6ro^l" l+L ■ Il22} AM€RICAN IN SPIItl. S®m*H IN UM«UAO«ONUr HO National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING. SEPTEMBER 11, 1969 3LOVSMIAN MGOHfNe NfiWSFAPW ŠTEV. LXVII - VOL. LXVII Jtovi župnik pri Sv. Vidu wv* ?u Praifiik med nami liri ----- BiB CLEVELAND, O. — Včeraj je gr*Se* fned nas, v nedeljo ob e mili zvečer bo v cerkvi sv. v a slovesno vmeščen novi ^uPnik rev. Rudolf Praznik. ^rva slovenska župnija v Cleve-V u> ki je lani praznovala svoj ^Qnnantni jubilej, bo dobila s rpn ^e^r^e§a župnika. Prvi žup-Vid Hribar je vodil vidov-župnijo 14 let, drugi, Jer-eJ Ponikvar, 45 let, tretji, Aloj-1 Baznik pa 17 let in četrt. Za 0V* ^uPn'^ Rudolf Praznik p ,v'lovsko župnijo ni novinec. Sv VMu je bil odrasel, pri ' Vidu je pred 29 leti opravil “Voin bij 'ka služba. “umov. iirfUpnik ■^>raznil< izhaja iz tako t0 enovanG notranjske Menešije. slov Zejp drugim rojakom tako riš'k 2nana rainhi urednik Ame-l^ornovine Jaka Debevec ]Vfa+.r.av taho rajnki dekan msgr. L;j Llla Ckerbec; medtem ko je ha rns^r' Ponikvar doma na no-jUjskih. Blokah, ki meje na 'unešijo. ma;r- paznik je bil rojen 14. pri a Plld v Spodnjem Jezeru Vlil Grknici- V ljudsko šolo je v I • k L-iubljani “na Grabnu”; ^bljani je hodil tudi leto in . v -izijo. V Ameriki je J zo 4,i le^ dvanajstlet- ,°1° prvo daritev, Sv. Vid je a njegova prva dušnopastir-Prihaja tako rekoč iz tistega prelepega dela enske zemlje, od koder sta sed v gimnazi uaj hi dečev ,• -i . odpot C le ^eta 1926 z materjo že živ°uC^ V Cleveland, kjer je iG morGim delal nje§ov oae- Lu šoi0 D ^ za (lve loti še v ljudsko dve ]er,!. V Vidu; zatem je hodil Zo, nat' na John Carroll univer-Semen°-^a sl°Pil v clevelandsko Svečen\Cp' V mašnika ie bil P°-škofu j , rnajniha 1940 po nad-hov0rn ?S' Schrembsu. Njegova Vidu aSna slovesnost pri Sv. Lomadf.bila neka.i izrednega. ie ob .ZUPnik msgr. Ponikvar Pastircu ',ei doživel višek dušno- Po s e.Sreče' ^raZnik°V n°Vi maal je Father Pri Sv Pozne jeseni P°moČn'i,ldUv Za 'duhovniškega tl'kvariiJ ^ ^upuihu msgr. Po-Stal karu’ 23' nov' 1940 P3 je po-bance ^ P1* ^V- Jožefu v Al-8°Va vkoder pelje nato nje-hri 1 s n opasitrska službena velike vrste postaj, ni predzadnja leta na Joklefeko 1962 fša - slovi:!peliala za župnika župnijo Srca Jezuso vfi°Verisko Vega Prih Barb "*aia c , ~_erlon> O., od koder L°g pai eda']' nazaJ k Sv. Vidu. del° na i a®0sl°vi vse njegovo PosSvT* n’orcla nai- ^r'lirnn J •' V tem znameniu hijo jn 'ani lu ga z vso Ijubez-kot svoiP„S]nOVsko spoštljivostjo s“rja s VrmtdušMga pa- ai 1':za o'inovo pTehERan ra m°šeje aklevi j ran' — Šah Reza 0bh°Vo daroval $12,000 za Mošeje n Popravilo Al Aksa Preteku ^ eruzalemu, ki j0 je šk°doval eS°C požar Precej po- Novi grobovi Theodore S. Novak Po dolgi bolezni je umrl v Highlandview bolnici 40 let stari Theodore S. Novak s 3122 Dellwood Dr., Parma, mož Dolores, roj. Parat, oče Laurie in Shelley, sin Mary Sedej, roj. Bole, brat Cerille Jasany in Mary Stephens. Pokojnik je bil član KSKj št. 219. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue jutri, v petek, ob 9.30, v cerkev sv. Antona Padovanskega v Parmi ob 10.30, nato na pokopališče Sv. Križa. Paul J. Schneller Paul J. Schneller, o katerega smrti smo poročali včeraj, je bil rojen v Calumetu, Midi., in je prišel v Cleveland 1. 1924 star 10 let. Graduiral je na Spencerian College in je bil blagajnik The Northeastern Savings and Loan League in leta 1961 njen predsednik. Bil je član The Euclid Rotary Club, Pineridge Country Club in bivši član upravnega odbora Glenville bolnice. Njegov oče je bil eden od ustanovnikov St. Clair Savings in njen prvi upravnik. Umrli Paul J. mu je sledil na tem mestu, temu pa njegov sin Don. Pokojnik je zapustil ženo Mary, sina Don-alda, hčeri Marion Redfearn in Joanne Schafer, 9 vnukov in vnukinj, brata Freda, sestre Agnes Guest, Genevieve Dudley, Margaret McBain. Brat John je umri pred njim. Rodbina priporoča namesto cvetja darove za The Mary Ellen Schneller Memorial Fund of the Kidney Foundation of Ohio. Pogreb pokojnika bo v soboto ob 8.30 iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v stolnico sv. Janeza ob 9.30, nato na pokopališče. CLCARIN* Večinoma sončno in nekaj toplejše. Najvišja temperatura okoli 70. Nixon odločil proli udeležbi ZD v Hanoiu Sen. W. Fulbright je predložil, naj bi ZIIA poslale zastopstvo na pogreb Hi či Minha v Hanoi kot “znamenje miru”. WASHINGTON, D.C. — Načelnik zunanjepolitičnega odbora senata J. W. Fulbright j e predložil Beli hiši, naj bi ZDA poslale na pogreb komunističnega diktatorja Ho Či Minha v Hanoi svoje zastopstvo, kot so to storile nekatere druge države svobodnega sveta, zaveznice ZDA. Med temi so Velika Britanija, Francija, Italija, Japonska. Predsednik R. M. Nixon je senatorjev predlog odkonil kot nesprejemljiv. V Beli hiši niso nič skrivali, da smatrajo udeležbo ZDA na pogrebu v Hanoiu za nemogočo, dokler redne čete Severnega Vietnama pobijajo a-meriške vojake v vojni v Južnem Vietnamu. Senator J. W. Fulbright je smatral svoj predlog za “znamenje pomiritve” Severnemu Vietnamu, ki naj bi odprlo vrata k napredku v Parizu in k morebitnemu premirju na bojiščih. Fulbright je podprl tudi predlog sen. S. Younga, naj bi ZDA predložile ustavitev vseh ofenzivnih akcij za ves mesec september. Prav tako je priporočal, naj bi predsednik ZDA objavil načrte o umaknitvi novih ameriških čet iz Vietnama, kot je to napovedal v juniju. Fulbrightu in njegovim somišljenikom je najboljše odgovoril sam Ho Či Minh v svoji o-poroki, kjer poudarja svojo vdanost svetovni revoluciji in komunizmu, poziva k boju do končne zmage proti ZDA in obžaluje spor med Moskvo in Peipin-gom. Rdeči diktator in revolucionar ni nič tajil, da sta mu bila revolucija in komunziem prvo vse od kraja. Tega fanatičnega rdečega revolucionarja in diktatorja so predstavljali kot “očeta domovine” in “strica Ho” samo komunistični propagandisti, njihovi podporniki in“koristni bedaki”. Če se zgodi nesreča, vam ne nore nihče pomagati, če se niste držali prometnih predpisov. Izključitev nacionalne Kitajske iz ZN zahtevajo ZDRUŽENI NARODI, N. Y.— V začetku tedna je predložilo 14 držav, članic ZN izključitev nacionalne Kitajske iz Združenih narodov in njeno nadomestitev z rdečo Kitajsko. Podobni predlogi so bili v preteklih letih redno stavljeni, pa so vselej prav tako redno propadli. Komunistične države s Sovjetsko zvezo na čelu so redno podpirale te predloge. Kaj bo Sovjetska zveza storila letos, ko je v očitnem in javnem prepiru z rdečo Kitajsko, še ni jasno. Izločitev Čangkajškove Kitajske in njeno nadomestitev z Maovo so predložile Albanija, Alžirija, Kambodža, Kongoška republika (Brazzaville), Gvineja, Mali, Mavretanija, Romunija, Sirija, Tanzanija, Jemen, Južni Jemen in Zambija. Vse omenjene države so iz raznih razlogov v dobrih odnošajih z Ljudsko republiko Kitajsko. Dober del zahodnih držav je voljan sprejeti Ljudsko republiko Kitajsko v ZN in ji priznati tudi pravico članstva v Varnostnem svetu z vetom vred, nočejo pa pognati iz ZN čangkajškove Kitajske. Tej hočejo priznati neodvisnost in jo pustiti v ZN kot posebno, neodvisno republiko. Tako rešitev “dveh Ki-tajsk” odklanjajo tako v peipin-gu kot v Tajpeju na Formozi. Prihodnji teden se zbere glavna skupščina ZN na svoje redno jesensko zasedanje. Ušesa na morskih tleh WASHINGTON. D.C. — Ameriška vojna mornarica že več let preskuša posebne kable kot “ušesa na morskem dnu”. Ti kabli so sposobni “ujeti glasove” podmornic in jih sporočiti z o-snovnimi podatki na določena zbiralna mesta. Z njihovo pomočjo bo baje mogoče stalno nadzirati k r e t a n j e sovražnih podmornic na vseh področjih, kjer se bo to zdelo narodni o-brambi potrebno. Prav zaradi izgledov na uspešnost teh preskusov, ki jih mornarica izvaja v okviru programa “Artemis”, ZDA ne marajo sprejeti sovje tskega predloga, naj bo prepovedano uporabljati morsko dno preko 20 milj od domačih obal za obrambne namene. Vojna v Vietnamu divja dalje s starim ognjem Rdeči so še pred potekom od njih proglašenega premirja za pogreb umrlega Ho či Minha obnovili vojskovanje v starem obsegu z vrsto napadov na naselja in oporišča za raketam in minami, pa tudi s pehoto. Oborožene sile ZDA so na te napade odgovorile, kot je položaj zahteval. Težki bombniki B-52, ki so tri dni ostali na tleh, so zopet ponesli uničenje nad sovražnika. WASHINGTON, D.C. preden .je poteklo od rdečih proglašeno premirje za pogrebne svečanosti njih vodnika Ho Ji Minha, so ti obnovili vojskovanje s staro zagrizenostjo in ognjem. Napadli so z raketami 'n minami 31 postojank in naselij pa začeli tudi tri večje pehotne napade. Južnovietnamske sile se premirja niso držale, am-oak so izvajale ofenzivne akcije proti rdečim na svojo roko, ko so ameriške čete imele nalog, da odgovarjajo tekom premirja samo na napade. Ko so rdeči obnovili vojskovanje kljub pričakovanjem in nekaterim napove- Še na, da se bodo vojne operacije obnovile v starem obsegu in načinu, kakor hitro bo premirje poteklo. V Washingtonu so izjavljali med tem, da se bo njihovo stališče ravnalo po stališču, ki ga bodo zavzeli rdeči. Če bodo ti omejili vojskovanje, ga bodo tudi vojaške sile ZDA, če bodo rdeči vojskovanje obnovili ali ga celo raztegnli, ne bo tudi ZDA ostalo nič drugega, kot da store isto. V preteklem tednu je po podatkih v o j a š kega poveljstva ZDA v Saigonu padlo 137 ameriških vojakov v boju. Glavne izgube so bile v četrtek in petek, dim, je vlada ZDA ukazala svo-fko so rdeči neposredna po obja-jim oboroženim silam v Južnem | vi smrti Ho Či Minha izvedli Vietnamu, naj obnove operacije v obsegu in načinu, kot so to delale pred objavo premirja. Obnova vojnih operacij ameriških oboroženih sil, kot jo je objavil predsednikov tiskovni tajnik Ronad L. Ziegler, je razkrila, da dejansko ni bilo nobenega spora med vlado v Saigonu in vlado v Washingtonu glede izvajanja in spoštovanja od rdečih proglašenega premirja ob smrti Ho Či Minha. Predsednik Nixon in predsednik Van Thieu sat se v nedeljo o tem sporazumela, ppedno je bila dana skupno izjava, da se bodo zavezniške sile tekom po rdečih objavljenega tridnevnega premirja ravnale po tem, kar bo počel sovražnik. Bela hiša je neuradno pustila v javnost vest, da so ZDA voljne spoštovati tridnevno premirje kot znak želje po pospešen ju naporov za končanje vojne, med tem ko v Saigonu niso prav nič tajili, da nimajo namena spoštovati premirja v spomin smrti svojega najhujšega in najzagri-zenejšega sovražnika. Saigon in Washington sta bila dogovorje- Klub republikanskih senatorjev isce novega načelnika WASHINGTON, D.C. — V senatu sta dva kluba, menda najbolj mogočna n a svetu: demokratski in republikanski. Praviloma ima demokratski klub večino v senatu, toda ne zmeraj. Od časa do časa pridejo tudi republikanci do večine. Značilno za oba kluba je tudi tradicija, da ne menjata rada svojih načelnikov. Tako skrbita oba kluba vsak pri sebi doma, za tradicijonalno partijsko politiko, kar v svobodni demokraciji veliko pomeni. Načelnik republikanskega senatnega kluba senator E. M. Dirksen je umrl, klub mu mora najti naslednika. Ga bo seveda našel, toda to bo le načelnik kluba, ne pa Dirksenov naslednik. Kako to? Pokojni senator E M. Dirksen je bil izreden politik, ako-ravno na opazovalca na prvi pogled ni napravil vtisa, da se za njegovim obrazom skriva vodilno osebnost. Svet se je zaveroval v idejo, da republikanski sena tor ji zato prepuščajo mesto načelnika senatorju Dirksenu, ker ga imajo radi in ker ne vedo, kdo bi postal načelnik, tako hud bi bil boj za to mesto. Nista pa bila ta dva razloga e-dina, ki sta varovala Dirksenu celih 10 let mesto klubo-vega načelnika. Mož je imel tudi druge lastnosti, ki jih niso vsi hitro opazili. Dirksen je bil sicer vnet republikanec, toda realist. Ni nikoli silil z glavo skozi zid. Le redko ga je pičila muha, da se je spustil v ideje, ki so nosile videz politične pustolovščine. Kot realist je hodil v šolo tudi k demokratom. Od Rayburna se je na primer naučil, kako se mora opozicija obnašati, kadar sedi v Beli hiši predsednik, ki ga obožuje vsa dežela. Videl je pa tudi, da hodi v podobno šolo tudi takratni načelnik demokratskega senatnega kluba L. B. Johnson. Dirksen je zato zmeraj gojil tesne stike z demokrati, bil je njihov zagovornik v Eisenhowerjevi do- bi, zato je pa vžival zaupanje obeh demokratskih predsednikov, Kennedyja in Johnsona. Kadarkoli je bila administracija v zadregi, da ni imela zanesljive večine v senatu za svoje predloge, je skušala dobiti pomoč senatorja Dirksena in jo praviloma tudi dosegla. Tako je Dirksen pomenil o-sebno velikokrat več kot načelnik kluba. To mu je ustvarilo v naši politiki tako mesto, ki ga je moral vpoštevati tudi Nixon, dasiravno Nixonova o-kolica ni bila zmeraj navdušena za senatorjevo taktiziranje. Nixonu gotovo ni bilo težko hvaliti Dirksena, saj je imel v senatu v njem naj zanesljivejšega prijatelja. Dirksen je zanj pomenil več kot na primer Mansfield, sedanji načelnik senatnega večinskega demokratskega kluba. Republikanski senatorji niti ne mislijo, da bi mogli postaviti na mesto klubovega načelnika politika z ugledom in veljavo ppkojnega Dirkse- na. Poleg tega bodo morali vpoštevati politično stanje v klubu. V klubu sta dve struji, konservativna in kombinacija zmernih in liberalnih republikancev. Konservativci imajo od 43 klubovih članov 23 pristašev, zmerni in liberalni klubovi člani pa 20. Konservativna struja bi lahko zmagala, toda le z bojnim glasovanjem. Tega menda nekateri konservativni republikanci ne marajo. Zato se je takoj po Dirksenovi smrti pojavila ideja kompromisa: večina naj dobi mesto načelnika, manjšina pa mesto podnačelnika. Verjetno bo ta ideja zmagala. Republikanski klub bo tako dobil novo vodstvo, ki pa še daleč ne bo tako vplivno, kot je bilo Dirksenovo. Med republikanci se bo seveda vnel boj tudi za Dirksenov senatni mandat. O tem bo odločal guverner države Illinois Ogilvie. Menda bi rad kar sam prišel na to mesto. vrsto pehotnih napadov na a-meriške postojanke. Zadnje vesti TEL AVIV, Izrael. — Izraelske letalske sile so sestrelile dve, morda celo tri egiptovska jet letala, ko so priletela preko Sueškega prekopa nad po Izraelcih zasedeni Sinajski polotok v odgovor na izraelski vpad na egiptsko ozemlje onstran Sueškega zaliva v torek in na letalske napade tja včeraj. Izraelski vpad v Egipt v torek je bil tolikšno iznena-denje za egintske sile, da se te sploh niso uprle napadu, ampak so bile preje uničene v pravem klanju. Izraelska kolona je uničila vse, na kar je naletela. ANCHORAGE, Aljaska. — Včeraj je država Aljaska skupila preko 900 milijonov dolarjev na zakupnini za del ozemlja na severnem obrežju, kjer računajo strokovnjaki, da se skrivajo pod površino ogromna ležišča petroleja. Sodijo, da naj bi bila ta največja v vsej Severni Ameriki. GRAND VALLEY, Colo. —-Včeraj je Atomska komisija izvedla podzemno eksplozijo 40-kiJoton atomskega streliva. Eksplozija naj bi sprostila velike zaloge naravnega plina, ki je zaprt v globini zemlje. O uspehu ni mogoče reči nič, dokler ne preteče varnostni čas in bo mogoče učinek eksplozije pregledati. Eksplozija sama na površini ni napravila nobene škode, bila je enaka srednjevelikemu potresu. BELFAST, S. Ir. — Britansko vojaštvo je ustvarilo namesto barikad med katoliškim in protestantovskim delom mesta “pas miru”. Nobena stran ni o njegovem uspehu prav prepričana, ker je napetost komaj kaj popustila. MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je obdolžila rdečo Kitajsko, da je namerno kršila mejo s Sovjetsko zvezo od junija do srede avgusta letos 488-krat. WASHINGTON, D.C. —Danes Iz Clevelanda in okolice Raznašalca iščemo— Ameriška Domovina išče raz-našalca lista za okolico Newton, L o c h e r i e , Pasnow, Rosecliff, Naumann in Tyi’onne Ave. Star moia biti vsaj 10 let. Kličite prosimo, za vsa pojasnila 431-3628. Seja— Društvo sv. Cecilije št. 37 ADZ ima nocoj ob 7.30 sejo v šoli sv. Vida. Prebrani bodo polletni računi. Balincarska tekma— V nedeljo popoldne ob enih se bodo pomerili v balinanju, člani Baiincarskega kluba na Jutro-vem s članicamu Gospodin jskega kluba na Jutrovem. Tekme so v SDD na Prince Ave. Vsi vabljeni! Podružnica št. 32 SŽZ— Članice Podr. št. 32 S?.Z in vseh drugih podružnic, ki boste prišle v nedeljo k sv. maši, se zberite 15 minut pred 11. dopoldne pred glavnim vhodom v novo cerkev sv. Kristine. Nadenite si društvene znake. Dobite jih tam. Na določene prostore v cerkvi poj demo skupno. Korotanova vaja— Mešani zbor Korotana ima vajo v soboto ob pol sedmih zvečer. Vabljeni tudi novi pevci in pevke. AFL-CIO za Stokesa— Delavske unije AFL-CIO so sinoči na konferenci 250 delegatov sklenile z veliko večino podpreti kandidaturo C. Stokesa za ponovno izvolitev za župana Clevelanda. Edino zastopnik Unije jeklarskega delavstva je nastopil proti podpori Sto kesu. Časnikarska zveza v Pragi se je razšla PRAGA, CSR. — Odbor zveze časnikarjev, v kateri je bilo okoli 3000 časnikarjev in drugih poročevalcev in zbiralcev novic, je odstopil in izjavil, da je Zveza razpuščema. Do tega je prišlo po razgovoru med predstavniki Zveze in med zastopstvom Komunistične partije. Novo vodstvo Komunistične partije, ki zastopa konservativna in promoskovska stališča, je, pritiskalo na časnikarsko organizacijo, da bi krenila v podobno smer. Ta se je rajše sama razšla, kot da bi se vdala temu pritisku. Ču En-laj govoril z Maurerjem v Hanoiu HANOI, S. Viet. — Kitajski ministrski predsednik Ču En-laj je bil samo en dan v Hanoiu, pa se je vrni domov. Povedano je bilo najpreje, da je šel kropit, potem pa na sestanek z novim vietnamskim kolektivnim vodstvom, od tam pa domov. Sedaj so zvedeli na Dunaju, da je imel sestanek z romunskim ministrskim predsednikom Maurerjem, ki je prišel isti dan na pogrebne svečanosti za pokojnim Ho Či Minhom. O sestanku je pozneje poročala tudi romunska uradna j agencija Agerpres. Kaj sta oba vodilna komunista govorila, ni znano. Za pogovor pa vlada v Hanoiu naravno zelo veliko zanimanje. Maurer je namreč govoril v začetku avgusta s predsednikom Nixonom! čanosti v glavnem mestu danes pa bo predsednikovo osebno bodo položili v njegovem do- letalo poneslo truplo senato-mačem kraju k poslednjemu rja v domačo državo Ullinois. počitku sen. E. M. Dirksena.! Pri pogrebu po zastopal ZDA Včeraj so bile pogrebne sve-1 podpredsednik S. Agnew. 6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Fditjr: Mary Debevec I NAROČNINA: K« Združene države: t $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Z* Kanado in dežele izven Združenih držav: % $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto sovjetsko-kitajska meja spremenjena v demarkacijsko linijo. To je pa že nekaj drugega! Rusija se je v tem mednarodnem položaju znašla med dvema ognjema. Zato tudi tam raste vpliv vojaških krogov. V znani češkoslovaški krizi so ruski generali imeli svojo besedo. Ni bilo brez pomena in namena, da je akcijo pri invaziji vodil ruski general in da je vojni minister Grečko o-sebno posegal v reševanje posledic, ki so nastale z invazijo. Prezreti tudi ne smemoč, da Brežnjev rad dela poklone generalom in admiralom, dočim je precej skop napram civilnim tovarišem. Žal je komunstično življenje za kulisami še zmeraj tako zaprto, da ni mogoče dognati, kakšni so stvarni odnosi med vojaškimi krogi in politbirojem. Navezani smo le na domene, ki jih pa le od slučaja do slučaja potrjujejo dejstva. I SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: l $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year ____SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 174 Thursday, Sept. 11, 1969 Vpliv vojakov raste vsepovsod Velesile v komunističnem in svobodnem svetu imajo vse doma toliko težav in skrbi, da resno ne misli nobena na nobeno novo svetovno vojno. Kako je strah pred novo sve-tvno vojno polagoma izginil iz naših dni, priča lepo potek propadanja sovjetske želje, da bi Moskva zopet bila nesporen gospodar v komunističnem svetu. Še pred 14 leti so v Kremlju res upali, da dosežejo ta cilj. Opirali so svojo že- po oblasti na vse mogoče osnove. Glavne osnove niso nikoli povedali. Mislili so, da se jim bodo vse komunistične države brezpogojno pokorile, ker se bodo bale, da jih v slučaju nove svetovne vojne Moskva ne bo hotela braniti. Že leta 1957 se je pokazalo, da so se satelitske države in partije začele upirati moskovskim načrtom po hegemoniji in je bil odpor zmeraj hujši, dokler ni morala Moskva na zadnjem mednarodnem komunističnem kongresu v Moskvi pokopati še zadnje upe, da bi bila gospodar komunističnega sveta. To je nazoren dokaz, da se komunistični svet ne boji napada “ameriškega imperijalizma” in s tem tudi nove svetovne vojne. Čeprav torej ne vidimo na obzorju nobenega znaka, ki bi napovedoval vojno vihro v večjem obsegu, pa je začel vpliv vojaštva hitro rasti vsaj v vodilnih državah obeh taborov, svobodnega in komunističnega. V svobodnem svetu je značilno, da je začel ugled in vpliv vojaških krogov rasti najhitrejše v naši deželi. Naši vojaški krogi so zviševali svoje proračune brez vsake civilne kontrole. Kar so od federacije zahtevali, to so dobili. Drži pa tudi tu pregovor: kakor na kup, tako s kupa. Vojaki so lahko prišli do denarja, še lažje in naravnost brezskrbno so ga tudi trošili. Že od lani prihajajo na dan slučaji, kako so vojaške veje trošile na bilijone dolarjev brez vsake kontrole in seveda tudi brez vsake koristi za narodno obrambo. Pri tem pa vsi sumljivi slučaj sploh še niso objavljeni. Naše vojaške uprave se ne odlikujejo le v zanikrnem trošenju denarja, so si tudi privzele pristojnosti, ki jim ne pripadajo. Vojaki so na primer hoteli skleniti novo obrambno pogodbo s Španijo, šele zadnji trenutek jim je stopil senat na prste. Čudne stvari se tudi slišijo o pogodbah, ki jih je naše vojaštvo sklenilo v Tajski. Šele senat je moral opozoriti na vse to. Bela hiša in državno tajništvo sta molčala in molčita. Pentagon je postal še samozavestnejši. Ni mu na tem, da bi zmeraj poročal resnico. Že pred leti so ga ujeli, ko je poročal o tako imenovanem drugem napadu v Tonkinškem zalivu na naše rušilce po severnovietnamskih bojnih čolnih. Vse resnice takrat preiskava ni mogla dognati. Poročila naše vojne uprave o sovjetski oborožitvi tudi ne vzbujajo preveč zaupanja. Zdi se, da se je federalni tajnik za narodno obrambo Laird tako zelo zaveroval v vlogo zagovornika vojaških krogov, da jim verjame na lepo besedo. To ga je že večkrat spravilo v zadrego pred kongresnimi odbori. Posledica je pa že tu. V Kongresu ne verjamejo na prvi mah vsemu, kar govorijo Laird, generali ter admirali. Tako so stiki med Kongresom in administracijo že močno zastrupljeni z nezaupanjem. Kongres je že prišel do spoznanja, da je ostal le še on, ki naj kontrolira, kar počne naša narodna obramba, ne pa morda tudi Bela hiša in državno tajništvo. Strašno hitro raste tudi oblastiželjnost kitajskih vojaških krogov. Še pred začetkom kitajske kulturne revolucije je na Kitajskem bila vsa oblast v rokah partije in državne uprave, vojaki so se posvetili poklicnemu delu. Kulturna revolucija je razbila partijo in državno upravo. Mao je moral ustvariti vodstvo za novo javno upravo in obnoviti partijo. Tega ni mogel storiti brez pomoči vojaštva. Zato je vojaštvo postalo vodilna sila v revolucijonarnih pokrajinskih komitetih, partija in rdeča garda sta morali stopiti na stran. To stanje je potrdil v grobem tudi zadnji partijski kongres kitajskih komunistov. Tudi na njem je Mao moral dati vojakom prvo — toda ne edino — besedo v vseh vodilnih partijskih in državnih organih. Po kongresu so se temu stanju začeli upirati stari partijski mandarini in voditelji rdeče garde; temu so se pa uprli generali. Hočejo ohraniti svoj odločilen položaj, zato so začeli toliko govoriti o vojni nevarnosti s Sovjetsko zvezo, “vprizarjati” incidente na meji z njo, organizirati demonstracije proti zunanjim sovražnikom itd. Kakšen praktičen vid ima vse to, smo lahko videli na naši televiziji. Vse kitajske manifestacije “proti sovražnikom’’ imajo edinole namen dvigniti bojevitost ljudskih množic in manifestante prepričati, da jih edino le armada more varovati pred sovražnikom. Naj torej armada tudi prevzame odgovornost za politiko! To je pravi vzrok za hujskanje kitajskega naroda na vojaške podvige. Hujskanje ni zaenkrat nevarno, ker Kitajska še ni dosti oborožena. Lahko pa doseže, da bo vsa BESEDA IZ NARODA j P Km ' —'sa&k Stanley Zagorc naj nasledi Maksa Gerla! EUCLID, O. — Javna uprava ja važnejša, kot običajno mislimo. Občinski in mestni sveti, državni in zvezni zbori so tisti, ki odločajo v veliki meri o našem vsakdanjem življenju, pa naj se mi tega zavedamo ali pa ne. V našem mestu se pripravljamo na volitve v mestni svet. V 3. vardi kandidira namesto Maksa Gerla, ki se je zaradi boleznil umaknil, rojak Stanley Zagorc. Stanley Zagorc je sposoben in pošten in se zanima za politiko dalj časa. Pomagal je v volivnih borbah v 32. in v 26. vardi Clevelanda, ko je tam živel, delal za M. Sweeneyja in C. Vanika. Sedaj živi s svojo materjo že 10 let v 3. vardi v Euclidu in tako •» dobro pozna njene potrebe. Ve, da je potreben boljši odtok vode skozi kanale, pozna črni dim, ki se vali iz dimnikov tovarn. Svoje sposobnosti za javno delo je pokazal Stanley Zagorc še kot dijak, ko je bil predsednik dijaškega sveta Collinwood High. Bil je 8 let vodnik voliv-nega okoliša, nato pa vodnik demokratske stranke v 3. vardi. Je član slovenskih bratskih organizacij KSKJ, SNPJ in SMZ. Vsem volivcem 3. varde ga priporočamo v izvolitev! Odbor ------o------- Nekaj iz soseščine “Osme” NEW YORK, N.Y. — V navado je Američanom prišlo, da k pojmom stvari in pomena kaj radi pristavljajo poudarke “the great’’, “the greatest”, “the High”, “the Highest”, “the celebrated” in “the most celebrated”. Njujorčani smo se čisto po tem vrgli. Kakopak te pristavke uporabljamo mnogokrat v svoji reklamnosti upravičeno. Slovenci, ki živimo v tem največjem ameriškem mestu, ki ima najvišjo stavbo na svetu — Empire State Building, ki ima največjo kinodvorano — City Music Hall, ki ima največje kulturno središče — Lincoln Center, ki ima največje mednarodno srečevalnico — United Nations, smo najdelavnejši, smo najbrihtnejši, smo najkulturnej-ši in zaradi tega se od vseh “Balkancev” najbolj uveljavljamo v tem največjem mestu na vseh področjih človekove dejavnosti: v politiki, v znanosti, v arhitekturi, v tehniki, v kulturi in umetnosti. Močno se uveljavljamo v ameriškem in mednarodnem svetu. Vse nas pozna. Vse govori o nas. Vse piše o nas. Meni je včasih tako prijetno v občutju in 'zavesti, ko spozna- vam, da postajamo Atenci dvajsetega stoletja, ko se nam je rodil in razvil slovenski Platon, ki bo duhovno, politično, gospodarsko in kulturno razvil in utrdil vsemu človeštvu v zgled za sodobno družbenost največ j o državo — SLOVENIJO. Kajpada precej odgovarja marsikdaj samohvala Njujorča-nov. Čeprav je v našem mestu videti še dosti takšnega, kar sodi v nekulturnost, imamo vendar drugo največjo knjižnico v Združenih državah, imamo zares dobro opero, filharmonijo, baletno skupino in dramsko gledališče. Prav zares imamo naj večjo u m e t nostno galerijo Metropolitan Museum of Art, ki ima za druščino kar celo desetino drugih umetnostnih galerij, ki so stalne kulturne ustanove. V zgornjem delu njujorškega mesta, približno v prostoru med 57. in 90. cesto ter med Peto in Madison Avenijo imamo gotovo nekaj nad sto komercialnih prostorov, kjer razstavljajo stalno slikarji in kiparji. V tem mestnem predelu na Madison Ave. je tudi galerija Adriatic, kjer sedanja uradna Jugoslavija prikazuje dosežke jugoslovanskih umetnikov. Resnici na ljubo moram povedati, da so slovenski u-metniki na teh razstavah po svojih delih lepo zastopani. In ko je bila Bernikova razstava, je bil umetnik pri odprtju sam navzoč. Pred tremi leti so na odprtje povabili ameriške odličnike, med njimi tudi guverneja njujorške države, ki pa se ni odzval povabilu. S tem, da razstavljaš v tem mestnem predelu, še ni rečeno, da si se že uveljavil. Kdor ima pregled tega u-metnostnega okolja, ve da je pot do uveljavitve težka. Preveč jih je, ki se potegujejo za priznanje. Je to prava dirka, ki te vodi do cilja, če si zares nekaj izrednega v formi in v vsebini umetnostnega izražanja. Seveda — ko si enkrat priznanje dosegel, gre tvoje uveljavljanje kar zlahka. V tem zgornjem — tako rekoč — oficialnem predelu oblikovne umetnosti, skorajda ni mesta za umetnika-amaterja. Ni s tem rečeno, da ne bi dobil kako obrobno galerijo za razkazovanje svojih del, ker mnogi lastniki kdaj pa kdaj padejo v stisko za kli-jente in zanje je najemnina zelo važen faktor. In prav v odnosu do likovne umetnosti in do tako imenovanih nepoklicnih umetnikov je njujorško mesto menda svojstveno. Za poudarek te svoj-stvenosti vam moram razkriti, da imamo v New Yorku največjo umetniško razstavo na prostem, ki zavzema mestni predel od 10. ceste tja do Ceste Houston in med šesto Avenijo in B r o a d w ayjem. Njujorčani pravimo, da je to največja tovrstna umetnostna razstava na svetu. Uradno nosi naziv: The Washington Square Outdoor Exhibit. In ta največja njujor-ška posebnost iz umetniškega sveta se dvakrat na jeto razkazuje v soseščini “Osme”. ; Torej: nimamo daleč do uveljavljanja v velikem mednarodnem svetu velikega New Yorka! In zares tudi tu imamo Slovenci svoje predstavnike. Dvakrat na leto se ta razstava odpre za dva tedna ob koncu maja za Memorial Day in koncem avgusta za Labor Day s posebno svečano proklamacijo njujorškega mestnega župana. V soboto sem s prijateljem Lojzetom Simončičem in znano Mi-klačičevo po škofovi maši spet obiskal to razstavo na iprostem, ki je po številu že 86. 38 let je že, ko so se prvič razstavila u-'metniška dela nepoklicnih u-metnikov. Začetek te njujorške kulturne posebnosti v Greenwich Villagu je bilo leta 1931, leto velike gospodarske krize v Ameriki, o kateri se še zmeraj med starejšimi rado govori, ko tarnajo o preživelem hudem času depresije. Tudi jaz se mogokrat zamislim na to, čeprav sem bil tedaj že v starem kraju, moj oče pa se je vrnil v Ameriko ravno dve leti pred nastopom tega hudega časa. Jaz pa sem takrat v Ljubljani vstopal v gimnazijo. Moj oče je imel hude čase, jaz še revna — toda vesela — leta. Težki so bili takrat časi v New Yorku. Veliko sem bral o tem. In spomnim se, da sem v “Domžalcu” objavil kratko črtico: Kam plovejo. Bilo je ob moji maturi. Poslal sem jo očetu in pokazal jo je gospodu Tinetu Debevcu, ki jo je objavil v Ameriški Domovini. Tudi take spominske misli me love, ko obiskujem to razstavo. Spomin je to na očeta, ker je kot delavec preživljal ta težka leta. In umetniška razstava na nju-jorškem Washingtonskem trgu mi stalno govoril, da so bili ljudje v tem mestu v težavah in stiskah, čeprav jim je duh zavzeto blodil v odmaknjenem svetu božanstva — v svetu u-umetnosti. Da bi dobili ti ljudje nekaj centov za košček kruha, skodelico kave in nekaj za ogrinjalo telesa, so nekateri prebivalci New Yorka — zlasti Greenwicha — dobili zamisel samopomoči umetnikov-amater-jev. Tudi poklicni so kdaj pa kdaj v tistih letih zašli med nje. Vendar niso jih jemali v obzir pri ocenjevanju za podelitev priznanj. Danes so tu v glavnem umetniki, ki jim slikarstvo ali kiparstvo ni glavni poklic. Ne morem to trditi za vse, ker nimam pregleda o vsakem raz-stavljalcu. Po številu jih je včasih tudi do 800. Nekateri ljudje omalovažujejo ta njujorški razstavni prostor slikarstva in kiparstva. Slednjega je malo in bi raje dejal, da je ta umetniška zvrst bolj izražena v obrtniški perfektnosti, posebno v kolikor pada v moderništvo kinetike in dekorativne obrti. Principijelno tu ne sprejemajo umetnikov-amaterjev skrajno modernističnih pogledov in izraznosti. Vendar najdeš veliko pestrost v slikarstvu, ki kaže na realizem in odtenke moderne. Precej je ekspresionističnih del poleg predrealističnih. Nekaj prav dobrih impresionistov je na tej razstavi, zlasti v akvarelu. Tu bi celo omenil jugoslovanskega rojaka, Srba Bogomira Bogdanoviča, ki razstvalja v tej odprti galeriji že od leta 1957. Vprav kmalu potem, ko je prišel v Ameriko, se mu je zahotelo prave svobode kot pristnemu, še zdravemu Srbu, saj doma “iz okoline” zadužbine čara Lazarja — in kot umetniku. V Beogradu je bil študent arhitekture. V Ameriki je postal slikar-umetnik. Nima umetniške akademije doma in vprav zaradi tega se je tako močno uveljavil na tej odprti njujorški umetnostni razstavi. Osebno bi ga potisnil med našega Jakopiča in Strne-na. V kaki sliki je izrazno podoben enemu, v kaki drugemu. Da je umetniško izrazno močan v impresiji — ne v zadnjih poskusih ekspresije v olju — ni samo moje mnenje. Kaj kmalu, že leta 1959, je prejel drugo nagrado in potem kar nekaj zapovrstnih let prvo nagrado. Zdaj ga lahko jemljemo kot poklicnega umetnika. Dobil je tudi eno od zlatih medalj na u-metnosti akademiji v Philadel- phiji. V New Yorku je že par-krat bil poklican na New York Art School of Design za demonstracije. Poleg teh razstav na Washington Squaru, kjer ga vidimo spomladi in jeseni, je razstavljal že skoraj v 20 mestih po Ameriki. Umaknil se je iz mesta, čeprav mu je dal Central Park toliko motivov, in se je naselil v mestecu Warwicku, New York, kjer ima svojo galerijo in privatno slikarsko šolo. Že več kot 600 del je prodal in zdaj je malo slik, ki bi jih dal pod $1000. Je pač poznan in na teh njujorških razstavah iskan umetnik. iSlovence tu že dolgo let predstavlja Frank Vojska. Je dokaj dober slikar. Motive ima v figurah in krajinah. V slikarstvu nič ne eksperimentira. Drži se realizma. Poskuša pa v mnogih tehnikah in v eni je nekam izviren — originalen. Kot Slovenec je napravil že več slik našega Bleda in jih prodal na Washington Square Američanom. Tudi to nekaj pomeni. Na zdajšnji rastavi ima portret Slovenke v gorenjski narodni noši. Za model mu je bila Oblakova Veruš-ka. Tako je Slovenka v svoji narodni noši prišla bahavo z zdravim smehom razgledovat — s cekarjem v roki — tudi na to umetniško razstavo na prostem, ki je največja na svetu. Dve leti je tega, ko sem tu odkril Daniela Orehka, ki razstavlja svoje duhovite karikature. V tem pogledu je pravi profesionalec, saj jih od njega kupuje tudi poznana revija New Yorker. Samo malo sem vas popeljal v soseščino velike zanimivosti svetovne razsežnosti, vprav zategadelj, ker tudi tu najdem Slovence, čeprav ne veliko'in tudi ne prevelikih. Majhen — toda žilav narod smo! Tone Osovnik -------o------ M. Tekavec: Odlomek zgodovine fare sv. Kristine Kolikor se spominjam, vem, da so še živeči doprinesli k fari sv. Kristine in zaslužijo, da se ta imena označijo, so: Mr. John Bradač — ustanovnik fare, Mr. John Bolek, dolgoletni kolektor, Mr. Anton Potokar, Mr. Anton Zorko, Mr. Joseph Roberts, Mr. John Swartzmiller in še drugi, ki niso tu napisani. Od umrlih, ki so bili dobri delavci pri tej fari, naj bo njim v spomin — Anton Strnad, Frank Šmalc, Tad Rozman, Frank Hočevar, Matt Intihar, Anton Lavrič, Andrej Zdešar (ženo sem že omenil), Frank Petek Bili so vidni delavci, ki naj jim Bog za njih delo obilo poplača! Po smrti župnika rev. Anthony Bombača 18. avg. 1962 vodi župnijo sv. Kristine njen prvi kaplan rev. Joseph F. Celesnik. Njemu je bilo dano, da je dovršil faro. Takoj po svojem prihodu nam je Slovencem pri (7.15) sv. maši prečital vsaj e-vangelij v slovenski besedi. Od 1. 1942 v fari ni bilo slovenskega misijona, ki se je pa po njegovem prihodu že trikrat — vsaki dve leti — tu ponovil. Slovenski verniki so mu hvaležni za to delo. Ostal je po duhu sin slovenskih staršev. Morda je nanj vplival pokojni msgr. rev. Bar-tolomej Ponikvar, ki je bil zaveden Slovenec in je marsikaj storil, da se govorica roditeljev o-hrani. Če bomo še 1. 1975 živi, bo fara sv. Kristine doživela zlati jubilej. Težko si je predstavljati, da se je v tem času fara tako okrepila, skoro po evangeljski prispodbi: “Gorčično seme se je razrastlo v veliko drevo.” Po zunanje smo dovršili gradnjo: imamo novo cerkev. V tem času zmed, kaj drugega bi želel: da bi mi vsi, farani sv. Kristine, odslej sami postali vidno “novi ljudje”, ne taki, da se bodo neverni nad nami pohujševali, da bomo vzrok njih nevere, naj bi postali taki, da bomo luč, ki sveti, in ogenj, ki greje. Vsem in vsakemu, ki je v prid fare dal svoj delež, prosim, naj Vsemogočni da svoje plačilo, ki naj mu zagotovi — časno in večno srečo. (Konec) -----o----- Priprava čaja in čajne mešanice Za vlade kraja Gustava III.-" t.j. v drugi polovici 18. stol. — So uvozili na Švedsko čaj, a ker so menili, da je napitek strupen in da povzroča človeku “peklenske muke”, so ga morali najprej preskusiti. Žrtev je bil prvi p° tem dogovoru obsojen morilec. Obsodili so ga na smrt z uživanjem čaja. Vsak dan je moral popiti več 10 skodelic čaja. Obsojenec pa se je vsak dan bolje počutil, dosegel je starost dvainsedemdeset let in je preživel vse zdravnike, ki so ga morali opazovati. Mar je bil vzrok za to v snoveh, ki jih vsebujejo čajni lističi? Čaj vsebuje zlasti tein, tanin, vitamina B in C. Tein ima enake lastnosti kot kofein, saj poživlj3 možgane in celotni živčni sistem, stopnjuje našo koncentracijo in nitrost reakcije. Delovati prične počasi, deluje dolgo in njegov učinek kasneje enakomerno p°' jema. Tanin vpliva pomirjajoče na želodec in delovanje črevesja. Zavira tein, tako da ga telo L počasi sprejme. Vitamin B in C pa zvišujeta odporno moč živcev- Če je čaj pravilno skuhan, nas ne razdraži, temveč poživi, lahko pa nas, pripravljen na drug način, tudi pomiri. Poživljajoče deluje, če ga prelijemo z vrelo vodo in ga tak0 pustimo dve minuti in pol 111 nato odcedimo. Pomirjujoče deluje, če ga pre' lijemo z vrelo vodo in ga pusti' mo v njej do pet minut (Broken Tea do štiri minute). V tena času namreč izvleče tudi tanin, ki deluje zavirajoče na tein O'9 se izloči že po dveh minutah in pol). Če želimo piti čaj zvečer, s ga tudi lahko privoščimo, le da v tem primeru vzamemo manj^0 količino lističev in ga pustimo v vodi štiri do pet minut. Da bo čaj res dober, ne smem0 štediti pri količini. Na vsak0 skodelico damo žličko čaja. Nanj polijemo čisto, vrelo vodo. voda vsebuje mnogo apna a klora, jo dvakrat prevremo, čaj ne ročke, ki jih uporabljam0; naj bodo vedno porcelanaste a pa iz gline in vedno pokrite pokrovko, da čaj ne izgubi aro me. Čaj odcedimo najkasneje P petih minutah, sicer postan6 preveč grobega in trpkega ok° sa. Za katero čajno vrsto se bom0 odločili, je odvisno od naše$a okusa, saj imamo lepo izbir° različnih vrst. Tako je na prim61-naprodaj angleška čajna meša niča, Indianan Orange Pek°e' gruzinski čaj in druge. Dalje pijemo črni čaj (čaj Indije in Ceylona); na Jap0°. skem in Kitajskem pijejo zd6^ čaj, ki v nasprotju s črnim fermentiran in zato obdrži v trpke snovi. Najbolj cenjena P^ je angleška čajna mešanica, s° stavljena iz Darjeeling, Ass in Ceylon čajev. Pijačo iz te m6^ sanice ponudimo z mlekom sladkorjem. • V Sovjetski zvezi in tudi P^, nas često pijemo ruski gruzim ^ čaj, ki je pogosto oplernenitm1 ^ Darjeeling čajem. Ta mešam je zelo cenjena. Pripravljajo sproti z vrelo vodo iz saniovaH in s čajnim ekstraktom iz PoS^ bne male ročk. Običajno oa P jejo sladkanega ali brez do a ^ kov; pri nas pa ponudimo v sih čaj z rumom ali z limo°^ kar je seveda stvar okusa navade. Eno desetino na višavja CHICAGO, 111. — Okoli 6^. desetino prebivalstva sveta ^ v krajih z nad 1500 čevljev na morske višine. Imv«4 Kem Thw«ic| ^ for Ih« J«gatMO| hi WUcmm|| 1 ^ Tedenska prilepe *• SloTence v Wisconsin« ^nom III 0 Address uenmvnlwUeu THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY ncsxnxnra* OBZOR PUBLISHING COMP ANT Marica R. Stsat, Publisher 3C01 W. Ohio Art Milwaukee 15, Wis. TeL Mitchell 5-U7S lmnnm:a s a b a 5 urrri K M ilwauski zapiski Bsr ran NOVI POMOŽNI ŠKOF. —I Innsbrucku v Avstriji in v Si-Mihvauška nadškofija je dobila onu v Švici. Ker mu je vojska hovega pomožnega škofa. Je to [ preprečila, da bi dokončal svoje dosedanji kancler msgr. Leo &rust. To službo je opravljal ce-lih 21 let. Ko je bil izvoljen za škofa, je bil istočasno tudi imenovan za generalnega vikarja. Pomožni škofje navadno dobijo *udi naslov škofije, ki je obsto-jje nadškof Moses E. Kiley. Naj-Jala svoječasno, a sedaj je ni prej je bil nastavljen kot kaplan Veo. Tak naslov je dobil tudi naš pri Sv. Judu v Wauwatosi in le-Pomožni škof. Je naslovni škof ta 1944 je bil dodeljen škofij-^raja Suelli. ! ‘jskemu uradu. Leta 1948 je po- Pomožni škof je bil rojen 7. stal kancler. Papež Pij XII. ga študije v Evropi, je te končal na ameriški univerzi v Washing-tonu. Ordiniran je bil dne 30. maja 1942 pri Sv. Ani, ker so stolnico takrat popravljali. Posvetil ga Januarja 1961 v St. Francis, Wis. Krščen je bil v cerkvi Srca Jezusovega v St. Francis, šolo je je imenoval 1. 1954 za papeškega komornika. Leta 1957 je postal škofijski svetnik in leta 1959 ga °biskoval pri Sv. Štefanu v Newjje pokojni papež Janez XXIII. C°eln (zraven letališča). Za du-j imenoval za hišnega prelata. Levovnika je študiral v škofijskem ta 1965 je postal apostolski pro-Senaenišču v St. Francis. Svoje notar, najvišja čast v redu mon-teološke študije je nadaljeval v signor jev. TUNE IN ON WHO-O-0 KNOWS? WITI-TV 6, Sunday — 5-5:30 p.m. TV's most exciting and successful high school quiz show begins its sixth series on Sunday, Sept. 14. “Who Knows?” is a showcase for youth. The performance of these purposeful young people brings great credit, not only to themselves, but to the schools they represent and the faculty coaches. See for yourself. Tune in every Sunday at 5 p.m. on Channel 6. Novi pomožni škof se dobro razume na upravo. Nakupi in pogodbe so večinoma njegova zadeva. Novemu škofu prisrčno čestitamo k imenovanju. POTUJOČI KIP. — Eden od dvajsetih kipov fatimske Marije, ki jih je blagoslovil papež Pavel VI., obiskuje različne cerkve v milwauski nadškofiji. To potovanje Marijinega kipa se bo vršilo v mesecu septembru. Kip je bil blagoslovljen leta 1967 ob 50-letnici prikazovanja Marije trem otrokom v FatimL Oskrbo potovanja Marijinega kipa ima msgr. Alfonz Popek. Pomagata mu pa Fr. Redemptus Short in Alfred Williams, ki skrbi za program in ureja potovanja. Mrs. M. Hodorowski, ki je velik po-bornik fatimske Marije v okviru Plave armade. Ta se namreč še posebej prizadeva ža širjenje češčenja fatimske Marije. Mrs. Hodorowski je oskrbela dovoljenje, da je kip fatimske Marije lahko prišel v milwauško nadškofijo. Kip fatimske Marije je prišel v Združene države potem, ko je potoval po vsem svetu ob spremstvu škofa iz Fatime in 104 članov Plave armade Naše Gospe. Kip je bil izročen Združenim državam v Columbusu v Ohiu. Sprejel ga je kardinal Carberry. Končni dom bo kip fatimske Marije dobil v Columbusu v Ohiu. Wisconsin electric power company r\ \ %• fakfne soVafe oči! AKO RABITE OČALA— obrnite se z zaupanjem na zanesljivo tvrdko z dolgoletno izkušnjo GLOBE OPTICAL 00. Telefon Mitchell 5-7174 1801 So. llth Street Milwaukee, Wis. 53204 "vttmtmt** SLOVENCI SO ROMALI. — Na Delavski dan so se zbrali Slovenci iz Milwaukeeja in o-kolice na romanje na Holy Hill, Wis. Prišli so Slovenci iz Milwaukeeja, West Allisa, Wauke-gana, Sheboygana in celo iz Wil-larda. Bila nas je polna cerkev. Sv. mašo je opravil župnik fare sv. Janeza. V svojem nagovoru je poudaril, kako potrebna je tudi danes v teh zmešanih časih ljubezen do Marije. Kakor imajo drugi narodi svoja svetišča, ki so Mariji še posebej posvečena, kakor Lurd v Franciji, Fatima na Portugalskem, Al-toetting v Nemčiji, čenstohova na Poljskem, tako imamo tudi Slovenci svoje svetišče posvečeno Mariji na Brezjah. Ameri-kanci imajo prav tako svoja svetišča in Holy Hill ni med zadnjimi. Tudi Slovenci v Združenih državah imamo svoje Ameriške Brezje v Lemontu, Illionis. Njen naslov je Marija Pomagaj. In kdaj je bilo bolj potrebno, da nam pomaga, kakor v današnjih časih, posebno še, kadar mi pojemo Marija, k tebi, uboge reve mi zapuščeni vpijemo, objokani otroci Eve v dolini solz vzdihujemo. Po nagovoru so bile pete litanije Matere božje. Nekateri petih litanij niso slišali že več let. Cerkveni pevski zbor je povzdignil vso slovesnost do viška. Dobro se je izkazal. Upajmo, da nam bo še dolgo prepeval. Zares je bilo lepo. Celo vreme nam je bilo naklonjeno. Ponehala je vročina, ki nas je nadlegovala nekaj dni poprej. Ko smo šli iz cerkve, smo povsod lahko videli znane slovenske obraze. Zdelo se ti je, kakor da smo bili doma v Slovenil. To je doživetje, ki ga človek zlepa ne pozabi. ZAČETEK ŠOLE. — Povsod so se odprla šolska vrata. Pri nas smo jo začeli takoj po Delavskem dnevu. Letos smo pri Sv. Janezu odprli še en razred. Sedaj imamo prve štiri. Poleg treh sester imamo tudi eno laič- no moč za učenje. Fara se drži istega koledarja kakor javne šole. V našem šolskem okrožju avtobus pobere vse otroke in jih potem odpelje na določene šole. Da ni kakega razburjanja in zmešnjave, je farni odbor sklenil rabiti isti koledar kakor javne šole. V katoliško šolo je vpisanih po podatkih cerkvenega oznanila 92 otrok. Razvoj fare in šole se prav dobro pozna. Sestre, ki jih imamo pri šoli, so iz Lemonta. Te dni se' začenja tudi verski pouk za otroke, ki ne obiskujejo katoliško šolo. Vseh otrok od 1. do 12. razreda je še čez 550. Pouk se vrši v treh presledkih. Začetek pouka je ob devetih zjutraj in traja do enih popoldne s polurnim presledkom za vsak odsek. Pouk za ljudsko šolo se vrši ob sobotah in za gimnazijo' pa v ponedeljkih zvečer. Kakor razberem iz farnega o-znanila, bodo letos začeli novo metodo. Ker bi radi napravili pouk čim bolj privlačen, iščejo novih načinov, kako se približati mladi duši, da jo bo zanimalo versko vprašanje. FR. BRUNO KOROŠAK, FRANČIŠKAN, NA OBISKU. -Že nekaj dni se mudi v Ameriki slovenski frančiškan fr. Bruno. Je profesor dogmatike na frančiškanski in vatikanski univerzi v Rimu. Obenem je določen, da pomaga pri kongregaciji svetih obredov. Ta ima na skrbi tudi svetniške procese. Tako je fr. Bruno dobil v roko zadevo škofa Barage. Na povabilo market-skega škofa Salatke je prišel sem, da pregleda ves materij al o Baragi, ga uredi in pripravi vse potrebno, da se njegov proces pospeši in v Rimu pravilno prikaže. Fr. Bruno je izvedenec na tem polju in upa, da bo vso zadevo uredil v enem mesecu. Ko se je ustavil v Milwaukeeju, položaj. Ko bo vsa zadeva urejena in pravilno prikazana v Rimu, ne bo nobenega zadržka, da bi škof Baraga ne postal služabnik božji. Za proglasitev svetnikom se še vedno zahtevajo čudeži. V novi skupščini imajo krščanski demokrati 29 od 60 poslanskih mest, 11 socialni demokrati, komunisti 14, ostalih 8 pa drugi. V San Marinu nepotreben strah pred rdečo močjo SAN MARINO. — Krščanski demokrati republike San Marino v severni Italiji so pripeljali za splošne volitve preteklo nedeljo iz ZDA 400 družin, ki imajo pravico voliti v republiki. Podobno je Komunistična partija pripeljala domov svoje pristaše iz vseh držav Evrope. Ko so bili glasovi prešteti, se je pokazalo, da so se krščanski demokrati čisto po nepotrebnem bali rdečih. Krščanski demokrati so pri nedeljskih volitvah dobili 5,710 glasov, rdeči pa le 2,952. Če pomislimo, da so imeli pred leti rdeči večino in oblast v tej mali republiki, potem lahko razumemo obseg padca njihove moči. Moški dobijo delo VARILCI Skušeni v plinskem in električnem varjenju na velikih vlit-kih — malo ogljika — nerjaveče jeklo — trda površina. Plače od ure. Široke posebne ugodnosti. MAGNETICS INTERNATIONAL INC. 5400 Dunham Rd., Maple Hts., O. (An Equal Opportunity Employer) DELAVCE ZA V LIVARNO Izkušene ali jih izučimo 431-9575 (176) Iščemo delavca Starega okoli 60 let za polni čas, od 9. dop. do 5.30 pop. v trgovini z linolejem. Oglasite se v MOSS FLOOR COVERING CO. 10529 St. Clair Ave. telefon 451-4368. ((175) Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes! Ženske dobijo delo Iščemo čistilko Za čiščenje poslopja uradov. Od ponedeljka do petka, od 5. popoldne do 9. zvečer. Dobra plača od ure. Kličite 361-4500. (175) MALI OGLASI Nujno potrebujemo hiše v krajih: Euclid, Wickliffe, Willoughby, Eastlake, Mentor, Richmond Heights, Highland Hts., Willowick, Painesville, Chardon. Imamo kupce pripravljene kupiti hiše v teh predmestjih. KINK0PF REALTY 30825 Euclid Ave. 944-7900 (177) Hiša naprodaj 4 sobe spodaj, 4 zgoraj, se lahko rabi za 2-družinsko, klet, 2 in pol garaže, na E. 162 St. pri Holmes Ave. Kličite: 541-6958. (174) Če nameravate prodati Vaše posestvo, kličite John Lautich Realty IV 1-1313 in bo ptišel na Vaš dom, da sc pogovori z Vami o Vašem problemu zastonj. (wtf x • Lastnik prodaja 6-sobni kungalov v Euclidu, na 19170 Naumann Ave. Cena $19.000. Kličite 481-5329. -(177) Naprodaj Fino, veliko prešo na rjuhe in 2 fina soda prodam. Kličite 881-4679. (175) Navpični vrtalni stroji Nameščanje in upravljanje — veliki vlitki — druga zamena. Urne plače. Široke posebne sem imel priložnost z jim govo- ugodnosti. riti. Občudoval sem ga, kako se je lotil vse zadeve o Baragi kot kak gospodarstvenik brez vzhičenega čustvovanja, ki navadno zmeša zadevo. Stvarno presoja MAGNETICS INTERNATIONAL INC. 5400 Dunham Rd.. Maple Hts., O. (An Equal Opportunity Employer) V najem 5-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, se odda odraslim. Garaža na razpolago. Na 1060 E. 74 St. Kličite 391-0575. —(175) Gostilna naprodaj pivo in vino licenca, z imetjem. Lastnik gre v pokoj. Se zamenja za hišo. Kličite po 4. uri pop. 251-9677. —(175) V najem Opremljeno sobo in kuhinjo v neposredni bližini sv. Vida oddam mirnemu starejšemu moškemu, ki dela. Kličite 361-1933. -(175) Ravno ob pravem času za šolsko šivanje Singer Zig-Zag prenosni model $ 88 TTneMw Go Posebno dober kup po May izredno nizki ceni! Ta Singer Zig-Zag prevleče robove, prišije gumbe in dela gumbnice. Vsi Singerjev! razstavni in prikazovalni modeli so na razprodaji. Šivalni center, četrto nadstropje, v mestu in v vseh podružnicah razen Sheffield. Kupujte v petek, v mestu od 10. dop. do 5.45. pop; v vseh šestih podružnicah od 10. dop. do 9.30 zvečer — Mi dajemo in zamenjavamo Eagle znamke | POD SVOBODNIM | | SONCEM; | Milllll!llll!!lll!ll!llllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllll!llllllllil!llllllllllllll!llllllllllW. Kakor tur se je zagnal iz šajke v čoln napadalcev. Morje je pljuskalo in požiralo trupla, voda je brizgala v čolna, krog Iztoka se je stisnila gneča, da mu je omagovala desnica, ki je trosila smrt, kamor je zadela. Nekaj napadalcev je odtrgalo Irenino šajko od čolna in skušalo z Ireno uteči. Takrat je že priplul Numida s čolnoma. Sužnji so kakor pobesneli planili na šajko, v hipu so bili napadalci pobiti, Numida je sam prijel za veslo in gnal šajko, v kateri je bila Irena, proč od bojnega me teža. Čolna pa sta udarila na pomoč Iztoku, ki se je boril z levjo močjo, pa bi bil vendar premagan, ko bi bili napadalci oboroženi. A na to ni nihče mislil, ker so imeli nalogo, da ugrabijo samo slabotno žensko. Čolnarja so z veslom pobili, drugačnega upora se pa nadejali niso. Ko sta udarila čolna 3 sužnji ob napadalce, je zapijuskalo morje šumneje, nekaj vzklikov še in Iztok je stal sam sredi čolna z dvignjenim mečem. ‘'Kje je Irena?” je bilo prvo vprašanje. “Numida vodi njeno šajko.” “Hitro k njej! Vi pa navrtajte čoln in ga potopite. Poiščite, če kdo plava, da bi se otel' Naj umre!” Hitro je plul čoln in naglo do-šel šajko. Na pol onesveščena je Irena šepetala psalme. Ko je zaslišala Iztoka, se je oklenila njegovega vratu in bridko zaihtela. Centurio je velel pluti nazaj k vrtu. Tam je dvignil Ireno iz čolna in jo nesel v svojo sobo. Na pisanem blazinjaku je ležala bleda, kakor oranžni cvet, ob njej sta klečala Iztok in Cirila. Ob isti uri se je plazil po bregu od kraja, kjer so čakali napadalci, Azbad in se v divjem srdu bil po čelu, ker je spodletel od Teodore in njega naperjeni CHICAGO, ILL. FEMALE HELP GENERAL CvHGE We need two girls for general office work. Knowledge of shorthand and typing necessary. Five day week plus all company benefits. CALL MR. SAINDON NE 8-2006 JOS TRINER CORP. (175) HOUSEHOLD HELP BABYSITTER — 8:15-6 Mon.-Fri., my home, Austin area. Sal. open. AU 7-7465 Sat. Wkdys. Aft. 6 p.m. all day Sun. (173) BUSINESS OPPORTUNITY AUTO — Wrecking Yd. and garage for sale. 231-3404 or 231-0613 (175) TAVERN AND RESTAURANT NW side, estab. 15 yrs. Closed Sundays and Holidays. 4400 Elston 725-9759 (175) RESTAURANT — For Sale or lease — Long est. loc. North and Grand. Reasonable. Seats 35. Owner retired. 772-4669 (175) napad na Ireno—• ker je ušla golobica jastrebu. ENAINDVAJSETO POGLAVJE Epafrodit je slonel tisto, noč pod trižarnim svetilnikom ob mizi, na kateri je bila grmada računov. Za njim je stal Melhior. Večkrat je že obrnil zvesti sluga peščeno uro na alabastrnem stebriču. Toda Epafrodit se ni utrudil. Njegove oči so se vtopile v številke, pergament za pergamentom se je plazil skozi suhe prste; včasih se je pomudil, iz-pregovoril polglasno besedo nato urno delal dalje. Silenciarij mu je podajal preko mize s tresočo se roko novih listin in strahoma čakal, kdaj postavi Epafrodit suhi prst na račun in zamrmra: “Pomota!” Toda trgovec se ni oglasil, kup listin se je manjšal, dokler si ni zabeležil Epafrodit zadnje številke na tablico. “Končano!” je rekel z resnim glasom. “Pojdi!” Silenciarij se je globoko poklonil in zapustil sobo. “Koliko noči je preteklo, Melhior?” “Nastopile so že polnočne straže, prejasni gospod!” “Pojdi na vrt k morju do oljčnega gaja in se skrij. Kadar vidiš, da plovejo trije čolni od bre- CHICAGO, ILL. MALE HELP MECHANICS STANDARD OIL has openings for mechanics to do maintenance and repair of trucks, tractors, and tank trailers. GM or Cummins experience helpful. EXCELLENT EMPLOYEE BENEFITS CALL FOR APPOINTMENT JERRY BANTON 242-3485 STANDARD OIL DIVISION Terminal Motor Eqpmt. Dept. 4811 S. Harlem Ave. Forest View, HI. An Equal Opportunity Employer _________________________(174) MEAT (UTTERS WANTED JOURNEYMEN ONLY In Sunny Southern California One of California’s largest grocery chains has immediate openings for journeymen meat cutters. Average weekly earnings (48 hours) $216.24, plus fringe benefits. • Supplemental disabilitp payments • Retirement • Sick leave • Hospital and medical care • Pension • Dental care (including Orthodontist) • Life insurance • Prescriptions • Vacation • Industry vacation (Credit for employment in industry) • Paid holidays (8) Call Collect: Evanoff, Employment Manager (213) 698-0711, Ext. 492 9 A.M. to 5 P.M. Food Giant Markets, Inc. 12500 E. Slauson Ave. Santa Fe Springs, Calif. An Equal Opportunity Employer (177) ga, pridi mi naglo povedat! Luč ugasi!” Epafrodit je odšel takoj v spalnico. V smaragdnem steklu je živela drobna lučka in motno razsvetljevala sobo. Trgovec jc- legel vznak na dragoceni perzijski divan, del sklenjene roke pod glavo in se zamislil. Vse njegovo življenje — same suhe številke. Celo hipodrom ga ni razburkal, gledal je tekmo kvadrig in računal s stavami. Kockal je pozne noči na Teodo-zijevem trgu, pa ni bil strasten igralec, bil je samo mrzel računar. In sedaj na siva leta se mu zapletejo krog nog niti razburkanega življenja, vrvce, ki jih plete človeška strast. Obraz se mu je kljubovalno nasmehnil. Srce se mu ni razburilo. Ostal je miren in čakal drame, ki se utegne razviti ob večeru njegovega življenja. Zaklopil je oči in čakal Melhiora. Ta se je kmalu vrnil in naznanil, da so barčice odrinile na morje. Epafrodit je vstal in stopil k oknu. Noč je bila toliko jasna da je zlahka zagledal tri temne lise, ki so tiho drsele po mirni Propontidi. Naslonil se je na okno in čakal. Dočakal je krik Irenin, pljuskanje vode, udarce, poraz sovražnega čolna in beg drobne ladjice. Epafrodit ni bil več miren. Kakor bi se sam boril, je zamahnil nekajkrat po zraku, pripogibal se čez okno, v grlu mu je tičal krik: “Udarite, morite malopridneže! Iztok, drži se! Otmi Ireno!” Ko so čolni pobegnili in se vračali na obrežje njegove čile, je začutil v duši neizmerno radost. Prevzela ga je zavest, (da je premagal samo Teodoro in ji spretno odbil izstreljeno puščico. Nekaj mladostnega se je zbudilo v njem. Kakor bi mu odvzel kdo leta s pleč, je hitel skozi sobe v peristil in od ondod na vrt v sami lahki tuniki. Ni bilo zlata, za katero bi ga bil zadnja leta kdo izvabil opolnočni uri na hladni zrak brez gorke volnene halje. Nocoj pa je zakipelo po njegovih žilah. Brez sužnja, brez spremljevalca je prihitel k Iztokovemu stanu. Pred vrati je stal Numida. Ko je zagledal Epafrodita, je pokleknil in mu pričel poljubljati sandale. “Presvetlost tvoja, oj, junak je Iztok! Razbojniki so mu hoteli ugrabiti deklico! A je niso! Zakaj velik je Iztok. Malopridniki, na dnu morja jim je postlal!” Epafrodit se ni ozrl nanj, rahlo je odprl vrata. Zadehtelo je po rožah in po nardi. Vesela lučka je plapolala v srebrnem čol- OLIMPIJSKE IGRE V MUENCHENU — Leta 1972 bodo olimpijske igre v Muenchenu, glavnem mestu Bavarske. Na sliki vidimo nemškega finančnega ministra Bavarca Franza Straussa med govorom o priložnosti polaga nja temeljnega kamna za gradnjo novih športnih prostorov, kjer se bodo olimpijske igre vršile. nu. Na blazinjaku je slonela Irena, bleda kakor bisus, desnico je imela ovito krog Iztokovega vratu in glavo je naslanjala na njegove prsi. Pri nogah je klečala Cirila in ihtela. Ko je trgovec ugledal Ireno, je ostrmel. Njegovo sicer računov vajeno trgovsko oko se je odprlo pod grškim nebom in je iz klasičnega ozračja vsrkalo vase globoko spoznanje lepote. Cul je govoriti o lepi dvori a niči Ireni, videl jo je mimogrede v hipodromu, tudi na dvoru, ko je privedel Iztoka pred Teodoro. Toda ni se zanimal, ni opazoval. Nocoj pa, ko je ležala odeta z mehkim bisom v žaru rdečkastega plamenčka sredi rož kakor bela lilija, ki se dviga sredi vrta iznad cvetja, nocoj je spoznal, da ni dleta, ki bi moglo posneti lepoto teh potez, in ni marmora, ki bi mogel dati svoj beli sneg. da bi se vanj upodobilo to bitje. Nekaj hipov je stal neopažep za vrati. Irena je odprla oči in s suhimi ustnicami zaprosila vode. Iztok je segel po školjki, ki je bila s srebrom okovana. Cirila je privzdignila vrč in natočila študenčnice. Tedaj je Iztok opazil Epafrodita. Tudi Irena ga je in je preplašena motrila neznanega prišleca. “Mir z vami, prejasna dvorja-nica! Hvala Kristu, da ste oteti pogibeli.” “Moj predobri gospod, Epafrodit! Ta mi je dal sužnjev, da smo te obvarovali. Ne boj se, Irena!” je Iztok pojasnil Ireni, kdo je neznani. “Hvala Kristu, hvala tebi, gospod! Despojni povem o razbojnikih. Nagradi te, Epafrodit, in palatinske straže zasedejo obrežje.” Irena je izpila školjko vode in se dvignila pokrepčana na bla- rrr t@e Šj^Familjr Society^ pfcrroJouCT. il ONE FAIRLANE DRIVE 60434 Since 1914 ... ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1. Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and little league baseball. 6. Social activities. 7. Participating in the Catholic Communications Foundation. Družba sv. Družine Officers President ............. First Vice-President .... Second Vice-President Secretary ............ Treasurer ............ Recording Secretary .. First Trustee ......... Second Trustee ....... Third Trustee ........ First Judicial ........ Second Judicial ...... Third Judicial......... Spiritual Director ... Social Director ...... Medical Advisor........ Joseph J. Konrad Ronald Zefran Anna Jerisha Robert M. Kochevar Anton J. Smrekar Joseph L. Drašler Joseph Šinkovec Matthew Kochevar Anthony Tomazin Mary Riola John Kovas Frances Yucevicius Rev. Aloysius Madic, O.F.M. Nancy Owen Joseph A. Zalar, M.D. zinjaku. Iztok in Epafrodit sta se spogledala in razumela. Sirota ni slutila, kdo je bil izvršil napad. “Prejasna dvorjanica, resnico ste govorili. V Bizancu niso varni pošteni ljudje in treba je boljših straž. Hvala Kristu, da ni trpelo vaše zdravje.” “Prestrašila sem se grozno. Ali odleglo mi je.'Kako bi nazaj v palačo? Mudi se.” “Dovolite, da se domeniva 2 Iztokom.” Epafrodit in Iztok sta odšla iz sobe. (Dalje prihodnjič) -------o------ — Okoli 4 milijone ljudi v naši deželi igra kitaro. ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 NA “POTEPU” PO RIMU — Znani filmski igralec Tony Curtis s svojo ženo Leslie Allen v ozki ulici Večnega mesta tekom počitniškega popotovanja. KRAVJA PRHA. — Krava se je v poletni vročini spravila pod mali slap na farmi v bližini Plattevilla, Wis.