Letnik XXIX.
Poitnlna v gotovini platani.
Številka 6.
Izhaja poljubno, najmanj pa štirikrat na leto. Posamezne številke 2 Din 50 p za inozemstvo 3 Din. V „JGZ“ združena gasilna društva dobivajo po en odtis,Gasilca“ brezplačno. Urednik FRAN BARLE = v Ljubljani. 	-
GASILEC
Cene enkratnim oglasom:
iirrmnniniiiim
Cela stran 300 Din, V2 strani 150 Din, '/« strani 80 Din, >/* strani 40 Din, */i6 strani 20 Din.
GLASILO „JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“.
V Ljubljani, dne 5. decembra 1925.
Vesti starešinstva.
r.
Seja starešinstva.
Starešinstvo JGZ ima v torek, dne 29. decembra 1925 ob V2,10. uri dopoldne v Ljubljani, v »Mestnem domu« svojo sejo:
Dnevni red:
a) ustanovitev novih gasilskih žup;
b) sprejemanje in uvrščanje gasilnih društev;
c) predlog o izključitvi nekaterih gasilnih društev iz JGZ.
2.
Odborova seja.
Odbor JGZ ima v torek, dne 29. decembra 1925 ob 10. uri dopoldne v Ljubljani, v »Mestnem domu« svojo sejo.
Dnevni red:
a) rešitev došlih vlog;
b) razdelitev, podpor iz gasilskega sklada;
c) določitev potnine članom starešinstva k sejam starešinstva in odbora in odškodnine tajniku;
č) določitev kraja in dneva redne skupščine;
d) izključitev nekaterih gasilnih društev iz JGZ;
e) raznoterosti (zlet v Novo mesto itd.).
3.
Gasilske potrebščine.
Gasilno društvo v Rimskih Toplicah kupi star gasilski kroj, čelade itd. Društva, ki imajo na razpolago take predmete, naj stopijo v dogovor z omenjenim društvom.
Gasilno društvo Trbovlje — trg ima na prodaj lep in lahek voz za moštvo. Kupec naj se obrne na omenjeno društvo.
4.
Članarina za leto 1925.^26.
Letošnja skupščina JGZ je na svojem zborovanju 12. julija 1925 sklenila, da znaša tudi za tekoče poslovno leto, t. j. od 1. junija 1925 do 31. maja 1926 članarina po 2 Din za vsakega rednega društvenega člana.
Članarino plača vsako društvo iz svoje društvene blagajne za vse svoje redne člane naravnost JGZ in ta razdeli vplačano članarino tako, da pripade polovica iste JGZ, dve tretjini druge polovice posamezni župi in ena tretjina druge polovice pa JVS.
Ker mora biti po členu 7.. točki 2., pravil JGZ članarina vplačana najkasneje do 1. decembra vsakega leta, smo začetkom meseca oktobra t. 1. razposlali vsem župnim vodstvom pripadajoče število čekovnih polož-
nic, da iste razdele med svoja društva in jih opozore, da pravočasno plačajo članarino.
Opozarjamo vsa društva, ki do danes še niso poravnala članarine za tekoče poslovno leto 1925.^26., da to nemudoma store, ker bi se jih sicer po členu 7., točki
3.,	pravil JGZ ne moglo upoštevati pri razdelitvi podpor.
Naj jih nikar ne moti dejstvo, da so že letošnjo spomlad plačala članarino, kajti isto so plačala za preteklo poslovno leto 1924^25., ne pa za tekoče poslovno leto, ki se ie začelo 1. junija 1925 in bo trajalo do 31. maja 1926.
5.
Podpore.
• Kakor vsako leto, se razdeli tudi začetkom prihodnjega leta med letom nabrani 2% gasilski sklad. Tega sklada se je nabralo toliko, da odpade na vsako gasilno društvo povprečno 600 Din, primeren znesek pa tudi župnim vodstvod in JGZ.
Pozvali smo vsa župna vodstva, da nam do 1. decembra t. 1. stavijo predloge za svoja društva, upoštevajoč razpoložljiva sredstva in pa potrebe svojih društev.
Obenem smo obvestili župna vodstva tudi, katera njihova društva še nimajo vloženih svojih popisnic.
Vabimo vsa župna vodstva, da nam pravočasno vpošljejo svoje predloge in pa manjkajoče popisnice svojih društev, ker bi se zakasnelih vlog nikakor ne moglo več upoštevati in jih naknadno predlagati velikemu županu v rešitev, potem ko bi JGZ že vložila svoj skupni predlog glede razdelitve podpor.
6.
Gasilski koledar za leto 1926.
Žepni koledar za leto 1926. je ravnokar izšel v prav lični, trpežni žepni obliki. Cena vezanemu koledarju je 15 Din, s pošto poštnino več. Naročila sprejema tovariš Herman Zupan, tajnik Ljubljanskega gasilnega društva. Vsak zaveden gasilec, najmanj pa vsako gasilno društvo naj ima gasilski koledar.
Gasilska „Samopomoč“.
(Fran Pristovšek.)
V	zadnji 4. in 5. številki našega glasila z dne 26. oktobra t. 1. je sprožil tov. Josip Klemenčič za slovensko gasilstvo velevažen nasvet o ustanovitvi društva »Gasilska samopomoč«, ki naj omogoči družinam umrlih gasilcev podporo za kritje bolniških in pogrebnih stroškov ter jih tako reši hudih skrbi in revščine v najbridkejših trenutkih. To neodložljivo vprašanje sem hotel spraviti pred zvezno odborovo sejo koncem meseca decembra
1.1..	pa me ie prehitel dopisnik, za kar sem mu prav hva-
ležen. Obrazložil je vse podrobno, da je vsakomur jasen dobrodelni namen naše organizačne zavarovalnice. Pripominjam le in	opozarjam	vsa gasilna društva,	da se
članstvo prav lahko pouči	o	pravilih »Učiteljski	samopomoči«, ki so	natisnjena	v	38. številki »Učiteljskega
Tovariša« z dne	8. oktobra	t.	1., koje prilagodimo	našim
razmeram in si ustvarimo nekaj občekoristnega in prepotrebnega, za kar nam bodo iskreno hvaležni vsi zanamci. Odkar sem zavarovan pri društvu »Učiteljska samopomoč«, mirno ležem k počitku, v svesti si, da me bodo lahko pokopali na dostojen način. Vsem društvenim načelnikom priporočam, naj zbero društvenike in sezname oddado župnim starešinstvom do sredi decembra t. L, a župna vodstva naj to gradivo predlože JGZ do Božiča, da se stavi to vprašanje na dnevni red zvezne' odborove seie dne 29. decembra. Pripravljalni odbor že lahko predloži popolno poročilo o ustanovitvi društva »Gasilska samopomoč« skupščini JQZ. Proti ustanovitvi te naše prve življenjske zavarovalnice pač ne more nihče imeti najmanjših pomislekov, ker ne riskiramo prav ničesar druzega nego za vsak smrtni slučaj 1—2 Din.
Tovariši gasilci! Zgradimo si to človekoljubno društvo čim prej!
Gasilsko premišljevanje.
(Janko H o j a n.)
Eden najboljših in najlepših znakovt izobraženega človeka je brezdvomno znak zmernosti. Človek, ki obvlada samega sebe in zna krotiti svoje strasti ter ve postaviti vsaki stvari določene meje, je gotovo discipliniran ud človeške družbe. Tak človek ne bo ničesar pre-» tiraval in tudi ne bo nikdar zahteval ničesar nemogočega. Kakor zna postaviii meje samemu sebi. tako zna določiti iste tudi svojemu sosedu. On bo vedel, kaj je prav in kaj ni prav, vedel bo, kai je dovoljeno in kaj ni dovoljeno, vedel bo pa tudi, kaj je mogoče in kaj je nemogoče.
Zmernost ali umerjenost je neobhodna potreba človeške družbe. To je takorekoč temelj, na katerem sloni naše življenje. Saj se vse naše življenje giblje med določenimi mejami, ki so predpisane človeški družbi. Kdor prestopi te meje, je kaznovan. Torej, smo prisiljeni, da se teh predpisanih mej držimo, ako nočemo zapasti obsodbi in kazni. Vse te meje pa so predpisane celokupni človeški družbi in se jih mora vsakdo držati ter jih spoštovati.
Imamo pa še celo kopico drugih meja, kj niso določene in predpisane po državnem zakonu, ampak so prepuščene popolnoma prosti volji posameznega človeka.
Lepo je. da človek izvršuje svoje državljanske in druge zakonite dolžnosti, a še lepše je, če poleg teh izvršuje še druge prostovoljne obveznosti.
Ena takih prostovoljnih obveznosti je brezdvomno tudi sodelovanje na gasilskem polju. Kako lepa in neprecenljiva žrtev je to! Prostovoljno se zavežeš vzvišeni ideji ljubezni do bližnjega. In ker se prostovoljno oprimeš te ideje, je tvoja sveta dolžnost, da to idejo tudi do dobrega spoznaš, se je držiš in io neustrašeno ter navdušeno širiš med ljudstvo.
Preden pa stopiš kot apostelj te ideje pred ljudstvo, moraš to idejo najprej udomačiti pri samem sebi doma. Ta ideia ie velika in razsežna. zato pa tudi veliko zahteva. Preden se je torai lotiš, moraš očistiti najprej samega sebe, zavreči moraš svoje napake, obvladati moraš popolnoma samega sebe, postati moraš zmeren.
Predvsem moraš izruvati iz svojega srca vsako sled sovraštva ter vsaditi vanj drevo ljubezni in tolažbe. Zediniti se moraš z mislijo, da ie vsakdo na svetu del tebe samega, da je vsaka stvarca na svetu del tvoje osebne lasti, ki io'moraš čuvati in braniti. Šele ko prideš do tega prepričanja, potem stopi na plan in širi ta nauk dalje med ljudstvo.
Nikar ne misli, da te že safna gasilska obleka napravlja gasilca, odnosno pobornika ljubezni do bližnjega. Od gasilske obleke do pravega gasilca je dolga in tudi težka pot. Ako bi za uresničenje ideje ljubezni do bližnjega zadostovala že samo obleka, potem bi pač ne bilo treba drugega kot obleči vse ljudi v določeno uniformo in takoi bi bilo dobro na svetu. Zginilo bi sovraštvo in prepiri ter bi zavladala ljubezen in bratstvo. Kako nekaj prijetnega in lahkega bi to bilo!
Toda za uresničenje ideje ljubezni do bližnjega pa žal ne zadostuje samo nošnja gotove obleke. Treba je vzgoje, treba ie samozatajevanja in zmernosti.
Naša gasilna društva temelje na ideji ljubezni do bližnjega. Prevzela so torej prostovoljno nase del narodove vzgoje v duhu te vzvišene ideje, zato je njihova dolžnost, da se neprestano bore in vztrajajo na svojem začrtanem programu.
Kako žalostna in ostudna spričevala si izdajajo ona gasilna društva ali njihovi člani, ki žive v večnih prepirih med seboj in te medsebojne prepire iznašajo celo v javnost potom dnevnega časopisja!
Ali so to gasilci?! — Ali so to gojitelji ljubezni do bližnjega?! Mar mislite, da se taki ljudje zavedajo, koliko škode prizadenejo s tem svojim početjem? — Ljudstvo se z gnusom obrača od njih, a ne samo od njih, temveč od celokupne organizacije, kateri pripadajo žali bog tudi taki ljudje. Vse dolgotrajno in trudapolno delo posameznih idealistov na gasilskem polju, ves mnogo-brojni trud uveljavljenja gasilske organizacije podero taki brezvestneži z eno samo svojo nepremišljeno kretnjo.
Da bi se vsaj zavedali, da niso oni sami gasilci in da ne obstoja le njihovo društvo na svetu, temveč, da je na tisoče in tisoče res vzornih gasilcev in na stotine zavednih gasilnih društev, ki nikakor ne zaslužijo ljudskega omalovaževanja in obsodbe radi takh poedinih skaza-gasilcev.
Da se zaščiti gasilsko celoukpnost pred ljudskim prezirom in obsodbo, je naša sveta dolžnost, da takoj brezobzirno izločimo iz svoje organizacije vse take brezvestneže in nje same izročimo javnemu preziru in obsodbi, ne pa celotne gasilske organizacije. Naša organizacija ne sme biti prav noben plot, izza katerega bi mogel eden ali drug član obravnavati s svojim osebnim ali političnim nasprotnikom. In če je morda celo društvo podvrženo temu zlu, naj se izbacne celo društvo iz skupne gasilske organizacije. Zastopati moramo vedno in povsod le ono stališče, ki nam ga narekuje naša vzvišena gasilska ideja.
Kako se moremo vendar sklicevati na idejo ljubezni do bližnjega in kako se moremo vendar ponašati z gasilskim članstvom, ako pa ne poznamo niti najna-vadnejših mei dostojnosti ne napram sebi samim, še manj pa napram drugim?!
Gasilna društva bi morala biti vendar vzgled nesebične ljubezni do bližnjega, biti bi morala vzgled bratske sloge in edinosti, ona bi moral biti vzgled strpnosti in zmernosti, vzgled spravljivosti in prijateljstva, vzgled medsebojne pomoči in varčevanja. Ona bi morala zastopati in ščititi koristi vseh in vsakega posameznika. Ona bi morala vzgajati ljudstvo v medsebojni ljubezni in pomoči, v varčnosti in pridnosti ter splolvv vsem, kar blaži in lajša življenje.
Le taka gasilna društva bi ustrezala svojemu namenu, a takih ie žalibog dandanes še prav malo. Večina društev misli, da se njihovo delo začne in konča pri požaru. To pa nikakor ni in ne more biti res. kajti gašenje požara ie le prav majhen del naše vzvišene ideje ljubezni do bližnjega, ki se začenia z ustvarjenjem sveta in bo trajalo do konca dni. Veliko važnejše ko gašenje požara je gašenje ljudskih strasti. Koliko dobrega bi lahko storila gasilna društva na tem polju!
Eno najhujših gorja našega naroda je brezdvomno pijančevanje. To ie nekai tako strašnega in uničujočega, da se škoda, povzročena s pijančevanjem, niti zdaleka ne more primerjati s škodo, ki nam jo povzročajo požari.
Ideja ljubezni do bližnjega nam zapoveduje reševati in pomagati narodu do blagostanja. Naša dožnost je torej, da ne zamudimo nobene prilike in da delamo z vsemi močmi tudi na to. da rešimo svoj narod čimpreje iz strašnih plamenov uničujočega alkohola.
Kaj smo storili v tem oziru doslej? — Ali naj govorimo o (etn? — Tako žalostno zgodovino imamo v tem oziru za seboj, da bi se morali kot pravi gasilci zjokati nad njo in napraviti čez nio tako debelo črto, da bi je nihče več ne mogel razbrati.
Ako človek premišljuje o tem, se mora nehote vprašati: aU je to sploh mogoče? — Ali mora biti_gasilec res tudi pijanec, o d rt osno gasilec žeje? — Ali res gasilna društva vzgajajo pijančevanje in zapravljanje? — Ali res ne more biti prav nobenega gasilskega nastopa brez pijače? — Ali so res gasilna društva samo zato tukaj, da prirejaio one zloglasne veselice, na katerih sc samo pije in pleše?
Roko na srce in odgovorimo si: bo nekako tako! — Težki so sicer ti očitki, a žalibog po večini resnični.
In če sedaj pogledamo po svojem programu, po svoji nalogi, ki nam jo zapoveduje ideja ljubezni do bližnjega, vidimo, kako daleč smo zašli na stranpota.
Nekaj, kar bi morali kot taki z vsemi silami pobijati, smo si osvojili za svoie neobliodno potrebno sred stvo.
Velika ie bila naša zmota, zato pa bodi sedaj tem večja naša dolžnost, da se te zmote otresemo in krenemo na pravo pot. na pot treznosti in varčevanja.
Naši člani morajo biti samo trezni in varčni ljudje in strogo jim mora biti zabranjeno vsako pijančevanje ne le v gasilskem kroju, temveč tudi v civilni obleki.
Poglejte po svetu in videli bodete, kako ie drugod! Na tisoče in tisoče gasilcev se udeleži kake gasilske manifestacije. a vsi kot en mož so trezni in dostojni. Nitf enega ne bodete dobili, ki bi se morda izpozabil in ko lovratil vinjen po cestah in gostilnah. — Ti možje vedo,’ kaj je njihova naloga: vedo. da jim zapoveduje gasilska-ideja tudi gojitev treznosti in varčnosti. — Kdai bo tako tudi pri nas? — Ali smo res tako izgubljeni?
Stran z gasilskimi veselicami in posvetimo se delu! Dokler se ne otresemo veselic, toliko časa tudi ne moremo govoriti o resnem delu za blagor svojega bližnjega in svojega naroda.
Veselice niso naš namen in tudi poti k našemu namenu nam ne odpirajo, amoak zapirajo. Le prepričani bodimo, da bomo tudi brez veselic prišli do potrebnih gasilskih sredstev, ako imamo količkaj resne volje. Morda bo šlo to nekoliko počasneje kot z veselicami, a na zaupaniu in ugledu si bomo neizmerno pridobili in navdajala nas bo prijetna zavest, da nismo grešili proti svoji ideii in nismo upropaščali ljudstva in njegovega premoženja. Naše ljudstvo ie dobro in rado pomaga, kolikor pač more, zato se ga nikdar ne sme izrabljati z veselicami. Ako tr ne more dati denarja, ti da dobitek. Dobitke na zbiraj in iih spravi v denar potom prodaje ali dražbe, toda ne na veselicah. Saj prodajo ali dražbo lahko napraviš vsak dan ter o njej obvestiš ljudstvo ki bo gotovo ra>e prišlo k n.iei kot pa na veselico. Koliko nepotrebnih sitnosti in prošeni si s tem prihraniš!
Kakor rečeno, treba je le nekoliko dobre volje in gasilna duštva bi lahko uspevala tudi brez vsakih veselic. Kdo pa ne bi podpiral res vzornega društva, ki mu je blagor bližnjega nad vse?!
Po obstoječem zakonu mora vsaka občina zase gledati na to. da ima na razpolago potrebna gasilska sred-‘tva. Tega se mora zavedati tako župan kot slednji občan. Jasno pa je. da župan ni dolžan oskrbeti poTebncga
gasilskega orodja in oprave iz svojih lastnih sredstev, temveč s pomočjo občiske davščine, ki zadene več ali manj vsakega občana. Ker pa je naše ljudstvo že itak čez glavo obdavčeno, zato je treba postopati silno previdno in obzirno.
Nikakor torej ni prav, da zahtevajo nekatera gasilna društva ogromne zneske v občinskih proračunih za nabavo gasilskih potrebščin. Posledica tega je, da navadno ne dosežejo prav ničesar.
Vedno je treba računati z obstoječimi razmerami in pač zahtevati le toliko, kolikor je res neobhodno potrebno. Ni v duhu gasilske ideje izmozgavati ljudstvo, zato se mora istega tudi v tem oziru ščititi. Upoštevati se mora težko stališče županov in občinskih svetov, ki morajo po veliki večini s prav skromnimi občinskimi dohodki kriti vse nmogobrojne občinske potrebščine in ne samo gasilskih. Gasilna društva naj bodo torej skromna v svojih prošnjah in zahtevah na županstva ter naj nikdar ne terjajo nekaj nepotrebnega ali nemogočega. S tem bi si nakopalo le mržnjo in sovraštvo tako od strani županov, kakor tudi od strani občanov, kar pa bi nikakor ne odgovarjalo gasilskemu programu.
Nikdar ne smemo pozabiti, da smo po svojem programu možje ljubezni in sprave, možje resnosti in delavnosti. Po naši krivdi ne sme nikdar priti do prepirov in sovraštva. Tudi če nas drugi zasmehujejo in izživljajo k neljubim nastopom, jim ne smemo nikdar slediti, ampak vedno le pokazati, da smo sinovi miru in sprave, ki ne poznamo nobenega sovraštva in maščevanja.
Ob tei priliki bi opozoril naša gasilna društva tudi na nekatere netaktnosti, ki jih tu in tam zagreše nekateri napram cerkveni oblasti.
Navada je pri nas, da vežemo skorai vsako svojo prireditev s cerkveno slovesnostjo. Je sicer to lepa navada. ni pa v.selei na mestu. Vsakdo mi bo priznal, da n. pr. maša. ples in pijančevanje ne gre skupaj. Treba je pustiti ali eno ali drugo.
Cerkev ima svoie postave in zakone in gotovo jih nima zato. da bi se jih omalovaževalo. Zakaj torej zahtevati od župnih uradov nekaj, kar iim je zabranjeno?!
In če župnik odpove svoje sodelovanje na prireditvah, kjer se pleše in pijančuie ter ugania druge ne-rodnosti, je to vendar njegova cerkvena dolžnost!
Zakaj potem mržnia in sovraštvo?— Čemu ie treba o tem pisati po časopisih?
Opravite raie cerkvene blagoslove zase in svoie veseljaške prireditve zopet zase, pa ne bo nikdar prišlo do nesoglasja!
Ni pa lepo in častno, ako se društvo napram cerkveni oblasti zaveže, da ne bo imelo na svoji prireditvi ničesar cerkveno zabranjenega, in si na ta način izposluje cerkveno sodelovanje, potem pa dano besedo prelomi in’uganja vsakovrstne budalosti. — Kdo nai tako društvo spoštuje?!
Jasno ie. da pride tako društvo ob vsak ugled in da nikakor ni posebno častno biti član takega društva.
Ako hoče društvo uživati spoštovanje in podporo svoiih občanov, mora pač vedno in neprestano živeti z ljudstvom in za liudstvo. Njegovi člani morajo biti vzor vsem drugim občanom, zato na jih te treba temu primerno vzgojiti.
Ni naša naloga samo gašenie požarov, temveč tudi vzgoja treznega, pridnega, varčnega, poštenega in 'zna čajnega ljudstva.
Naša ideja stremi za liudskim blagostanjem, ki pa 'e doma le v medsebojni Hubezni in bratstvu. Ta dom na ie daleč in visoko, zato nai odlete mlačneži in tem krepkeje stopijo nravi možje — gasilci!
NAROČAJTE „GASILCA“.
Gasilske novosti.
(F. B.)
Letošnji gasilski razstavi v Brnu in v Solnogradu (Salzburg) sta nam pokazali korak naprej, kar se tiče gasilske priprave, zlasti gasilskih brizgalnic. Razvoj gasilstva napreduje od leta do leta in dandanes najdemo gasilstvo že tudi v hribovitih krajih in v krajih, ki so težko dostopni. Ta okolnost zahteva, da se pri izdelavi brizgalnic vseh vrst polaga velika važnost na to, da so brizgalnioe lahke in doveclljive na vsak, še tako težko dostopen kraj.
Začnimo z avtomobilnimi brizgalnicami.
Vse najnovejše avtomobilne brizgalnice so lahke, vendar pa take, da v polni meri zadoščajo svojemu namenu. Posebno pozornost sta vzbujali dve avtomobilni brizgalnici v konstruktivnem in gasilsko-tehničnem oziru, ki sta bili razstavljeni. Obe brizgalnici sta bili montirani na brzovozni enintričetrtinski tovorni Fiat, in sicer pred motor. Problem montirati brizgalnico pred motor, vsaj pravili so nam tako. je srečno rešen in izredno zadovoljiv.
Brizgalnica, ki se požene neposredno z motorjem (40 H P), daje na minuto po 1200 l vode pri dolžini 80 m 1000 / pri pri dolžini 100 m, odnosno 600 l pri dolžini 150 m ter dela z 20 atmosferami pri zaprtih premikačih.
Brizgalnica ima eno centralno sesalno grlo in dve iztočni grli. Vsa obsluga brizgalnice, spajanje itd. se oskrbuje spredaj. Prednosti montiranja brizgalne pred motor je zlasti v tem, da se obenem nadzira motor in brizgalnica in da se z brizgalnico laže pride do vode. Pri dovozu k vodi. zlasti ponoči, lahko vidimo pot do vode, pri brizgalnicah montiranih na zadnjem koncu avtomobila pa je pri dovozu k vodi treba največje previdnosti in navzlic temu lahko zadenemo na predmet na potu ali ob potu. Res je sicer, da pri spredaj montiranih brizgalnicah pri morebitnem trčenju lahko pokvarimo ali razbijemo brizgalnico. toda v tem slučaju bi najbrža pokvarili ali razbili tudi motorjev hladilnik, če bi bila brizgalnica montirana na zadnjem koncu avtomobila. Uvaževanja vredna pa je pri spredai montiranih brizgalnicah tudi okolnost. da nam zadnji konec šazije ostane prost in ga moremo porabiti za cevi in drugo gasilsko pripravo. Ena izmed razstavljenih, na sprednjem koncu avtomobila montiranih brizgalnic, ie imela na zadnjem koncu šazije naloženo majhno motorno brizgalnico, za 400 l pri šestih atmosferah.
V	goratih krajih z avtobrizgalnico samo ne pridemo vselej do vode in v tem slučaju nam izvrstno služi nosna, na zadnjem koncu avtomobila naložena motorna brizgalnica, ki jo lahko spravimo na en ali drugi način do vode.
Pri velikih razdaljah nam služi nosna motorna brizgalnica lahko za vmesno brizgalnico.
Normalna avtomobilna brizgalnica z brizgalnico na sprednjem koncu avtomobila tehta brez moštva 2000 do 2500 kg in vozi z brzino 50—60 kilometrov.
Zanimivo je. da si ie dunajsko poklicno gasilstvo nabavilo pet avtobrizgalnic s spredaj montirano brizgalnico. Dunajsko gasilstvo najraje dela z brizgalnicami za 600 l s 15 atmosferami, pri večjih požarih dela principi-jelno le s pritiskom 10—11 atmosfer v ročniku ter se poslužuje brizgalnic visoke napetosti.
Na obeh razstavah so bile razstavljene tudi brizgalnice z brizgalnico na zadnjem koncu avtomobila. Te brizgalnice dajo po 1000—1200 l pri 8—15 atmosferah. Sedeži so povečini napravljeni v prečni smeri vožnje, kar je pri hitri vožnji zlasti na ovinkih posebnega uvaževanja vredno.
Kar se tiče navadnih četverokolnih in dvokolnih motornih brizgalnic. ie zopet lahkost, ki se povsod upo števa v obilni meri. Dvokolne motorne brizgalnice kot
priklope k avtomobilom imajo gumirani kolesi in so po-rabne pri vsakem požaru in lahko dovedljive na vsak tudi težje dostopen kraj.
V Brnu je zlasti tovarna R. A. Smekal nudila poleg avtomobilnih brizgalnic in priklopnih motornih brizgalnic tudi kombinirane brizgalnice, vsakovrstne druge brizgalnice kakor tudi gasilsko orodje. Posebno je ugajal mal gasilski dom opremljen z vsemi gasilskimi potrebščinami*
V Solnogradu ie razstavila tovarna Rosenbauer tri četverokolue motorne brizgalnice, ki so ugajale zlasti po svoji lahkosti. Posebno je ugajala elegantno izdelana dvokolna priklopna motorna brizgalnica te tovarne, ki je bila popolnoma pokrita in zavarovana proti dežju in. prahu. Krasno delo!
Največjo pozornost pa je obračal nase avtobrizgal-nični skupek (agregat) tovarne Rosenbauerjeve. Motor Avstro-Fiat, bronasta črpalka za 1200 l pri 7—8 atmosferah. popolnoma novi principi konstrukcije.
Motor in brizgalnica sta neposredno združena drug z dugirn. Obsluga brizgalnice je preprosta in enostavna. Skupek je montiran na dvokolno ali četverokolno motorno brizgalnico.
Nadalje smo videli tudi dvokolne in četverokolnc snemalne, lahke motorne brizgalnice za 400 l pri 8 atmosferah. Srčkana in zanimiva ie bila tudi konstrukcija motornega kolesa z brizgalnico. Priklopni voz ie namreč tvorila snemalna motorna brizgalnica za 300 l pri 6 atmosferah, sploh pa je mogoče vzeti s seboj še 3 gasilce in 100 m cevi. Za prvo silo pri požarih manjših poslopij na deželi ie to orodje morebiti res dokaj pripravno in po-rabno.
V obeh razstavah smo videli tudi nove patentirane gobčnike z regulacijo, ki imajo obliko normalnih gobčni' kov. Cena ni visoka. Raba patentiranih gobčnikov z regulacijo je pri motornih brizgalnicah res priporočljiva, da ne rečemo neobhodno potrebna.
Na razstavi v Brnu so bile zastopane po večini češkoslovaške tovarne, med njimi v prvi-vrsti v naših kra-jih dobro znana tovarna R. A. Smekalova v Pragi-Smi-chovu. V razstavi v Solnogradu so bile zastopane avstrijske tovarne in na nekatere tovarne iz Nemčije, Med avstrijskimi tovarnami ie bila v prvi vrsti zastopana pri nas tudi dobro znana tovarna Rosenbauerjeva iz Linza. Izmed tovaren iz Nemčije naj omenimo tovarno Magi-rus iz Ulma, ki ie razložila različne manjše in večje lestve. med njimi najmodernejšo sukalno lestvo na avtomobilu. Poleg lestev ie razložila tudi dve avtomobilni brizgalnici in eno dvokolno motorno brizgalnico.
Opis brizgalnice.
(F. B.)
Pri nakupu novih brizgalnic gasilna društva po navadi pridejo v zadrego. -kakšna naj bo brizgalnica in kakšna nai bo njena oprema. Kakšna nai bo brizgalnica gasilnega društva je nemogoče izdati navodilo, ki bi bilo veljavno za vsa gasilna društva, zakai vsako društvo se mora pri nakupu brizgalnic ravnati po krajevnih razmerah. Vasi v hribovitih krajih ne morejo rabiti brizgalnice, kakršno rabijo vasi v dolini in ravnini.
Pa ne samo pri nakupu brizgalnic ie treba poznati vso brizgalnično opremo, treba jo je poznati tudi pri pouku o njeni porabi in vzdržavanju.
Iz obeh razlogov podajamo opis četverokolnc brizgalnice z jeklenimi vzmeti:
V o z z ravnim železnim okvirom in močnimi visokimi kolesi, na močnih, odstranljivih vzmetili, sprednji del voza popolnoma okrenljiv, oje z veliko in malo vago, sprednji sedež za dva moža. omarica za orodje, zadnji sedež za dva moža. z naslonjalom, pod sedežem snemljivo vreteno za cevi z nosilom iz kovanega železa, ob
obeh straneh nosilci sesalnih cevi in vzvodnih prečnikov, vitlena zavora in dve boljši svetilki.
Brizgalnica z visokim vodnim bednjem iz he-semerjeve jeklene pločevine, vetrnik iz kovanega bakra, bat tesnoprodrsno vdelan, vzvod in stojalo iz najboljšega prožnega kovanega železa, gumijevi puhavci, priprava za črpanje v bednju in izven bednja, odvodna pipa v bednju. Na izbiro, priklopci v osrednjem stožcu ali kroglaste gumijeve zaklopnice, lahko dostopne in brez orodja odstranljive.
Pleskanje. Fino lakiranje in napis po zahtevi.
Pritikline: 4* m gumijevih spiralnih sesalnih cevi v dveh kosih z navezanimi spojkami, bakreni sesalnik s ščitno pletenico, 2 m znotraj gumirane ročne cevi z navezanimi spojkami, ročnik — 35 cm dolg — ovit z vrvico, 2 gobčnika, 1 oljenica, 1 leseno kladivo, 1 fran-coz, 1 kolesji ključ, 2 valjeva ščitnika. Normalna spojka: Metzova štev. 6.
Društvene in župne vesti.
A. Društvene.
Gasilni društvi v Trbovljah sta imeli dne 25. oktobra t. 1. skupno vajo. Za fingirani požar je bila izbrana Oreš“ nikova pivovarna. V primerno kratkem času je metalo vodo šestero cevi na pivovarno. Občinski vodovod, ki ima 8—10 atmosfer pritiska, ie pokazal, da je neprecenljive vrednosti za slučaj požara. Vaja je bila v splošnem zadovoljiva.
Gasilno društvo v Cirkovcah ie imelo dne 25. oktobra 1925 izredni občni zbor, ker so načelnik in dva odbornika izstopili iz društva. Izvoljeni so bili tov. Frangež F. za načelnika, tov. Boranič J. za podnačelnika, tov. Harl D. za tajnika, tov. Medved F. za blagajnika, tov. Trčko Š. in Javernik F. za odbornika.
Gasilno društvo na Lipoglavu je imelo dne 22. novembra t. 1. izredni občni zbor. Namesto doslejnega na-čelnika^ ki je odstopil, je bil izvoljen za načelnika tov. Anton Žgajnar.
B. Župne.
Trboveljska gasilska župa nam je vposlala poročilo o delovanju društev in župe v preteklem društvenem letu. Župno vodstvo je pregledalo vsa v župi združena gasilna društva ter se ie prepričalo, da so društva na svojem mestu in da je enotnost v vsakem oziru vredna priznanja. Spomladi priredi župno vodstvo vaditeljski tečaj, da se tako popravi še to, kar je poprave vredno in potrebno.
Gasilska župa Ribniška nam poroča o delovanju župe v preteklem društvenem letu. Iz poročila posnemamo, da so se vaje vršile v petih skupinah. Prva skupina je imela vajo dne 14. junija v Ribnici (4 društva, 7 brizgalnic, 168 gasilcev). Druga skupina je imela vajo dne 28. junija v Ortneku (3 društva, 3 brizgalnice in 96 gasilcev). Tretja vaja ie bila dne 2. avgusta v Loškem potoku. Društvo iz Loškega potoka se ie udeležilo vaje z 2 brizgalnicama in 57 gasilci. Četrta vaja se je vršila dne 23. avgusta t. 1. v Sodražici (3 društva, 4 brizgalnice in 79 mož). Peta vaja je bila dne 30. avgusta t. 1. v Rašici. Pri vaji so bila deloma z orodjem, deloma pa tudi brez orodja zastopana gasilna društva Velike Lašče, Dobrepolje. Kompolje.
Pri vseh vajah se je opažala izvrstna disciplina in pa popolna izurjenost v orodju. Vaje ie vodil župni načelnik z vestnim sodelovanjem tov. Lesarja.
Raznoterosti.
h Vuhreda. Dne 13. septembra t. 1. smo blagoslovili našo novo motorno brizgalnico, katero ie dobavila tvrdka Smekal iz Prage-Smichov. Brizgalnica je močna 14 HP in dela na dve cev j s pritiskom 12 atmosfer. Da
je brizgalnica zares prvovrstna, je pokazal velik požar v Spodnji Vižingi pri Marenbergu v noči od 4. na 5. oktobra t. 1. Gorelo ie 34 m dolgo, s slamo in senom napolnjeno gospodarsko poslopje g. Helda. Brizgalnica ie delovala brezhibno v nerodnem in strmem terenu z malimi presledki 13 ur. Izrekamo javno zahvalo tvrdki Smekal za dobavo tega solidnega orodja in toplo priporočamo to tvrdko našim tovariškim društvom.
Gasilno društvo v Mežici nam piše:
V	nedeljo, dne 20. septembra 1925 so prejeli naši 25-letni člani srebrno svetinjo za civilne zasluge. V ta namen se je zbralo poleg 21 tih odlikovancev še 100 članov z lastno godbo ter praporom našega društva.
Poleg teh so se udeležila proslave tudi društva ' črna z 38, Prevalje s 15 člani ter z manjšimi deputaci-jami iz Guštanja. Kotelj in Vuzenice. Ob 2. uri popoldne je članstvo vkorakalo v slavnostno okinčano Mežico, kjer se je vršil pozdravni nagovor občinskega zastopa. Gasjlske župe Korotanske po načelniku tov. Dvorniku, g. generalnem ravnatelju Bargate George ter sreskem poglavarju g. Koropcu.
Gospod sreski poglavar kot vladni zastopnik ie nato pripel odlikovancem srebrne svetinje ter jim čestital in jih vzpodbujal: k nadaljnfiemu krepkemu udejstvovanju v gasilskih vrstah. Oficijelni del je zaključil mimohod celokupnega članstva pred odlikovanci in drugimi funkcionarji.
Popoldne se je vršila ob krasnem vremenu dobro uspela vrtna veselica, ki ie nudila gostom obilo zabave, društvu Da dober gmoten uspeh. Zvečer je priredilo rudniško ravnateljstvo vsem odlikovancem skupno večerjo.
Istega dne je bila načelniku mežiškega gasilnega društva izročena no gospodu sreskem poglavarju tudi diploma častnega članstva Gasilske župe Korotanske.
Literatura in kritika.
»Prva pomoč«. Že v zadnji številki »Gasilca« smo omenili, da je izšla »Prva pomoč«, ki jo je spisal g. dr. Mavricij Rus. Knjiga, ki ie edina te vrste v slovenski literaturi in bi moral biti pravzaprav tretji zvezek »Gasilske knjižnice«, ie posebno važna za vsa gasilna društva, ker so ta istočasno tudi reševalna društva. Vsak redni gasilec bi moral biti poučen o vseh poglavjih, ki jih vsebuje to delo. Knjižica »Prva pomoč« mora biti v vsaki knjižnici gasilnega društva. Knjiga ie pisana poljudno in se na podlagi nje lahko prirejajo tečaji o prvi pomoči gasilca, lahko na ie umljiva tudi posameznikom, če jo čitajo. Kniieo priporočamo ne le gasilnim društvom, temveč tudi posameznikom.
»Zdravje«. S 1. januarjem 1926 bo izšel kot samostojen list zdravstveno-poučen mesečnik »Zdravje«, ki je doslej izhajal kot priloga »Preroda«. Mesečnik »Zdravje« bo širil pouk o osnovnih pojmih higiene, dajal bo nasvete in navodila za pravilno higiensko vzgoio ter nauke za zdravo življenje. Spoznavati vzroke bolezni, je prvi pogoi za ohranitev zdravja. Ker ima le krepek in zdrav narod svojo bodočnost, knjižico najtopleje priporočamo. Obračati se je na upravo lista »Zdravje«, Ljubljana. Cena 30 Din na leto. Obseg 32 strani.
Pogovori.
Gasilnim društvom in gasilnim župam. ki poizvedujejo po cenah cevi. Cena cevem je padla, kakor nam poroča tov. Rus na Bledu. Vrsta »E« za 20 atmosfer stane 31.75 Din. vrsta »P. P. L.« za 15 atmosfer 29.50 Din, vrsta »P. P. za 10 atmosfer 28 Din za 1 meter.
Gasilnemu društvu v L. Glede rekonstrukcije vaše brizgalnice v motorno brizgalnico se obrnite neposredno na tovarno R. A. Smekal, Praga-Smichovt
Kdor ne bere, ta ne ve,
da Ima
HERMAN ZUPAN,
knjigovez,
Ljubljana, Gajeva ulica St. 2
(za palačo „Ljubljanske kreditne banke)
v zalogi
prav vse potrebne poslovne gasilske knjige In tiskovine po predpisih JGZ ler posreduje pri
nabavi vseh gasilskih potrebščin.
Gasilci, obračajte se vedno le nanjl
ŠTAMPI LIJE,
pečale, pečatne etikete ter vsa v graversko stroko spadajoča dela IzvrSuJe po zmernih cenah graverski zavod
SITAR & SVETEK,
LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta 13 — Kongresni trg 4.
•w
Pozor, gasilna društva
Imam vedno v zalogi gasilske čepice, naramke, kakor vse druge potrebščine za gasilce.
Vse po najnižji ceni.
Se priporoča
FILIP BIZJAK,
krznar in izdelovatelj čepic. LJUBLJANA, Gosposvetska cesta štev. 13.
Posluje po celi Jugoslaviji. - Ustanovljena leta 1913. Delniška glavnica znaša 3,000.000’— Din v zlatu
„JUGOSLAVIJA“,
splošna zavarovalna družba v Beogradu. Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani.
sklepa:
1. požarna zavarovanja,
2. življenska zavarovanja,
3. nezgodna in jamstvena zavarovanja,
4. zavarovanja proti škodam vBled tatinskega vloma,
5. transportna zavarovanja,
6. zavarovanja proti Škodam vsled razbitja stekla.
Največji tu delujoči zavod. - Družba je prevzela od „OraSke vzajemne zavarovalnice* in od zavarovalnih družb „Feniksi“ (požarni oddelek) in „Franko-HongroiBe" ves njih kup-čijski obstoj v naši državi. - Najnižje tarife. Takojänja izplačila äkod.
Glasom narodbe ministrstva za vojsko in mornarico nado-meSčajo police splošne zavarovalne družbe .JUGOSLAVIJE“ ženitvene kavcije za častnike.
Telefon 571. — Pisarna: Dunajska cesta 15. — Telefon 571.
UČITELJSKA TISKARNA
registrovana zadruga z omejeno zavezo
V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA 6,
priporoča svojo bogato zalogo vseh naj novejših
TISKOVIN
za učiteljstvo, šolska vodstva in šolske svete, kakor tudi za županstva in druge urade. Preskrbuje tudi šolske potrebščine in učila od najboljših tvrdk.
C,
M. FROHLIH, celje,
KRALJA PETRA CESTA ŠTEV. 11.
is
KRZNARNICA IN ZALOGA KROJNIH (UNIFORM-SKIH) POTREBŠČIN, ZLASTI GASILSKIH ČEPIC, ZNAKOV, GUMBOV, PIŠČALK, TROBK, SEKIRIC, VRVIC, LIPOVIH LISTOV I. T. D. PO PREDPISIH JUGOSLOV. GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“.
J
Pri zavarovanju predmetov proti požaru in pri življenskem zavarovanju, zavarovanju otroške dote in pogrebnih stroškov
vpoštevajte edino-le
VZAJEMNO /AVAROVALNICO
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA it. 17, ki Vam nudi najugodneje pogoje.
fpeciialiit za gaiilike žepiče
kakor vse druge potrebščine za gasilce
po najniijl ceni
dobavlja
Martin Orehove,
odlikovan krznar in izdelovatelj čepic.
CELJE, Dolgopolje štev. 1.
Pozor, gasilci!
največja izbira gasilskih čepic, gumbov, naramk, znakov se dobi pri tvrdki
I. WANEK,
Ljubljana, Sv. Petra cesta 19,
na drobno in na debelo, po najnižjih cenah.
il
Sl
(GRADSKA ŠTEDIONICA)
V LJUBLJANI.
Stanje vloženega denarja preko 160 milijonov dinarjev ali 640 milijonov kron.
Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Zlasti plačuje za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči za nje poleg lastnega hranilničnega premoženja še
mesto Ljubljana
z vsem premoženjem in davčno močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je
denar popolnoma varen.
tt
o
N
O a
Gasilna društva!
Preden kupile, oglejte si posebno močne
impregnirane in garantirane po najnižji ceni pri tvrdki
IVAN ADAMIČ,
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 31.
— Telefon 441. — Maribor, Ve- rp trinjska ul. 20. — Kamnik, Šutna 4. Iks
m
o O
N
O o
Prva zaloga gasilnega orodja
FRAN SAMSA,
ZAGREB, Mažuranidev trg štev. 18.
Ima v zalogi vsakovrstne cevi: konopne, gumijeve črpalne; dalje sekirice, pasove, gasilske znake, na-ramke, spojke, ročnike, trobke, piščalke, svetiljke, vrvice, čepice, čelade, blago za obleke; izdelovanje obleke iz drila in paradnega sukna; lestve: kljukaste, raztezalnein mehanične; brizgalnice: dvokolne, ročne, četverokolne, bencinmotorne, avtobrizgalnice in „Express* aparate po tovarniški ceni. — Blago je prvovrstno iz prvih svetovnih tovarn in zajamčeno. Cene primerne, daje tudi na obroke.
Priporoča se najtopljeje
FRAN SAMSA, nasledn. VILMA SAMSA
ZAGREB, Mažuraničeva ul. 18.
UUBUANSKA KREDITNA BANKA
Dolnllka glavnica:
Din 50,000.000
Skupna raiarva:
nad
Din 10,000.000
Centrala:
Liubliana, Dunajska c.
Podrulnlce:
Brailce, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Logatec, Maribor, Metkovll, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
BANKA LJUBLJANA
Telefon St. 281, 413, 502 S03 in 504. .
IV SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE. ~Vi
Roine ognjegasne naprave „EXPRESS“.
Konopne cevi za brlzgalnlce.
Gumijeve cevi za vodo, vino
| £jj
YEE2B BOHINEC
LJUBLJANA, Dunajska c. 21.
Zastopnik tovarne:
'UrrT
Pneumatlka
zb avtomobile, motocikle In biclkle.
Dežni plašči. Nepremočljivo platno
za avtomobilne strehe In vozove.
Podpetnikl.
A. KASSIG “Vr
LJUBLJANA, ŽIDOVSKA Ul. krojQ|h potreM{ln
USTANOVLJENO 1880.
Priporoča vse krojne potrebščine za gasilce (po najnovejäih predpisih J. O. Z.) kakor: čepice, gumbe, piščalke, naramke, znake za bluze ln čepice, rdeče blago, vrvice za piščalke, trobke ln rogove, lipove liste 1.1. d.
Nepremočljive, obliko obdriujoče čepice. Odlikujejo se po trpeinostl, lahkoti ln eleganci.
Naramkl vseh vrat, lastnega Izdelka, lino Izdelani ln trpeinl.
Podjetje Je na novo moderno urejeno ln povečano.
CENIK ZASTONJ
Tvrdka...............
ANT. KRISPER, Ljubljana
Mestni trg 21, .........
priporoča cenj. občinstvu svojo bogato zalogo čevljev najboljše kakovosti po znatno znižanih cenah.
SIEGEL & DRUG
D. Z O. Z.
TKALNICA PLATNENEGA IN BOMBAŽNEGA BLAGA
Nudi izborno blago za delavni gas. kroj.
	LJUBLJANA Dunajska cesta St. 31.	
SVITA VY (Č. s. R.)		WIEN
„SAVA“
OpČe osiguravajuče dioničarsko društvo u Zagrebu
ustanovljena od jugoslov. denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica, Zagreb; Hrvatska eskomptna banka, Zagreb; Srpska banka d. d. Zagreb; Jadran* ska banka d. d. Beograd; Zemaljska banka d. d. Beograd; Zemalj. banka za Bosnu i Herceg., Sarajevo;
je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja občne zavarovalnice Asslcurazloni Generali v Trstu.
Generalna zastopstvo za Slovenijo v Ljubljani, Sv. Peha testa 2.
Posluje v vseh zavarovalnih strokah.
m
Vsem p. t. gasilnim društvom priporoča se za nabavo gasilskih zastav (praporov) v vsaki izdelavi. Na željo predloži vzorce kakor tudi načrte franko in gratis. Na vse cenjene dopise in vprašanja daje točne informacije in odgovore:
L Neškudia, Ljubljana, Sv. Petra cesta st. 25
Ustanovljeno leta 1820.
Specijalna tovarna brizgalnic, hidroforov, sesalk, lestev, cevi in oprave za gasilce, extinkterjev, avtomobilskih, motorskih in parnih brizgalnic, s batnim ali pa s centrifugalnim črpalom
Smekal
d. z o. j.
Slatinany pri Chrudinu
Podružnica: Turi, Sv. Martin
osrednja tovarna:
Praga-Smichov
Cechy na Hanč Morava
Predilnica konopnih cevi
Priporoča svoje
o najmodernejše gasilsko orodje
•<>
Predpisana četverokolna brlzgalnica na peresih z enim ali drema curkoma; močen pritisk vode
Novost, lahka konstrukcija, vleče In meče vodo ; obeh strani, da ni treba obračati brizgalnice
Brlzgalnica kombinirana z motorjem
Smekal ovextinkter „METEOR“
Čelada
Prekonstrukcija starih brizgalnic za roden in motorski pogon, po zmernih cenah.
Dvokolne snemalne brizgalnice
Avtomobilna brlzgalnica
Motorna dvokolna brizgalnica z batnim brzotekim črpalom za visoki pritisek
Dalje izdelujemo vse ostalo gasilsko orodje in polrebštine, kakor: Čelade, pasove, sekirice, rohe in nehanilne lestve najnovejäe vrste. Delavne in slavnostne obleke, lepice in gasilske znamke no najniljih cenah. Vozove za Škropljenje ulic, vozove za cevi in lestve. Telovadno orodje za Sole in druStva. — Oblinam ia gasilnim druitvom olajšani plafilnl pogoji. Na? zastopnik potuje vsak mesec v Jugoslavijo; obisk istega brezplaüen.
Postrežba točna.
Mehanična sukalna lestva (rotačna lestva)
Za vse stroje še Jamči.	Cene	solidne
Ustanovljeno leta 1820.
Tovarna gasilnega orodja
K. ROSENBAUER, Line ob Donavi.
Izdeluje motorne brizgalnice, dvokofne in četverokolne; dvokolne motorne brizgalnice kot priklopa na avtomobil, s pnevmatiko in krogliškim tekom koles, ročne dvokolne in četverokolne brizgalnice in lestve, mehanične, raztezalne, kljukaste; vsake vrste vozove za moštvo, za cevi in za polivanje cest; vse gasilske potrebščine, cevi in spojke. — Dopisi in naročila
•
Zastopstvo: Stjepan Javor, Zagreb, Gunduličeva 23.
NaSa deviza je:
Postrežba tožna. Qasi|sttfo zadOVOli*i I	zmerne-
umiram
WIEN, IX., Porzellangasse No. 2
Četverokolna bencinska brizgalnica.
*>■
==□==
Zastopstvo tovaren:
Linz ob Donavi in
Wien
in trgovina z gasilnim orodjem:
Stran Javor
Zagreb
Gunduličeva ul. br. 23
Četverokolna normalna brizgalnica.
Tovarna za avtomobilne in motorne brizgalnice, mehanične lestve, gasilske čolne
Cevi; sesalne, spiralne in konopne (znamka E;) čelade usnjate, me* dene, poniklane in črno lakirane; sekirice, pasove, čepice, naramke; gasilske znake in gumbe, sve-tlljke in blago za delavne in slavnostne kroje odpošlje takoj s pošto ali železnico: JAVOR, Zagreb
räasaagsswi
USTANOVLJENO 1767.
STROJNE TOVARNE in LIVARNE d. d.
Centrala: LJUBLJANA, Dunajska costa 35.	.	.	Kovinski	obrat:	LJUBLJANA,	Zvonnrska	ulica	5.
Telefon št. 142 in 230.	Brzojavi:	SITL.	Telefon	št.	9.
Vozna brizgalnica s patent, strojem, na peresib z dvema curkoma, močen pritisk vode.
Dvokolna brizgalnica, pripravna za gospodarske in tovarniške zavode.
Snemalna brizgalnica z dvema curkoma, v treh velikostih: od 200 — 355 2/min.
Gobčnik.
Ročnik.
Postrežba točna.
Vsakovrstno gasilsko orodje pri najsolidnejši Izpeljavi.
Cene zmerne.
Priporočajo svoje najmodernejše, na podlegi večletnih preizkušenj izvršene brizgalntce vseh vrst, kakor: VOZne četverokolne in dvokolne; snemalne četve-rokolne in dvokolne; prenosne jednoštavno in podvojeno brizgajoče. Berglaste brizgalnice z in brez vetrnika ter vse ostalo gasilsko orodje in potrebščine.
Dvokolna brizgalnica, podvojeno brizgajoča 180 — 200 2/min.
Normalna
spojka.
Vozna brentna točna brizgalnica, jednoštavno brizgajoča.
D
□
D
Specijalno podjetje za gasilske potrebščine, brizgalnice, orodje, cevi, obleke, znake.
Specijalist v vseh gasilskih zadevah.
MILINKOVIČ & Co.
LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 7
Priključeno:
elektrotehnično podjetje, motorji, elektromaterijal, žarnice i. t. d.
D
□
D
Založil odbor „Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana“. — Tiskala Učiteljska tiskarna v Ljubljani, zanjo odgovoren Francö Štrukelj.