»8. fteviim.
I UUlHBi, i petet, 14. ovfiDsta 1908.
Mleto.
v**fc dfc) svečer IivssemžJ nedelj* io fpmmSk* trn fsijs po posti prejemin 9i &% w pol tata 12 K, n četrt lote O K, mi ta messt 1 K| Kdor hodi nn ponj, plači aa jtg lato 80 K. f— Na naročbo braa teto diobu« t peS&jatve naročnine sa na osira. — Za • Dopisi n%S sa larola frankovatL — Rek*?!*! aa no vračajo. — ■redmiatve aa
8»fiSafASM &io&wa ili 14.
dežele aa vsa lato 25 K, am pol leta 13 K, aa četrt leta 6 K 50 h, sa en mesec 2 K 30 ta. Za L|a*l|aao s pošiljanjem na dom za vse leto leto 22 K, sa pol leta 11 K, aa četrt leta 5 K 50 ta, sa en mesec 1 K 90 h. — Za Msamcljo celo leto 28 K. Za vae:tlrage detele in Ameriki se plačuje od peterostopne pstit-vrste po 14 b, če se oananila tiska enkrat« po 12 h, če se uska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat Je v Knaftovih aUeali It 5, - Upravnttreu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila,*St J. administrativne stvari.
PMsUMzne Itovflka po W h.
Upravulitva telefon št 85.
Slouenc?, v Bo] za slovenske manjšine!
Kadar pregledujemo zgodovino slovenskega naroda, vidimo, da je bilo slovensko ljudstvo v vseh nezgodah, v vseh stiskah popolnoma osamljeno, da ni imelo niti enega prijatelja, ki bi mu v največji nevarnosti prišel na pomoč, ampak da si je vedno samo pomagalo v vseh hudih bojih, ki jih je moralo prestati. Večkrat je slovenski narod zmagal v teb bojih, toda večkrat je pa tudi podlegel in lahko trdimo, da je več kot polovico sovražnih zmag zakrivil — naš lastni brat. »Slovenec že mori Slovenca brata« je ono prokletstvo, ki tepe naš narod, ki privede naše sovražnike vedno do zmage. Dim, ki se je razširjal pred petsto leti iz ljubljanskega trga po vseh slovenskih deželah, je zamoril oni plamen, ki so ga vžgali v srcih slovenskega ljudstva prvi slovenski boritelji, vrgel je trdo skalo ob tla in sovražnik je tri-umfiral nad nepričakovano, lahko zmago. In še danes pada udarec za udarcem po širokih plečih našega ljudstva, toda ono se ne zgane, oeo prenaša mirno to — saj to je božja volja. Petsto let je, kar mori ta dim naše ljudsko in po petsto letib, ko praznujemo jubilej moža, ki je osvobodil slovensko ljudstvo nemškega jarma, naš sovražnik z uspehom prodira v naše kraje, kakor v za-suieh slovenskemu ljudstvu. ki se pripravlja, da osla v i jubilej svojega velikana. Da, slaviti hočemo jubilej našega Trubarja, postaviti mu hočemo spomenik, prirediti to in to zabavo itd. Toda to bode le zunanja forma, ki bode pokazala, da znamo ceniti pomen Trubarjev za slovenski narod, toda druge vrednosti pač ne bode to imelo in naši sovražniki bodo ravno tako mirno dalje delovali. Ako pa hočemo Trubarjev jubilej v resnici slaviti, kakor Trubar zasluži, imamo samo eno pot: pojdimo v boj za slovenske manjšine, v Trubarjevem imenu pojdimo zopet v boj z podvojenimi silami. V našem celem narodnem življenju, v našem celem političnem delovanju ter narodnogospodarskem življenju moramo imeti samo eno pred očmi: smo, hočemo biti ter bodemo Slovenci! Tisoče in tisoče Slovencev živi v po-nemčenih krajih, kateri nimajo niti najmanjših pravic narodnih, kateri se morajo popolnoma vdati nemški večini.
Mnoge slovenske manjšine žive
LISTEK.
u sezoni laun-tennisa.
Spisal: Ivan Kres.
Trideset let je minulo, odkar je v Wimbledonu na Angleškem sve-tovnoznani Marvlebone Cricket Club ustvaril in oživil igro lawn - tennis (travniško žogo igro), ki se je mahoma razširila po vsem svetu in se vgnezdila že čez dvajset let v narodni Ljubljani. Ali klavrno je vegetirala tu v narodnem oziru celo desetletje in se je jela živahneje razvijati se-le letos na obširnih prostorih nekdanjega slovenskega dirkališča, odkar je te prostore prevzel v zakup »Ljubljanski športni klub«.
Filistri zakrknjeni, prifrknjeni! Pridite, da vidite, kako gracijozno se razpenjajo mreže na štirih širokih igriščih, kako ročno vihte gibčni igralci obeh spolov svoje rakete ter streme za žogami s strastno plame-nečimi očmi! Pridite filistri, da slišite, kako vlada pristna narodna govorica vse vzklike in klice vzhičeno-sti in začudenja in vse pridušene kletvice in kako izpodriva celo v Nemcih običajno štetje v neprosto-voljno popačeni angleščini! Pridite, oa se vam ne izpridijo telesa v lenobi in da poskočite, če vam je drago
tm     inu, >t Hupi if i -ivmmimuGmiMmmammammsmm
popolnoma zapuščene ter osamljene ter zastonj pričakujejo pomoči iz slovenskih dežela, popolnoma se vdajo nemškemu življu ter tako počasi postanejo nemška narodnost, ne da bi se kaj o tem zavedali. In tako gubimo leto za letom sto in sto slovenskih sinov in se ne zganemo, tega ne vidimo, ker oni blagoslovljeni dim še ni izginil iz naših dežel. Postajamo na ta način morilci lastnega brata, kajti ne slišimo, nočemo slišati njegovega krika, njegove prošnje, ko nas prosi za pomoč. Sto in sto sinov izgubimo vsako leto in kraji, kjer so še pred nekaj leti prebivali Slovenci, so sedaj nemška last in naš brat, kateremu nismo hoteli pomagati, se zdaj bori proti nam, ker on se več tega ne zaveda, da je bil nekdaj Slovenec — in tako se naša malomarnost maščuje nad nami samimi. Ali ni to grozno? In kdo je temu kriv? Krivi smo pač sami, naša malomarnost, naša indifereutnost, kajti mnogo ljudi se pri nas še dobi, ki niti ne vedo, da so Slovenci. To se bode še maščevalo nad nami samimi, toda vzlic temu, kdor se čuti Slovenca: v boj za slovenske manjšine. Moramo se braniti, mbramo v boj in lahko smo potem brez strahu, da bi podle-gli.Tako ubranimo ter vzbudimo slovenske manjšine k novemu življenju, rešimo ves narod. Spojimo te slovenske otoke, zbudimo slovenske sinove tam k novemu življenju, dajmo jim slovenske knjige, slovenske šole in čez nekaj let bodemo lahko ponosni na svoje delo. Zahtevajmo že vendar enkrat z vso odločnostjo slovenske šole, kajti čas je že, da jih dobimo. Sicer je zelo žalostno, da se mora v državi, kjer imajo vse narodnosti iste pravice, tako in toliko let boriti za šole z materinskim jezikom, da si jih mora narod, ki mora dati svoje zadnje krajcarje, ki je stal vedno zvest v hudih bojih na strani države ter moral zaradi večnih bojev skoraj največ pretrpeti, sam zidati, z lastnim denarjem, ki ga zasluži s krvavimi žulji, toda to je pri nas že nekaj tako navadnega, da se samo ob sebi razume, da se nad tem več ne spodtika noben človek. Žalostno je sicer to, toda ker pa je že ravno tako daleč prišlo, zato pojdimo pa z podvojenimi silami v boj in ako bi morali zadnje krajcarje dati za naše brate, ki so v nevarnosti, da se ponemčijo, torej ven z zadnjimi krajcarji, da rešimo lastne brate.
Ves boj slovenskih manjšin ter celega slovenskega naroda je sedaj tudi boj na gospodarskem polju. Dokler ne bode slovenski narod tako sa-
■■■EBSSBSmaHBaSKHBI
niostalen, da ne bode odvisen od nemških delodajalcev, tako dolgo ne bodemo prišli iz * boja kot popolni zmagovalci. Ne bodemo sicer zmagani zaradi tega, toda tako ne bodemo mogli nikdar nastopati, kakor nam veleva naš narodni ponos. Zato bodi tudi naša prva skrb, da postanemo samostojni na gospodarskem polju, da postanejo slovenske manjšine samostojne in naša dolžnost je, da se strogo in povsod držimo gesla: Svoji k svojim. Tolikrat in tolikrat se je že slišalo to geslo, toda dosedaj vedno zastonj, naš denar gre še vedno v roke naših sovražnikov, ki ga pridno potem rabijo v našo lastno škodo. Nimamo lastne industrije, ki bi nam zadostovala, ali imamo na severu brate. Posnemajmo svoje brate na severu, Cehe, ki so tako dosledni v boju proti sovražniku, da so prišli že tako daleč v tem boju, da potrebujejo samo še — 50 šol — kakor pravi glasilo »N. J. S.« — in sever bo češki. In tako daleč jih je privedel boj za češke manjšine. Zatorej — naša naloga bodi: da obdržimo ter vrnemo našemu narodu vse njegove sinove, da se neomahljivo bojujemo za njegove pravice, ter obdržimo zemljo, katero so imeli v posesti nekdaj naši praočetje. _
!e odnehavojo.
Iz S a r a j e v :» , 13. avg.
Ko se je turški sultan vdal volji naroda in obnovil ustavo, so se nemški in madžarski mogotci, ki »upravljajo« Bosno in Hercegovino, kar prestrašili. Sekcijski šef, vitez Ho-rowitz, je hitro razglasil, da v Bosni kar nič ni treba ustave, češ, da je uprava okupiranih dežel itak napredna, da prebivalstvo razume njene tendence in je zadovoljno s sedanjim stanjem. Oglasil se je tudi minister Burian, ki je z drugimi besedami povedal toN isto, kar Horowitz, in menda sta oba mislila, da je s tem cela zadeva dognana in rešena na občno zadovoljil ost. Kdor ni zadovoljen, pa pride pred vojno sodišče v Banjaluki.
Toda — glej ga spaka! — kakor vse kaže, sta se Horowitz in Burian vendar n rezala. Burian u tega še ni posebno zameriti, ker je sicer minister, a ga komandira Horowitz, ali da se je Horowitz tako zaletel, je vendar od sile. Horowitz je nekak regent Bosne in Hercegovine in v tej lastnosti je dobil sedaj naenkrat sijajno nezaupnico.
zdravje in življenje, za žogami ter s« nasmejete iz prepričanja lastni ne-okretnosti! v
In corporibus sanis — mentes sanae! V zdravih telesih vam J>odo duhovi bistri, ljubi filistri!
Ko je razpel veseli začetnik Janez mrežo na četrtem, bolj osamelem igrišču, je stopil k požrtvovalnemu tovarišu Cudnu:
»Prosim za partijo, amice Čuden!«
»Jaz sem — truden!« »Ti — Truden? Ti si vendar — Čuden!«
»Zakaj čuden,   če sem truden!«
»Pa bodi Truden, čeprav si Čuden, samo ne bodi zamuden. No, ali greš, če grem?«
»No pa grem, če greš!«
»Kaj, ali res češ, če čem!«
»Cem, če češ!«
Izborne volje je vsak razgalil svoj laket in je vsak dvignil svoj raket.
Serviral je prvi tovariš Janez. Mož spada v ono redko vrsto ljudi, ki sta jim igra in šport deveta briga, — torej mož pravzaprav ne spada sem. Toda ker je celo v Ljubljani športno polje v narodnostnem oziru v strašni nevarnosti, se je žrtvoval za ubogi narod ter prevzel naloge in nadloge, da bije žoge.
In bil  jih je s pristno ekstazo
narodnega radikalca, d;» so z bliskovo hitrostjo frčale čez vsa igrišča in po-zorišča in naposled čez planke med kolibe in šotore tivolskih vrtiljakov in menažerij. Neki pobiralec žog, brihten fantek, je iz lastnega nagiba zlezel čez ograjo in čakal kar onkraj pozorišča na žoge.
»Hudiča! Game!« je že čez par sekund kriknil Čuden, ponosen, da je zmagal koj od začetka; čeprav se še niti zganil ni. Kaj za to, če se brez zasluge tuja zasluga občuti za lastno zaslugo!
Na klopi tik obinreženega kola se je bila polagoma zbrala precejšnja družba dam in gospodov. Zmago-nosno je poškilil Čuden na dame. Vsak njih nasmeh, sleherni njih šepet si je razlagal poslej v lastni prid, preverjen, da je pridobil s prvo zmago vse na svojo stran. Obraz mu je žarel kot ščip in mu je vzžarel še bolj, ko si je osmelil neki mladenič prorokovati Janezu, da izgubi brez par-dona vseh šest iger v partiji.
Mladenič je grešil na Janezovo dobrodušnost. Pri drugih igralcih bi jo bil drugače izkupil! Tako bi ga bil na primer natančni geometer Zabov gotovo lastnoročno pospremil do ob-plotnih vrat, agilni dr. Krtačnik bi mu bil najbrž zapodil tennis - žogo med rebra, kinični Šivanka bi ga bil najmanj brcnil in še dobrovoljni Slavko bi bil s svojim raketom po-
Veleoficiozno naznanilo, da je ministrstvo zunanjih del že dolgo pred turškim prevratom »študiralo« vprašanje o uvedbi -ustave v okupiranih deželah in tudi že tozadevni predlog izročilo še pred turškim prevratom dunajskemu in peštanskemu ministrstvu, to v bistvu ni nič drugega, kakor blamaža za sekcijskega šefa Horowitza in njegovega ministra Buriana, in sicer blamaža, ki pomeni obsodbo njih izjav. Horo-mitz in Burian sta se pač prenaglila.
Zaradi omenjenega veleoficioz-nega naznila pa še nikakor ni verjeti, da je zunanje ministrstvo še pred turškim prevratom študiralo vprašanje o ustavi za Bosno in Hercegovino in tudi že pred tem prevratom dotični načrt predložilo dunajski in peštanski vladi. Tako se gospodom v zunanjem ministrstvu pač ni mudilo. Resnica utegne biti, da so gospodje na Ballplatzu ravno tako malo mislili na ustavo v okupiranih deželah, kakor gospoda Horowitz in Burian, in da so šele zdaj prišli na to misel, ko jih je turški prevrat tako silno presenetil.
Danes sta Bosna in Hercegovina edini absolutistično vladam deželi v Evropi. Rusija ima ustavo, Crna gora jo ima, celo Perzija jo ima in Turčija jo je dobila, samo prebivalstvo Bosne in Hercegovine po mnenju firme Horowitz & Burian še ni zrelo zanjo!
Avstro-Ogrska hoče biti kulturna država. Kot taka je od berolinske-ga kongresa dobila naročilo, da napravi red in mir v Bosni in Hercegovini. Njena misija v teh dveh deželah je bila eminentno kulturna. Trideset let je tega, kar so se avstrijsko-ogrski bajoneti zasvetili v Bosni, trideset let že kultivira Avstro-Ogrska okupirani deželi in prebivalstvo naj bi še vedno ne bilo zrelo za ustavno življenje? Kaj je Avstro-Ogrska pospeševala trideset let kulturo v Bosni in v Hercegovini samo na ta način, da je omogočala raznim ljudem polniti si žepe tako kakor Izzet paša in Melhame paša v Carigradu?
Brez dvoma je stvar taka, da so se dunaj. krogi ustrašili konsekvene, ki jih — naravno — mora roditi turška ustava v Bosni in Hercegovini. Stara resnica je, da se nikjer na svetu tako dosledno ne drže nekdanjega švedskega kancelarja krilatega izreka, da je za vladanje narodov treba preklicano malo modrosti. Pomanjkanje modrosti tvori svetovni renome avstrijskih državnikov. Le s pomanjkanjem modrosti se da raz-tolmačiti dejstvo, da je te državnike
turški prevrat tako presenetil, da še danes niso prišli do sape, da vpijejo eni »ustave ni treba, ljudstvo ni zrelo zanjo«, drugi pa oznanjajo »mi smo že pred meseci na to mislili«. Ali se je čuditi, če se vsa Bosna temu smeje!
Očividno je, da merodajni krogi že od j en java jo in da se bodo najbrž vdali. Madžari skoraj gotovo še prej, kakor dunajska gospoda, ker so Madžari vendar boljši in dalekovidnej-ši politiki, kakor dunajske ekscelen-ce. Madžari uvidevajo, da mora turška ustava v največji in najnevarnejši meri vplivati na Bosno in na Hercegovino, če se je ne bo paraliziralo z ustavo za okupirani deželi. Danes je turška ustava res da še pravzaprav na papirju in zato njenega vpliva še ni posebno čutiti. Ali na jesen bo drugače. Na jesen se snide turški parlament. V njem bodo imeli vsi v turškem cesarstvu bivajoči narodi svoje zastopnike in glas tega parlamenta se bo slišal po Evropi in Aziji. Kaj misli kdo, da se Bošnjaki takrat ne bodo spominjali, da je turški sultan i>o državnem pravu, po berolinski pogodbi in po avstrijsko-turškem dogovoru njih suveren in da sta Bosna in Hercegovina še vedno del turške države, Avstro-Ogrska pa samo nekak sekvester. Ali misli kdo, da takrat ne bo vsa Bosna vprašala: Kako da je naša dežela edina v Evropi, ki nima ustave in da ne bo grdo gledala na tiste, ki jej ne dajo ustave, v turški parlament pa ne puste njenih zastopnikov. A kaj bodo šele rekli, če se bodo nakrat oglasili Bošnjaki in po svojih prijateljih v turškem parlamentu zahtevali, da pošljeta v ta parlament tudi Bosna in Hercegovina svoje zastopnike.
Naj se na Dunaju in v Budimpešti nikar ne igrajo z ognjem. Vzlic vsem frančiškanom je razpoloženje v Bosni in Hercegovini tako, da nastanejo lahko prav resne, prav velike in tako nevarne komplikacije, da se zamore iz njih roditi o p as en konflikt. Turški parlament se bo pečal tudi z Bosno in s Hercegovino, to je gotovo, o tem je prepričan zadnji bosanski Mohamedan, in Avstro-Ogrska se bo morda še bridko ke-sala, če ne da okupiranima deželama pravočasno ustave. Selim.
Hečuueno.
C. kr. okrajno glavarstvo v Postojni je razposlalo na vsa županstva neko odredbo, v kateri županstvom
iskal primerni del njegovega telesa! No, Janez pa ga je prizanesljivo ignoriral in si v mislili mimogrede citiral: »Eselsstimme dringt nicht zum Himniel...«
Začel je servirati Čuden ter takoj dokazal, da je vse prej kot truden. Janeza pa je njegova nenavadna prožnost zvabila v ono redko razpoloženje, v katerem ustvarja po razvadi, prilično družbi in okoliščinam primerne stihe. Polglasno je začel torej citirati Cudnu primerne izvirne verze: »Ta Čuden je res čuden, — če pravi, da je truden, — saj zdaj igra ti čil, — kot da spočit bi bil! — Ko ti servira žoge, — brez sleherne nadloge — ta brihtna koleraba — poskoči kakor žaba!« ...
»Primojduš, ta ni slaba!« se je zakrohotal tik za Janezom živahni gospod Živko ter prekinil z lastno rimo tok Janezovih rim; pripeljal je bil ravnokar na igrišče svojega psa. Med krohotanjem, ki ga je vzbudila seveda le njegova lastna rima, se je udaril po navadi parkrat z obema rokama po kolenih in ni opazil, da mu je pri tem zdrknila iz rok pasja verižica, f
Toda opazil je to njegov rjavi Kljukec, ta nesramna mrha, ki je takoj izrabil in zlorabil nenavadno prostost. Bliskoma se je namreč zapodil za žogo, ki jo je bil slučajno odbil Janez na Čudnovo stran in ki se je
zdaj trkljala proti sosednjemu igri-
v v
scu.
»Nesramnost! Marsch!« je zacvilil široko razkačeni Čuden in obupno zavihtel raket. Zaman. Brezobzirni pes jo je posmodil naravnost proti njemu ter se intakten zmuznil ravno med njegovimi nogami. Nato je drvel s konstantno hitrostjo proti sosednjemu igrišču. Elastični dr. Po-lenček je brž opazil nevarnost ter pognal svoje tanke krake ravno pravočasno v zrak, da ni preprečil ravne smeri pasjega teka.
LTsodna žoga se je strkljala naposled pod krilo gospodične Fridoli-ne in nesramni pes se je tudi naposled zaletel pod krilo gospodične Fri-doline.
»Gospodje! Na pomoč!«
Fridolina vrla se je iz polnega grla zadrla. Izpustila je raket in tisti čas jo je zadela »set« — krogi j a od nasprotnika dr. Župe ravno v obraz...
Vsi posetniki vseh štirih igrišč so se, pozvani po gospodični Fridoli-ni, neprisiljeno smejali vsestranski pasji katastrofi, le gospod Zivko se je še vedno neprisiljeno smejal vsestransko uspeli — lastni rimi.
Tudi zaplotni gledalci in kritiki raznih stanov in struj, so zagnali raznim stanovom in struj am primeren -— krohot ter ga vzeli in nesli s seboj na tivolska zabavišča.
ukazuje, da se morajo predpisani pristavki, oziroma potrdila na živinskih potnih listih za živino, ki je namenjena za v Reko ali sploh na Ogrsko-Hrvaško vedno tudi v nemškem jeziku spisati in vrhu tega je treba tudi še prestaviti slovensko besedilo v rubrikah 3., 4., 5. in 6. živinskega potnega lista vedno v nemški jezik, sicer se bode proti županom strogo kazensko postopalo. To odredbo je podpisal dr. pl. A n d r e j k a , e. kr. okrajni komisar.
Zelo milostno je to od tega gospoda, da ni naročil omenjeni prista-vek tudi v ogrskem jeziku napisati.
Za to velikodušnost je več županov notranjskih občin takoj z največjo hvaležnostjo sklenilo, da bodo predpisane pristavke oziroma potrdila na živinske potne liste samo v slovenskem jeziku napisali oziroma napraviti pustili.
G. dr. pl. Andrej ki pa svetujemo, da predno nas misli na obljubljeni ričet pozvati, naj enkrat nekoliko prej pride v pisarne in pogleda v državni temeljni zakon z dne 21. decembra 1867 o občnih pravicah državljanov v kraljestvih in deželah, zastopanih v državnem zboru.
Člen XIX. omenjenega zakona določuje, da ima vsak narod v naši državi nedotakljivo pravico, svojo narodnost in svoj jezik čuvati in gojiti.
Tako protizakonito vsiljevanje pod žuga njem kazni, je za notranjske občine, kojih župani po večini niti nemškega jezika ne razumejo in sploh za slovenski narod skrajno raz-žaljivo in moramo proti temu odločno protestirati.
Ako hočete imeti nemške živinske potne liste za Madžare, napravite jih sami, mi notranjski župani pa poleg že imaj oče krivične državne tlake nočemo biti še vrh tega sluge narodov, osobito pa ne nemškega Miheljna.
Eden v imenu vseh.
Loške novice.
Ob priliki shoda S. K. S. Z. v
Škof j i Loki, smo slednjič vendarle prišli na sled onim hinavcem, ki so prav po kameleonsko menjaje svojo barvo vlekli ljudi za nos ter jih uporabljali v svoje dobičkaželjne namene. V prvi vrsti nam je tu omeniti trgovca Oblaka, ki hoče s svojo že-leznino zalagati vse farovže v loški okolici. To je pokazal že ob zadnjih deželnozborskih volitvah in slednjič še ob prihodu S. K. S. Z. Da bi se Šinkovcu kolikor - toliko prihlinil, ga je spremljal kot zvest njegov pristaš po vseh shodih in mu stal na strani, kot desna roka, ki je bila pripravljena vreči iz dvorane vse, kar bi se ne v jemal o z njegovimi predlogi. V čast S. K. S. Z. je seveda zastava visela iz njegove hiše kar tri dni skup, da bi vsaj videli klerikalci,/kako vernega moža imajo v svojem brlogu. Ni nam pa potreba omenjati tu še drugih njegovih nastopov, ker bi ga s tem preveč osmešili med ljudstvom. Torej Oblak! Vaše misli so nam docela znane, zaradi tega ne skušajte s svojo dvojezičnostjo prevariti pristaše naše stranke, sicer pridemo na dan s čim drugim. Pa bodite potola-ženi, saj vas spremlja v teh težavah še cela vrsta takih mučenikov, kakor: čevljar Blaznik, trgovec Debeljak, klepar Kavčič i. dr.
Prav lepo so se navadili otroci v »Katoliškem domu« trgati po mestu plakate. Ni nam sicer znano popolnoma, kaj je vzrok temu, vendar
»Dež za solcem mora biti!« — in za veselim intermezzoni se spodobi — resna igra. Resna namreč za one, ki resno menijo, da se resno skriva v mirni in pozorni igri resnična resnost.
Da je na primer lawn-tennis igra resna, je treba predvsem vsestranske pozornosti na žoge. Treba je namreč, da človek poleg telesnih talentov tudi svoje duševne sile intenzivno koncentrira na žoge. Obrazi pravih igralcev in igralk se medsebojno ignorirajo! Koketiranje je izključeno, da se ne vzbudi telesnim energijam smrtnone varna komunikacija src. Proč torej z mehkimi pogledi in s srci in s sanjami in z ljubeznijo, če centrum vsega igralčevega bitja in ■zitja frči za žogo! Z žogo za žogo! To je deviza vseh deviz. Rahločutna poetska srca, zakaj tožite, da ni več na svetu idealov?
2alibog, da je v krogu igralcev in seveda zlasti v krogu gledalcev navadno premnogo bitij, ki jim ni žoga izključen, odnosno izključljiv ideal. Ali ob resni igri vpliva resnost pravih igralcev tudi na ta bitja, da utihne tudi njih poljudna govorica in da molče — zdehajo.
Tako je naravno, da v splošni molk tem glasneje udarijo neubrani in burni zvoki tivolskih lajn, zvoncev in bobnov ter vsaj deloma absorbirajo pozornost v igro zamaknjene* družbe. Ti zvoki reproduciraj o pla-giate najžlahtnejših skladb doli do Leharjeve »Vesele vdove«. In četudi
bi se pa dalo iz tega sklepati marsikaj, kar bi se ne ujemalo s pravili telovadnih odsekov, ki so nam prišla slučajno v roke.
Nemila smrt nam je pobrala v teku enega tedna dva zvesta pristaša narodno - napredne stranke. V torek zjutraj je preminul v bolnišnici dr. Anton Arko. Kot predsednik »Narodne čitalnice« je povzdignil društvo do viška, katerega zavzema sedaj. Tudi kot zdravnik je bil vobče spoštovan med ljudstvom, tako, da je vsakega užalostila kruta vest o njegovi smrti. Naj v miru počiva!
Glasovi iz Urile.
O novem načrtu železniške zveze z Idrijo, kakor so ga napravili klerikalci, smo že poročali in smo že takrat izjavili, da nas silno veseli, ker se hočejo slednjič tudi klerikalci zavzeti za rešitev tega gotovo zelo perečega vprašanja. V tej naši izjavi je seveda tičalo očitanje, da se klerikalci dosedaj niso prav nič brigali za tako važno stvar. Kajpak da so si klerikalci tudi samo v svesti svoje brezbrižnosti in nedelavnosti v tem oziru. Toda javno tega nočejo priznati. Zato se v sobotnem »Slovencu«, ko poročajo o ustanovitvi lastnega konzorcija, opravičujejo in izgovarjajo, da so doslej le vsled tega stali na strani, ker niso hoteli naprednjakom delati ovir; ko se je pa izkazalo, da ti ne morejo ničesar doseči, so bili prisiljeni sami vzeti stvar v roke. Z vso odločnostjo zavračamo insinuvaeijo, da bi napreden konsorcij he bil storil svoje dolžnosti, ker smo prepričani, da bode bodočnost pokazala sad tega dela; aii to nas nikakor ne ovira, da ne bi novemu konzorciju ne želeli vse sreče in uspeha; čas bi pač bil, da klerikalci popravijo, kar so zamudili. Idrijska železnica bodi klerikalcem koncesija za njihovo dosledno hlapčevstvo vsakokratni vladi! Nam je odločilen cilj, kdor ga bode dosegel, temu naj gre hvala in zahvala. Mi hočemo železnico, pa naj jo nam pribori Peter ali Pavel. Ce se je klerikalni konzorcij ustanovil z resnim namenom priboriti Idriji železnico, bodi blagoslovljeno njegovo delo; če pa je njegov namen v zadnjem momentu preprečiti uspeh naprednega dela ,bode interesirano ljudstvo že znalo obračuniti s takim brezvestnim strankarstvom. Naša iskrena želja je, da vendar enkrat dobimo železnico; zato želimo, da bi se klerikalni konzorcij ne bil ustanovil samo radi bližajočih se volitev ali pa z namenom preprečiti sadove delovanja naprednega konzorcija.
*
Iz pazniških krogov smo prejeli sledečo pritožbo, ki jo objavljamo v ilustracijo nezdravih razmer pri našem rudniku. Izmed klerikalnih paznikov in pisarjev ima neki P. največ sreče pri avanziranju in vsakoletnih podporah. Pred dvemi leti je prišel iz III. v II. razred državnih slug in pri tem preskočil 14 tovarišev, ki so imeli vsi več službenih let in so bili tudi vsaj tako zmožni kot on. Ker pa vsako leto vendar ne more avanzi-rati, dobi pa po 2 do 3 nagrade. ljetos je dobil prvo v znesku 50 K že januarja meseca, zdaj pa že drugo v znesku 80 K, in sicer pod naslovom »Kurkosten«. Zakaj vse to? Zato, ker je P. baje prvi »informator« g. nadsvetnika in ker jo zna vedno tako izvesti, da dela po uradnih urah, kar g. nadsvetniku posebno ugaja. Tega pa g. nadsvetnik ne vidi, da dela P.
cvili in škriplje kar po pet lajn naenkrat v vzorni disharmoniji med cingljanjem vseh zvoncev in razbijanjem vseh bobnov, prehrešči vselej vse velikanska lajna neke gugalnice s svojim ljubeznivim refrenom: »Das Herz das ist ein Bienenhaus ..«
Muzi kal ični gospod Žoftni pa se navadno muzikalično   vznemiri ravno ob tej ljubeznivi skladbi ter zapoje s sentimentalnim tenorjem: Srce je moje čebelnjak in ljubice so v njem čebele ...
In z lajno vred ponavlja to pesem, ker ve in vidi, da je gospodičnam všeč.
Le če pride v družbo sitni filozof Hadrijan, tedaj utihne takoj, ker se ženira pred njim svojih pevskih zmožnosti.
Filozof Hadrijan namreč rad med svojim filozofiranjem — kritizira. Seveda kritizira vse, samo sebe ne. Ali niti njegova filozofija, niti njegova kritika se ne prime navadno nikogar.
No, sitni Hadrijan se navadno oglasi in se je recimo ravno danes oglasil takole:
»Ker sem prostovoljna priča lawn-tennis igre, je seveda treba, da jo s svojega filozofskega stališča žago varam, j dasi bi jo ravno z istega stališča tem laže pokopal v nič. Jaz torej trdim, da je lawn-tennis igra — koristna in potrebna. Cenjene dame in gospodje — dokažite mi to!«
Molk. — Dame na bližnji klopi se drezajo in muzajo z gospodi vred.
med uradnimi urami za kako klerikalno društvo, da na primer prepisuje note za »Katoliško delavsko družbo«. Sladak in ponižen obraz dandanes res največ velja. Kadar pa prosi podpore kak drug uslužbenec, ki ima bolezen v družini, ali je morda sam dolgo časa bolan, se mu pa odgovori, da bode spravil rudnik do bankerota. In pri tem je še tak razloček med lahko in nenaporno P.-ovo službo in pa med težavno službo obratnih na primer žgalnienih paznikov. Ti morajo v skrajno nezdravem zraku narediti po 100 ponoćnih šihtov v enem letu, toda o »Kurkosten-pod pori« dosedaj še niso slišali, dasiravno bi bila pri njih posebno na mestu. S protekcijo proč, za vse enako mero!
*
V ponedeljek popoldne je dala klerikalna posestnica Marijana Novak dvema rudarjema - najemnikoma pohištvo postaviti na cesto, ker nista hotela k misijonarjem k spovedi. Stanovanje jima je odpovedala sodnijsko; ker pa v Idriji tako silno primanjkuje stanovanj, ga nista mogla drugje dobiti. Zato sta se morala izseliti s silo. Zvečer se je nabralo mnogo ljudstva pred dotično hišo in je protestiralo proti krščanski gospodinji in njenemu pobožnemu možu, ki tako neusmiljeno postopa proti svojemu bližnjiku. Nočemo navajati izrazov, s katerimi je razjarjeno občinstvo dajalo duška svojemu ogorčenju, da rudar rudarju postavlja pohištvo na cesto. Cas bi že bil, da bi rudniški erar napravil zadosti stanovanj za svoje delavce, da se ne bi ponavljali podobni slučaji, ki so vredni vsega obsojanja, dasiravno so povzročeni v večjo čast in slavo božjo!
iz temnih kolov.
(Konec.)
Pijančevanje demoralizira ljudi in jih tudi ekonomično uničuje. Pogubno je pa ne le za dotične pijance same, marveč v še večji meri za njih otroke. Kdor le malo pogleda v tiste kroge, ki tvorijo najnižjo plast ljubljanskega prebivalstva, se mora ustrašiti razmer, ki tamkaj vladajo. Naj navedem le nekaj slučajev:
a) Rodov ina nekega delavca, ki je vdan pijančevanju, obstoji iz petih oseb. Vse te osebe spe v eni sobi. Mož in žena sta še mlada. Najstarejši otrok je ponoči že marsikaj videl in pripoveduje o tem drugim otrokom. Posebno se zanima za to, kar se godi, kadar sta oče in mati pijana.
b) V neki drugi rodovini, obstoječi iz štirih oseb, imajo dva delavca na stanovanju. Mati je pijanka, pa tudi mož je dostikrat pijan. Najstarejši otrok je komaj 16 let star in ima intimno razmerje z obema delavcema, ki stanujeta pri starših. Materi je to gotovo znano in najbrž tudi očetu, a ker dajeta delavca včasih za pijačo, molčita oba. Na očitanja nekega soseda je mati rekla: Saj je vse eno, če se speča z delavcem ali s »soldatom«.
c) Neki pijanec ima loletno hčer in jemlje včasih na stanovanje ženske, ki delajo na stavbah. Vsi ti ljudje spe v eni sobi. Pogovori teh žensk so taki, da so dekle že popolnoma korumpirali. Dekle se nastavlja že najbolj zanikrnim ljudem.
Take razmere so posledica, ker prebivajo odrasli demoralizirane! z nedoraslimi otroci v eni sobi.
Zgode se pa še dosti hujši slučaji. Marsikdo se bo še spominjal, da je imela Ljubljana po potresu svojo »afero Tuši«. V Lattermanovem dre-
»Nihče se ne odzove?!... Naj pa bo v božjem imenu! Pa dokažem jaz! Danes zlasti iz etičnega, estetič-nega, trigieničnega ter nacionalnega stališča! He, to zadnje je pravzaprav prvo! Kajti danes, ko divja narodnostni boj po vseh oglih naše države, ah, po vseh kotih in na vseh poljih naše mile slovenske domovine, je prekleto krvava potreba, da čuvamo pop je našega naroda, to je našo mlado inteligenco, in da zaradi tega recimo igramo — lawn-teunis. To pa seveda v izključno narodnih krogih! Res, narodno inteligenco vzgojiš le, če ji nudiš družabnosti? zabave in športov v izključno narodnih krogih. Brez inteligence namreč —!«
»Je že zopet v narodni godlji! Ze brglezi v Lattermanovih kostanjih znajo na pamet tvoje radikalne kvante!« — se je rogal veseli Zivko.
»Brez inteligence namreč ni nič! Poglejte — Korošce!«
»Dajte jim lawn-tennis!« — se je oglasil sarkastično dr. Alabaster. »Vraga, zagovarjaj rajši kot filozof svoje medicinsko stališče!«
»Kajl Misliš, da ne znam! Hvaležno polje! Zlasti za kritika, dragi Alabaster! Glede igre same pozneje! Prej samo mimogrede omenim, da mi ti prostori niso všeč. Preveč pare, dima, prahu in premalo kisika. Treba prostorov sredi gozda. Toda čemu imamo magistrat in Tivoli t Naj poseka magistrat smreke in planira svet! Sredi gozda se razvije rada alotropična modifikacija kisika. Hu-
voredu je stanovala ženska, ki je svojo lastno hčer navajala k vlaču-garstvu. Izučila jo je vsestransko in v dotično barako vlekla na ulici ujete moške k hčeri, sama pa stala na straži. Policija je prišla stvari na sled in ji naredila konec, a prizadeti moški niso bili nič kaznovani, ker je blo dekle že nad 14 let staro.
Demoralizacije moške in ženske mladine pa ni samo krivo to, da so starši pijanci, da žive otroci ubožno in da nimajo nobene vzgoje ter so vsled stanovanjskih razmer priče dogodkom, ki jih morajo pokvariti, nego poglavitno to, ker nimajo nič pravega nadzorstva. Dosti je prav poštenih staršev, ki imajo pokvarjene otroke. Navadno se pokvarijo v starosti od 12. do 15. leta in to v slabi družbi. En sam demoraliziran otrok lahko pokvari otroke iz cele ulice. Znana stvar je, da je razmeroma prav mnogo deklet ,ki so bile v starosti 13 do 15 let na najslabšem glasu, a ko so prišle k pameti, so se poboljšale in se jim zdaj ne more nič očitati. Še več jih je seveda, ki se niso poboljšale, nego so postale le previdnejše in rafinirane j še.
Včasih je bilo vlačugarstvo v Ljubljani prav v cvetu. V tem oziru se je obrnilo na bolje, kar je pač v prvi vrsti zasluga mestnega magistrata, deloma pa tudi boljših socialnih razmer. Dekleta, ki so za denar vsakomur na razpolaganje, so postala precej redka. S tem pa še ni dobljeno merilo za nravnost med tistim ženstvom, iz katerega so se rekruti-rale te vrste »ljubimk«. Nravnost sama je ostala tista reva, kakor je bila včasih morda še večja, le da se dekleta ne prodajajo tako za denar, nego se vdajo »iz ljubezni«.
Tudi rufijanstvo, ki je bilo včasih močno razvito, je skoro popolnoma izginilo.1 To je izključno zasluga policije. Sicer se sem in tam še čuje o kaki obsodbi zaradi sovodstva, a kdor se zanima za take obravnave, izve pravzaprav le dejstva, ki so dobro spričevalo za Ljubljano. Navadno so ženske, ki so jih rufijanke izvabile, stare znanke policije, notori-čne vlačuge ali služkinje, ki so brez službe, pa tudi niso na dobrem gla-s"u. Da bi bile te profesijonalne rufijanke zapeljale kako nedolžno dekle ali sploh kako mlajše dekle, se že dolgo let ni čulo. Kar se tiče klijen-tov teh rufijank, pa pričajo te obravnave, da so to navadno moški, ki bi lahko in radi kaj poštenega plačali, če bi jim mogle rufijanke kako čednejše dekle dobiti, a da se zadovoljujejo z izvrški, prav ker kaj boljega ni uloviti. To pač svedoči, da smatramo lahko rufijanstvo kot zatrto v Ljubljani. In to je velika, neprecenljiva zasluga, ki si jo je pridobila policija, zakaj iz drugih mest se čuje, da se rufijanstvo vse bolj razvija in postaja občna nevarnost, ker love rufijanke zlasti mlada dekleta in pa omožene ženske. Očitno vlačugarstvo se da nadzorovati tajno, pod okriljem rufijank pa ne, a kaj lahko iz tega nastane, to pričajo ne le Budimpešta in Dunaj, nego tudi že Trst in Reka. Žrtve rufijank so v prvi vrsti omožene ženske. Te, če so v skromnih razmerah, a bi rade dobro živele in se lepo oblačile, se dajo najlaglje ujeti v zanjke rufijank. V Budimpešti in na Dunaju je na stotine meščanskih gospa, ki so v zvezi z rufijankami, seveda ne da bi mož kaj vedel. Pri nas tega ni in tudi ni bilo; upajmo, da tudi nikdar ne bo, čeprav raste s številom mestnega prebivalstva tudi nevarnost.
dika, kako se že pravil Kemični znak je O 3 x!«
»Nas ne zanima!« je dolgočasno vzdihnila gospica Muca.
»Kaj pa vas pravzaprav zanimal«
»Nič! Pardon!«
»Aha, že vem. To je bil — Ozon! Ozon! — Toda če se človek za nič ne zanima, nič ne ve. Tako se zgodi, da malokdo ve, kaj je na primer etika in estetika?«
»Vraga, pusti že svoje ekliptike in elektrike in vse erupcije svoje filozofske fantazije!« se je krohotal Zivko. »Sam sebi govoriš!«
Hadrijan je sedaj izprevidel, da ga nihče ne posluša in je klavrno utihnil.
Vsestranska pozornost je bila objela živahno igro med Flinkom in Šivanko. Šestnajstkrat sta odbila žogo, ne da bi bila odskočila po tleh. Slednjič se je posrečilo Šivanki, ki je imel »advantage«, da je zadel mrežo toliko, da je ravno še spustila krogi j o na drugo stran, in da je sicer urni Flink ni mogel več prestreči.
»Igra! Partija!« je kriknil navdušeni Šivanka. Nato pa se je mogočno zaletel naravnost proti mreži, da bi jo preskočil in očitno markiral zmago. Ali bolj kot prej z žogo, je zadel to pot mrežo z — nogo. Neizogibni naravni zakoni so ga seveda bliskoma povabili z mrežo vred na tla, da se je pri temeljitem padcu te-
Uradno obvestilo o uspehu dogovorih v Išlu.
Dunaj, 13. avgusta. Uradno se naznanja, da je sestanek med ministroma Aehrenthalom in Hardin-gejem nudil priliko, da sta se ministra pogovorila o splošnih razmerah v Evropi. VAprvi vrsti pa sta oba državnika pretresala razmere v Turčiji, kjer je z uvedbo ustave nastala popolnoma nova situvacija. Angleška in avstro-ogrska vlatla hočete opazovati ta preobrat simpatično z nado, da bo novi vladni zistem na Turškem izboljšal opravo in uredil razmere, po čemer so velesile stremile zadnja leta.
Volilna reforma na Ogrskem.
Budimpešta, 13. avgusta. Iz secesionistov in neodvisne stranka osnovana levica na programu iz leta 1848. se že vsestransko pripravlja na jesensko državnozborsko zasedanje. Ta stranka namerava pričeti vel i k-> akcijo proti vladni volilni reformi, posebno proti pluralnemu zisteinu. Stranka izda v tem oziru na narod manifest, v katerem se javnost poziva proti pluralnemu volilnemu zi-stemu in proti povišanju števila re-krutov.
„Velikosrbska propaganda."
Zagreb, 13. avgusta. Poslanec Budisavljevič je priobčil v »Srho-branu« izjavo, da so Nastičeve ob-dolžitve glede njegove osebe popolnoma izmišljene, ker ni bil nikoli pri takih konferencah ter je o »zarotni-škem« statusu sploh izvedel šele iz Nastičeve brošure..
Bel grad, 13. avgusta. Minister zunanjih del je razposlal diplo-matičnim zastopnikoni okrožnico glede Nastičevih denuncijacij. V okrožnici konštatuje, da niti dvor niti vlada nista imela najmanjših zvez z Na-stičem. Nastičeva »razkritja«, s katerimi se na splošno čudenje bavi celo resno evropsko časopisje, so popolnoma absurdna. Ni sicer izključeno, da je Nastič našel naivne fantaste ter jih preslepil s tem. da je v kavarnah in gostilnah komu izvabil sestavo statuta, da je dobil na ta način dokazila v roke. V Srbiji pa ni pametnega politika, ki bi verjel, da je mogoče iz Srbije napraviti revolucijo med Srbi in Hrvati v Črni gori, Bosni in na Hrvaškem. Konstatirali je tudi treba, da poročnik Nenado vič, ki ga je omenjal Nastič, ni sorodnik kralja Petra.
Budimpešta, 13. avgusta. Trezno pisani madžarski časopisi se norčujejo iz takozvane velikosrbske propagande. »Nepszava« piše, da je cela afera izmišljena za lahkovonu* ljudi. Voz dr. \Vekerleja, bana Ran-cha in Nastiča, bo kmalu padel v blato. -— »Pesti Naplo« piše: »Vedno jasneje postaja, da se bo velika »vele-izdajska preiskava« končala s sra-motnim porazom za tiste, ki so jo pričeli.«
Srbska skupščina sprejela trgovinsko pogodbo z Avstro - Ogrsko.
B e 1 g r a d , 13. avgusta. Skupščina je sprejela v splošnem zakonski načrt o trgovinski pogodbi z Av-tro-Ogrsko, in sicer v poimenskem glasovanju s 70 glasovi proti 5b* gla-
(Dalje v priloari.>
meljito raztrgala mreža z njegovimi hlačami vred.
»Sploh ne igram nikoli več! se je razsrdil in ker ni imel namena, da bi platno prodajal, jo je po francosko odkuril.
Z nenavadnim zanimanjem so poškilile dame za njim in splošna veselost je pričala, da slučajno ni bilo med njimi nobene, ki bi bila občutila sočutje ž njim, ali vsaj z njegovimi hlačami.
* * *
Neopaženo se razlije mrak izza tivolskih kostanjev po igriščih iu raketi začno tem pogosteje udarjati po praznem zraku.
Cas igropusta se bliža. Ali igra še traja, tudi če se ne vidi nobeno žoge več, dokler ne pridejo častite gardedame.
čemu pa so pravzaprav potrebno gardedame t!
Zato, da čakajo varovanke na nje! Da hodijo te tem pozneje in tem počasneje domov! Da se spomnijo šolo vpričo njih ljudje na vse mogoče grozne nevarnosti, ki jih ni! DH spravijo varovanke ob sleherno zabavo z lastno intervencijo v krogu moškega spola! Da se mlade duše skrijejo in potuhnejo pod zastore raznih obzirnosti vpričo njih In ra<h njih!
Seveda gardedame so potrebne, da je vpričo njih in radi njih klaver-nega konca klaverni začetek. Torej čestite gardedame: Lahko noč!...
1. Priloga »Slovenskemu Marodn" it 188, dna 14. avgusta 1901-
§om, nakar se je pričela podrobna razprava. Finančni minister je zavračal razne govornike, ki so govorili proti pogodbi ter izjavil, da je nova pogodba sklenjena na načelu do nt des. — Minister zunanjih del dr. Milanović je izvajal, da je Av-jstro-Ogrska nastopala pri pogajanjih le kot pogajajoča se stranka, nikakor pa ne kot sovražnik. Avstro-Ogrska Srbiji ni dala več zato, kakor da bi Srbije ne ljubila, temuč ker ji lastni interesi niso dopustili dovoliti večjih koncesij. Bojazen, da bi mogla Evropa smatrati pogodbo za poraz Srbije, ni utemeljena. Evropa se bo celo veselila, da je Srbija svoje trgovinske razmere napram mogočnemu sosedu zopet uredila. Nova pogodba je z gospodarskega in političnega stališča dobra. (Viharno pritrjevanje). Po kratki podrobni razpravi je bila pogodba sprejeta v prvem branju Drugo branje bo 18. 1 m.
Prvi znaki za ustavo v Bosni?
Sarajevo, 13. avgusta. Z novim letom se ustanovi v Sarajevu trgovska in obrtniška zbornica, a še letos se ustanovi odvetniška zbornica. Vse to se smatra za predhodnike ustave.
Italija pomnožuje vojaštvo na avstrijski meji.
Rim, 13. avgusta. Izmed štirih novih kavalerijskih polkov se nastanita dva blizu avstrijske meje. Beneška gorska artilerija se pomnoži na 18 baterij. V Coneglian pride brigada pešcev.
Nova politična propaganda na Bolgarskem.
Sofija, 13. avgusta. Izšel je novi časopis »Patriot«, ki je naperjen naravnost proti dinastiji Kobur-žanov, ker ima namen, znova razviti dinastično vprašanje v prilog potom-eem bivšega kneza Aleksandra Bat-tenberškega. Prva številka je prinesla sliko prvega bolgarskega kneza in njegovega sina Asena.
Kitajska in Japonska.
London, 13. avgusta. Kitajske oblasti so v pristanišču Kinkau zaplenile 10.000 pušk in dva milijona patron, ki so jih vtihotapili japonski trgovci. Japonska vlada je stJenila protestirati.
Dogodki na Turškem.
Carigrad, 13. avgusta. Mor-narični minister namerava prodati |Tse stare vojne ladje, da s skupičkom pomladi vojno brodovje. Obenem skuša razveljaviti vse kontrakte, ki [jih je sklenila prejšnja podkupljiva klada, toda tuje tvrdke najbrž v to I ne privolijo.
Punt v finančnem ministrstvu.
Uradniki v finančnem ministrstvu so uprizorili pravcati punt proti finančnemu ministru in proti odpuščanju in nameščenju uradnikov. Cradniki zahtevajo, naj se obnovi stari položaj. Včeraj se je s puntom obširno bavil ministrski svet. Mladoturki za odstavljene uradnike.
Mladoturški odbor je pokazal svojo plemenitost s tem, da je priporočal ministrskemu svetu, naj dobe odstavljeni uradniki pokojnino vsaj Ido otvoritve parlamenta. Ministrski svet je predlog sprejel ter sklenil na-[jeti v ta namen 4,800.000 K posojila. Said paša se zagovarja.
Bivši veliki vezir Said paša je I obelodanil daljši zagovor, v katerem Pravi, da je celih 15 dni, ko je bil veliki vezir, odkritosrčno deloval za Ustavo. Pri sedanjem položaju ima Ksak patrijot  dolžnost,   da utrjuje
vez med vladarjem in narodom ter kaže, da ima narod pravico do ustave. Nadalje pravi, da je bil sedemkrat veliki vezir, a je že takrat vedno deloval za ustavo ter je v tem oziru opetovano posredoval pri sultanu. Said paša je sankcioniral volilni zakon iz leta 1876. ter ukazal, da se volitve naglo izvrše. Predlagal je nadalje pomiloščenje in odpravo tajne policije ter končno povabil mlado-turški odbor iz Soluna naj pride v Carigrad pred sultana, da mu je predložil svoje ideje in želje.
Čudna smrtna obsodba.
Osrednji mladoturški odbor je na smrt obsodil kajinakana v Valoni zato, ker si je izprosil brzojavno navodila od predpostavljene oblasti. Lokalni odbor pa je smrtno obsodbo razveljavil.
Najpopularnejši   mož  na Turškem.
Fuad paša se je vrnil iz pro-gnanstva v Carigrad. Na tisoče ljudi, med njimi skoraj vsi častniki in uradniki, mu je priredilo velikanski sprejem. Fuad paša je danes najpopularnejši mož na Turškem. Kakor znano, je Fuad paša premagal pri Leni Ruse ter velja vsled tega Turkom za ideal vojaštva. Pozneje je bil vsled spletk na dvoru degradiran in prognan.
Novo ministrstvo.
Ker je Kiamil vzel v svoje ministrstvo ljudi, ki so bili takrat še daleč od domovine, zaradi tega novo ministrstvo še vedno ni kompletno. Minister Rešid Akif paša je prispel danes s paru ikom avstrijskega »Lloy-da« iz Samzuna. Novi vojni minister Redžeb paša more šele prihodnji teden prispeti iz Tripolija. Kakor hitro bodo vsi ministri skupaj, ugodi Kamil zahtevi mladoturškega odbora ter obelodani svoj vladni program.
Bolgari na Turškem.
Bolgari v Turških provincijali se v nasprotstvu z rojaki v kneževini vesele preobrata ter si prizadevajo, skleniti s svobodnimi Turki prijateljsko razmerje. V Carigradu se je ustanovil bolgarski časopis »Zora«, ki poroča, da pridejo načelniki macedonsko - bolgarskih vstaških čet v Carigrad, da se poklonijo sultanu. Carigrajski Bolgari so si ustanovili svoj politični klub.
»Čiščenje« uradov.
Pri velikem vezirju je bil včeraj ministrski svet, ki se je bavil s finančnimi vprašanji. Sklenilo se je, da se število uradnikov zmanjša. Vsak urad obdrži le toliko uradnikov, kolikor jib resnično rabi in ki tudi delajo, ne pa le vlečejo plače. Vse osebe, ki so prišle po protekciji do uradniškega značaja, se odslovijo ter se sploh napravi konec vsaki protekciji. Plače se znižajo, zato pa bo skrbljeno, da se bodo resnično in redno izplačevale. Pokojnine, ki so se dosedaj določevale popolnoma samovoljno, se urede s posebnim zakonom. Neprimerno visoke pokojnine posameznih protežirancev) in sultanovih miljeneev se znižajo na pametno stopnjo. Pisarna za šifrirane brzojavke na dvoru se popolnoma odpravi. Svet v ministrstvu neposrednih davkov se je skrčil na šest članov. Novi artilerijski minister Riza paša je odslovil v svojem ministrstvu kar 495 funkcionarjev. 30 višjih dostojanstvenikov, ki so bili sorodniki ali pa protežiranei prejšnjih ministrov, je nova vlada kratkomalo pognala brez vsake pokojnine ali odpravnine. Med odpuščenimi so: poveljnik arzenala podadmiral Meh-med paša; upravitelj sirotinskeg;i urada Bodrumi Husein; generala Izmael paša in Izmael Mahir paša; ravnatelj generalne intendance v vojnem ministrstvu Mehined Ali beg, sin bivšega finančnega ministra Re-šada; Izzet beg, stavbni ravnatelj v
finančnem ministrstvu; predsednik parobrodne družbe Abud Efendi; ravnatelj v naučnem ministrstvu Ahdulkader itd. Zaradi vohunstva so bili odslovljeni: guverner Išmidu Kiazim beg; sultanov zdravnik dr. Mukim in carinski ravnatelj v Ga-lati Džemal beg.
Konee sultanove telesne straže.
Ministrski svet je sklenil, da se 22.000 (?) mož broječa sultanova telesna straža nadomesti z mnogo zmanjšano ustavno gardo. Obenem se uvede ustavna prisega za armado. Srbi za Turke.
Belgrad, 13. avgusta. Več uglednih belgrajskih meščanov gre 20. t. m. v Skoplje in Solun, da čestitajo Turkom k obnovitvi ustave. Bel-grajski tiskovni urad je poslal brzojavni agenturi v Carigrad izvlečke iz raznih belgrajskih in bosanskih časopisov. V uvodu pravi, da nihče na svetu ne kaže za prerojen je na Turškem toliko simpatij, kakor Srbi vseh dežel: Srbije, Črne gore, Bosne, Dalmacije, Hrvaške in Ogrske.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 14 avgusta.
— Papežev opomin. Dne 4. avgusta je papež Pij X. izdal opomin na katoliško duhovščino vsega sveta.
V tem opominu pravi papež, da je prva dolžnost duhovnikova sveto živeti, tako da bo vreden biti luč sveta in sol zemlje. Želimo prav od srca, da bi papežev opomin kaj izdal in da bi duhovniki res postali »neprimerno krepost ne jši od drugih ljudi,« zdi se nam pa, da je ta opomin samo pesek v oči, ker ne vidimo nikjer, da bi se kdo zmenil za njega uresničenje. Kako krepostni so duhovniki, kako sveto žive, kaka luč sveta in sol zemlje so n. pr. na Kranjskem, to je dobro znano. 70% kranjskih duhovnikov je ravno nasprotje tega, kar bi morati biti po papeževem opominu. Odgovoren zato seveda ni papež, marveč ljubljanski škof glede katerega so računi že davno sklenjeni.
— Vprašanje na c. kr. državno pravdništvo. Zabeležili smo vest, da se je Nemec Stanger, ki je smrtno nevarno ranil trgovskega pomočnika Stritarja, odtegnil roki pravice. Stanger je iz imovite rodbine, ima okrog četrt milijona kron svojega premoženja, a se je izpustil iz zapora za neznatno kavcijo 8000 K. Razumljivo je, da pri njegovih sijajnih premoženjskih razmerah bagatela 8000 K ne igra nobene vloge, zato tudi niti trenotka ni pomišlja!, da bi ne utekel. Ce je torej sedaj onemogočena razprava proti njemu zaradi težke telesne poškodbe, zadene nemala krivda tiste faktorje, ki so ga iz preiskovalnega zapora izpustili, ne da bi imeli dovoljnih garancij za to, da se ne bo odtegnil roki pravice. Opetovano smo že v našem listu konstatirali, da se je kazenska preiskava proti Stanger ju vodila neverjetno malomarno in popustljivo. Zabeležili smo celo fakt, da je oseba, ki bi morala varovati najstrožjo nepristranost in objektivnost, sama skušala vplivati na priče v prilog Stangerju. Na vse te naše dolžitve so tisti, ki so se jih tikale, molčali kakor nemi, is česar se pač mora sklepati, da so vsa dotična očitanja temeljila na resnici in odgovarjala gotovim faktom. Sploh so bile naše trditve, nanašajoče se na afero Stanger - Stritar, take, da bi nas morali faktorji, ki so se jih tikale, takoj pričeti kazensko preganjati, ako bi naši podatki ne bili resnični. Ker pa tega niso storili, je toliko kakor dognano, da se čutijo krive.vsled česar se tudi ne upajo nastopiti proti nam. Ker pa takšna domnevanja, ki se ne dementujejo, ne morejo biti v korist pravosodstvu, bi
prosili v interesu justice veleslavno c. kr. državno pravdništvo za odgovor na ta-le vprašanja: 1. Ali je bil res Stanger izpuščen iz preiskovalnega zapora proti njegovim premoženjskim razmeram neprimerni kavciji 8000 K, dasi je bilo znano, da ima blizu 300.000 K premoženja1! 2. Ali je res Stanger takoj pobegnil iz Ljubljane, čim so ga izpustili? in 3. Ali je res, da je razprava proti Stangerju že razpisana, a se ne more, oziroma ne bo mogla vršiti za to, ker je Stanger izginil neizvestno kam in se mu vsled tega poziv k obravnavi ne more dostaviti 1
*— Nemška nestrpnost. Na nekaterih krajih na Koroškem in Štajerskem, kjer prebiva veliko Slovencev, so se upeljale dvojezične tiskovine, nemško - slovenske. Vsled tega je nastal silen vrišč v nemškem hrast ju. Krščanski socijalci so ravno tako besni kot Vsenemci in imenujejo to provokacijo Nemcev! Zahtevajo, da se take tiskovine takoj odpravijo, da se ne razruši blagodejni narodnostni mir! Ta nemška nestrpnost meji že na blaznost! Koliko je slovenskih krajev, kjer ni nobenega Nemca, vendar imamo povsod nemško - slo« venske tiskovine in nikjer ne samo-slovenskih! Omenjamo tu samo poštne tiskovine. Će pridemo mi in zahtevamo, da hočemo imeti samosloven-ske tiskovine, kričali bodo zopet Nemci, da jim ne pustimo živeti med nami. Če bi bili Nemci nekoliko bolj strpni in dovolili sosednim narodom tisto, kar jim po človeški pameti gre, bi ne bilo napačno zanje!
— Kongres slovanskih časnikarjev v Ljubljani. Pripravljalni odbor za sprejem slovanskih gostov se je snoči osnoval. Svojo prvo sejo ima ta odbor v ponedeljek, dne 17. t. m. V tej seji si izvoli predsednika. Prosimo vse one, ki so se Udeležili snočnje-ga posvetovanja, da zanesljivo pridejo tudi k seji prihodnji ponedeljek. Seja bo v areni »Narodnega doma«. — Slovenske časnikarje in književnike, ki se nameravajo udeležiti kongresa, poživljamo, da pristopijo »Društvu slovenskih književnikov in časnikarjev«, ker imajo pristop na kongres samo oni književniki in časnikarji, ki so člani kakšnega takšnega časnikarskega ali književniškega društva, ki je v »Zvezi slovanskih časnikarjev«.
— Shod slovanskih učiteljev v Pragi je obrodil lep sad, ki utegne po stati največje važnosti za slovansko in napredno stvar. Sklenil je ustanoviti »Zvezo slovanskega učiteljstva«. V tej zvezi bo združenih 25.000 učiteljev iz Cislitvanske.   Pri razpravi o ustanovitvi zveze sta   govorila gg. L. J e 1 e n c   in   Drag. Pribil v imenu slovenskih   naprednih učite Ijev. — Zveza čeških učiteljskih dru štev, ki je imela 12. t. m. svoj občni zbor je imenovala za svoje člane-do vpisnike  voditelje raznih slovanskih učiteljskih organizacij    med njimi gg. Engelberta   G a n g 1 a , Juraja Rezka in Drag. P r i b i 1 a.
— Netaktnost župnika Šinkovca. Iz Škofje Loke nam pišejo: O našem prečastitem mestnem župniku Šinkovcu je vsepovsod znano, da je tako neolikan, kakor kak hribovec. To je dokazal tudi v nedeljo, dne 26. julija t. L, ko so priredili »Čuki« v Škof j i Loki znano pijančevanje pod imenom »Škofjeloško slavje«. Isti dan zjutraj stala sta dva naša somišljenika pred neko hišo na Glavnem trgu in čitala naš list »Slov. Narod«. S hrbtom sta bila obrnjena proti cesti zato tudi nista videla, kdo hodi po cesti. Naenkrat zaslišita kako je nekdo zar jul nad njima: »Se bosta odkrila!« Nič hudega ne sluteča-, zgrabita naša somišljenika vsak za svoj klobuk in se mehanično odkrijeta. In kaj zagledata?  Župnik Šin-
Ada.
(Spisal F. Mrak)
(Dalje.)
Baron Herbert se  ta večer ni približal Adi in zdelo se mu je, da Be ga tudi ona izogiba. Zato pa mi1 je posvečevala Berta toliko večjo Pozornost. Tudi če je s kom drugim Pisala ali govorila, so njeni pogledi zasledovali Herberta, a če je bilo količkaj mogoče, se mu je približala, ga Japletla v pogovor in ž njim očitno *°ketirala, ne meneč se za poredne .?Ponibe  svojih   običajnih čestilcev. Uerbertu je bilo to jako neprijetno, pcer se je z Berto dobro zabaval, a p^ove misli so bile pri Adi. Čutil le> da mora postopanje Berte imeti Osebne namene in to mu je zagreni-^° bivanje v družbi. Porabil je prvo nhko, ki jo je dobil, da je družbo ^Pustil in odšel domov, ne da bi se G* pri dekletih posebe poslovil. Slu-P* Je, da mora čudno vedenje obeh ^stričen imeti svoj vzrok, a ker ga ,l zganil, je menil, da mu osebna do-' ojnost brani, muditi se se dlje v tej ker ni hotel biti igrača v rokah eh mladih deklet.
Herbertov odhod se je kmalu za-
pazil. Sicer je stari Mesesnel pojasnil, da se je baron pri njem poslovil in mu povedal, da odhaja zaradi glavobola, a vsakdo je vedel, da je to samo izgovor. Kaj je Herberta pregnalo, tega si nihče ni mogel raztol-mačiti. Berta je bila med vsemi še najmanj začudena. Domišljala si je, da je Herberta zapredVa v svoje zanke in mu razvnela kri ter da je pobegnil v mislih nanjo, da izpraša svoje srce in ohladi svoja čuvstva. To jo je navdajalo z velikim zadovoljstvom.
Odhod barona Herberta je povzročil, da je bila ta dan domača zabava prej končana kakor običajno in kmalu sta bili v plesni dvorani samo še Berta in Ada, katerima se je pridružil mladi Mesesnel. Berta je bila glasna in razposajena, ker je bila ponosna na svoj domnevani uspeh in" je dražila Ado in svojega brata na različne načine. Toda Ada je bila molčeča in nervozna in niti poslušati ni marala svoje sestrične.
»Kaj ti pa je danes, da si tako čudna?« je naposled vprašal mladi Mesesnel.
»Nič,« je kratko in nevoljno odgovorila Ada.
»Če ti ni ničesar — zakaj se po-
tem ne veseliš in ne smeješ kakor jaz?« se je oglasila Berta.
»Saj ni treba, da bi bila taka kakor si ti,« je pikro odgovorila Ada.
Berta se je zasmejala, zadovoljno in zmagonosno. .
»Ah, ti se jeziš, ker sem imela jaz danes velik uspeh.«
Ada se je zganila, kakor bi hotela ostro odgovoriti, a premagala se je.
»Na ta uspeh nikar ne bodi preveč ponosna,« je rekla tiho in nekako svarilno. »Lahko bi se izkazalo, da živi samo v tvoji domišljiji.«
»Iz tebe govori pač ljubosumnost . . .«
»Pomilujem te, Berta, da si tako sama v sebe zaljubljena, da smatraš navadno vljudnost za velik uspeh. Ko bi hotela jaz povedati kar vem, bi ti kaj pisano gledala.«
Ivanu Mesesnelu je to prerekanje že presedalo.
»Nikar se vendar ne prepirajta,« je vzkliknil nevoljno. »Saj vaju še ne razumem, za kaj se gre.«
Toda zdaj je bila Berta razburjena. Ni se zmenila za svojega brata in njegovo prigovarjanje, nego ostro pozvala svojo sestrično, naj pove, kar ve.
»Tako namigavanje je grdo,« je
sikala. »Če kaj veš, je tvoja dolžnost, da mi to poveš.« »Ne maram.«
»Potem ne zameri, če si mislim, da sploh ničesar ne veš in da govori iz tebe sama zavist.«
Po tem napadu ni Ada mogla več molčati in povedala je vse, kar je slišala o skrivnem pogovoru gospe Katarine in barona Herberta.
»Zdaj pa vidiš,« je končno rekla, »da je tvoj domnevani uspeh prav ničev, da pri baronu nisva mogla ne jaz ne ti doseči uspeha, ker ga je pred nama dosegla že druga.«
Berta je to razkritje popolnoma potrlo. Nekaj trenotkov še do sape ni prišla. Ko pa se je takorekoč zavedla, je vzkipela v onemogli jezi.
»O, te vdove ... te vdove so najhujše . . . ah, kdo bi bil mislil, da je ta gospa Katarina tako premetena hinavka.«
»In ti si natanko slišala, da sta se tikala,« je vprašal Ivan.
»Natanko.«
»Potem ni nobenega dvoma več, da ima gospa Katarina ljubezensko razmerje z baronom.«
Ada in Berta 8ta bila istega mnenja in nevolja na gospo Katarino ju je zopet zbližala in sprijaznila. (Dalje prihodnji«.}
kovec je vodil pogreb. Ker je bil pogreb tih in Šinkovec ni žingal, naša somišljenika nista mogla ni slišati ni videti, da se ta neolikanec v duhovniški halji vali po Mestnem trgu. Umevno je, da je Šinkovca zgrabila posebna jeza, ko je v rokah naših somišljenikov zagledal časopis kakor je »Slov. Narod«. Zato je tudi tako nazarensko zarentačil naj se mu odkrijeta. Sicer pa Šinkovec ni imel nobene pravice naša dva somišljenika tako sirovo nahruliti, ker ne obstoji nobena postava, da se mora kdo odkriti, kadar gre pogreb mimo njega. Vsak omikan človek se pač odkrije krsti, v kateri leži mrlič in to iz pijetete do mrtveca, ne pa da bi s tem izkazal kako čast duhovniku, ki služi pri vsem tem delu še lepe de-narce. Ako bi hotela naša dva somišljenika, bi lahko župnika Šinkovca tirala pred kazenskega sodnika, da bi ga naučil manire, ki je še nima in ga poleg tega olajšal za nekaj kro-nic. Toda ker se nočeta pečati s takim človekom, kar je župnik Šinkovec, sklenil je neki naš pristaš, da izda v kratkem tiskano brošuro, ki bo imela sledeči naslov: »Možje, varujte svoje žene, starši svoje hčere pred rimsko - katoliškimi duhovniki«. Ta brošura se bo razdelila v tisočih izvodih in brezplačno po celi naši deželi, da bo spoznalo naše verno, nepokvarjeno slovensko ljudsko svoje dušne pastirje, ki se imenujejo božji namestniki.
— Slovenski klerikalizam v
tujini. V Aleksandriji je slovenska šola, ki je obstojala že eno leto. Konec šolskega leta je bil 15. julija in pater Beni gen je v gostih besedah sporočil „Slovencu" o lepih uspehih, ki so se videli koncem leta in o lepih namenih. Novo šolsko leto se začne pod vodstvom šolskih sester in pisec upa, da bo novo misijonsko podjetje v Aleksandriji uspevalo kar najlepše. K temu je slovenski rojak v Aleksandriji poslal „Soči" pojasnilo, v katerem se bere: „V razočaranjeČ. čitateljem naj povem takoj, da ta „slovenska- šola ima nad vhodom napis: „Scuola ausire-UDgarica". Napis je torej — italijanski, ki pravi, da tam notri je: avstro-ogrska Šola. Neki ugleden rojak je opravičeval ta napis tako-le: „Ja, veste, mi se ne smemo kazati Slovence, ker smo od države dobili podporo". Kako se je vršil sklep šolskega leta? V navzočnosti kakih 30 oseb so zapeli učenci prvo kitico cesarske pesmi. To je bilo vse, kar se je čulo slovenskega. — rPrimerni nagovor", kateri je imel P. Beni g en in o katerem piše v „Slovencu**, je bilo čitanje nekega slavnostnega govora v — italijanskem (!) jeziku. Po dopisu v „Slovencu" bi človek sodil, da je vsaj govor bil slovenski. Ali sior no, laški, je moral biti, — v „slovenski" šoli! Na koncu govora je pozval, naj zaklicejo vladarju F. J. I. — ,,evviva I" Ker se temu pozi\u ni nihče odzval, je P. Benigen dostavil: „No, pa za-kliČimo v našem jeziku: „Živio!" Igrica, ki se je igrala nato, je bila francoska! O da bi se otroci bili mogli izkazati z malo slovensko igrico, bilo bi bolje. Razdelitev daril se je vršila tudi v — laščini, naposled so zapeli kitico cesarske pesmi v — nemščini. Med sledečo kinematogralično predstavo so Slovenke, med temi posebno gdčna. Štefanija Krvin, kramljale v slabi francoščini. Koliko lepše bi bilo, da so se postavljale s svojo milo slovenščino! Taka je naša — „slovenska" šola! Od zunaj nosi laško lice, od znotraj je vse preveč laška! Od kdaj pa je lašČina jezik dunajske vlade* P. Benigen je tudi izdal glavni načrt, namreč: šolo spraviti v roke šolskim sestram. Tu torej tem ljudem ne gre v prvi vrsti za slovensko, pač pa za klerikalno šolo. Ko so se začeli tukajšnji rojaki gibati za slovensko šolo, so se klerikalci takoj vtaknili vmes — da so vodo speljali na svoj led. Povemo pa, da to slovenski stvari ne bo v korist! Šolske sestre so za naše kraje najmanj pripravne. Sem tičejo posvetni učitelji in učiteljice, da bodo delavni in koristni za našo stvar tudi — zunaj šole. Tako delo zunaj šole je velike važnosti za našo kolonijo, a šolske sestre so za taka dela — mrtve!
— Iz deželnega odbora. Imenovani so: g. Karel Sohweiger za računskega revidenta; g. Ivan Pe-klenk za onoijala prvega razreda; g. Avguštin Pihle r za oiicijala drugega razreda; gg. France S elan in Jernej £ r m a n za praktikanta; Franca Je ram za deželnega vratarja.
— Poslanec dr. PloJ je peljal depntaoijo ptujskega okrajnega zastopa k namestniku v Gradec prosit za nujno pomoč vsled suše prizadetim prebivalcem. Kakor znano, imajo v ptujskem okrajnem aastopu veČino nemškutarji, ki so pri volitvah strastno agitirali proti dr. Ploju, a sedaj jim je dober.
— Imenovanje. Okrajni živino-zdravnik v Kranju Anton Koroieo je imenovan za višjega okrajnega živino zdravnika.
— Ii tolike slatke- Provizo-
lične učiteljioe: pri Sv. Križu pri Kostanjevici gdč. Karolina L en Če k, v Kopanju gdč. Julij ana Z al o kar, v Sori gdč. Ana Grebeno so imenovane za definitivne na dosedanjih mestih, provizoričen učitelj v Mirni g. Egidij Schiffrer pa za derinitiv-nega učitelja na Jesenicah.
Pesmi Jesenka-Doksova. Leta 1905 so izšle te ljubke pesmi pesnika Jesenka, ki mu je bilo vodilno nadelo: Kar mi je v srcu, to mi bodi v besedi! — Žal, da ta lepa knjiga še ni razširjena med slovenskim svetom. Založnik te knjige gospod Ivan Bo-nač, knjigovezeo v Ljubljani, bo sedaj začel knjige razpošiljati cenjenim domoljubom na ogled. — Čisti dobiček, ki ga prinese prodaja Jesenkovih pesmi, je namenjen njegovi osiroteli mnogoštevilni rodovini. (Jesenko je o sta vil 7 nedoletnih otrok.) Cena elegantno vezanemu izvodu je samo 3 K, s pošto 20 h več. Knjigo je dobiti v vsaki slovenski knjigo tržnici. — Kdor prejme knjigo, naj je nihče ne vrne, temveč naj pošlje zanjo malenkostni znesek!
Pevci hrvaškega pevskega društva „Kolo" iz Zagreba prisostvujejo danes zvečer koncertu Ljubljanske društvene godbe, ki se vrši v hotelu „Ilirija". Slavno občinstvo se vljudno naproša, da pride v kar največjem številu in s tem počasti odlične zastopnike hrvaške pesmi. Koncert se vrši ob vsakem vremenu.
Dramatična šola v LJubljani se vrši vsak dan od pol 8. do 9. v sobi „Dramatičnega društva" v I nadstropju „Narodnega doma". Gojenci se oglašajo vsak dan nanovo. Na vsa tozadevna vprašanja nam poroča gledališko ravnateljstvo, da je vstop v dramatično šolo vsak dan možen, a le do 20. t. m. V drugi polovici meseca sept. se začne za gojence in gojenke dramatične šole ter za vse Člane opernega zbora plesna šola. Pouka se bo moral udeležiti vsakdo, ki hoče letos sodelovati pri operetah, operah in pri drami. Kdor ne zna plesati, se ne more angaževati za gledališke predstave, ker njegovo vedenje splošni vtisk le kvari. Končno se bo podu-čevalo gospode v dramatični šoli b o r e n j e (sabljanje).
Za operni In operetni zbor se angažuje več tenoristov in s o p r a -nistic. Ponudbe sprejema g. gledališki kapelnik H. BeniŠek. Bivši Člani zbora naj podpišejo svoje pogodbe pri blagajniku Dram. društva, gosp. kontrolorju Fr. Rozmanu v "Wolfovih ulicah. Operne in operetne skušnje za zbor se začno 15. sept. ob polu 8. zvečer v običajni sobi.
Razstava „Otrok" se zanesljivo otvori 8. septembra t. 1. Ljubljanski prvi slovenski trgovci so nad vse marljivo na delu ter tekmujejo med seboj, kateri izmed njih se bo na tej razstavi bolj odlikoval. Gosp. trgovci se ne strašijo ne truda, ne stroškov, ker jim je mnogo na tem, da pokažejo, kaj zmoreta naša trgovina in naša obrt. Posebno velikega pomena pa bo na razstavi veleinstruktivni h i-gijenski oddelek, ki se pripravlja pod vodstvom slovenskih zdravnikov. Tudi slovenski umetniki se udeleže s svojimi umotvori v častnem Številu razstave ter je odbor „SploŠnega slov. žen. društva" že dobil nekaj krasnih slik in risb. Dalje se udeleže razstave tudi „Družba sv. Cirila in Meto da" s slikami svojih Šol in otroških vrtcev, z izdelki, ki se razpečavajo v njeno korist i. dr. Poleg tega bosta na razstavi še ljubljanska gluho-nemnica in hrvaški zavod za slepce is Zagreba, ki bosta nudila občinstvu na ogled svoja učila in delaj katera izvršujejo njiju gojenci. Vse kaže, da bo razstava „Otrok" jako zanimiva, lepa in podačna.
Deželno pomoino društvo za bolne na pljučih. Dne 7. t. m. zboroval je pod predsedstvom dvornega svetnika grofa Chorinskega oskrbovalni odsek. Društveni zdravnik dr. A. Levičnik je najprvo poročal o ljubljanskih oskrbovancih, katerih število znaša sedaj 77. Njih zdravstveno stanje je v splošnem zelo povoljno. Dvem rodbinam, pri katerih se je bati, da bi se vsled neugodnih stanovanjskih razmer j etika razširila na vse rodbinske člane, dovolila se je podpora, da si najameta večje in zdra-vejše stanovanje. Eni rodbini se je oddala popolnoma opravljena postelj. Učiteljski kandidatinji, ki je le lahko obolela na pljučih, dovolila se je potrebna podpora, da se more zdraviti na deželi. Na to je poročal generalni tajnik doktor Demeter Bleiweis-Trsteniški o novo do slik prošnjah. Prosilki, ki je obolela za lokalizirano kostno tuberkolozo, dovoli se podpora 100 K v svrho zdravljenja v Gradežu, ker ji je deželni odbor nakazal enako svoto. Prošnji delavca v Jesenicah, da bi se naj njegovo štiriletno za akrofiilozo obolelo dekletce poslalo v morski hospic v Gradežu, se žal ni moglo ugoditi, ker se v hospic sprejemajo le otroci od 6. do 12. leta in ker se je letos kopališčna sezona v hospicu pričela že s 1. julijem. Vendar se bo dekletce prihodnje leto po-
slalo v Gradež. Na prošnjo okrožnega zdravnika dr. A. Homana doveli se rodbini v radeškem sodnem okraju mesečna podpora 15 K. Dva petnajstletna sinova, dvojčka, morata namreč skupno delati ■ j etičnim očetom krojačem, da preživljata rodbmo. Bati se je, da vsled ozke dotike zboli ta ie ona dva. Podpora jim bode omogo-čevala, da se bolje hranita in da saj semtertja malo odpočijete. Žal da društvu vsled pomanjkanja sredstev v sličnih slučajih ni mogoča izdatnejša odpomoč.
Na prireditve ljubljanskih og-nlegasoev jutri in pojutrišnjem opozarjamo še enkrat cenjeno občinstvo, naj se jih udeleži v največjem številu.
Gasilno ln reševalno društvo
naznanja, da se bo v nedeljo, 16. t. m., med mašo ob 10. dopoldne in med banketom ob 2. popoldne na Grada streljalo.
Posebni vlak trgovsko zbornico V Prago* Na vprašanja, došla trgovski zbornioi, smo naprošeni pojasniti, da je udeležencem posebnega vlaka na povratku dovoljeno vožnjo sicer samo enkrat prekiniti, to pa poljubno dolgo Časa v teku ŠOdnevne veljave voznih izkazov. Poleg drugih udobnosti je s tem udeležencem dana ugodna prilika, da se na povratku iz Prage v Ljubljano morejo dalj časa muditi n. pr. na Dunaju ali kakšnem drugem mestu ob progi državnih železnic.
Poseben vlak trgovske zbornico V Prago ni preložen na nedoločen čas, kakor smo včeraj pomotoma poročali v poročilu o zbornični plenarni seji, temveč odide iz Ljubljane dne 4. septembra, Če se oglasi zadostno število udeležnikov. Zadnji dan za priglas je 20. avgust.
Politično« gospodarsko ln izobraževalno društvo za vodmat-Skl okra] opozarja še enkrat si. občinstvo, da so prične juwi 15. t. m. ob 9. uri dopoldne kegljanje na dobitke, ki bode trajalo do vštetega 13. septembra t. j. do „Grilove" nedelje. Kegljalo se bode pri gospe Mariji Draščkovi v Bohoričevih ulicah, in sicer ob nedeljah in praznikih od 9. ure dopoldne do 1. ure popoldne, ob delavnikih pa razven srede vsak dan od 8. ure zvečer naprej. Prvi dobitek je 20 K, drugi 10 K, tretji 5 K in četrti šaljivi dobitek za največ serij.
God beno društvo za l|ubl|an S ki okra] ima dne 17. avgusta t. 1. ob 1. uri popoldne v restavraciji „pri Levu" na Marije Terezije cesti izvanredni občni zbor.
Kupujte vžigalice dražbe sv Cirila in Metoda I — To je še toliko večja dolžnost, odkar so pristrašili klerikalci na dan s svojimi „katoliškimi" vžigalicami, katerih dobiček ne pojde res za obmejne Slovence, ampak v klerikalne namene. Te vžigalice so narejene nalašč za to, da bi se Škodovalo družbi sv. Cirila in Metoda; Družba pa ne sme trpeti škode, zato kupujmo vžigalice dražbe sv. Cirila in Metoda ter ogibajmo se vžigalic klerikalne stranke, v politične namene pripravljenih.
Jutri obhaja prvo slovensko pevsko društvo „Lira" 25 letnico SVOjega Obstanka. Ta dan bodi historičnega pomena za slovensko petje. Še nobeno slovensko pevsko društvo ne obstoja tako dolgo. „Lirau je v času svojega obstanka krepko in vztrajno budila slovansko zavest doma, na Štajerskem, Koroškem, Primorskem in na Hrvaškem. Zato zasluži ob svojem jubileju priznanja. Mnogo slovanskih gostov iz vseh krajev pokaže ji ta dan s svojo navzočnostjo svoje spoštovanje in svojo simpatijo. Prepričani smo, da tudi domačini, Ljubljančan je itd. ne izostanejo. Ako bi že ne mogli priti z jutranjim vlakom, pridejo naj k ve selici ob polu 4. popoldne. Tudi za nazaj, ako se ne udeleže drugi dan izleta, je zveza vlaka zelo prilična. Bodi ta dan ne samo slavnosten dan za „Liro", ampak slavnosten dan vseh SLovencev.
Cerklje dobe telegrafi5no zvezo s Kranjem. Občina cerkljanska bo prispevala 10 000 K k stroškom.
Prostovoljna požarna bramba seje ustanovila v Mavčičah pri Kranju.
Vožnja z avtomobili mod Porečom in Pazinom se odpre v par tednih. Trgovinski minister je obljubil, da bosta za sedaj vozila dva avtomobila.
Radovljiški „Sokol11 je napravil v nedeljo, 9. t. m. pešizlet v prijazno vas Ljubno, spojen z javno telovadbo. Nastopili so vrli Sokoli s prostimi vajami in vajami na orodju. Sodeloval je tudi odelek Sokola iz Kranja. Na vrtu gostilne Ambrožičeve, Iger je nastopil Sokol, se je nabralo mnogo domaČega občinstva, pa tudi iz Radovljice je prišlo več prijateljev Sokola. Na domačem občinstvu se je spoznalo, kako z vidnim zanimanjem zasleduje posamezne vaje in da jim imponiraj o Sokoli, mladi in krepki gorenjski fantje. Z živahnim dolgotrajnim ploskanjem je ljudstvo odobravalo vsak posamezni nastop. Le prehitro je prišel čas, ko so morali
Sokoli oditi, občinstvo jih je spremljalo s prisrčnimi Živio -klioi. Radovljiškemu Sokolu pa tudi dragim sokolskim društvom kličemo: le krepko naprej in ie več takih izletov. Ven med ljudstvo! Na zdar!
Sokol V Breftioak Pretočeno nedeljo je priredil »Brežiški Sokol" svojo običajno javno telovadbo na vrtu „Narodnoga doma". Smelo lahko trdimo, da je letošnji nastop nad-krilil vse dosedanje, tako v vzorni disciplini, kakor v preciznem izvajanju posameznih točk. Brežiški Sokol je lahko ponosen na svoje trudapolno delo, osobito na svoj ženski in moški naraščaj, katerega vzoren nastop je zbudil vsestransko občudovanje. V tem o žiru zaslužita pač za svoj požrtvovalni trud kot voditelja načelnik Vidmar in brat Holy polno priznanje. Spored se je vršil približno tako-le: Ob 2. uri sprevod Brežiškega Sokola na kolodvor v svrho sprejema došlih društev. Kmalu dospe vlak iz Zidanega mosta, ki pripelje lepo število Sokolov iz Sevnice, Krškega in Sv. Križa. Nato pripelje zagrebški vlak okrog 50 hrvaških Sokolov iz Zagreba. Sprejem je bil nad vse prisrčen in „Na zdar" in „Zdravo"-kli-oov ni bilo ne konca ne kraja. Zatem je bil skupen sprevod nazaj v mesto, na Čelu godba, potem društva Zagrebški, Krški in Brežiški Sokol. V Brežicah je pričakovala došle Sokole nebrojna množica. Na zdar in Živio-klioi so doneli v enomer našim nemčurČkom na uho. Ob 5. uri so nastopile brežiške Sokoliće,"ki so žele za svoje precizno izvajanje prostih vaj burno odobrenje. Nato je nastopil Brežiški Sokol skupno s Krškim v prostih vajah, ki so se izvedle z enako dovršenostjo. Priča temu je bilo neprestano živahno ploskanje. Slednjič je nastopil še moški naraščaj Brežiškega Sokola s palicami in v skupinah. Pokazal je, da bode v kratkem času krepka opora njegova. Nato so sledile vaje na orodju, drogu, bradlji in konju, ki so jasno pokazale, kaj premore Železna volja in ljubezen do telovadbe. Posebno je zbujal Zagrebški Sokol na drogu vsestransko pozornost; vsaki točki je sledilo navdušeno ploskanje in odobravanje. Po telovadbi se je razvila v košatem vrtu „Nar. doma" živahna zabava. K splošni animiranosti so sploh največ pripomogli bratje Sokoli iz Zagreba, ki so prihiteli v nepričakovano velikem številu. Imeli so s seboj lastni instrumentalni sokolski zbor, fanfaro, ki je zaigral marsikatero krasno narodno. Čitalniški mešani] zbor j je zapel pod vodstvom preč. g. župnika v splošno navdušenje nekoliko krasnih pesni. V odmorih je igrala neutrudno vrla rudarska godba iz Trbovelj. Narodne brežiške dame so se potiudile, da so v okrepčalnem paviljonu trudni gostje zadobili dovolj tolažila in razvedrila. — Med tem se je razvil v dvorani živahen ples, ki je trajal še pozno v noč. Nekako ob desetih so nas zapustili bratje Hrvatje. V dvorani je nastal majhen premor, tembolj pa se je razvila zabava na vrtu. — In tako bi se bila končala vsa slavnost v najlepši harmoniji, da ni v Brežicah one svetovno znane policije, ki je že pri odhodu hrvaških Sokolov s svojim skrajno izzivajočim nastopom skoraj provzro-Čila splošen pretep. Ta se je torej postavila pri vhodu „Nar. doma" in skrbela po svoje za red. Da bi se oglasil s kakim Živio, bog varuj, aretacija bi mu bila gotova. Zgodil se je celo nečuven Škandal, da so mimo idočega gospoda, ki je prišel na ulico, hoteli aretirati, čeravno je Šel, poznavajoč razmere, mirno svojo pot. Da je imel pri vseh teh komedijah znani Schallon, ki se rad imenuje poiioaj-komisarja, glavno besedo, je skoraj odveč omenjati. Stražnika Žerjav in Nerat sta seveda tudi ostala zvesta tradiciji svojega dosedanjega delovanja. — V plašču noči so prilezli tudi naši slavni nemSorji iz svojih skrivališč, menda policiji „zur Ver-starkung". Neizogibni hujskač frizer Pajdaš je stopical semtertje kakor germanski Donnar, čakaje, kje bi koga nahrulil. Videli smo tudi velikega gospoda davčnega inšpektorja Pototschnigga, ki ga nikakor ni bilo sram pajdasiti se z razno brefiko so-drgo. Tudi trgovČek Pintarič, ki bi moral brez slovenskih gro še v zapreti svojo štaouno, in knjigovodja pri Ma-theisu, Oder, sta sopihala, kričala in hajlala: Windische arretieren! Eden izmed naših je bil brez vsega vzroka odveden na rotovž, kakor vedo vsi očividci. O zadevi se bo še govorilo. Mir je nastal šele, ko je prišlo orož-ništvo. In čudno! Kakor bi mignil, ni bilo nobene rabuke več, vladal je
Sopol en mir. Kdo torej izziva?! Kako olgo Se naj bodo taki ljudje čuvarji javnega reda! — Vi kmetje pa, zapomnite si, kdo vas je ta dan zmerjal ■ „Windisohe Zotteln" in ne nosite denarja nemčurjem v žrelo. Val odgovor bodi: Svoji k svojim!
Mesrota. Včeraj popoldne je peljal v Mariboru erarični vos, v katerem sta bila vprašana dva konja, čez Železniški tir.   Kar je pridrvel
železniški stroj, ki je enega konja na mesta ubil, dragi je bil lahko poškodovan, vozniku, huzarju, je bila zlomljena roka, voz je bil pa ves zdrobljen. Za tvornice niso bile zaprte.
Prvo slovansko mesnico v Gorici otvori s 1. septembrom gosp. Rudolf Ur banči č is Kobarida v ulici Sv. Ivana. V Gorici je 25 mesnic. Slovenoi bi jih mogli imeti v razmerju vsaj 8 in vse bi morale izhajati. Za prvo slovensko mesnico se ni bati prav nič, da ne bi uspevala prav dobro.
Podružnica slovenskega planinskega društva v Cerknem otvori
v nedeljo, dne 16. avgusta t. 1. prvi del krasnih „Pasiou. „Pasioe" so izvanredno lepa in zanimiva soteska in se dajo primerjati z blejskim Vint-garjem, oziroma ga Še prekašajo po svoji raznoličnosti, po krasoti slapov in po divji romantiki visokih sten. Ko j pri prvem slapu se obiskovalec prične diviti tej veličastnosti in pri vsakem nadaljnem koraku se množi njegovo začudenje, nad to krasoto, ki jo je narava nakopičila na primeroma majhnem prostoru. Hlap se vrsti za slapom, krasno izdolbene tolmune ti zre oko vsak hip, lepe kaskade se menjavajo, ravnotako globoke kotline in na obeh straneh navpične in strme stene. Podružnica je letos nadelala pot skozi prvi del Pasic, napravila brvi ter ponekod vsekala pot v živo skalo, ter jo zavarovala z železnimi klini, tako da je ta prvi del pristopen vsakomur. Podružnica otvori Pasioe v nedeljo z veselico in plesom v gostilni „v Logu" tik pred vhodom v Pasice in vabi tem potom vse prijatelje planinstva in ljubitelje narave k slavnostni otvoritvi.
Čebelarska škoda v Poljanski dolini. 16. t. m. po deseti maši je čebelarski shod v Srednji vasi pri Poljanah pri „Anžonovou" in istega dne ob 3. uri popoldne v šoli v Ži-rih. Na obeh shodih bo predaval zast. osr. Čeb. društva iz Ljubljane g. nadučitelj A. Likozar. Na shod se vabijo čebelarji in prijatelji čebelarstva, posebno pa mladina.
Od Sv. Križa pri Kostanjevici
se nam piše: Dne 10. t. m. opolnoči je začelo goreti v vasi Kaloe občina Cerklje. Pogoreloi sta dve hiši in več gospodarskih poslopij. Požarna bramba iz Sv. Križa je bila prva na mestu ter ogenj lokalizirala. Odlikovala se je — zopet ter je vredna priznanja in podpore. Naši vinogradi obetajo najboljši pridelek. Toče nismo imeli prav nič, a za trto je bilo prav ugodno vreme. Čas trgatve se bliža. — Kmečka posojilnica in hranilnica ima letos že 200.000 K prometa, akoravno ima v klerikalni stari posojilnici mogočno konkurentinjo. Hranilne vloge obrestuje po 5% in to zato ker ima majhne upravne stroške in ne išče dosti dobička pri svojih ljudeh. Kmečka posojdnioa tudi posreduje pri prodaji kmetijskih pridelkov posebno v vinski kupčiji. Kdor želi v kupčijskih zadevah iz naših krajev kaj pojasnil, naj se obrne na posojilničnega tajnika Ivana Mal-nariča.
V Stranjah pri Kamniku ustrelil je dne 13. t. m. g. B. goloba — pismonošo, kateri ima na nogi in perutih številko 07 — 989 — in napis D a m n a r k. Golob bil je do pičice podoben našim divjim golobom, le bolj temne barve, a izstradan.
Nesreča V jugovzhodni jami erari 5 neg a rudnika v Idriji je v Četrtek dopoldan pri zasipanju starega rova na 9. polju v 15. etagi z gramozom in lesnimi podporami zasulo liUetnega rudarja Jerneja Pivka ter mu zlomilo piščal leve noge. Ko je zlomljeno nogo obvezal poklicani zdravnik g. dr. Štverak, odpeljali so ga z rešilnim vozom v rudniško bolnico.
Vinska kupčija na Vipavskem.
V pretočenem mesecu se je z Vipavskega izvozila izdatna množina vina, a ostalo ga je še dokaj, katero se dobi sedaj po prav nizkih eeuah. Vinska letina kaže nad vse izborno, zato pa vsak kmetovalec gleda, da spravi svoj lanski pridelek v denar. Zadnji čas se eksportira mnogo vina na Gorenje Štajersko in Solnograško.
Slspenska posojilnica v Vipavi obhaja letos petnajstletnico svojega plodonosnoga delovanja.
Erjavčev morilec Viktor Pan-
gerc je v preiskovalnem zaporu bolan, baje ga tlači stara bolezen je-tika.
Prvo vipavska vinorejska zadruga ima v svoji zalogi na prodaj še več sto hektolitrov prav dobrega, vipavskega vina, na kar zlasti opozarjamo slovenske gostilničarje.
Letina modn na Kranjskem.
Stanje kranjskih čebel je dosedaj v vsakem oziru zadovoljivo, ker niso nič trpele na običajni gnilobi, samo paša je bila vsled dolgotrajne suše po nekaterih krajih bolj pičla. Vendar pa prihajajo mnogo ugodnejša poročila iz posameznih dolenjskih in gorenjskih krajev, kjer sta bila kostanj in hoja oziroma smreka letos nenavadno medena, drugod so se morale seve zadovoljiti i različnim
roževjem. V tem oziru je bila vrhniška in borovniška okolioa na dobrem zlasti, ker je zgodnja ajda dala obilo izborne paše. Ajda je letos lepo uspela in je ponekod že v cvetju vsled česar je upati, da se bodo Če. bele Še znatno opomogle. Letina me« du je po svoji kakovosti dosedaj it. borna, obilen pridelek pa je odvisen od vremena prihodnjih 10 do 14 dni, ko bo ajda splošno cvetela.
Zaradi tatvine so zaprli 20ietoQ
A'ojzijo Juk iz Poreč na Koroškem.
Ponarejeni atokronaki bankovci krožijo po Trsta. Par oseb je bilo že opeharjenih. Bankovoi so prav dobro ponarejeni, tako da jih je težko spoznati od pravih.
Št. Peter v Savinakl doliai,
Prostovoljno gasilno društvo priredil 6. septembra, v slučaju neugodnega vramena pa 8 septembra, vrtno veselico v proslavo cesarjevega jubileja in 25letnice svojega obstanka.
Kinematograf »Tke Wonder Bio" v Lattermannovem drevo« redu ima danes in tndi jutri, ? soboto program, ki je bil včeraj naznanjen.   V nedeljo je  nov program, zopet zanimiv in vreden pri-poročila, da ga obišče vsak. Iz njega posnemamo:  Gradnja železnice. (Od železne rude pa do 120 km hitrosti. Dolgost 1000 m. Največja privlačnosti sezije.t   Umetniške točke iz Bio Va«l riete:   1. Boksarja Ihles in Antonio.l 2. Imitator.  (V barvah)   3. Čarovnil salon.   Drvar in izloženo dete.   Psi I tihotapci. (Prizor s francosko-španskel meje.   Izborno   kolorirano.)   Vesele I vsakovrstnosti.   Katjina skrinjica zal nakit.   (V barvah.   Velika opremnal igra po pariški operi v 30 prekrasno! koloriranih   prizorih)   Predstavi stal jutri in v nedeljo po dve, ob 4. pop. I m ob polu 9. zvečer.
Veselica v Poljanah na Vidmu, I ki je bila namenjena v prid knjižnici I n Vesne" v Poljanah, se je zelo dobrol obnesla v gmotnem in moralnem I oziru. Zahvala za to gre pred vsemi g. Vinku Jamarju, ki je z občudoval nja vredno požrtvovalnostjo vodili vse priprave za veselico. Prispevali| so z večjimi denarnimi zneski gospal Franja dr. Tavčarjeva, posojilnica iti hranilnica v Poljanah in g. Šmid, pi-l vovarnar v Škofji Loki. Bodi izreJ čena vsem prisrčna zahvala. — Ivani Stanonik, tč. knjižničar r Ve sne".I
Iz Huma pri Ormožu. Pretel
čeno nedeljo se je sestavilo tukaj iz novoizvoljenega občinskega odbora sledeče starešinstvo: Župan g. Franc j Šterman (v drugikrat). Prvi sveto J valeč g. Matija Podgorelec, drugi! svetovalec g. Martin IvanuŠa stl Novim odbornikom pa so izvoljeni! gg Ivanuša Miha, Jeremic Ivani KovačiČ Franc, Lesjak Ivan, Mal sten Ivan, Porekar Anton, Sel ver Marila, Vtič ar Martin in Za-| dr a veo Franc.
Vrl mož. V ponedeljek ob štiriil popoludne začel je goreti hlev krč-l marja Široka v Podgori na Goriškem,! plamen se je hitro razširil tudi ml poleg stoječo poslopje, v katerem jej stanoval neki delavec v papirnici il svojo družino. Dim je hitro napolnili sobo, v kateri sta ležala dva dojen-l Čka omenjenega delavca. Njiju mani je kričala obupno pred gorečim po-l slopjem, a v sobo se ni upal nih5e.B V tem je prišel mimo 58 letni Andreji Klavčič, ki je že 38 let hišnik pri grofu Žigi Attemsu, planil brez pre-1 misleka v prvo nadstropje, od koder! je rešil posamično dva otroka. Kadil velikega dima se je pri tem skonjl zadušil, a ko je slišal, da je v sobi! še tretji otrok, je planil v tretji? m hišo, ker se radi dimu ni nič videlo,! pretipal je z rokami vse prostore, d«! da bi našel otroka, ki je bil k srefil na planem. Vrnivšega se, so ga «■! pustile moči in se je le po dolgem! času zopet zavedel. Hlev in stano-l vanje sta pogorela do tal. Ta možje! že 12. novembra 1878 rešil človeka J lastno nevarnostjo iz Soče, da se nI Vtopil.
Zaklad v zidu. — v torek rfj
se igrala v Gorioi v ulici Vogel dečk»| Gašperazso in Majdič. Martinček, *>j terega sta hotela vloviti, jimaJj vbežal v neko razpoko v zidu. SjJ sta za njim z roko, toda namesti martinčka sta privlekla na dan nek&l nad 10 K. Kdo jih je skril na te«! mestu, se ne ve, najbrže je imel dol tičnik slabo vest. To je v Gorioi if drugi slučaj. Pred časom so ua^,j ulici Torrente otrooi veliko svoto del narja tudi pri lovu na nedolinefl| martinčka. Kakor takrat bodo tuj* sedaj drugi otrooi poskušali svom srečo in trpeli bodo le razpokam ^1 dovi in ubogi nedolžni martinčki.
Trije klerikalni telovadni *]
SOkl so sedaj na Goriškem in v Cerknem, v Gorioi in v Mirnu. *J zadnjem se opaža, kar je nekaj č*j sem, zelo nervozno delovanje, boje m namreč   „Sokolau,  ki se nameraj ustanoviti na žetfo tamošnjih mj^l uičev. Klerikalci so ustanovili v tudi ženski telovadni odsek. PoboWl Marijine hčere in vztrajne telov^J kinje, to se pravzaprav ne stnBjj
(Dalje v prilogi.)
2. Priloga »Slovenskemu Narodu" št 188, dna 14. afgasta 1903.
toda klerikaloi ne gledajo prav nič na sredstva, samo da jim ta sredstva eamorejo podkrepiti njihovo falirano stranko na Goriškem. In ravno oni, ki so obsojali še pred nedavnim časom vsako telovadbo za greh, goje sami sedaj telovadbo in ne bo dolgo, ko zaplešejo najhitrejše polke in valjčke, ako bodo spoznali, da se da pridobiti s tem „velikim grehom" nekaj oseb za klerikalno stranko.
Lop napredek ¥ Gorici. — Do sedaj je manjkala Slovencem v Grorioi samo še velika trgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom in slovenska mesnica. Na prvo se deluje, druga bo pa že otvorjena s 1. septembrom. Lastnik mesnice bo Rudolf Urbančič, mesar iz Kobarida.
Nekak „Društveni dom11 bo poslopje „Trgovske-obrtne zadruge" v Grorioi v ulioi s7. Ivana št. 7. V DJem bodo imeli svoje prostore „Pevsko in glasbeno društvo" s svojo šolo, Goriški „Sokol" s svojo novo, moderno urejeno telovadnico, „Slov. bralno in podporno društvo", „Zveza narodnih' društev" in n Dijaška kuhinja". Svoje dosedanje prostore v ^Trgovskem domu" je prepustilo ^Pevsko in glasbeno društvo" „Slovenski goriški čitalnici".
nSvoj dom" se imenuje društvo V Gorici, Katero kupuje zemljišča v mestu za slovenske hiše. Dosedaj ima stavbišče za 9 hiš, od teh se jih že sezidava petero. Stavbišče stoji na najlepšem delu mesta ob periferiji v bližini državnega kolodvora. Ta mala kolonija slovenskih posestnikov bo imela tudi svoj vodnjak. Vsak, kdor si nabavi hišo, jo splača z najemnino tekom gotovega časa in ta najemnina ni mnogo višja od stanovanjskih najemnin Na tak način se slovenska posest v Gorici širi bolj in bolj.
»Goriški Sokol" dobi v septembru novo, veliko, nalašč zanj zidano telovadnico. Zidala jo je „Trgovsko -obrtna zadruga" na dvorišču svoje hiše v ulici sv. Ivana. V isti hiši so doslej že: Dijaška kuhinja in Trgovsko obrtno društvo. Na jesen pridejo tje Še: Pevsko in glasbeno društvo, Slovensko bralno in podporno društvo, Zveza narodnih društev in Goriški Sokol. — Vse to bo zanaprej pod varno odmačo streho 1
Poskusen samomor. K notici, priobčeni včeraj pod tem naslovom, se nam poroča, da se je natakarica Gabrijela T. zastrupila v hiši št. 20 na Radeokega cesti in ne v hiši št. 1.
Za III. porotno zasedanje ¥
Mariboru j6 poklican za predsednika porotnega sodišča predsednik okrož. sodišča Ludovik P e r k o , za namestnika pa viftji dež. sodni svetnik dr. Franc VovŠek in dež. sodni svetnik Mor ooutti.
Velik požar je bil zaneten v noči od 10. na 11. t. m. pri posestniku Žarnu na Kalcah pri Sv. Križa na Dolenjskem. Požar je upepelil šestim posestnikom vsa kmetijska, s slamo krita poslopja, kmetovalska orodja in vse letošnje poljske pridelke. Škode je nad 38000 K. Zelo zaslužno in javnega priznanja vredno je bilo delovanje gasilnih društev od Sv. Križa in iz Kostanjevice, dalje orožnikov in topničarskega oddelka iz Zadovineka. Z združenimi močmi se je ogenj lokalizoval in preprečila Še večja nesreča. Posrečilo se je orožnikom izslediti tudi'požigaloa. To je neki slaboumen Človek, ki je najbrž iz maščevanja zanetil požar in spravil v nesrečo še svojega očeta. Bil je aretovan in oddan sodišču v Krškem.
Orjaški cirkus Bratje Viland, prej E. Renz, pride jutri dopoldne s posebnim vlakom z 22 vagoni v Ljubljano in bo že zvečer ob 8. otvoritvena gala-predstava. Občudovati je posebno naglico, s katero se postavljajo šotori. Kakor razvideti iz predloženih nam notic, je ta cirkus na prav dobrem slovesu. Spored je prav izbran in nudi privlačnosti, špeoiali-tete ter dresure prvih umetnikov svoje dobe, tako da je upati, da napravi ta cirkus Ljubljančanom nekaj prav zabavnih večerov. V predpiodaji ima karte ga. Šešarkova v Selenbur-govih ulicah.
UbOl« Na italijanskem parniku na Reki je mornar Carofiglio zaklal kurjača Japrono. Oba sta italijanska podanika, zato je pri aretiranju morilca moral posredovati italijanski konzul.
Kinematograf Edison na Dunajski cesti nasproti kavarni „Evropa" ima od jutri do vštetega torka sledeči velezanimiv vspored: Nesreča kralja Tetaolaque. (Strategični prizori, polni humorja.) Na Britanskem (Po naravi.) Poetične podoknice. (Smešno.) Brezsrčni grof. (Žaloigra v 17 slikah.) Embalažiran konj. (Jako smešno). Ako bi ne bilo predstave v „Elite Biograph", bo ta predstava v kinematografu Edison od 8. do 10. ure zvečer. To podjetje je vredno vsega priporočila!
G. kr. deželni plačilni urad ¥ L|nbl]ani — na cesarja Jožefa trgu — bo dne 18., 19. in 20. avgusta 1908 zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov strankam zaprt.
Pomiloi6en|e. V ponedeljek bo objavljeno, koliko oseb in katere je
cesar pomilostil ob priliki svojega jubileja. To pomiloščenje bi se imelo izvršiti šele 1. deo. kakor je bilo sprva nameravano. Pred vsem bodo pomiloščeni vsi, ki so obsojeni ali proti katerim teče preiskava zaradi žaljenja Veličanstva ali razžalitve kakega člana cesarskega rodovine. Kazen se bo odpustila onim zaprtim kažnjen oem, ki so se v kaznilnicah lepo obnašali v ječi in se drugače izkazali vredne pomiloaoenja.
Pobalinstvo« Po Opekarski cesti je te dni neki fant pobil več električnih žarnic. Ker ga je doletela roka pravioe, se bode za svoje junaštvo zagovarjal pred sodiščem.
Prehudo je bil kaznovan na taka rski vajeneo v hotelu „Union" Ivan Hafner, ker ni hotel blagajniČarke nekaj ubogati. Raztogotila se je in zgrabila na mizi 5 nožev ter mu jih vrgla s tako močjo v obraz, da bode po izjavi zdravnika bržkone težka telesna poškodba. Blagajničarioo bode sodišče podučilo, da se z vajenoi, pa tudi če so poredni, tako ne ravna.
Aretovan |o kil včeraj hlapeo Ivan Btaževič, roj. 1883. v Kapelah pri Brežicah, ker ga hoče imeti brežiško okrajno sodišče po policijski tiralnioi zaradi nekega delikta na 15-dnevni „dopust."
Prijeta poljsko tata. Včeraj sta bila v Mestnem logu zasačena in aretirana Jožef Meden in Ivan Prino, ker sta kradla na Petkovškovi njivi krompir. Petkovšku so pokradli že do 100 K krompirja.
Pobegnil Je predvčerajšnjim od dela pri zgradbi vojaškega skladišča leta 1888 v Gorici rojeni in v Bato pristojni prisiljeneo Alojzij JevšČek. Popihal jo je v prisiljeniški obleki.
Privedel Je včeraj na magistrat neki vojak tigrastega psa, ki ima na sebi vprego za voziček, Češ, da pride ponj neki gospod, a ga dosedaj še ni bilo. Psa ima v varstvu sedaj magistra tni sluga Mobar.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kole dvora odpeljalo v Ameriko 10 Slovencev in 5 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 40 Hrvatov. V Heb je šlo 90, na Westfalsko 70, v Ino-most 25, v Soheibbs pa 30. Hrvatov. V Ljubno se je odpeljalo 19 Slovencev, 25 KoČevarjev, v Lino pa 70 Maoedonoev in Črnogorcev.
Izgubljeno In najdeno* Poštni
sluga Matija Prošek je izgubil prost bankovec za 10 K. — Rozalija Za-bukovčeva je našla črn dežnik.
»Društvena godba ljubljanska" koncertuje jntri od 6. do 10. ure zvečer pod osebnim vodstvom g. kapelnika W. Talicha v „Švioariji". Vstop prost.
Drobne novice.
— Telesna kazen se uvede v norveških jetnišnicah za ^sirova hudodelstva. Vlada je že poslala parlamentu tozadevni zakonski načrt.
— Vodja srbskega tiskovnega urada v Belgradu Iv. Ivanić je odstopil ter je imenovan za tajnika pri slanistvu v Carigradu.
— Kmetijski pouk za vojake se uvede v zimskem času pri vseh polkih na Nemškem.
— Knez Eulenburg in nemški cesar. Kakor znano je bilo med obema do novejšega časa debelo prijateljstvo in cesar je podelil knezu celo vrsto visokih redov in drugih daril. Za zadnji god je poslal cesar knezu svoj kip, na katerem je lastnoročno izdolbel posvetilo. Sedaj je poslal cesar svojega prvega tajnika h knezu, naj zahteva kip nazaj. Obenem se je knezu jasno namignilo, naj prostovoljno odloži vse pruske rede.
— Avstrijski zrakoplovni bataljon. Vojno ministrstvo namerava preosnovati aeronavtični zavod v zrakoplovni bataljon s štirimi stot-nijami.
— Zopet izzivanje z madžarskimi zastavami. Ban Rauch je odredil, da se morajo na cesarjevi rojstni dan in na Štefanovo na vseh skupnih uradih na Hrvaškem izobesiti madžarske zastave. Obenem je naročil političnim oblastim, naj nastopijo z najhujšo strogostjo, ako bi se hotelo demonstrirati proti madžarski zastavi.
— Požar v Muti na Češkem je napravil nad milijon kron škode. Nad 1000 oseb mora stanovati v vojaških šotorih.
— Nad 100 oralov hrastovega gozda je zgorela blizu Vinkovcev na Hrvaškem.
— Smodnišnica je zletela v zrak v Helesu na Španskem. Devet delavcev je bilo ubitih. Eksplozija je bila tako silna, da se je porušilo skoraj celo mestece.
— Vzorna aristokracija. V ugledni neapoljski aristokratski hiši je markizo Decurtis njen lastni sin zalotil skupaj s slugo ter naznanil očetu, ki je dal ženo in slugo zapreti zaradi zakonolomstva. Markiza je stara 52 let, sluga pa 18 let.
— Čudna prepoved. Parobrodni družbi »Ungaro - Croata« se je prepovedalo, izkrcavati izletnike v istr-
skih pristaniščih, češ, da se vedno izzivajo demonstracije.
nožne stvori.
* Deset narodnih zapovedi. 1.
Branimo vsako pest naše grude z zobmi in nohti; narod brez zemlje je narod sužnjev. 2. Zemlja in posestva, ki so jih naši očetje namakali s svojo krvjo, obdelujmo pridno in z lastno roko, da jih bodemo mogli nezmanjšane oddati svojim potomcem. 3. Živimo enostavno brez nadutosti in potrudimo se gospodarski se po-vspeti. Ogromnih uspehov zamoremo doseči s štedljivost jo. Uvažujmo: ako vsak prebivalec prištedi dnevno 10 stotink, pomen j a to v enem letu stotisoče narodnega imetja. 4. Navajajte svojo deco štedili že od zorne mladosti, da se odrekajo nepotrebnim izdatkom. — Premaga-li dete zapeljivost, ki mu govori, da mora vse imeti, znalo se bode pozneje odrekati vsaki nepotrebnosti. 5. Pazimo posebno na dorašcajočo mladino, da se naobrazuje v dobrih družbah in poučuje z dobrimi knjigami; drugače propade duševno in telesno. 6. Ne za-pravljajmo zdravja in ne uničujmo imetja v kvartanju, pijači in prosto-pašnem življenju: konec vseh teh strasti je beda, ki pahne cele rodbine v propast. 7. Z vsakim sosedom glejmo izhajati v dobroti in edinosti; varujmo se kakor ognja vsakojakib prepirov, sporov in tepežev; kakršnikoli prepiri so nesreča posamičnika, rodbine in občine. 8. Rodbina je temelj naroda. Zato spoštuj vsakdo svetost domačega ognjišča kakor ženico svojega očesa. Poštena in ne-razrušena obitelj edino omogoča pošteno vzgojo bodoče človeške družbe. Za naš narod je zdrava rodbina dvoj-nato važna. 9. Podpirajmo povsodi svoje bližnje v potrebi in nadlogi; tudi dajajmo zaslužka slovenskemu delavcu, obrtniku, trgovcu in kmetu; ojačanjem vseh teh stanov ojača ves narod. 10. Ne pozabljaj mo svojih dolžnosti do domovine, jezika in narodnosti. Najkrasnejša znamka ljudomilnosti in naobrazbe je modro in razumno izražena ljubezen do naroda in domovine!
* Humor pri Jugoslovanih. V izvest jih jugoslovanske akademije je priobčil ravnokar Andrija Gavrilo-vič razpravo o dovtipnosti pri Jugoslovanih. Posnemamo iz zbirke nekaj takih dovtipov: Kdaj je konj naj težji t Kadar ti na nogo stopi. — Kdaj so majhne ribice dobre? Kadar velikih ni. — Kdo poje, kadar se drugi ljudje jočejo? Duhovnik pri pogrebu. — Kdo pljuva na tla le v nedeljah in praznikih"? Delavci, ki med tednom pljuvajo le v dlan.
* Radodaren milijonar. Večkratni ameriški milijonar Rockefeller je obiskal nedavno v državi Ohio kmetijo, na kateri je preživel svoja mlada leta. Kmetijo ima danes Nemec V. Kranz, ki je seveda gosta z veseljem sprejel in pogostil. Rockefeller je poizvedoval po njegovih gospodarskih razmerah ter izvedel, da si Kranz prizadeva, da bi si najel 4000 dolarjev hipotečnega posojila. Sočutno je poslušal Rockefeller jadiko-vanje in ko se je poslovil, izvlekel je denarnico, vzel iz nje bankovec ter ga podaril vzradoščenemu farmerju, želeč mu boljših uspehov. Farmer je potem razvil bankovec ter ostrmel. Velikodušni milijonar mu je namreč podaril bankovec za cel — dolar.
* Poljsko sokolstvo. Vsa poljska sokolska društva v Galiciji, »lezi j i, Bukovini in na Dunaju štejejo 19.494 članov, med temi 3284 telovadcev (2852 moških in 432 ženskih), ^jeta 1907. je bilo 299 javnih nastopov in 386 narodnih sokolskih slav-nosti. Dohodki vseh 50 poljskih sokolskih društev so znašali lani 1,289.507 K. Premoženje vseh sokolskih društev znaša 1,822.531 K.
* Iznajdbo je požrl. V zavetišču za starce v Besanconu je bil star urar, ki je bil zadnji čas pred smrtjo zelo razburjen in napovedoval bližnji konec življenja. Umrl je vsled silnega bruhanja krvi, vsled česar so ga raztelesili. V želodcu je zadel preiskujoči zdravnik na trdo stvar in ko jo je hotel prijeti, se je urezal v roko. Našli so ondi britev, ki jo je čudak pogoltnil. Pri natančnejšem opazovanju te britve je dognal zdravnik, na je cisto posebnega in novega mehanizma in jo prepustil zbirki urarske šole v Besanconu. Starec je imel posebno veselje kaj iznajti, a ni imel pri tem sreče. Njegova zadnja iznajdba se mu je zdela tako dragocena, da jo je hotel na vsak način skrito imeti pred vsakim, zato jo je spravil v svojem želodcu. Starec je bil najbrž filozof, ki si je dejal, da ga bodo še le po njegovi smrti znali ceniti vsled njegovih talentov in iznajdb. — Za resničnost te vesti ne moremo garantirati.
* Morilec svoje hčere. Kamnosek v Tridentu, Valeriano Negriolli, ki je bil zaradi nasilnosti že nad 30-krat kaznovan, je začel preganjati z nečistimi ponudbami svojo lastno 20-letno hčer, vsled česar mu je sodišče
odvzelo očetovsko oblast ter ga spravio v bolnišnico kot duševno zmedenega alkoholika. Dne 9. t. m. pa se mu je posrečilo pobegniti iz bolnišnice, Šel je v svoje stanovanje ter se oborožil z revolverjem. Nato je šel k svojim sorodnikom, kjer je živela hči. Kaj se je godilo med njima, ni znano. Hipoma je Negriolli potegnil revolver ter ustrelil na hčer, ki jo je zadel med srce in pljuča. Odnesli so jo smrtno ranjeno v bolnišnico. Zverinski oče je splezal na streho ter skušal po strehah pobegniti, a so ga policaji ujeli.
M sofflfto.
Kazenske obravnave pred deielmls« sodiščem.
Otrok nfoniL Mlinar Matevž PoljanŠek v Predosljih je dne 6. junija t. 1. s svojo ženo Ivano nosil proso z voza v mlin. Pred mlinom se je igral 3 letni sinček Nandek, na katerega med delom nista pazila. Po dokončanem delu sta opazila, da je otrok zginil, in'šele po dolgem iskanju sta ga našla pod mlinskim kolesom utopljenega. Sodišče je očeta zaradi te malomarnosti obsodilo na 3 dni zapora, mater pa oprostilo.
Tepei. Brata Jožef in Janez Kaluža sta se v Valenčičevi gostilni v Narinn lotila Franceta Val en čiča, ker je zmerjal Janeza Kalužo z „lum-pomu. Dočim ga je Janez spredaj za suknjič vlekel, da bi ga spravil iz kuhinje na prosto, tiščal ga je Jože od zadaj, končno ga pa dregnil z nožem v hrbet. Jože Kaluža je bil zato obsojen na 2 meseca težke ječe.
Nepoboljšljiva tatica. Ivana Potrato, omožena delavka iz Trsta, je bila že 10 krat zaradi tatvine pred-kaznovana. Dne 6. julija t. 1. je prišla v Trnovo na semenj, kjer je v gneči Ani Urbančič posegla v torbico, katero je ta imela obešeno ob pasu na desni strani ter izmaknila iz nje bankovec za 20 in enega za 10 K. Ana Urbančič je tatvino takoj zapazila in s pomočjo neke druge ženske tatico prijela. Ta pa je urno ukradeni denar na tla spustila in potem trdila, da je Urbančič denar izgubila. Obsojena je bila na 8 mesecev težke ječe.
Ifcnravnost* Nečistost z živalmi je uganjal 56 let stari Jožef Arhar, hlapec v Ljubljani, za kar je bil obsojen na 6 meseoev težke ječe.
Telefonsko in Brzojavnu poročilu.
Nove aretacije radi veleizdaje.
Zagreb, 14. avgusta. Aretacije srbskih »veleizdajalcev« se nadaljujejo. Državno pravdništvo je dalo aretovati trgovca Veljiča in dijaka Livkovića. V kostajniškem okraju so zaprli v Dvoru trgovce Bekića in Živkoviča, ugledne pristaše srbske samostalne stranke. Vladni listi pravijo, da sta bila aretovana o trenot-ku, ko sta hotela uteči preko meje.
Zagreb, 14. avgusta. Z Dunaja poročajo, da je policija pozvala pred se tam bivajočega srbskega igralca Dragoslava Kuzelja, da bi izpovedal o neki stvari tičoči se Natičeve afere. Kuzelj se ni odzval pozivu, češ, da avstrijska policija njega kot srbskega podanika nima pravice zasliševati.
Kdo je Nastić?
Belgrad, 14. avgusta. Srbski listi zatrjujejo, da so bile bombe, radi katerih se je vršil »veleizdajniški proces« na Cetinju, fabricirane v Sarajevo in sicer pod Nastičevim nadzorstvom. Nastićevo pričanje pred sodiščem na Cetinju, da se bile bombe izdelane v srbski tovarni v Kra-gojevcu, je bilo torej lažnjivo. Časopisi javljajo, da je Nastić bil zapleten v razne homeseksualne afere. Nedavno tega je skušal najeti nekega Črnogorca, da bi se peljal v Zemun in vzel .sabo zaboj, v katerem so bile skrite bombe. Načrt se mu nr posrečil, ker ni mogel dobiti nobenega človeka, ki bi mu šel na limanice. V slučaju pa, da bi bil dobil sebi vrednega človeka, ki bi se bil z bombami odpravil v Zemun, bi bil ze-niunski policiji brzoj a vil, da je na potu v Belgrad neki človek, ki ima sabo bombe in ki namerava izvršiti atentat na srbskega kralja Petra.
Podmaršal Hochsmann umrl. Gradac, 14. avgusta. Tu je danes umrl upokojeni podmaršal Josip Hochsmann v 70. letu svoje starosti. Do 1. 1901. je bil pokojnik poveljnik 28. divizije.
Društva na Turškem.
Carigrad, 14. avgusta, \fcled svobode, ki je zavladala na Turškem, je nastalo po vsi državi nebroj političnih in drugih društev. Vlada jim ne dela nobenih zavir.
Sestanek cesarja Viljema s cerjem.
Berolin, 14. avgusta. V mero-dajnih krogih zatrjujejo, da je že docela dognano, da se v najkrajšem času sestaneta cesarViljem in car Nikolaj. Car Nikolaj je prvotno name-
raval na  Dunaju  obiskati ceearja
Frana Josipa, da bi mu osebno čestital k jubileju, a je to svojo misel V zadnjem času opustil.
Sankcioniran zakon. Dunaj, 14. avgusta. Državni zakonik priobčuje sankcionirani zakon o obdačenju avtomobilov. --
Poslano/
Promemoria gg. odvetnikom in notarjem ter tovarišem.
Občni zbor odvetniške zbornice kranjske je sklenil dne 19. julija 1907, da uvede z dnem 21. julija 1907 popolen nedeljski počitek po odvet" niških pisarnah v Ljubljani in Novem mestu, po drugih pisarnah na deželi pa, kakor hitro ga uvedejo tudi c. kr. notarji. Dalje je sklenil kranjksi notarski kolegij na svojem občnem zboru dne 15. decembra 1907, da se uvede po vseh notarskih pisarnah popolen nedeljski počitek pod po-ogjem, da isto storijo vsi odvetniki kranjski notarski kolegij na svojem blicirala, obenem pa tudi od zbornic zborničnim članom sporočila. Vkljub temu nekateri gg. odvetniki in notarji, tako v Ljubljani, kakor po deželi, svojih pisaren nimajo zaprtih ob nedeljah in silijo svoje uradništvo direktno ali indirektno ob nedeljah v pisarne.
Podpisano društvo se je ustanovilo z namenom, s stvarnim in inicijativnim posredovanjem v perečih stanovskih vprašanjih med šefi in njihovimi uradniki, pospeševati stanovske koristi.
Društvo si je štelo torej v dolžnost, posredovati pri odvetniški in notarski zbornici, da izvedeta svoja sklepa. Izvedelo je, da ste na to obe zbornici zaukazali svojim članom izvrševati analogna sklepa. 2alibog pa moramo danes konstatirati, da nekateri gg. odvetniki in notarji še vedno imajo svoje pisarne ob nedeljah odprte. Gotovo tega ne delajo iz stare navade, majveč iz sebičnih namenov. Uveden je popolni nedeljski počitek, to se pravi, ob nedeljah mora biti pisarna zaprta uradništvu in strankam.Ako se pa eden ali drugi od gg. šefov res ne more premagov/ti in hoče tudi v nedeljo nekaj uric prebiti med zaprašenimi stenami, prosto mu pri zaprtih durih.
Le on sam sme vedeti, da je V pisarni in nihče drugi. Tako je tolmačiti sklepa zbornic.
Dolžnost vsakega tovariša pa je sedaj, da poroča društvu, kako se uvaja pri njem nedeljski počitek, ker sicer svoje naloge ne moremo rešiti. Ker pa že naprej vemo, da tega nekateri naši tovariši, bodisi iz bojazljivosti ali brezbrižnosti ne bodo storili, obračamo se s tem na prijatelje našega stanu z vljudno prošnjo, da nas podpirajo s tozadevnimi informacijami.
Kakor smo se morali boriti za nedeljski počitek, tako ali hujše bojevanje nas je čakalo doseči primerni dopust, ako bi se nam ne bilo posrečilo priti v zakon trgovskih pomočnikov in zasebnih uradnikov.
V očigled temu, da bode dopust že s prihodnjim letom zakonito uveden, posredovali smo za primerne počitnice še v tekočem letu s sledečo okrožnico na gg. šefe:
Oziraje na dejstvo, da se večina p. n. gg. šefov odvetnikov in notarjev, prostovoljno še ni odločila dati svojemu uradništvu v tekočem letu primernih počitnic, in to vkljub temu, da smo javno prosili za uvedenje dopusta in to svojo prošnjo v obeh slovenskih dnevnikih dne 13. junija t. 1. utemeljili in opravičili, šteje si podpisano društvo, v kojem je združeno vse odvetniško in notarsko uradništvo vojvodine kranjske, v prijetno dolžnost, opozoriti tem potom p n. gg. šefe, da je »zakonska predloga trgovskih pomočnikov in zasebnih uradnikov« sprejeta v zadnjem zasedanju tudi v zbornici in da bo s sankcijo zakona dopust za ta dva stanova, med koja smo všteti tudi mi, postavno uveden.
P. n. gg. šefi imajo torej slednjič priliko pokazati javnosti s prostovoljno uvedbo, sicer za bodočnost zakonitim potom zasiguranega dopusta, da niso samo plačani zagovorniki ljudskih pravic, inarveč tudi moderni zastopniki svojega stanu ter poznavatelji socialnega toka.
V nadi, da to našo vljudno opozori tev v slučaju, ako za Vaše blagorodje ni bila potrebna, oprostite, v nasprotnem slučaju pa blagohotno upoštevate, beležimo ...
Kadi priznamo, da je en del gg. šefov prostovoljno dajal in še daje svojemu uradništvu primeren dopust, vendar pa je njih število na Kranjskem, osobito na Spodnjem Štajerskem, tako pičlo, da jih zamoremo prešteti na eni roki. Priznanje pa gre večini slovensikh odvetnikov na Goriškem in v Trstu, kjer je dopust že v navadi.
• Za nebino tega spisa Je uredništva odgovorno le touko, kolikor določa
Prizadete gg. šefe prosimo, naj se nikar še nadalje ne obotavljajo dati brez izjeme vsemu svojemu uradništvu primerni dopust To ni več človekoljubno, marveč dolžnost, katero izpolnjevati bode te v bodoče prisiljeni.
Sledite torej vsaj v zadnjem času svojim goriškim in tržaškim kolegom.
Tovariši! Ne zamudite poročati, kako se z Vami postopa. Društvena statistika izide v kratkem in škoda bo za vsak važu i podatek, ki izostane in to morebiti vsled brezbrižnosti tovarišev.
Društvo odvetniških in notarskih uradnikov za Kranjsko v Ljubljani.
Darila.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca julija 1908. sledeče doneske, oziroma prispevke :
II. Prispevki podružnic: Greta-Eojan pri Trstu  250 K; Postojna, moška 100 K; Ljubljana šentpeter-ska, ženska 200 K; Št. Peter na Krasu 50 K; Žalec, moška 57 K 43 vin.; Ptuj 28 K; Lembach 5 K; Bovec 28 kron 10 vin.;   Kamnik,   ženska 107 kron; Slovenji Gradec 18 K; Ljubljana, šentpeterska moška  75 K 40 vin.;  Vransko  (narodni  davek) 17 kron; Kranj, moška 102 K; Ljubljana, šenklavško - frančiškanska, ženska 64 K; Ljutomer 50 K; Gorica, ženska 200 K; Komen (Ciril-Metodo-vi darovi) 15 K; Celje,  moška 245 kron 17 vin.; Kranj, ženska 148 K; Trst, moška 59 K 50 vin.; Bistrica, ženska 108 K; Ormož, ženska 20 K; Novo mesto, ženska 110 K; Gorica, moška in ženska 1000 K; Gorica, moška 400  K; Maribor,  moška (dar Jut. Sterna) 16 K 71 vin.; Ribnica, ženska 700 K; Vrtojba 64 K; Prva-čina, ženska 25 K;  Trst, moška 10 kron; Ljubljana,  Št. Jakob-Trnovo, moška 163 K 74 vin.; Kozje (Otmar Golob, nabral  narodnega  davka za julij 16 K 50 vin., mesto venca A. Tominšku da rovali nekateri Koz Jani 10 K), skupaj 26 K 50 vin.; Ormož, ženska (nabrala Jelica Omulče-va} 5 K; Št Peter na Krasu (od ta-rokistov iz Zagorja) 2 K; Litija (od izleta bralnega društva v Šmartnem) 25 K; Št. Lenart 62 K 50 vin.; Gradec, akademiena 186 K; Št. Juri ob južni železnici, moška 39 K 30 vin.; Novo mesto, moška 100 K; Ribnica, moška (v Šutejevi gostilni v Glažu-ti, dobitki keglanja) 20 K 80 vin.; Jeseniška občina 100 K; Kozje (Otmar Golob, nabral  ob  slovesu nad-učitelja T. Babinjeca) 21 K.
Razni doneski: Al. Vidic, Ljubljana, narodni davek 1 K; J. Perdan, Ljubljana, prispevek družbenih užigalic za 2. četrtletje 1500 kron; Anton Mladič, Šmarje pri Jelšah 2 K 20 v; H. Frank, Zagreb 300 kron; B. Poniž, Gorica, za Kormin-sko šolo 5 K; J. Bezlaj, Ljubljana 2 kroni; kegljaški kljub »Tabor«, Gradec 6 K 10 v; Anton Kozlevčar, Rakek, nar. davka nabral 19 K; Janko Cesnik, Ljubljana, neko izvedeniško pristojbino 10 K; Ivan Ankelc, Sv. Ana 1 K; Gerta Gomilšak, Gradec, darilo slov. omizja na predvečer slov. praznika 18 K 30 v; dr. Anton Mahnič, Krk 4 K; zbirka slov. gimnazijcev 96 K; Al. Zavodnik, Šmartno, nabral v veseli družbi 3 K; idrijski dijaki 21 K; slovenski realci 19 kron 35 vin.; Žitko Kruh ar, Kozje, namesto venca na grob A. Tominšku 10 K; vesela družba v Brezovici 10 kres; R. Tušak, Sv. Anton, nabral i. s. so darovali: Sijane, J. Tušak 1 K; Br Tusak 1 K 60 v, Stanko 1 K, Pe-pel 1 K 40 v, skupaj 5 K; bralno društvo Sv. Bolfenk pri Središču, čisti dobiček veselice 100 K; Josipina Kovač, Zatična, nabrala pri Kresu sv. Cirila in Metoda 10 K; iz Šmihela nad Pliberkom dobili 4 K; J. P. nabral 46 v; J. P. za izlicitirane sandale 4 K 02 v; slovenski realci, Ljubljana^ nabrali po vinarju za vsako ptnjko 60 K 51 v; J. Majaron, Bre-govica 14 K; Mirni Pernat, Sv. Lovrenc* nabrala Ciril - Metodovih darov* L s. Pavel in Julka Skerbinjek 5 K, Jernej Štabne 2 K, Gašper Lam-preht 2 K, Jakob Rižnik 2 K, Mina Pernat 1 K, skupaj 12 K; Anton Gnus, Dol pri Hrastniku, nabral ob izletu požarne brambe 5 K; Anton Feganeli, Miren, od društva »Ipava« za kres sv. C. in M. 14 K 80 v; Matija Šmid, Podgorje, nabral v veseli družbi v »Narodnem domu« v Slovenjem gradcu 6 K 30 v; Jos. Rus, Ribnica kot preplačilo za razglednice in narodni kolek 6 K 24 v; Izidor Kotlin, Biljane, o priliki procesije na.Vrhalje 19 K 63 v; A. Kozlevčar, Rakek, nabral za Ciril - Metodov god i. a* darovali: A. Kozlevčar, Fr. Žagar mL, A. Domicelj, M. Brinšek; Fr. Gornik, L Podboj 1 K, A.Bele po 1 K 50.V, J. Fatur 1 K 02 v, Kobe 50 v, J. Ulepič 1 K, skupaj 10 K 02 v; okrajna posojilnica Ormož 40 K; A. Ška-bme, Ljubljana 1 K; Tilka Farčni-kova, Polzela od C. in M. kresa 3 K SQ~^r;   npravništvo »Mir«, Celovec
160 K; Vinko Filli, Tolmin, naliral priliki S. Gregorčičove akadem. 13 K 19 v; Hinko Kadruha,   Ribnica na Pohorju,   nabral na C. in M. kresu 18 K; Kopriva Fran, Ar je vas, nabral za god sv. C. in M.   v gostilni Šantel v Petrovčah 8 K; vstopnina k spiritistični predstavi   pri »Belem volku«, Ljubljana, po   Iv. Bonacu, nabrano 4 K 20 v; Rud. Horvat, Zagorje, narodni davek Al. Domicelj a 1 K; upravništvo   »Slov. Naroda«, Ljubljana, nabralo v drugem četrtletju 1643 K 06 v;   bralno društvo »Ladija«, Devin,   namesto plačane maše na dan sv. C. in M. 3 K; abitu rijentje »Učiteljišča   v Ljubljani«, nabrali 7 K 70 v; R. Orel, Prvačina, nabral ob veselem omizju v gostilni Kuševana na Gradišču 4 K 30 v; žu panstvo Kozje 10 K; Franjo Jakelj, Podalce 5 K 04 v; Iv. Kodermac, So-vodje, ob priliki odhoda predsednika društva »Nada«, g. T. Pertota   13 K 32 v; slovenski dijaki 11 K 60 v; češki akciovv pivovarBudjejeviee, prispevek od prodanega piva na Kranjskem v času: april, maj, juni 169 K 40 v.; pobratimstvo na Vranskem 2 kroni; trgovski popotnik  z Dunaja, povodom naročila pri  Kocbeku, trgovcu v Marenbergu 1 K; prispevek slov.   gimnazijcev 34 K; J. Zatter, Gomiljsko, od gomiljskega omizja na veselici na Vranskem  4 K 50 v; V. Bandelj, Št. Andraž, nabral na veselici pri Sv. Jakobu v Trstu 7 K 40 v; R. Koser, Vitanje, nabral na C. M. dan i. s. posojilnica v Vitanji   5 K, drugi rodoljubi 6 K, skupaj 11 K; upravništvo »Mir«,   Celovec   99 K, (glej »Mir« št. 29); Janko Marušek, nadzornik narodnih trakov, Zagorje, nabral od enih, ki so se zavezali nositi naredni trak in so bili zasačeni brez trakov 5 K; Ivana Rudolf, Črni vrh, nabrala pri svojih gostih 13 K; Salinka Meglic, Vransko, zbirka darov na veselici na   Vranskem   6 K; Lojzika Tomažič, Lokavec, ob priliki 201etnice   rokodelskega   društva v Lokavcu 106 K; posojilnica v Postojni 50 K; Josip   Bric, Dornberg, nabral v veseli   družbi 2 K; vesela družba v Kobaridu, darovala skupaj 8 K; podružnica Ljutomer   od abit. Ferdo Vešnika, nabrano na dijaški veselici 4 K 80 v; narodno učiteljstvo v Podplatu pri Poljčanah (odposlano po narodni založbi Celje) 7 K 10 v; Vncenc Leban, Šempas, nabrano na shodu županov v Kurnici 2 K; Her-mina Petovarjeva,   Ormož, nabrala na poroki svoje sestre Marice   9 K; Milka Sirca, Unec, nabrala pri g. Be-letu 13 K 20 v; M. Mesesnel, Vipava, nabral med vipavskimi  rodoljubi 3 krone   25   vin.;    Ana Zupančičeva Ljubljana, volilo Marije Lorenc i. s. vlož. knjižica št. 16055, pr. 10 K; ki se je realizirala za 10 K 63 v.; gramofon »Zajca« v restavraciji »Zupanovi«, Ljubljana, nabral 5 K; Ljudmila Kregon, Kobarid, na odhodnici na čast svet. M. Fabijana, priredilo čitalniško in tamb. društvo v Kobaridu 18 K; upravništvo »Mira«, Celovec, _(glej št. 30) 100 K; L. Bučar, Kostanjevica, narodni davek  za x/4 leta 3 K; Fr. Kosca, Tolmin, nabral v kavarni   g. Kavčiča   pri družbi svinčnika 4 K; Ivan Košar, Sv. Juri ob Šcavnici, nabral v gostilni Dominika, skupaj 6 K; Gabrijelčič, Brezje 2 K; Bogdan Ferlinc,  Planina, nabral v   veseli   družbi   pri župniku Škrbs na Povirji 11 K; Franc Hra-šovec, Celje, nabral med abiturijeuti v Celju   30 K;   iz izobraževalnega društva, Senožeče,   dar 2 K; gospa Zakotnikova, nabrala in nekaj sama dodala na sokolski slavnosti na Pristavi, skupaj 40 K; župnik Krek Fr., Vranja peč, dar gdč. B. 3 K; vesela družba   »Slavcev«    povodom godu »Jakoba« pod »Skalco«,   nabral M. K. 2 K 60 v; vesela družba, prazno-vaje god Sv. Jakoba v Središču 5 K; G. Pikel, Postojna, dar Frana Jurca 33 K 33 v; V. Watzak, Šmartno pri Litiji, nabrali keglavci pri Robavsu v Šmartnem 6 K 20 vin.; Iv. Maselj, Novo mesto 2 K; J. Bergant, Rudol-fovo, dobljeno stavo pri kegljanju 2 kroni; Blaže Kane, Volšperk, narodnega davka za maj - avgusta   4 K; županstvo v Bil j ah preostanek neke knjižice 70 v; Dorani Bujlik, mesto naročnine N. D., ki je prenehala 4 K; Štefanija Babnik, na letovišču v Št. Jurju, nabrala pri ajdovih žganeih od navdušenih gostov 6 K 30 v; Al. Hudovernik, Ljubljana,  nabral narod, davka 42 K; Iv. Zupan, Draga 1 K 30 v; Matej Keček, Muta 2 K; dr. Gregor Žerjav, Ljubljana, dobiček pri igri 2 K.
U( ravništvu našega lista so poslali:
Za družbe       Cirila In I
— G. Milka Sirca na Uncu K 4, katere so darovali 4 Mladoturki na potovanju v Carigrad. — Narodni kolegi tvrdke F. X. >ouvan mesto za venec umrlemu Francetu Kadilniku kron 1250. — Rodbini Perne-Mazi mesto venca na krsto g. Mat. Perneta K 40.
— Štajersko omizje pri Bon carju v Ljubljani vsled slavnostnega govora g. Blaža Zafoinika K 10. — G. Anton Dečman tovarnar v Ljubljani meito venca na grob Fran Kadilnika 20 kron. — Skupaj 8650. — Srčna hvala! — Živeli!
Za Prešernovo bede aa Stol«. — G.
Josip in Marija Kušar v Kranju K 10 mesto venca na krsto dragega tovariša g. Franceta Kadilnika. — Srčna hvala!
SREDSTVO
Bfls^SMlSBS^aMSslIma SaSMSsJMlSi
nuuiviuipcn poročilo,
TSm nad morim SM. Srsdaji »račni tU k 716 9 —m
Avstrijska spsojjslltsts. Ha seiodca bo
iohajocim ljudem priporočati je porabo prist nega „Mollovegs Seidlita-prmika4*, Id je pre-■kosono domače adrai 'o in vpliva na telo doc krepimo ter pospešimo na prebadanje in sicer a rastočim uspehom. Skstljica 8 K. Po poštnem povzetji razpošilja to odra vile vsak dan lekarnar A. MOLL, e. in kr. dvorni zalagat etj, DTTNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, saanamovan ■ varnostno snainko in s podpisom. 6 86—11
Edino »rtsieu je sooao
THIERRYJEV BALZAM
■ zeleno BTUBTO kot varstveno znamko. Razpošiljam najmanj   12 3 ali 6/1 ali pat potov. rodo. steklenico «a 6 k. Zavojnin* aastooj.
Tbierrvjevo ccnllfolUiko mazilo
Razpošiljam najmanj S ak.ti.lji K 3 toG Zavoju, aaatonj. Povsod priznani kot najbol/ši domači zdravili proti slabostimislodca, gorečiči, krčem, poškodbam, ranam itd   — It Šalov aa naroČi tve in denarne nakaznice :
A. TsJerrv, lokama prt angela tvki v Pregradi pri Bogate«. 1359-18
_Zaloga v vseb lekarnah. |
Poslano.
= Jvtislite na =
nrnihovosraSke
396 -1? od gld.
moiki no trakove najfln. Izdelani 6*90 domski no trakove na fin. izdelani 5*75 damski nizki pariški najf. Izdelani 3*90
Tvornica lami!! za vsok par. Popravljanja točno In centi.
HENRIK KENDA
zalosa c. kr. pito. čevljarske tvornice mnlhovosraSke,
in ust. »do« t
Proti zoboootu in gnilobi zon
(zborno deluje dobro znane
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
kd otrdi sImss fin i neprijetno s*p< t ateklenieo ■ nov
BI gorodnemn gospoda M. I^evstlUa, lekarnarja v IsjabljanL Vafia izborna Melusine ustna in sobna voda je najboljše sredstvo zoper bo bo bol, odstranjuje neprijetno sapo is ust in je noprekosljiv pripomoček proti gnjilobi sob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite Se 8 steklenice Melos, ustne in sobne vode.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold tangi, mestni tajnik Metlika, M. aprila 1905.
Dii likam* MiL Lraitokt
V Ljubljani; Rtsljni mu a i
poleg novosgrajenega Fran JoA**™
lubiL mostu. 15 33
Umrli so v Ljubljani.
Dne 7. avgusta: Franja Kosanc, zasebni ca. 57 let. Radeckega cesta 11.
Dne 9. avgusta: Erna Tenschert, urad-nikova hči. 1 mcs. Karlovska cesta 19.
Dne 10. avgusta: Lorenc Metulj, ključarjev sin. 1 uro. Dunajska cesta 47. Ivan Selan, skladiščni mojster, 37 let, Dovosna cesta 2. — Ana Frieda, godb. podčastnika hči, 6 mes , Metelkove ulice 2.
Dne 11. avgusta : Dr. Anton Arko, zdravnik, 62 let, Zaloška cesta 11.
V deželni bolnici: Dne 5. avgusta: Gašper Dernovšek, gos-tač. 80 let. — Helena Košmerl, gostija. 70 I.
Dne 6. avgusta: Ivan Sitar, jurist, 22 let. — Karol Jelnikar, delavčev sin, 2 */• leta.
Dne 7. avgusta: Fran Brodar, kamnolom, 53 let.
Dne 8. avgusta: Gregor Pustovrh, gosteč. 76 let. — Terezija Gregorčič, posestnikova žena, 33 let.
Slovenci hi Slovenke! de zHMtt dražbe sv. drila to Metoda I
13 14,
Cas
opisovanja
9. SV.
7. al. 2. pop.
Stanj« barometra
733 4
731-8 734C
I-
Ji
137
11-7 158
Vetrovi
sr. Jvzh.
si. svzh. srjjvzhod
Nebe
oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 13 7 norm 190  Padavina v 24 urah 127 mm Po noči je deževalo.
Zahvala«
2845
Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki se nam je izkazalo o priliki smrti našega ljubljenega soproga, oz. sina gospoda
Ivana Selana
izrekamo tem potom naj srčne j o zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in onim, kateri so pokojnika spremili na zadnji poti.
Zlasti se pa zahvaljujemo gosp. dr. Preglu za njegovo nesebično zdravniško pomoč in pa gosp. Jos. Schreyu, restavraterju na kolodvoru, ki je tudi ponovno skušal utešiti njegove bolečine.
Ljubljana, 14. avgusta 1908.
Žalujoči ostali.
Zahvala«
1838
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja ob smrti našega iskreno ljubljenega sina, oziroma brata gospoda
Jožefa Ženka
nadaprevodntka Int. železnice
izrekamo srčno zahvalo vsem, ki so v tako mnogobrojnem številu spremili dragega pokojnika k večnemu počitku. Osobito pa se zahvaljujemo g. postaj enačelniku Franu Šusteršiču, g. višjemu revidentu Ivanu Petku ter ostalim gg. uradnikom in podurad-nikom juž. žel. Srčna zahvala vsem darovalcem krasnih vencev kakor tudi si. »Pogrebnemu društvu železničarjev in c. kr. poštnih uslužbencev«. Dalje izrekamo svojo zahvalo gg pevcem za njih ganljivo in tolažeče petje. Srčna hvala vsem!
Ljubljana, 14. avgusta 1908.
Žalujoči oatalL
najboljša zdravilna in osvežujoča pijača,
ki se je vedno dobro obnesla pri želodčnih in črevesnih boleznih, pri boleznih ledlc in mehurja, in jo priporočajo naj-odličnejši zdravniki kot bistveno pod-pirsfclaao sredst^ro pri Karlovovar-Skih in drugih kopalnih zdravljenjih, kakor tudi po rabi teh toplic in za na-daljno zdravljenje.      1x9—ž
V Ljubljani se dobiva pn Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih Bpecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Razne prevode
Iz nemščine v slovenščino
cirkularjev, pisem in dragih tiskovin oskrbi ceno v tej stroki izveiban uradnik.
Naslov   v   upravništvu „Slov. Naroda".
lite so
ali izvežban
& pekarskim oredj
m odda v 101001 o L septembrom ■O Rimski cesti št 1 ? Ljubljani.
Poizve se pri posestniku istotam, I. nad. 2842-1
Natakar:
se takoj sprejme na račun pri Dolenjski železnici", Glavni trg, Novo mesto. S840
jako pripravni, s stanovanjem In skladiščem so oddalo s 1. novembrom na Sv. Petra cesti št. 37.
Več se izve pri g. Marttnikn
ravno tam. 2829_l
Trgovina
z vso opravo, tik tovarniškega podjetja so poceni odda v najem. 2844 i
Več se poizve pri lastniku Iv. Mencinger na Javorniku št. 93, Gorenjsko.
Hiša
št 242 „na Loki11 v Novem mestu le naprodaj.
Stoji pod novo žensko bolnfoo, tik bodoče Belokranjske železnice. Ugodna prilika za gostilno ali vino-tržce. 2839—1
Natančneje se izve pri lastnici Alojziji Scbmnck, preje vdov. Pin-tar v Sodraticl pri Ribnici.
odi uradnik-strojepisec.
Vstop IS« septembra. Plača in dragi pogoji po dogovora.
Ponudbe  pod   „15-  sepl11   na .
npravniStvo tega lista. 2824 i I
Odda so z novembrskim terminom 2830—1
lepo stanovanje
obstoječe iz 5 sob in celim modernim komfortom in pri ti kl i nami, na Dunajski cesti Št. 20 v II. nadstropju.
Natančnejši podatki v pisarni dr. M. Hribarja v Sodnijskih ulicah št. 2, oziroma pri hišniku istotam.
Se 15 let obstoječa najetepejsa ljubljanska
osredovalntca stanovanj in siužeb
G. FLUX
Oospeske ulice it 6 28,2
priporoča in nameiea le boljšo
službe iskajoče vsake vrste
kakor privatno, trgovinsko in gostilniško osobje za Ljubljano in zunaj.
Vestna In kolikor možno hitra postrežbo k osjo to vijenac
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor-
Prosi sjo sa nalanenl naslov«
Ceno posteljno perje
zajamčeno novo In brez prahu, kilo sivega perja, puljenega K 140 in boljšega K 2 40; kilo polbelega perja, puljenega K 4*—, kilo boljšega belega perja puljenega K 6-—, prima belega perja, kakor puh K 8'—, kilo veleprima napol puha, belega K 10 — ; kilo napo maha, sivega K 5*20, kilo puha sivega K 6 — in K 8 —, kilo puha sivega K 10—, kilo prsnega puha K 12-—    2816 1
Narejene postelje
iz gostonitega rdečega, višnjevega, rumenega ali belega inleta (nankinga), pernica, velikost 170x116 cm z 2 zglavnicama, te dve 80x58 cm, zadosti napolnjeno, z novim, sivim, očiščenim, košatim in stanovitnim perjem K 16—, napol maha K 20 K, maha K 24-, pernica sama K 9*—, 12* , 14—, 16-—, zglavnica K 3, 3 50, 4■ - razpošilja po povzetju, zavojnina posebej tvornica za posteljno perje ^nton Poled-tamsU* Gradec, Mariahilfstrasse 11 E.
Orjaški
Bratje Villand
na Miklošičevi cesti
nasproti novemu sodnemu poslopju.
Samo 6 dni: 15., 16., II, 18., 19. in 20. avgusta.
V soboto, IS. avgusta ob 8. zvečer 2841
velika otvoritvena gala predstava.
V ntdtljo, dat 16. avgusta:
2 veliki slavnostni predstavi od 4. popoldne In ob 8. zvečer.
LZ
16326638
s prostim tekom (Frellanl)
je   aa.a.prodLa.3 2832
aa Dolenjski cesti it. 44
Absolvent in] a trg. tečaja, stroj epi-
salka in stenografinja išče službe kot
kontoristinja
blagajničarka ali pisarica pri odvetnika.
Blagohotne ponudbe pod „TakoJ" na uprav. „Slov. Naroda*. 28?5
2 dobra ključavničarska
pomočnika
SO sprejmeta takoj proti dobri plači pri Ivanu Trillerfu na Bledu na eorenjskem 2805-2
Cieitacija. i
Na Južnem kolodvoru v Ljubljani se bode prodalo
* poMdeljtk, 17. t. m. ob 11 uri dopoldne
Jurist
prvim ispitom toli vstopiti V slutbo pri notari«. »781 2
Ponudbe in pogoji na upravništvo »Slov. Naroda44 pod HJnrist Mu.
In na protlnn trpečim rad brezplačna pismeno sporočim, kako sem popolnoma ozdravel od svojega trdovratnega muke • polnega trpljenja. 239/-4
Karel Bader, Monako v o,
Kurfnrstenstrasse 40 a.
0
o
Dijaki
80 Spro|mo|0 za prihodnje Šolsko leto na stanovanje s dobro brano
in pod strogo nadzorstvo. Klavir stoji na razpolago. Stanovanje se nahaja na Marile Terezije cesti v L nad-atroplu 2765 2
Natančneje pojasnilo da g. Jo* sipina Lavrenčič, Marija Terezija cesta št. 11.
ranjske klobase
dobre, fine« okusne velike po 34 vinarjev
Pnakr. tTBiiica klavirjev
LJubljana
S H11MP1
L W*btiek
o
5
Posestvo
obstoječe iz hiše, gospodarskega uoslopja, njiv, travnikov in gozdov
se prostovoljno proda.
Hiša je pripravna za gostilniško obrt. Cena po dogovoru Več pove lastnik Anton Jesenko, posestnik na Brezjah št. 44. 2806
Kompanjon
30trudnik z nekaj tisoč kron gotovine, aH sicer kredita zmožen se Išče za dobro upe Jano trgovsko podjetje v Ljub jani.
Natančnejša pojasnila daje občilni zavod B. Kamenska v Ljubljani, Sv. Petra cesta 62a. 2826—1
Prilihn za naliup!
Prekrasna
žepna ura
z verižico
JURIO K 3 50.
18
male    „   »w „
pošiljam po povzetja — zaboj prost.
Andrej Zorman
Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planino , klavirje m barmonijo tndi sa*" igraine
za gotov denar, na delna odplačila aH naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje.    1706 33 Največja tvornica aa Jaga Avstrije.
Zadetek ob poln 9. zvečer — Ob nedeljah in praznikih tudi popoldne ob 4. ari.
_____ FBlJi se k finim
ljudem IMo perfektna
kuharica
ali gospodinja^ ki sna prav dobro kuhati. Imela bi v kuhinji dekle. Plačilo 36 kron. 2763—5 Dopisi s izpričevali in sliko na uprav. nSlov. Naroda".
Gozdnega
nauljiti ia delovodjo
sposobnega, vestnega in treznega licem za novo parno žago v Krapi pri Banjalnki v Bosni. Plača po dogovora, nastop službe takoj ali v 14 dneh. 28l8— 1
Ponudbe na naslov: Ivan Božič, Oeravo preko Bakeka.
Prava istrijanska —
" tu o.
popolnoma zmožen železninske stroke,
fe sprejme takoj pri J. Krasu vicu, aloo, Štajersko 2819-2
Mirna stranka liče
stanovanje
z 2—3 sobami za takoj ali pa za november 2790-2
Kje, pove uprav. „Siov. Naroda".
Prodajalko In
Mnsoiničarlia
SO sprejme v trgovino z mešanim blagom pri 2837—1
Otonu jfomanu v Radovljici.
* ■
' 1 ~r~*
- A
Zaradi preo bile zaloge se dobijo od Kmetske vinske zadruge v Bnjah po nizki ceni od 56 litrov naprej
bile vino Utsr po 26 vin« t tal teran „   „ 21 „
Ceniki in vzoroi brezplačno na za
htevanje. 2828—1
Cantina sociale cooperativa
Bu|e  « ■«•«■-!•>.
v Ljnbl]ani 2807-2
se daje v najem.
Več pove gospa Ana Anilč v LJubljani, na Poljanski cesti 74.
BLUZE
66
Ljudevit Borovnik      Ud U Iflttff Bi«
največja izbera v svili in drugem modnem blagu tudi po meri x
Vsakovrstna krila, perilo In otročje oblekoe
pu«li»r   v  Borovljah (Ferlach) na Koro h k eni.
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih
pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare sam o kresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preizkušene. — liustro-46 vanl ceniki zastonj. 33
/vs st\/vC/vC/vC JtJ >^ >^ JvCJ^C/vv^C
Umetni ta trg. vrtnar
* ITU BlZOT
Ljubljana
^ Kolezijske ulice 16 ||
se priporoča za
i
1279
19
30*4» 4 O komadov nakupljenih, zato razpošiljam prekrasno 36urno (ne 12 urno) Gloria srebrno remontoarko na sidro, švicarsko kolesje z lepo dolbenim okrovjem s sekundnim kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebreno verižico, natančno idočo za samo 3 14 dO vin. Dalje ponujam pristno pozlačeno 36 urno remontoarko na sidro, veleprima švic. ura s pozlač. verižico za 5 kron. 31etno pismeno jamstvo za vsako uro. Po povzetju razpošilja
S. KOHANE, izvoz ur Krakov št. 358.
Nebroj zahvalnih pisem in nešteto ponaročb. Za neugajoče denar nazaj. 2811
nasaditev vrtov« parkov in balkonov. — Velika izbira » cvetočih in listnatih rastlin, © vrtnic, prezimujočih cvetlic <*> (perene), krasna cvetlična » grmovja, konilere, cvetlice za okna in balkone.
Izvršuje f*ouke, venee in bohrte za razne prilike.
Delo umetniško okusno in po solidnih cenah.
Trjrn* ina a c vrtilen ml Itd. ^ Naročila na deželo hitro fn vestno.
Tko greateat Blo-Tkeator ol the
W0Hd. 2836
Danes, 14.,]utrl, 15. avgusta
velika
predstava
u Lattermannooem drevoredu
Vsake tri dni nov spored.
Izvleček iz sporeda:
Amerika. 1. Čez Atlantski ocean v New York. 2. V Kanadi. 3. Sekanje orjaških dreves v Kanadi. 4. Na reki Fraserlove losose. 5. Indijanska na: elbina. 6 Niagarski slapovi. 7. Lepote v Kaliforniji. — Umetniške točke lz Blo-Varlete: 1 Omerjeva čete 2. Lovitev žab 3. Avgustovo maščevanje. 4. Mali Čarovnik. — Beg lz seralla. Jutrovski dogodek v mnogih prizorih. — srce je močnejše od pameU. — Vesele vsa ko vrstnostL — Kokoš % zlatimi Isjcl. (V barvah ) Sijajno opremljena in čarobno kolorirana apoteoza.
W§ak   d mam  t red^tava«
Cene: Loža za 4 osebe S K; fotelj 1 60 K; I. prostor la20 K; II. prostor SO vin.; EDL prostor 00 v.; IV. prostor 40 V.
priporoča po najnižjih cenah
M. KR1STOFIČ
por. Bučar
STARI TRO ČL 28.
žepne in 3tera.e:tee
prodaja in popravlja najbolje, kakor tudi vsa zlatarska dela hitro in ceno z garancijo
Fran Brovet
urar 2657-4
Tvrdka obstoji že 30 let
2716     Glavna zaloga v lekarni 8
Ub. pl. TrnR6czyja u LJubljani.
Primarius
dr« Uo Gregorič
L j 11 t>l jana
Kronslio ustno vodo
a
8
L Gen)
ravnatelj.
H. Govrie
poslovodja.
Veliko zalogo
gramofonov m plošč
tudi s slovenskimi komadi;
plošče od 14 1'SO
naprej
priporoča
FR. P. ZAJEC, urar
2291 Ljubljana, S ari trg 26.
14
V nekem malem mestu na Spod. Štajerskem Je naprodaj posestvo in sicer
EII A IIIN i cnonadstropna hiša
L U Ulll 11 J z gostilno, mesarije
t
9
Zakonito varovano.
Specijaliteta za kadilce.
II 110 do 15 kapljic v kozarec vode. Cona 2 kroni.
Glavna zaloga v lekarni
Uh. pl. TrnkOczy]a u Ljubljani.
z gostilno, mesarijo
ter z zraven pripadajočimi 15-16 orali stavbnega sveta. Zraven pripada tudi ena hisa S hlevom, pripravno za kakega obrtnika.
Vse tO z vsemi premičninami, orodjem in vsemi zalogami se proda za 63.000 K. Pogoji jako ugodni. Nastopi se lahko takoj. Vsa trgovina brez zadržka in konkurence.
Zraven se tudi proda znalo posestvo z gostilno. Cena 1300 kron. Cenjeni kupci se naj blagovolijo obračati na g. Vlncenca Jamnika v Slov. Gradcu (Štajersko).
Delniški kapital: 120,000.000 kron.
Avstrijskeg
Rezervni zaklad: 64,000.000 kron.
Podružnica o. Icr. priTr
itneg
zavoda
azcL trgovino izx otort
v Ljubljani, Franca Jožefa cesta štev. 9.
_ ........    j____>__ ■ ——  x_..i*..mm bivolia_ aln&hAne k
priskrbuje in deponira volaiko ženitvene kavclle, službeno kavcije in vadije
M udeležbo pri dratbah. sprejema v akranibo vrednostne papirio in oskrbuje njih upravo in razvidnost, oddaja proti ognju in vlomu signrno samoobrambe (Sate-Depo sita) pod lastnim zaklepom stranke ter sprejema vrednostno predmete (preoijose v hranitev, zavaruje srečke in izžrebajoče efekte proti Iztrebili Izgubi in oskrbuje brezplačno
pregledsvanle vseh žrebanju podvrženih papirjev, plaSnje kupone, izžrebane pspirle in valuto pri svoji blagajni, daje predujme na vrednostno papir i e ter sprejema borzna naročila za tu- in inoaemske borze, 2831 priskrbi sa svoje naročnike trgovsko inlormaoi|e V tu- in IflOZOmstfU itd. itd.
Centrala na Dunaju.
Podružnice: Bolcan, Bregenc, Brno, Feldkirch, Jablanice, Qorica9 Inomost, Karlovi vari, Ljubljana, Lvov, Mor. Ostrava, Olomuc, Pulj, Praga, Liberce, Toplice na Češkem, Trst, Opava, Warnadorf.
Sprejema vloge na obrestovanje v tekočem računu, na giro-račnn in proti
hranilnim kn|iiioam; izdaja obrestuloče se blaga|ni6ke listo;
dovoljuje posolila na tekoii račnn, dalje stavbna posolila! carinska posolilo,
davčna Jamatvena posolila itd eskomptira menice in devize in preskrbuje njih lakaao,
izdaja nakazila, kreditna pltmS in priporočilna plama na vsa tusemska in
inozemska tržišča,
kupuje in prodaja tu in inozemsko rente, zastavna plama, delnico in srečko
in daje vestna navodila za nalS|nnjS kapitala.
21
36
na Potočnik
2
2776
izprašana babica
v Ljubljani, Škofje ulice II a
ki je napravila v deželni bolnioi v Ljubljani porodolikl Izpit s Jzvrat* ataa uspehom, se priporoča oenj. damam za izvrševanje svoje prakse.
Gostilna
z gospodarskim poslopjem, v najboljšem stanju, zraven vrt s sadnim drevjem in
1, vzdržuje se 8 goveje živine in 1 konj,
se proda
t Lescah pri Majnikn na Gorenjskem
zaradi družinskih razmer. Cena po dogovoru. Zraven v bližini gostilne se gradi nova pivovarna, kar kaže najboljšo bodočnost 2782 2
z najvišjo odliko „
razstavi v St pstOb
Avtom, pasti na veliko.
Za podse me fl. fr—, aa miši fl. 1*S0 Ujame se jih brez radzorstva v eni noč do 40, doba ne ostane, nastavlja ae samo „Eellpae", pnstt »m iiurhf, ki iih
oiame v eni noči ca tisoče. Stane fl. ) SO. Povsod najbolji uspeh. Razpok ja po po vnetju
J. Schulltr, Dunaj II, Kurzbauergissi 4/30
Premnogo zahval in priznanj.
i 3:5-2
V nedeljo 23. avgusta i L
P      •biti. dopoldat
ae bodo prodala mm prostovoljni lavni dražbi
velika novo vila
v Rudelfovem
ležeča ob ljubljanski oesti, oddaljena
pot minut od novomeškega kolodvora. Vila je pripravna tudi aa go-tilno, ima štiri separirana stanovanja, katerih vsako obsega Štiri lepe sebe, veliko kuhinjo s shrambo, dve kleti in v vsakem delu vile ena ko-pališSna soba. Prodala se bode skupno ali pa tudi na dva dela, ker je tako zidana. Kupci si lahko ogledajo vilo sami in dobe natančnejša pojasnila pri posestniku g. Alfonzu Mtniaai* niju, stavbnemu podjetniku v Rn-dollovem Izklicna cena cele vile je 70 000 kron. Dražba se vrši na licu mesta. 2792- 3
HJflBTs
» lDinkkb. Z» to dobil« b > ©itfint higienične vzorce, 6 vscreev K 1*H), 12 vsoreev K 3 40, žb vsoreev 6 K 80 h poleg najnovejšega ilustrovanega cenovnika in navodilo aa uporabo francoskih ia ameriških gumastih predmetov, tacat od 90 h naprej. V zslogi SO VSO kuriozitete, mnogo novosti, izdeluje vsak gumasti predmet. Najcenejše in direktno se kupi le na pismeno naročilo. Diskretna pošnjatev.
tovarniških? ftiimaBtlli prc dnirfov.
+
1 K
zaloari
Dunaj, L, WlppIIngers1rasse 15—10.
836- 23
Jfaznanilo«
Dobroznana*
kavarna „prešeren\v Ijubljani je popolnoma prenovljena
ter se priporočam slavn. občinstvu^ zajzaupanje tudi v naprej.
Z vsem spoštovanjem
Polajnar, kavarn ar.] J
2758 -2
F>etd Uega v spodnji
Najvljudneje naznanjam, da
sem prevzela
hotel Vega
ter bodem skrbela za najboljša ledila In pijačo, ter
vsako nedeljo in praznik za
plesno zabavo.
Z velespoštovanjem
Alojzija Zupančič.
Odda se tudi
lepo stanovanje
z dvema ali tremi sobami, kuhinjo, shrambo za ledila In nekaj vrta za november termin. 2827-1
GOSTILNA
na Jmnrjetni gori pri Kranju
(3 četrt ure s kolcdvora Kran^) se priporoča izletnikom.
pristna pijača in okusna gorka in mrzla jedila ter skrbna in točna postrežba zasignrana. s Cene zmerne, i Krasen razgled.
Priporoča se z vsem spoštovanjem
JERNEJ ŠKOFIC
2733-3
gostilničar na Šmarjetni gori.
lajnija iimh aannlk m ujliiiilk
otroških vozičkov
la navadne do najfinejše
žime.
S. Pazit
<* Ljubljani.
CMMMMMmeMOMOMUMUMOMOMOMOMI
J. KEBER
trgovina z nanaf oKtorulm in pertimm Masom
= V   I-jllfc>l jfcLIli =
a* Starim trgu ši 9
priporoia
I vence in iopka za neveste
ter
nagrobne vence
po Izredno nizkih cenah.
Potrebščine za kroječe in Šivilje. §
CMO«IOIIOI>0«»OWOWMIIBIIBIIQW«WWWWWO
rw5 ♦ ♦ *
G. 0ADE2
▼ IJubljani
Mestni trg št. 14
stiaf Drsnem auirf akturoi tnjoriM
priporoča
33
klobuke
Hf a, razno moško perilo, kravate, ovratnike itd.
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
a
S
Odlikovan
m častno diplomo in zlato kolajno na III. dnnalakl s s s modni razstavi i si
1. maja 1904 pod pokroviteljstvom Nj. ces. in kr. Visokosti presvetle gospe :: nadvojvodinje Marijo Joslpine. ::
i
krojaška obrt
v Ljubljani, Selenburgove utice štev. 3
se priporoia v izgotovljanje molkih
oblek kakor tudi vseh avstr. uniform
po najnovejšem kroja.
Priznano solidno delo In zmerne oene.
Pristno angleško blago je v največji Izberi vedno v nalogi.
lfa|bofjate|šo zalogo in na|-rnznovratnolio izbiro
Kiaohfev hi harmonOev
faza
Alojzij Kraczmer
fztfelevaleo klavirjev In sodna zapriseženi zvedeneo
Ljubljana Sv. Petra cesta št i
Vedno se v zalogi
pa brezhibni klavirji.
nvem obiranje Izt poprav-
UsmbJ« vaje* alstenaov. GU™ ,1
zastopstva dvornih Sns Ii. Bttsen- 11
derfer za Oaaaja, Oebrttder HJ
nsiztsjl mm Duiajs, Avgusl I
FSrster v Lftko/vn, Tfc. Msaa \\
Iilpettem.   Za vsak, pri I
on klavir dooela Jsuatčlam. J]
i lapoaaJevaJnlna«. — 1
bmbI kapUi — Najnižja
Dr. Dčineter Blelcoels - Trstenlšhi
Strokovni idravnlk sa notranje boieznl ln sa bolesni
▼ nosu in vratu 2823
ordinira od 15. avgusta do 1. septembra le ob sobotah.
Snrevinako drnitvo crevljarske zadraflo v LJnbllani apro|mo
blagajničarko
veščo slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Zahteva se primerna kavoija. 2809—2 Ponudbe se sprejemajo na S V. Petra cesti it 7 v prodajalni.
Alt Bajne
nmetni in trg. vrtnar v £jubljani
Korlousko cesto itev. Z.
Največja izbira vsakovrstnih SSdlfc, listne in cvetoče rastline, vrtnice, zlmotraJne cvetlice (perene), lepo cvetoča grmovja,
različne koulfere (ciprese), velika izbira lepih rastlin aa balkone In okna.
Priporoča se za nasaditve parkov in vrtov. — Trgovina a cvetlicamL
Izvrševanje šopkov, vencev Ltd.
Okusno delo ln zmerne cena. 33
:: Zunanja naročila točno.
Dober postranski zaslužek dobi
potovalec
ki prodaja vino na Kranjskem, Ko* roikem, Štajerskem ali Primor
akem ali pa tudi samo za eno teh
dežel. 2633-3 Kje, pove uprav. »Slov. Naroda".
Rake
^2 Ei
lepe, v različnih vrstah, razpošilja
po povzetju 2308 -4
Janez Hribar, Grosuplje.
Zenitna ponudba.
Železnični uradnik, star 27 let, lepe zunanjosti, simpatičen, srednje postave, premojen, j lepo prihodnostjo* Seli ^nanja j izobraženo in premočno gospico. Pevl^e imajo prednost.
le resne ponudbe s sliko, ki se takoj vrnet je poslati do 22. avgusta t. L na naslov: „Veran 27, Trst, poste restante". — Tajnost je za' iamčena. 2696 5
s
2
Za vsako ceno prodajam
od 1. do 15. avgusta 1908
vsa letna oblačila za dame, gospode, dečke in otroke.
Insiesko skladišče oblek"
O. BERNATOVIČ
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
m*
Zaloga pohištva
v ljubljanskem „Kolizeju" na Marije Terezije
cesti štev. 11
dobavlja kompletne sobne oprave. Vedno velika izbira. Tapetniško blago in železno pohištvo. Lastne delavnice. 2825 -1
Zmagoslavje
sodobne zdravilne umetnosti in nepozabna za vse čase ostane ženijalna iznajdba, preizkušena od najslavnejših profesorjev tukaj in zunaj države in patentirana v vseh delih sveta, namreč elektriški životni aparat.
/j
eiektro-Vitulizer
pripravno vporablilv, neprestano gotov za rabo ima pred I/ m drugimi elektriškimi zdravilnimi metodami neverjetno velike prednosti in vsak dan v večjem številu dohajajoča prekrasna zahvalna pisma vseh narodnosti popolnoma dokazujejo presenetljiv učinek Elektro-Vitalizerja zlasti za ner%o*nost, nerrant^nljo, refniatlzem, bolezni v križu In arlttvl. želo dene* In ereveeiie tezi«ve. slanosti irea, ohromelosti, **e vrste slabeloitl, men-■Iruaeijthe neprlltennstl, bolrml »itatern le ■ til.
Naj ne obnpa nihče, če je njegova bolezen še tako težka in stara, nego porabi naj to ugodno priliko in naj se obrne na nas po svet, ki mu ga radi damo zastonj, da, še več: mi razpošiljamo celo na željo svojo 64 strani obsežno iiustrovano
ki se natančno peča z gori navedenimi boleznimi zastonj in poštnine prosto
vsakomur, kdor nam pošlje spodnji kupon s polnim imenom Jn naslovom.
2833
EleRtroterapMtiskn ordinacija
do Danaln, L, Schwsngasse 1, I. nadstr. 61.
15./VIII. 08
Kupon za brezplačno knjigo.
Na
Klektroterape vtlako   ordln a na Duna{u, Schwanggasse 1, I. nadstr. SI.
Prosim, polnite mi knjigo „Eine Abhandlung iiber moderne Klektro -Theraphie* gratis in franko pod zaprto kuverto.
Ime:.....................................................................Naslov:.............................................._
Nov vegetabilski creme za prsi.
Najnovejša iznajdba iz prirodnih pridelkov. Razvitak in obnovitev prsi. Razkošen stas. Rabi 00 aama zvbobIo. Zdravniško preizkušeno LoDČek z l a vodilom stane K 3 — in K 5*—, poštnina 70 h. Prodaja in razpošilja gospa KAthe MoMOl, BsUUsJ, ¥11, Marta-hilf erstrasse 120! II. St, T. 32. Znamke vseh dežela se sprejemajo.
»17-57
šteti MLm\i
'j£a i s e?-B o ra x
Za gojitev lepote in zdravja. U2o-4
Saiser-boraks daje koži nežnost in svežost, jo dela belo, je izvrsten za snaženje zob in ust, je v vnliko olajšanje ob katarju in hripavosti, Kaiser-boraks omeči vsako vodo in je najboljše sredstvo za rnaženje kože. Pristen samo v rdečih kartonih «o 15, 30 in 75 vin. z nat. nav. Nikoli odprti Kaser boraksovo milo, Tola milo in Tola parfum, Kaiser Boraks. — £ Ini izd. za Av.-Ogrsko B00NMI1 TOITH, Dnna| III 1.
Samo 6 dni
Havre-New York
Francoske prekomorske dražbe.
Edina najkra|ša črta 6az
gazel, Pariz, JCavre v Ameriko.
Veljavne vozne liste In brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine
W  samo  "M s*9 28
oblastveno potrjena potovalna pisarna
Cjnbljana     Dunajska cesta 18 £jubljana
v novi hlsi „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri »figoven".
Zastonj in poštnine prosto naročajte - moj novi veliki  ■ .urj , ;
cenik s koledarje
za vsakovrstna darila, ki je ravno izšel.
FR. ČUDEN ¥-J32
St. 24.277.
Razglas.
2749 3
C. kr. deželna vlada je razpisom z dne 17. julija 1908, št. 15.266, dovolila, da se v mestu ljubljanskem tudi
vsako tretjo sredo v mesecu vrsi
semenj za konje.
Vsled tega privolila se glasi § 2.. toŽka e7 tržnega reda živinskim sejmom v dež. stolnem mestu Ljubljane z dne 22. junija 1907, št. 11.150, tako * le :
„Prvo in tretjo sredo vsakega meseca je dopuščeno poleg navedene živine prignatl na trg tudi konje'*.
Jtfestiti magistrat ljubljanski,
dne 28. julija 1908.
Oea. kr. avstrijske    ^jpf    državne Železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1
Odhod Is Mnbllans faz. isLi
S«50 zjntraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, d. ž., Trst c. kr. drž. žel (ob nedeljah in praznikih do Trbiža).
708 .Jutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, frblž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. K Trsi kr. drž. žel.. Beljak čes Po-drožčico, Ceovec, Prago.
7 07 zjutraj. Osebni vlak v smen: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
926 »redpoldne. Osebni vlak v smeri: menice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
n-38 »red potu ne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico rrž. žel., Trs drž. žel, Beljak, (čez Pod ožčico) Celovec.
(*oa popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3 45 »opoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica 1rž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Pod.ožčico) Celovec, 1-raga.
7-IO zvefter. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Kudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
7-35 zveoer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
10-40 eeneoi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica dri. *ei, Trst dri. žel., Beljak juž. žel., (čez roarožčico).
Odhod is L|nbl{ans dri. kolodvori
7*28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2*05 popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7*lo zveoer. Osebni vlak v Kamnik lO-oo poneol. Osebni vlak v Kamnik. (Samo SO nedeljah in praznikih.)
maja 1908. leta.
Bohod v Mu*l|ano laz. zaLi
6-56 zjutraj. Osebni vlak iz  Beljaku M
zeL, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča.
8-34 zjutraj. Osebni vlak Iz Kočevja, Straž*
Toplic, Pudolfovega, Grosuplja. H-22 predpoldne. Osebni vlak  iz Prage
Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčfrr in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic, Tržiča. 2 32 popoldne.   Osebni vlak  iz Kočevja
Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 3-56 popoldne. Osebni vlak is Beljak/ juž. žel.. Trbiža, Celovca, Beljaka (ce? Podrožčico) Gorice dri. žel., Trsta dri žel. Jesenic, Tržiča 6-so zvočor. Oseb. vlak iz P*age, Celovca
Beljaka (čez Podrožčico) jesenic. 8 37 zveoer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 8-48 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka jui žel., Trbiža, Celovca. Beljaka (čez Pod rožčlco) Trsta dri. žel. Gorice dri. sel Jesenir, Tržiča. 11-50 ponooi. Osebni vlak iz Trbiža. Ce lovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trst dri. žel. Gorice dri. žel., Jesenic
Dohod v Mnolji
0-40 zjutraj. Osebni vlak Iz Kamnika, lose prod poldne. Osebni vlak iz Kamnika 6 i o iv odo r. Osebni vlak Iz Kamnika, 959 peneOl. Osebni vlak iz Kamnika. (Savo ob nedeljah in prazzuJdh <
(Odhodi in prihodi so označeni v srednji evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo driaralh ielassie i Trata
AV6UST REPIC
33
Ljubljana, Kolealjako uUoo 16
(t Traevem
izdeluje   prodaja in popravljat vsakovrstne)
sode
s»o staj mlaj Is,
Priporoča ao
trsoolna
z oblačilnim Matom
HUGO IHL
Stritarjeve ulico it 4.
Velika zaloga
najnovejšega
In
najboljšega blaga za ženske in moške obleke.
Vzorci m obteanli poštnini prosti.
Tovarna in prodaja oljnatih firneia ln lakov.
~*%   aUoktrieni obrat, s*-
HlflS
I I
im
1842.
I 4
4
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva o« sta it. 6.
Delavnica *.
Igriške ulio« it. 8.
MariB Mistta i. to. ftft 11 to. prti. HMi Slikarja napisov.
Staibloska In poblitvini plisKarji.
Velika iiblrka dr. Sokosnfsld-OTik barv v tubah sa akad. slikarje.
Zalosa čoplčav za pleskarje, slikarje tn zidarje, sledilnega mazila za hrastove pode, karbollneja Itd.
Posebno priporočava slav. občinstva najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo sa likanj t sobnih tal pod
imenom „Bapldol". Priporočava se tudi si. občinstvu sa vse v najine atroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano realno in fino po najnižjih cenah.
Blaž Jesenic
LJubljana, Stari trs 11.
priporoča
klobuke
cilindre, čepice itd.
■ staj no v oj • o fa? ono .
po teajrsilji coni,
JVofđn žeh/c 4}*>č>rt>. fyo c^nt in •»"imat/iiM? potovati nmyW obrnejo
I
Izdelovatelj vozov
FRANC OISJAN
UnbOooa, Rimska cesti itn. 11
priporoča svo^ bo|ato^calogo aevth
o^o
Si—33
Štiri posestva
eno v obsega ud 250 oralov in tri v obsega po nekaj nad 100 oralov vsako a poalopfl in obdelana ter leteča v rodovitnem kra]u Istre ob
istrski železnici Trst-Baje
so pod ugodnimi pogoji naprodaj.
Na vsakem posestvu se nahaja veliko nasadov amerikanskih trt; eno posestvo je posebno ugodno za kakega trgovca z vini.
Natančnejše poizvedbe pri g. Edvardu Dolencu, veleposestnika v Orehku pri Prestraoku ali pa pri g. dr. Mateju Protnerju, odvetnika
V TratU. 2771-2
Kavarna „ILIRIJA"
tjubljana m m 3 minute od južnega kolodvora a n f jubljana I
2658 5        je vsak dan I
vso noč odprta.
Svarilo!
Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte pri nakupu kar na kratko zavitek, ali zabojcek. ^cikorije*", temveč določeno znamko:
„Franck"
da imate zagotovilo za vedno Jednako in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na te varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih barvah,
papirju in z podobnim natisom ponareja,
\mjs-.t   niaaka, Vao-str
a. a«w. z 446T, 11 r. n.w.w.
Tantr. ——aa»
St. 26.392.
Razglas.
2785-3
Vsled razpisa o. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 7. avgusta 1908 št. 18 501 se z ozirom na to, da se je dokazala steklina pri enem psu, ki se je klatil po Viču in Grlinoah in skoraj gotovo tudi po Tržaški cesti ter je v občinah Vič in Brezovica ugriznil več psov, odreja na podlagi § 35. zakona z dne 29. februarja 1880 drž. zak. st. 35 za mesto I/ubljano od današnjega
dno naprej do preklica
pasjo kontumocijn
V tem času morajo imeti vsi psi, torej tudi oni, ki se na vrvici vodijo po ulicah, torbo, ki popadanje popolnoma sahranjuje.
Tudi se ne smejo jemati psi v javne lokale, kakor gostilne, kavarne itd.
Ako bi kdo pri svojem psu zapazil sumljive znake, mora to takoj naznaniti mestnemu magistratu, psa pa do daljne odredbe varno zapreti.
Pse, ki bodo za časa kontumaoije prosto ali brez dobro napravljene torbe letali okrog, bo konjač polovil in pokončal, proti lastnikom se bo pa kazensko postopalo
Jttestni magistrat ljubljanski
dne 10. avgusta 1908.
C. kr. priv. zavarovalna družba.
C. kr. prlv. zavarov. družba za življenja.
„Avstrijski Feniks" na Dunaju.
Vplačana delniška glavnica Z 5,000.000. Dražba zavaruje:
%) proti škodam vsled ognja, itrela in parna ali plinove razstrelbe, kakor tudi proti ikodam vtled gafien^a, podiranja poslopij in proti Škodam vsled odnašanja premičnih reči, nadalje proti požarnim ikodam živino, taloga vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.;
W proti polarnim ikodam pollike pridelke in klajo v poslopjih in kopicah;
z) proti škodam vsled slučajnega ubitja zrcalnega stekla;
d) raznovrstno blago proti Škodam, nastalim pri prevatanjn po suhem in po vodi;
t) proti Škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine i« zaprtih in odprtih prostorov;
f) proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, naaajie sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd.
K 2,400.000
it 183,000.000 „ 9,400.000
Vplačana delniška glavnlea:
Rezervni fond.....
Stanie zavarovanih svot • Letni dohodki na premijah
Družba zavaruje na človeško življenje po
naj raznovrstne) Si h kombinacijah, kakor:
a) sa slučaj smrti, glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti l a njega zaostale ali kako drugo določeno osebo;
b) za slučaj smrti ln mešana zavarovanja a oprostitvijo plačila zavarovalnine, ozir. 8 priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti; nadalje sprejema
c) zavarovanja za doživetje, preskrbljenje za starost, zavarovanje otroških dot, plačljivo pri dosegu določene starosti na zavarr vanca samega;
d) zavarovanje dosmrtnih rent, sa preskrb* vdov ln vzgojnlnskih rent po najnižjih
Kni j ah in pod najugodnejšimi pogoji, or neovržnost in nezapadlost polico, jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd.
Natančtieja pojasnila daje rad o voljno
Sodnijske ulice Stav. 6.
Vodja generalnega zastopa: Jot. prostUC«
44-8
Jzvedbe vseh v bančno poslovanje spadajočih transakcij.
J. C. M A YER UiiMlano. StrBorleve ul
1841
f3l
- 13
Manufakturna trgovina na debelo in drobno.
Zaloga suknenega lod naslaga in manufaklur - -   nega blaga.   - «
PATENTE!
vidi deiel. Izposlnl« lm
m. GELBHAUS
Inženir ln zapriseženi patenta! posrednik na TiL Siebenaterngaaae ?, nasproti o. kr. patenta
4377-37
i
i
Ljubljana Stan trs 26
priporoča ev©| dobro urejeni
:: optični zorad::
kakor rasna pjala.
iclpalce dalfnogladt
Pristen domaći
jnullnovet'
najboljše vrste, prodajata po niski
brata Kavčič, Hobroaoljo aa Ha* lealaboaa. 2701-3
mer]o itd."— Očala ia i šćipalci se napravijo na- I tanano po zdravniškem receptu. 33
▼olika maloga
rasnih
mm m stenskih
optično blago in separatni ceniki zlatnine se razpošiljajo franko.
lUtnlaeinmbraiae.
liflna isoist:**«^!*** !
XV
Pozor!
Za prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi na postaje železnic ali z njih, se gg. trgovcem, obrtnikom ter slavnemu občinstvu sploh najtopleje priporoča domača tvrdka
Josip Škerlj.
špediter.
g j 2800—2
i\iak
r
S S
Vsi i za tu i
Opozarjam p. n. trgovce, žganjetoče kakor tudi gostilničarje na svojo veliko zalogo esenc, rumove kompozicije, raznovrstnih čajev, konjakov, malage, LacrimaeChrlsti finega i a majskega rama, pristne
siivovke, brinjevca, tropinjevca ln pa vseh vrat likeiiev.
Ugodno je za vsakega odjemalca, ker razpošiljam vsako množino po isti ceni kakor tvrdke iz nemških krajev ter jamčim za najboljši uspeh vsake esence po priloženem navodilu. Neugajajoče blago sprejmem na svoje stroške nazaj. 3675—23
Za obila naročila se priporočam s spoštovanjem
Avgust Benigar
I. kranjska trgovina s čajem, rumom In esenci.
Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 3.
Pozor!
Priporočam slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
Pozor!
nagrobnih spomeniUou
iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega kararskega, kratkega in več dragih marmorjev; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stavbinska dela. Preskrbujem alike za na spomenike po lako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire. 1347-18 Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam na« grobne spomenike po iako nizkih cenah.
Z velespo.štovanjem
3gnacij Čamernik, kamnosek
v Embljanl, Komenskega nttct ittt. 26«
sa novorojenčke
otro*!* o perlftt
v aalogl aa vaako ataroit pnpo rasa
r
C J. HAMANN )
Perilo lastnega izdelka 1S70 C*tmi*4>r>tr—<g 1H70
si
S
i
!
i
C
fl
N 4)
C »M
i
e
a
?
«• a
e h
0
« fl
f
h
o
Restavracija pri ,Bobenčku'
na Glinoah štev. 20.
Ob vsakem vremena!
Podpisana naznanja slavnemu občinstvu, da je prevzela popolnoma nove prostore omenjene *
restavracije
a lepim, prostornim in zelo senčnatim
vrtom.
Točila bode pristna dole jski in druga vina (cviček z Gradove peči)
Okusna gorka in mrzla Jedila
bodo vsak dan na razpolago.
Zagotavljajoč točno in prijazno postrežbo, se priporoča za mnogo-brojen obisk z velespoštovanjem
restavraterka.
Jutri, 15. avgusta
ob priliki
otvoritve
velik
1
2843
godbe na lok.
Začetek ob 4. Vstop prost. Ob vsakem vremenu I
868 50
• ■ ■
Velika
■ ■ ■
Priznano najboljša
za i
zaloga oblek1
za gospode in dotko. 1 vanje Mil po meri.
Stalne, na vsakem prečL-::: metu označene cene. :::
Velika zaloga domačega in pristno  angleškega blaga.
Ljubljana, Dvorski trg štev. 3.
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno naznanjam, da sem o tvoril
v popolnoma prenovljenih prostorih
v Spodnji Sliki, no Celovški cesti It 89.
Točil bodem le izborna naravna vina. Postregel bodem vedno z okusnimi gorkiml ln mrzlimi ledili ob vsakem dnevnem času po najnižjih cenah.
Za mnogobrojni obisk se toplo priporoča 2731—3
Gregor Habjan gostumčar.
Na razpolago je ludi velik senčnat vri.
Prodaja vina.
Velevažno za gostilničarje in zasebnike, ker morejo dobiti vsak čas izvrstnega, naravnega belega in rdečega vina v vsaki množini nad 50 litrov.
Eupeo naj ima svoje posode in plača za
hektoliter belega   vina 40 R (20 gld.)
rdečega   „   36 „ (18   „ )
katero se nahaja v glas ovi tem vinogradu Levičarjev breg pri Jesenicah ob Savi na Dolenjskem, železniška postaja
Brežice. — NaroČila in vprašanja sprejema
J. Levičar
27/2—2 posestnik vinograda v Jesenicah na Dolenjskem.
HoloeUa
zaloga
Elegantne pomladanske novosti:
Sr Otroške čevlje Br Ameriške čevlje XS- Dokolenice (Sonate) v največji izberi. 5
v izvrstnih ka-kakovosuh po zmernih cenah.
Pm ii opija al® talim ia Krajsta
Szantner
SeleMooe ulice 4 * LJubljana * Jelenbursooe ulice 4
ta naročila točno proti povzetfti*
Izdajatelj ln odgovorni arrdnik lUsto Paatoalemiek.