Politika priročna in odročna. i. nSlov. Gospodar" še aič ai omeflil, kako cekteri sloveaski aarodajaki v naj Bovejaeai čaau ruialijo , da bi se Sloveaci aevarBoati rešili, vtopiti se v vciiko Nemčijo, po kteri se Biaogiai avstrijskim Neaicem , pa tadi sloveoskini odpadaikom, Beaičarjem, sliBe cedijo. Sprožil je zares aarodBO misel nSlov. Narod" všt. 152. priporočaje nj ugoslo verisk o 8 k n p i a ou, to je : 8 a ai o s t a 1 a o zediujeaje Hrvatov, Dalrnatiacev , Graaičarjev ia — Sloveacev, kakor tudi Čehi hote zdrnžefli biti v aekdaajem Čeakeai kraljestvu, ki je aekdaj obsegalo vse, sedaj po Pemskem, Moravskem ia Sileškem razdeljefli česki aarod. — Komar je aarodBost več, aego dobra volja pri glažku viaca, raora pritrditi, da je razglašeaa po nSl. Nar." aiisel zdrava, viaokega politiakega poaieaa. Hrvatom, kolikor še jih aamreč iz sebiČBosti bj zadašilo prave, aarodae ideje, ai treba dukazovati , da jioi ta jugoslovaaska zveza Biaogo bolj ugaja, aego sedaaja zveza z Madjari. Imajo Baaireč Hrvatje od cesarja podpisaao pismo, da se ne povrae več zveza z Ogri, kakoršaa je bila pred letom 48., aaipak da jetrojedaa kraljeviaa čisto samostalaa, le da ima istega kralja Ogerakega tudi za svojega kralja, ia da z Ogri vred aravaava le tiste stvari, ki zadevajo edaako edaega kot dragega, Bamreč deaarstveBe ia kupčijske zadeve za oboje kraljestvo. Hrvatje so se tadi od aeugodae pogodbe leta 1868 dovolj prepričali, da trojedaa kraljeviaa v tako teaai zvezi z Ogri , kakoršaa je sedaaja, prav dibati Be Biore. Ib aledfljič mora aaaiai hrvaškim so8edoai maogo aa teai biti, ali saio Sloveuci ž Djimi ia proti veliki Nemčiji, ali ae. — Prva stopiaja do Jagoalovaaske skapiae" bila bi zediajeaa Sloveaija, ktera bi potem pogodbe določila zvezi z brati Hrvati. To ao tedaj politiške misli aarodajakov, kterim je raar za aašo prihodaost, za Baš narodai obstaaek v prihodaoati; ifl reči moramo, da tudi mi le v taki zvezi dovoljao poroatvo vidimo, rešiti se aarodaega propada. Od kar se Nemštvo tako aagloraa razvija ia politiako zediava, Be bo več — tega smo celo preprieaBi — niBogo vprašaaja o aas Sloveacih v Avstriji, ampak le še o Hrvatih ia splob Jago8lovaBib, ia da mi Sloveaci saaii čisto aič ae aioreaio odločiti, ali še živirno kot slovea8ki aarod, ali ee pa izgubimo v aenaškem navalu. Že zdaj po decemberaki uatavi, ki je^potisaola Nemcem žezlo nad aas, snio zgubili, vsaj aa Štirskem, akoraj vso aarodao pravico v solab, v kaacelijah je itak nikoli še Bismo iaieli! Le 20—30 let še tako aaprej , ia Sloveacev aajdeš le še Ba kmetib po polja ia po gorah! Ako se toraj ne BasloBimo aa krepkeje deblo jugoslovaaskib bratov ia ae dobimo n a r o d n e gospoake, ai tadi Barndaega življeflja rešiti ae moremo. Želeti je, ia zato te vratice pišeaio , da bi Sloveaci začeli prav resao o teh rečeb niisliti, ia te aiisli med seboj širiti. Pa kdo za Boga bo Sloveace prebudil, da začad eakrat o sebi ia avoji osodi aiisliti? V aiariborskeai okraju — da le samo o BJeai govoriaio -- aajdeš komaj ta jb taai eaega aaših sloveaskih listov, sicer Ijudje srkajo vso politiško uiodrost iz Beaiških aovia, ki podajajo sloveaskiai rojakom daa aa daa toliko oaiotice, da se ae zaved6, kaj da so, ia kde da jih prav za prav črevelj žuli. Ia kar je še hujše, je to, da Bajdeš ta ce!e fare, kjer Ijadje čiate sloveaske besede več ae uaiejo, jb toraj tudi sloveBsliih pisem brati ae znajo. Kako tedai tema v aarodaeni ozira toliko zaaeaiarjeBemu kraju do živega priti, kako zaslepljeaira, dnševao zaapaaim oči odpreti V To so vprašaaja priročae aaše politike, o kteri hočemo v prihodoje svoje roisli odkriti.