Posamezne Številke t N avadne Din —*75, ob nedeljah Din 1’—* PoUnTnsbla bfcftja mnk *», mm« •8 13.Mi« .TABOR nedelji ii datumom •arai»dsijwa Am tar atane meseiaa po pniH D M*-*, m ioo- acmotvo D I»’oo D11'—, m irVarnlii DM*-, ionsnoli po ^»fonroon. Htrea ao pti onMHri JQM »-»»- — efiea maaao% Naslov Cene dana!n!e štev. 1‘50 Din Posamezne Številke* Navadno Din —*75, ob nedeljah Din 1*—v UREDNIŠTVO « m>M« * **«*■ Jurčičeva «1 It 1 L nad> stropje- Telefoo Ib teror b- H, UPRAVA •• nahaja o Jpiiool *lml k. < pritličje Ana. Tal«. 14. 34. — SHS postaoonl 11.7*2 V Narodni skupščini Danes bo Radič odgovoril Pribičevlču. BEOGRAD, 28. novembra. Danes ob 10: uri dopoldne Je bila otvorjena skupščinska seja. Nadaljevala se je debata o budžetnih dvanajstinah. Prvi jo govoril dr. Šečerov (david.), ki je budžet stvarno kritiziral, za njim je dobil besedo inž. Dušan Sernec (ki.). Seja je bila ob enih zaključena in se bo ob petih popoldne nadaljevala. Popoldan bo govoril musliman Kapetanovič, nato pa bo minister Štefan Radič odgovoril na izvajanja Svetozarja Prlbičevlča. Radi tega so poli-ti-nl krogi za popoldansko sejo vrlo zanimajo, ker je pričakovati, da bo ob tej priliki prišlo znova do konflikta med Radičem in Pribičev ičem. Maribor, nedelja 29. novembra 1925. Stjepan Radič kot minister Državno uradnlštvo v boju za svoje zahteve BEOGRAD, 28. novembra. Danes dopoldne je posedlo samostojno-demokratski klub deputacija centralnega odbora organizacije državnih uradnikov. Sprejel jo je poslanec dr. Pivko, kateremu je sporočila zahteve državnega urndirštva in prosila, da naj se klub zavzame zanj. Dr. Pivko je obljubil v imenu kluba, da bo zastavil vse moči, da se bo tem pravičnim zahtevam ugodilo. Depn-taciia bo tudi prosila za avdijenco pri kralju. Konkurz »Gospodarske zveze"? BEOGRAD, 28. novembra. Tu se je raz. nesla vest, dai stoji »Gospodarska zveza« tik pred konkurzom. Deficit iznaša baje 50 ml lijonov dinarjev. SLS napenja vse moči, da konkurz prepreči. —O— Ekspoze dr. Beneša PRAGA, 27. novembra. (Č.T.R.) V parlamentarnem od/boru se je vršila danes debata o izjavah zunanjega D e n e s a glede locarmskih nekaterih govorih je mini- cfn, j_ C, ” guvurm je mini- ta zal n ?eneg ugotovil, da je debata po- sporazuma. k !oca™d na ČeSk osi o vaškem rit ™ro?n,b WSil1 ,,.n, „ m vprašanje 'boja za ?™-’1,nrITfCV^0Ja 'udeležbo na vladi do rron^noirn miniWtf'»' Priznava da v pravnem ozir« t0 ali ono Se manjka. vendar pa je msrorno, da to ni boj za eksistenco in za kulturo naroda --Glede ruskega vprašanj* je ^r. Beneš izjavil, da se pravkar formira nova vla-da, ki bo morala to vprašanje rosno proučiti. Ni nikakih zunanjepoliUčnih ovir, da ne bi priznati Sovj. Rusijo. Stalni odbor je voel ekspoze zunanje, ga ministra na znanje. —O— Briandova vlada •iiIrG^3Zc,WoTlOV6ml>I,a- Briand je poga-In P n5ve ob 8.20 pre- TTnnVle dn jeval ™tri °b 9'30- iŽ?VTwa jutrišnjega dne sestavljena. Lista, ki j0 je ol>j>aviTti • tem« Ha™« j. .j«, Sljiva pa m. Vsekakor bo provvol Briand Polog predsedstva še zunanje ministr. fcfvo, finančni resort pa b0 dobil Wi-Žairski radikal Loneher. □--------- Maribor, 27. oktobra 1925. G. Stjepan Radič je že pred tremi leti ugledal Abrahama, ima za sabo tudi desetletja političnega dela, vendar pa je z vstopom v vlado RR prevzel prvič v življenju breme praktičnega državništva in politične odgovornosti. Prvič se mu je ponudila prilika, da svoje ideje praktično izpelje. Ni mogoče trditi, da bi bilo dosedanje njegovo politično delovanje sama demagogija in brezplodna gonja. Radičevska stranka je hrvatskega kmeta politično prebudila, ga zvezala, z narodno iu socialno politiko in mu priborila v političnem svetu dostojno mesto. To je nedvomno v dobršni meri Radičeva zasluga, ki sicer ni brez sepe, ki pa ima v sebi veliko pozitivnega in rodovitnega. Prebujeni hrvatski kmet bo poslej manj dostopen za demagogijo; ideje, ki bodo premikale k njemu, bo sprejemal z večjim kriticizmom in se ne bo dal zlahka »prevariti«. Vendar pa to zaslugo spremljajo pogosti neuspehi Radičeve politiko. Njegovo delovanje v hrvatskem saboru je bilo brezuspešno. Radičevo stališče med vojno je kmetu samo škodovalo, koristilo pa ni nikomur, izvzemši Dunaju in' Budimpešti, ki sta udanost in lojalnost nesramno izkoriščala za svoje protihrvatske in nesocijalne cilje. Po ujedinjenju Jugoslovanov je vodil gosp. Radič politiko, ki se je danes sam; sramuje. Šest let je delal eksperimente, katere bi najbrže danes prav rad zbrisal, če bi se dalo. Šest let je tratil narodne energije za jalove smotre. Teh šesit 'let radičevsike politike je dalo Hrvatom zelo malo pozitivnega, državi pa je nakopala zgrešena taktika veliko škodo, ker bi se bila lahko že poprej konsolidirala. G. Radič sicer ni bil edini krivec, da je vodil tako politiko, ali poglavitni krivec je bil nedvomno. Sedaj je prvič vstopil na odgovorno ministrsko me®to. Doslej smo imeli razne ministre. Dobre in slabe, sposobne in nesposobne. Imeli smo take, ki jih je privedla na to mesto gola strankarska potreba, a tudi take, ki »o prišli nanj po zaslugi svoje sposobnosti. Bodimo objektivni in priznajmo: Radiču po njegovi politični izobrazbi in, sposobnosti ne manjka kvalifikacije za ministra. Ali eno jo Radiču vedno manjkalo: uravnotežen temperament in prevdarnost. In to mu manjka tudi na ministrskem stolen. O prosvetnem programu, Id ga je razvil pred novinarji na dan zaprisege, bi se dalo veliko debatirati. Vsebuje ideje, ki so lepe, napredne in potrebne, pa tudi take, ki so težko izvedlive in slednjič take, ki ne spadajo v prosvetni program. Ali naloga ministra v koalicijski vladi ni, da izvaja svoje ideje, temveč da izvaja vladni program. Tudi če je 'ta ali ona ideja lepa; če ni v skladu z vladnim programom: aiko ne stoje za njo vse politične sile, ki so angažirane za vlado, bo ta ideja s težavo prodrla. Ker poznamo mentalitet, prvega »R« v RR vladi, vemo. da so nekatere Radičeve Ideje take, da prihajajo navskriž z idejami prvega faktorja v koaliciji. Radiču so dali to že občutiti. In globočje ko bo posegel, bolj bo občutil. Zato v naših razmerah ni dobro, če je minister prevelik reformator. Ce opusti svoje zasnove, je neresen, ako pa jih skuša izvesti, zadene ob odpor in se razbije. G. Radič je podal kot politik izjave, o katerih pravijo, da jih kot minister ne. bi smel podati; sicer jih je potem demantiral, ali kakorkoli je že: za praktično ministrovanje je potrebno daleko manj impulzivnosti nego za pridobivan je. političnih maP, za zbiranje opozicije. G. Radič ima dobro stran, da ne vidi v politiki nič mehaničnega, ali večkrat ga to zmoti in meni, da v ministrski funkciji sploh ni ni kake mehanike. In vendar je! Prezgodaj bi seve bilo, če bi hoteli soditi o uspehih ministrovanja, g. St jopa-na Radič®, hoteli smo le konstatlrati, da njegov vseskozi im/putairani značaj, ki se je dobro obnesel pri političnih in organizator ičnth poslih, pri praktičnem' izvajanju odgovorne ministrske prakse ne kaže uspehov. Beograjska »Politika« je pisala takoj ob nastopu, da bo spravil v nevarnost sporazum. Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo s svojim elanom vzbudil tudi diruge k takemu dolu ali pa bo porušil še lastne kozolce. —ob. Socialni vzroki francoske krize BORK£ CURIH, (Avala), 28. novembra. (Izv.) P&r.iz 30.125. Beograd 9.175, London 25.14; Berlin 12,1.00, Praga 15.37bi. Milan' 20.925; «ewyork 518,75, Dunaj 73.10, BriifJsol 23.50 Budimpešta 0.00727, Varšava 74.50, Sofija A<75, Rui]oa*eSte 2S7& Maribor, 27. novembra 1925. Za Francijo so nastopili težki dnevi. V kratkem razdobju «rta sledili Herrioto-vi vladi dve Painlejevi vladi in po padcu druge Painlejeve vlade je nastala kriza. ki kaže vsa znamenja težke politične bolezni. Francija, ki je danes središče evropske ko niti nen talne politike, se začenja v dobi, ko je podala pomirljivo roko sovražniku, ki ji je prizadejal toliko zla, nevarno nagibati. V času, ko je omogočila konsolidacijo evropskih razmer, postaja isnma nekonsolidirana in neuravnotežena. Francija je dežela klasične bnržoazije. Francozi so pridni in varčni: rentier je tam na vrlo dobrbm glasu, saj je to ide al vsakega uradnika, obrtnika trgovca, kmettijca, malomeščana in velikomešča-u«. Med vojno se je izvršila precejšnje Prenuricnjenje kapitala; mali rentier je bil prizadet, ojačile pa so se banke in ve Irka kapitalistična podjetja. Sploh' je T3jnrJ obubožala malega in srednjega človeka, intelektualno delavce in malo-meščane, tako da žive danes — po toliki znmid — nepri merno slabše kot v prejšnjih cnsih. Na drugi strani pa >o postali obogateli krogi daleko bolj vplivni kot kedaj poprej in hočejo zvrniti državna bremena na srednji sloj in na proleta-rijaf. Sedanja politična kriza V Franciji je prodv.scm socialna kriza. prj zadnjih volitvah je levičarski blok zrna,gol radi svojih simpatičnih in franopokihn*;? bnr- žoaziji in intelektualcem'-vrlo ugirlnlh volilnih kos£,1. Poitvcarejevia vlada je bila zapletena' v velfikapitalistlčno mrežo in je njena odvisndsf. od bank že očitno silila na dan. Ta vlada ni‘znala zadovoljiti drobnih rentier je V: uredništvo pa jo ugajale njene zunanjepolitične metode. Zasedba nemškega ozemlja, ki pa vzlic vsem1 nasilnim! in dragim; n k repom ni mogla iztisniti iz Nemčije reparacij v taki meri, kakor jih je vlada obetala, je pač zadovoljila nacionalistične sanjače^ ali večina francoskih državljanov je zrla na vse to s skepso in počasi tudi z nejevoljo. Proleitarizacija male bnržoazije in intelektualcev je ge bolj vplivala ha ročne delavce, ki so se začeli politično pomikati še dalje na levico. Herodotova vlada je v maržičem) od-pomogla. ali naloge, k-i jih je imela, pred sabo, so bile preogromne. Treba bi bilo udariti predvsem veliki kapital, toda ta je tako zavozi jan s francoskimi državnimi financami in tako naslonjen na mednarodni kapital, ki od njega v veliki meri zavist zadolžena in finančno neuravnotežena' Francija, da sevHeriot ni mogel odločiti za tako odločne ukrepe, 'kakor so jih zahtevali njegovi levičarski tovariši. Ko so se le-ti naveličali čakanja1, «o ga podrli. In strmoglavili so nato dvakrat Painleveja in’ groze sedaj e popolnim' razhodom, če ne bo ustreženo njihovim' zahtevam glede premoženjske oddaje In ureditve finančnega stanja na račun velekapitala. Skratka: Franclja se je sooi®lno radikalizirala. Politične težave, ki izvirajo iz tega, še povečuje dejstvo, da je francoska strankarsko-po-litična organizacija precej pomanjkljiva, razcepljenost pa postaja vedno večja. ^Nacionalni .blok, ki stoji nasproti levičarskemu kartelu, je precej homogena skupina, ki ve, kaj hoče. Blok je izrazito meščajiiskb-velckapitalifitičen in se v zadnjem času. odkar se je v težkih krizah razgalila slabost dosedanje vladne skupine. precej nagiblje k desničarskemu prittek®la.6b . vSi mk;™ okstremn. Takole Tnjegovih kroKTh.“ki kip* antušami orso tudi nič preveč so bili vsokdar dovzetni za romantično Leto: VI. — Številka: 273. pojmovanje francoskega, naoibnalizma. za imperija!istične skušnjave in za diktaturo »močne roke«, pojavljajo simpatije z režimom v Italiji in Španiji. Francozi imajo že delj časa svoje fašiste; to so tzv. »cameleottes d« roi«, monarhistično udruženje, ki je na razpolago znani katoliški konzervativni skupini, okoli »Action Francai.se*. Ta skupina izpoveduje že dolgo načela nekakega »moderniziranega« absolutizma in priznava, da nasprotuje že v načelu parlamentarizmu in demokraciji, kakor jo izpovedujejo liberalne in socialistične skupine. V zadnjem letu so tudi desničarji republikanskega kova precej navdušeni za diktaturo, ki jo utemeljujejo z nevarnostjo bolj-ševizacije francoskega proletarijata, z nezmožnostjo parlamentarizma in strankarskih vlad in podobno. V Millerandu vidijo nekateri skritega Mussolinija, ki čaka ugodnega trenutka. Kdor ima. čut za realnost in ve, kaj skrivajo velika politična gesla, ne bo zlahka podlegel sugestiji lepih besed in duhovitih doktrin, s katerimi so oboroženi ti pri jatelji'francoskega fašizma. Koncem konoev gre le za oblast, predvsem pa za denar in za razne privilegije, pa naj verjame, kdor hoče, da jih vodi pri tem »idealna potreba po učvrščenju narodne discipline« i. t. d. Sigurno je, da so francoski levičarski krogi v težkem položaju. Zbrarfih je več ideološko in interesno različnih ‘ skupin od meščanskih demokratov do socialistov, zraven njih pa so komunisti. Medtem ko hočejo radikali ' in demokr. republikanci doseči uspehe z zmernostjo, postajajo socialisti nestrpni, tembolj, ker jim proletari jat začenja uhajati med komuniste. PainlevejeVa vlada jč morala vzdrževati vojsko v Maroku in krotiti! upornike v Siriji, Ta naloga pa ni bila; spričo težke finančne zagate doma i n pa spričo razvnetih duhov v politiSni- javnosti nič kaj popularna. Komunisti šo imeli lepa gesla v rokah, ki ®o — y manjšem' obsegu in v drugih razmerah —• uSi-gala skoraj tako kolf. svoje dni boljševi-$kb gesla o splošni razorožitvi'in odpravi vojaščine na Rusikem'. Socialisti pa poleg vso dobre volje niso mogli podpirati vlade, ki je bila brez moči nasproti; zahtevam in akcijam, katere imajo za sabo toli močne faktorje kot je francoski prestiž v kolonijah, vojiska! in kapital. — Socialisti zahtevajo večje zastopstvo v vladi in' pa izpolnitev minimalnega programa, ki brez njega ne morejo pred mase, Painleve, Briand. Doumer in drugi zmernejši levičarji jim ne morejo ugoditi, ker vedo, dai bi socialistična vlada izzvala težke komplikacije. S tem pa samo napeljujejo vodo na mlih . obih' ekstromov; komunistov in »fašistov«, ki inlajo oboji enako gei-lo: »Proč z nesposobnim parlamentarizmom! Diktaturo hočemo!« ,. • h Bomo videli, kako'bo Francija.preiSo-stila ta nasprotja in prebolela: svojo rosno politično krizo. Vsekakor bi bilo želeti, da bi se izognila obeh ekstremov, zakaj ne eden ne drhgi ne more rešiti težkih notranjih problemov niti tako uspešno kakor ona kompromisna linija, ki jo oba ekstrema pobijata. —ob. Dnevna kronika 7" Srebrno poroko slavi danes 29. n o V. v domačem rodbinskem krogu v Vučji-vasi g. Franjo Cvetko, sr ozki šolski nadzornikov Murski Soboti, s svojo gospo Alojzijo roj. Frenensfeldovo. Vrlemu narodneonu učiteljskemu paru: še mnoga — Javna občinska ljudska knjižnica se ustanovi v Celju. V ta namen je obč, odbor celjski v svoji seji 24. t.Ktf. dovolil kot prvi obrok za ustanovitev 20.000 Din. c Slikarska razstava v Celju. Od 29. nov. do 9. dec. se vrši v Celju razstava domačega umetaika A. Seebaoherja, ki je rojen Celjan in je štiri leta študiral na Dunaju, v Gradcu in drugod. Na Dunaju je bil učenec slovitih profesorjevi Klimta in Griepkerla. — Predlog o izseljeniški banki. Vprašanje naših ameriških izseljencev jo vzbudilo po povratku naše parlamentarno delegacije iz Washiiig.tona živahnejše JSL A S O fe« JV STari-Šorn, Hne 29. hftvemlira T925. Sjaroimanje. Znani finančni strokovnjak g Til SL Kosier je predložil ministrskemu svetu predlog za ustanovitev »Izseljeni« ?ke banke kralj. SHS«, katere naloga bi (bila, ekonomsko ščititi izsel jence, a predvsem ščititi vračajoče se koloniste iz pasivnih kra jev. Banka bi imela centralo v Beogradu, podružnice pa v večjih mestih Bila bi delniška družba z glavnico 10 milijonov dinarjev v zlatu (75 milijonov v papirju). x Cvijhjeva proslava v Pragi. Praško vseučilišče češke akademije in jugoslov.-češkoslov. lige so priredile v soboto v Pragi zelo vspelo proslavo 60letnice slovitega jugo sl o v. učenjaka prof. Jovana Cviji£a. — Starostno zavarovanje za pisatelje. Češkoslovaško prosvetno ministrstvo je osnovalo poseben fond, iz katerega bodo dobivali pisatelji in komponisti dosmrtno rento. Leto za leto bo država vložila polovico državnih subvencij in votirala še posebne zneske, tako da bo pisateljem omogočeno ugodno starostno zavarovanje. — Malarija — metla na Balkana in na bližnjem vzhodu. Iz statistike ministrstva za narodno zdravje je posneti, da je v naši državi okoli 1 milijon ljudi bolnih za malarijo. Nedavno je objavil podatke mednarodni prortimalarič li ko-mitej. Številke so porazne. Malarija je postala prava metla prebivalstva na Grškem, v Mali Aziji in Siriji, v Palestini i« na Kavkazu, kjer je toliko bolnikov, da iznaša izguba delavnega časa 75.000.000 delovnih dni. Nekatere med najbogatej-šimi in najrodovitnejšlmi pokrajinami, ■kakor Mrandereka dolina, kjer se goje smirneke smokve, so za industrijo čisto izgubljene. Po svetovni vojni je postala (malarija, ki se je pojavljala poprej le posamič, zelo nevarna epidemija. Razširjajo jo razni vzroki. Tako na pr. v gozd-Sfitih grških pokrajinah pade spomladi toliko dežja, da 8e napravijo velike luže, ki so v tmajniku Ob temperaturi 40 stopinj Celzij« izborno sredstvo za raz-Srtnožitev komarjev. Že odi 1. 1912. sem, ko Se je zateklo v Grčijo veliko begun-8ev, gre položaj zmerom na slabše. Sedaj Se uprav kritičen, saj je cela tretjina prebivalstva Grčije okužena z mailarijo. (V Makedoniji ki Trakiji pa računajo, 9* je vsak drugi človek malatričen. Veli-k® prlpomiorejo k širjenju malarije tudi jjehagijenska stanovanja in slaba preigrana. Grška vlada je o tvoril a že čez sto motimateričnih postaj, Id zdravijo pre-Hvalstvo *n skrbe za kanalizacijo moč-■vfrtj In Balah. Mamo raznlih drugih tež- . jgč, H ovirmjo Boj zoper to metlo pre-ttvalstva, je treba uvažiti tudi to, da zelo nedostaja čh+nina, edinega uspešnega medikamienta. Samo Gmja bi potrebo-v«fta 000 tneterskih stotov na Teto, naša SHrfavs p« tudi precejšnjo množino. Ofai-se dobiva veliko precntalo. Manlfestacifa našega narodnega ujedlnien]a IT hnetru hi po nalogu odbora Zdru-Jen£h narodnih društev brez razlike atraok, pozivlje podružnica Jugoslovanke Matice narodno občinstvo k manifestaciji našega narodnega ujedinjenja, ki se bo vršila v obliki Slavnostnega oh-hoda n« predvečer državnega praznila t l v pondelfek, 30. nov. Društva se zberejo na omenjeni dan ■večer, točno ob 19. uri na Trgu svobo- de. od koder odkoraka povorka po Cvril-Metodovi, Maistrovi, Kolodvorski ulici čez Aleksandrovo cesto. Slovensko, Gosposko. Strossmayerj*vo. Koroško ulico na Glavni trg, preko mosta na Ruško cesto, čez Frankopanovo in Dvorakovo ulico na Kralja Petra trg ter se vrne preko mosta na Glavni trg, kjer se povorka raži de. Dogodki zadnjih tednov nas silijo, da skupno, brez razlike strank in enodušno pokažemo ljubezen do svoje domovine Jugoslavije. Hočemo pokazati zunanjemu svetu in vsem neprijalteljem, da simo tedaj, ko gre za naš dom; vsi edini in da se ne strašimo nobenih žrtev. Naj vedo tudi bratje tam1 preko, da se utrjujemo ter da se pripravljamo na trenutek, ki mora priti, in ki bo pomenil za nje odrešitev. Dolžnost vsakega je. da manifestira na ta dan za našo veliko idejo jugoslovanske države. Podružnica Jugosl. Matice v Mariboru. Stanko Detela 1. r. Ž-č. predsednik. Mariborske vesti Karibar, 18. aarembra 1956 NeprijavUeni vojni obvezniki Ob priliki zaprisege vojnih obveznikov dne 4. in 5. kakor tudi naslednje dni meseca novembra 1925, je Mestni vojaški urad dognal, da se velika večina vojnih obveznikov kateri stanujejo v Mariboru, še dosedaj ni osebno priglasila pri Mestnem vojaškem urada, da navede svoje osebne podatke (t. j. rojstno leto, kraj rojstva in domovinsko občinO kakor tudi bivališče ter prejšnjo vojaško službo), kar je zakonita dolžnost vsakega vojnega obveznika radi vojaške evidence. Ker se bo gotovo vršila še naknadna zaprisega, poživlja se tora j vse one vojne obveznike, kateri so že prisego položili kakor tudi one kateri še niso zaprisegli, pa se dosedaj še niso osebno zglasili pri Mestnem vojaškem' uradu, da to store do 20. decembra 1925. Seboj je prinesti domovinski list ali pa kak drugi domovinski dokument (n. pr. delavsko ali pa posel&ko knjižico izdano od domovinske občine). Kapram onimi vojnim obveznikom; kateri se ne bodo odzvali temu pozivu se bode zakonitim potom', najstrožje postopalo, to je, kateri so že služili vojake, bodo vpoklicani na 2 mesečno orožno vajo, a oni pa, bi še niso služili, bodo kaznovani s 30 dnevnim zaporom. in’ Vsa narodna društva se nujno poživljajo, da obvestijo svoje članstvo, da »e manifestne!jski obhod prične ob 1/j 19. uri zvečer, ter da jih pozovejo, da se korporativno udeleže. Zbirališče: Trg svobode. m Manifestacijah! obhod 30. t. m. na predvečer drž. praznika se prične ob 1419. uri zvečer (ne ob 19. uri kot je bilo javljeno). Občinstvo še prosi, da se brez Izjeme priključi povorki. m Manifestacijeki obhod. Sokolstvu! Vse braite pozivamo, da se udeležijo manifestacijskega obhoda ob priliki Narodnega praznika 1. decembra, ki se vrši dne 30. novembra 1925. Zbirališče točno ob 6. uri zvečer (ob Vil. uri obhod po mostu. Po obhodu vsi k svečani akademiji ter zaprisegi v Narodni dom. — Zdravo! — Odbor. m Klub jugoslovanskih dobrovoljcev poziva svojo člane, naj se na predvečer 1. decembra korporativno z znaki udeleže manifestaci jalcega ■ obhoda po mostu. — Zbirališče na Jugoslovanskem trgu ob 18. uri. — Odbor. m Državni praznik in trgovine. Trgovski gremij opozarja svoje člane, da morajo biti vsled oblastvene odredbe na državni praznik dne 1. decembra vse trgovine ves dan zaprte. Branjevke na Glavnem trgu smejo prodajati do 12. ure. m Damski česalni salon na državni praznik. Načelstvo obrtne zadruge brivcev, lasni čar je v iu sorodnih strok v Mariboru naznanja tem potom1 p. n. občinstvu in vsem svojim članom; da bodo damski česalni saloni na dan državnega praznika dne 1. decembra 1925, radi tega, ker se tega dne vrši oficirska slavnost. popoldne od 17.—20. ure odprti. Vse brivnice za moško stroko pa morajo biti na vsak način zaprte. Ta odredba velja samo za mesto Maribor. m Odhodniea polkovnika Kovačeviča. Ker odide komandant inženirske podoficirsko šole g. polkovnik Kovačevič bližnje dni v Novi Sad, mu priredita »Oficirski dom« in »Slovanka čitalnica« v nedeljo 29. t. m. ob 8. uri zvečer v restavracijskih prostorih Narodnega doma poslovilni večer. Pri odhoduici bo sviral tudi oddelek vojaške godbe. »Oficirski dom« in »Slovanska čitalnica* vabita vse prijatelje in znance gospoda polkovnika kakor tudi vse narodne kroge Maribora, da se udeleže odhodnice. polnoštevilno In s soprogami. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala, zato naj smatra vsak to notico za vabilo. m Poslovilni večer g. polkovnika Kovačeviča. Jutri, dne 29. t. m. se vrši ob 20. uri poslovilni večer komandanta in-ženenske podoficirske šole. g. pukovnika Kovačeviča, katerega, se naj polnoštevilno udeleži Sokolstvo, dobrovoljci in Orjuna. m Društvo »Jadran«. Kakor vsako leto, tako priredi tudi letos Miklavžev večer dne 5. decembra. Kra j se bo še pravočasno objavil. Miklavži! Darila prevzema g. J. Šinigoj, trgovina z delikatesami, Aleksandrova cesta. m .Tugoslov. - češkoslov. liga vabi svoje člane, da se v čim večjem številu udeleže današnjega predavanja prof. dr. Batgka iz Prage, ki bo ob 20. uri zvečer govoril v kmečki dvorani Narodnega doma o aktualnem vprašanju: »Kako živeti srečno In zdravo?« Predavanje se vrši pod okriljem »Češkega kluba« in bo nato prijateljski večer s češkim orkestrom. Vstop vsakomur prost. m Kdo bi hotel v daljni Siam? Koga ne mika ekzotična dežela med Kitajsko in Indijo, polna svojevrstnih priTOdnib in kulturnih pojavov? V S’n m žal ne moremo osebno, v duhu pa bo popeljal zlasti našo mladino in vse ostalo občinstvo edini jugoslov. poznavalec in rez-iskovatelj Siama, večletni uradnik Nj. Vel. siamskega kralja gosp. inž. Ferdo Lupša. Predavatelj, ki ni imel sam o v Mariboru, ampak tudi v Zagrebu velik uspeh « pripovedovanjem svojih doživljajev, pozna siamsko carstvo zelo dobro in bo vedel zanimivo opisati ta za nas povsem neobičajen svet. Predavanje, bi ga bo 5mel jutri v nedeljo ob štirih popoldne v »Ljudiski univerzi« (kazinska dvorana) bo nekako kramljanje za mla- dino in ljudstvo. Ob skioptičnih slikah bo pripovedoval o siamskih pokrajinah in ljudeh, o pragozdovih, o lovu na leve, krokodile in slone — o čudovitem svetu, ki je dostojen fantazije Karla Maya. Za malenkostno vstopnino bodo imeli mladi in stari slušatelji prijeten in zabaven nedeljski popoldan! m Ljudska univerza. Predavanje prof. Toplega o razvoju slovenskega pripovednega slovstva je radi pondeljkove manifestacije odgodeno. m Orkester Glasbene Matice. Vam v ponedeljek 30. km. odpade z ozirom na prireditev na predvečer narodnega praznika. Prihodnja vaja bo v petek 4. dec. Točna udeležba potrebna! Novi koncertni ravnatelj Tlladek je že določil spored za deeemherski simfonični koncert. m Koncert Podmladka Rdečega križa dne 1. decembra. Kakor smo že poročali, bo priredil Podmladek društva Rdečega križa za proslavo državnega praznika I-decembra ob 15. uri v »Gotzovi dvorani s sodelovanjem mariborskih šol mladinski koncert v prid podpornemu društvu revnih učencev. Zima je potrkala precej ostro na vrata in nešteto revnih otrok čaj ka na toplo obleko, oziroma obutev, ki naj jo prinese božiček. Časi so hudi i° število revnih otrok se vedno bolj mno- , ži. Zato naj nihče ne zamudi prilike t<* pride tega dne h koncertu, ki ga prirem Podmladek v ta dobrodelni namen. malimi izdatki bo imel državnemu prazniku primerno razvedrilo in ob eneifl sladko zavest v srcu, da je storil i on dobro delo. — Hvažujmo besede nesmrtnega Gregorčiča: »Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili, ko kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili.« — _ Vstopnina znaša 20. 15 in 10 Din. stoji®®* 3 in 2 Din. Vstopnice, se dobe v predprodaji pri Zlati Brišnik in Jos. Hoferim m Veliki ples Orjune Maribor. Mestna Orjuna Maribor priredi v soboto dno 2. januarja v Narodnem domu svoj vsakoletni veliki ples. Svira orkester uRTj glasb, društva »Drava«. Mariborsko rodno občinstvo vabi k obilni udeležbi ( odbor. m Društvo državnih policijskih J* ^ ščcnccv, podružnica Maribor, prired* r fi. februarja 1996 v Gotzovi dvorfl^1 selico v prid vdovam in sirotam- " 0 rampa bedno stanje vdov in sirot. Prot’1\ mo, da se druga društva ozirajo na to prireditev. — Odbor. •m Čistite pločnike. Hišne posestnike opozarjamo v njih lastnem interesu, da morajo točno izvrševati odredbe mestnega magistrata glede čiščenja in posipanja pločnikov s peskom, pepelom in podobnim. Za eventualne nesreče, ki bi fifl pripetile radi malomarnosti hišnega g0* tspodarja, odgovarja gospodar sam. m Nesrečna elektrika. Včeraj ob 5. uri popoldan je nenadoma nastala v najprometnejših delih mesta egiptovska tema, V času, ko Gosposka ulica najholj živi, so bili vsi trgovski lokali brez luči. Pritožbe gospodarskih krogov so popolnoma upravičene, kajti prekinjenje toka v u-rah, ko vse hiti. da si nabavi n a.'potreb-neie, povzroča trgovcem posebno pa rokodelcem in tvorniškim obratom, ki 90 prisiljeni delo ustaviti, znatno škodo-m Prispevek v gradbeni fond, V »Taboru« z dne 11. t. m. smo objavili osnutek »prispevka v gradbeni fond«. Takratni osnutek, bi je obsegal ?3 členov, je ostal skoraj neizpremen jen, Pač pa mu je društvo stanovanjskih najemnikov na podlagi predlogov, ki so bili izraženi nasho- Grigtnalnt ,Opalograph'aparat t in originalne potrebi t ne ANT. RUD. LEOAT& CO.,karibor,samoSlovenskaul. z. tel. 100 fo Farero: Otrpla ljubimka Ta povest je resnična. Kdo bi ed jo mogel izmisliti? Lqta Gospodovega 1904 sem. bival na Antilih približno tri mesece — med tem pet do šest tednov v Fort de Francem na Martimqu«u, Sem one je vrglo to, da sem zasovražil Jenkije. Tu som ostal bolan na gplenu. Bilo je meseca marca. Prispel sem . ppod tednom dni. Dovolj časa sem imel, da sdm ugotovil, da je dežela lepa — farasna mešanica gozdov im gora; da so mulatki nje lepe in da »o koktajl obilni. (New Orleans je pravi Aden kok ta.je v, toda Fort de France je njihov ponovno odkriti raj). Vendar mi je bilo dolgčas, — kajti miulatkinje in kokbaji so zame stara ljubezen in vrhu tega sem prepoln in preveč antritičen, da bi užival v revmatični poeziji alpskega plezanja im murni jakih sanjarij. Iskajoč, nekega večera dih svežosti na morski obali — mesec marec na Martiniqueu je enaik pariškemu avgustu — sem z zadovoljstvom opazil, kako pluje v pristanišče velik parnik s tremi jambori, jako arhajeke silhuete: s štirioglatim svetilnikom in masivnim zadnjim delom1. Na prvi pogled sem spoznal »Dignai - Trauna«, tajrrat.no šoisko fregato naših pomorskih aspirantov. Istega večera je bil Fort de France, ves pomlajen in bučeč, poln belih lcap in črnih sukenj z zlatimi gumb L Sedel sem na terasi neke kavarne in opazoval mladino, ki je hodila mimo, ko nenadonja pristopi k moji mizi fante kakih dvajsetih let, lep kot arce in me vpraša, prizadevajoč si biti ciničen: kje se v tej deželi lahko najde žensko? Povabil sem ga, naj sede, ponudivši mu naj« preje eg-nog pijačo in mu obljubil, da ga bom kasneje vodil, če bo hotel. Izročil sem mu posetnico, da se po prečuti noči izognemo napitnini. On je vzel vizitko, pozdravil z gesto, ki je izdajala plemstvo in se mi predstavil: jsval se je grof de FleraL Izkazalo se je, diai imava skupne sorodnike. To je bilo povod, da sva večerjala skupaj. Revež ni nikdar jedel kirma, toda sedaj ga je jedel. Kiri povzroča žejo. Moj Fleral je izpraznil razen enega, še dve mali steklenici pomerijo. Ko je prišel čas, ki so ga mulatkinje i*-brale, da na Savani zadoste svojim kot satin črnim očem. je bil Fleral že nekoliko vinjen. Spomnil me je na obljubo. Odšla sva. Mulatkinje so naju opazovale, — njega so opazovale, celo požirale so ga z očmi. Toda ta otrok je postal skrajno plah. ko bi moral nagovoriti ka« toro od žena. Po tričetrturnem sprehajanju nisva kljub tolikim tucetoon namiga-vanj ni malo napredovala. Od strani sem videl njegove sramežljive poglede, ki so me vabili na pomoč. — Za vraga — sem mu dejal, razjeziv-ši se nanj — spominjam se: vi ne marate političnih deklet. Vendair, dragi moj, tukaj so razmere drugačne kot v Franciji. Gospodične tu-le ne spadajo v zadnjo kaisto. Vlseeno! če želite drugače, pa greva ljubit v stanovanje!... Radi ob jasni tv e naj omenim; da eo mulatkinje r Fort de Francem jako pametne, ki spe samo z onimi, ki jim ugaja — vsaj v splošnem' — in sicer kar pod domačo rodbinsko streho. Nnvteezadnje — nič ni bol jšega in korektnejšega, nego, da zvečer prosite očeta in mater za hči, s baitero nameravate v noči okrasiti svojo postelj. Seveda se pri tem izpostavljate, kajti lahko se pripeti, da vas_ slabo in Samovo sprejme. Vendar pa je to redek slučaJL Odvedel sehf to.rej Flerala na jprej po ulicah. TJUčrre švetiljke so romantično razsvetljevale kreolske hišice in njih vrtove, velike kot dlan. V toplem mraku, ki naju je' obdajal z mehkim1 božanjem; sem' mn razlagal, kako bo ena med temi hiši.erm.tirinrtoijubna in da mora brez o« botnvljanja izbrati eno izmed hišic, čije ljubezniva stanovalka bo najbolj po njegovi želji... Nenadoma sem s« domislil dekleta * lasmi, ki so segali do tal. ^ustvarjeni nalašč za začetnika. Najboljša!.., mogoče malo bleda... in, v ostalem stvar okusa. Bila je najboljša naed onimi, ki ■sem jih srečal na dan mojega prihoda. Zaprosil sem jo za- sestanek in mi je bila všeč. " Pozabil sem na sestanek; toda spomini! sem s® njenega navideznega laiskanja. Bil »em si zabeležil njeno ime, rodbinsko, Alfas, ulico, številko; tja sem ga odpeljal. On in Majata — ime ji je bilo Majata — sem ji mislil, bosta,, pri moji veri, najlepši par. Majata ni stanovala daleč. V Fort de F ran cen, v resnici nihče ne stanuje daleč. Lahko sem našel njeno hišo. Vrata so bila, kot nalašč in po zaslugi ljubeznivega slučaja; odprta. Vstopila sva, n« da bi trkala. Mali hodnik je vodil na de* sno v nizko dvopano — sobo za vse, fca* Ion, obednico i. t. d. — Vzel sem uro iz žepa.: bilo jo točno ob devetih, popolnoma v.skladu s pripovednimi večeri, na ka torih se pripovedujejo strašne povesti o črnih veščah, medvedih jn o malih belih miškah. Pričakoval sem, da bova vpadi* med zbrano rodbino. A glej čudno izje* mo: celo nizka dvorana je bila prazna-Prazna, toda ne dolgo čas>a: svetiljka 3e idu omenjenega društva, rine 15. t. ni., dodalo vrsto členov, ki osnutek docela iz* popoln ju jejo. Dodatek takratnemu o* šuiutku je sestavljen po predlogu go sip. Rakuše. Bistvo »pritspevk«; v gradbeni fond« je: 1. Najemniki dajo sredstva. 2. Občina gradi in S. Občina vrača najemni kom. Povračilo prispevkov se prične po preteku dveh let od časa, ko je pobiranje prispevkov prenehalo. Zadolžnice sc morajo izplačati v celoti in se vsakega pol lota žrebajo. Včeraj je depntaeij.a Društva. stanov, najemnikov posetila g. velikega župana in mu osnutek predložila. m Odborniki Radičeve stranke v Mariboru. Ker v Mariboru le malokdo čita »Kmetski list«, ki je danes gladilo Radičeve stranke v Sloveniji (zakaj Puelje-va SKR in Zveza slov. kmet. ljudstva sta se utopili v Radičevi HSS!), zato kot vestni kronisti objavljamo krajevni odbor Radičeve stranke v Mariboru, kakor ga je objavil »Kmetski list«: »Pred sodnik dr. Rihard Paninzer. nodpredsed-aik Roman Bende tajnik Skrabar, odborniki dr. Tgor Rosina inž. Lukman, dr. Ra jar, Matko Fras. Stefan Kor«-. Lipovšek. inž. Vedernjak in Frane Sviknr-šič. Predlagalo se je tudi tov. prof. 'Baša. kateri pa je to meatn odklonil, ker se na morava posvetiti izključno le organizaciji mladine.« m Slovenskim obrtnikom. Danes ob 3. ur? zvečer, kakor navadno vsako soboto, naše stanovsko kegljanje v Narodnem domu. Ne zamudite tes-a razvedrila ~ po celotedenskem napornem delu. —• Rf? dite torej na kegljanje Slov. obrt društva.. m DaljeMtfžeč! podoficirji mariborske garnizije prirede dne 7. decembra 1325 v flčtzovi dvorani plesni venček pod pokroviteljstvom komandanta pacat« polkovnika g. Svetoe-lava Rtojadinovlda. K plesnemu venčku -e vebljo vsi podoficirjem naklonjeni meščani, prijatelji in Klanci. P red uro d a.j a vstopi« od 4. dec. 3325 v trgovini Zlete Brišnik. Gosposka ulica. Toaleta promenadna. Ker -e vstop dovoljen le z vabilom in ni izključeno, da se bo kdo nrezrl pri dostavi vabil, se vsakdo naproša, da se tozadevno obrne na g. Zlato Brišnik. m Nova ljudska vinska klet v Mariboru. Lastnik »Grajske kleti« p. Val jak je uredil iz drugega dela restavracije z vhodom iz Grajske ulice št. 2 zelo udobni lokal za vinsko klet. ki odovarja tudi najstrožjim higijenškim predpisom. Ra-lokal za vinsko klet, ki odgovarja tudi dobra domača hrana po izredno nizkih cenah. Obširneje v današnjem oglasu. m Studencami, ne pozabite, da pride tudi leto« sv. Miklavž v Sokolski »lom ‘n ei-cifr v soboto 5. decembra zvečer v vsem svojem sijaju, bogato obložen * darrill in šibami. Nebeška godba prične ob 8. uri zvečer. Ob 9. nri bo glodaj vaje studenškega Sokola na orodju. Ob pol desetih pa nastopi sam sv. Miklavž fpa ne ma orodju!) ampak na odru jer obdari mlado in stare in prav tako knz.mjo hudobne, vsakega po njegovem zaduženj.u. Po razdelitvi daril in odhodu sv. Mi-. klavža se vrši prosta zabava >n plen, ki traja do konca. Vstopnina 5 Din. — Darila sprejema sv. Miklavž v Sokolskem domu in sicer v soboto 5. decembra od <5. uro naprej proti nebeški taksi Din. Sv. Miklavž želi, da se prinašajo oairlla že takoj po 6. uri in ne še-le vsi a*}u? kakor se je navadno godilo do »t več mlad in ima tudi na besih .ie nava jen v ne- “ » k" V« l.h- m Domači praznik (fureš) v Narodnem domu in štajerski kleti. Nove po- šiljatve vina in jabolčnika iz vinarske šole in Zadravca iz Središča. V kleti turška kavarna in podzemeljsko kegljišče. Na vrtu salonsko kegljišče. Kegljišči sta odprti od 8. ure zjutraj do 24 uro ponoči. V soboto in pon d olj e k podaljšana policijska ura do 3. ure zjutraj. Abonenti se sprejemajo na hrano. 2541 m Vsak četrtek in v nedeljo popoldne čajanka s plesom v klub-haru. 2olS m Ljudski koncert s plesom vsako sredo. soboto in nedeljo zvečer v restavraciji »Union« brez vsake vstopnine. 2548 m Kavarna Evropa. Dnevno svira znani prvovrstni Trio Šmid-Hereer-Berkopf od 21. do 2. ure. Soboto in nedeljo '"zbrano veseli razpored. _____________ 23G3 rogač. gorela v polni svetlobi, a na ,ndzi so stale posode z rumom, ki so bile še malo poprej polne m se je 1? ajih še kadilo — Odšli «o sipat — je rekel. — Poglejva, — sem odgovoril. — p0j. diva naprej! Visa kreolska, stanovanja so takole razvrščena: poleg omenjene nizke dvoto« ■ ne se nahaja .spalna soba, a ostale sobo eo v prvem nadstropju. Toda vodno Ima sob« v priikličju, ki j« hajolegantncj.ša in in na.rbližja nHej, najprikuplivojše mla-korioti V — Pač iz razlogov javne »-.l?^1i!*I?*Ivrata *e sobe. Razhvotlje-ZL- J Š Požgane sveče. Nisem 3 ?® čudi;} tej nenavadni razsvetljavi kajt^ takoj eem zagledal posteljo in v njej M »joto. —■ Plst! — sem dejal — Plerak je vstopit za mano. hodeč po pretih. Krušna je bila male Majeta v *,1ir ležala je na hirbtu, enadtavno prekrižanih rok, popolnoma, za tiun jenih oči in r, naglepšim angetjskim nasmehom na Hiajlmem deviškem' Hon, obdano z belino njene z modro svilo zatrobljene srajco, ISo m ulatki n je, ki so lepe kot valhura! Njkhoivo črno kri opaziš le na rujavem sačotku najriorv to avetli modrini njih ®oiX ' REPERTOIRE. Sobota, dne 28. novembra ob 20. uri »Vesela vdova«. Premi,jera. Nedelja, dne 29. novembra ob 20. uri »Vesela vdova«. Ab. D. Pondeljek. dne 30. decembra. Zaprto. Torek, dne t. decembra ob 20. uri »Gorenaki slavček«. Slavnostna predstava. Ah.’A. Sreda, dne 2. decembra ob 20. ur! »Vesela vdova«. Ab. B. Četrtek, dne 3. decembra ob 20. nri. Kvartet »Zika«. Petek, dne 4. decembra ob 20. nri Gostovanje zagrebške drame. »Vragolije«. Sobota, dne 5'. decembra ob 20. uri »Venela vdova«. Ab. C. « ’ Preniljer« »Vesele vdove« se vrši danes, v soboto, 28 novembra, v nedeljo pa je repriza, za. Ab. D. Nije operete, ki bi od daleč tako zrnega-davno šla preko odra. vsega sveta, kakor'»Ve mla vdova«. Tn še zdaj se zelo mnogo dava, zlasti v Franciji in Italiji-. Olo v samem Parizu je bila letos zopet ponovno in z velikim vjpehom vnrizorjena. Zabavno dejanje, krasna godba, temperamentna režija in prvovrstna oprema j J bodo sigurno tudi v Mariboru . pripomogli do nnjvečjega vspeha. Prošnja na usmil jena srca Dne 12. in 13. t. m. je obiskala. Mursko Soboto silna nesreča. Uničujoča povodenj, kakoršne ne pomnijo najstarejši ljudje, je hipoma preplavila celo mesto. Tik pred zimo je. oropala siromašno prebivalstvo obleke, živeža in živine ter mnogim zrušila domove. Bedni nesrečniki « strahom 'pričakujejo trde zime, kem naj spravijo svojo družino, ubogo, nago decol Z zaupanjem* se obračajo tl trpini do usmiljenih bratskih in sestrskih src. — Okoliške vasi, ki «o some siromašne ter več ali manj tudi po povodnji prizadete, dovažajo dnevno kruh in živež, kar ravno sami imajo. Več ne morejo. Apeliramo na plemenita srca, naj ne zavržejo te prošnje. Kdor zmore, naj nakloni svojo pomoč človekoljubni akciji. Vsak,- tudi najmanjši dar bo hvaležno sprejet. Pred vsem prosimo za pomoč v denarju ali obleki. Darove naj se naslavlja naravnost na »Lokalni pomožni komite v Murski Roboti«, ki bo skrbel zn to. da bodo naklonila prišla res- v roke onih. ki «o podpore najbolj-potrebni.,Tudi v našem uprav« ništvu bodo sprejemali darove za to podporno akcijo. o Odbor Sokolskega društ. v Mariboru poziva v*e svoje članstvo, da' srn brezi z-jemno vsi udeleže večera, ki se bo vršil v pondeljek, i!0; t. m. s pričetkom ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma v proslavo državnega in sokolskega praznika z *že prijavljenim sporedom. Udeležba je predvsem obvezna za vse v tem letu pristopi vše članstvo, ki ta večer po-lože svečano obljubo. Ta večer mora biti tudi enodušua manifestacija v očigled italijanskemu liasil.istvu za naše neosvo-bojene brate in sestre. Pobira se le prostovoljna vstopnina in to v korist Jugoslovanskega Sokolskega Savoza v Ljubljani. Bratje in sestre! Naj ne manjka nihče izmed vas na tem slavnostnem večeru, Pripeljite pa seboj tudi vso naše prijatelje. Zdravo! Odbor. TurlsfSIca m spori : T. S. S. K. Maribr-r, Zimskošportni odsek. Smučarji! V nedeljo dne 29. t. m. izlet nn Klopni vrh. Odhod v nedeljo ob 5.45 z glavn. kolodvora z vlakotu do Felc. Sneg povoljen, visok 30 črti. Planinska koča, SPD na Klopnem vrhu je Odprta in oskrbovana. — Načelnik. Kino — Mali moj, — som šepnil aspirantu, — tu ne smeva pomišljati: slecite se in pojdite v postelj! Bilo bi zelo škoda, da ne bi izkoristili ta sen! Hrabro! Stavim 100 lujdorov proti snu, da vam bo prej ko odpre oči ponudila ustne. —* Toda.,, če pridejo staviš!! — Jaz bom za to poskrbel; zadržal jih bom pri vratih. Na/pgejl Slekel se je. — Kaj bi vi napravili v njegovi koži? — Jaz sem mu nežno, popolnoma nežno, privzdignil odejo... On jo zlezel pod njo in objel otroka.,, — Haaaa!... Je zakričal on. ne- ona, V naslednjem trenutku j[e grof de Elprak planil i* postelje in izbuljenih oei in šklepetajo z zobmi skočil skozi vrata ter izginil, noseč v eni okt suknjo, a YJirugi hlače. Nisem ga videl nikdar vec. Prestrašen sem ostal na Jistem jndstu. Pogledal sem deklico. Krik j« ni pre.bu-dil. Ni je prebudil? Položi] «0«, jj roko n® čelo. Pri moji veri. mor«! sem napeti vko moč živčevja, da Premagam presenečenje: čelo je imela mrzlo kakor rnra-mor - bila je nMva. - UnieenA. gotovo, ▼ dveh dneh od hude bolezni. Tedaj Šele oem zapazil bakren križ in tresočo se ®eleno v ejico v posodi s posvečeno vodo. -O- ' ».loliannistrieb«. »Grajski kino« je v polni meri Izpolni! naše pričakovanje. Boznto se je oddolžil za napovedani film »Naj veselejši' Dunajčan« z epohalnim delom ameriške filmske industrije »Johannistrieb« (Če ljubi žena stara 40 let). Pavlina Frede-ric najboljša tragedi n ja Amerike, - je pri nam matije znana in vzbuja tem večjo pozorruvt, Podnln nam je čutečo ženo. ki v srednji starosti začuti ljubezen in se ji vda z vso dušo. Toda njena -strastna ljubezen ne dob! odgovora. Obupana je in razočarana. Mož. ki je precej mlajši, se ne ogreva za njo in oba trpita. Končno uvidi, da je zaljubljen v.mlajšo sestro svoje soproge To opazi tudi «olzno oko žene, ki se velikodušno žrtvuje, pre-magajoč močna čustva vroče ljubezni, Žrtvuje se sreči mlajš!h. ki so poklicani, da se ljubijo. Mladost mladosti! »Ljubezen Maharadže«. ' * »Apolo kino« predvaja po uspelih »Dekamefon^kih nočeh« krasen film »Ljubezen Maharadže, V glavni vlogi nastopa Ivan Mosjvihin. igralee-nmetnik Dejanje se odigrava v divjem Tibetu in prikazuje boj zli prestol tibetanskih vladarjev. Uti« posameznih delov je veličasten in ostavlja neizbrisen u.tjs. Podrobnejšo kritiko prinesemo jutri. Tragedija v carstvu večnega ledu Znani danski raziskovalec Severnega tečaja dr. Knud Rasmussen, ki m .ie pred kraitkim vrnil z najsevernejših obal Amerike, ki jih na-eljujejo Eskimi, je v svojih predavanjih sporočil tudi vrlo zanimive podatke o usodi polarno ekspedicije, ki je pred 80 leti tragično končala v pokrajinah večnega ledu in ‘čije ža-loi?.rn je bila doallidob malo znana. Gre za Franklinovo ekspedicijo, ki se je napotila 1. 1845 v bližino tečaja, z namenom, da najde eevorozapadno pasažo. Njeni ladiji »Erobus« in »Terror« so ledene gore docela zaprle. Nekatčri udeleženci so sknšiaiH priti peš tlo 'izliva »Ribje reke«, a so med potjo utnlrli. Pozneje so se podale na pot številne ekspedicije, da bi dognale, kaj se je zgodilo š Franklinovo ekspedicijo. T> 1354.še j»*dr. Ralu 'posrečilo, da je med eskimskimi pieme-nom v »King \Viliani« deželi« zbral nekaj podatkov o Franklinu ,in tovariših. L. 1859, je našla neka drugo ekspedicija v omenjeni deželi Stražišče, kjer so bili shranjeni podatki o trpi jen 3*t in smrti voditelja Franklina. Podrobnosti pa so zmanjkale. Te je ugotovil čez tolika leta šele raziskovalec Rasmussen. Dr. Rusmussen je srečal nekje v deželi Viktoriji starega Eskima, ki se imenuje Iggiararsuk. Njegov oče je svoje dni našel nekatere člane Franklinove ekspedicije in je pripovedoval svojemu sinu sledečo pretresljivo dogodbo o njih smrti: »— Bili smo zunaj na lovu na morske' pse. NenAdoma zočujemo glasove, ki so prihajali skupno. Bili 90 tuji, belopolti možje z dežele »King AVillium«. Pohiteli smo k njim in videli, da so hudo mršavi in bledi: lica so jim globoko vpadla in sploh so po v*se;u dajali videz, da niso že dolgo nič zivVžili. Pomogli smo jim. da so prišli v našo coIi<*o in jim dali »lantoo ter meso konjskega psa. Krzni* •o nam § prstom tje na ju-s k »Veliki ■ih St Mamica in otročičefi; vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna« oskrbovana, Veselo zdravje se smeje z (estečiral zobttji, Dnevna gojitev s »Kalodontom« je nf ,'sigurnej§a pot da obvaru« lete lepoto in zdravje Valih zob ribji reki«, a razumeli smo jih le toliko, da jih je pogrej bilo veliko, a «> sedaj večinoma umrli... Pozneje ob neki drugi priliki — smo našli njihovo ladjo. — Ležala je med »Viktorijo« in deželo »Kings William«. Na krovu ladje jo bilo več moških mrličev. Našli simo tudi čoln. ki je bilo v njem šest mrtvih mož Tako.na ladji kakor v čolnu je Bife dovolj živeža,, ali možje šo umrli ,na neki strašni bolezni...« Tako je pravil stari Eskimu. I® toga je videti, da je bilo napačno do««damje mnenje, da so vsi udeleženci Fra^jJŽlno-ve ekspedicije.umrl 1 od gladu. Khnd Rasmtisseh poroča, da. mu je Ittgiarank o-pisal mesto, kjer so ležala okostja' nesrečnih raziskovalcev, nazaduje je R*®a-mussen odkril dvoie takih mest in našel nekaj okostij. Poleg okoAtlj eo biH ohranjeni ostanki obleke in odej. Rass-mussen je dal pripraviti velik kameniti grob in je položil vanj zadnje ostanke svojih nekdanjih predhodnikov. Na grob, je obesil angleški in danski prapor. Tako se je vsaj po 80. letih izbezala zadnja, čast pogumnim možem1, ki sO zastavili življenje in imetje za veliki Cilj: prodreti v skrivnostne pokrajine večnega ledu. (»Prager Preese«). Kratki dopisi Angleži se tudi v dopisovajiju ravnajo po načelu, da je čas zlato. Navajamo nekaj takih primerov. Grofica Sarak Jer-osy je pisala vojvodi Welingtonu: »Cesar Nikolaj me namerava obiskati. Kako naj gn^ spiujniem?« Vojvode je Odvrnil lakonično: »Kakor druge moške«. Grofica mu je na to sporočila: »Toda Nikolaj me ljubi!« Welington je sporočil: »Pa ga sprejmite kakor druge ljubčke.«--Ne davno je neki politik za,grbzil Ll0ydii Georgesu, da bo objavil aktev ki mn ne bodo ljubi. Llovd George mu je odgovoril na kratko; »Objavi in pojdi k vrh«u!« — Slavni igralec Qnin se je bil sprl * gledališkim ravnateljem Richom. QuinU je čez riekaj'ča*a bilo žal in je namenil zopet navezati stike. Brzojavil jo Riohu iz Betlia: Dragi Rieh! Sem v Bathn.« —* Rioh mu je odvrnil: »Ostani tani in se daj pokopali!« — Gibraltarftk! guverner se ne ral Robert Boyd je imel navado, da .ie Pisal zgolj v stavkih v. eno besedo. Ko je hotel dobiti od svojega dobavitelja Srowna me-o, mu je pisal: Brown. Meso. Royd . Kr» je le-ta odposlal meoo, mm je odvrnil: »Boyd. Meso. Rrown.« --W an.deškc navade se je navzel tudi fraS eoskl državnik Tnlleyrand. Neki dami,kt mu je sporočila, da ji je nnipl. mož, j« pisal: »Draga markiza! Ah! Vaš Fallpjr-raud!« — Ko pa mu je pozneje javila, da se je zopet omožila, ji je Čestital fako-le: »Druga markiza! O. o! Vaš Foyllwan'■ Ser. C. 2298, 3245, 2005, 3953, 1573. 1523; > 1010, 1058, 1935, 4960. 4546, 2267. 90, 2411, ■ 4401. 4352, -4875, 3362. 3099, 429, 1570, 2942, 1354. 1859: 4662. 3463« 4378. Dabitiki a Din 10: Ser. A. 2080, .1092. 4145, 1567, 3876, 1607, 1174. 3631. 2480. 1169, 2490 4061. 2492, 2765, 2500, 2610. 502, 3308. 3923, 1347. 2531. 3644. 1680, 2899. 2314. 44(67, 2858 1661, 3030, 2161, 732, 919. 2181, 2848, 3215( • 3620. 2540. 28S2/619.'2088,1746, 2609, 1392, 4712799, 2828, 3157: • • / . Ser. B. 3339, 70, 3495, 2195. 3015. 2831. 1830i 4-231. 2745. 2575. 20. 128, 4579. 529. 2358, 751. 5711465. 4281. 238«. 3790. 54, 1.213. «70 1.360, 2074. 815, 4084. 4549. 4265, 3224, 899; 9867, 3558. 519, 763, 2060.-2704. 2754, 4320, 569, 4910, 2413. 2599, 2139, 2384, 248. 3677, lSV42$1i 257, 3124, 845, 1063, 3891, 33, 4785 ' 1992, 1302. Ser. C. 4939, .1067, 2675, 1229, 2070, 4665, 1 1418, 1413, 1325. 1439, 3339, 2576, 1788, ,3470, 4428, ‘209. 1829, 991. 2285, 1741, 4,128, 1313, 4414. 4302, 1442, 2789, 3547. 2015, 1421, t 794, 1099, 3655, 4557. 3446, 3101, 439, 4544, ( 940, 4045, 1123. 4413, 145, 2796, 2305, 4268, ' 1575, 4847, 3418, 751, 4623, 117j), 2697, 1968, - 9008. 880, 1680, 4955, .3583, 47,' 3879. Dobitki se razpošiljajo na, stroške 'Imetnikov srečk. Na vprašanja se odgovarja. in seznami številk se razpošiljanje, ako se ppšl,je lf50 Djn v, znajnkab. , Ženska uradniška država v Afriki V srednjem' Sudanu, v onib delib, koder teče po svojem izhodu iz puščave Sahare reka Niger, obstoji prastara kultura. Reka se tukaj imenuje »Atvura* in po nji nazivajo kulturo te ' dežele »Anrorska kultrira«. Znani afriški raziskovalec Leon Probeni.no opisuje nekatere zanimive posebnosti v uvodu svojega spisa »Narodne pravljice in narodne pesnitve iz osrednjega Sudana«. — Glavni nosite! j te malo znane kulture je narod, ki se imenuje Nupe. Pri tem narodu so imele ženske visok družabni položaj že v dobi, ko so v Evropi takore-koč ,še tlačani! e moškim. V uradniški bi-jerarliiji so zavzemale visoka mesta. O ■mnogih krajih je zabeleženo, da so jih ustanovile in vladale ženske. V starem nupejskem cesarstvu pa so bile tri visoke uradnice, ki so moške uradnike da-lcko nadkriljevale. Najmočnejša med njimi je bila »Sagi«, ki je veljala kot kraljica,vseh žena v državi; ob strani je imela dve drugi odlični ženi, ki sta imeli nalogo, klati živali za'žrtve bogovom in kuhati s pomočjo postrežnic. Vsaka izmed teh treh vladaric je imela poprej svojo deželo, sedaj pa so zaposlene vse tri v glavnem mestu Glarra. Do te visoke uradniško stopnje se pride tako-le: Pogoj je, da je vladarjeva hči. Tz vrst vladarjevih hčera, ki jih je v tej blagoslovljeni deželi veliko, izbere kj-alj sam tri najsposobnejše in jim podeli kot znamenje njih časti turban, moške čevlje in konja, tako da nastopijo kot moški: Nadaljuje vivoko mesto, ki srs zavzemajo ženske v tej srednjeafriški državi, imenujejo, »sonja«, t. j. gospodarica trgov in mati tujcev. Ona Inna štab de-vojk, « katerimi'mora skrbeti za to. da dobe tujci les. vodo in druge ugodnosti; da.se izvršujejo tržni zakoni in dajatve redno oddajajo v državne zakladnice; nadzoru je tudi trgovino z bi ser ji. Vzgojiteljica mladih deklet je »Neko-, ki skrbi s pomočjo podrejenih ji afriških' dam za izobrazbo žensk. Sploh so ženske že od pn.mtivekn imele v tej državi; veliko vlogo in pripovedujejo o njih razne amazonske zgodbe. Udeleževale so se. .tudi volu. . Takpimenovana »Naku-t — žena se je utegnila preobleči v moškega in je jezdeč na konju bodrila druge'moške k boju. Baje je sploh zasluga tč ženske bojevitosti v obramb? dežele in v napadih na nasprotnike, da šb *i pridobile žen-ke v državi Nilpeieev takšno mesto, kakršnega nimajo na.ibr-že nikjer drugje na širnem afriškem 0-zemlju. —O— Hvala sedanje mode. Angleški biolog prof. Peray Hall je dal časnikarjem zanimivo izjavo o modi. Prof. Hall meni, da ni bila moda še nikdar doslej tolikanj obzirna nasproti hi-gijeni kot je zadnja leta. Odstranitev steznikov, ki so bili prava pravcata mučila za ženski život, moda kratkih kril, ohlapna obleka in globoki dekolteji — vse to koristi zdravju in naj se ženske le nič ne ozirajo na nravne prigovore raznih ozkosrčnih ljudi, ki menijo, da mora biti ženska od nog do glave skrbno zapeta, da se kak moški ne pohujša. Zdravniki so splošno mnenja, da ženske niso bile še nikoli tako zdrave in močne kot v zadnjih letih, ko se higijensko oblačijo. Tudi šport, ki se je zelo razširil med ženskami, ima v zdravstvenem oziru dobre posledice: nervoznost, pogosta mi- grena in druge težkoče, ki so jih poprej imele ženske tako cesto, izginjajo vedno bolj. Važno je tudi to, da se ženske počutijo ob teh razmerah delj časa mlade in so take tudi v resnici. Preje je štiridesetletna ženska že prevzela vlogo starke, ki nima več veselja do življenja; celo tridesetletne žene se niso več smele veseliti življenja, plesati itd. Danes šti ride«etletna žena, ki živi higijensko in v kolikor moči ugodnih življenjskih raz merah, lahko uspešno tekmuje z dvajsetletno. (Nedavno je neka anketa v Londonu dognala z večino glasov, da so 4(1 letne žene celo najbolj prikupl.iive!). Taka žena se lahko mladostno oblači, nje obleka sme imeti žive barve, tudi šport no se lahko udejstvuje, pleše pa tako graciozno in neumorno kof njene hčeri Prof. Hall smatra, da je posebno higijensko svileno perilo oz. obleka. Svila je edina obleka, ki prepušča tzv. ultrnvijo-tičaste žarke. Ti nevidni žarki pa i.majo na človeško telo in njegov pravilni razvoj vrlo važen vpliv. Vse druge tkanine ovirajo dostop teh žarkov k telesu, le svila jih prepušča. Zbog tega — pravi profesor Hall — treba delati na to, da bo cena svilene obleke tako. nizka. da se bodo mogli tudi revnejši sloji oblačiti v Svilo. ■—n— Čemu zahajaš v kino? Neki ameriški časnik je stavil svojim čitateljem vprašanje, zakaj obiskujejo kino in je dobil sledeče odgovore; 1. da gledamo zaljubljence (2521: 2. ker vsebuje film dobro kritiko (1931; 3. radi želje, da vidimo na filmu gledališki komad ali dobro knjigo, ki jo poznamo (1771: 4. radi velikopotezne reklame (1581; 5. radi režiserjeve zmožnosti (1571; 6. rad? dobre eodbene spremljave (1351; 7. radi znanega avtorja (781. »Le Courier Cine-matographinue« pripominja, bi odgovori na to vprašanje.bili tudi drugod približno taki’ ■,* . T*-« IMIL1I OZNHMILU. Glasom sodnega edikta Okrajne?« sodilča v Mariboru ■ sc Vrši ▼, aadeljo ob 10. lop. v restavraciji .Plzenski vir*. Taltttn-bachora ulica. P« predavanju debata o cenenih laatnih domovih. Kreditna stavbena z*dr«ga ,Mojrnir“. 2557 «lktav2; kateri bode obiska! domove in govori slovensko . m! se cglari. Naslov v upravi. 2560 Ugodna zamena stanovanj vslad mnogo novih naročnika«, P*f .stanovanjski1 borzi '• »Marstin*. * 2556 Praktikanta iz dobre hiše. zmožnega popelnoirta sloven-’ skega in nemškega jezika, z dobrimi spričevali meščanske ali srednje Sole. ae.čez 16let starega, iiee „Volt*“ d. d. tovarna elektr. žarnic. Koroška cesta 27, za obratno pisarno. Predstavi nai' se z lastnoročno pisano ponudbo in prepisi snri-• ieval pri ravnateljstvu. 2545' Vsem premidljane sebičnim I Od več sto naročnikov .Marstana* je Se 150brezsta-novan;c«v. Silakolalomi. Pred-no se te dni 'v celem Maribora ugotove vsa odvisna sta novanja in neizrabljeniprostori prijavite jih sami stanovanjski borzi »Marstan*, R.o'ovški trg. Zajaraleno poileaa najemnina. 2555 Sebe se edde enemn gospodu. Aleksandrova eeita 57/1.. vrata It. o. 2547 Ude se lepa, prazna soba s posebnim vhodom. Nariov v upravi. 5543 Pletene jopiče, bluze, telovnike ža moške in ženske, sviterje. kostume, spodnja krila, pelerine,- kapice, nogavice, dokolo-nice i. t. d., vse iz najboljše, volne, dobro izdelano in za nizko ceno dobite, v strojni plelarni M, Vezjak, Maribor, Vetrinjska 17. 1434 Higllenlčna brivnica se vsem slojem priporoča. Postražba čista, prvovrstna. Dijaki imajo izvzemši sobote in dneva pred praznikom popust. Vjekoslav Gjurin, Jurčičeva 9. 1933 Štampiljke vseh vrst in velikosti izdeluje najceneje S. Fetau, Aleksandrova cesta 43 dvoriiče. Sprejemajo se tudi graverska dela. Zastopuiki se iščejo. 2196 Radi pomanjkanja prostora se proda glasovir. Ogleda se ga od -13--f4 ure v Mii j. Kateri jezik je govorila kača v raju? Zanimivo vprašanje, v katerem jeziku je kača nagovori la. Evo k usodnemu zavživanju prepovedanega sadu, je obravnaval nizozemski cerkveni sinod. Tudi nizozemsko časopisje se sedaj peča s teirč vprašanjem. Gre za »kačji proces«, ki je precej soroden ameriškemu »opičjemu proce«u«. Kalvinietični duhoven dr. BanveeTkerkeh se mora zagovarjali pred cerkvenim sodiščem radi pridige, v kateri je dvomil o kačji besedi oziroma možnostjo govorjenja, ki kačam ni lastna. V cerkvenih krogih so mu hudo zamerili. da noče verovati v govoreče sve topiaeimske kače; pa bo najbrže radi kač izgubil svoje mesto. Holandski časopisi pričnkujeio z napetostjo, kateri jezik bo sinod v Haagu spoznal za govorico, ki se. jo je posluževala kača pri z.npedjeva-n.in. Domnevajo, da bo hebrejska ali Pa sirska, vendar pa ni izključeno, da bo sinod določil holandski jezik. saj je vendar holandskim vernikom, ki čitnjo biblijo v domačem jeziku, najbližii. Tn navsezadnje: zakaj ne bi svetopisemska kača govorila ravno holandski’ Pri nas govori že izza čaka .Turin T>almai:na slovenski, pa nitsmo zavoljo tega m" uran j verni. Japonci uvajajo latinsko pisavo. ‘ Že dolgo se pojavljajo na JapSnspkem težnje, da se odpravi sedanja sila okor- na pisava. Kakor običajno povsod v človeškem življenju, tako je tudi v- tem primeru navada železna, srajca. Malo je na Japonskem omikanih ljudi, ki ne bi uvideli, da je latinica veliko popolnejša in lažja pisava nego kitajski »hijerogli-fi«, ki so jih doslej uporabljali, Ali težko »e je ločiti od tega, s čemer je vse narodno življenje tako tesno spojeno. Res pa je, da hi pisava japonskih besed v latinici zahtevala nekatere izpremem-be. vendar pa to ni nepremagljiva ovira, saj eo si tudi drugi jeziki več, ali manj prilagodili latinsko abecedo (na pr. Slovani). Vzlic vsemu se pojavlja, na. Japonskem vedno več-knjig v latinici. Nedavno je izdal vseučiliščni profesor Kio-to novo knjigo »Zgodovina sodobne filozofije«. ki je deloma, tiskana z latinskimi, črkami. Neki tokijski profesor je napovedal. da bo izdal vse svoje spise edinole v latinski pisavi. Če bodo ti vzgledi zadostno vlekli, ne bo dolgo, pa se bodo Japonci iznebili velike duševne more, ker bodo lahko izražali svoje besede prosto in neomejeno (kitajska pisava ima namreč znamenja za besede, ne za glasove kakor naša). Francozi «0 v TndoVi-ni že uvedli latinico, pa se je obnesle. Japonski učenjaki upajo, da bodo tudi oni prebili visoke ograje predsodkov in navade. —o— Boj s kačami. Gospa H. H. Slauterbačh, posestnikova soproga pri Fort Luptonu v Ameriki. je nedavno pobila s palico 140 kač. Borba je trajala čeli 2 uri. Šlo je za življenje nji sa,mi in njenemu Sletnerriu 0-troku. Prijezdila je na konju pred svojo hišo in skočila raz sedlo, v katerem j® pustila Sletnega sinčka. Nenadoma j® zaslišala sikanje kače klopotače. Z enim samim udarcem jo je pobila: toda v naslednjem trenutku ;in je obkrožila množica sikajočih kač. ki so kof na povelje prilezle od vseh strani. V smrtnem strahu za se in za svojega otroka se je pričela boriti z ostudno golaznijo. UsP®^0 ji je, da je po vrsti pobila vsp nnpsdel(j® in rešila sebe in otroka. Kač je bil® mrtvih nad 140. " ' -o- - Nenavadno izsiljevanje. Pred sodiščem v nekem italijanskem mestu se je nedavno končal zanimiv proces nroH P'"Hne T-riue. Danteju KC-petto, Galileu Marchelliu in Federico Grossiu, možu Iginove. Dogodki, radi katerih so bili imenovani obtoženi« so se odigrali že 1. 1921. Nekega popoldneva sta zalotila Federico Grossi in Rapeitov spalni sobi, Grossi,ieve soproge geometra Pastorino. Mož je takoj izstrelil nekoliko nabojev v zrak. da bi preplašil nezvesto ženo in zapeljivca. Nato je Grossi zahteval od P.astorinn, da naj podpise menico za 30.000 lir, kar je prestrašeni geometer tudi storil, a je vendar bil toliko premeten, da ee ni podpisal s pravim krstnim imenom. Radi napačnega podpisa, niso mogli na menico dvigniti denarja. S pretnjnmi so skušali od Pa-storina izsiliti vsaj nekaj sto lir. Ko e® je neprestanih prsten j naveličal, je zadevo prijavil sodišču. Na. razpravi se .1® dognalo, da je žena sama vabilo, geome' tra v stanovanje in nato v spalnico. >. Po dvodnevni 'razpravi je porota obhodila ženo Pierino Iginovo na 8 in polletno .ječo z odpustom 4 let in 9 mesecev. Repetta je bil obsojen n« enako dobo, a Marchelli na dve in polletno pogojno kazen. Soprog Iginove .je pravočasno pobegnil in tako Ušel kazni. Zdrav trgovski sluga se iiie - za takoj. Podružnica Julio Meinl, Gospo»ka sl. 7. 2558 Trgovski pomočnik, voialji ne prost, c dobrimi spiičevali liže riažbe. Ponudbe pnd .Trgovski pomolnik" na upravo ,Tabora*. -2546 »trori ul. 14/L 2542 Tvrdka Anica Iraun Maribor, Grajski trg 1 nudi ' rokavice nogavice čevlje mpSke klobuke kravate itd. po najnižjih cenab Vrtnarstvo Ivan Jomoe Maribor, Razlagova ulica 11 Sprejema vsa cvetličarska naro čila, kakor vencev, poročnih šopkov, trakov z napisi v okusni izpeljavi v najkrajšem času.. Za veselične.prireditve so na razpolago vedno j. sveži > klinčki. Naročila z dežele potoni pošte točna. Cene naročnikom zadovoljive. 2453 Leseno pohištvo Železno oohištv«* Tapeta, pohištvo Pisarn, pohištvo Posteljna oprava Preproge Zavese Pristopajte k Jugoslovenski Matici« m it [O za pohištvo;d Posteljno perje po Izredno nizkih «« aab » zalogi pohištva, Maribor Gosposka ulil ca St. 20 (Piicbariova hiša) S Svoboden ogled! fj Ceniki brezplačno! J Josip Brandl, Maribor glasovirji, pianini in šolski harmoniji v pri-priznano solidni izvedbi. Zmerne cene! Večletno jamstvo! Popravila In uglasitve. 1979 ODDELEK DETAJL, ALEKSANDROVA C. 23 Mitiče S lahko nese po pranju svojega že tako velikega sinčka domov, saj pere s terpentl-nOvim .GAZELA*- milom, katero Ji prihrani ves trud. Poizkusite tudi Vi * .GAZELA'- milom. fV 2§. PovemBra! Tfl2S.'< Vr t rt n ir*' Moš mmm tovarna za Izdelovanle II-kerlev, dei. vin In sirupov Maribor, Meljska c. 3 priporoča svoje najfinejše likerje vseh vrst, dezertna vina. kakor Vermouth, Maršala in Marsaleta. Istotako je v zalogi vedno pristna slivovi-ca, brinjevec, rum ter konjak IGRAČE, GALANTERIJA, USNJATE IZDELKE, PARFUMERIJA, SREBRNINA, JEDILNO ORODJE, PLETENINA, PERILO I. D.T CENE BREZKONKURENCNE! GASPARI A FAMNGER Radi uvedenja specialnega blaga sem cene blagu dokler traja zaloga ^ znatno znižal 18m Lepa izbira klobukov, čepic, srajc, spodnjih hlač, jegetovega perila, damskih hlač, ovratnikov, robčkov, kravat, nogavic, svilenih bluz, šalov, trikotaže, fine parfumerije, in drugega blaga. Stranke, katere kupijo čez 50 Din blaga dobijo razven znižanja cene tudi 10% popusta. 2196 B.Veselinovič in Komp. Maribor, Gosposka ul. 26 Dobro po nizki ceni dobite le pri tvdkl J. N. ŠOŠTARIČ Maribor, Aleksandrova cesta 13. Trgovina z modnim, manufak* turnim, suknenim in platnenim blagom, perilom, konfekcijo in pleteninami Na debelo in drobno. Josip Brana RADIO. Aparati najpreciznejše izdelave, z najenostavnejšo uporabo in s sprejemom od vseh evropejskih postaj. Ker cena popolnoma primerna, najlepSe božično darilo. Koncerti vsak dan popoldne in zvečer. Gospodarska pisarna dr. Lajnšic 2564 Maribor, Slovenska ni. 12 Podpirajte Jugoslovansko Matico! Moj mož se me boji, ker ve, da imam močno in trpežno kuhinjsko posodo. Kuoim vedno le pri A. Vidlu, Slavni trg 5. kjer se dobi po najnižji ceni najboljša in najtrpežnejša železna, lončena, pločevinasta fn emajlirana nosoda znamke .Herkules* in lahke vrste čehosl. prolzvnda. Hitite! veliki nzpnliji islnk ov Po čudovito nizki ceni prodajamo ostanke blaga za obleke, moško sukno, sukno za plašče, barhent, cefire, delene, frenehe,1 sifone i.t. d. PraktiCna,-boiKna- darila! Doliek in Marini Maribor Kolesarji pozor! luiuili preseiitve in ilvnilvn. Vljudno sporočava slavnemu občinstvo, da sva se z našo mehanično delavnico preselila Iz Vojašniške ulice št. 13, v Tattenbachovo ulico št. 14 nasproti Narodnega doma, obenem pa otvarjava na Glavnem trgu št. 17 prodajalno koles In motorjev, kakor vseh kolesarskih potrebščin. Priporočava se za obilna naročila ter beleživa z odi. spoštovanjem Divjak in Gustinčič. V IVI A R I B O R u Sprejema vloge na tekoči račun po dogovorjeni obrestni meri, za katere jamči tudi Mestna hranilnica kot taka in konečno celo mesto z vso davčno močjo. Podrobneje Informacije je dobiti v društveni pisarni, palači Mestne hranilnice, to je Orožnova ul. 2, pritličje na levo. sladki Muskato, Vis opolo, Viška črnina se točijo v novo preurejeni gostilni Lekarniška ulica 6, od Din 10*- naprej. Prvovrstna domača vina in izborna kuhinja. Večkrat na teden morske ribe. ■ v ( Za obilni obisk se priporoča J. J. Pečnik gostilna „Rotov2 <* .r" > MTP DRUŠTVO MESTNE MILNICE rOdlitki iz sive litine1 od Din 5*— do Din 9•— za 1 kg pošilja K. & R. Ježek, Maribor, Meiie 103 k tovarna strojev, livarna železa in kovin 2236 "V marlboru, rt n e zn. novemora t9SS>; Trgovci zahtevajte ponudbe VelEka zaloga Zimsko perilo copate klobuke čevlje Radi izborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti sl za jesen in zimo delne plašče, dežnike priporoča najceneje KARO - čevlje Solidne cene, Lastne delavnice, Na obroke! očala in ščipalci tudi brez recepta R. BIZJAK izprašani optik Maribor, Gosposka ulica 16 Vašim dragim Manufakturo In konfekcijo, obleke po meri za gospode in dame iz lastne prvovrstne krofaCnice proti ugodnemu odplačevanju na obroke dobite edino-ie pri tvrdki DAVORIN JOHAN IN DRUGOVI družba z o. z, MARIBOR - TATTENBACHOVA ULICA 2 1991 boste napravili največje veselje z Vašo sliko, katera je tudi najcenejče božično darilo. Foto-AteljeVlašlč, Maribor, Gosposka ul. 24 kupite najceneje pri tvrdki 188 ANICA TRAUN, Maribor, Grajski trg 1 iiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'!! e«.ee«e««««e»*eeaaeeeeeeeeeeeeaeeeeaaaeaeeaaaeaai aaaaaaaa.aaeeeeeeaeeeeeaeeae ■-*aee*“a»«Baaaaal,».,a»M»4a. : : j Cenena božična darila! I : : Podpisani fotografični ateljeji dajeio od da- \ nes naprej vsem stranicam za vsa naročila zelo znižane cono? LMakart, Meyer, VlaSič, Wagner j Vsako ČAJANKA S PLESOM V KLUB BARU Za miklavža HDVOOTVORJEHO! Naznanjam vsem ljubiteljem dobre pristne dalmatinske in štajerske kapljice, da ritvorim na novo v nedeljo 29. novembra 1.1. VELIKO VINSKO »LJUDSKO KLET* VHOD V GRAJSKI UL. 2, ZRAVEN »GRAJSKE KLETI« Točil bom dnevno samo najboljša dalmatinska in štajerska vina po najnižjih cenah tako, da si bo mogel vsakdo, posebno uradni-štvo, penzijonisti in delavstvo privoščiti poceni pijačo in jedila. Dnevno morske ribe, pečene, porcija.......Din 5-— „ zajutrk .............................. 2'— , kompletni obed ......................S’—* , večerja............................. A'— HHJLEPŠH in HHJVEČJH KLET RIHRIBORH Posebne cene čez ulico, ki so brezkonkurenčne! Priporoča se 2549 GJURO VALJAK so najprimernejša le Usta, katera se vsak dan rabi: n. pr. kovčeki in torbice za potovanje, različne damske, spisne, šolske in tržne torbice/listnice, tobačnice, denarnice za drobiž kakor tudi gamaše in nahrbtniki. V veliki izbiri in po zmernih cenah pri IVAN KRAVOS Aleksandrova c. 13 Radi pomanjkanja prostora prodajamo iz našega oddelka na dobelo po tovarniških cenah Sukno za obleke, sukno za ženske plašče, moško sukno, kazane, šifone, posteljne, preproge, ceflre, frenche delene, etamine i. t. d. Dolček i Marini, Maribor, Gosposka ulica 27 2451 Tiakar: »Mariborska Tiskarna« v Maribora, predstavnik: Stanko Detela, ravnatelj. Urednik Vekoslav Špindler.novinar. Izdajatelj: Konzorcij »X«bocAA predstavnik; .Vekoslav Špindler, novinar. Oba v Maribora.