dalje. Proti vsem privilegijem so.
Sedaj pa sedimo za isto mizo, jemo isto hrano, tovariš, s katerim sedim, pa se ne zaveda, da ga pravzaprav na pol »častim«, ker plačam dvakratno v nekem počitniškem domu, za katerega ni on dal niti ene opeke. Postavili so ga z državnim proračunom.
V počitniškem domu Elektrogospodarstva Srbije v Budvi je prizor enak.
homnik
Kravate - terital
Dnevna oskrba za člane kolektiva in kooperante stane 2800 din. Več je kooperantov kot članov kolektiva. Toda — nikjer delavcev. Ce hoče priti kdo od zunaj, samo naj pride, dom je »odprt«. Samo izvolite! Če ste tujec in plačate v dolarjih, vam bodo dali celo belo rjuho, ki je stalni gosti ne dobijo. Na mizo vam bodo postavili »reserve«. Toda plačali boste še dvakrat več. To je dobro za kooperante, dobro pa je tudi za ekonomsko enoto, še bolje. Večji dohodek, večji zaslužek.
In vi, ki visite po električnih drogovih ali delate po kesonih hidrocentral, vi greste lahko tudi v hribe.
V Srebrenu, v specialnem počitniškem domu, s spanjem v bungalovu in s privatnimi plažami stane penzion 1700 dinarjev. Specialen dom za — specialne.
V Kuparih — vrhunec!! Tisoč in tristo dinarjev na dan v domu, ki prav gotovo ni bil zgrajen iz samoprispevkov tistih, ki v njem letujejo, ampak iz državne blagajne, v katero smo vsi dali kak dinar.
Majhne zgodbe z morja, niti nove niti nepoznane. Zgodbe o privilegijih, ki jih v teh postplenumskih razgovorih vsi javno napadamo in smo — proti! In pravimo: Treba je pisati... Z ostrimi besedami... Bolj ostro ... še ostreje... Ne da bi ugotavljali politično licemerstvo, ampak da stvari predrugačimo.
Toda privilegiji niso samo počitniški domovi. Niti avtomobili, čeprav smo jih kupovali takrat, ko nismo imeli deviz za zdravila.
Niso privilegiji samo v vilah na morski obali ali kjerkoli, čeprav jih človek bolje vidi, kadar njihovi lastniki govore o »dvojni morali«, o »politični poštenosti«, kakor neki tovariš, ki je pred kratkim v nekem našem časopisu govoril o tem, »da niti ena zasluga v preteklosti ne more biti bianco menica, na osnovi katere bi se lahko delale škodljive stvari«... In tako dalje, njegova vila na istrski obali pa stane toliko kot cela šola (!)
Ne mislim, da je treba na privilegije reagirati tako kot tisti, ki pljujejo na avtomobile, ker bi potem zares imeli prav tisti, ki napadajo »drobno primitivno kritiko«, »kmečko mentaliteto«, željo po izenačenju, da se nikomur ne da ničesar, ker birokracija zlorablja družbeno kritiko takšnih drobnih privilegijev, da bi razorožila vsako kritiko privilegijev, da bi sama izkoriščala velike privilegije.
Pripovedujemo si pravljice. Recimo, da je privilegiran delavec, ki ne opravlja dobro svojega dela, delavka, ki iz fonda socialnega zavarovanja izprosi sumljiv bolniški dopust, toda ne razpravljamo o tistih, ki brez dovoljenja izkoriščajo tisto, kar jim ne pripada. Takšni mislijo, da je zakon pajčevina, v katero se ujamejo majhne muhe, skozenj pa padejo velike.
Toda kako naj razumemo tovariše, ki posedujejo vile, avtomobile, lovišča, cele
V vseh pralnih strojih pere MIXAL najbolj belo, ker je najustreznejši. Izbira torej ne bo težka, če poznate MIXAL,
ki zagotavlja idealno strojno pranje
IIIIIIIIIHIIllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIlinillllllllHIlUM
ŠTEVILKE IZ CIRKUSA ORFEI
200 ŽIVALI POD ŠOTOROM
hektare, ki čakajo redke lovce, kako razumeti težnjo po bogastvu in luksuzu, to grabežljivost, o kateri je govorilo tisto znano pismo izvršnega komiteja CK ZKJ, ki smo ga v vseh komentarjih imenovali dokument trajne vrednosti.
Kako naj razumemo bivše revolucionarje, tiste skromne, čudovite ljudi, ki so s svojo skromnostjo poželi več simpatij kot v bojih?
Pri tem pa nekateri pozabljajo, da je največji privilegij za revolucionarja ostati vse življenje revolucionar.
Vse bi bilo videti drugače, če bi se javno vedelo, kdo ima do česa pravico, pa ne bi bilo ne zgodb ne jadikovanja, komu kaj pripada in v katerem času. Nihče ne bo zahteval od zveznega sekretarja, da bi se vozil s kolesom ali da stanuje v študentovski mansardi. To pa, kar mu pripada — to se lepo predpiše z zakonom in se izglasuje. Tako vsaj delajo povsod v svetu.
Ce pa hoče kdo kaj več — naj plača.
Ce hočeš — plačaj!
Povsod, zakaj pa ne pri nas. Ce pa kdo hoče več — naj plača! Hočeš — plačaj!
Samo da vemo koliko kdo zasluži, če • smo že razglasili javnost razdeljevanja. Da se dohodek deli po delu, pa ne bo privilegijev na nobeni ravni.
Zakoni naj zamenjajo molčeče sporazume: ti meni, jaz tebi. Naj skupščina izglasuje zakon o tem, kdo ima do česa pravico, do česa pa nima pravice. V temeljih se naj spremeni vsa kadrovska politika, ki je zasnovana na privilegijih, ker mnogi se dajo še vedno plačevati za že plačan dolg, kakor smo tu že pisali — za usluge, storjene domovini.
Zakaj ne bi ukinili lovišča, zvezna, republiška, krajevna. Naj se ne imenujejo delavski počitniški domovi tisti, ki to niso. Vse kar je postavljeno iz državne blagajne — pripada vsem. Seveda pa je treba tudi storiti tisto, kar razglašamo. Ničesar ne bomo rešili, če se ne bomo oprijeli principa razdeljevanja po delu. V nasprotnem primeru bodo vse zgodbe o privilegijih jezuitske teze, zato ker določeni politiki sprejemajo borbo proti privilegijem, toda zase je ne upoštevajo. Zato imamo dve skrajnosti. Po eni strani teži birokracija k privilegijem, po drugi strani pa napada drobne privilegije — drugih.
Ni družbene reforme brez reforme morale. Ce komunisti, hočeš nočeš, dajejo ugled, so ga dali tudi v dirki za bogatenjem, ki se je prenesla tudi na državljane. Naj dajejo sedaj zgled skromnosti in izkoriščajo tisto, na kar imajo pravico.
Ker sicer vse tisto, kar je storjenega, ne bo imelo pomena, če se bo skrčilo na nekaj dobrih formulacij. Ce se vse stvari ne bodo imenovale s pravim imenom.
Navsezadnje vola ne zakoljejo zaradi ene same kile mesa.
(DRAGOLJUB GOLUBOVIČ, NIN)
1
I
30. septembra se bosta na ljubljanski železniški postaji ustavila dva vlaka s 70 vagoni slovitega italijanskega cirkusa »Orfei« iz Bologne, ki sodi skupaj z ameriškim Barnum, nemškim Crone in danskim Bleiweis med največje na svetu. Cirkus, ki se ponaša s 154-letno tradicijo in velja lastnico, filmsko igralko in pevko Liano Orfei na dan — brez najemnine za prostor, potovanja itd. — natanko 2,400.000 Sdin, zaposluje skupno 180 ljudi, od tega 30 Jugoslovanov, in 90 izbranih artistov z vsega sveta. Pod njegovo streho »domuje« tudi 200 živali z vseh petih celin.
• Na turneji po Jugoslaviji je privlačni spored doslej videlo več ko 300.000 ljudi. Čeprav ima cirkus 3.600 sedežev in so vstopnice tudi drage (od 400 do 1500 Sdin), so se Subotičani na primer že ob 6. ure zjutraj postavili v dvorede, ki so do začetka prodaje kart narasli do 400 m. Cirkus ostane v vsa kem kraju namreč samo nekaj dni.
• V Zrenjaninu je 200 pobalinov poskušalo s silo vdreti pod njegovo platneno streho. Cirkuška gasilska četa je le s težavo — z močnimi vodenimi curki — pregnala »radovedne napadalce«, ki jim je pa vendarle uspelo, da so v vroči in »hladni« bitki gasilcev prerezali platneno cev.
41 V Zagrebu — šotor .je bil vsak večer razprodan — je spored videlo 102.000 ljudi. Stotisoči obiskovalec je dobil dragoceno nagrado. Gostje upajo, da bodo tudi med gostovanjem v Ljubljani primorani seči globoko v žep.
V Ljubljani — v Tivoliju — bo prva predstava 1. oktobra ob 20.30 — samo za povabljence z vabili, nato pa vsak dan ob 17. in 20.30. Atrakcija številka 1 skorajšnjih gostov je madžarska artistična skupina Hunor, nič manj pa seveda ne zaostajajo točke z živalmi. Teh je skupno 200; v dvoinpolurnem spo-redu jih sodeluje samo polovica, druge pa se razkazujejo v cirkuškem zoološkem vrtu.
»Na dan požro 150 kg mesa in na tone slame, sena, ovsa. kruha in drugih dobrot. Naši najboljši dobavitelji kljuset in mrh so cigani, koljemo pa seveda kar sami po dogovoru z mestnimi klavnicami.«
V areni nastopa med drugim 7 slonov, med njimi 1 tone težak Sambu, ki bi ga lastnica cirkusa lahko zamenjala za 8 volkswagnov, in slonček, ki je šele pred tremi meseci zagledal luč sveta; k nam je prišel naravnost iz Bankonga.
Točka s 4 levi in prav toliko levinjami — te krvoločne mačke redkokdaj nastopajo skupaj, na »parčke« — je samo za močne živce. Prav v dneh, ko bo cirkus gostoval v Ljubljani, pa se bodo celo spet parili; tedaj so kajpak še bolj nervozni (in nevarni), tako da dreserka — Mariborčanka Monika Gradišnik — nima lahkega dela z njimi. Pohleven je edinole Saibu, ki je star šele 4 mesece. Med predstavami je bil doslej kar med gledalci. Odkar pa je nekajkrat skočil na ramena mlajšim obiskovalcem, so ga zaprli v kletko pa tudi spati ne sme več pod posteljo svoje krotiteljice. Rdečelasa §	Monika se s tem varnostnim ukrepom sprva seveda ni strinja-
la in je odpovedala službo. Stežka so jo prepričali, da Saibu ni več »otrok«.
Franco Magliorini predstavlja točko, v kateri nastopata 2 |	bela medveda, 1 grizli, 1 črni medved, 2 tigra in 1 lev. Klobuk
dol pred junaštvom tega moža: na svojem telesu ima 280 i	šivov — spomin na dneva, ko so ga — sredi predstave —
napadli enkrat levi, drugič tigri...
Poslastica cirkusa »Orfei« je tudi 40 dresiranih konjev, med njimi po 4 belci in vranci, ki smo jih videli v filmu »Ben Hur«. Pa velblodi, poniji, račka, ki poje...
Sicer pa — ni vredno, da bi govorili; »Orfei« je treba |	doživeti na sedežu pod njegovo platneno streho,
s	  1
'il!!lll!l!lll!illlll!l!!lll!llllll!!!l!l!!lllll|[|||||lllllllllll!lllllllllll!lllllllllllllllllllll!M
♦
SILV Al N REINER: TRAGEDIJA MARILYN MONROE
NASE FILMSKE IGRALKE NA TUJEM
ALI
NE BITI
Izvažamo vse, kar je izvažati mogoče. Na področju industrije, denimo: izvažamo strojnike, uvažamo pa stroje. Na področju filmske industrije: izvažamo filmske igralke, uvažamo filme. Izvoz igralk sicer ni registriran in zabeležen v nobeni statistiki in nam tudi deviz ne prinaša, prinaša pa nam določen ugled v tujini, brez posredovanja import - eksport agencij. »Igralke« se izvažajo same, tako rekoč na črno. Kako?
H:
PABERKI
0 James Mason takole razlaga svojo vlogo v filmu Somrak orlov:	»Sem mož Uršule An-
dress, toda ona se zabava z vsemi možmi mojega polka. Njena postelja je vedno zasedena, samo ne z menoj.«
vsemu pri nas ne pravimo — teater?
»V nekaj mesecih se je jugoslovanska igralka spremenila iz zvezdice v uspešno igralko. Kam bo še prišla?«
S kolekcijo bikinijev je že prišla na razburljive strani pikantnih revij.
■ MALINA RICCA? — L’AT-TRICE JUGOSLAVA
Jo poznate? Pišejo, da je zelo znana jugoslovanska filmska igralka .. . Sramežljiv bikini na okroglem trebuščku, dobra pljuča, kalodontni nasmešek in že ste — 1’atitrice jugoslava.
»Jugoslovanska igralka sladko pozira fotografom v svojem bikiniju, v katerem je slutiti oblike iz .Tisoč in ene noči’. Igralka snema tudi v Italiji.«
Tako piše pod sliko, na kateri je Dialina Ricca v dekolteju, ki mu ni dna.
Igralka snema tudi v Italiji. Snema obleko s sebe?
Igralk, zvezd in zvezdic zasledite po teh revijah še celo četo. Spremenijo si ime, pozabijo na bližnjo preteklost in že so 1’at-trici (jugoslave). Sicer pa to terjata življenje in uspeh.
Biti ali ne biti, to je zdaj vprašanje. Biti na fotografiji, je včasih že ves uspeh.
#
Nekoč, ah, nekoč bo vse drugače: izvažali bomo filme in uvažali filmske umetnice. Ko bomo konvertibilni.
TONE FORNEZZI
		
	I	
Kravate — terital
ZENTROMERKUR
TRGOVSKO PODJETJE EXPORT-IMPORf, LJUBLJANA, TRUBARJEVA 1-3
m ASFALTNA DŽUNGLA
Marilyn požre slino. Natasha, klepeta na prej: »Iz tako neznatne gosi ne bo nikoli igralka. Saj vendar ne delam čudežev!« Vrže ji tekst: »Berite!« Medtem ko Marilyn jeclja besedilo, si Lytess zdolgočaseno pili nohte. Potem začne kričati: »Pa saj vas ne slišim! Ne morete odpreti ust? Doslej nisem imela vtisa, da jih ne bi znali odpirati. Nasprotno. Ves Čas tekate okrog s pol odprtimi usti in z boki tudi migate. Hočete postati igralka, otrok moj, ali pocestnica?«
Marilyn pa v jok. Natasha je zadovoljna. Dosegla je, kar je hotela, zmedla jo je in ponižala. Zdaj stopi k Marilyn in jo tolaži: »Ne jokaj, mala moja. Skupaj bova delali. Naredila bom nekaj iz tebe, to ti obljubim.«
2iva duša pri Columbiji si ne zna razložiti. kaj se je zgodilo. Toda od tega dne sta bili Natasha in Marilyn nerazdružni. Natasha zastavi ves svoj vpliv, da bi varovanki priskrbela kakšno vlogo. Tako sme Marilyn nastopiti v glasbeni reviji »Dame iz zbora« V tem filmu igra striptizerko, ki se nesreč no zaljubi v bogatega mladeniča. Film, popoln neuspeh, je kmalu pozabljen. Pogodbe Columbia ne podaljša.
Spet sedi Marilyn dan na dan v Schwab’s Drugstore, največja borzi novic za zvezdice, n čaka. Tu izve, da režiser Lester Covvan šče privlačno svetlolasko za svoj film »Sreč na ljubezen«. Pokliče ga. »Storila bom vse, kar želite.«
»Prav,« odvrne Cowan, »pridite. 'Toda ta
Muhasta Marilyn, ki so se je bali vsi reži serji, je fotoreporterjem le redko odrekla prošnjo. Smehlja se celo s hrbtno platjo — so rekli fotoreporterji.	»
koj vam povem: ne pričakujte preveč. To ni velika vloga.«
Gre za nastop v zaključnem prizoru. V scenariju je zapisano, da mora mična svetlolaska molče stopiti v junakovo pisarno in spet molče oditi. Marilyn stori, kar za htevajo.
»Tristo zelenih!« Covvan zažvižga skozi zobe. »To bitje se giblje kot poskakujoč za jec, ampak njena zadnjica je senzacija. Dajmo ji kak stavek. Kaj takega ne sme nastopiti samo kot statistka. Reci kaj, dekle. Ljudje morajo postati pozorni nate.«
Nekaj dni nato piše klepetulja Louella Parson v svoji rubriki: Režiser Lester Oo-wan mi je danes zagotovil, da je odkril novo •vezdo. To je Marilyn Monroe. Namerava •,e sam brigati zanjo ...
Covvan se v resnici briga za svoje odkritje. Na novo jo obleče in jo na troške podjetja pošlje na potovanje. Delala naj bi reklamo za »Srečno ljubezen«.
»Mislili bodo, da si ti glavna igralka,« ji obljublja Covvan. »Pa saj nisem,« ugovarja dekle.
»Zapomni si že, mala moja, da moraš v Hollywoodu tako dolgo lagati, da sam ver jameš.«
Tako se Marilyn odpravi na pot. Potuje od Chicaga do New Yorka. Na vsaki vmesni postaji čakajo fotoreporterji. In Marilyn se spet smehlja v aparate. Pozira na železniških postajah, cestah, v restavracijah, hotel skih sobah, parkih in pred vhodi v kino dvo rane. Po tem potovanju je več njenih foto grafij kot fotografij vseh drugih igralcev tega filma skupaj. Ko pa po vrnitvi pokliče Covvana, da bi končno dobila filmsko vlogo, se mož potuhne.
»Ne dajo md poštene vloge. Vso goljufijo s pritegovanjem naraščaja so si izmislili moški, da bi lovili dekleta,« potoži Marilyn Lucili Ryman, svoji novi prijateljici. Agentka MGM je vzela k sebi Marilyn, ko je bila ta spet vsa obupana. Lucila verjame v Ma-rilynino prihodnost. In razen tega se ji smili. Nekega dne ji prinese novico: »John Huston išče seksi blondinko za svoj novi film. Pokliči no sVojega agenta,«
Z Lucilino pomočjo dobi Mari!yn obljubo. Iskat gre scenarij. John Huston, visok, mršav, hudoben, z očmi sleče dekle in pokima. Ni slaba.
»Znaš plesati?«
»Ja.«
»Znaš peti?«
»Malo.«
»In zakaj pravzaprav hočeš delati karie
ro?«
Zdaj je Marilyn vsega dosti. »Zakaj hočete pa vi pravzaprav delati film?«
Huston se namuzne. »No, punčka, potem si poglej vlogo. Mislim, da znaš toliko, koli kor se tukaj od tebe zahteva.«
Film se imenuje »Asfaltna džungla«. Ma rilyn naj bi igrala vlogo Angele. Angela je ahko dekle,-ki ji ni treba veliko govoriti. Videti naj bo prostaška in vznemirljiva.
Marilyn zaigra Hustonu prizor, ki ga je naštudirala tako, da staremu ciniku oči izstopijo. Z vlogo Angele si je dala res dosti opravka. Vsak gib, vsak pogled je tak, kot mora biti. Angela živi v horizontali, torej igra Marilyn vlogo v horizontali. Kratko malo sezuje čevlje in se uleže na tla. Preteza se in stoka od poželenja.
Marilyn dobi vlogo.
Spomladi 1950 je premiera »Asfaltne džungle«. Poželjivi svetlolaski v svileni pi
žarni ploskajo med predvajanjem. Toda njenega imena ni v glavi filma. Nič zato, po premieri ve vsakdo, kdo je to dekle: Marilyn Monroe je uspela.
Medtem izbruhne korejska vojna. Spet raste povpraševanje po fotografijah pin-up deklic za vojaške omare. V pisarnah filmskih družb imajo dela čez glavo. Razpošiljajo slike z avtogrami — na njih so pol gole lepotice — na fronto. Zraven vodijo statistiko, kateri tip je najbolj zaželen.
Konec 1951 je na tisoče prošenj za Martinine slike. Ta zvezdica, ki še nikoli ni imela večje filmske vloge, je bolj znana kot marsikatera velika igralka.
Darryl F. Zanuck, ki je pred leti z Marilyn prvi podpisal pogodbo in jo spet odpovedal, tega ne more verjeti. »Mala ima najbrž kakega občudovalca v pisarni, ki ponareja statistike.«
Kmalu pa se lahko sam prepriča o Mari-lynini popularnosti. Na filmskih zabavah in prireditvah zbuja to dekle vedno več pozornosti. Bolj kot statistike prepričajo Za-nucka nevoščljivi komentarji Marilyninih kolegic.
Slednjič spozna celo Spyros Skouras, veliki šef Centfoxa, da mora biti nekaj posebnega na tem dekletu. Pozanima se, katero vlogo pravkar igra. Zanuck mu sporoči, da doslej še ni našel priložnosti, da bi jo zaposlil.
Tedaj pride ukaz od zgoraj: to privlačno svetlolasko, Marilyn Monroe ali kakor se že imenuje, je treba kar najhitreje planirati za naslednjo filmsko proizvodnjo.
Zanuck ugovarja. Da ne vidi nobene možnosti, kje bi zaposlil dekle, ki mu manjka vsakršne igralske nadarjenosti. Toda Skouras vztraja pri svoji volji.
Odtlej se Marilyn pojavi v Centfoxovih filmih v -majcenih vlogicah, s kočljivimi dekolteji, v kopalnih oblekah, v teniških hlačkah.
TT
1». SEPTEMBER 19M
Veleblagovnica Merkur«, Ljubljana, Trubarjeva 1 - Drogerija »Merkur«, Ljubljana, Trubarjeva 3 - Drogerija »Merkur«, Ljubljana, Gradišče, Arkade - Prodajalna »Urar-stvo-Optika«, Celje, Tomšičev trg 4
Galanterija - tekstilna, kovinska, plastična in usnjena - Modno blago in pletenine - Igrače, ure, zlato, nakit in bižuterija - Športni artikli za vse vrste športa -Kozmetično in drogerij sko blago
Delo se začne pri fotografu, včasih celo pri filmu. (Tako kot z Marilyn.) Ampak fotografija, če je prav narejena, je že pol uspeha. Zlasti za nežni spol. Ponekod piše pod fotografijo samozavestno: »Doma sem bila znana karakterna igralka.« Naj vedo tujci, s kom imajo opravka! Naposled je znano, da Jugoslovani izvažamo svoje dobre kadre. »L’attrici jugoslave« potemtakem nekaj pomeni, nekaj pove.
Imeli smo jih, imeli, zdaj pa jim tujec reže kruh ...
■ LA SPUGNA Dl BEBA
Z naslovne strani ABC se kislo smehlja Beba Lončar (Beba Lončar), vznemirljivo zavita v rjuho. Potem naprej v reviji sedi še v kopalni kadi in le rahla milnica skriva tisto, kar pač mora skriti, ker je Italija katoliška dežela in je cenzura za preveč korajžno goloto huda ura ... Za Bebo pišejo, da ima dobre kvalitete in da bo lahko še velika igralka.
■ UN SUCCESSO GLADAG-NATO PER SONIA ROMANOFF
Poznate Sondo Romanoff? Včasih, ko je bila še čisto navadna državljanka majhne Ljublja-ne, se je pisala Lička Bakarčič.
Sedaj noče biti več Lička Bakarčič. Saj to smo že pisali!
Novinarju revije NAT— kjer nastopa v raznih pozah in v drznem bikiniju — pravi, da bi rada čimprej postala Italijanka. Ko novinar nekaj omenja njeno poroko z enainosemdesetletnim Lorenzom Rdmerjem, ki si je z njo »priporočila« italijansko državljanstvo, pravi Sonia, da noče misliti na svojo preteklost.
»Vedno sem hodila gledat italijanske filme, najraje ljubavne, in hočem čimprej postati prava Italijanka.«
■ SHEYLA ROSIN, una gran de Hitrice che comincia daccapo.
— Prineipessa di Francia Corta, piše na vizitki.
Sheyla Rosin — ali Spela Rozin.
— Ali ste poročeni?
— O svojem privatnem življenju ne govorim.
Resna igralka je Špela Rozin in obsoja vse tiste Jugoslovanke, ki se hodijo v Italijo slačit.
Nuova alta tensione jo predstavlja svojim bralcem zato v nežnem baby dollu.
»Velika igralka, kd začenja od začetka!« piše v reviji. »Odklanja, da bi se slačila, če tega izrecno ne zahteva scenarij . ..«
■ GARA GRANDA sorride ali avvenire.
Gara Qranda se smehlja prihodnosti ... z besnim dekoltejem.
Ona, če še ne veste, je Jugoslovanka.
»Zvezda, ki ne pozna slabega razpoloženja. Ena redkih oseb na svetu, ki je sposobna smejati se vsemu in vsem ...«
Pa tudi njej se smejijo.
O sebi pravi:
»Rojena sem v Makedoniji kot Aleksander Veliki, živela sem v Angliji kot Shakespeare, sedaj sem v Rimu, kjer je ustvarjal Michelangelo, imam torej zanesljivo bodočnost!«
Trije se pa v grobu obračajo ...
■ LA CARRIERA LAMPO Dl
— FEMI BENUSSI
O — la la!
»L’attrice jugoslava, Femi Be-nussi. Zenska v pravem smislu besede ... Sposobna, da sanjajo o njej ljudje z odprtimi očmi. Bila je znana jugoslovanska igralka v gledališču ...«
Ko bi v Italiji vedeli, čemu
Pred menoj leži cel kup dokaznega gradiva in mi te ugotovitve ne bo težko dokazati. To je pisana kolekcija cenenih italijanskih revij — bil sem v Trstu pa sem jih prinesel domov — in naše ženske so dejale, da so to revije za moške, za koga pa naj bi že bile? Prav. Poglejmo naslove:	NAT, Mascotte,
ABC, Nuda, Sexy Girls (per adul-ti), Alta tensione itd. Pod naslovi so velike slike. Poglejmo še slike: same »Tattrici jugoslave«! Ena, dve, tri, štiri itd. Prav, to so torej izvožene jugoslovanske igralke. Kaj pa tam dobrega počnejo? Tu, na naslovnih straneh seveda pozirajo. V napornih pozah so. Ena je v bikiniju, druga brez njega, ena z brisačo, druga brez nje. To je najbrž zahteven igralski posel, toda katera umetnost pa ni zahtevna. Vsaka ter-je celega človeka, filmska pa ce lo. Ko smo z naslovnimi lepotami pri kraju, poglejmo še, kaj te naše filmske in gledališke »at-trice« filmajo.
A kakšna zmota. Saj tu sploh ne gre za filmanje. Gre samo za mične slike in pod slikami za mičen pripis ali izjavo, gre za vabljivo predstavljanje »lepote kot take«. To poznamo iz »uvoza«. Ampak, kaj pa »at-trice«? Ali nismo mislili, da hodijo naše igralke na tuje igrat, filmat, iskat kruha, ki jim ga domovina ne more dati. Tako pač zmeraj pišemo, kadar katera odide, s solzami v očeh. Morala je proč, pišemo, ko se je bila vprašala: Biti ali ne biti? Filmov delamo pri nas doma premalo (in še ti radi ostajajo v bunkerjih), igralci pa so redki, ki imajo zagotovljeni dve vlogi na leto... kaj torej preostane igranja željnemu igralcu, ko mu ne dajo več priložnosti, da bi delal doma? Tujina, tam delajo še in še filmov in kdor samo hoče, tudi uspe, z voljo in trdim delom. Najvaibljivejša je sosednja Italija.
0 Tippi Hedren, ki je igrala drugo žensko vlogo v filmu Grofica iz Hong Konga, je ves svoj gnev izlila na režiserja Chaplipa potem, ko se je vrnila v Hol-lywood: »Svojim igralcem je do potankosti pokazal vse kretnje, kot da ne bi znali svojega poklica. Meni je pokazal, kako se moram usesti na divan, pa čeprav do sedaj še nisem potrebovala take inštrukcije. Sprašujem se, zakaj nas je sploh poklical, saj bi bilo najbolje, da bi odigral vse vloge kar sam.«
A Jack Hawkins, ki so mu operirali raka v grlu, govori zdaj z »umetnim glasom«. Seveda pa snemati ali igrati v gledališču ne bo mogel več. Peter OToole se je izkazal velikodušnega in ga angažiral za svojo produkcijo, ker meni, da mu bo s svojimi nasveti in izkušnjami v pomoč.
0 Audrey Hepburn in Albert Finney snemata v režiji Stanle-ya Donena film Dva na cesti. Režiser je zahteval, da v času snemanja ne dovolijo pristopa nobenemu novinarju.
0 Jane Fonda: »Seksualnost je čisto nekaj drugega kot obseg prsi... to je celo človeško bitje.«
0 Lee Marvin, letošnji nagrajenec z oscarjem za stransko
vlogo, snema v Londonu The Dir-ty Dozen, kjer pa ni več divji in zapiti kavboj, temveč dobričina. »Ljubezen in razumevanje sta najvažnejši stvari v življenju,« pravi Lee zdaj, ko mu je zrasla cena.
SLOVENCI ZA SVOJEGA PEVCA
MEHIKA
Mlado in staro se je zbralo na zaključku tridnevnega slavja v planinski vasi Vrsno pod Krnom. Počastrfi so Simona Gregorčiča in zraven brigado Gregorčičevcev. Bilo je dosti govorov in lepib besed. Najdaljšega je imel general v pokoju, ki se mu je zamešalo: » ... kot so pod sužnim soncem svetli dnovi«, kar pa se je prepisalo tega lepega dne. Ljudje vseh poklicev in funkcij so v srcih peli hvalnice in vero v lepoto, človečnost in vse plemenito, kar je bil opeval že pesnik. Da, ko bi bil vsak dan Gregorčičev praznik...
Najbolj so se trli ljudje v rojstni hiši »soriškega slavčka«. Tu je zdaj muzej. Vse je bilo kakor živo v tej hiši. Manjkal je samo živ Gregorčič, ki se je bil tukaj rodil pred 122. leti. Gneča okrog voglov je bila tolikšna, da je moral posredovati konferansje: »Prosimo disciplinirane Slovence, naj se ne prerivajo.« Pa so se kar.
Stane Sever je nepozabno recitiral »Soči« in »V pepelnični noči«. Pel je združeni pevski zbor, da je odmevalo po planinskem raju. In slednjič je bila še veselica, kakor se spodobi. Slovenski narod je počastil svojega »milega pevca«, ki je v nečem edinstven: mnogo njegovih pesmi je ponarodelo že za njegovih dni.
Na vsake tri korake so prizadevni prodajalci razglednic bombardirali večtisočglavo množico. Slika Simona Gregorčiča je potovala po pošti in v žepih za spomin, blizu in daleč pa tudi v tujino. Dobro delo so opravili njegovi rojaki z muzejem. »Dokler imamo pesnike, smo.« Odslej ne hodite mimo, ne da bi zavili v Vrsno.
MEHANOTEHNIKA IZOLA
priporoča svoje kvalitetne izdelke
sa
P 501 - Solidno, elegantno pero z iridium peresom - Cena Ndin 24,00
P 221 - Odlična standardna izdelava z iridium peresom - Cena Ndin 9.60 Dobite v vseh trgovinah s šolskimi potrebščinami, knjigarnah in trafikah
U□R GOVAN LANO LIN CRNA MAČKA RUŽA MENTOL
Pravijo, da so se planšarji v svojih starih nošah prvič odpravili v dolino z Velike ilanine, prvič v teh nošah. Obleka je iz domačega sukna, cokle lesene, plašči iz ubja. Vzbujali so veliko pozornost gledalcev, ki so prišli gledat to nenavadno ljudsko parado domače »mode« in domačih pušnijcev.
Ta skupina je prišla iz Metlike, od najdlje. Prihodnjič bodo prišli še Korošci iz čilske doline. Belokranjci niso pokazali samo svojih čednih blešče belih oblek, marveč tudi plese s pesmijo. Ko so zarajali na improviziranem odru, so dali uspeli prireditvi piko na i. Na moč imenitno bi bilo, če bi drugo leto sledilo nadaljevanje.
Stari Slovani so nam zapustili samo grobove. Toda na košči cah členkov našega prednika najdemo zdaj zapestnico, zdaj prstan, ob lobanji uhane, pri moškem meč ali ostroge in iz vseh teh grobnih pridatkov zvemo, od kod in od kdaj je bil rajni — po tem pa lahko sklepamo naprej, o razvojni stopnji, o odnosu do sosedov in prednikov, v verstvu, o... skratka o vsem, kar nas danes o tistih časih lahko zanima.
*
Ko so bild še vojaki v Ptuju, XIII. legija Gemina, se je marsikaj pripetilo. Toda prebivalci mesta so bild pametni in se v politične zdrahe niso mešali. Tudi leta 69, ko so vojaki izvolili v Ptuju sposobnega vodjo Vespa-zijana za novega cesarja, so to sprejeli mirno. Saj trgovini to ni moglo škoditi, če bo kaj koristi od tega, bo pa pokazala prihodnost. In je res — a šele pod cesarjem Trajanom. Takrat, v prvih letih II. stoletja našega štetja so vojaki odšli in tabor je opustel. Toda meja je bila zdaj daleč na Donavi in ni s,e bilo česa bati. Mesto pa je dobilo civilno upravo in ime colonia — Co-lonia Ulpia Traiana Poetovio — ter vse s tem povezane pravice. In je zacvetelo.
Pomagala pa mu je predvsem carina. Ko so Rimljani ustanovili carinsko področje za ilirske dežele, so osrednji urad te ustanove postavili v Poetovio — Ptuj. In kot še danes vemo, da od še tako dobro grajenega cevovoda vedno kane kakšna kaplja, gotovo tudi Ptuj ni ostal pri reki denarja, ki se je pretakala skozenj, praznih žepov oziroma blagajn. Kajti ostanki obsežnih, bogatih stavb na Hajdini in v bližnji okolici Ptuja, veliki mozaiki, zlato okrasje, uvoženo posodje iz nenavadno tenke, krhke in lepo oblikovane terre sigillate in terre nigre, bogat kozmetični pribor, številni kipci in reliefi
— vse to kaže na nenavaden razcvet mesta v tistem času.
Pa še nekaj: tri razmeroma velika svetišča Mitrovega kulta, med katerimi je eno menda najstarejše v srednji Evropi, kažejo, da je bii Ptuj takrat bogat. Kajti ta simpatični bog luči, v prvih časih našega štetja uspešni tekmec Kristusa, je imel za svoje skrivne, le posvečenim dostopno obredje bogata svetišča, polna plastik in oltarjev, vkopana v zemljo in obokana, z obveznim vodnjakom oziroma studencem in še z vrsto priprav. Ta kult, ki so ga prinesli v naše kraje rimski vojaki z vzhoda, izvira menda iz Perzije. Zaradi zaprtosti in dokaj zapletenega rituala pa je začel mitraizem počasi popuščati pred krščanstvom, ki je bilo socialno dostopnejše — saj je k obredom pripuščalo tudi ženske — potem ko mu je rad ali nerad prepustil precej prvin in obredov. Ko mitraizem počasi propade, bijejo tudi Ptuju, tako kot vsemu rimskemu I cesarstvu, težke ure. Začenjajo se notranje krize, vse šibkejša je obramba pred vpadi barbarov in tako dočaka mesto že precej oslabljeno leta 452 vpad Hunov, ki mu zada milostni sunek.
Ampak mesto z nekaj tisoč prebivalci je lahko porušiti, težko pa ga je uničiti in zatreti. In temu se imamo zahvaliti, da je na rdeči črti časa še en vogal in še en vzpon. Kmalu po hunskem napadu je prišel Ptuj pod vzhodnogotsko oblast, nekako se je pretolkel čez viharni čas preseljevanja narodov in dočakal naše prednike, stare Slovane. V VI. stoletju so tukaj zgradili svojo naselbino in prevzeli ime stare, nekoliko poslovanjeno seveda — Ptuj. Ta nova naselbina je postala važna postojanka v Samovi državi, bila v sklopu Karantanije, Pribinove in Kocljeve kneževine ter postala pred letom 850 spet civitas — mesto — kot pričajo zgodovinski viri. Po propadu Kocljeve kneževine je prišel Ptuj pod oblast salzburških škofov
— odtlej pa o njegovem življenju in razvoju govori zgodovina, ne da bi morala na vsakem koraku klicati na pomoč arheologijo, ki se potem, ko je odkrila tri tisoč let zgodovine mesta s predmeti iz slovanskih grobov pred zgodovino umakne s prizorišča — iz kronološke krivulje in iz dvorane, stalne arheološke razstave v Ptuju.
J. MESESNEL
ometanim z glino. Bill pa so že mojstri obdelovanja kovin in zlasti za naslednjih skoraj tri tisoč let najtrše — železa. Z mrtvimi pa že niso več ravnali tako lepo — po smrti so jih sežgali in šele njihov pepel so spravili v lončene žare ter jih skupaj s pokojnemu ljubimi predmeti zaupali zemlji. Kot je videti, je zemlja zaupanje zlorabila in njihovim poznim potomcem izdala zaupane ji skrivnosti. Med drugimi tudi drobno glinaste kipce lj-udi in živali, ki predstavljajo z verstvom povezane simbole. Hkrati pa so nam ženske figurice prenesle preko tisočletij sporočilo o takratni obleki in noši.
Potem, v visoki starejši železni dobi ni na krivulji skoraj ničesar in prav tako ne v vitrinah. Kot da bi v tistem času ptujsko polje opustelo, kot da bi prvotne prebivalce pregnalo nekaj neznanega kdo ve kam. Prav redke so najdbe od 750 pa do približno 300 let pred našim štetjem. Ampak to je domneva, ki jo veliki trezor zgodovine — zemlja lahko potrdi ali nenadoma ovrže z vrsto bogatih, pomembnih najdišč.
Mlajša kamena doba je v naslednjih tristo letih radodamej-ša s pričevanjem. V vitrinah je vršita najrazličnejših predmetov, zlasti orožja, na krivulji časa je spet zarisana in zapisana. Takrat so naselili Ptuj in okolico kulturno in civilizacijsko visoko raz-viti Kelti, ki so počasi, po stoletjih potovali iz Zahodne Evrope proti Aziji. Spojili so se marsikje s prvotnimi prebivalci in potem visoko razvili to zmesno kulturo. Takrat je Ptuj spadal k prvi večji znani plemenski državni tvorbi — noriškemu kraljestvu! To pa je mejilo na rimski imperij in bilo notranje sprva dokaj močno. Visoko razvito železarstvo nam je zapustilo kose orožja in poljedelskega orodja,, kakršno so potem uporabljali še cela stoletja — pod Rimljani in še pozneje, najbrž pa še v srednjem veku. Pa še nekaj so nam zapustili Kelti na tem področju
— že na lončarskem vretenu izdelano lončevino, ali, kakor ji arheologi pravijo spoštljivo — keramiko. In še nekaj, kar je kakor dobro in zlo hkrati za vse čase oplodilo svet — prve novce, denar!
Ko so — na rdeči črti spet en vogal više — Rimljani nekaj let pred našinr štetjem pod cesarjem Avgustom zasedli Ptuj in naše kraje, so prišli skoraj kot na obisk. 2e od prej so namreč dobro poznali te kraje, saj so pogosto trgovali z noriškim kraljestvom, hodili so na obisk, morda vohunili, hkrati pa prenašali svojo civilizacijo in kulturo zgle-no organizirane in vojaško močne države čez meje. Zgraditi je balo treba le še .prvo zaresno cesto. Ainpak cesta ne more povsod kar tako. Zadene na reke
— in mora jih premostiti. Tam pa nastane šibka točka, ranljivo mesto. Torej je treba most zavarovati. In tako ni bilo nič naravnejšega. da so Rimljani postavili ob mostu čez Dravo na tako pomembni cesti v Podonavje vojaški tabor kar za celo legijo, starorimsko divizijo. In to je bilo krivo vsemu poznejšemu razvoju Ptuja in vsej njegovi poznejši slavi.
Saj vojaki so se takole po sto letih umaknili. Ampak vodovod v tabor, ki so ga napeljali s Pohorja, je ostal, ostala pa je tudi mestna civilna naselbina na levem bregu Drave, ki je prej živela pod zaščito vojakov in deloma tudi od vojakov. Zdaj pa so domačini spoznali dosti novega: latinščino, pisavo, novo verovanje in bolj razčlenjene navade in način življenja. Ampak to jih ni prizadelo: že prej so bili sami visoko razviti in na tako kulturno podlago se je novi cepič zlahka prijel. Novo rodovno drevesce pomešanega prebivalstva - je kaj kmalu lepo pognalo.
y PtuJskem muzeju, v polovici prvega nadstropja predelane nekdanje dominikanske cerkve je ze več kot mesec dni odprta stalna arheološka razstava. V visokih in nizkih steklenih kvadrih so police^ z najrazličnejšim arheološkim gradivom, z zanimivimi najdbami, ki so ih y,.za(tnj',> nekaj desetletjih izkopali v Ptuju in neposredni okolici; na dan so prihajale skledice, zdaj na tem, zdaj na onem gradbišču so naleteli na orožje, lončevino, okrasje cudmh oblik, na lepo rehefno obdelane kamne, na ostanke zidov in cevi. Arheološka razstava, ki te predmete pokaže lepo urejene, očiščene in opremljene s pojasnili, naj bi pomagala obiskovalcu, da bi si predstavil dolgo, zanimivo in bogato zgodovino tega našega, danes maj-hnogu mesta ob Dravi.
Na zidu prav nasproti vhoda visi velika tabla, da je obiskovalec razstave prav ne more prezreti. Na njej je lomljena rdeča črta — kronološka linija, kot pravijo arheologi. Ob vsakem vogalu, ko se črta prelomi i-n steče spet v nasprotno smer, toda vedno rahlo navzgor, je letnica in ob njej majhna bela risba, včasih tudi kakšna beseda. Vsak vogal je mejnik nekega bolj ali manj zaključenega obdobja v »godovini Ptuja. Vsaka letnica je Pojasnilo in vsaka risbica ponazorilo najpomembnejših vidnih znakov mesta v tistem obdobju. Ce pa tej kronološki črti ne verjamete, morate na sprehod po dvorani, okoli vitrin, kjer vam arheološke najdbe potrdijo dolgo, zanimivo povest o davnih časih in davnih ljudeh.
Na dnu črte ni nič: iz starejše kamene dobe Ptuj in okolica nista zapustila potemcem nobenih najdb in zato nobenih pričevanj o življenju človeka v tem delu naše dežele: niti pestnjakov, grobo, le za silo obdelanih kamnov niso nikjer našli. Torej nas popelje rdeča črta naprej. 2000 ali 1800 let pred našim štetjem, v pozni mlajši kameni dobi, ko so naši predniki že zelo preprosto obdelovali zemljo, so odkrili tudi plodno ravnico ptujske okolice. Pri raznih delih so odkopali kamnite sekire in kladiva; ampak ostankov vasi od takrat niso našli. Cas je vse predober grobar za morda lesene, morda slamnate oziroma zemljene »hišice« prvih kmetov na nSših tleh.
Bronasta doba Je na krivulji
zarisana više, tam pri letnicah 1800—1250 pred našim štetjem. Takrat so bile v ptujski okolici manjše naselbine in v njih ljudje, ki so že znali obdelovati kovine — baker in bron. Toda spomin so nam ohranili le mrtvi: v skrčeni legi so jih pokopali, v grob pa so dobili s seboj nekaj predmetov za vsakdanjo rabo, vrček in bronasto okrasno iglo.
Nekdanji ljudje so malo više na krivulji časa že določena plemenska skupnost prvotnih Ilirov, ki si je izoblikovala svojo kulturo v petsto naslednjih letih. Na hribčkih nad Dravo so si zgradili s palisadami in zemlje-nirn nasipom močno utrjene naselbine, gojili so poljske kulture, zlasti žito, gradili so si hiše iz lesa ta opletene s šibjem,
Praznik narodnih noš
Zmenili so se v kamniškem turističnem društvu, da bi naredili sprevod narodnih noš. Potem so začeli iskati po skrinjah. Kaj vse je prišlo na dan, stara oblačila, z zlatom pošite avbe, širokokrajni klobuki. Domačinke so imele potlne roke dela, da so vse pravi čas uredile. Minulo nedeljo pa so se vsi zbrali v Kamniku. Prišli so iz Domžal, Mengša, Stranj, Lukovice, Ljubljane, Duplice, Metlike in seveda iz Kamnika. Namesto napovedanih 150 noš se jih je zbralo še enkrat toliko.
Dedek z vnučkoma je doma iz gorenjske Lukovice, oblečeni pa so bili bolj v koroške noše. Srajca je iz domačega platna z ovratnikom (Korošci mu pravijo kolir), lajblc žameten, ruta svilena in verižica srebrna s »tolarji«. Lukovčani se še pogosto oblačijo v stare noše, tako da jim jih ni treba jemati iz naftalina.
*:■+ </>;.: * -2
Od leta 1.969 naprej, šele bo na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu igralo v najvišji (A) skupini samo šest državnih ekip, ki se bodo po dva. krat sestale med seboj — ta ko so nedavno sklenili na zasedanju izvršnega odbora mednarodne federacije. Hkrati so se zedinili, da bo prihod-nje tekmovanje za ta naslov (leta 1967) na Dunaju odigra no še po starem načinu — s po 8 moštvi v elitnem razredu. Posebej bo pod novo skupino A obstajala še nova skupina B z 8 moštvi, število udeležencev v razredu C pa ne bo omejeno. Zadnje plasirani iz A pojde po letu 1969 v skupino B, zmagovalec med; njimi pa se bo preselil med najboljše. Iz skupine B odhajata na niže dve najslabše uvrščeni ekipi.
Odškodnino v gotovini je ponudila Sovjetska zveza ame. riški atletski zvezi za svoj čas odpovedani meddržavni dvoboj v atletiki, ki naj bi
bil v preteklem juliju nekje v ZDA. Rusi so gostovanje v
Ameriki izločili iz koledarja turnej v zvezi z ameriško po litiko v Vietnamu.
Novi svetovni kolesarski prvak Rudi Altig (ZRN) je po zmagi na Nurburgringu sprejel prve novinarje kat v kopalnici, medtem ko je sedel še v kadi. Kopalnica je bila
KRATKO TODA NOVO
seveda premajhna, da bi bilo v njej dovolj prostora za vse vsiljive reporterje; pred novega »kralja profesionalcev« so jih spuščali zato posamično ...
Na olimpijskih letnih igrah v Ciudad de Mexicu 1968 pričakujejo približno 240.000 tujih obiskovalcev. Podatek je
objavil prireditveni odbor, ki je v mehiškem glavnem mestu te dni odprl posebno turistično poslovalnico.
*
Bivši švedski nogometni reprezentant Gunnar Nordhal, ki je dolgo igral tudi v Italiji, meni, da 1 sodnik — spričo hitrega tempa v sodobnem nogometu — ne more več uspešno opravljati naloge. »To je dokazalo tudi nedavno svetovno prvenstvo v Angliji. Nogometaši se bi morali zgledovati po hokejistih, ki imajo dva sodnika. Dva nevtralca bi nedvomno manj grešila kot en sam.«
*
Neka francoska filmska družba namerava posneti film o življenju najboljšega francoskega kolesarja Jacgue-sa Anquetila. V glavni vlogi bo nastopil seveda sloviti kolesar, zedinili pa so se tudi že, kdo bo upodobil mladega Jacquesa, ko je bil star šele 12 let. To bo Angelo Faustino Coppi, sin slovitega italijanskega šampiona, ki
živi s svojo materjo v Novi Ligure v Italiji. Mali Faustino se sicer ne navdušuje za poklic filmskega igralca; pozneje bi bil rad kolesar-dir-kač kot njegov oče.
*
Najstarejše in »najbolj zahrbtne« motorne dirke na svetu »Tourist Trophy« na 60,74 km dolgi krožni progi na otoku Man (Anglija), ki zmeraj veljajo tudi za svetovno prvenstvo, so letos terjale dve novi žrtvi. Ze na treningu, na katerem so se poškodovali trije dirkači, med njimi bivši svetovni prvak Provini (Italija), se je smrtno ponesrečil Japonec Fujii. V dirki zares, v razredu 250 ccm, je smrt doletela tudi 47-letnega Angleža Briana Duffgja, Ponesrečenec je iz doslej še neznanih razlogov v zadnjem krogu padel in izdihnil na kraju nesreče. — Na vsakih dirkah za »Tourist Trophy« po letu 1917 se je kak dirkač smrtno ponesrečil, kljub vsemu pa dirka »živi« dalje . ..
JUGOSLOVANSKI ŠAH V MATNEM POLOŽAJU - ZAKAJ?
mnm
Pojasnila dobite pri:
PRETIŠ, SARAJEVO ALI CEFRA, MUNCHEN 15, BAYERSTRASSE 33 TELEFON 55,59,85 ZA VPLAČILA PREK CEFRE ZAGOTAVLJA
70 PODATKOV O TEM, ZAKAJ ŠPORTNIKI IN ŠPORTNICE NDR ŽANJEJO MEDNARODNE USPEHE
USPEHI DA, DRUGO PA...?
SLAVONSKI BROD TOMISLAVOV TRG 6
V 3 DNEH PO VPLAČILU SEM PREJEL AVTOMOBIL!
»Prav zares sem prijetno presenečen zaradi hitre dobave vozila. PRETIŠ je IZPOLNIL svoje obveznosti in jaz mu čestitam. Pred nakupom sem se podrobno zanimal o NSU-PRETIS 1000 in izvedel pri voznikih vse najboljše o vozilu. Poleg ostalih lastnosti, ki mi ustrezajo, so vplivala tudi ta pozitivna mišljenja, da sem se odločil za nakup vozila NSU-PRETIS 1000.«
PRETIŠ OBVEŠČA, DA JE CENA VOZILA 1500 USA $ ALI 6000 DM
V tej ceni je upoštevana tudi carina. Vplačajte celotni znesek ali pa v obrokih na naslov:
PRETIŠ - SARAJEVO ali CEFRA, GmbH, Miinchen 15
Bayerstrasse 33, Bank fiir Gemeinvvirt-schaft AG Miinchen - Konto 7809
VPLAČATE LAHKO VI, VAŠI SORODNIKI IN PRIJATELJI. PO VPLAČILU CELOTNEGA ZNESKA ZA VOZILO — DOBAVA TAKOJ V PRETISU SARAJEVO
Namesto običajnega uvoda smo vam pripravili tri razpredelnice, ki kažejo, kako so se športniki in športnice Nemške demokratične republike (NDR) odrezali na treh velikih mednarodnih tekmovanjih v letošnji jeseni: na evropskem prvenstvu v plavanju v Utrechtu na Nizozemskem, evropskem prvenstvu v atletiki v Budimpešti na Madžarskem in II. svetovnem prvenstvu v veslanju pri nas na Bledu:
PLAVANJE:
SZ	12	7	5
NDR	4	6	5
Anglija	1	3	3
Nizozemska	3	1	1
švedska	—	2	2
Francija	2	—	1
Italija	1	—	1
Madžarska	—	■ 1	1
Španija	—	1	—
Avstrija	—	1	—
ZRN	—	1	—
Jugoslavija	—	—	1
Poljska	—	—	1
Finska	—	—	1
Romunija	—	—	1
ATLETIKA:
NDR	8	3	6
Poljska	7	5	3
SZ	6	7	7
Francija	4	3	7
Italija	3	—	—
ZRN	2	16	9
Anglija	2	—	—
Madžarska	1	4	3
Bolgarija	1	1	—
CSSR	1	—	—
Jugoslavija	1	—	—
Belgija	—	1	1
Grčija	—	1	—
Romunija	—	1	—
VESLANJE:
NDR	3	—
Nizozemska	1	1
ZDA	1	1
ZRN •	1	—
Švica	1	—
SZ	—	3
Avstrija	—	1
Francija	—	1
Jugoslavija	—	—
Italija	—	—
(številke v vsaki razpredelnici od leve proti desni: zlate, srebrne in bronaste kolajne.)
MODERNI OBJEKTI — Plavalni stadion v Leipzigu
Približno 10 odstotkov vsega prebivalstva NDR je včlanjenih v DTSB, s športom pa se ukvar ja seveda še mnogo več ljudi. Ta-ko je leta 1953 na raznih krajevnih športnih prireditvah sodelovalo 119.018 nečlanov, leta 1955 jih je bilo že 215.022, leta 196( pa 342.158. Tem množičnim tek movanjem po mestih in vaseh pa
IIIIMMIMIUIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIMH^
|
1 DHfK - kovačnica vaditeljskega kadra
§ Leta 1950 je ljudska |
| skupščina NDR sprejela J | zakon o razvoju mladine 1
fin športa, ki je predvide- jj val tudi ustanovitev akade- § § mije za telesno kulturo v § j Leipzigu (DHfK) Po letu 1 i	1950 so	ondi	izdali l..i34
s	diplom,	razen	tega pa so	§
fj v raznili tečajih sproti iz J h	šolali	številne trenerje,	S
inštruktorje in vaditelje. 1 i Na tej visoki šoli poučuje i g 139 profesorjev, učite»jev J § in asistentov, podeljenih {j i pa je bilo tudi 59 doktorji skih naslovov. Vsako leto | I se ondi pripravlja za svoj j f	bodoči	poklic	po univer	1
i zah tudi kakih 160 študentov iz 21 dežel.
DHfK pa je samo najimenitnejša kovačnica S 1 strokovnega kadra za te S lesno vzgojo v NDR ■. ■
| »Naša deseta zaporedna zmaga v slovenski košar-8 karski ligi zbuja pri košarkarskih strokovnjakih 1 mnenje, da bomo letos slovenski prvaki,« je dejal | v pogovoru bivši igralec »Olimpije« in sedanji tre-( ner KK Lesonit iz Ilirske Bistrice Janez Potočnik. | »Četudi bomo prvaki, se kvalifikacij za zvezno ligo S ne bomo udeležili, ker naši fantje ne morejo toliko 1 dni .zapraviti’ za priprave in sama tekmovanja I Dogovoril; smo se že, da bomo prepustili kvalifika f cije .Mariboru*, toda le pod pogojem, če se bodo 1 košarkarske sile v Mariboru združile. Maribor ima | namreč, z nami vred, največ možnosti za osvojitev I prvega mesta,« je pribil vodja finančnega knjigo. 1 vodstva v tem lesnem podjetju.
I Od kod v letošnjem letu tak uspeh bistriških J košarkarjev?
Visoki Potočnik je to pojasnil takole:
»Ko smo izpadli iz zvezne lige, so vsi preroko-I vali popoln propad .Lesonita*. Lani je tudi tako ka-I zalo, saj smo bili na repu republiške lige. Fantje i niso trenirali in tudi nekaj tekem v naslednjem 1 tekmovalnem letu smo nastopali bolj ali manj g z mladinsko ekipo. Zdaj pa je drugače; stari so se 1 vrnili. Treniramo. Delamo. Uspehi so tu. Morda se I še bolj zavzemamo, saj pravijo, da z amaterji ne j bo težav v tekmovanjih . . . Naši košarkarji so čisti S amaterji,« je dodal Janez Potočnik.
IZ ILIRSKE BISTRICE
Jugoslovanski šahisti so praktično vsa leta po drugi svetovni vojni druga velesila. Kljub temu, da recimo še vedno ni rešen status vrhunskih reprezentantov v tej panogilZa razliko na primer od Bolgarije, ki je sicer precej pod Jugoslavijo na svetovni jakostni lestvici, ima pa dokončno urejen status vseh svojih velemojstrov in celo še enega mednarodnega mojstra. Ali: Madžarska ima 40 poklicnih šahovskih trenerjev, mi niti enega. Madžari imajo pred reprezentančnimi nastopi dvomesečne priprave, mi niti dva dni!
tem članku — je iz leta 1964), življenjskega prostora pa ima 108.300 kv. kilometrov. Ta socialistična država v srednji Evropi, ki je bila ustanovljena 7. oktobra 1949, je dobila svoj nacionalni olimpijski komite že 22. aprila 1951, Nemška športna in gimnastična zveza (DTSB), vrhovni telesnokultumi organ v deželi, ki združuje 38 strokovni! zvez, pa je bila ustanovljena 27. aprila 1957 v Berlinu. Osrednjs federacija ima svoje okrajne zveze, skupaj z Berlinom 14 po številu. Vsaka štiri leta volijo voljeni delegati svoje osrednje športno vodstvo. V času med obema kongresoma vodi celotno organizacijo njegovo predsedstvo. Razen zveze za bob in konjeniške zveze so vsa športna zdru ženja NDR včlanjena v 45 mednarodnih strokovnih zvez. Dve med njimi sta bili .sprejeti med članstvo na kongresih pri nas — zveza športnih ribičev (leta 1957 v Beogradu) in gimnastična zve za (leta 1957 v Zagrebu).
Nemška športna zveza DTSB ima 1,797.769 članov v 6998 kra jevnih in nacionalnih klubih. Takole je naraščalo članstvo v zadnjih letih: 1950 — 691.180 članov v 4396 klubih, 1952 — 1,056.028 v 6077 klubih, 1954 - 1,084.121 članov v 6159 klubih, 1956 — 1,163.463 članov v 5880 klubih, 1958 — 1,295.305 članov v 5347 klubih, 1960 — 1,439.097 članov v 5749 klubih, 1962 — 1,690.156 v 6680 klubih in 1964 — 1,792.259 članov v 6998 klubih.
tudi vseh drugih ugodnosti. Na voljo je 201 športni stadion, 956 športnih igrišč, 7924 manjših tekmovališč, 3323 sodobno opremljenih telovadnic, 57 pokritih plavalnih bazenov, 593 bazenov na planem, 24 kolesarskih dirkališč, itd. Ti moderni športni objekti so kajpak čvrst temelj za kar najširši razmah množičnega in vrhunskega športa.
Domala ni tedna, ko v NDR ne bi gostovali športniki in športnice iz drugih dežel ali pa da reprezentanti NDR ‘ ne bi gostovali na tujem. V 15 letih je DTSB navezala stike z več kot 70 državami na vseh petih celinah. športniki NDR so v tem raz-dobju osvojili 41 naslovov evropskih prvakov in 124 naslovov svetovnih prvakov, nadalje so zasedli 166 drugih mest in 187 tretjih, pri čemer nismo šteli — kot smo že zapisali — uspehov zad njih dveh let. NDR je organizirala tudi 13 svetovnih in 21 evropskih prvenstev.
Šport v NDR je bil po 1. 1949 na trhlih nogah, toda ob vsestranskem razumevanju in podpori ljudske oblasti se je z let: razvil v velesilo. Prizadevanja so
so posvetili veliko pozornost zlasti v zadnjih šestih letih. Leta 1963 je na teh prireditvah sodelovalo že 1,640.901 nečlanov in ne-članic, skupaj s članstvom po klubih neusahljiv vir novih in novih šampionov ...
Vsakdo, ki se v NDR ukvarja s športom ne glede na to, ali je član športnih organizacij ali ne, lahko uporablja skupne športne objekte in naprave, deležen pa j«
rodila lepe sadove, športniki ir športnice iz NDR so dandanes na elitnih tekmovanjih v raznih športnih zvrsteh med najboljšimi na svetu. Skoraj ni mednarodnega tekmovanja, na katerem se njihovi reprezentanti in reprezentantke ne bi povzpeli na oder za zmagovalce. Tako je danes, tako pa bo tudi jutri.
H. tl.
„ Mariboru bomo dali } kvalifika-
Že ta dva podatka, navedena v okviru zvezne ankete o financiranju telesne kulture, sta dovolj za premislek o tem, kje smo danes z našim šahom. Ta razmislek bi moral bati temeljit, vsi, ki jim je šah neposredno ali tudi samo posredno pri srcu, bi morali pri tem sodelovati, kajti zdi se, da stojimo na mestu, če že ne celo zastajamo, čeprav se z uspehi ta ko zelo radi vsi ponašamo ...
Uspehi, ki jih je naš šah dosegel v minulih dvajsetih letih, so zares veliki. Samo SZ ima več velemojstrov kakor mi, na osmih povojnih olimpijadah nismo nikoli ostali brez kolajne (enkrat zlata, štirikrat srebrna in trikrat bronasta), trije naši šahisti so bili svetovni mladinski prvaki.. Vse to ne bi bilo možno, če ne bi bilo dobrega zaledja, množi ce igralcev, če ne bi bilo velike pomoči šahu na vseh ravneh.
Toda zdaj se začenja nekaj spreminjati. Ne le, da moramo zbirati za telovadnice, da so va terpolitsi imeli velike probleme, preden so zbrali denar za tekmo, ki jim je prinesla naslov evrop-
histi, organizacije, kolektivi, ob činske ZTK in republiška zveza pa po potrebi še kdo. V naši republiki dobro delajo (tu so mišljene izrecno samo finance) v Mariboru in na Jesenicah pa v Domžalah (letos že petič memorial Hering - Zupančič) in Kočevje (slovensko mladinsko prvem stvo, pri katerem so v taki ali drugačni obliki sodelovali tako rekoč vsi Kočevčani in mu pomagali), mogoče še kje, zato pa je v Ljubljani, kjer so končen trirani najboljši šahisti, čutiti vedno večje mrtvilo. Veliko bridkih resnic o šahovskem življenju v mestu treh velemojstrov (dr. Vidmar, Pirc, Parma) je razkril tudi nedavni članek v »Delu«. Torej?
Neizpodbitno je, da bo v novih razmerah nujno potrebno poiskati nova pota za ponoven vzpon šaha v Ljubljani, Sloveniji in Jugoslaviji, kajti vse to je med se boj najtesneje povezano. Vsak dan zamude bo dražji, vsak dan se nam bo bolj začelo majati naše drugo mesto na svetu. Ali bi radi doživeli to, s čimer je re-
cimo NDR prav v zadnjem času na raznih frontah, plavalni, at letski, veslaški, postregla do ne davnega z nespornimi veličinami? Osnovni stroški so v šahu prav taki kakor v drugih športih (pot ni stroški, dnevnice), tudi izdat kom za prostore, elektriko, kur javo se ni mogoče izogniti. Vse ga drugega je razmeroma malo vendar brez denarja nikakor m gre (razen, če se jasno in glasno odločimo, da te in te panoge ne bomo gojili?!). Torej kako? Vsi zainteresirani (kdo je to, tudi še ni razčiščeno) bi morali sesti za skupno mizo, položiti karte na mizo, povedati vse, kar mislijo, prav ali narobe, videti, kako je za rekreacijo poskrbljeno v delovnih kolektivih v teoriji (statuti) in praksi. Nekaj bodo tedaj prav gotovo pametnega sklenili. Pobudniki za to bi prav gotovo lahko bili šahisti v delovnih organizacijah, ki zdaj, kdo ve zakaj, stoje še bolj ali manj ob strani Vsaka druga pot bo bolj ali manj administrativna, po njej pa se nikamor ne pride.
FRANČEK BRGLEZ
V treh najbolj privlačnih olimpijskih športih najdemo reprezentante in reprezentantke NDR torej dvakrat na prvem mestu in enkrat na dru-
gem. Za ta drugi primer bi lahko zapisali, da gre samo za »le potno napako« v vrsti njihovih zaporednih uspehov. Tako kažejo gole številke, ki pa včasih po-
vedo več kot vsi drugi podatki. Zato kar ostanimo pri njih.
NDR ima približno toliko prebivalcev kot Jugoslavija (17.181.083 — ta podatek — in vsi drugi v
i!l!lllllll1llll!lllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllll!lllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllll[llllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllltlillllllllllillllllllll!lll!lli
skega prvaka, da ..., ampak tudi pri šahu je nekaj zaškripalo. Morda samo začasno zataknilo, dokler se vsi ne bodo znašli, ša-
VELEMOJSTER — Bruno Parma
2000 m NAPREJ SVETOVNA PRVAKA — Posadka dvojca brez krmarja NDR — na startu blejskega šampionata; 2000 m naprej sta bila že svetovna prvaka.
Kremtz in Gohler —
Pol leta je šele v Ilirski Bistrici. Svojo službo opravlja tako kot vsi drugi člani delovnega ko\ lektiva, ki so tudi košarkarji. Edinole za treningi dobiva po tr; tisoč dinarjev nagrade.
— Bi koga od igralcev posebej pohvalili?
»Lenarčiča, štambergerja pa še koga bi lahko
Sicer se pa vsi fantje trudijo, da bi bili prvaki. Ce zaradi drugega ne, zaradi tega, da dokažemo, kako Je moč tekmovati tudi samo z dobro voljo.«
— Čeprav ste le malo časa v tem okolju, bi ven. darle lahko povedali, kako je s športom v občini Ilirska Bistrica?
»Košarka je šport številka ena. Rokometaši so s1 tudi prizadevali priti v slovensko ligo, vendar jim to ni uspelo. Pred dnevi pa je bil ustanovljen tud' nogometni klub, ki ima svoje korenine v tukajšnjem garnizonu. Predsednik občine je tudi predsednik kluba, vendar je vprašanje, če se bo nogomet tu pn nas .prijel*. Igrišča ni, no, potem pa sami veste .. •.«
Potem smo lahko iz besed Janeza Potočnika še povzeli, da se lokalni činltelji precej trudijo, da bi šport v tej komuni spravilj na višjo raven. Pomoči je dovolj, toda vprašanje je — kot povsod — denar
»Sicer pa veste, kak0 je s športom v komunah ki so boij oddaljene od središča. Volje do dela jf dovolj, tudi talenti so. A kaj. ko pa vse to še vedno ni dovolj ...« je zakl jučil Janez Potočnik, ki še vedno svojim »pulenom« priskoči na pomoč tudi na igrišču, ko gre najbolj »za nohte«.	I.	A.
AVTOMOBIL
ZE LETA 1968 NA LUNO?
ORIGINALNE VZMETNE VLOŽKE JOGI PROIZVAJA SAMO „MEBLO“ TOVARNA POHIŠTVA NOVA GORICA
MEBLO
IZBRAL SEM jogi
»Rekordni polet vesoljske ladje Gemi-ni 11,« pravijo ameriški strokovnjaki za raziskovanje vesolja, »je še bolj na široko odprl vrata na človekovi poti na Luno: velikanska raketa Saturn naj bi ponesla astronavte na Zemljin naravni satelit že v začetku leta 1968.«
Pred desetimi dnevi strokovnjaki NASA še niso bili takšni optimisti. Polet astronavtov Charlesa Conrada in Richarda Gordona so morali trikrat odložiti: v petek pred desetimi dnevi so nadzorniki ugotovili razpoko v posodi za gorivo ra-kate Atlas; v soboto zvečer se je zdelo, da je pokvarjena naprava za krmiljenje ciljne rakete Atlas — Agena; v ponedeljek pa so tehniki odkrili košček srebra v črpalkah rakete Atlas.
Potem pa je končno le šlo vse tako, kot so si želeli. Astronavtoma je uspelo za vajo opraviti vesoljsko srečanje, ki se zdi zelo pomembno za povratek astronavtov z Lune. Medtem ko sta astronavta v prejšnji Gemini 10 šele v štirih urah ujela umetni satelit tarčo Agena, se je Gemini 11 ta manever posrečil malodane v 90 minutah — šest minut, prej, preden je vesoljska ladja enkrat samkrat obkrožila Zemljo.
Gemini 11 pa ni rekorderka samo zaradi bliskovitega srečanja, ampak se je potem, ko se je združila s ladjo-tarčo Agena, povzpela doslej najviše v vesolje. Tako sta astronavta dosegla tako imenovani »smrtni pas« okrog Zemlje — spodnje pasove Van Allanove plasti. Vesoljca sta bila 1371 kilorhetrov nad Zemljo.
Astronavt Gordon se je dvakrat sprehodil po vesolju. Izkazalo pa se je, da je v vesolju teže delati, kot so predvidevali. Ko je Gordon napenjal vrv, ki naj bi povezovala Ageno in Gemini, da bi se vesoljska ladja žačela vrteti okrog satelita-tarče in bi tako sredobežna sila ustvarila v vesoljski ladji umetno težnost, se je tako utrudil, da se je moral vrniti iz vesolja prej, kot je bilo predvideno.
Gemini 11 je tudi preskusila samodejne naprave za pristajanje na Zemlji.
Poskusi z Gemini še vedno zelo skopo odgovarjajo na vprašanje, kako bo človek živel in delal v vesolju.
Zato napovedujejo, da bodo ameriški vesoljci postali potepuhi. Tako kot so včasih ameriški pustolovci dolge tedne v praznih tovornih vagonih potovali čez kontinent, se bodo astronavti v praznih posodah za gorivo vrteli okrog Zemlje. Cilj takšnih vesoljskih potepov je že znan: NASA upa, da bo tako hitreje in ceneje uspela zgraditi veliko vesoljsko postajo, ki naj bi krožila okrog Zemlje. .
Tako naj bi prvikrat izkoristili druge stopnje raket., ki so ostale brez goriva, in jih zaradi vse pogostnejših vesoljskih poskusov vedno več kroži okrog Zemlje. Gre za tisti del velikih sodobnih raket, ki jih skupaj s »koristnim tovorom« izstrelijo v orbito. Prvi tak poskus uporabiti raketo, ki je porabila vse gorivo, za stanovanje astronavtov, naj bi opravili pri raketi Saturn 1 B, ki bo v prihodnjih mesecih poganjala na poskusne polete okrog Zemlje vesoljsko ladjo Apollo.
Inženirji tovarne McDonel, ki izdeluje ladje Gemini, naj bi v prihodnjih dveh letih pripravili posebno vmesno napravo, po kateri bi astronavti odšli iz vesoljske ladje Apollo stanovat v prazno posodo za gorivo gornje stopnje rakete Saturn.
V tej napravi bi bili vsi stroji, da bi ogromno prazno posodo predelali v primemo stanovanje. Skozi odprtino v posodi za gorivo bo vesoljski vakuum najprej posesal ostanek goriva, potem pa bodo nekdanji rezervoar napolnili s kisikom. V veliki posodi, v kateri je bilo prej 250.000 litrov tekočega kisika, bi astronavti stanovali nekaj tednov in se nato z Apollo vrnili na Zemljo.
Že leta 1968, ko obetajo prvo potovanje na Luno, naj bi tudi Saturnovo posodo za gorivo prvič uporabili za vesoljsko stanovanje. Velika vesoljska postaja, ki bi krožila okrog Zemlje in ki jo nameravajo sestaviti iz nekaj praznih posod za gorivo, se zdi nujno potrebna odskočna deska za potovanje na bolj daljne svetove.
Visoko nad Zemljo se vesoljska ladja Gemini približuje satelitu tar« Agena.
ČEPRAV AMERIŠKI STROKOVNJAKI OBETAJO, DA JE REKORD »GEMINI 11« ZAGOTOVILO, DA BODO LJUDJE ŽE LETA 1968 NA LUNI, ŠE VEDNO NI POPOLNEGA ODGOVORA NA VPRAŠANJE, KAKO BO ČLOVEK DOLGO ČASA ŽIVEL IN DELAL V VESOLJU.
LETNIK 67
V preskusnih oddelkih avtomobilskih tovarn že z vso paro pripravljajo nova vozila, ki jih nameravajo začeti izdelovati prihodnje ileto. Še vedno tovarne na vso moč skrivajo, kakšna bo avtomobilska pomlad 1967. Toda kakor vedno je prišlo tudi letos že na dan precej podrobnosti o novih modelih avtomobilov. Tudi visoke ograje in stražarji s psi okrog preskdsnih avtodromov ter obljuba tovarniških uslužbencev, da bodo molčali, nič ne pomaga. Po kuloarjih že šepetajo o tehničnih podatkih, odlikah karoserij in zboljšavah podvozij novih vozil. Nekatere so reporterji celo že usptVi fotografirati, ko so jih tovarniški vozniki preskušali na samotnih cestah. Na osnovi vsega tega je risar zahodnonemške revije »Štern« upodobil nova vozila, ki naj bi jih javnosti predstavili najkasneje na avtomobilskem sejmu v Frankfurtu jeseni 1967.
To vozilo, obetajo, bo čast in slava tovarne NSU. Gre za novi avto mobil NSU, ki ga bo poganjal VVanklov motor. Vozilo bodo razstavili v Frankfurtu. Poročali smo že o nesreči preskusnega vozila. Takrat so ga tudi fotografirali. Vozilo bo poganjal dvokolutni VVanklov motor z močjo 110 K!V1. Največja hitrost vozila približno 200 kilometrov na uro.
Tudi francoska državna tovarna avtomobilov Renault pripravlja novo vozilo, ki naj bi na domačem tržišču konkuriralo predvsem Citroeno-vemu avtomobilu ami 6 break. Gre za novi renault R6, ki je nekoliko podoben preskušenemu in uspešnemu L 4. Novi R6 naj bi poganjal štirivaljni motor (1000 kubikov) z močjo 40 KM. Motor bo vrtel prednji kolesi, vozilo pa naj bi doseglo največjo hitrost 130 kilometrov na uro.
Coupč je prišel v modo. Tako namerava tudi Auto-Union začeti izdelovati avtomobil s potlačenim zadkom. Pripravljajo coupe audi. »Ovaduhi« pripovedujejo, da se bo tovarna menda odločila za preskušeni in ceneni recept: limuzini bodo samo prikrojili streho, vse drugo pa bo ostalo nespremenjeno, avtomobilu pa bodo rekli coupe.
BOLEZNI NAŠEGA ČASA (4)
BOLEZEN, KI BI JO NAJRAJE ZAMOLČALI
SPOLNE BOLEZNI, KI SO JIH PO DRUGI SVETOVNI VOJNI V EVROPI SKORO ZATRLI, SE SPET ŠIRIJO. ŠTEVILO BOLNIKOV JE VSE VEČJE. MED NJIMI JE MNOGO MLADOSTNIKOV: NEPOUČENOST IN LAHKOMISELNOST JIH SPRAVLJATA V NEVARNOST
Bolezen se je začela povsem nedolžno: majhen čir na mezincu. »Nič hudega,« si je dejal triintridesetletni G. K., »gotovo mi je v rano prišla umazanija.« Ranil se je pri avtomobilski nesreči, ko je bil na počitnicah na Bližnjem vzhodu. Sedaj je že štiri tedne doma.
čez mesec in pol pa je Gašper opazil, da ima na koži izpuščaj. Bolela ga je glava, glas mu je postal vročičen. Odšel je k zdravniku. Pregledali so mu kri. Čez tri dni so v laboratoriju neizpodbitno dokazali bolezen: sifilis.
G. K. je prebledel: »Doktor, zmotili »te se. Nobene tuje ženske se še pritaknil nisem.« — »Pomote ni,« je odgovoril zdravnik, »Wassermannova reakcija, preiskava krvi, je pozitivna. Vaše telo se bojuje proti povzročitelju bolezni, v krvi se tvorijo tako imenovana protitelesa. Kaj ste mi že zadnjič pripovedovali o avtomobilski nesreči?«
Gašper K.: »Poltovorni avtomobil je oplazil naše vozilo- Šoferja je stisnilo med razbito pločevino. Potegnil sem ga iz vozila. Krvavel je iz nosa in ust. Položil sem ga na tla in mu iz ust vzel zobno protezo, da bi se ne zadušil. Potem sem si umil roke. Opazil sem majhno ranico na desni roki.« — »Morda ste se tako okužili,« je dejal zdravnik. »Zelo nenavadno. Ponavadi se drugače okužijo.«
Spolne bolezni se prenašajo pri spolnem občevanju, zelo zelo redko drugače, in zdravniki ponavadi ne verjamejo bolnikom, ki se izgovarjajo: »Pila sva iz enega kozarca« — ali »Skupaj sva kadila cigareto« — ali »Gotovo sem se okužil na stranišču.«
Pogosto pridejo možje, ki se namera-vajo poročiti, na skrivaj k zdravniku, ker se boje, da so se okužili pri kakšni pu stolovščini. Ozdravijo jih, pa se čez nekaj tednov spet vrnejo. Zakaj? Vzrok je preprost: po nevednem so okužili svojo iz voljenko, ki pa se ni zdravila, in sedaj so se pri njej spet inficirali. Zdravnik: temu pravijo infekcija pingpong.
V mnogih državah se je v minulih letih podvojilo število bolnikov, ki jih tarejo spolne bolezni. Vsa prizadevanja Svetovne zdravstvene organizacije in zdravstvenih služb posameznih dežel ne morejo zaustaviti tega napredovanja spol uih bolezni, ki zbuja skrbi. Ljudje se danes premalo boje teh bolezni, ker preveč zaupajo čudežnemu zdravilu penicili-
nu in drugim antibiotikom, ki so po drugi svetovni vojni v Evropi malodane povsem zatrli spolne bolezni.
Ameriška zdravstvena organizacija je pred nedavnim objavila, da se je v zadnjih letih povečalo število sifilitikov pri mladostnikih med 15. in 19. letom starosti z 10 na 22 bolnikov med 100.000 dr žavljani. V srednjem veku v Evropi niso poznali sifilisa. 'Potem so španski osvajalci prinesli bolezen iz Novega sveta. Šele leta 1905 sta zdravnika Schaudinn in Hoffmann odkrila povzročitelja bolezni. Imenovala sta ga spiroheta. šele takrat so lahko zdravniki z upanjem na uspeh napovedali boj zavratni bolezni. Odkrili so zdravilo salversan, kasneje pa penicilin in druge antibiotike, ki so z uspehom kos svedrastim mikrobom spi-rohetam.
Po drugi svetovni vojni se je bolezen spet vrnila v Srednjo Evropo. Zahodno-nemški zdravniki ugotavljajo, da jo prinašajo večinoma dopustniki, ki se vračajo z vročega juga: »Posebej v septembru in oktobru se zelo poveča število bolnikov. Gre za najbolj neprijetne sou-venirje s potovanj.« Pri tem higieniki poudarjajo, da po letu 1958, ko so v Italiji zaprli javne hiše, zdravstveni organi ne morejo več nadzorovati sedaj ilegalne prostitucije. Kakorkoli že, čeprav imamo zdaj uspešna zdravila, je vse več bolnikov s spolnimi boleznimi. Najpogostnej še spolne bolezni so: sifilis (lues), kapavica (gonoreja), mehki čankar (ulcus molle) in venerična vnetja bezgavk.
TRI STOPNJE SIFILISA
Povzročiteljica sifilisa spirochaeta pal-lida je velika komaj 0,01 milimetra, opazimo jo pod mikroskopom. Spiroheta pro dre skozi najmanjšo ranico v koži, pred vsem skozi sluznico (v ustih in na spolovilih), ki je zelo nežna in se hitro rani. Na inficiranem mestu kože se v treh tednih naredi čir. To je prvi stadij bolezni, čir razmeroma naglo izgine.
Čez štiri do šest tednov se začne drugi stadij bolezni. Povzročiteljica bolezni se je razširila po vsem telesu, na koži opazimo izpuščaj. Pogosto se napravijo na genitalijah in na ustni sluznici majhne bule, izpadajo lasje in vname se grlo. Vsi ti znaki bolezni, ki se občasno pojavljajo, čez nekaj časa izginejo, tudi če bolnika ne zdravijo.
Čez mnogo let — velikokrat mine tudi deset ali celo dvajset let, ne da bi bolnika sploh trla bolezen — se začne tretji stadij bolezni: na koži se pojavijo globoki čiri, ki uničujejo tkivo in včasih razjedajo celo kosti. Spirohete napadejo živčevje, torej tudi hrbtni mozeg in možgane, bolnik ohromi, ali pa se mu zmeša. Bolezen načne tudi žile in srce.
Zdaj lahko z gotovostjo trdimo, da ozdravijo vsakega bolnika, ki se še dovolj zgodaj zateče po pomoč k zdravniku. Pe nicilin je uspešno orožje za boj proti spi-roheti. Tudi če bolnik ne prenese penicilina, mu pomagajo z drugimi antibiotiki. Zdravljenje je veliko uspešnejše, kot so bili včasih zdravniki bolezni kos s sal-versanom.
GONOREJE JE NAJVEČ
Ta spolna bolezen je trla ljudi že v starem veku. Medtem ko pri sifilisu mine najmanj 18 dni potem, ko je bolnik nalezel bolezen, preden se pokaže prvi znak bolezni, se pri infekciji z gonokoki — tako se imenujejo povzročitelji gonoreje — že v enem do štirih dneh vname koža na spolovilu. Gonokoki žive le na sluznici in se prenašajo pri občevanju.
Zgodi se, da gonokoke prenesemo tudi z robcem, rokavico za kopanje ali z gobo, in bolezen tako nalezejo celo otroci. Če bolezen zastara, nastopijo komplikacije: gonokoki potujejo po sečevodu in semenovodu in pri moškem pridejo v moda, pri ženski pa v jajčnike. Ti se vnamejo in pogostna posledica bolezni je neplodnost. To pa še niso vse komplikacije: lahko se vnamejo kolena, komolci in drugi sklepi. Manj pogosto, pa zato zelo nevarno, je vnetje očesne sluznice pri novorojenčkih, ki se z gonokoki okužijo neposredno pri porodu.
Zdravnik takoj ugotovi gonorejo, samo da preišče iztok. Bolezen zdravijo s penicilinom. Tudi za gonorejo velja, da jo uspešno ozdravijo in da pravočasno zdrav-ljenje prepreči vse komplikacije. Iz naj novejših raziskav Svetovne zdravstvene organizacije razberemo, da vsako leto zboli na svetu za gonorejo 30 milijonov ljudi.
ČANKAR: BOLEČINE SO NEZNOSNE
Dva do štiri dni po infekciji — okužijo se le pri občevanju — se na genitalijah razvije vozelček. Nasprotno kot pri sifi-
lisu tarejo bolnika v prvem stadiju bolezni neznosne bolečine in tako ponavadi takoj najde pot k zdravniku. Bezgavke zatečejo. Čankar, ki ga povzroča bacil, zdravijo tako kot sifilis in gonorejo, če začno bolezen prepozno zdraviti, se lahko odpro zatečene bezgavke in povzroče zastrupitev krvi.
VENERIČNO VNETJE BEZGAVK: BRAZGOTINE OSTANEJO
Bolezen prenašajo virusi. Znaki bolezni so tako značilni, da je moč že samo iz opisa težav ugotoviti bolezen. Dva do šest tednov po Infekciji se napravi majhen čir. Zatečejo bezgavke v dimljah. Po-modre in se začno gnojiti. Zdravljenje dolgo traja: bolnik mora zaužiti velike količinč antibiotikov. Zelo pomembno je, da začno bolezen zdraviti kar najprej, saj drugače ostanejo brazgotine.
Spolne bolezni bi lahko tako kot kugo ali črne koze povsem ukrotili, če bi ljudje še vedno najraje ne zamolčali, da so se okužili.
Kako nevarno in naglo se lahko razširijo, se zde dokaz podatki iz sosednje Avstrije, ki jih povzemamo iz zdravniškega časnika »Euromed«: pri 500 registriranih prostitutkah na Dunaju, ki morajo vsak teden na preiskavo k zdravniku, so v enem letu ugotovili 170 obolenj za sifilisom in gonorejo.
Na osnovi mednarodnih izkušenj pa ocenjujejo, da je število neregistriranih služabnic ljubezni štirikrat do 10-krat večje kot število registriranih prostitutk. Med 1581 neregistriranimi prostitutkami, ki jih je leta 1964 prijela dunajska poli cija in jih dala preiskati, so ugotovili, da jih je 304 imelo spolno bolezen. To je eden od važnih vzrokov, da je spolnih bolezni vse več. In to ne velja samo za Avstrijo. Lahko bi našteli še precej pojavov v sodobni družbi, ki so krivi, da je spolnih bolezni spet vse več.
Sociologi sodijo, da je prav nepoučenost mladostnikov pomemben vzrok, da se mladi ljudje okužijo. Nekdo je zapisal: »Vedo sicer, kako se dela, ne pa tudi, kaj vse lahko nalezejo.«
Ko so v Angliji spraševali srednješol ce, »katere so spolne bolezni?«, je večina anketirancev odgovorila: jetika, garje, ošpice in impotenca.
PRIHODNJIČ: BOLNA HRBTENICA
Francoski časnik za avtomobiliste »L'Auto Journal« poroča, da bo tovarna Citroen do jeseni 1967 olepšala svoj spaček. Dobil bo lepšo karoserijo, še vedno pa naj ostane zelo gospodarno vozilo. Pravijo, da ga bo poganjal kot doslej le dvovaljni motor, ki pa bo močnejši (18 ali 20 KM). Novi spaček bo tako brez težav dosegel flajvečjo hitrost 100 kilometrov na uro.
LE KDO BI Sl MISLIL!
TRANSISTORRKI sprejemniki nam v prihod »osti ne bodo dali miru niti pod vodo. Doslej, pravijo, si se lahko pred »slušnimi užitki« Iz zasebnih transistorskih radiov, ki jih najstniki »navijajo« na plažah, vsaj lahko potopil. Konec podvodne idile: v Hongkongu so izdelali nov transistorski sprejemnik, ki deluje tudi pod vodo. Prikupuo dekle ga je takole predstavilo kupcem, čeprav je radio potopila v posodo z vodo, je še vedno igral. Zlobneži trde, da je grgral.
VESOLJSKA ANTENA je, ne kletka. Da pa anteno laže spravijo v tesno vesoljsko ladjo, so jo Izdelali tako, da jo .je mogoče zložiti, in zlobneži trde, da nam je tako tehnika za potovanja v vsemirje prinesla tudi bolj »zemeljske« koristi: v kletki je namreč prostora za prikupno dekle. Ko pa anteno raztegnejo, meri v premeru .18 metrov. 2ična mreža, ki je prepletena med oporniki, oddaja tudi nekaj tisoč kilometrov daleč.
SMUČARJI tudi poleti n« odjenjajo. Ce ni denarja za pot na visoke in daljne gore, kjer je tudi avgusta dovolj snega, potem se bodo lahko smučali kar po travnikih. Smu či »Rollka« pritrdiš na smučarske čevlje, gosenice pa dobro drse po travnatih pobočjih Na »rollkah« so smu-čarski prvaki dosegli hitrost 80 km na uro.
TO SE PRIPETI SAMO...
NASHVILLE
Z BALONOM NA PROSTOST
»Čeprav se sliši precej nesmiselno in neverjetno,« je pred dnevi izjavil direktor jetnišnice v Nashvillu v ameriški zvezni državi Tennessee, »sem tudi osebno prepričan, da je skupina jetnikov skušala zbežati iz zapora z balonom.« Gre za balon, ki so ga jetniki očitno sešili sami iz nekoliko impregniranega platna v jetniški krojaški delavnici in ki so ga, kot kaže, hoteli napolniti s toplim zrakom. Balon gotovo ne bi odletel predaleč, toda vsekakor bi, če bi bilo količkaj vetra, ponesel ubežnike čez zidove jetnišnice. Že skoraj povsem dokončan balon je odkril eden izmed paznikov, ob preiskavi krojaške delavnice pa so pod kupom blaga našli tudi bombo s kisikom. To bombo so jetniki ukradli v mehanični delavnici in jo prinesli mimo vseh paznikov do krojaške delavnice. Domnevajo, da sp hoteli s kisikom kako hitreje segreti zrak, ki naj bi dvignil balon. Po vsej verjetnosti so jetniki hoteli odleteti z jetniške strehe, ki je za tak poskus res §e najbolj primerna prav nad krojaško delavnico. Seveda, gre le za domneve. Zakaj bombo in že skoraj
dokončan balon so našli, toda jetniška uprava ne ve, kdo je pravzaprav vse to pripravil, in verjetno tega nikdar ne bo zvedela. Nihče med jetniki pač noče priznati, da bi karkoli imel pri vsej tej zadevi, še manj pa, da se je pripravljal na beg.
»Precej čudno je, da so jetniki pomislili na tak beg iz jetnišnice,« je ob tej zadevi izjavil šef meteorološke službe v Nashvillu, »toda osebno sem prepričan, da bi jim sam polet čez zidove skoraj gotovo uspel.« Ker pa žarometi s stražarskih stolpov osvetljujejo samo dvorišča in okna, je skofaj gotovo, da v jetnišnici tudi nihče ne bi opazil balona, ki bi se dvignil s strehe.
NOVARA
NEDOLŽEN. TODA OSTAL BO ŠEST LET V JEČI
Vemo, kaj so sodne zmote in kake pošastne posledice lahko imajo za ljudi, ki so njihove žrtve, toda tega, kar se dogaja petinšestdesetletnemu peku Giuliu Colombu, niti ne moremo pripisati sodni zmoti, gre kvečjemu za skrajno sodno bi-
LONDON
COSMOS
SAN REMO H *
VVASHiNGTON .
ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA
MAMICA, OČKA,
TUDI VAŠ NAJMLAJŠI NAJ IMA SVOJO REVIJOI
CICIBAN
STAŽIST DR. X: DNEVNIK
OTROŠKA BARVNA REVIJA MLADINSKE KNJIGE NI NAMENJENA SAMO ŠOLARČKOM PRVIH RAZREDOV, TEMVEČ JE TUDI LEPA IN NAJCENEJŠA SLIKANICA
ZA PREDŠOLSKE OTROKE.
S CICIBANOM, PESTRIM IN ZANIMIVIM, SE BODO OTROKOM NA ŠIROKO ODPRLA VRATA V SVET, MEDNJE BO STOPILO ŽIVLJENJE V LEPI BESEDI IN LEPI BARVNI PODOBI.
POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 0,80 N DIN. KUPITE GA LAHKO V VSEH KIOSKIH, SAMOPOSTREŽNIH TRGOVINAH IN KNJIGARNAH, LAHKO PA GA TUDI NAROČITE V PRODAJNEM ODDELKU ZALOZBE, TITOVA 3, LJUBLJANA.
10 ŠTEVILK CICIBANA V ŠOLSKEM LETU BO V VESELJE VAM IN VAŠIM NAJMLAJŠIM.
TALE ŽELODEC SMO PREJELI V SREDO!
DR. X: »VSAK DAN SPREJMEMO TOLIKO BOLNIKOV, DA NE VEŠ, KJE SE TE GLAVA DRŽI. TAKO JE OSEBNI ODNOS DO BOLNIKA PRAVA REDKOST. NAJVEČKRAT SE ZGODI, DA O BOLNIKU SPLOH NE GOVORIMO VEČ KOT O ČLOVEKU, AMPAK KOT DA BI BIL ENA SAMA NOGA, RAMA ALI ŽOLČNI MEHUR... KO BI MENE KIRURG PREDSTAVIL SKUPINI VESELIH ŠTUDENTOV, KI SE DELAJO PAMETNE, KOT »TALE ŽELODEC«, BI NAJBRŽ POGRABIL PRVO TOPO ORODJE, KI BI GA DOSEGEL, IN BI MU ŽE POKAZAL!«
Pozabil sem povedati, da sem po vsej zmešnjavi z rentgensko sestro Adeline v ponedeljek odšel na rentgenski oddelek in obiskal njenega šefa. Na dolgo in široko sem glavnemu rentgenologu Kenu Tourneyu razložil, kako nesramna je bila, pokazal sem mu pokvarjene rentgenske slike (v nedeljo sem jih spravil, da jih »slučajno« ne bi vrgli v koš) in se odločno pritožil.
Dejal je, da bo premislil, kaj naj stori. Ko sem od šel, je poklical dekle in ji odpovedal službo. Sodim, da nisem bil prvi, ki se je pritožil zaradi Adeline. In prav nič mi ni žal, da sem prav jaz tista »špeckahla«, ki jo je zatožila. Vesel sem, da se mi z njo ne bo treba več ubadati.
In ko smo že pri tem, da mečejo sestre na cesto, bi jaz to storil tudi nekaterim operacijskim sestram. Je že res, da ni največji užitek delati z Archiejem Everet-tom, toda kaj vse mu zagodejo nekatere teh deklet, si Človek še misliti ne more.
Včasih se mi zdi, da Archieju prav pri vseh opera cijah pomaga ta debela kamela Jeannette. Tako zanikr ne, nesramne in popadljive babnice še nisem srečal. Ni
ji dovolj, da nič ne zna in se sploh ne potrudi, ampak ga namenoma jezi in ne neha prej, dokler ne zbesni in se mu roke tresejo, tako je jezen.
Očitno je, da jo je Frank Gloucester prav tako sit kakor jaz. Toda nikoli ne črhne besedice. Danes zjutraj pa mu je prekipelo. Jeannette je spet pokazala kremplje in je pri hudi operaciji zafrkavala Archieja, ko je Gloucester nenadoma odložil instrumente, divje pogledal sestro in povsem mimo dejal: »Sedaj mi je pa dovolj!« Jeannette je utihnila sredi stavka in ves dan ni več odprla ust. Upam, da jo bo Frank še kdaj drugič takole ukrotil, ali pa bo prekipelo Archieju in jo bo usekal z dletom za kosti.
ČETRTEK, 2. FEBRUARJA
Ta teden se mi je primerilo nekaj zabavnega. Zabavno pravzaprav ni prava beseda: spodbudilo me je, in to se mi zadnje čase le bolj redko primeri. Gre za mrs. Gomez. Velika je in suha, stara približno pet inštirideset let, bolj temne polti, ima črne lase, ki pa si jih barva oranžno rumeno V ponedeljek zjutraj je obiskala dr. Tonyja Marina, ker je pri prhanju odkrila, da ima na levi dojki nekaj trdega.
Marin jo je preiskal in jo še tisti dan poslal k Jacku Barleyu. Le-ta je tudi ugotovil otrdino in se odločil za kontrolno ekscesijo. V bolniški list je zapisal, da sodi, da gre za raka. Ko sem bolnico sprejel, sem opazil, da je je groza. Vedela je, da otrdina v dojki lahko po meni raka; zavedala se je, da je v tistih letih, ki so za to bolezen najbolj nevarna; in vedela je, da ji bo dr, Barley odrezal dojko, če bodo v laboratoriju ugotovili, da je tvorba zločesta.
Seveda je upala, da je prišla k zdravniku še ob pra vem času. Vozla v dojki še ni nikoli prej opazila in zdaj je takoj šla k zdravniku. Očitno pa je bilo, da jo že samo ob misli na amputacijo dojke stresa zona. Ta ko zmedena je bila in tako ji je bilo pri duši tesno, da sem se nekaj časa pogovarjal in ji poskušal razložiti, da je pri vsej bolezni najbolj pomembno, da jo še pravi čas ugotovimo. Dejal sem ji, da gre po vsej verjetnosti samo za nedolžno vodeno bulo ali pa za benigno tvorbo, in naj je nikar ne bo strah, saj tudi če je rak, je prišla še dovolj zgodaj, da jo bomo z operacijo povsem ozdra vili. Menim, da mi je uspelo bolnico nekoliko pomiriti. Zdelo se mi je, da se je sprostila in je bila bolj vesela, tudi misel, da ji bodo morda odrezali dojko, se ji ni zdela več tako grozotna. Potem sem jo preiskal, otipal
vozel — mehko, kot oreh veliko tvorbo — na zunanjem zgornjem delu leve dojke.
Mučno je bilo le to, da se mi je zdelo, da sem tudi v desni dojki otipal tvorbo. Bila je veliko manjša kot tvorba na levi, in nisem bil povsem prepričan, če nisem samo občutil izboklino na rebru. Dejal sem ji, naj sede in se prikloni. Na novo sem jo preiskal in sedaj sem bil prepričan, da gre tudi na desni za tvorbo. Začel sem premišljevati. Vedel sem, da imajo vse ženske nekako kepaste in vozlaste dojke, in dejal sem si, da sta bolnico preiskala Marin in Barley ter sta zelo verjetno otipala tisto reč na desni dojki, pa sta sodila, da ni nič posebnega. Potem pa sem se le odločil, da moram v bolniški list napisati, da sem opazil še eno tvorbo, pa naj se zdi še tako nepomembna.
Zato sem na bolniški list z velikimi črkami natiskal: »Dr. Barley, pred operacijo, prosim, poglejte stažistov opis bolezni!« Upam, da tako ne bo spregledal moje opombe, pa čeprav ga osebno ne bom srečal.
Opombe res ni spregledal. Prihodnje popoldne sem ga srečal v garderobi pred operacijsko sobo. Pravkar se je umival, da mrs. Gomez opravi kontrolno ekscesijo. Dejal je: »No, dragi moj, dali ste me v koš. Niti Marin niti jaz nisva opazila vozla v desni dojki.« Danes zjutraj sta me vzela na sredo Luke Hamilton in Fred Olson, in Fred se je namuznil: »Slišal sem, da ste velik junak!« — »No, me veseli,« sem rekel, »zakaj pa pravzaprav?« Potem mi je razložil, da je bila velika tvorba v levi dojki res samo vodena bula, majhna tvorba na desni pa je bil rak, in Jack je bolnici odrezal vso desno dojko.
Povedal mi je, da je šlo za majhno, izolirano tvorbo, in se zdi, da se rak še ni razširil. Jack sodi, da je najmanj 80 odstotkov verjetnosti, da bo bolnica ozdravela. Dejal pa je, da bi bilo zelo nevarno, ko bi tvorbo spregledali in bi jo bolnica opazila šele čez nekaj mesecev, ko bi že toliko zrasla, da bi jo sama otipala. Rekel je, da bi bilo takrat morda samo 30 odstotkov verjetnosti, da povsem ozdravi.
ČETRTEK, 9. FEBRUARJA
Tukaj na ortopediji smo priče najbolj nenavadnih zgodb. V sredo zvečer so reševalci pripeljali osemnajstletnega fanta. Desno nogo mu je ranil strel, in dejali so, da je bolnik Mela Tannerja. Ranjenca sta spremljala dva osemnajstletnika. Pripovedovali so, da so bili na
PANORAMA
NOVOST. KI RAZVESELI VSAKEGA LASTNIKA!
— zunanjost predstavlja novost in osvežitev med motornimi vozili,
— do skrajnosti izvedene vse možne konstrukcijske ideje omogočajo največjo izrabo notranjosti v različne namene,
— prilagojen za vsakovrstne dnevne potrebe lastnikov vseh poklicev,
— 7 kombinacij sedežev Vam nudi do 1,2 m^ tovornega prostora, izredno varno vožnjo otrok ali prijeten počitek.
1470 ccm, 142 km/h, 9 litr/100 km, dolžina 4,23 m.
Cena 1520 USA $ (ali v drugih konvert. valutah) in 13300
N-din za carino in vse ostale stroške. Dobava takojšnja!
Pričakujemo Vas v salonih
— Maribor, Grajska 7, tel. 22-654
— Koper, JLA, št. 25. tel. 21-620
— LJUBLJANA, Celovška 34, tel. 313-141 - generalni zastopnik za Jugoslavijo
Jeffrey Thomson je v eni uri začel kar pet roparskih napadov, še preden se je odločil za šestega, ki bi mu bil mogoče navsezadnje celo uspel, pa je na srečo prišel v roke dvema londonskima policistoma, ki sta ga z njegovo startno pištolo vred odpeljala tja, kamor pač sodijo taki nadobudneži. No, pred dnevi so mu tudi sodili, in fant bo, čeprav tožilec ni bil niti tako oster, do nadaljnjega lahko v po-boljševalniei premišljeval o svojih roparskih poskusih. Pri odhodu mu je sodnik še rekel, naj si zapomni, da pač nima sreče v roparskem poklicu in naj si zato izbere kako primernejše delo, s katerim ne bo prišel navzkriž z zakoni. Oglejmo si to »veliko uro« nadobudnega roparja
Rop št. 1 — Thomson porine pištolo v trebuh nočnega čuvaja neke tovarne ... toda zbeži, kolikor ga noge neso, ko priteče izza vogala volčjak.
Rop št. 2 — Ustavi taksi in s pištolo v roki zahteva od voznika denar. Voznik mu pokaže jezik in požene naprej.
Rop št. 3 — Skuša oropati avtobusnega sprevodnika, toda zbeži, ko ga ta nadere.
Rop št. 4 — Nameri pištolo v voznika taksija, ki hoče parkirati, toda voznik ga skoraj podere z avtomobilom in odpelje naprej.
Rop št. 5 — S pištolo zagrozi dvema indijskima mornarjema. Toda ta mislita, -la jima jo hoče prodati, pa samo odmahneta z roko in gresta naprej.
RAZPRODAJA
ELEKTRONIKA PROTI IGRALNICI
Po nekaj mesecih pozabe so časniki — predvsem italijanski, ker je pač tokrat bila »žrtev« italijanska igralnica — spet posvetili svoje stolpce »skupini z elektronskimi možgani«. Gre za četverico, ki zadnja leta kar uspešno obira razne igralnice po Evropi in ki si menda pri stavah pomaga z napotki, ki jih dobi iz elektronskega računalnika, potem ko vanj vloži podatke o zaporedju številk, ki so zadnje dni zmagale na kaki ruleti. V skupini so trije moški — eden je menda slovanskega rodu, saj se podpisuje Wladimir Ganic, dva pa sta Nemca — in ena ženska. Četverica, to naj bi bili »operativci«. Kaj to pravzaprav pomeni v igri na srečo, bi mogoče še najbolje razumeli, če si ogledamo najnovejši »podvig« četverice. Tokrat so se odločili za igralnico v San-remu. In res, po nekaj urah igre je četverica odnesla iz igralnici- dobrih štirideset milijonov lir. četverica je prišla v ta italijanski letoviški kraj nekaj dni, preden je začela igrati. Prve dni je samo pridno zapisovala številke, ki so zmagovale na raznih mizah za ruleto, potem je dva dni ni bilo videti nikjer, nato pa je prišla, stavila in — odšla z denarjem. Ker gre za stare in nič kaj preveč zaželene obiskovalce evropskih igralnic, so tudi v Sanremu takoj vedeli, koga imajo na obisku. Velja sicer, da četverica pošilja podatke o zmagovitih številkah v »cen-
rokratsko nesramnost in brezbrižnost. Mož je namreč že dve leti v zaporu za delikte, ki jih je zakrivil nekdo drug, in če sedaj ne bo pravočasno posredovalo naj-višje italijansko sodno telo, je kaj možno, da bo mož ostal v zaporu še štiri leta. Kasacijsko sodišče je namreč pred dnevi zavrnilo zahtevo njegovih odvetnikov za revizijo procesa, pa čeprav je dovolj dokazov in pričanj, da je Colombo nedolžen.
Giulio Colombo je pravzaprav kriv samo, da je izgubil svojo osebno izkaznico. Možno je, da mu jo je kdo tudi ukradel. Vsekakor pa je Colombo šele čez kak mesec ugotovil, da nima osebne izkaznice. Pa je šel to povedat karabinjerjem — in znašel se je v zaporu, kjer je še sedaj. Nekdo jo namreč z njegovo izkaznico in pod njegovim imenom unovčil več čekov brez pokritja in zakrivil še nekaj drugih sleparij po raznih mestih Italije. Na sojenju niso njegova zatrjevanja, da je nedolžen in da se že nekaj let ni premaknil iz svoje vasi, kjer ima pekarijo, prav nič zalegla, in tako je bil obsojen na šest let in štiri mesece zapora. V teh dveh letih, ki jih je presedel v zaporu, pa so njegovi odvetniki zbrali dovolj dokazov o njegovi nedolžnosti, pa tudi ljudje, ki jih je nepravi Colombo ogoljufal, so izpričali, da je bil goljuf veliko mlajši kot zaprti pek in tudi precej drugačne postave. Kako je kasacijsko sodišče prišlo do svoje odločitve, da ne dovoli revizije sojenja, ni jasno, toda dejstvo je, da je Colombo zaradi birokratske trmoglavosti še vedno v zaporu. Na njegovo srečo so se začeli za noro zgodbo zanimati tudi italijanski časopisi, in tako bodo sodne oblasti v strahu pred škandalom mogoče sedaj le odločile, da vso zadevo še enkrat pretehtajo pred sodiščem.
PET POSKUSOV NADOBUDNEGA ROPARJA
»MAJHNE« ZVEZDNIŠKE SKRIVNOSTI
V slabih desetih mesecih tega leta je že 92 evropskih in 16 ameriških revij objavilo na naslovni strani fotografijo Raquel VVelch, njenih fotografij, ki so jih te revije in kdo bi vedel koliko drugih časnikov objavilo na notranjih straneh, pa vsaj za sedaj še nihče ni preštel. Tako je Raipiel Welch, čeprav ni še nihče videl njenih filmov — posnela jih je tri, sedaj pa snema četrtega — kar čez noč postala nova »prva zvezda« liollywooda. Ker je bila vse leto v središču pozornosti novinarjev in fotoreporterjev, bi človek menil, da so lahko vsi, lu so to hoteli, zvedeli vse o tej novi zvezdi. Pa hi se zmotil. Pred dnevi se je namreč izkazalo, da je štiriindvajsetletna igralka — na fotografiji jo vidimo v enem izmed kostumov za njen novi film »Streljaj glasno, še glasneje... ne razumem« (gre za film, ki ga z Mastroian-nijem snema v Rimu) — prikrila še marsikaj. Tako, na primer, dva otroka (4 in 5 let), ki ju vzgajajo v neki zasebni šoli v Angliji, potem prvega moža, s katerim se je leta 1959 poročila v Nevadi, za nameček pa še to, da je njen impresarij Patrick Curtis pravzaprav njen drugi mož.
Tehnični napredek pritiska na vojsko bolj kot na vse druge. Ameriška vojska ima že od druge svetovne vojne probleme z zastarelim orožjem in po ZDA je kup velikih pokopališč, kjer leže letala in tanki iz druge svetovne vojne. Po letalih in tankih so prišle zdaj na vrsto rakete. Pojavila se je namreč »druga generacija« raket’ ki so hitrejše od prve in tudi bolj zanesljive. V prihodnjih mesecih bodo v ZDA začeli razstavljati rakete tipa »Atlas I« in »Titan I«, da bi jih nadomestili z raketami »Minuteman« in »Titan II«. Stare rakete baje ne bodo doživele usode starih letal: skoraj 70 odstotkov njihovih sestavnih delov bodo lahko porabili znova. Zastarele rakete, ki veljajo približno milijardo dolarjev, pa naj bi ob vsem tem vrgle
ICIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIUIIM
še nekaj dobička: v Pentagonu sodijo, da je treba za vzdrževanje novih raket precej manj sredstev in tudi precej manj ljudi, tako da bi z njimi prihranili 117 milijonov dolarjev.
piMMimuMiiiHiiiiiiiM^ ................................................................
OB VSAKI PRILOŽNOSTI IN ZA ŽEJO SAMO ...
tlllllllUIUJIIIIIIIIIIIllHIIIII!lllllllllll!lllllllllllllll!llllll>llllll!llill!l!ll!llllllilll!IIIWII!lllll!lllllllllllllllllilllllllll!lilllll!l!lllllll!ll!ll!!ll!l!!l!lfl!l!l!l!lllll[:!1llilll!lllll!ll!l!l!llllllllll!!lll![|li||!lllll|!lllllillllllllllil!!
...V KENTU:	90 centimetrov 1
dolga belouška se je priplazila v -j trgovino s televizorji in se napeto j zazrla v ekran, kjer je bil šolski j program. Sele policaj, ki so ga 1 poklicali, jo je v košari odnesel.
...V LOS ANGELESU: Študentje dveh fakultet so tekmovali, katera skupina bo hitreje stlačila več vina iz enakih količin grozdja.
...V ARIZONI: V tem mestu je več ploskih nog kot kjerkoli drugje v ZDA. Zdravniki menijo, da zato, ker je po hišah mnogo cementnih podov.
Obiščite
HOTEL „SL0N"
■4
IN SE PREPRIČAJTE O NAŠIH PRVOVRSTNIH SPECIALITETAH • t TER SOLIDNI POSTREŽBI!
PANORAMA
tralo«, ki naj bi bila nekje v Zahodni Nemčiji, najverjetneje v Baden Badnu. In v centrali naj bi bil računalnik, ki da potem navodila za igro. (Prav v Baden Badnu, ki tudi slovi po igralnici, je četverici uspel doslej naj večji »podvig«: v enem večeru so priigrali skoraj osem milijonov novih dinarjev.) Toda uprave igralnic' še vedno niso povsem prepričane, da se za vsem skupaj le ne skriva kaka goljufija, in tako so detektivi igralnice pozorno spremljali četverico na vsakem koraku.Toda ugotoviti niso mogli prav nič sumljivega. V igralnico so lahko sporočili samo, da četverica živi nadvse razsipno in da daje tudi po sto tisočakov napitnine. Ob tako lahko zasluženem denarju to niti ni tako nerazumljivo. Ker v igralnicah precej dobro poznajo navade četverice, menijo, da bo sedaj spet kak mesec mir pred njo.
ROPARSKA TOLPA V ROKAH POLICIJE
Roparska tolpa, ki je nekaj mesecev dobesedno pustošila po Liegeu, je končno padla v past, ki ji jo je nastavila policija, potem ko jo je več mesecev brezuspešno lovila. Toda ko so se vsi ti nevarni kriminalci znašli v pisarni dežurnega preiskovalca, se je novinarjem, ki so jih bili poklicali, zazdelo, da si je nekdo privoščil neslano šalo: videti je bilo namreč, ko da je učiteljica pripeljala kak razred osnovne šole na ogled policijske postaje. Najstarejši ropar je bil namreč star samo deset let, najmlajši pa je šele nekaj dni pred tem proslavil svoj četrti rojstni dan. Toda tokrat je bilo, žal, vsakršno »očetovsko vedenje« preiskovalca povsem neumestno: otročaji so namreč res ropali kar na veliko. Med drugim so odnesli vse, kar je bilo vrednega, iz treh garaž, iz kakega ducata avtomobilov, iz delikatesne trgovine, iz manjšega obrata za izdelovanje alkoholnih pijač in iz petih stanovanj. Ropali so bolj zaradi »športa«, toda nekaj naropanih predmetov je otroška tolpa tudi prodala, da bi si kupila sladice. Le enkrat so si otroci privoščili tudi »otroški« izgred: s kamni so namreč razbili skoraj
vsa okna na osnovni šoli, v katero so hodili. Ker so nakradene stvari skrivali na najrazličnejših koncih in nekatere kratko malo pozabili v gozdovih in na travnikih v bližini mesta, je sedaj precej težav z ' iskanjem tega plena.
MILANO
, ... / 'v
DEKLETA NA POZIV
Precej obilna in običajno iznajdljiva je Rina Simonini, 48, ondan izgubila zavest, ko je odprla vrata svojega stanovanja in se znašla iz oči v oči z visokim osivelim možakarjem. Tudi brigadir policijskega oddelka za moralo Vitale je bil nekoliko presenečen, vendar šele nekaj kasneje. Precej s težavo je žensko dvignil in jo skupaj z malteškim psom, ki ga je še vedno stiskala k sebi, odnesel v njeno stanovanje. Ko je stopil v spalnifco, ga je objelo barsko vzdušje: ob zvokih glasbe je čedno dekle odlagalo obleko kos za kosom po vseh pravilih stripteasa. Gledalec je bil — če izvzamemo brigadirja — le eden in tudi ta je bil kar gol. Policija je preiskavo naredila kar na hitro, vendar ni našla nič posebnega. V stanovanju sta bila le dekle in moški, oba salona, kopalnica in kuhinja pa so bili prazni. Šele’ kasneje je policija lahko ugotovila, kako je deloval sistem Rine Simonini in njene družbe deklet na poziv. Največ podatkov je dala kar Mary, tista, ki jo je brigadir našel v 'stanovanju. Povedala je, da je bila strojepiska, fotografski model, statist pri snemanju televizijskih filmov itd., dokler je lepega dne ni srečala prijateljica, ki so jo v družbi imenovali Lella. Mary je bila Lelli dolžna nekaj denarja in tedaj ni mogla poravnati dolga. »Nič hudega,« je rekla Lella, »bomo že kako.« In so res: čez nekaj dni se je Mary znašla v pasteh gospe Rine Simonini in ker je bil zaslužek dober, tudi na spisku njenih uslužbenk. Lastnica stanovanja je imela poseben'sistem za iskanje deklet. Med nadobudnimi fotografskimi modeli, pevkami in filmskimi igralkami je začela širiti glasove, da prodaja po polovični ceni opremo za kopalnice, opremo iz gobaste tkanine, ki je prav te čase med ženskim svetom v Italiji močno priljubljena. Toda —
W
MLADEGA ZDRAVNIKA (17)
brisače, kopalni plašči in ostale potrebščine so bile predrage za omejena sredstva deklet, »če jih ne morete kupiti,« je menila gospa Simonini, »si jih pustite podariti.« Korak za korakom so se dekleta znašla v naročjih neznanih gospodov. Obisk v stanovanju gospe Simonini je stal od deset do dvajset tisoč lir in od tega so dekleta dobivala polovico. Policija je ugotovila, da je posel cvetel dobra štiri leta. V stanovanju Simoninijeve so našli spisek deklet, ki jih je gospodarica v skladu s potrebami klicala v svoje stanovanje. Rino Simonini so zdaj vtaknili za rešetke, medtem ko se bo prijateljica Lella za radi zvodništva zagovarjala s prostosti..
CALAIS
BRIGADIR — STROKOVNJAK ZA VLAMLJANJE V BLAGAJNE
Devetintridesetletni Jean Pierre Tami-on je po sedemnajstih letih vestne služ be v vrstah francoske prometne policije prišel do čina brigadirja. Veljal je za pridnega in sposobnega prometnika, zato so mu tudi zaupali vodenje prometa na najpomembnejšem križišču v Calaisu. Ker pa je bil postaven in skrbno oblečen, so ga vedno tudi izbrali v ekipo, ki je bila v službi, ko je bila v mestu kaka znana osebnost. Skratka, kar najbolj vzoren policist. Znano je bilo sicer, da se pogosto druži s precej čudnimi ljudmi, starimi znanci policije, toda njegovi predstojniki' so menili, da skuša dobiti od njih kake podatke o dogajanjih v »podzemlju«. Ker je res večkrat prišel z dragocenimi podatki, so ga celo spodbujali, naj še razširi svoje stike. In verjetno še lep čas ne bi bilo prišlo na dan, da vzorni policist pravzaprav vodi vlomilsko tolpo, če ne bi bil tako reden gost igralnic in kvartopirskih omizij. Mož je igral za kar visoke vsote, vsekakor previsoke za svoj«, plačo. Redno je igral tudi s četverico, za katero je policija vedela, da živi precej razkošno, in to z denarjem, ki si ga je nepošteno prislužila. In prav zato se je policist tudi znašel v zaporu, ko so njegovi poklicni kolegi ugotovili, da je eden izmed te četverice sodeloval pri vlomu v neko blagajno.	•
Zaslišanja, potem pa temeljite preiskave vseh vlomov, ki so se zgodili v Calaisu in bližnji okolici v zadnjem času, so tudi razkrile, kako si je lahko brigadir privoščil, da je v enem večeru izgubil svojo nekajmesečno plačo. Pravzaprav je bil brigadir tisti, ki je uporabil znanje iz policijske šole, da je naučil svoje pajdaše, kako je treba vlamljati v blagajne. Njegova je, bila tudi misel, da je blagajno, ki je ne morejo takoj odpreti, najbolje kar ukrasti, jo prepeljati v kak gozd v bližino in tam potem razstreliti. Ni sicer sodeloval pri vseh vlomih, čeprav je načrte vedno pripravil sam, toda ko se je obetalo, da se bodo morali njegovi štirje tovariši spoprijeti s kako »tež jo« blagajno, je tudi on poprijel za »delo« četverici so prišli na sled, ko so na neki razstreljeni blagajni, ki so jo vlomilci vrgli v potok v okolici Calaisa, našli prstne odtise enega izmed četverice. Ko so ga aretirali, je povedal imena drugih članov tolpe in tudi brigadirjevo. Brigadirski je sedaj onstran rešetk, je priznal, da je samo v zadnjih šestih mesecih pri-nrav.il ali pa vodil deset vlomov.
te:
m
m
m
ki.
er/
Si
S?,
te prvovrstne kave se je popilo v letu 1965
deti, kaj počneta okrog hiše v Gateshea-du on Tyn, v okraju Durham, izpred katere je nekdo pred nekaj urami ukradel avtomobil. Toda fanta sta napadla policista in eden izmed njiju ga je večkrat zabodel z nožem, ki ga je, preden je zbežal domov, odvrgel v bližini kraja zločina.
Zločin je še bolj razburil Anglijo, ki se zaradi nedavnega umora treh policistov in uspešnega skrivanja tretjega morilca še sploh ni pomirila, lokalna policija pa je takoj poklicala na pomoč še kolege iz Londona in začela temeljito preiskavo, ki je bila zelo kratka pa tudi uspešna. Oba fanta so hitro identificirali, potem pa tudi zaslišali v prisotnosti njunih staršev. Oba sta takoj nrhnala, da sta ukradla avtomobil, čez čas pa je eden priznal tudi, da je zabodel policista.
Fanta sta že naslednje jutro stopila pred preliminarno sodišče, ki je oba spo- ' znalo za kriva tatvine avtomobila, enega pa tudi za umor policista. Sedaj sta oba že v zaporu za mladoletnike, kjer bosta počakala na redno sojenje.
375 ZAKONSKIH PAROV NA »MNOŽIČNI POROKI«
Na fotografiji vidimo le del enega izmed športnih stadionov v Mexico Cityju. Skoraj vsi sedeži so zasedeni: 875 parov, ki so doslej živeli na »koruzi«, je prišlo v spremstvu svojih sorodnikov na eno izmed »množičnih porok«, ki so jih začeli zadnje čase organizirati po Mehiki na pobudo osrednje vlade. S takimi množičnimi porokami, na katerih vsi moški hkrati odgovore na sodnikovo vprašanje z »da«, potem pa še vse ženske, skušajo oblasti zmanjšati število »divjih« zakonov in omogočiti ljudem, ki žive v takih zakonih, da brez večjih formalnosti in tudi brez večjih stroškov uskladijo svojo zvezo z mehiškimi zakoni. Množične poroke imajo velik uspeh, nanje pogosto prihajajo tudi pari. ki 'so več kot polovico svojega življenja preživeli v divjem zakonu, pa tudi mlajši ljudje, ki si ne morejo privoščiti tra-dicionalno zelo dragih poročnih obredov cerkvene poroke.
DURHAM
UMOR ČETRTEGA POLICISTA POJASNJEN
Policija sedaj že ima podpisano priznanje morilca četrtega angleškega policista. To je že četrti policist, ki je v slabem mesecu dni izgubil življenje pri opravljanju dolžnosti. Kot so po nekaj urah preiskave že domnevali, se je izkazalo, da je policista Briana Armstronga umoril štirinajstletni fant. Ker gre za mladoletnika, javnost ne more zvedeti za njegovo ime, toda preiskovalci so povedali, kako je prišlo do umora in potem tudi aretacije ter priznanja. Umorjeni policist je od dveh fantov štirinajstih let, ki sta se mu zdela sumljiva, hotel zve-
ŠEST LET DOLGO POROČNO POTOVANJE
Ko se je pred dobrimi šestimi leti Di-dier Saint-Briac odločil, da se poroči z Bernadet.te, je svoji izvoljenki obljubil, da jo bo za poročno potovanje odpeljal »na konec sveta«. In bil je mož beseda. Poročila sta se sicer 24. novembra 1959 in medeni mesec preživela kar v Parizu, toda 21. januarja naslednjega leta je Saint-Briacova štirinajst metrov dolga jadrnica, opremljena s pomožnim motorjem, že izplula iz Cannesa. In zakonca sta se s poročnega potovanja vrnila šele pred dnevi, skoraj po šestih letih. Z jadrnico sta sama najprej nekaj časa kri žarila po Sredozemlju in si ogledovala špansko in maroško obalo, potem pa sta zaplula skozi Gibraltar in jo s portugalske obale mahnila čez Atlantik. Nikamor se jima ni mudilo. Od Antilov sta naprej zaplula še do New Yorka, potem pa šele leta 1962 spet nazaj in skozi Panamski prekop v Tihi ocean In potem počasi naprej do Tahitov pa do Avstralije, potem še v Indijo in šele pred meseci skozi Sueški prekop nazaj v Francijo. Ko sta se vrnila s potovanja, je imela Bernadette 28 let, njen mož pa že štirideset.
lovu, in fant na svoji puški ni zavaroval udarne igle, pa se mu je sprožila, ko je plezal čez ograjo, in si je prestrelil nogo. Vse to se je zdelo precej nenavadno, ker je ta čas dovoljen lov le na zajce, teh pa se lovci ponavadi ne lotijo s karabinkami.
No, prav. Nekdo je torej v fanta ustrelil. Toda še nikoli nisem videl tako grozotne rentgenske slike. Zdro bilo mu je obe kosti goleni in približno sedem centimetrov dolg kos vsake kosti se je razletel na drobne kosce. Najbolj nenavadno pa je bilo, da je bila vsa noga prerešetana s kosci krogle, in to od gležnjg pa do kolka.
Zelo težko je bilo očistiti rano. Pet centimetrov globoko je bilo treba iztrgati koščke hlačnice in iz rane izkopati najrazličnejšo umazanijo, da je bilo vsaj ma lo upanja, da se kost ne bo ognojila.
Potem sta prišla danes zjutraj v bolnišnico dva širo kopleča resna moža in sta se debelo uro pogovarjala s fantom. Bila sta agenta FBI in očitno sta zelo hrepenela po tem, da bi fanta vzela s seboj, brž ko bo to liko ozdravel, da ga bo mogoče prepeljati.
Policijo je še posebej zanimal avtomobil, s katerim so bili fantje »na izletu«. V prtljažniku so odkrili ve liko ukradenega blaga, zavojček marijuane in celo nekaj heroina. To pa še ni bilo vse. Tovariša sta namreč izginila brez sledi, potem ko sta ranjenca pustila v bol nišnici.
TORKK, 14. FEBRUARJA
V ponedeljek, nekaj minut čez dvanajsto, je L. D. Kaiser sprejel bolnika, za katerega je njegov zdravnik zapisal, da ima akutno vnetje žolčnega mehurja. Res je, da je pacienta zelo bolel trebuh, toda ni bilo značilnih znakov za vnetje žolčnega mehurja. Kaiser je pacientu odprl trebuh in ugotovil, da ima prav čudovit žolčni mehur. Opazil pa je, da se mu je na zarastlino ujela zanka tenkega črevesa. Temu pravimo, da so mu je zavozlalo črevo.
Osvobodil je črevo, in spet je postalo rožnato, potem je še nekaj časa pritiskal na različna mesta črevesa ter ugotovil, da zanke ne bo treba prerezati.
Potem pa se je nenadoma odločil, da bo pacientu odstranil še slepič, ko je že ravno prilika. Še celo uro je brskal po trebuhu in razmišljal, ali ne bi odrezal še žolčnega mehurja, ko je že na delu. Menim, da je ki rurg spdil, da bolnik pričakuje, da mu bodo odstranili žolčni mehur in bo razočaran, če mu ga ne bodo. Pri
vsem tem pa še vedno nismo vedeli, zakaj se je bolniku zavozlalo črevo.
Vsak dan sprejmemo toliko novih bolnikov, da ne veš, kje se te glava drži. Tako je osebni odnos dp bolnika prava redkost. Največkrat se zgodi, da o bolniku sploh ne govorimo več kot o človeku, ampak kot da bi bil ena sama noga, rama ali žolčni mehur.
Tudi jaz nisem nič boljši od drugih, čeprav sem se zaradi takšnega odnosa do bolnikov tako zelo razburjal na univerzi, kako so nam' študentom kirurgi s Hopkinsa takole predstavili nekega ubogega starca: »Torej, kolegi, tale želodec smo ponoči, 5. novembra, sprejeli v bolnišnico «
Ko bi mene kirurg predstavil skupini veselih študentov, ki se delajo pametne, kot »tale želodec«, bi najbrž pograbil prvo topo orodje, ki bi ga dosegel, in bi mu že pokazal. Kljub temu pa sem ugotovil, da celo v svo jem dnevniku pripovedujem, kaj smo storili s »tem žolč nim mehurjem« in kaj je Everett napravil s »svojo nogo«.
Najbolj zanimivo je delati proteze. Ne moreš verjeti, kaj vse je moč storiti. Minuli teden je Everett ope riral moža, ki je pred letom padel in si zlomil vrat stegnenice Poškodovani' del kosti pa je med tem časom od mrl in v pravem pomenu besede segnil.
Zato je Everett odprl kolk, izluščil mrtvi del kosti in ga nadomestil s sklepno protezo. Ta nadomestni del se zdi kakor kroglični ležaj iz nerjavečega jekla. V pre meru meri 3,7 centimetra in je nataknjen na jeklen pecelj, ki je tako velik in tudi tako oblikovan kot sornik za železniške tračnice. Da sornik lahko zabijejo v kost, je krogla, ki nadomesti kolčni sklep, nanj nameščena poševno pod kotom 30 stopinj.
Med vso operacijo se mi je zdelo, kot bi popravljal lutko. Spet sem se lahko na lastne oči prepričal, zakaj pravijo Everettu »krvavi Archie«. Še nikoli nisem videl rane, ki bi tako krvavela, kirurg pa bi bil pri tem tako ravnodušen. Drugi kirurgi hočejo, da je rana primerno suha in ne krvavi, preden jo zapro, Archie pa je očitno že povsem zadovoljen, samo da iz največjih arterij več ne brizga kri. Kakorkoli že, vsa operacija je bila prav grozotna, toda dejali so, da bo jeklena naprava pomagala, da bo bolnik spet hodil. Ne vem, če bo res. Toda z mrtvo kostjo zanesljivo ne bi mogel nikoli več hoditi, in zelo lepo bo, če se bo sedaj res lahko spet premikal Medtem ko je Archie nameščal protezo, nam je razložil vse njene pomanjkljivosti. Očitno se velikokrat zgodi,
da jeklena krogla iz trdega jekla tako tare sklepno ponvico, in krogla potem »pripotuje« v medenico.
Poskusili so kroglo obleči v polietilen, ki je bolj podoben kosti kakor jeklo, pa se je izkazalo, da se površina med hojo opraska, tako kakor se opraska srebrna žlica, in potem polietilen povzrpči vnetje. Nazadnje pacientu otrdi kolčni sklep.
Seveda je moč proteze izboljšati samo tako, da jih preskusimo. In zdi se, da ta čas tudi najboljše, kar poznamo, še ni dovolj dobro.
banes popoldne sem končno le doživel užitek, da sem pri operaciji pomagal Calvinu Comellu. Bolnica, ki je imela prirojeno anevrizmo (krajevno razširjeno utripal nico) na arteriji carotis, je le-ta počila globoko v loba nji. Cornell je najprej nameraval napraviti arteriogram. Gre za postopek, ko na vratu zabodejo v carotis debelo iglo in tako v žilo odvodnico vbrizgajo kontrastno sredstvo, potem pa naglo zapovrstjo rentgenizirajo žilo, da bi na več rentgenskih slikah ugotovili, kje je anevriz-ma. Arteriogram tudi pomaga, da ugotove, kako velika je anevrizma, ali je ena sama, ali je žila razširjena na več mestih.
Na arteriogramu so ugotovili, da gre za eno samo anevrizmo, zato se je Cornell odločil za operacijo in je na tistem mestu podvezal arterijo. Opravil je nekaj posebnih poskusov pritiska. Na njihovi osnovi je sodil, da ho bolnica prenesla operacijo.
Toda komaj je utripalnico podvezal, je bolnica na eni strani povsem ohromela.
Ko sem danes popoldne odšel iz bolnišnice, je Cornell sedel za pisalno mizo in polglasno premišljeval, ali naj spet odstrani to prekleto podvezo.
Toda če se bo odločil, da to stori, bo anevrizma v trenutku spet počila, in potem bo z bolnico konec. Zato se mi zdi še vedno bolje, da vsaj še nekaj časa živi, pa čeprav je po eni strani hroma.
Sodim, da Cornell danes vso noč ne bo zatisnil očesa. Saj se je že zgodilo, da je vso noč ždel v svoji sobi in vsake četrt ure odšel k bolniku ter ga zbodel z iglo, da bi ugotovil, ali ohromelost popušča ali ne.
PRIHODNJIČ:
Luknja v prekatni steni srca —
Napaka srčnih zaklopk —
Vodenoglavka Mary Turner umira
MED DVEMA TEČAJEMA
HARMONIKARJEVA ŽIVLJENJSKA POT
• Harmonikar Aimable je eden najbolj znanih francoskih mojstrov na tem inštrumentu. Kaže pa, da je tudi precej vesten
amaterski statistik. Ob svojem štiriinštiridesetem rojstnem dnevu je namreč izračunal, da je v devetnajstih letih poklicnega igranja na harmoniko prevozil s svojimi avtomobili 2,300.000 kilometrov, izrabil 48 harmonik, posnel 3.127 skladbic in prodal 11 milijonov plošč.
VRTEČA SE POSTELJA_____________________________________________
• Ker nekateri znanstveniki domnevajo, da je lahko nespečnost včasih tudi posledica položaja postelje — nekateri naj bi, na primer, laže zaspali, če bi imeli glavo usmerjeno proti jugu drugi proti severu itd. — se je neki francoski tovarnar pohištva odločil, da pomaga nesrečnikom, ki ne morejo zaspati. Prodaja' bo vrteče se postelje, tako da bodo lahko ljudje, ki • jih muč nespečnost, s pritiskom na gumb iskali smer, v kateri bi mogoče lahko zaspali. No, če tudi tako s spancem ne bo nič, se bod( lahko vsaj za svoj denar vrteli vso noč.
MARSIKAJ JE LAHKO NALOŽBA ______________________________
• V »šolo privlačnosti«, ki so jo odprli v Los Angelesu pred nekaj tedni, so le dva dni vpisovali učence, pravzaprav učenke Kandidatke, pred katerimi je šola zaprla vrata, bodo morale po čakati na naslednje »šolsko leto«. Veliko zanimanje za novo šole si nekateri razlagajo tudi z obljubo, da bo šola vsaki učenki povrnila trikratno šolnino, če se tri leta po končanem pouku ne bo poročila. In kaj uče na tej šoli? Oglejmo si naslove nekaterih predavanj: »Kako se boste lepše oblačile in slačile«. »Posta nite nepozabna ženska«, »Kako zbuditi zanimanje pri moških« »Kako pripeljati moškega do tega, da vas zaprosi za roko«.
RAKOV REKORD________________________________________________
M V Veliki Britaniji — kje drugje bi se to lahko pripetih — vestno beležijo tudi športne rekorde, ki so jih dosegle živali V »kategoriji« rakov se je na prvem mestu znašel izreden pri merek, ki je v 23 dneh prišel kar dvajset kilometrov daleč. Re zultat je bil dosežen leta 1962 in ga doslej še niso izboljšali. — Istega leta je drug rak dosegel prav tako pomemben rekord: v 114 dneh je prišel skoraj 80 kilometrov daleč. Pravijo, da je bilo leto 1962 nasploh rakovo leto.
SNEG V MOSKVI
Ul Že 40 let se ni zgodilo, da bi v Moskvi konec avgusta padel sneg. Letos je spet: živo srebro je padlo na dve stopinj Celzija, v zraku pa so na gosto plesale snežinke. Prebivalci Mo skve so po dveh ali treh mesecih znova prižgali ogenj v pečeh ter potegnili na dan rokavice in plašče. Pravijo pa, da bo v Mo skvi letos kljub vsemu še toplo.
SPREHODI SO ZDRAVI _____________________________________
M Alekseja Polikarpova je pred leti začelo dajati zdravje Obisk pri zdravniku je bil bolj blažev žegen: ker ni vedel, kaj bi mu dal, mu je zdravnik svetoval, naj se mnogo giblje. Leta 1959 je Aleksej Polikarpov sklenil, da bo prehodil 10.000 kilo metrov. Ko je leta 1961 Gagarin obletel Zemljo, je imel Polikar pov svojih 10 tisoč kilometrov že pod kapo in je sklenil, da jih bO prehodil še 30.000 ter tako nhpravil načrt za pot, ki je enaka obsegu ekvatorja. Letos je to pot tudi prehodil. Porabil je 20 pa rov čevljev in naredil 132 milijonov korakov.
VSAK
ČETRTEK
NOVA ŠTEVILKA SLOVENSKEGA TEDNIKA S STRIPI
ZVITOREPEC
ZA VAŠE RAZVEDRILO
STRIPI
HUMOR
o
HI
»Prišel sem te povabit, da bi si ogledala moj novi avto. Sinodi smo ga tako napolnili s steklenicami, da je nekje sredi poti omagal; pustil sem ga pri tržnici, pred hišo svojega spovednika, da ga bo varoval pred policijo.«
C16che je dobro poznal vse ulice in uličice v Les Hal-les. Kmalu naju je pripeljal v neko slepo ulico, in na koncu je stal star, rumen avto.
Ko je odprl vrata, je rekel: »Glej, glej, moji prijatelji so že odnesli vse steklenice. Sedaj ga bom z lahkoto vžgal.«
»Kaj ni čudovit?« je vprašal, in takoj nato: »Kaj nisi nič prevzeta ob tem, da imam avto? No, greva?«
Nenadoma se je spomnil. »Seveda, k meni greva! Se spomniš, nekoč si mi obljubila, da boš prišla gledat moje slike. To je bilo, še preden si poznala Leberta, takrat, ko si imela amerikanskega inamorato.«
Živel je v majhni sobi na vrhu stavbe blizu Vincentove redakcije. Hodnik, po katerem sva hodila, in stopnice so imele poseben vonj — morda po sajah in desetletnem prahu. Toda Cldche je rekel: »Tu diši po ljudeh, po revnih ljudeh. Vse te mlade služkinje, ki so živele v tejle sobici, imele svoje male in velike probleme — rad mislim o teh stvareh.« In vedela sem, da je atmosfero dojel bolj resnično od mene.
Njegova sobica je bila neverjetno nametana z vsem mogočim.
»Veš, sem ter tja jo pospravim, ampak mi je veliko bolj všeč takole...«
»Da, kar čudovita je!«
»In zastonj jo imam!«
»Si pa res srečen!«
»Kajneda? Veš, gospodarju sem nekoč nekaj naredil, neko uslugo ali kaj — ne vem več, sem že pozabil. Verjetno se je zgodilo popolnoma slučajno... no, vsekakor me je lastnik vzljubil in mi sedaj za streho nad glavo ne računa niti pare. To mi pride prav, posebno danes, ko sem popolnoma suh.«
»Čisto suh?«
»Čisto — poglej!« Obrnil je žepe in prinesel ven nekaj kovancev. »Dovolj za kavo.«
»Oh, Clftche! Poglej — posodila bi ti lahko — no, dovolj imam —«
»Ne, ne, Jane!« Prijel me je za roke.
»Meni res ni nujno potreben. In sploh — tebi bi prišel prav.«
»Nikoli ne bi smela posojati denarja moškim, še najmanj pa meni!«
»Zakaj?«
»Zato, ker lahko le redko vse vrnem. Poglej —« izpod postelje je privlekel počečkan kos papirja in mi ga pomolil.
»Lucien,« sem brala, »1000 frankov, Emile 750, Suzette 600, Dodo 1500... Clfiche, kaj pa to pomeni?«
»Hm, moji dolgovi.«
»Oh, dragi moj!«
»Da, čisto dobesedno ,dragi moj’. In ker so to moji prijatelji, si od njih nisem nič več sposodil.«
»No, opozoril si me,« sem rekla. »In resnično ti povem, nimam nič proti temu, če ti dam nekaj stotakov, samo da ta pomagam.«
»Ne, ne, ne, ne, NE! Jane, vem, da živiš z Vincentom In,da on zasluži dovolj za preživljanje obeh. No, no, saj vem, da je med vama tako, nikar me tako ne glej. Sploh je pa to prav, za mlado in lepo dekle, kot si ti! Toda ljubi Jezus, ne smeš mi dati denarja samo zato — morda ga boš prav kmalu sama potrebovala.«
Nisem mogla drugega, kot da se zasmejem — kratko in malo ukanil me je. Opraviti si je dal s špiritno pečico, da bi skuhal voden čaj.
»Tu nekje je limona ...« Privlekel jo je izza stojala. »Prinesel sem jo z akademije, kjer smo risali neko tihožitje. Kaj meniš, kaj je boljša usoda zanjo — da jo študentje narišejo v sto barvah ali da jo midva utopiva v čaju?«
Pokazala sem na fotografije, ki so visele na steni.
»To? To je moja mati. Italijanka je. Sedaj je v Italiji.«
Od tod torej njegovi gosti, črni lasje, sem pomislila.
»Si bil rojen v Italiji?«
»Ne, v Parizu — blizu Severne postaje. Vlaki so neprestano vozili mimo in spuščali oblake isker — bilo je kot Pekel.«
»In to je —?«
»Da, moj stari. Strašen je, kaj? Bil je strašen ženskar. Ko mi je bilo 18 let, sem mislil, da, to je Veliko Življenje — toda kmalu sem odkril, da morda imam dovolj moči za tako življenje, nimam pa duševne energije zanj. Da, da, to dekle, Id jo gledaš sedaj... bilo je moje dekle, nekoč. Je ruska Židinja.«
»Kar prikupna je.« Nenavadna misel: te tenke, namuza-ne ustnice, upadla lica, obraz skoraj preveč inteligenten, bi človek rekel. Kaj neki je storila s Clochem? ...
»Živela je z menoj,« je rekel, »ne tukaj, imel sem takrat drugo sobo — da, skoraj dve leti.«
»In sedaj — je ni več tukaj?«
»Ne, ne, sedaj ne več... kako leto potem, ko me je bila zapustila, mi je začela pošiljati razglednice, vsake toliko časa — enkrat iz Budimpešte, toda nikoli ni pustila svojega naslova, preveč pametna je bila! Sedaj jih ne pošilja več, in ker ni v njeni naravi, da bi prenehala pisati kar tako, brez razloga, se bojim, da... Nekaj sem slišal od nekoga, ki jo je bil srečal... Bojim se, da je verjetno mrtva. Imela je TBC, veš, in ni se pazila.«
Preveč bohemsko, da bi bilo res! In vendar sem mu verjela — in nenadoma me je postalo strah. Spet ena tistih žalostnih strani velikih mest — izkoreninjenci.
»In zakaj — kako sta šla narazen?«
»Oh, kar tako, brez posebnega razloga. Začelo se je krhati, košček za koščkom.«
»škoda...« Zaradi njegovega tona, ki je sedaj postal že čisto vsakdanji, skoraj ciničen, sem postala nedopovedljivo žalostna.
»Da, da, cako se zgodi. Vem, sedaj mi še ne verjameš. Ljudje, ki so srečni in ki se lahko ljubijo dolgo dolgo ... in potem postane vse skupaj samo še navada, da ne greš sam v posteljo... in potem se začne krhati... malo po malo odpadajo delčki... Celo ti, moja sladka Jane, celo ti boš morda nekega dne degenerirala — take stvari se dogajajo —’ malo po malo...«
»Toda saj jih lahko ustaviš!« sem hitro rekla in kar želela, da bi umolknil.
»Tako ti misliš — tako vsi mislimo, dokler smo mladi... Oh, žal mi je, spet sem postal pust. Nisem te pripeljal semkaj za to, daj no, uboga stvarca, nikar ne bodi tako žalostna in zamorjena! Tu se ti ni treba boriti proti ničemur. In jaz bom nehal igrati razočaranega. Sploh pa to ni moja vloga. Jaz sem Clfiche, norec... Samo eno stvar mi še povej
— če želiš, kajti vem, da sem že nadležen — kaj se Lebert; nad teboj še nikoli ni razočaral?«
»Tega še nikoli ni pokazal.«
»No, morda niti nikoli ne bo. Taki srečneži so in morda je Lčbert eden izmed njih. Ima tako stereotipne oči.«
»Kaj pa misliš s tem? Njegove oči so kar lepe, lepo te prosim.«
»Neumno dekle, mislil sem njegove duševne oči. On ne vidi življenja kot drugi ljudje — vidi ga tako kot filmska kamera. Vse je zanj scena, osvetljena z reflektorjem. Zato pa je tako dober slikar — na akademiji ni bila njegova tehnika nič boljša od moje, imel pa je tak sijajen občutek za dramo. Vojna je bila zanj samo ena oblika življenja, ki jo mora sedaj lepo spraviti v posebno škatlo, in akademija je bila zanj prav tako samo ena od Jiblik življenja — morda nadvse bogata zaradi svoje atmosfere. Samo to mu je bilo všeč
— atmosfera! Ljudi zbira le kot »objects d’art« in »objects bizzares«1 — in jaz sodim v to drugo skupino. Joj, kakšen svet, kakšen svet!... Toda po svoje je to zelo dobro ...«
»Kako neki si zvedel vse to?« sem ga vprašala skoraj šepetaje.
»Oh, to je le občutek — če z nekom študiraš, ga tudi občutiš, ne samo spoznaš... Toda res je, kajne? Sicer bi pa sedaj to morala vedeti bolje od mene.«
»Da,« sem počasi rekla, »mislim, da imaš deloma prav. Toda to ni vsa resnica ...«
»No, človek le težko ve vse, celo ti.« Nenadoma se mi je nasmehnil in me udaril po ramenu. »Uboga Stvarca, sem te preplašil, kajne? Daj, razveseli se, nasmej se!«
»Samo za to gre, da si nikoli nisem mislila, da toliko opaziš,« sem rekla in se šibko nasmejala. »In potem si vse to povedal z besedami...«
»Ah, besede, besede! Nič ne pomenijo. Veliko govorim, da bi zabaval ljudi, in se niti polovico časa ne poslušam. Toda nikar ne misli, da mi tvoj Lčbert ni všeč? Odličen je! Stokrat boljši od mene — da ti povem po pravici, čisto bolan sem od zavisti in ljubosumja. Uspeh ima — in ti tudi! Ne, nikar naj te ne skrbi — še vedno se šalim in te vlečem za nos!«
»Pojdiva kam na kozarec rdečega vina, preden me zapustiš,« je rekel.
Šele ko so nama prinesli vino na mizo, sem se spomnila denarnega vprašanja.
»Oh, Cloche,« sem tiho začela. On pa je že vlekel iz žepa petstotak.
»C16che! Jaz pa sem mislila, da si rekel —«
»Da, da, saj sem rekel! Toda ni bilo čisto res. Veš, skoraj čisto suh sem — teh petsto frankov je zadnje, kar imam, čisto resno tokrat. In kadar sem v takem položaju, vedno rečem, da sem popolnoma suh, še preden se to res zgodi.«
Tiste dni sem šla enkrat ali dvakrat na teden v stanovanje na Montparnassu gledat, če je kaj pošte. Nekega dne me je spremil Vincent; v loži sta me pri vratarici čakali dve pismi, eno pisano s Paulovo roko, drugo s sicer znano pisavo, vendar nisem točno vedela, čigavo je pismo. Zato sem najprej odprla to pismo. Bilo je v angleščini.
Pisal je Hallam. Opravičeval se je zaradi tistega večera, ampak »ne morem si pomagati, samo človek sem!« Pisal mi je, da je bil prepričan, da se bova poročila. In če sem mu že odpustila, naj mu telefoniram, potrudil se bo, da bo popravil slabi vtis. Morda bi šla z njim gledat novo glasbeno revijo in na večerjo v Tour d’Argent?
Pismo sem prebrala dvakrat. Kakšen čuden občutek, ko dobiš pismo od nekoga, ki se mu niti sanja ne, kako daleč si že napredoval, odkar se nista videla. Hallam se mi je zdaj zdel popolnoma neresničen. To sem povedala Vincentu.
»Kakšno je njegovo pismo?« je rekel.
»Ah, nekam dražljivo in zgrešeno — no, pravzaprav malo preveč patetično.« Dala sem mu ga, naj ga prebere. Obotavljal se je.
»Smem?«
»Seveda! Saj si bil ti tisti, ki...«
»Da. Kakšna čudna noč je bila! Ena tistih, za katere človek misli, da so mu usojene...« Pazljivo je prebral pismo.
»Niti ni tako slabo. Mu boš odgovorila?« .
»Ne, ne, saj ne bi imelo smisla.«
»Da, seveda ne. Prav je, da ga nočeš videti, da si trdno odločena ...«
»Ne gre za to, da sem trdno odločena, da ga ne bom več videla, ampak zato, ker me niti najmanj ne mika, da bi ga videla.«
»A j a, tako ... Zakaj? Zaradi mene?«
»Seveda!« sem rekla, presenečena, ker se je čudil nad tem tipično ženskim razlogom. Ce je ženska zaljubljena v
1 — Object d’art: stvar, ki ima umetniško vrednost Object bizzare: vsakdanja, dolgočasna, čudna stvar
nekega moškega, so zanjo drugi ljudje čustveno tako nepomembni! Toda Vincent tega ni dognal.
»Kako — iz principa?« je rekel. »Veš, dragica, nisem volkodlak, in če ga želiš videti — da ga ošteješ — ti sploh ne bi zameril...«
»Toda jaz ga ne želim videti!« sem se zasmejala, skoraj razkačena. »Kaj ne vidiš, da mi ti popolnoma zadostuješ in da me drugi moški ne zanimajo. Nobenega čustva nimam zanj. In če bi ga obiskala, bi bila verjetno tečna, ker bi me dražil — zato je bolje, da ne grem.«
»Kaj sem ti res tako napolnil srce?« je vprašal nežno. »Nikoli mi ni prišlo na misel, da me tako ljubiš... Čudovita si, dragica — toda nikoli ne bi želel biti ljubosumen ali trdosrčen, zato če bi kdaj želela obiskati koga, ki ni iz kroga najinih prijateljev ...«
Bil je vznemirjen zaradi tega, tako da sem mu rekla, da se ne bi obotavljala, če bi kdaj hotela obiskati drugega moškega.
»Nikar ne misli, da si me .osvojil',« sem mu razložila. »Imaš me zato, ker to želim, to je prav tako, kot če bi se ti želela podariti...«
To ga je še bolj raznežilo — čudno, to je bilo zanj nekaj novega.
»Seveda,« je rekel, in videlo se je, kako vneto premišljuje, »seveda, pri vas ženskah je to drugače, za vas je to samo druga oblika vdajanja. Na to prej nikoli nisem pomislil. Pri moških pa je drugače, že zgolj v fizičnem pogledu«	'
»Da, čeprav si ne morem predstavljati moškega čutenja nič bolje, kot si ti predstavljaš moje — toda teoretično se razumeva, kajne?«
Zasmejal se je in jaz z njim,, čez kako minuto je rekel:
»Kaj ne boš prebrala drugega pisma?«
»Oh, šaj res. Čisto sem pozabila!«
Bilo je kratko. Paul je imel v Strasbourgu veliko dela, sicer pa se imajo dobro. Prosim, je pisal, za malo pomoči. Bi lahko počakala na postaji nekega angleškega fanta, ki se pride v Pariz učit francoščino? »To je sin mojega škotskega prijatelja, gospoda Douglasa«, je pisal Paul, »ki ne pozna nobenega v Parizu. Stephen — njegov sin, bo verjetno precej sramežljiv, kajti prihaja iz zelo .rezervirane’ družine. Mislim pa, da bo prijeten in inteligenten. Zelo mlad je, kakih devetnajst let... bi mu hotela biti v pomoč, dokler se v Parizu ne znajde? Prišel bo naslednji petek z večernim vlakom iz Dieppa. Lepo bi bilo,, če bi ga lahko počakala :.. če pa to ne bo mogoče, ti pošiljam njegov pariški naslov...« Sledilo je še nekaj podrobnosti, Simone je sijajna, Annette upa, da se dobro počutim, in on je in ostane, z iskrenim spoštovanjem, moj svak.
Moja prva reakcija je bila jeza. Pa vendar je bila ta nrošnja s Paulove strani popolnoma razumlliva in naravna. Očitno je bilo odvisno samo od mene, ali jo bom lahko izpolnila.
»Seveda, dragica,« je reliel Vincent, »to bo zelo lepo od tebe. če boš tega fanta malo vpeljala v življenje v Parizu. Tudi mene mu moraš predstaviti!«
»Da.« sem se nenadoma zasmejala.
»Kai pa ie?«
»Spomnila sem se — kopalnica v tvojem ateljeju — vsa moja ličila in perilo, ki se suši — mislim, da bo bolje, če ne bo šel tja noter.« ,
»Da. morda res. Toda če boš z niim prijazna in mu boš v pomoč mislim. da se ne bo hrisrpl. kai počneš dnma^e. če je tvojih let. je verjetno dovoli star, da bo razumel, da ima ■"•eoVdo svoje opravke, kai meoiš. rirava?«
Rekla sum: »Da, morda bo,« in vrtela v rokah kozarec ledene mineralne vode in vneto premUlievaln n vsem tem. Avtomobili so zavijali okoli trga. kjer se je stekalo več bulvarjev. in okoli železnih nog najine mizice se je poigraval lahen vetrič.
»Glavno je. da, si pri vsaki stvari miren in naraven,« je počasi rekel. »O tem sem vse boli prepričan. Da si to, kar si, na kar najbolj prijeten način, in da ne misliš na to. kai bodo rekli ljudje’, vsaj dokler izpolnjuješ svoje obveznosti do njih. . Na svetu je vse preveč praznega bruna in vzne. mir.ja.nja... ljudje se vse preveč trudijo, da bi razdelili stvari na bele in črne. Vendar svet ni tako narejen... Se striniaš. dragica?«
Strinjala sem se.
DRUGI DEL DRUGAČNA DEŽELA SEDMO POGLAVJE
Kako naj opišem Stephena, kot sem ga prvič videla?
Kot mi je bil pisal Paul, sem šla naslednji petek zvečer na Gare St-bazare, k večernemu vlaku iz Dieppa. Stala sem na začetku perona in iskala »visokega in plavolasega« fanta, ki mi ga je bil opisal Paul Nekajkrat sem že mislila, da je pravi, pa je vedno bil kdo drug. Nazadnje sem opazila izredno visokega, plavolasega mladeniča, ki je kot izgubljen stal na postaji in gledal okoli sebe.
Ogovorila sem ga z imenom. Presenečen se je obrnil in . obraz je dobil prestrašen izraz.
»A, a,« je rekel, »no .. ie suis	Mademoiselle ...«
»Lahko poveste angleško,« sem mu rekla in nenadoma se mi je zasmilil. Povedala sem mu, kdo sem in zakaj sem ga prišla čakat. Bil je zelo vesel in hvaležen. Imel je prikupen, nekam blodeč smehljaj, ki je spremenil njegov obraz v trenutkih veselja. Drugače je bil njegov obraz nekam resen, z debelo spodnjo ustnico — zamišljen, toda še ne dozorel obraz, ki še ne kaže karakternih lastnosti.
Ko sva sedla v taksi, dolgo časa ni mogel najti naslova družine, kjer bo ostal nekaj mesecev. Z velikim olajšanjem ga je končno privlekel iz žepa. Potem me je vprašal:
»Kako neki ste me našli?«
Povedala sem mu, kako točno je ustrezal opisu, ki mi ga je bil poslal Paul.
»Da,« je rekel, »razumem. Veste, včasih se mi zdi, da se nikoli ne bom privadil, ker sem večji kot drugi ljudje. Tako neprikladno je, da si sploh ne morete predstavljati. In vse postelje so prekratke in ...«
/Igo, francoske postelje vam verjetno ne bodo delale težav.«
»Da. Ali morda veste, kakšen kraj je to, kamor greva?«
»Rue Casimir — Perrier,« sem rekla, »da, poznam ga površno. Je v sedmem okrožju.«
»Kaj ni to na levem bregu?« je rekel. »Pogledal sem na načrt mesta, pa se nisem mogel znajti. Zal mi je, ker tako. malo vem o Parizu ...« Rekla sem mu, da je to za tujca nekaj normalnega.
»Sicer se boste pa hitro navadili,« sem nadaljevala, »in potem ne boste mogli razumeti, kako to, da teh stvari nekoč niste vedeli. Da, vaša ulica je v sedmem okrožju — geografsko. Ne spada pa tja, kot mislite in razumete s »sedmim okrožjem«. Bolj zahodno je — tam je Vojaška akademija in Dom invalidov — in vzdolž obrežij veliko ministrstev. Ne, ta del nima veliko atmosfere, je pa kar prijeten, posebno na način »boljše družbe« — avenije z drevjem in drugo. I.«
»Za vas je ta del mesta nekam dolgočasen, kajne?« je nenadoma rekel, kar me je skoraj presenetilo.
»No, da,« sem priznala. »To pa samo zato, ker sama živim na... Montparnassu, trenutno pa v Latinski četrti.« Spomnila sem se Vincentovih besed, da mu ne smem ničesar prikrivati.
»Kako ste srečni!« je goreče rekel. »Samo te dni so tam verjetno sami turisti?«
»Precej jih je. toda predvsem so to ljudje, ki so v letih, ko začno govoriti, da ni nič boljšega, kot so bila njihova mlada leta. Posebno v tem letnem času je turistov precej, toda Latinske četrti ne morejo .okužiti’, ker ima sama preveč lastnega življenja.«
»Poznate družino, kamor greste?« sem ga vprašala.
»Ne,« je obžaloval. »In sprva se bom zelo osmešil, ker ne znam francosko. Upam samo, da niso kaj posebnega — mislim namreč, da se bomo morali navaditi drug na drugega, in če si pri ljudeh, ki jih ne poznaš in ki so taki, da ne najdeš z njimi stične točke, je to zelo dolgočasno in moreče.«
Ko sva prispela na naslov, sem ga pustila pri vratarici, češ jutri bom telefonirala. Ko sem se iz taksija ozrla nazaj, sem z veseljem opazila, da je Stephen že začel govoriti z vratarico.
Naslednji dan sem telefonirala na številko, ki mi jo je dal Stephen. Takoj sem spoznala, h kaki družini je prišel Stephen. Neka ženska z neprijaznim, piskajočim glasom mi je rekla — Ne, Monsieur Douglas je šel ven .. Ne, ne ve, kdaj se vrne... in prosi, da v prihodnje ne bi telefonirala brez opozorila, ker zvonjenje telefona gre vsej družini na živce.
Kaj sem mogla drugega kot pustiti Vincentovo številko, naj naju pokliče.
Nekaj dni je preteklo. Nato mi je Vincent neko jutro, ko sem se ravno vrnila z nakupovanja, rekel:
»Tvoj angleški dečko mi je telefoniral.«
»Res? Torej mu je le uspelo, veš, komaj kakšno besedo zna francosko.«
»Zate je imel pripravljen sijajen stavek v francoščini, ko pa je slišal moški glas, se je popolnoma zmedel. Potolažil sem ga in ga povabil na kosilo.«
»Oh, hvala, dragi, to je bilo lepo od tebe. Upam, da bo našel pot...«
»Tudi to sem mu razložil. Spominjam se, kako sem se počutil grozno, ko sem bil v Združenih državah. V tuji državi se človek počuti tako neumnega.«
Ko je Stephen prišel, sem opazila, da se je iz tipičnega angleškega srednješolca na počitnicah spremenil v dokaj dobro imitacijo pariških študentov. Namesto modrega suknjiča z grbom in kravato je nosil svetlo zelen pulover, ki mu je zelo pristajal. Atelje mu je bil zelo všeč, ne toliko zaradi prostornosti in odlik, ampak bolj zaradi dejstva, da to sploh je atelje.
»Kako mu pravite po francosko?« je vprašal. Povedala sva mu, da se mu reče »un atelier«, in odtlej je vedno uporabljal zanj samo to besedo.
Vincentu je bilo všeč, ker je bil Stephenu atelje všeč, in začel mu je pripovedovati njegovo zgodovino — kako je bil prostor spremenjen v atelje v začetku devetnajstega stoletja... in nenadoma sem se spomnila svojega prvega obiska pri Vincentu.
Kako dolgo je že od tega! In vendar me je motilo, ko sem poslušala Vincenta, kako Stephenu razlaga zgodovino ateljeja z natanko istimi besedami' kot nekoč meni... kot da neki osebni spomin navsezadnje le ni tako oseben... Neumnost! Seveda je popolnoma normalno, da govori Vincent Stephenu o istih stvareh z istimi besedami!
Ko smo po kosilu pili kavo in kadili, je povedal, da tudi sam riše.
»Res?« sva ga oba povabila, naj o tem pove kaj več.
»Da, z ogljem. Morda bi vam lahko prinesel pokazat svoja dela, gospod Lebert, prinesel sem jih s seboj v Francijo?«
»Vsekakor, prijatelj moj!« je prisrčno rekel Vincent. »Prosim — zelo bi me zanimalo.«
Stephenove slike mi' niso bile všeč. Navajena. Vincentovih debelih potez s čopičem in njegovih barv sem v njegovih tenkih, finih potezah nekaj pogrešala, in zdele so se mi celo nekam moreče — kot takrat Vincentu Paulova zbirka ranega perzijskega slikarstva, toda ne morem zanikati, da niso bile tehnično dovršene.
Cez kak teden je Stephen povedal, da je družina, pri kateri živi, naravnost grozna.
»Gospodinja je nemogoča,« je rekel, »in skopa kot sam vrag. Prodala bi truplo svoje stare matere — in moje tudi, če sva že pri tem.«
»Rekla bi, da je to karakteristika marsikatere meščanske družine v Franciji dandanes. Priznam, da to ni niti najmanj privlačno, in zato storimo mi drugi vse, da bi ta vtis omilili.«
»In ko bi le slišala Madame pri kosilu!« In s precejšnjim uspehom je imitiral njen neprijazni, piskajoči glas, ki sem ga bila slišala po telefonu.
»Monsieur, Monsieur (to sem jaz), nikar ne jemljite toliko zelenjave, mora je ostati dovolj za služkinjo!«
»Dobro povedano!« se je zasmejal Vincent.
»Saj, stara je morala ponoviti to vsaj desetkrat, da sem jo razumel, in zato sem si dobro zapomnil. Toda po pravici povedano, pri njih stradam, neprestano sem lačen, in tak tek imam!«
»No, včasih boste morali priti k nama na kosilo, tako kot danes, mar ne, Vincent?« sem rekla.
»Seveda, vsekakor!«
»In potem le Monsieur — gospodar. Gluh je kot kamen in ves dan ne počenja drugega, kot da se plazi po hiši, neprestano komu za petami in nato tiho odpre vrata za teboj, da se prestrašiš, kot bi bil sam duh.«
Stephen je oponašal njegovo mehko, neslišno hojo in krilil z rokami. Vsa njegova prvotna sramežljivost je izginila.
»In potem sinoči, pri večerji, je nenadoma začel s prstom kazati na razne stvari, servirane na mizi, in spraševati, koliko stanejo. Madame mu je morala narisati ceno s prstom v zrak, in vsakokrat je rekel: .Predrago!’ — in gledal vame, tako da bi se bil od sramu najraje stopil.«
»Ubogi moj Stephen!« je rekel Vincent in se smejal na v*o moč. »Moj ubogi prijatelj, kakšne vtise boste imeli o Franciji. Seveda morate često priti k nama, da bova midva popravila ta slabi vtis.«
»Da, pri vaju je prijetno, tako zelo prijetno! Bi lahko kdaj,prišel in vas opazoval pri delu?«
»Seveda, seveda,« je rekel Vincent toplo. »Kadarkoli.«
Tako se je, mislim, začelo: malo po malo.
»Moram biti prijazen s fantom,« je rekel Vincent. »Spominjam se, kako dobri so bili z mano nekateri, ko sem bil v ZDA. In sploh je tako prijeten dečko! Meni je všeč, kaj tebi ni?«
Kn se je Bobhy končno premaknil in stopil po poti, ki je čez polja peljala proti Holcombu, je Larry stekel za njim: »Hej, Bohby! Poslušaj! Če že greš kam, zakaj ne bi vzela avtomobila?« Brat ni odgovoril. Odločno je hodil, pravzaprav tekel. »Hej, Bobby! Poslušaj. To te ne bo pripeljalo nikamor!« Bobby ne je obrnil in mu rekel: »Izgini. Vrni se domov.« Mlajši brat je nekoliko zaostal, toda potem mu je kljub temu sledil.
Kljub mrazu sta bila brata vsa v potu, ko sta prišla do pregrade, ki so jo poli cisti postavili ob vhodu na River Valiey Karm. Veliko ljudi se je že zbralo za pregrado — prišli so prijatelji Clutterjevih pa tudi neznanci iz bližnje in daljne oko lice — toda nikomur niso dovolili, da bi jo prestopil. Kmalu po prihodu Bobbyja in brata pa so jo dvignili, da bi lahko odpeljali štirje rešilni avtomobili, v kate rih so bile žrtve, in avtomobil s policisti, ki so prav tedaj omenjali Bobby.ja Ruppa Zakaj Bobby je obveljal — to je tudi zvedel še pred večerom — za osumljenca številka ena.
Daleč od tam, v Olathi, v hotelski so bi, kjer so zavese krotile opoldansko sonce, je Perry spal ob sivem transistor-skem sprejemniku, ki je brundal sam zase .Sezul je samo škornje. Kratko malo je padel na trebuh čez posteljo, ko da bi bil spanec kako orožje, ki bi ga udarilo od zadaj, črni škornji s srebrno sponko so se namakali v lavorju z mlačno, rdeče obarvano vodo. Nekaj milj bolj na seve
TRUMAN CAPOTE
ANATOMIJA KRUTOSTI
ru je Dick v prijetni kuhinji skromne kmetije užival nedeljsko kosilo. Ljudje za mizo — oče, mati, mlajši brat — niso v njegovem vedenju opazili ničesar nenavad nega. Domov je prišel okrog poldneva, poljubil je mater, potem pa je brez obotavljanja odgovoril na očetova vprašanja o enodnevnem potovanju v Fort-Scott in sedel za mizo. Ko je bilo kosila konec, so se trije moški preselili v dnevno sobo, da bi gledali televizijski prenos košarkarske tekme. Oddaja se je komaj začela, ko je Dickov oče s presenečenjem ugotovil, da sin smrči. Mlajšemu sinu je rekel, da si nikdar ni mislil, da bo živel dovolj dolgo, da bi lahko videl Dicka, kako spi med prenosom košarkarske tekme. Seveda, ni vedel, kako utrujen je Dick, ni vedel, da je njegov sin med drugim prevozil v mi nulih štiriindvajsetih urah kar tisoč tri sto kilometrov.
Kansas Bureau of Investigation, kan-
sa.ška podružnica F.B.I., 'ki ima glavni stan v Topeki, šteje devetnajst izkušenih
/
detektivov, ki so na voljo vedno, ko je videti, da kaka zadeva presega pooDla-stila lokalne policije. 1’rcdstavnik te ameriške zvezne policijske organizacije * tiar den Cityju je postaven sedeminštirideset letni mož Alvin Adams Dewey. Njegova družina živi v Kansasu že štiri rodove. Nujno je bilo, da šerif finneyskega okraja Earl Robinson prosi Ala Deweya, naj pre vzame zadevo Clutter. Nujno in preudar no. Zakaj De\vey je bil pred tem tudi sam šerif tega okraja, potem pa posebni agent F.B.I. Poklicno je bil dovolj izkušen, da bi rešil uganko tega štirikratnega umora, kjer na videz ni bilo nikakršnega motiva in kjer preiskovalci niso imeli prav no hene sledi. Poleg tega pa je bil umor za Deweya — tako je kasneje pojasnil — »osebna zadeva«. Poudaril je, da sta on in žena imela »res zelo rada llerba in Bonnie«. S Clutterjevima sta se videvala v cerkvi, pogosto pa so se tudi obisko vali. Toda pristavil je: »Vendar tudi če ne hi bil poznal družine in če je ne bi bil tako cenil, bi bilo povsem enako . . Zakaj mar sikaj groznega sem že videl, toda česa
tako sadističnega še nikdar. Prav vsee-no je, koliko časa bo šlo, mogoče vse mo je življenje. Toda zvedel bom, kaj se je zgodilo v tej hiši, kdo je to storil in zakaj.«
Vsega skupaj se je začelo z umorom ukvarjati osemnajst ljudi.
V ponedeljek opoldne je imel Dewey v šerifovi pisarni tiskovno konferenco. »Za čel bom pri dejstvih, ne s teorijami,« je rekel zbranim novinarjem. »Najpomembnejše pri tej zadevi je to, da ne gre za en umor, ampak za štiri. In ne vemo, kdo je bil glavna žrtev. Mogoče je bila Nancy ali pa Kenyon ali pa eden od staršev. Nekateri menijo, da je bil to mr. Clutter. Že zato, ker je imel prere. zan vrat. Toda to je že teorija. Ni dej stvo. Pomagalo bi nam, če bi vedeli, v kakšnem vrstnem redu so bili ubiti, toda zdravnik nam tega ne more povedati. Ugo tovil je samo, da so se umori zgodili med enajsto uro v soboto zvečer in drugo uro v nedeljo zjutraj.«
Potem ko je odgovarjal na vprašanja, je zagotovil, da ni bila nobena od žensk »spolno zlorabljena« in da vsaj za sedaj
še niso mogli ugotoviti, ali je iz hiše kaj zmanjkalo. Da, seveda je bilo precej »čudno naključje«, da se je mr. Clutter zavaroval samo osem ur pred smrtjo za štirideset oziroma osemdeset tisoč dolarjev. Toda Dewey je kljub temu lahko »skoraj zagotovil«, da ni bilo nobene zveze med zavarovanjem in zločinom. Da, je na kon-cu povedal reporterjem, ima svoje mnenje o tem, ali gre za zločin enega človeka ali dveh, toda o tem bi raje še nekaj časa molčal.
V resnici si Dewey tedaj še ni bil na jasnem. Imel je pravzaprav dvoje mnenj ali — po njegovih besedah — dvoje »kon ceptov« in ko je rekonstruiral zločin, je hkrati razglabljal o »konceptu enega mo rilca« in o »konceptu dveh morilcev«. Menil je, da je bil morilec v prvem primeru kak družinski prijatelj Clutterjevih ali pa vsaj človek, ki je dovolj dobro poznal hišo in vedel, da vrata le redkokdaj zaklepajo, da spi mr. Clutter sam v veliki spalnici v pritličju in da spe drugi člani družine v ločenih spalnicah v nadstropju.
Ta	človek	je	— tako	je	Dewey razglabljal o	zadevi	—	peš prišel	k hiši, verjetno
okrog polnoči. Okna so bila temna, Cfutter-jevi so spali, Teddy, pes čuvaj, to so tako in tako vsi vedeli, pa se je bal strelnega orožja. Takoj ko je videl orožje, je verjetno legel, začel cviliti, potem pa se je odvlekel v temo.
Ko je morilec prišel v hišo, je najprej poskrbel za telefone, ko je prerezal žice pa je	odšel	v	spalnico	mr. CIutterja in
ga zbudil. Mr	Clutter	ni	mogel ničesar
proti oboroženemu obiskovalcu in tako je
moral z njim v nadstropje zbudit druge člane družine. Tam mu je potem morilec dal vrv in obliž in mr. Clutter je najprej zvezal roke in noge ženi in ji prelepil usta, potem zvezal še hčerko, kateri pa iz neznanega vzroka ni moral zamašiti ust, in obe privezal k postelji. Nato sta morala oče in sin v klet, kjer je mr. Clutter zvezal še Kenvona in mu prelepil usta, sam pa ie moral v kurilnico, kjer ga je morilec udaril po glavi, potem pa privezal k peči. Tako je lahko morilec neovirano ubil drugega za drugim vse člane družine, potem pa pogasil luči in odšel. Prav možno je bilo, da se je res zgodilo tako. Toda Dewey je kljub vsemu močno dvomil »Ce bi Herb vedel, da je njegova družina v nevarnosti, v smrtni nevarnosti, bi se boril kot tiger. In Herb nikakor ni bil kar tako. Bil je še pri polni moči, Kenyon pa tudi. In težko si je predstavljati, da bi lahko samo en morilec, pa čeprav oborožen, obvladal oba.« Razen tega pa je kazalo, da je vse štiri zvezal isti človek: vozel je bil pri vseh enak.
Zato se je Dewey kot tudi večina njegovih kolegov bolj ogreval za drugo hipotezo, ki se je v mnogih ključnih točkah ujemala s prvo, toda po njej naj bi šlo za dva morilca. Toda tudi ta druga hipoteza je imela šibke točke. Dewey kar ni mogel razumeti, »kako bi se lahko dva človeka znašla na isti stopnji besne blaznosti, svojevrstne besne norosti, v kakršni je moral biti človek, ki se je odločil za tak zločin«
»Lahko domnevamo, da je morilec nekdo, ki ga je družina poznala, nekdo iz te-
t
PIERRE fenga
Nekega junijskega večera sem študiral v sobi, ko je skozi odprto okno priletela žival in mi začela lesti po obrazu. Nezavedno sem se udaril po licu. Žival je padla na tla k mojim nogam, pogledal sem jo in videl, da je slon.
Človek je zmerom zmeden, kadar prvič prizadene smrt. Slo je sicer samo za slona in vendar sem nekam težko nadaljeval delo. Popil sem kozarec vode in legel. Sanjalo se mi je, da je v moj kozarec padel slon in se skušal skobacati čez rob
Izpita nisem naredil. Nedvomno sem prejšnjo noč slabo spal. Pripetijo se tudi takšne stvari, ki utegnejo pokvariti celo življenje.
Kot po navadi sem šel na počitnice na morje. Ko sem se prvič kopal, sem spoznal, da ne znam Več plavati. Z umetnim dihanjem so me spravili k zavesti in vrnil sem se v Pariz.
Rad jmam Pariz v mesecu avgustu. Prijatelj, ki sem ga srečal na bulvarju Saint-Ger-main, mi je rekel, da sem videti nekam slab.
CERKNICA
DELOVNE SOBE DELOVNI KABINETI
Priznal sem, da dokaj slabo spim od tistega večera, ko sem sploščil slona na licu.
»Slona? Ta je pa (jobra... Si se pogovoril z zdravnikom?«
Ne, to mi ni prišlo na misel. Pomislil sem, da fant prav po svoje neumno blebeta. Le zakaj naj bi se z zdravnikom pogovarjal o slonu?
»Na tvojem mestu bi vseeno šel k dohtarju... ali pa psihiatru,« je vztrajal.
V mesecu avgustu je mnogo psihiatrov na dopustu. Naposled sem našel nekoga, ki ni bil videti preveč zdrav in ki ni dobro razumel materinščine. Razložil sem mu, da ponoči slabo spim.
»Pa kaj sanjate?«
»Redkokdaj. Komajda enkrat na mesec.«
»Bi mi lahko opisali zadnje sanje?«
Povedal sem mu, da je v moj kozarec padel slon in da se je skušal skobacati čez rob. Razlaga sanj je bila preprosta: istega večera sem le nekoliko prej, preden sem legel, sploščil slona na svojem licu. Psihiater me je prosil, naj ponovim besedo »slon«. Ko jo je bil dobro slišal, ni bil videti presenečen, . kar je potrdilo moje misli, da je prijatelj pač pretiraval. Psihiater se je le uščipnil v precej dolgi nos in me prosil, naj mu pripovedujem o mladosti. Strinjala sva se, da je bila srečna. Potem mi je rekel, naj pogostoma, pogostoma pridem k njemu.
Septembra sem slišal govorice, da je v Pariz prišel Japonec, ki poučuje budizem. Obiskal sem ga. Prekrižanih nog je sedel v sobi za služkinjo v ulici Pompe. Sedel sem nasproti njega in prekrižal noge. čez nekaj trenutkov so me zabolele in odločil sem se, da spregovorim. Komaj pa sem izgovoril besedo »slon«, me je vzhodnjak oklofutal z velikanskimi zamahi in predirljivo zakričal. Potem je legel predme. Zapustil sem ga dokaj nezadovoljen.
Oktobra mi je gospodinja — prava redkost — dala naslov starega Indijca, ki je prišel v Pariz poučevat jogo. Naučil me je stati na glavi in potem sem ugotovil, da bolje spim. Naučil me je tudi strmeti v konec nosu. Nekega dne sem bil tako nepreviden, da sem skušal uskladiti obe vaji. Postavil sem se na črepinjo in začel škiliti. V hipu mi je na vrh nosu stopil slon. Izgubil sem ravnovesje in naglo padel na noge, kar je zelo slabo za srce.
Slon sredi jeseni! Nisem si mogel opomoči. Ne da bi hotel kritizirati vlado, menim, da je to velika pomanjkljivost ministrstva za zdravje. Na prihodnjih volitvah sem glasoval proti.
Zaradi vsega tega sem se pozabil spet vpisati na univerzo. Odšel sem torej v vojsko, čeprav še nisem bil vpoklican. Zdravniki so me pregledali in ugotovili, da sem trden.
»Zakaj pa se venomer praskaš po licu? Kaj te grize?« me je vprašal zdravnik, čigar velike noge so bile na pisalni mizi.
Opazil sem prezir v njegovih črnih očescih. Zato mi je prišlo na misel, da bržkone nisem prvi, ki se zaradi slonov praska po licu. Nedvomno so bili vsi rekruti na tekočem, toda nobeden si ni upal upirati. Nisem šel v past (bržkone zato, da me ne bi odpustili). Stisnil sem zobe.
Toda vojna ni ničesar spremenila. Še nikdar nisem videl toliko slonov kot tista tri leta.
Skoraj vsak dan sem kakšnega ubil. Moji predstojniki pa, ki so me dokaj pogostoma odlikovali, so si mrmrali, da mi kolonija ne koristi.
Ko sem se vrnil v Francijo, sem bil junak. Skril sem odlikovanja, ki so me preveč spominjala na jalove boje. Toda dekleta so hotela s prsti otipati moje brazgotine. Nekega dne sem priznal dekletu, ki mi je bilo bolj všeč kot druga:
»To je od slonov.«
Zasmejala se je, kot da bi pričakovala ta odgovor. Zato sem se oženil z njo.
Kupila sva si hišico v predmestju. Žena si je želela psa in kupil sem dva zelo lepa špa-njela. Hotela je tudi par kuncev, da bi ju gojila, vendar sem jo pregovoril, češ da nimava zajčnice. Kupil sem samo enega kunca. Naposled pa je hotela, naj bi na streho postavila strelovod. Toda zaradi tega sem se razjezil.
Živela sva brez neviht. Ob nedeljah sem delal na vrtu. Ona pa je pletla, me včasih pogledala in vzdihnila. Nasmehnil sem se ji in se še pogumneje lotil dela.
Druge dni pa sva delala vsak v svoji službi. No, vsaj prve tri mesece, zakaj potem sem se ukvarjal samo še z vrtom.
Pismonoša nama je prinašal pisma. Nekega dne sem po nemarnem odprl pismo, ki je bilo namenjeno ženi. Ne spominjam se več, čigavo je bilo, ne, res se ne spominjam več. Ko se je žena zvečer vrnila z dela, sem ji dal pismo, ki je bilo seveda odprto. Prebledela je kot slonovina in mi rekla:
»Ne, ne, nikar ne misli...«
Položil sem ji roko na tilnik, da bi jo pomiril.
»Ne, ne, motiš se, motiš se...«
Z roko sem jo objel okoli vratu in stiskal, dokler se ni popolnoma umirila.
XXX
V umobolnici so bili vsi zelo prijazni. Razen Eloija. Že prvi dan so mi podarili pahljačo iz žice. Kadar sem se z njo tolkel po licu, se ni nihče razburjal. Razen Eloija, ponavljam, Eloija, ki je bil zelo neznačajen. Brž ko me je opazil, je začel migati z uhlji. Imel je zelo velike uhlje, široke kot lice.
Z Denisom sem se dobro razumel. Bil je za dve glavi višji od mene in vsako noč je delal v cirkusu. Zapuščal nas je po večerji. Ker je bil zelo velik in zelo čustven, je bilo treba nič manj kot štiri može, ki so mu pomagali obleči kostum: nekakšni kombinezon iz močnega plat-
CERKNICA
VITRINE — SEKRETERJI STOLI — FOTELJI
na, ki so ga nataknili tudi Eloiju, kadar je preveč migal z uhlji.
»Preobleči se moram,« je kričal Denis. »Oprostite, fantje, na svidenj p, ne pozabite...«
Cez dan pa se je pri nas uril na petindvajset centimetrov visokem biciklu. Tudi v obednico je prihajal na biciklu. Včasih me je vzel s seboj in me nekajkrat na ramenih popeljal po hodniku
O Denisu govorim, ker me je on ozdravil slonov. To se je zgodilo na sila bedast način. Nekega popoldneva sva se mirno sprehajala po parku, on na biciklu, jaz pa peš. Nenadoma sem začutil, da mi nekaj prekipeva v srcu. Rekel sem mu:
»Oh, Denis, poglej tole naravo, sonce! Kako srečen bi lahko bil!«
»Kaj pa je narobe?« me je vprašal Denis, ki je počasi pritiskal na pedala, da bi bila vštric.
»Saj veš, sloni.«
Kaj navsezadnje ni bil to vzrok mojih tegob? Toda Denis je prislonil kolo k drevesu, mi položil roko na rame, se krepko sklonil in rekel:
»Slonov sploh ni.«
»Misliš, misliš?« sem ga vprašal.
»Prepričan sem.«
Pogledal je na desno in na levo, pomežiknil ter mi rekel:
»Ne gani se.«
Potem je potegnil iz notranjega žepa v suknjiču kot nalivno pero veliko kolesarsko črpalko. Nameril mi jo je na nos.
»Glej.«
Gledal in gledal sem.
»Si videl?«
Pritrdil sem. Tedaj je potegnil bat črpalke k sebi, nato pa ga je dvakrat potisnil naprej in sikal:
»Psss, psss ..«
Bil sem nor od sreče. Razumel sem. Rekel sem mu:
»Denis, ti si najboljši. Kaj lahko storim, zate?«
Toda samo skomignil je s silnimi rameni.
»Z menoj je drugače.«
Stekel sem naravnost k direktorju. V njegovo pisarno sem stopil, ne da bi potrkal, tako da je kar poskočil. Rekel sem mu:
»Atek, ozdravel sem. Slonov sploh ni, nikoli nisem videl slona, nikoli nisem ubil slona.«
Atek je kimal in govoril: »Seveda, seveda.« Vendar me je še leto dni držal v hiši.
Nikdar več se nisem tolkel po licu. Nikdar več ni Eloi pomigal z uhlji, ko me je zagledal. Denis pa mi je govoril: »Spremenil si se.« Denis je bil žalosten, zakaj nič več mu nisem na hodniku zlezel na rame.
Pahljačo sem bil celo zalučal visoko v drevesno krošnjo. Letela je kot rogač. Priznam, da je bilo to pretirano dejanje, ki je izzvalo nov napad pri Ptiču. Hotel je pome, bedak, in čivkal je. Prepričan sem, da bi prej prišel ven, ko ne bi bilo tega.
Odšel sem neke lepe avgustovske nedelje. Šel sem po polju in žvižgal. Legel sem na trebuh v visoko travo ob reki. Na roko mi je prilezla pikapolonica. Ves srečen sem gledal tudi deklico, ki je sklonjene glave hodila ob reki. Ni me videla. Bila je čisto zatreskana. Vendarle bi jo bil prav rad okaral, ker je kar tako stopila v reko, ne da bi si slekla obleko. Le kaj bi rekli njeni starši?
Z drobnimi, obotavljajočimi se koraki je stopala naprej. Gledala je naravnost predse na drugi breg. Potopila se je do pasu, do ramen. Potem pa je tudi njena glava izginila ob lokvanju.
Vstal sem. Srce mi je razbijalo. Skočil sem v vodo. Oh, kako dobro in hitro sem plaval! Zgrabil sem deklico v trenutku, ko se je spet potopila, jo obrnil na hrbet, jo rahlo objel okoli vratu in potegnil k bregu. Mižala je. čez nekaj časa je pogledala. Najprej je bila videti srečna, nato pa nesrečna.
Kmalu nato sta prišla moški in ženska. Izbuljila sta oči.
»Oh, gospod! Oh, gospod!« sta govorila.
In klofutala sta deklico in objemala sta jo in barve so se ji vračale, toda skrivala se je pred njima, bala se ju je, skrivala se je za menoj in se oklepala mojih nog. Onadva pa sta se tresla in me suvala.
»Saj ne boste povedali orožnikom, kajne, gospod?«
In deklica se je oklepala mojih nog.
»Ne, gospod, ne, gospod, spet me bosta tepla.«
Jaz pa sem vsem dajal prav, zakaj bila je tako lepa avgustovska nedelja. In potem je moški rekel:
»Saj boste stopili k nam na kozarček, kajne, gospod?«
Pritrdil sem. In odšli smo po razgreti poti. Deklica me je držala za roko. .Bilo je smešno, zakaj na roki je imela opekline.
Prišli smo na majhno kmetijo, ki se je meni zdela dokaj umazana. Tam so bili purani, racaki in velik kup gnoja, ki je gnil na dvorišču. Moški me je vlekel za rokav in deklica za drugi rokav, kot da bi hotela preprečiti, da bi stopil noter. Toda zadaj je stala ženska, ki je potiskala deklico. In moški me je vlekel v jedilnico.
»Pridite, pridite že. Kozarec rdečega.«
Vstopil sem in nenadoma sem videl.
Bili so tam, vrnili so se, še vedno so bili, viseli so s stropa. Sloni. V tisočih so viseli, zlepljeni s trobci, zlepljeni drug k drugemu. Drugi pa so se sukali po sobi, nenehno in strašno so brenčali in se lepili na rumeni trak. Tedaj sem prepoznal slone in nenadoma sem se razjezil, planil sem naprej, planil sem nazaj, besno teptal in obrazi so se sploščali pod mojimi ogromnimi nogami, telesa so se trla, ko jih je metalo okoli, in planil sem na sonce z deklico na hrbtu, velikanska in veličastna sva planila na dvorišče, na veliko planjavo. Ona je bila majhen vodnik slonov, jaz pa velik slon in tekel, tekel sem po žgoči in neskončni cesti in od vsepovsod so streljali, da bi ubili velikega slona, in padel sem in umrl sem in ponavljal sem si:
»Preneumno... Samo zato, ker sem dobesedno vzel izuk, da narediš slona iz muhe!«
CERKNICA
HUMOR NE POZNA MEJA
JURIJ PROKOPENKO
SREČA NA ŠTIRIH KOLESIH
Bil sem navaden lastnik srečke, pa sem postal srečen dobitnik novega mo-skviča.
Sijajna pridobitev se je komaj pojavila na dvorišču, ko me je dočakal zbor sosedovih otrok:
— Striček, vozite nas malo!
Od veselja bi bil najraje vozil ves svet. Toda avto je mogel sprejeti mnogo manj potnikov.
Ko sem tako dva meseca vsak večer prevažal otroke, prijatelje in znance, sem ugotovil, da imam znatno več znancev, kot sem bil mislil. Ni bilo dovolj večerov. Zato sem jih vozil zjutraj pred odhodom v službo in v opoldanskem odmoru.
Na svojem službenem mestu sem počival. Tu med papirji in črnilniki sem se počutil popolnoma varnega. Res je, da tudi tu nisem imel popolnega miru. Dogajalo se je, da so me klicali po telefonu. Kak od pretirano vsiljivih znancev mi je po telefonu predlagal:
— Peljiva se čisto malo do jezera!
Odgovoril sem mu s pridušenim glasom:
— Kaj ti je, strogega direktorja imam...
Direktorjevo obličje pa je sijalo od naklonjenosti in ljubeznivosti. Prestavil je svojo mizo k moji in me gledal z očmi, polnimi najglobljih čustev. Nekoč mi je v zaupanju priznal, da je v otroških letih ne-
navadno rad igral na avtomobilsko sireno.
čez teden dni sem že prevažal njegove otroke v šolo, ženo šefa računovodstva pa sem vozil vsak dan na trg.
Moja pisalna miza v pisarni je dobila mrežo za namizni tenis: že tretji mesec je na njej prvenstvo.
Zdaj pa — kar samemu sebi ne morem verjeti — ležim in prebiram časnike. Prvič v pol leta lahko pljuvam v strop. Celo če bi me najboljši prijatelj na kolenih prosil, naj pripeljem na postajo njegpvo taščo, se ne bi niti zganil.
Ne bi se zganil, ker ležim v mavcu. Ko sem včeraj razvažal po hišah sosedove goste, nisem več izdržal in sem izčrpan zaspal za volanom ...
V bolnišnici vlada mir. Niti od sorodnikov nočem sprejeti cvetja, ker sem prepričan, da bi v cvetju neizogibno naletel na listič s prošnjo, naj bi koga kam prepeljal. Zdravnik popolnoma razume moj položaj in ne pusti nikogar k meni.
Kadar potipa mojo zlomljeno nogo, mi vsakokrat ljubeznivo reče:
— Telefoniral sem v servis, veš avto bo kmalu popravljen. Kmalu bomo tudi vas popolnoma pozdravili. Tedaj vas bom naprosil, da mi napravite majhno uslugo. Saj boste tako ljubeznivi in boste mojo teto peljali na kavkaško obalo, kajne?
STILNO POHIŠTVO
1	'■''■'■m:?
ANEKDOTE
Holandskemu dirigentu Mengelbergu, ki je vsako napako v orkestru občutil kot telesno bolečino, se je na nekem koncertu zgodilo, da je trobentač pri zadnjem stavku Beethovnove »Eroice« zamudil svoj vložek.
Po izvedenem delu se je vnelo navdušeno ploskanje, ki je veljalo tudi orkestru. Godbeniki so začeli vstajati s sedežev in se priklanjati, ko je Mengelberg z roko pokazal na nesrečnega trobentača in zavpil skozi hrušč množice:
»Vi pa kar lepo obsedite!«
Abt se je obliznil in dejal:
»Pravkar se vračam od izvrstne večerje. Na mizi je bila čudovito dišeča in zlato rumena gosja pečenka.«
»Tako? Koliko vas je pa bilo pri mizi?«
»Samo dva — jaz in gos,« se je posmejal skladatelj.
Strastna zbirateljica avtogramov je prosila Gerharta Hauptmanna kar za dva podpisa. Ker je bil dramatik dobre volje, ji je rad ustregel, toda vprašal jo je, zakaj hoče imeti dva podpisa. Odgovorila mu je:
»Za dva vaša podpisa dobim enega Lebarjevega.«
Franz Abt ni slovel samo kot skladatelj, temveč tudi kot izreden požeruh. Ko je bil nekoč posebno dobre volje, ga je srečal prijatelj.
»Zakaj ste tako veseli?« ga je radovedno vprašal.
Pri glavni vaji opere »Saloma« se je Richard Strauss sprl z dirigentom. Trdila sta vsak svoje. Nazadnje vzklikne Strauss:
»Ali sem jaz zložil to opero ali vi?« Dirigent pa hitro odvrne:
»Hvala bogu — vi!«
ga kraja,« je razglabljal Dewey, »lahko domnevamo, da jc to povsem navaden človek. navaden človek z eno samo anoma H,to. z mržnjo do Clutterjevih, ali pa vsaj do enega izmed Clutter,jev, toda kje naj bi našel pajdaša, nekoga, ki bi bil dovolj nor, da bi mu pomagal? To ne gre skupaj. Nima smisla. Toda po pravici povedano, vse skupaj je popolnoma nerazumljivo.«
Po tiskovni konferenci se je I)ewey umaknil v svojo pisarno, sobo z mizo in dvema stoloma, ki mu jo je dal na voljo šerif. Na mizi so bile razstavljene stvari, *a katere je Dewey upal, da bodo postale nekega dne dokazi pred sodiščem: obliž in vrv. ki so ju našli na žrtvah (ne vrv ne obliž nista mogla kaj veliko pomagati pri preiskavi, ker ju je bilo moč kupiti kjerkoli v ZDA), in fotografije, ki jih je posnel policijski fotograf. Šlo je za dvajset povečav razstreljene glave mr. Clutterja, Izmaličenega obraza njegovega sina, zvezanih Nancynih rok, široko odprtih, mrt vih oči mrs. Clutter in tako naprej. Dewey bo še ure in ure presedel pred temi fo . tografijami z upanjem, da bo »nenadoma kaj videl«. In res, ena izmed fotografij — na njej je bil mr. Clutter na škatli za žimnico — je že poskrbela za dragoceno presenečenje: na njej je bilo videti odtis čevlja, šlo je za sled, ki je sploh ni bilo •noč videti z očesom, toda bliskavica jo je precej jasno začrtala na filmski trak. Ta odtis in potem še krvava sled na škatli šlo je za podplat znamke Cat’s Paw — sta bila edina »resna indica«, ki so ju preiskovalci imeli. Toda Dewey in njegovi
fantje so se odločili, da bodo o lem mol-čali.
Na Deweyevi mizi jc med drugimi predmeti ležal tudi Nancyn dnevnik. En krat ga je že na hitro prelistal, sedaj pa je začel pozorno prebirati vsakodnevne zapiske, ki so se začeli pri Nancynem trinajstem rojstnem dnevu in se končali dva meseca pred sedemnajstim. Običajne izpovedi bistrega otroka, ki je oboževal živali, rad bral, kuhal, šival, plesal, janal, potem pa že čistega dekleta, prikupnega, oboževanega, kateremu se je zdelo »zabavno flirtati«, toda ki je bilo »resnično zaljub Ijeno samo v Bnbbyja«. Dewey je najprej prebral zadnji zapisek, tiste tri vrste, ki jih je Nancy zapisala uro ali dve pred svojo smrtjo: »Prišla je Jolene K. in naučila sem jo pripraviti češnjevo potico. Bobby je bil tukaj in gledali smo televizijo. Odšel ob enajstih.«
Mladi Bobby Bupp, za katerega se je vedelo, da je bil zadnji, ki je videl Clut-terjeve žive, je že prestal dolgo zaslišanje, in čeprav v tistem, kar je povedal, ni bilo čutiti nobene luknje, je moral še na eno zaslišanje, potem pa še pred detektor za laži.
Policisti ga namreč še vedno niso črtali s seznama osumljencev. Dewey sicer ni verjel, da bi fant lahko »imel kaj s tem«, toda ko so začeli preiskovati, je bil Bobby edini človek, kateremu so lanko pripisali nekakšen mobil za zločin. Nancy je na raznih mestih v dnevniku namigo vala na nekaj, kar hi lahko bilo mobil: na očetovo vztrajanje, naj »neha« z Bob byjem. Toda Deweya je še bolj zanimal
neki drug zapisek v dnevniku. Slo je za muca in njegovo skrivnostno smrt, za \ancynega ljubljenčka Boobsa, ki ga je našla, kot je pisalo v dnevniku, mrtvega dva tedna pred svojo smrtjo. Muc je ležal na skednju zastrupljen, vsaj tako je domnevala, ne da bi razložila, zakaj: »Ubogi Boobs. Pokopala sem ga na posebnem kraju.« Ko je prebral to vrsto, se je De-weyu zazdelo, da bi to lahko bilo »zelo pomembno«. Ce je bil maček res zastrupljen, potem je mogoče šlo za* odurno predigro umorov. Zato se je odločil, da bo našel »poseben kraj«, kjer je Nan-cy pokopala svojega muca, pa čeprav bo zaradi tega treba prekopati vse posestvo.
Medtem ko se je Dewey poglabljal v dnevnik, so njegovi trije pomočniki, agenti Church, Duntz in Nye hiteli po okolici in se pogovarjali z vsakomer, ki »bi lah ko kaj povedal«: s profesorji holcombske šole. z delavci na farmi, s prijatelji žrtev, njihovimii znanci in sosedi, še posebno pa s sorodniki. Z raznih koncev ZDA jih je prišlo na pogreb kakih dvajset.
Najmlajši agent Kansaškega biroja, petintridesetletni Harold Nye, majhen mož z nemirnimi in nezaupljivimi očmi in s skoraj enako ostrim nosom, brado in duhom, je dobil, kot je sam rekel, »presneto delikatno nalogo«: pogovoril naj bi sc s Clutterjevimi sorodniki. Toda ne ljudje, s katerimi je govoril, ne njihovi odgovo ri niso nakazali nobene koristne sledi. »Poizvedoval sem za čustveno ozadje. Mi slil sem si, da je mogoče ključ kaka druga ženska, da gre za trikotnik. Kar po-
mislite malo: mr. Clutter je bil še razmeroma mlad mož, popolnoma zdrav, njegova žena pa je bila napol invalid, spala je v posebni sobi...« Zvedel je le eno: »Clutterjevi so bili ljudje, za katere si sploh ne bi mogel misliti, da bi jih kdo lahko umoril.« Ko so se proti večeru vsi trije agenti zbrali v Doweyevi pisarni, je bilo videti, da sta imela Duntz in Church več sreče kot Nye,
Duntz je zvedel za očeta in sina, ki ju bomo tu imenovali kar John Starejši in John Mlajši. John Starejši je pred leti sklenil z mr. Clutterjem neko kupčijo in od takrat je bil prepričan, da ga je mr. Clutter »ogoljufal«. John Starejši in nje gov sin pa sta rada »malo popila«; John Mlajši je bil celo večkrat zaprt zaradi vinjenosti. Nekoč sta oče in sin, pogumna pač kot pijanci, odšla na Clutterjevo far-mo, da bi »povedala Herbu, kar mu gre«. No. nista imela te priložnosti. Mr Clutter, ki je sovražil alkohol in pijance, je pograbil puško in ju napodil s svojega po sestva. In oba Johna mu nista nikdar oprostila te »nevljudnosti«. John Starejši je komaj pred dobrim mesecem rekel nekemu prijatelju: »Kadarkoli se spomnim tiste barabe, me kar zasrbe roke. Zadavil bi ga «
Tudi Church je prišel na podobno sled. Tudi on je slišal za nekoga, ki je odkrito sovražil Clutterja. Recimo, da je šlo za nekega mr. Smitha, ki je bil prepričan, da je lastnik River Valley Farm streljal na njegovega lovskega psa in ga ubil. Church je malo pobrskal po pose-
stvu tega Smitha in v skednju je našel konec vrvi, ki je bil privezan z enakim vozlom, kot je bil tisti, ki ga je nekdo uporabil, da jc zvezal Clutterjeve.
»Mogoče smo na dobri sledi,« je menil Dewey. »Osebna zadeva, zamera, jeza, ki je ni bilo več moč brzdati.«
»Seveda, če mogoče le ne gre za tatvino,« je rekel Nye, pa čeprav so o tej možnosti na dolgo razpravljali in jo že pravzaprav zavrgli. Veliko stvari jo je zavračalo, še najbolj pa to, da je Clutter po svbjem odporu do gotovine slovel po vsej pokrajini. V hiši ni bilo blagajne, pri sebi pa nikdar ni imel večje vsote. Pa še to: če je šlo za tatvino, zakaj potem tat ni odnesel tudi nakita mrs. Clutter — zlatega poročnega prstana in prstana z vdelanim diamantom?
Toda Nye kljub temu ni bil povsem prepričan: »Vse to smrdi na rop. Kaj pa Clutterjeva listnica? Nekdo jo je odprl in iztresel vse, kar je bilo v njej — res ne verjamem, da bi bil to storil lastnik. In Nancyna torbica? Torbica je bila v kuhinji na tleh. Kako jc prišla tja? In niti beliča v hiši. Da, pač, dva dolarja, ki smo ju našli v ovojnici na Nancyni mizi. Vemo pa, da je Clutter večer pred umorom unovčil ček za šestdeset dolarjev. Moralo bi mu ostati še vsaj petdeset dolarjev. Ljudje pa menijo: .Nihče ne bi umoril štirih ljudi zaradi petdesetih dolarjev,’ Drugi pa spet: .Seveda, mogoče je morilec res vzel denar, toda samo zato, da bi nas speljal na napačno sled, da bi mislili, da je šlo predvsem za tatvino.’ Res se sprašujem.«
Ker se je že dodobra znočilo, je Dewey prekinil razpravljanje, da bi telefoniral domov ženi, da ga ne bo na večerjo. Marie je rekla: »Da, prav, Alvin,« toda v njenem glasu je zaznal prizvok nenavadne zaskrbljenosti. Deweya sta imela dve hčer-ki in bila sta poročena sedemnajst let. Marie, ki je bila nekoč stenografka pri FBI, je vedela, kakšen je njegov poklic — nikdar reda, služba ob vsaki uri, telefonski klici, zaradi katerih mora na drugi konec države. Vprašal je:
»Je kaj narobe?
»Ne, vse je v redu,« mu je zagotovila. »Toda ko se boš ponoči vrnil, boš moral pozvoniti. Dala sem zamenjati vse ključavnice«
Sedaj je razumel. Rekel je: »Ne boj se, draga. Zakleni vrata in prižgi luč na verandi.«
Ko je Dewey odložil slušalko, ga je eden izmed kolegov vprašal: »Kaj pa j* narobe? Je Marie strah?«
»Da,« je zastokal Dewey. »Njo in vse druge.«
»Kansas City Star« je priobčil obširno poročilo o pogrebu Clutterjevih, toda članek je bil star že oseminštirideset ur, ko ga je Perry, zleknjen na postelji v hotelu, končno prebral. »Tisoč ljudi, največja množica v petletni zgodovini prve metodistične cerkve, se je udeležilo pogreba štirih žrtev .. «
Nadaljevanje prihodnjič
BRALKE SVETUJEJO
MODA
KAJ MORATE VEDETI
IKEBANA ZA VSAKOGAR
MODNI KAŽIPOT
Ikebana ni kopiranje narave. Prav tako kot pri slikarstvu ni namen oblikovno in perspektivično verno podajati naravo, tudi pri ikebani lahko namerno pozabljamo nanjo. Res da jemljemo naravno cvetje in veje. vendar je ta košček narave svoj svet, ki ga oblikuje osebnost po zakonih harmonije. Kot terja Picasso za moderno umetnost, da ne ustvarja po naravi, ampak kot narava, tako je tudi za ikebano osnovno pravilo, da ustvarja sama. V tem je mik in čar teh cvetnih stvaritev, ki sledijo svojim pravilom celo tam, kjer se zdi, da so se od njih popolnoma odmaknile. Kakšna so ta osnovna pravila, bomo na kratko povedali prihodnjič.
Na sliki: v japonski okrogli posodi narcise in tulipani .
kamnih
Kravate — terital
TT
18. SEPTEMBER 1968
V NOVI RAZRED
V NOVIH ČEVLJIH
Aorvnnr
PARADIŽNIKOVA MEZGA NA HITRO
Cenjeno uredništvo, sem redna bralka TT. Prilagam najkrajši recept za konserviranje paradižnikove mezge:
Paradižnik razpolovimo, odstranimo seme in denemo v primerno posodo za dva dni, da se omehča. Vodo, ki se je nabrala na paradižniku, odlijemo in paradižnik zmeljemo na strojčku za meso. Zmlet paradižnik denemo v platneno krpo, zavežemo in obesimo za nekaj dni, da odteče ves sok. Odtečeno mezgo posolimo (10 do 15 dkg soli na 1 kg mezge), dobro premešamo in denemo na štedilnik za toliko časa, da se slana voda osuši. Nato napolnimo kozarce in zavežemo s celofanom. Kasneje pri uporabi mezge ne smemo pozabiti, da je precej slana.
Po tem receptu konserviram mezgo čez 60 let in se mi še nikdar ni pokvarila.
J. T., Most na Soči
KAKO OBELITI ŽABE, VKUHAVANJE?
Drage bralke, svetujte mi, kako in s čim naj perem otroške raztegljive žabe. Perem jih s plavim radianom, če je potrebno, jih tudi namilim, pa so že čisto porumenele. Prosim za nasvet, kako naj jih perem, da bodo spet bele.
Vkuhavam tudi kompote iz češpelj in hrušk v patentne kozarce, vendar se mi sadje vedno dvigne do pokrova, tako da ostane na dnu samo sok. Prosim za nasvet, kako naj vkuhavam, da bo sadje ostalo tudi na dnu kozarca.
Vnaprej se zahvaljujem za prijaznost,
R. M., Slov. Konjice
MADEŽI NA ROKAH
Namenoma sem si zamazala roke od traku v pisalnem stroju, da bi poskusila če črnino lahko odstranim z limono. Tudi če strgam krompir ali čistim večjo množino zelenjave, vselej si očistim roke z limono. Prav tako od raznega sadja in borovnic. Če nimam limone pri roki, vzamem ščepec limonine kisline (videti je kakor drobna sol in se dobi najbrže tudi pri vas v drogeriji), ki jo namočim v vodi in s tem zdrgnem roke; vsa umazanija je odstranjena. Po tem roke umijem v čisti vodi, obrišem in namažem s kako mastno kremo, katero dobro v kožo vmasiram, ter jih s suho krpo obrišem, da ostanejo mehke in lepe.
Pozdravljam vse bralke kakor tudi celo
uredništvo I.V.C.
IZ DOMAČE APOTEKE
Spoštovano uredništvo, ker sem že večkrat v raznih časopisih in revijah zasledila prošnje bralcev za ta ali oni nasvet in vem, da ne dobijo vselej zaželenega odgovora, vam pošiljam nekaj dobrih in koristnih nasvetov iz domače lekarne. Posredujte jih, prosim, vašim bralcem. Recepti, ki jih priporočam, nikomur ne morejo škodovati, lahko pa marsikateremu koristijo, če se pravilno in smer no po njih ravna.
Proti izpadanju las:
2—3 litrski kozarec napolnimo s koreninami pekočih kopriv in nalijemo nanje domač kis. (Korenine lepo operemo in z lesenim kladivom potolčemo, da se izluži čim več snovi). Prav tako namočimo 250 gr navadnega motovilca v špirit in oboje pustimo stati 10—14 dni na soncu ali na toplem. Nato oboje stisnemo, dodamo 25 gr glicerina in mešanica je nared.
Proti revmatizmu je najboljša mravljinčna kislina: Prazno steklenico postavimo v mravljišče. Ko se napolni z mravljami, jo zamašimo in postavimo za 3—4 tedne na sonce ali v kuhinjo na toplo. Nato stresemo mrtve mravlje na redko tkanino in stisnemo sok. S tem si masiramo boleča mesta. To sicer peče, a stari ljudje pravijo, da je to najboljši lek zoper hudo revmo.
Kdor je na srcu bolan, naj se zdravi s smokvami: Zvečer zrežemo 4—5 suhih smokev (fig) prav na drobno, vlijemo nanje kozarec vode in pustimo čez noč stati. Zjutraj na tešče spijemo vodo s smokvami vred. To nekaj časa ponavljamo in pomagalo bo.
Proti Vodeniki: Na maslu ali olivnem olju skuhamo kamilice in zmlet sladki janež. S tem se pridno masiramo. /
Cvet bele spomladanske marjetice, pečen na olivnem olju, je izvrstno mazilo za opekline.
Čaj proti poapnenju žil delam iz naslednjih zelišč; 8 gr bezgovega cvetja, 5 gr brinovih jagod, 66 gr črnilčevega semena, 5 gr gladeževe korenine, 8 gr gvajakovega lesa, 6 gr suhega fižolovega stročja, 10 gr jagodnega listja, 10 gr lipovega cvetja, 6 gr cvetja divje mačehe, 10 gr bodečega slaka, 5 gr pelina, 10 gr rmana, 6 gr smrdljivega bezga in 5 gr encianovih korenin. Iz teh zelišč skuhamo čaj vsak dan sproti, in sicer po eno žlico mešanice na skodelico vode. Na vsako uro pijemo po eno skodelico tega čaja. Bolnik naj uživa čim več sadja in zelenjave, predvsem svežo zelenjavo, zelene solate s citronovim sokom, kompote in riž, kuhan na vodi. Priporočajo tudi, kolikor je mogoče, toplo kopel (sedečo); vodi za kopel pa dodamo sok kuhanih praprotovih korenin.
Obkladek lapuhovih listov je neprecenljiva pomoč za prisad, pekoče rane, otoke, oguljene in nabrekle noge. Liste zmečkamo in na vežemo. Posušene pomočimo poprej v vodi. Na zvinjene ude hitro navežemo prgišče listov.
Lep pozdrav M. M., Velenje
Tatjana S. — Trbovlje] Za zimski plašč imam pripravljen temno selen moher. Ali mi lahko svetujete, kako naj ga naredim? Stara sem štirinajst let, visoka in vitka.
TT — Predlagamo vam ozek, spodaj nekoliko razširjen plašč z ozkimi rokavi in stoječim ruskim ovratni kom. Lahko je nekoliko krajši in na skrito zapenjanje.
Bralka — Imam torbico iz strižene kožuhovine. H kakšni obleki in ob kakšnih priložnostih jo lahko nosim?
TT — Torbico iz strižene kožuhovine lahko nosite samo k športnim oblekam in kostimom, za v službo in na izlete. Vsekakor pa .je ne smete nositi k svečanim oblekam.
Zlato ja sicer zelo odporna kovina, vendar ga morate čuvati pred kislinami, ki ga poškodu-
Jetjo.
*
Svila bo zelo lepa, svežih barv, z lahkoito boste likali, če ne pozabite dodati poslednji vodi za izpiranje nekaj žlic navadnega belega kisa.
*
Bronaste predmete boste najlepše očistili s petrolejem. Seveda jih morate na koncu še dobro zdrgniti z mehko krpo.
6
čebula ne bo imela v jedi močnega okusa in vonja, če jo že sesekljano pridržite za nekaj minut v vodi, ki mora biti mlačna. Nato jo dobro odcedite in šele tedaj zamešajte v jed ali stresite v mast.
*
Sitar krompir bo mnogo okusnejši, če pribijete vodi za kuhanje malo kisa.
*
Omleta bo zelo okusna, če jajcem dodate sladko smetano. Jajca dodajajte eno po eno in za vsakim jajcem navržite v poso-, do še žlico sladke smetane.
*	t
Mastne madeže lahko odstranite tudi z glicerinom. Mehko krpo navlažite v glicerinu, podrgnete z njo po madežu, ki ga morate očistiti še s toplo milnico.
»
Nove zobne ščetke ne bodo pretrde, če jih boste pred uporabo za nekaj ur namočili v slano vodo.
*
Molji ne bodo zašli v volnen klobčič, če volno mavijete preko kroglice naftalina ali sivke.
NAŠE TOVARNE PA PO STAREM
Slavni italijanski in pariški modni kreatorji so zaključili prikazovanje najnovejših modnih stvaritev za jesen in zimo in sedaj je odvisno le še od vas, katere novosti boste sprejele in katerih ne. Vsekakor je letos dovolj možnosti za vsako starost in postavo, razen pri kratkih krilih in oblekah, ki so rezervirane izključno le za mlade, lepe in dolge noge.
Op-art ne zanima nikogar več, medtem ko je linija še vedno enostavna in gladka. Barve so letos v glavnem tople —■ rdeča, rumena in oranžna, nekaj je tudi zelene in modre in veliko vijoličaste. Blago je predvsem enobarvno, a dovolj je tudi kara in črt.
Zanimalo nas je, kaj so za letošnjo jesen in zimo pripravile naše tekstilne tovarne, in smo se zato oglasili v nekaterih najvažnejših ter jim postavili nekaj vprašanj.
• TEKSTIL INDUS —Kranj: — Spomladi ste v vaši tovarni presenetili z vzorci, ki so bili tedaj najbolj v modi. Ali se boste te pohvalne linije držali tu-di naprej?
— Naše vzorce bomo seveda usklajevali z modo. Prav sedaj je nekaj naših strokovnjakov v Kolnu na modnem sejmu, od koder bodo prinesli zadnje mo-
Domači halji iz barhenta
dne dosežke. Vendar pa bomo novosti iz ‘Kolna uporabili šele za prihodnje leto,
— In kaj' ste pripravili sedaj?
— Naredili smo veliko novih vzorcev v raznih kvalitetah, zlasti v flaneli in barhentih.
• NOVOTEKS — Novo mesto:
— Kakšne novosti ste dali letos na trg?
— Letos smo pripravili novo kolekcijo, ki je uskladena z modnimi zahtevami. Veliko je karirastih in črtastih vzorcev pa tudi enobarvnega blaga.
— Ali ste se držali najnovejše modne linije?
— Našo kolekcijo smo skušali prilagoditi modnim novostim, ki imajo svoj določen vpliv v Jugoslaviji, skratka, prilagoditi smo se morali mentaliteti našega tržišča.
— Ali hočete s tem reči, da v naših trgovinah še vedno ne bo zadnjih modnih novosti?
— Industrija se mora prilagoditi potrebam in zahtevam naše trgovine, vendar pa bi morala zunanja trgovina uvažati več najnovejših modnih dosežkov in s tem nekako praktično navajati potrošnika na novosti; šele potem bi lahko naša industrija uskladila svojo proizvodnjo s trenutno aktualno modo.
0 »BACA« — Podbrdo:
— Boste morda presenetili na-
še kupce z novimi materiali ali
vzorci?
— Za domači trg nismo pripravili nič posebnega, pač pa po naročilu za konfekcijo »Beko« in za zunanji trg.
0 MTT — Maribor:
— Ste se morda tudi pri vas preusmerili večinoma le na zunanji trg?
— Artikle, ki jih izvažamo v Zahodno Nemčijo, Francijo in Italijo, bodo prodajali tudi pri nas, če b za to zanimanje, oziroma, p- 'agodili jih bodo našim razmeram.
— Kakšne materiale v glavnem izdelujete?
— Večinoma sintetiko, mešanice sintetika — volna, sintetika — bombaž, sintetika — ostala vlakna in kamgam. Predvsem pa delamo več kvalitetno in manj količinsko.
Po vsem tem lahko torej sklepamo, da v naših trgovinah v glavnem še vedno ne bo najnovejših materialov in vzorcev. Mislim, da je tega bolj kriva industrija kot trgovina. Ce bi namreč naše tovarne dajale na tržišče samo nove in modeme vzorce, bi jih bila trgovina prisiljena vzeti in tudi kupci kmalu ne bi več spraševali po drugih. Zal pa je v naši tekstilni industriji le malo takih, ki bi se tega zavedali, in temu primeren je tudi rezultat.
ZVONKA MAKUC
USTVARJATI KOT NARAVA
PSIHOLOGIJA SEKSA
MAXYN DAVIS
PRIPRAVE NA ZAKON
Kadarkoli je l,jubezen nekaj lepega in novega, mladenič in dekle živita v oblakih, ki so zanju sveti in samo njuni. Zanjo je on najbolj čudovito bitje, ki je kdaj korakalo po tem planetu, ona pa zanj simbol lepote, poželenja in popolnosti vsega, kar obstaja na svetu-
TEDNI PRED POROKO Po zaroki in v tednih pred poroko imajo mladi polne roke dela. Toliko stvari morajo napraviti, se pogovoriti in odločiti, da jim ure prehitro potekajo- Zdi se jim, da nimajo dovolj časa za vse in da so njihove skrbi neskončne. Dva človeka nimata ni koli toliko prijetnih . skupnih opravkov kot prav pred poroko. Poiskati morata stanovanje, izbrati pohištvo, sestaviti spisek gostov na svatbi, napraviti na-
črt za poročno potovanje in medene tedne.
Med trenutkom, ko so se ljubezni prvič zavedeli, in odločilnim trenutkom, ko so svojo ljubezen potrdili s tradicionalnim »da«, imajo današnji mladi pari dovolj priložnosti, da se bolje spoznajo. Večinoma so vsi mladeniči in dekleta danes zelo iskreni in se ničesar ne bojijo. Odkrito izmenjajo svoja mišljenja in čustva glpde denarja, družine, ambicij, zabave in spolnega življenja. in to z vseh vidikov, ki jih poznajo. Vendar se v večini primerov niti ne zaveilajo, da do ločene stvari ne poznajo tako dobro, kot si predstavljajo.
Danes mladino vzgajamo tako da o vsem nekaj vedo. V vseh družbenih slojih se gospodinjska dela opravljajo brez služinčadi. Tako se fantje in dekleta že o<j
mladih nog učijo kuhanja, šivanja in znajo voditi gospodinjstvo. Navajeni so vsakdanjih opravil in jim zakon ne predstavlja več konec vsakodnevnih skrbi. Kljub temu je majhno število zakoncev, ki so stopili v zakon pripravljeni. Zakon pa je v marsičem celo važnejši od življenjske kariere-Redkokdaj se bodoči zakonci podrobneje pogovarjajo o zdravju, ki je gotovo eden najvažnejših činiteljev sreče- le čemu bi o tem razmišljali! Večina mladih .je zdravih in se jim zdi zdrav,je že samo po sebi umevno. Mlademu človeku prebavila ne nagajajo, zaspi takoj, ko se uleže, in spi. dokler mu sanje to omogočajo. Fantje in dekleta gojijo šport in se utrujajo- Zabava,jo se lahko ves dan, preplešejo pol noči, pa se naslednji dan
Ikebana, kakršno poznamo danes, je napravila dolgo pot. Izhaja iz stare Kitajske, njeni začetki pa korenini j o v religio-noznih obredih budizma. Čez morje je prišla na Japonsko in tu doživela svoj najvišji razcvet. Izoblikovala si je nove in svojske oblike in dobila prostor najprej v čaščenju prednikov, nato pa pri obredu pripravljanja čaja, s čimer se je iz religiozne sfere preselila v človeški vsakdan. Tako jo je spoznal tudi zahodni svet: kot dekoracijo s cvetjem in estetski mik. Ljubitelji pa skušajo zdaj v njej odkriti še več. umetniške izrazne možnosti, ki so za vsakogar dostopne.
to
1
— Ura je deset!
Modernizacija
Moja kača je vsak dan bolj naglušna.
— Doslej sem imel razmeroma srečo: s hrano sem se zastrupil komaj trikrat.
TEDNIK
TT
r	>
Izdala In tlake CP • O e l o . v Ljubljani — Glavni In odgovorni uradnik Zoran Jerin — Urednlfttvo: l|ubl|ana: Tomšiče va 3/11. O D 150-111 tel.: 23-522 do 23-526 — Prodalnl oddelek: Ljubi lana. Titova 1. tel 20-463 Naročnina: celoletna N. din 36 — ali din 3 600, polletna N din 18.-— ali din 1.800. četrtletna N din 9..— ali din 900. mesečna N. din 3.— ali din 300. Za Inozemstvo plačana v Jugoslavl|t letna N. din 60.— ali din 6.000. mesečna N. din 5.— ali din 500: plačana v tujini — celoletna: v USA dolar •Ih 6.4 dolar|a, v britanskih tuntlh 2 tunta 3 iillnge. v za-hodnonemSklh markah 26 mark v Švedskih kronah 33.S krone, v Italijanskih lirah 4.000 lir — Oglasni oddelek: L|ubl|ana. Tl •ova 1. tel.i 21-896 6tev. žiro računa SOK 501 1 167 — Rokopl sov ne vračamo.
J	1	2	3 S*':	4	5	6	2	L		j	8	9	10	11	W~	13 ..	14	15	U
16								17"	L1	18			■'						19
21)						21			22			■	23						‘ — -
24					25							26		27~			■	28	
29				30							31		32				33			
34				35					36 |37					■■		38			
39			40		41			42				43		4L	45				
n	46			47		48	49				50	m	51						r
i f		□	52		53		54					55		56			C	mmamm	i ■
_j	57	58				59		60					61		62		63	ir5	L,
65							66		67	•		■	68	69		70			71
72						73		74				75	■ ' -		76		77		
78			H	79	80				■		81						82		
83 ....		■	84			m	85		86	87			-			88			
89		90		•		91	■	92							93				
94							95			n	96			97					
h	98								r	J L	1	99							r
PUSTOLOVŠČINE Jg?
VODORAVNO:
1. zbor štirih pevcev ali godbenikov, 8. junak naše slikanice na zadnji strani, 16. kramar, 18. delo, služba, 20. glaivna telesna žila utripalnica, 21. eno od imen velikega nemškega .lesnika Rilkeja, 23. zaščitena gorska cvetlica, očnica, 24. perzijski pesnik iz 13. stoletja (lirska zbirka »Divan«), 25. igrajlec na brenkalni instrument, 27. pristanišče v Izraelu, 28. okrajšava za mersko enoto kiloliter, 29. vrtna hišica, 30. tenorist ljubljanske Opere (Drago), 31. grška boginja prepira, 33- stara utežna mera, 34-železniška pr . i, 35 gora na Koroškem, 36. čreslovina (strojilo), 38. ime francoskega misleca Descartesa, 39- starodavno italsko pleme na zahodni obali Apeninskega polotoka, 41. kratica za »akademski klub«, 42. gora nad Kobaridom, 43. geometrijsko telo, ki ga omejuje osem enakostraničnih trikotnikov, 46. nedotakljiv predmet pri nekaterih primitivnih plemenih, 48. eden od kontinentov, 51. gorovje v zahodni Burmi, 52. kfatica mednarodne organizacije za begunce, 54. zatohla vročina, 56. žival, ki živi pod zemljo, 57. rod ameriških žoln, 60. popularni francoski filmski igralec junaških vlog (»Grbavi vitez«), 62. leta 1959 razpuščena organi, ■'ci j a ciprskih borcev za osvoboditev Cipra in priključitev h Grčiji, 65. dobič-kolovec, oboževalec zlatega teleta, 67- loščilo, 68. avtomobilska oznaka Trsta, 70. telesna poškodba, 72- grški bog divjega vojsko vanja, 73. žlahtni plin, 75. sorodnica, 77. popularni sovjetski estradni pevec (Georgij), 78. kratica nigerijske nacionalne zveze, 79. največje pristanišče v zahodni Afriki, 81. dvoživka, 82. desni
pritok Drine v Bosni, 83. kratica za »izvršni odbor«, 84. gostija, svatovanje, 85. vzporednica, 88. apnenčeva usedlina na stenah podzemeljskih jam, 89. glasbeno odrsko delo lažjega značaja, 92-starodavno makedonsko mesto, kjer sta Antonij in Oktavijan premagala Kasija in Bruta, 93. ponikva, 94- grški kralj, 96. pomaranči podoben južni sadež, 98-naprava za glajenje perila, 99. večja koncertna skladba v, petje in orkester.
NAVPIČNO:
1. strokovnjak za hrvaški jezik in književnost, 2. vrsta naše cigarete, 3. staroslovanski rod, 4. železov oksid, 5. kemični znak za telur, 6. Orfejeva žena v grški mitologiji, 7. gledališče, 8. danski šahovski velemojster (Bent), 9. kratica ameriškega tiskovnega urada, 10- delo » rudniku, 11. močvirska rastlina, 12. podložni ško delo, 13- Cankarjeva povest, 14. hoditi, 15. finski premier (Urho), 16 britanska kolonialna posest v južni Afriki, 17. spojina ogljika z dušikom (brezbarven hudo strupen plin), 18. sodobni slovenski naravoslovec (Miroslav), 19. eno od ilegalnih imen maršala Tita, 22. avtomobilska oznaka Scveme Rodezije, 25- otočna država v Srednji Ameriki, 26. skladba za tri glasove ali glasbila, 30. del jpoonsikega imena Madame Butterfly, 32. inkovski vladar, 33- naslov Krleže-ve drame, 36. hrvaški politični delavec (Mika), 37- kopališče pri Kopru, 38. predstojnik visoke šole, 40. starogrški pesnik, ki je živel v Južni Italiji, na Siciliji in na dvoru tirana Polikrata na Samosu, 42. kovina za zaščitno prevleko železa, 44. trčenje, ka-rambol, 45. reka v Šv’ri, pritok
Rena, 47. radioaktivna kemična prvina, 49. začetnici obeh imen pisatelja Fin' _arja, 50. riževo žganje, doma v Or' atu, 53. osebni zaimek, 55. troprstd brazilski lenivec, 57. mesto v jugozahodni Ukrajini ob reki Seret, 58. švedsko pristanišče ob ustju reke Ume v Botnijski za’tv, 59. 'me bosenskega književnika Samo-kovlije, 61. nevarna pasja bolezen, 63. ruda za pridobivanje porcelanske gline, 64. znamenita Sofoklejeva tragedija, 65. tropska rastlina, iz katere pridobivajo hranljiv škrob tapdoko, 66. norec, bedak, 69. Zenonova filozofska šola, 71. glavno mesto Eritreje, 74. risarski umetnik, tiskar, 75. posko'-n ruski ljudski ples, 76. začetnici izumitelja dinamita (1833—1896), 79. od zdravnika predpisana prehrana, 80. marokanska utežna mera (približno pol kilograma), 81. ime naslovnega junaka romana Maksima Gorkega Samgina, 84. podivjanost kozla, 86. laponski drobiž, 87 kemični znak za aluminij, 88. pritok Save pri Medvodah, 90 kratica velike italijanske industrijske družbe. 91. ime ameriške filmski igralke Blyth, 93 položaj v šahovski nartiji. ki privede do remija, 95. osebni zaimek, 97 kratica za »Društvo narodov«.
(Maki)
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
Vodoravno: 1 ksilit, 7. Mislec, 13. plakat, 19. Atlanta, 21. ostlna, 22 Elektra, 23 samba, 24. sarkom. 26 jamica, 28. TK, 29. area. 30 Asma-ra. 31. Ondina, 32. kit, 33. cin, 34. Arlana, 35. Kraus, 36. maki, 37. KN. 38. krasta, 39. Nat, 40. Tab, 42. atek, 43. Akra, 45. 1, e. 46 Kamen, 48. Ressel, 50. ctka, 52. Rio Negro, 55. sekt. 56. Odisej, 58. astra, 59. Pt, 61. Real. 63. Asen, 64. dan, 66. Tea. 67. Vračar, 69 I(van) T(avčar), 71. Anka, 72. rediš, 74. premik, 75. BSA, 76. Rns, 77. teorem, 79. golman, 80. Tati, 81. G(erman) T(itov), 82. Tar-sos, 83. terier, 84. Turin, 85. aerolit, 87. etaroin, 89. anemona, 90. ukanje, 92, Tirana, 93. Arakan.
BERITE PO KOSILU
»Ali prideš s svojo plačo do konca meseca?«
»S plačo že, z mesecem pa ne. Vedno mi na koncu nekaj dni preostane.«
*
Dve stari gospe gledata album iz otroških let.
»Vidiš, takale sem bila, ko mi je bilo dve leti,« prav\ prva.
»Prav srčkan obrazček si imela. Toda kako, da si bila čisto brez las?«
k
KREMA
vseeno prebudijo sveži kot rože. ^®to je zelo malo onih, ki se pred poroko pogovarjajo z zdravnikom.
ZDRAVNIŠKI PREGLED
V nekaterih državah je z zakonom predpisano, da se morajo bodoči zakonci zdravniško pregledati. Obvezen je serološki Pregled moškega in splošen me dicinski pregled obeh, da bi ugotovili morebitne spolne bolezni S stališča družine in javnega zdravja je zelo važno zdravljenj,-sifilisa in gonoreje. Zlasti vsaka žena se mora zavedati odgovor nosti do svojega mn;i in otrok življenja dveh bi se morala spo jiti samo, če sta oba popolnoma telesno in duševno zdrava. V fi biološkem pogledu ni nihče dovršen, še manj pa pravilno pripravljen za zakon. Zatorej je telesno in duševno zdravje potom stva dokaj negotovo- Dedna nagnjenja k nekaterim boleznim se takoj ne opazijo in mladoporočenci se zanje prav nič ne zmenijo.
Takšno pojmovanje lahko zasledimo povsod. Tudi danes fantje in dekleta ne pozi jo svojega fiziološkega in psihološkega u-
stroja. Navadno tudi ne vedo dosti, kaj naj od nasprotnega spola v vsakdanjem življenju pričakujejo- Zelo malo je žena, ki že v začetku zakonskega življenja vedo, kako je treba v zakonu ravnati in kakšni morajo biti me'dsebojnl odnosi- Potrebna je posebna tehnik o kateri pa šele v najnovejšem času malo več razpravljamo.
Zdravje v družini je bilo že v najstarejših časih ženina skrb in je to ostala tudi danes- Zena že po svoji naravi skrbi za otroke. Dom predstavlja najboljše okolje za moža in ženo, če seveda nista oba slabo prilagojena drug drugemu, tako na fizičnem kot čustvenem področju.
Bodoča žena in mati mora skrbeti za svoje zdravje, še preden se poroči. Najbolje je, da gre k natančnemu -'■edzakonskemu zdravniškemu pregledu in se pozanima za vse mogoče nasvete, ki sc ji zdijo potrebni. Prav tako naj zahteva zdravniški pregled svojega zaročenca, kajti kar mora storiti eden, naj stori še drugi Zdravje jr gotovo skrb obeh bodočih zakoncev. Tudi če sta oba normalna, telesno zrela, tako na spolni kot čustveni rav-
»Ah, saj ni res! Sliko drčiš narobe!«
*
»Dragi moj,« pravi zdravnik po pregledu bolnika, »močno ste izčrpani. Morali boste počivati, čim več počivati. Svetujem vam, da greste vsak večer spat s kurami. Velja?«
»Ze, že, a s kolikimi?«
rit
»Janezek, ali U tvoja vest nikoli nič ne reče, kadar storiš kaj narobe?« vpraša mati sinčka.
»Nikoli, mamica. Vedno reče tebi...«
*
Profesor vpraša Petra:
»Ali veš. zakaj je Napoleon tako sovražil Angleže?«
»Ker je zaradi njih umrl v pregnanstvu na Sveti Heleni.«
*
»Vi ste torej ranili vlomilca, ki se je vtihotapil V vaše stanovanje, medtem ko ni bilo moža doma, ali ne?« zaslišuje sodnik pričo.
»Da, gospod sodnik.«
»In kaj je bilo potem?«
ni, se že zaradi svoje bodočnosti morata pogovoriti z zdravnikom. Le-ta ju ne bo samo pregledal od nog do glave, ampak jima bo tudi odgovoril na vra vprašanja in jima povedal, če sta dovolj zrela za zakonsko življenje.
Za tak predzakonski pregled je zelo pomembna izbira zdravnika- Ce bo zdravnik simpatičen in ju bo razumel, bosta fant in dekle pred njim sproščena in brez težav se bodo lahko pomenili o njunih trenutnih problemih in tudi o težavah, ki se lahko pojavijo v prihodnosti. Nasprotno pa zdravnik, ki je preveč zavzet s svojim delom in strog, ki opravlja svoj posel kot uslužbenec v pisarni, pa je sicer po tehnični plati izredno dober zdravnik, lahko močno prestraši oba zakonca in jima v začetnih zakonskih težavah bolj škoduje kot koristi.
Mlada bodoča zakonca morata na zdravniški pregled vsaj šest tednov pred poroko- V tem času lahko zdravnik ugotovi morebitne znake obolenja in lahko zakonca tudi ozdravi- Sicer pa drži pravilo: čim prej se bodoča zakonca zdravniško pregledata, tem bolje za njun zakon!
KAKŠSN FOoBJ_ VmAUD PO<3LEDA\JA PA IMAVA V ^i^K TEMš), to‘bS fb;>K/~
-----. .	i	7	,	I	A-	'	c~—
ZA URI&OM 3BT NA NAŽEM , ) SEL Z.
 E-bTVU l/ MAMA
UA ?
DA,čE O&E DOVOLIL-56DA7 RA tyORAM v MESTO ZARADI VAZJU&KA .
PO* LA. 1
Z----< ME&JU \ f	\6čtoO<3E.
IOS PA JS To Mesto T
k k A
ČB MAJD OP TO NE VRŽBJD VEN.&O PRAVI A 1
&o* ZWO&EL pULATl 1 NISM i*AI6LA,
o&kjovš <sez. Meseo
PNI f	 .VAM'	"
SRLE Ml JB SKOIZAJ NEMALO B.ITI 0& MISLI DAJPOMO I2&U0IU
%
UPAL 6EM.DA &OM LAHKO PUAL 5C-RPO&&UU LB D6.L ' t£NB4 Sl
ZELO. Ml JS ZAL (TODA
te-.DAJB ®i|o-ro TOLU
*G^MI5UL 1
*6 V&»an5
DUDO IN Ni-oE AA ZA*L0ilL KOT
PA vipSLA KAKŠEN
POei. ...
60 UONBL.(y
7
V, T kaj PA Se. 6i se
kat, na mitro &i pqk?la po DENARJA SAMO. ČB NAŽU-JN7E ŽAUOPAN ZAKLAD /
RAZfclJVA.NAJI-NSAA
TODA TO PlZEMALO jj
OČE JE V ZASATI / JUN ... DENAR. KAD' -	 \T
$
1-2.
KAKO PA VENA KJ& 1 \N£ VEVA.'lDpA JE ZAKOPAW ZALLAD jCČAPA IMAVA tfJ
ZAČNIVA PRI TI&Tl ČUDNI SKALI ' KO ZAKOPLJEJO ZA KJAD, PUSTE UL IZD A\, LA m) NO ZNAMPN.TP:’
»Drugi vlomilec je ranjenca spravil iz stanovanja.«
»Kako? Torej je bil še drugi vlomilec?«
»Seveda, gospod sodnik: tisti, na katerega sem ciljala.«
ib
V prodajalno oroija stopi prikupna mlada dama.
»Rada bi kupila pištolo,« Pra-vi.
»Za obrambo?«
»Ah, ne! Branil me bo že moj advokat!«
CE NE VESTE
1. Slovenska narečja delijo jezikoslovci v sedem skupin. Kateremu območju pripada Ljubljana?
2. Kosti so votle. Ali bi bile močnejše, če bi bile polne?
3. V katerem delu svetovne literature je glavna oseba Cičikov?
4. Ali rečemo za nekoga, ki je blizu zaželenega cilja, pa ga nikakor ne more doseči, da trpi Tantaiove ali Sizifove muke?
5. Sedež evropskega urada Organizacije združenih narodov je v državi, ki sploh ni članica OZN. V katerem mestu?
6. Kdo je ustvaril Gregorčičev kip v Ljubljani?
7. Kakšna prirojena in neozdrav. Ijiva telesna hiba je daltonizem?
8. Katera žival lahko prenese pritisk tisočkratne lastne teže, čeprav nima oklepa?
9. Kakšne smrti je umrl slavni starogrški državnik Perikles, za čigar vladanja so dosegle Atene največji sijaj?
10. Anton Dvofak je napisal 16 slovanskih plesov. Kdo pa je avtor ciklusa 12 nemških plesov?
(&T ' TO JE NAJINA
SKRIVNOST1	■
MURA 1 ZAKOPAN ZAKLAD !
m.
PAZI '	60
NOTTZI Č&fcE
[tudi JAZ 6EUV
VE& KAJ • LJUDJE VČA^H
.UTRUJEN \j
SK&I JEJO ZAKLAD V VOTLO
NIN\A SMI6LA / NE MOREVA VEC.1
JfcJlfrOiVA-
1. Ljubljana pripada gorenjski Jezikovni skupini. 2. Ne. Tudi v tehniki je cev trdnejSa od palice s polnim profilom. 3. V »Mrtvih duSah« Nikolaja Vasiljeviča Gogolja. 4. Tantaiove muke. Sizifovo delo pa je prispodoba za brezuspešno delo brez konca (po bajeslovnem Sizifu, ki je valil težko skalo na vrh hriba, kjer pa se mu je zmerom izmuaiila te rok in zdrčala navzdol). 5. V Ženevi. Švica zaradi svoje stroge nevtralnosti sploh ni članica OZN. 6. Kipar Zdenko Kalin. 7. barvna slepota, ne zmožnost pravilno razlikovati in poimenovati barve. Ime ima po angleškem kemiku in fiziku Daltonu (1766 do 1844), ki ni razlikoval nekaterih barv. 8. Strigalica. 9. Za kugo leta 429 pred našim štetjem. 10. Ludwig van Beethoven.
rir
— Ko bi znal plavati, bi bil že prej tu!
30*
— Pusti še Janezka malo na gugalnico!
— Sveta nebesa, enega so pozabili!
— Mmmm... kako lepo diši! Kdo je napisal scenarij?
POLETNI RAZGLEDI
r	AlO&f	”
ZfTgUEirovm.ci.
SO ZETU !... k ar/A/ s uš trn ?!
..URM JE SLR.
VEVLE VENERE.'., J MIMO tebe: JZ** RN, ” SfE	S GOTOVO
MORRIO jf MISLI S TISTO
T£č/,	ZKNOLRSEO,
k J rfgmMk V! SE jr/
TFf/JO . MUDI!
MOLZt:.. BRx *£
SUETTTE
V...EE SE NE MOTIM, TULE NEUJE . ZFfUFTJO NRŠ/ L TRNTJE.