KNJIŽNICA IVANČNA GORICA CESTA II. GRUPE ODREDOV 17 Ivančna Gorica (domoznanstvo) sp 908(497.4) KLASJE 2008 352(497.4 Ivanina Gorica) ALKEMIST EUROPEAN TRANSLATION ABENCY 1295 IVANČNA GORICA 120080202,8 prevajanje v 80 jezikov sodno overjeni prevodi priprave na maturo za angleški in nemški jezik V IVANCNI GORICI 18 NOVIH STANOVANJ Občina odprla dva nova Večstanovanjska objekta / ncprotiliiimi stanovanji. • ODSLEJ TUDI ELEKTRIKA ^jzIc^^fffclg^^Mmč^^^jniavstara leta dobila ¡najlepš^darilo|elelitriko^^^K» ar i» | ' i % i KAJ SMO PRIDELALI? Obiskala nas je tetka jesen. Obarvala je naravo, na naših poljih pa je dozorel čas za bero pridelkov. Tisti z največ iznajdljivosti, znanja in sreče ste jih peljali celo na razstavo in osvojili laskave naslove najpridelkov. Z radostjo ugotavljamo, da se človek vse bolj obrača k zemlji, ki mu daje svoje sadove in ga napolnjuje s posebnim veseljem. Po volitvah je naše zadovoljstvo različno, tako kot smo ljudje med seboj različni. Čeprav je lokalna raven včasih daleč od državne, upamo, da bodo tudi naši kraji deležni posluha oblasti. Oktober je mesec požarne varnosti. Naši gasilci v teh dneh izvajajo najrazličnejše reševalne vaje. Vsem gasilcem, civilni zaščiti, policistom, reševalcem, redarjem, Rdečemu križu in drugim humanitarnim organizacijam hvala za vaš trud in skrb za našo varnost! DAN LIVARJA 2008 NHatMMfnMIMP^RM Tradicionalni dan odprtih vrat v Livarju 'PRISTAVA irMM, GRADIŠČI NAJPRIDELKI 2008 Na Lučarjevem Kalu podelili priznanja letošnjim pridelovalcem „ajpndelkMMM ŠENTVID ^ V ŠENTVIDU PRI STIČNI NEDELJA19.10.2008 TRGOVINA & SEI www.cugelj-sp.sj ___—„-—a?*1 IGNAC CUGEU s.p. I Stična 102. Ivančna Gorica rf|flrc!okrta, vrafa tei./taks 01 7878 535 * &epmm mnwtw*. gsm: 041 757 055 NOVO! RAZSTAVNI SALON BTC Ljubljana/PTC Diamanti 2. nad., tel.: 01/54 76 526 PRIJAVE OD 8. DO 10. URE (Gostilna na Klančku) CILJ NA GRADIŠČU (kostanj, mošt, za glasbo in dobro voljo poskrbljeno) Na ogled bo razstava buč, za vas bo igral ansambel MI-TRIJE! RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica TEL: 0117869-040, FAX: 0117869-045 120080202,8 z delom je začel medobčinski inšpektorat Občina Ivančna Gorica sporoča, da je avgusta začel z delom medobčinski inšpektorat. Delo medobčinske inšpektorice bo opravljala gospa Helena Kozlevčar, ki je bila izbrana na javnem natečaju. Sedež inšpektorata je na Občini Litija, Jerebova 14, Litija. Inšpektorat je medobčinski organ Občin Ivančna Gorica, Litija, Šmartno pri Litiji in Dol pri Ljubljani. Delovno področje inšpektorata bo pokrivalo pregled in izvrševanje obstoječih občinskih odlokov s področja urejanja prostora, okolja cestnega in komunalnega gospodarstva in drugo. Občani in občanke se lahko z vprašanji obrnejo na inšpektorico pisno na naslov Medobčinski inšpektorat, Jerebova 14,1270 Litija, ali telefonsko na številki 896 34 69, 051 443 415. Inšpektorica bo enkrat tedensko imela uradne ure tudi v Ivančni Gorici v prostorih Občine v Poslovni stavbi Žolnir, Sokolska ulica 5, Ivančna Gorica. Občina Ivančna Gorica Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, telefon: 78121 30, fax: 7812131, e-mail: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net. Uredniški odbor: Matej Šteh, v.d. glavnega in odgovornega urednika, Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Simon Bregar (šport), Milena Vrhovec (kmetijstvo), Nataša Eija-vec (gospodinjska stran), Sonja Maravič, Petra Butkovič, Silvo Berdajs. Lektoriranje: Simona Zvonar. Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET d.o.o., Grosuplje, Pod gozdom c. 3/9; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje, Jerova vas 10. Časopis KLASJE izhaja v 4.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevke sprejemamo do 25. v mesecu. v ivančni gorici 18 novih stanovanj Oba dvonadstropna objekta sta zrasla na mestu, kjer je že prej stal dotrajan občinski stanovanjski objekt s tremi enotami. Gradnja je stekla julija 2007, gradbena dela pa je izvajalo novomeško podjetje GPI Tehnika. Stavbi imata po devet stanovanjskih enot, šest stanovanj je velikih do 38 m2, dvanajst pa se jih razprostira na približno 53 m2. Občina si je ves čas prizadevala, da bi se v izgradnjo objektov vključil tudi Javni stanovanjski sklad RS. Po uspešni prijavi na javnem razpisu Sklada je Občina le prišla do sofi- nancerskega deleža v višini 400.000 evrov. Celotna investicija je obsegala približno 900.000 evrov. Otvoritev je potekala 17. septembra v prijetnem vzdušju, ki ga je bilo mogoče čutiti, saj podobnih priložnosti ni veliko. Zupan Jernej Lampret je v nagovoru poudaril prizadevanja Občine za reševanje stanovanjske problematike. Občina je že pred leti prodala občinska stanovanja, ki jih je podedovala od nekdanje Občine Grosuplje in so se nahajala zunaj občine Ivančna Gorica. Pridobljena sredstva so se investirala v novograd- JUŽNA FASADA SEVERNA FASADA Na Stantetovi ulici v Ivančni Gorici je za stavbo Zadružnega hrama Občina Ivančna Gorica s sofinancerskim deležem Javnega stanovanjskega sklada RS zadnje leto gradila dva večstanovanjska objekta. Občina na ta način rešuje perečo stanovanjsko problematiko. njo na Stantetovi. Svoje zadovoljstvo nad končanim projektom je izrazila tudi predstavnica Javnega stanovanjskega sklada RS. Sledil je slovesen prerez traku, kjer so lahko sodelovali nekateri že znani bodoči stanovalci. Domači župnik Jože Kastelic je nove prostore blagoslovil, pred ogledom pa se je še enkrat zaslišala pesem PodVanških fantov. V teh dneh se zaključuje tudi postopek javnega razpisa, na podlagi katerega se bodo v stanovanja vselili novi stanovalci. V nova stanovanja na Stantetovi se vračajo tudi družine, ki so že prej stanovale na tej lokaciji in so se zaradi gradnje začasno preselile v druga stanovanja. Matej Steh odpirata se dve veliki gradbišči Oktober 2008 bo očitno zgodovinski, saj bo začetku gradnje novega centralnega vrtca sledil tudi začetek gradnje krožišča v Ivančni Gorici, ki ga bo gradil SCT nem razpisu je bilo za vodilnega izvajalca izbrano javnosti poznano podjetje SCT d.d., katerega predsednik uprave je Ivan Zidar, partnerja (podizvajalca) pa sta Cestno podjetje Ljubljana d.d.in domače podjetje Rekon d.o.o. iz Ivanč-ne Gorice. Gradnja naj bi se po pogodbenih določilih zaključila v treh mesecih po sklenitvi pogodbe. Vse občane in občanke oz. udeležence v prometu pa že sedaj opozarjamo na spremenjen prometni režim, ki bo v času gradnje veljal na tem delu Ivančne Gorice, saj bo prihajalo do občasnih zapor in obvozov. Strpnost je vsekakor dobrodošla, saj bo šlo za dela, ki bodo prinesla varnejše križišče in hitrejšo pretočnost prometa. Matej Steh Kot smo napovedali že v zadnji številki Klasja, sta se v tem mesecu začela uresničevati dva velika projekta. Velika sta tako po finančni strukturi kakor po svoji namembnosti. V prvih dneh oktobra so delavci GPI Tehnike iz Novega mesta zakoličili gradbišče pri srednji šoli, kjer bo čez leto dni stal nov vrtec z osmimi oddelki. Pred kratkim je prišlo tudi do podpisa pogodbe med sofinancerji in izvajalci projekta izgradnje krožišča pri Merca-torju v Ivančni Gorici. Skoraj milijon evrov vreden projekt bodo sofinancirali kot naročnik Ministrstvo za promet oz. Direkcija RS za državne ceste. DARS in Občina Ivančna Gorica. Delež Občine je približno 160.000 evrov. Na jav- .Yu mestu sedanjega parkirišča bo čez leto dni stal nov vrtec z novimi parkirnimi mesti. Predvidena zunanjost novega vrtca Ivančna Gorica bo čez nekaj mesecev na tem mestu obiskovalcem kazala popolnoma nov »obraz«. 2 Ivančna Gorica, oktober 2008 UPRAVNE OVERITVE TUDI NA KRAJEVNEM URADU IVANČNA GORICA Od 15.10. 2008 izvaja Upravna enota Grosuplje upravne overitve podpisa, kopije ali garantnih pisem tudi na Krajevnem uradu Ivančna Gorica, So-kolska 8,1295 Ivančna Gorica, in sicer v času uradnih ur v: ponedeljek in torek od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure, sredo od 8. do 12. ure in od 13. do 17.30 ure ter petek od 8. do 12.30 ure. Upravne overitve niso vezane na krajevno pristojnost. UE Grosuplje ste tudi vi obtičali v koloni? Pri Višnji Gori dela vsaj do konca oktobra Dela na avtocestnem odseku pri Višnji Gori so zagotovo marsikaterega voznika proti Ljubljani spravila v slabo voljo. Med njimi smo bili gotovo tudi mnogi občani in občanke naše občine. Najhujši zastoji so bili ob nedeljskih popoldnevih in večerih konec septembra in v začetku oktobra, ko je bil vrhunec letošnje trgatve in so se ljudje vračali z Dolenjske. Obtičali so v koloni, ki je segala vse do Ivančne Gorice in še dalj. odslej tudi elektrika Lojzka Škufca iz Primie vasi pri Ambrusu je petrolejko zamenjala s cisto pravo žarnico Elektro Ljubljana je skupaj z Občino Ivančna Gorica priskrbelo luč na domu Lojzke Škufca iz Primče vasi pri Ambrusu. Gospa Lojzka bo na stara leta lahko večere preživljala ob čisto pravi luči in ne več ob soju sveče in petrolejke. Elektro Ljubljana je na hiši gospe Lojzke postavilo t. i. otočno sončno elektrarno, vredno 5.000 evrov. Gospa Lojzka je bila rojena pred 75 leti v hiši, v kateri živi že celo življenje, zadnjih 37 let, odkar so ji umrli starši, je sama. Življenje, ki ni bilo nikoli lahko, je zapolnjevala tudi s službo v obratu Rašice v Ambrusu. kjer je dočakala upokojitev po 34 letih delovne dobe. Z nekaj zemlje na borni kmetiji se je lažje preživljala, včasih je bil v hlevu privezan par krav, danes je pri hiši le nekaj kokoši. Skromno življenje, ki ga je vseskozi živela, jo je prikrajšalo tudi za soj žarnice in vse tisto, kar v vsako običajno gospodinjstvo prinese električ- Razlogi za to nenavadno situacijo tičijo v oddaljenosti njene hiše, ki se nahaja ob poti iz Ambrusa proti Zvir-čam. Spada pod Primčo vas, stoji pa na osamljenem delu. Edini sosedje so se že pred leti odselili ravno zato, ker napeljava električnih vodov zaradi odmaknjenosti od distribucijskega omrežja do obeh omenjenih hiš ni bila mogoča. Čas je tekel, možnosti za oskrbo z električno energijo pa ni bilo in življenje brez elektrike je s starostjo postajalo še naporneje. Noč je bila dolga zlasti v zimskem času, saj se je začela že pozno popoldan. no napajalno napravo v kleti hiše, ki ima vgrajen polnilni regulator, raz-smernik 24/230 V ter akumulatorske baterije kapacitete 200 Ah. Kako naprava oz. ta hišna elektrarna deluje? Sončne celice s proizvedeno električno energijo napajajo akumulatorske baterije, te pa prek razsmernika omogočajo napajanje žarnic ter drugih porabnikov v hiši. kot so radijski in TV-sprejemnik ... Za podporo sistemu je dodan bencinski sinhronski generator moči 25 k\Y. Ko na akumulatorskih baterijah zaradi manjše proizvodnje iz solar-.iuiumv ali preobremenjenosti zaradi večjega števila porabnikov pade napetost pod spodnjo dovoljeno mejo 22,5 V. se avtomatsko vključi sinhronski generator, ki poskrbi za napajanje akumulatorskih baterij. Tako je doseženo nemoteno delovanje porabnikov v hiši. Gospa Lojzka bo morala skrbeti le za nekaj zaloge goriva in elektrike pri njej ne bo zmanjkalo. Gospa Lojzka bo odslej lahko prebirala Klasje pri prižgani luči. KONČNO LUČ Matej Steh Elektro Ljubljana pa si je prizadevalo za rešitev, ki bi lahko Škufčevi prinesla lepši in lažji dan. V skladu z ekološko naravnanostjo podjetja in uspešnim delovanjem hčerinskega podjetja Male hidroelektrarne Elektro Ljubljana, katere osnovna dejavnost je proizvodnja elektrike iz 100-odstotno obnovljivih virov (t. i. Zelena energija), so se odločili v primeru gospe Lojzke za začasno rešitev. Postavili so avtonomno sončno elektrarno moči 250 Wp. V letošnjem poletju so na strehi Lojzkine hiše uspešno namestili štiri polikristalne solarne module, povezane s hibrid- Direktor Elektro Ljubljana ni skrival zadovoljstva. Simbolična predaja hišne elektrarne na sončno energijo v uporabo je potekala 18. septembra ob navzočnosti predsednika uprave Elektra Ljubljana, mag. Mirka Marinčiča, in župana Jerneja Lampreta. Slovesnosti so se udeležili tudi direktor distribucijske enote Ljubljana - okolica mag. Boštjan Žumer, direktor organizacijske enote storitve na distribucijskem omrežju Milan Švajger, vodja oddelka za male hidroelektrarne Ivan Hribar, vodja službe za pripravo dela Zoran Lebič. in vodja nadzorništva Zagradec Brane Novak. Da je bil ta dan še posebej slovesen in vesel, je poskrbela Krajevna skupnost Am-brus s predsednikom Cirilom Šinkovcem, navzoči pa so bili tudi drugi predstavniki ambruške krajevne skupnosti s svetnico Andrejo Miše in delavci občinske uprave. Zadovoljstvo navzočih je bilo očitno, saj se je z dobro voljo in zavzetostjo nekaterih posameznikov razrešil navidez nerešljiv problem. Lojzki se tako obeta prijaznejša in mirnejša jesen življenja. Z lučjo bo življenje v sicer lepo vzdrževani in obnovljeni hiši končno človeka vredno. Dobrota pa še ni sklenila svojih rok, saj so se navzoči strinjali, da se v kar se da hitrem času poskrbi še za napeljavo vode in sanitarij v hiši s pomočjo črpalke. Upanje, da bi bila Lojzkina hiša kdaj priklopljena na javno električno omrežje, obstaja, saj naj bi se v naslednjih nekaj letih začela rekonstrukcija in asfaltiranje regionalne ceste Ambrus-Zvirče, takrat pa naj bi se ob cestišču položil tudi električni kabel. Zapore na višnjegorskem klancu so marsikomu zagrenile pot proti Ljubljani. DARS je septembra začel z obnovitvijo prehitevalnega pasu in polovice voznega pasu pred izvozom Višnja Gora, v dolžini enega kilometra. Kasneje so se dela razširila tudi na druge dele cestišča in na priključek Višnja Gora. Dela, ki naj bi bila zaključena konec oktobra, izvajata Cestno podjetje Ljubljana in Primorje. 1,74 milijona evrov vredna dela na več kot 8 kilometrov dolgem odseku zajemajo rezkanje na celotni površini pasu za počasna vozila in na voznem pasu v debelini 10 cm ter vgraditev nosilnega asfalta v debelini 10 cm, izvedbo lokalnih popravil na prehitevalnem, zaviralnem in pospeševalnem pasu (rezkanje v debelini 10 cm in vgraditev nosilnega asfalta), nadgraditev celotne površine vseh pasov z obrabnim asfaltom v debelini 4 cm, preplastitev odstavnega pasu z obrabnim asfaltom v debelini 4 cm, zamenjavo jeklenih varnostnih ograj ter ureditev bankin in odvodnjavanja. Dokler se dela ne končajo, DARS priporoča obvoz gradbišča v času prometnih konic preko Peščenika ali Police, (mš) naposled le parkirišči Večkrat smo v našem časopisu že poročali o zapuščenem zemljišču v centru Ivančne Gorice, na prostoru med pošto in stanovanjskimi bloki za trgovskim centrom Tuš. Lastnik zemljišča, podjetje GPG Naložbe zemljišča, površine ni vzdrževalo in je bila zaraščena s travo. Krajevna skupnost Ivančna Gorica je večkrat posredovala, da bi se stanje rešilo, in med drugim tudi predlagala, da Hvaležnost gospe Lojzke je seveda neizmerna - vsem, ki so pripomogli k napeljavi elektrike kakor tudi vsem ostalim, ki ji kdaj priskočijo na pomoč. Če pa bo komu odveč kakšen električni gospodinjski aparat, pa naj se le oglasi pri Lojzki, ki ga bo zagotovo vesela. Pa srečno, gospa Lojzka! se prostor preuredi v parkirišče. Kot smo že poročali, je podjetje pristalo na ta predlog in pred nekaj tedni je bilo zemljišče preurejeno v peščeno parkirišče. Krajevni skupnosti je tako ob finančni pomoči Občine Ivančna Gorica uspelo priti do pomembnih parkirnih površin, ki bodo tu, dokler morebiti na tem zemljišču GPG Naložbe kot lastnik ne prične s kakšno svojo investicijo. S tem je bila urejena ena najbolj črnih točk v Ivančni Gorici (mš) 2 Ivančna Gorica, oktober 2008 Solarni moduli na strehi so povezani s hibridno napajalno napravo v kleti hiše SDS Slovenska demokratska stranka Slovenian Democratic Party Spoštovane volivke in volivci! Iskreno se vam zahvaljujem za izkazano zaupanje na letošnjih državnozborskih volitvah. Slovenska demokratska stranka je v volilnem okraju Grosuplje dosegla zelo dober rezultat. Zaupanje, ki ste nam ga izkazali, je naša spodbuda in hkrati tudi odgovornost. Izkušnje, pridobljene pri vodenju Slovenije in Evropske unije, so neprecenljivo bogastvo. Znanja in izkušenj nam nihče ne more vzeti. To je temelj, na katerem bomo gradili našo prihodnost. Slovenska demokratska stranka je zrasla iz slovenske pomladi in odločitve za samostojno Slovenijo. Vemo, kaj smo in kaj hočemo. SDS ni združila želja po oblasti. SDS je stranka vrednot. Obzorje je širše od tega, kar vidimo danes. Zato gremo naprej. Janez Janša * Spoštovane občanke in občani, volivke in volivci občine Ivančna Gorica! LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Državnozborske volitve 2008 so za nami. Dovolite, da se Vam ob tej priložnosti kot kandidatka za poslanko v Državni zbor zahvalim za vsak glas, ki ste ga namenili tako meni kot stranki LDS. Žal jih je bilo za izvolitev premalo in bo vaše interese tako kot doslej v Državnem zboru zastopal poslanec Janez Janša. Tako ste presodili, volivke in volivci pa imajo vedno prav! Hvala! Zdenka Cerar SLS. S/i/S Slovenska ljudska stranka Stranka mladillsiovenije IZTOK VRHOVEC, kandidat za poslanca SLS - SMS se zahvaljujem vsem svojim volivkam in volivcem za glas, ki so mi ga zaupali, ter se priporočam za prihodnje. Iskrena hvala! KAKO SMO VOLILI Občanke in občani občine Ivančna Gorica najbolj podprli kandidata Slovenske demokratske stranke Janeza Janšo 21. septembra smo volili na četrtih parlamentarnih volitvah v samostojni Sloveniji. Za mesto v 90-članskem Državnem zboru se je potegovalo tudi 16 kandidatk in kandidatov iz Volilnega okraja Grosuplje, kamor spada poleg občine Grosuplje in Dobrepolje tudi občina Ivančna Gorica. Dva izmed kandidatov sta bila občana naše občine, in sicer Nikolaj Erjavec (Lipa) in Andreja Travnik (Lista za pravičnost in razvoj). Volilno pravico je imelo na dan volitev 11.539 občank in občanov naše občine, celotni Volilni okraj Grosuplje pa 29.244. V vseh treh občinah se je volitev udeležilo 20.156 volivcev in volivk ali 68,92 odstotkov. To je višja volilna udeležba od državne, ki je znašala 63-,10 odstotka. Večja od državne je bila tudi volilna udeležba v občini Ivančna Gorica, kjer se je volitev na 16 voliščih udeležilo 7.576 volivcev in volivk ali 65,65 odstotkov. Matej Šteh Izid volitev v občini Ivančna Gorica Št. glasov Odstotek Kandidat Lista 7458 100% i. JANEZ JANŠA SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS 4039 54,16% 2. NEVENKA ZAVIRŠEK SOCIALNI DEMOKRATI 1337 17,93% 3. UROŠ GRUDEN ZARES - NOVA POLITIKA 488 6,54% 4. BOJANA BEVC SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 381 5,11% 5. VALENTINA VEHOVEC DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV 289 3,88% 6. ZDENKA CERAR LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 249 3,34% 7. JANEZ PAVLIN NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 206 2,76% 8. IZTOK VRHOVEC SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA IN SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE 190 2,55% 9. NIKOLAJ ERJAVEC LIPA 116 1,56% 10. JANEZ GRUM KRŠČANSKO DEMOKRATSKA STRANKA 33 0,44% 11. ANDREJA TRAVNIK LPR - LISTA ZA PRAVIČNOST IN RAZVOJ 30 0,40% 12. MATIC NOVLJAN STRANKA SLOVENSKEGA NARODA (SSN) 28 0,38% 13. ANA KASTELIC ZELENI SLOVENIJE 27 0,36% 14. PAVEL REMEC LISTA ZA ČISTO PITNO VODO 25 0,33% 15. BOJAN DOLGOŠ ZELENA KOALICIJA: ZELENA STRANKA IN ZELENI PROGRES 10 0,13% 16. MARJETKA SVETEK NAPREJ SLOVENIJA - NPS 10 0,13% V septembru in oktobru smo za vas pripravili posebno ponudbo 4+1 Ob nakupu 4 masaž vam zadnjo podarimo! • nega s kozmetiko Dermalogica Matis in Biodroga, NOVO-masaže z zeliščnimi snopk Fizioterapija v: • Višnji Gori (01 78 84 631) • v Ljubljani (01 42 73 129). Mediko d.o.o. Dedni dol 33, 1294 Višnja Gora tel. 01 7884 631,78 03 069 www.mediko.si, medikoffcsiol.net ¿Pafaca Sprostitve KOZMETIČNI SALON 051 627427 ali 01/7869257 akcija akcija akcija akcija akcija akcija AKCIJA akcija PON.-PETEK: 9h - 20h SOBOTA: 8h-13h nahajamo se v stavbi za LEKARNO v Ivančni Gorici nega obraza z a.h.a. kislinami Nega primerna za vse tipe kože. Za čiščenje in rafiniranje. Gube in drobne izrazne gubice so zglajene. Pigmentna znamenja in kožne nepravilnosti so manj vidne. pH kože je vzpostavljen. POLT JE SIJOČA! Terapija: 1 x tedensko 4 tedne. Vzdrževanje: 1x mesečno. AKCIJA PRI NAKUPU CELOTNE TERAPIJE (4X) VAM PODARIMO 1 VZDRŽEVALNO TERAPIJO. masaže popolno sprostitev Vam nudimo preko 15 različnih masaž .Lahko si božansko masažo glave in lasišča, terapevtsko tui na masažo ali pa se razvajate s štiri ročno masažo celotnega telesa. Od 25€ AKCIJA OB NAKUPU 3 MASAŽ CELOTNEGA TELESA MASAŽO PO VAŠEM IZBORU PODARIMO! 3=4 oblikovanje telesa Ne pozabite na svoje telo tudi v jesenskih mesecih! Poskrbeli bomo, da bo vaša postava (p)ostala zavidanja vredna. VELIKA JESENSKA AKCIJA:Ob nakupu paketa6xvakuum30min(180€)ali6xultrazvok30min(180€)vam PODARIMO 6x LIMFNO DRENAŽO TELESA 30min (vrednost darila 90€). nepogrešljivi izdelki meseca: ACADEMIE MLEKO ZA TELO S KOLAGENOM 200ml ali 500ml Kožo nemudoma navlaži. Odpravi grobo kožo in ohranja mladosten videz. Koža je prožna, gladka ifi svilnata (11,9€ oz 28,7€). SVETLEČ GlGS ZA USTNICE Nico Baggio vzapeljivin 6 barvnih odtenkih. Zahvaljujoč zaščitnim in vlažilnim sestavinam bodo vaše ustnice bolj mehke in negovane. Visok sijaj! (18,2€). OBESKI IN OGRLICE IZ ZDRAVILNIH KRISTALOV za vsa nebesna znamenja AKCIJA od 24.10.-22,11. -10% na ves nakit za nebesno znamenje ŠKORPIJON (od 3€ naprej!). akcija akcija akcija akcija akcija AKCIJA AKCIJA akcija Akcija traja do 31. novembra 2008 2 Ivančna Gorica, oktober 2008 v livarju ze stirinajsti dan odprtih vrat v 54 letih V soboto, 13. septembra, je Livar že štirinajstič zainteresirani javnosti odprl svoja vrata v Ivančni Gorici in Črnomlju. Dnevi odprtih vrat postajajo po besedah direktorice kadrovskosplošnega sektorja, Darinke Porenta, tudi v hčerinskih družbah Topola Livar v Republiki Srbiji in v družbi Jelšingrad Livar v Republiki srbski v Federaciji BiH vsakoletni tradicionalni dogodki. svojih tehnoloških postopkov, se višje cene surovin odražajo tudi višanju cen končnih izdelkov, zato je po besedah Trobiša ena prednostnih nalog vodstva v tem trenutku aktivno spremljanje dogajanja na nabavnih trgih in ustrezno komuniciranje s kupci. Dan Livarja postaja tradicionalno druženje tudi za kolesarje in pohod-nike, saj so letos organizatorji že drugo leto zapored pripravili Livarjev kolesarski maraton od Ivančne Gorice do Črnomlja in Livarjev pohod iz Ivančne Gorice na Obolno. Kolesarje in pohodnike so na pot pospremil godbeniki Godbe Stična, tako v Ivančni Gorici kot tudi v Črnomlju pa so ta dan izkoristili za slovesno podpisovanje novih štipendijskih pogodb. Predsednik uprave Livarja, Tomaž Trobiš, izkoristi vsakoletno srečanje s poslovnimi partnerji in predstavniki lokalnih skupnosti za predstavitev novosti in napredka skupine podjetij pod krovno blagovno znamko Livar Group. Skupina Livar deluje v treh državan, v Sloveniji, Republiki Srbiji in Republiki srbski V 'Federaciji Bitir " vse livarne se ponašajo z dolgoletno livarsko tradicijo. Livar v Sloveniji deluje 54 let, Topola Livar 50 let. Jelšingrad Livar pa letos praznuje že 70-letnico delovanja. Tradicija vseh livarn je tako skupaj preko 170 let, skupno pa je zaposlenih 1.517 ljudi. Skupina Livar večino svoje proizvodnje izvozi v Italijo, in sicer 57 odstotkov, Slovenija je z 21 odstotki drugi največji trg. Največji delež predstavljajo izdelki za strojno in elektroindustrijo, sledijo izdelki za industrijo poljedeljskih strojev, kanalski program, avtomobilska industrija, armature in črpalke, industrija bele tehnike ter industrija transportnih sredstev. Ta razpršenost izdelkov omogoča Livarju, da se je uspešno soočal tudi s preteklimi recesijskimi obdobji v posameznih panogah. Letošnje leto je za Livar posebno, saj ga zaznamuje izredno povišanje cen vhodnih surovin - indeks rasti cen za različne surovine znaša od 156 do 240. Ker Livar ne more nadomeščati tako velikih prirastkov cen znotraj Informacijska pooblaščenka Republike Slovenije je Livar letos nadgradila za uspešno varstvo osebnih podatkov, Livarna Jelšingrad iz Banja Luke pa je prejela naziv druge najuspešnejše družbe v kovinskoprede-lovalni industriji v Republiki srbski. Franc Frilz Murgelj LIVAR IN ZAZNANI POVEČANI IZPUSTI SNOVI V OZRAČJE Na uredništvo časopisa Klasje smo v zadnjem času prejeli več vprašanj prebivalcev ožjega središča občine Ivančna Gorica, ki se nanašajo na zaznavo povečanih emisij plinov in drugih snovi v ozračje. Pri odgovornih v Livarju smo preverili, če je tudi njihov obratovalni monitoring zaznal nekontrolirane izpuste. Zanimali smo se za vzroke teh izpustov in za ukrepe, ki so jih izvedli. Odgovor nam je poslala direktorica PC Livarna Ivančna Gorica, gospa Jožica Jakopin. Sistemi nadzora izpustov ob delovanju niso zaznali motenj, so pa potekala vzdrževalna dela na zajemnih mestih in cevovodih filtrirnih naprav. V tem obdobju je bil povečan delež ubežnih emisij. Za neljubi dogodek se v imenu Livarja opravičujem vsem krajanom in se jim obenem zahvaljujem za razumevanje. Že šesto desetletje Ivančna Gorica živi z livarno. Zahteve okolja se povečujejo in tisto, kar je bilo včasih normalno, je danes nesprejemljivo. In tako je tudi prav. V Livarju se tega zavedamo, da so vplivi delovanja livarne na okolje, z vsemi tehnološkimi posodobitvami pa naj bi bili ti vplivi čim manjši oziroma čim manj moteči za okolje. Livar je odprta dmžba. Že peto leto imamo vzpostavljeno odprto telefonsko linijo - zeleni telefon 01 786 99 39, preko katerega se spremljajo pritožbe krajanov tako za livarno Črnomelj kot Ivančno Gorico in to z namenom, da so posredovani podatki točni in strokovni. Naprave so opremljene s filtrimimi sistemi najnovejše tehnologije, meritve izpustov ne presegajo mejnih vrednosti. Žal pa tudi najnovejše tehnologije tudi ob ustreznem nadzom in vzdrževanju ne zagotovijo stalnega delovanja brez nepredvidenih motenj, omogočijo pa, da so te motnje hitro zaznavne in sanirane. prišle so tudi v ivančno gorico Gumarsko podjetje Sava Tires je 19. septembra organiziralo že četrti tradicionalni Vulco Smart izlet za ženske. Izlet je namenjen predstavnicam nežnejšega spola, ki so zaposlene na Vulcovih servisih v Sloveniji. Letos so se pripeljale tudi v Ivančno Gorico. Veriga Vulco je lansko leto praznovala 5. obletnico delovanja v Sloveniji in jo danes sestavlja več kot 35 servisov na različnih koncih Slovenije. Enega izmed njih vodi v Ivančni Gorici vulkanizer in avtomehanik Marjan Kralj, ki je imel skupaj z ženo čast sprejeti letošnje udeleženke Vulco Smart izleta po Dolenjski in Beli krajini. Izlet je promocijsko naravnan, saj so se udeleženke peljale z Vulcovimi nadomestnimi vozili znamke Smart, ki slovi po majhni dimenziji in privlačnem videzu. Voz- nice so seveda privabljale poglede, ko so se v koloni, bilo jih je približno deset, peljale skozi Ivančno Gorico. Gospod Marjan jih je pogostil in jim predstavil delavnico ter razvoj svojega samostojnega podjetja, ki ima začetke na lokaciji pri nekdanji bencinski črpalki v Ivančni Gorici. Od tam se je ob izgradnji avtoceste moral seliti in tako je pred približno desetimi leti kupil poslopje na Ljubljan- Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije RRA LUR ■H RRA LUR, Tehnološki park ig, 1000 Ljubljana telefon: +j861306 igoi,faks: +j8613061903 e-pošta: lur@ljubljana.si, internet: www.tralur.si Naložba v vašo prihodnost OPERACIJO DELNO FINANCIRA EVROPSKA UNIJA Evropski sociaini sklad do 100 novih štipendistov za bolj učeno regijo Uspešna predstavitev regijske štipendijske sheme Ljubljanske urbane regije Na novinarski predstavitvi regijske štipendijske sheme, ki je potekala v petek, 3. oktobra, v prostorih Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije, so sodelovali predsednik Sveta Ljubljanske urbane regije, Zoran Jankovič, direktorica RRA LUR, mag. Lilijana Madjar, in vodja projekta Regijske štipendijske sheme LUR, Maša Resinovič. O konkretni izkušnji sta spregovorila tudi predstavnika štipendistov in delodajalcev, vodja podjetij Zarja Kovis in Term Snovik, Ivan Hribar, ter štipendist Gašper Kotnik. V program podelitve posrednih kadrovskih štipendij za šolsko leto 2008/2009 se je že poleti vključilo 24 delodajalcev Ljubljanske urbane regije, tako mala podjetja kot velike družbe s sedežem v 9 regijskih občinah. Skupaj so prijavili 176 potreb po ustreznih poklicnih usmeritvah oziroma srednješolskih in študijskih izobraževalnih programih. Štipendije se namreč podeljujejo tako za dijake kot za študente. Na RRA LUR računajo, da bodo na osnovi pridobljenih sredstev letos lahko podelili med 70 in 100 štipendij (v šolskem letu 2007/08 jih je bilo le 15). Osnovna višina štipendije je za dijake 15 % minimalne plače oziroma 85 evrov, za študente pa 28 % minimalne plače, torej približno 158 evrov. Tako dijaki kot študentje imajo možnost pridobitve dodatkov za uspeh ter za prevoz ali bivanje, tako daje lansko leto povprečna štipendija znašala okoli 140 evrov za dijake ter približno 250 evrov za študente, medtem ko bo letos najvišja možna višina štipendije za dijake 250 evrov, za študente pa kar 340 evrov. Polovico štipendije zagotavlja Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije z delnim financiranjem iz evropskih sredstev, drugih 50 % pa delodajalec, pri katerem se bo štipendist zaposlil. Predsednik sveta regije, ljubljanski župan Zoran Jankovič, je na predstavitvi posebej poudaril, da je vlaganje v znanje ključnega pomena za konkurenčnost v Evropi, zato je bila odločitev za sodelovanje občin Ljubljanske urbane regije v tem projektu enostavna in soglasna. Prepričan je, da razpisane štipendije ponujajo veliko možnosti uspešnega medsebojnega sodelovanja dijakov in študentov s podjetji. Verjame, da je vodenje operacije zastavljeno tako, da bodo štipendijska mesta kar najbolj zasedena. Direktorica RRA LUR Lilijana Madjar pa je dodala, da instrument RSS v Ljubljanski urbani regiji še ni dovolj poznan, zato se je RRA LUR letos odločila za obsežnejšo promocijsko akcijo, s katero bi RSS približali dijakom in študentom. Delodajalec Ivan Hribarje poudaril, da so ustrezni kadri ključnega pomena za uspeh podjetja, zato regijsko štipendijsko shemo pozdravlja in od nje tudi veliko pričakuje. Štipendist Gašper Kotnik je povedal, daje štipendija zelo dobrodošla pri lajšanju finančnih bremen, prav tako ga veseli, da mu štipendiranje v okviru RŠS zagotavlja zaposlitev po zaključku šolanja. Na razpis, kije dostopen na spletnih straneh www.rralur.si in je bil odprt od 22. septembra do 10. oktobra 2008, je letos prispelo okoli 100 vlog. Sofinanciranje štipendijske sheme je eden izmed pomembnih načinov, s katerimi RRA LUR spodbuja podjetništvo in kadrovsko prilagodljivost ter načrtno lajša finančna bremena izobraževanja dijakom in študentom. Dodatne informacije: masa.resinovic@ljubljana.si, 306 19 14, 306 19 02, Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije RRA LUR, Tehnološki park 19,1000 Ljubljana. ski cesti v Ivančni Gorici, ki je bilo takrat last Farme Stična. Preurejena servisna delavnica je danes obarvana v Vulcove barve, Marjan pa bo v njej, kot sam pravi, dočakal zasluženo upokojitev. Ob obisku Vulcovih uslužbenk se je Marjan izkazal kot dober gostitelj, verjamemo pa, da je tudi dober mehanik. Zadovoljne obiskovalke so pot nadaljevale proti osrčju Dolenjske. mš 2 Ivančna Gorica, oktober 2008 POOBLAŠČENI SERVIS GASILNIKOV - POOBLAŠČEN SERVIS GASILNIH APARATOV - MERITVE IN PREGLED HIDRANTNIH OMREŽIJ - TRGOVINA Z GASILNO OPREMO - TEHNIČNO SVETOVANJE ERJAVEC MARIJA Leskovec rdeče zelje 4,26 kg zelje 8,38 kg jedilna buča 15 kg BERČON MARINKA Lučarjev Kal sirek 2,9 m peteršilj KASTELIC CIRILA Male Češnjice stročji fižol 0,85 m posebne oblike paradižnika PERKO SIMONA Kamni Vrh koleraba 6,1 kg ČEBULAR RENATA Dob rumeno korenje 2,15 kg MANDELJ ANICA Lučarjev Kal rdeča pesa 1,92 kg JEVNIKAR MARTINA Vrh pri Višnji Gori rdeče korenje 0,69 kg MEŽAN STANA Dob kutina 0,82 kg GLAVAN JOŽE Velike Kompolje kumara 2,95 kg NOSE ANICA Ivančna Gorica lubenica 6,49 kg radič 1,55 kg jajčevec 1,13 kg BREGAR ANICA Muljava paradižnik 1,28 kg grozdje 2,45 kg zimski česen 1,85 m KOŽELJ SLAVKO Velike Vrhe črna redkev 1,89 kg krmna pesa 7,88 kg repa 2 kg ZUPANČIČ ZDENKA Šentvid pri Stični sončnica 4 m hruška 0,55 kg buča 90 kg KASTELIC ANTON Hrastov Dol najdaljša pesa posebne oblike korenja in pese ERJAVEC ANA Bojanji Vrh krompir 0,6 kg paprika MAVER MAJDA Ivančna Gorica najdaljša buča 1,63 m PAJKANA Vir okrasna buča 5,77 kg BREGAR MARIJA Bojanji Vrh okrasna buča 4,4 kg URBANČIČ IVANKA Tolčane bogata zbirka različnih buč in zanimivih oblik korenja MEDVED JANJA Lučarjev Kal brstični ohrovt Janez Borštnik K. D. Stranska pot l/l c, 1 290 Grosuplje tel.: 01/788 25 30, fax: 01/788 25 31 net: www.gasllnl.com GSM: 041/744 866 Del.: Višnja Gora (gasilski dom) f C3fflSüD¿J0üY7® Opomba: vsi podatki o rekordnih merah se žal niso ohranili. nasi bogati pridelki tudi letos rjavi kosmatinci tudi pri nas Naši lovci se pogosto srečujejo tudi z medvedi Občani pogosto slišimo novice in pripovedi o tem, da v naših gozdovih živi najrazličnejša divjad. Opazimo jo, ko vožnjo po naših cestah zmoti s prečkanjem srna ali zajec, ponoči sem in tja kakšna lisica. Že dolgo pa je znano, da se tudi po naših gozdovih gibajo medvedi. Jesen je čas, ko kmetje, pridelovalci in vrtičkarji pospravljajo še zadnje sadove svojega skrbnega obdelovanja večjih ali manjših pridelovalnih površin. Prava kombinacija znanja, taktik obdelovanja ter vplivov matere narave se je letos že sedmič izkazala na izboru za naj pridelke občine Ivančna Gorica. Letos je ugledni naslov za najtežjo bučo prejela Zdenka Zupančič iz Šentvida pri Stični. Uredništvo Klasja, Kmetijska zadruga Stična ter Turistično društvo Grča Lučarjev Kal so že v septembru pozvali vse pridne pridelovalce, da se zbirajo največji, najtežji pridelki, tisti z najbolj nenavadnimi oblikami... V nedeljo, 5. oktobra, je bil na Lučarjevem Kalu veliki finale - razstava pridelkov, razglasitev tistih res »naj« ter podelitev priznanj Priznanja za najpridelke so dobili še: in nagrad njihovim pridelovalcem. Sončna nedelja je sicer mnoge, med njimi tudi nagrajence, gnala k obveznemu opravilu meseca vinotoka (trgatvi) pa tudi še kam drugam, a smo vseeno lahko bili priča tudi njihovim izjemnim poljedeljskim dosežkom. Nabrali so se najrazličnejši pridelki: od buč, krompirja, fižola, čebule, paprike pa tja do bolj eksotičnih, kot je na primer lubenica. Rekordnih vrednosti letos ni bilo veliko, a prav vsi pridelki so bili vseeno občudovanja vredni. Podeljenih je bilo 20 priznanj najuspešnejšim pridelovalcem. Za buče so zaradi sorazmerno majhnih razlik v teži in izjemnosti vseh treh podelili nagrade za 1., 2. in 3. mesto. Prvonagrajena buča je s svojimi 90 kilogrami hkrati postala tudi Bojan Eršte, Silvester Zupančič in Franc Kogovšek iz LD Višnja Gora se pogosto srečujejo s povoženimi živalmi na območju železnice in avtoceste. Medvedka, ki jo je zbil vlak, je bila težka 135 kg, stara pa naj bi bila približno 15 let. To dokazujejo zadnji dogodki v naši občini. Večina občanov in občank je preko sredstev javnega obveščanja izvedela, da je vlak na poti med Višnjo Goro in Ivančno Gorico v zgodnjem sobotnem jutru, 4. oktobra, zbil medvedko in njenega mladiča. Mladič je podlegel na mestu nesreče, medtem ko je medvedka ranjena zbežala v gozd. Pri tem je potrebno povedati, da se to ni zgodilo prvič, medvedi so že večkrat neuspešno prečkali avtocesto na območju Višnje Gore. nazadnje nekaj tednov pred omenjeno nesrečo z vlakom. Seveda je po nesrečnem dogodku z medvedko in njenim mladičem takoj stekla iskalna akcija ranjene medvedke. Potrebno je bilo dobiti pristojno dovoljenje, iz Kočevja pa je prišel za takšne primere usposobljen intervencijski lovec s psom, ki je skupaj s člani Lovske družine Višnja Gora in Ivančna Gorica izpeljal uspešno iskalno akcijo. Medvedka je na koncu končala pod strelom. A to ni bil edini strel v tistih dneh. Že v sredo, 1. oktobra, je član Lovske družine Ivančna Gorica, Anton Kralj, v okolici Vrhov v Črnelskem gozdu ustrelil medvedjega mladiča. Ta se je malo prej skupaj z medvedko pasel v koruzi. Težak je bil 31 kg. Še isti večer je bil prav tako v okolici Vrhov ustreljen še en medvedji mladič, ki ga je ustrelil Anton Erjavec iz Lovske družine Krka. Ta je bil težak 38 kg. Obe odstrelitvi sta bila opravljeni v skladu z dovoljenji, ki jih imajo lovci na našem območju. Za letošnje leto je določeno, da imajo Lovske družine Ivančna Gorica, Šentvid in Višnja Gora dovoljen odstrel enega medveda, težkega do 100 kg. Po smernicah odstrela je bil opravljen tudi odstrel Lovske družine Krka. Torej je bil »bonus« za leto 2008 tega dne za lovce v naši občini izkoriščen. Ustreli-tev medvedke nekaj dni kasneje je bila posledica izredne situacije. Ob teh dogodkih se kažeta dva problema. Medvedje v jesenskem času pogosto delajo škodo kmetom, saj redno zahajajo v koruzo. Drugi problem je povezan s prehodom divjadi čez železnico in avtocesto. Možna rešitev so nekakšni varni prehodi za divjad, ki naj bi bili predvideni tudi na našem avtocestnem odseku. Kljub zahtevam naših lovcev pa pri gradnji avtoceste niso bili izvedeni. Pri tem je zanimivo še naslednje: medvedi so v loviščih severno od avtoceste zaščiteni in jih lovci ne lovijo, saj to področje naše občine spada po lovski razdelitvi v zasavsko območje. Lovišča južno od avtoceste pa so del širšega kočevskega območja, kjer se medved lahko odstreli po gojitvenih smernicah, ki jih daje država. Po pripovedovanju naših lovcev pa se v stiškem hribovitem zaledju trenutno nahaja vsaj pet medvedov. Seveda namen tega prispevka ni prestrašiti vseh ljubiteljev narave, ki vas v naših krajih ni malo, da bi prenehali z obiski naših gozdov. Dejstvo pa je, da medved živi v naših gozdovih in previdnost ni odveč, klub temu, da je medved navadno tisti, ki se ogne človeku. »Medveda ustreliš le enkrat v življenju,« je pripovedoval Anton Kralj iz LD Ivančna Gorica. splošni najpridelek ter tako njeni lastnici Zdenki Zupančič iz Šentvida pri Stični prinesla pokal za letošnje leto. Zdenka sije pokal res prislužila, saj je pridelala tudi »naj« hruško in sončnico. Na drugem mestu je pristal lanskoletni lastnik najtežje buče Ludvik Zaletelj, ki mu je letošnji naslov ušel le za 1 kilogram. Tretja najtežja buča je pridelala Melani Šker-janec (67 kg). Podelitev ter celotno tekmovanje sta uspešno usklajevali direktorica Kmetijske zadruge Stična, Milena Vrhovec, ter predsednica TD Grča, Marija Turk. Letos je izbor žal prvič potekal brez pokojnega Andreja Ag-niča, ki mu pripada večina zaslug za to tekmovanje. Spominu nanj smo se posvetili z nekaj trenutki molka. Lu-čarci pa so se tudi tokrat izkazali kot odlični gostitelji in organizatorji. Nagrajencem in letošnjim najuspešnejšim pridelovalcem čestitamo ter upamo, da bodo še naprej uspešno kmetovali ter nas naslednje leto spet presenetili z novimi dosežki. Tudi vsem ostalim, ki obdelujete svoje njive, vrte ali zgolj vrtičke, že sedaj velja povabilo, da prinesete na Lučarjev Kal rekordne pridelke prihodnje sezone. Kaja Bahor 2 Ivančna Gorica, oktober 2008 BUCARIJA 2008 Z veseljem ugotavljamo, da je ideja, ki je pred leti nastala v našem uredništvu na pobudo dolgoletnega urednika Andreja Agniča, padla na plodna tla. To dokazujete vi, spoštovani občani in občanke, ki vsako leto pridno izrazite svojo umetniško žilico in oblikujete poljske in jedilne buče. Zato'"««* bo Bučarija potekala tudi letos, v nedeljo, 19. oktobra 2008, ob 12. uri v sklopu tradicionalnega Pohoda po Lavričevi poti v na Gradišču nad Šentvidom. Poglavitno pravilo pri oblikovanju buč je, da oblikovane buče ne smejo imeti umetnih dodatkov. K sodelovanju vabljeni vsi z izvirnimi in umetniškimi domislicami/pose-bej vabljene tudi naše šole. Buče lahko dostavite na Gradišče od petka, l/oktobra, dalje oz. v nedeljo dopoldan. fM .fLaiS JKi KOMISIJA BO IZVIRNOST IZDELOVALCEV OCENILA IN NAGfcADILA. kmetje, preverite navzkrizno skladnost na kmetiji! Kontrole navzkrižne skladnosti se bodo v prihajajočTfrrneseriilr-okrepF-le, zato smo prepričani, da vam predhoden pregled s kmetijskim svetovalcem lahko zelo koristi. Kmetijski svetovalci smo za potrebe svetovanja navzkrižne skladnosti strokovno pripravljeni, zato vam bomo v primeru ugotovljenega neskladja oz. nepravilnosti znali tudi ustrezno svetovati. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) namreč ugotavljajo, da kmetje premalo izkoriščate možnost konkretnega predhodnega preverjanja svoje kmetije po zahtevah navzkrižne skladnosti. V skladu z zakonodajo EU je svetovanje o zahtevah navzkrižne skladnosti na voljo vsem kmetijam tudi v naši državi. Pomembno je, da ste seznanjeni z zahtevami, ki jih vaša kmetija mora ■izpolnjevati. Te zahteve se med letom kontrolirajo v sklopu rednih (izvaja jih AKTRP) in administrativnih kontrol navzkrižne skladnosti. Administrativna kontrola pomeni, da so tudi drugi organi (kmetijski, okolj-ski, veterinarski inšpektor ...) dolžni morebitno neizpolnjevanje zahtev sporočati Agenciji za kmetijske trge; posledično ste lahko sankcionirani celo dvakrat, in sicer po nacionalni zakonodaji in v obliki zmanjšanja subvencij. KGZS vam zato ponovno predlaga, da izkoristite možnost in preverite svoje kmetije, kako izpolnjujejo zahteve navzkrižne skladnosti. Predhodno lahko že sami preverite vse zahteve s pomočjo brošure Priročnik za izvajanje zahtev navzkrižne skladnosti za kmetijska gospodarstva, ki ste jo prejeli med subvencijsko kampanjo. Vsekakor pa zainteresirani kmetje pokličite kmetijsko svetovalno službo, da se uskladimo glede najprimernejšega termina za obisk na kmetiji. Kmetijska svetovalna služba Ivančna Gorica Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje d.o.o. => PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo »urbanističnega dela« posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča ČE PA STE ETAŽNI LASTNIK V VEČSTANOVANJSKI HIŠI NAS LAHKO NAJAMETE: - za upravnika vaše hiše - za vpis etažne lastnine Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu 01 7810-320 ali 01 7810-329 ali 7810-333 0bvesïï11 kmifijske svetovalni službe PREDAVANJI ZA KMETOVALCE Z NASLOVOMA Gnojenje rastlin v skladu s smernicami dobre kmetijske prakse pri gnojenju in uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla ter Zasnove in oblikovanje petletnega kolobarja z metuljnicami ter ocena ekonomske učinkovitosti bosta v sredo, 5. novembra 2008, ob 9.00 uri v Gasilskem domu v Stični. Predavanji veljata za KOP in SKOP program (leto vstopa 2005). PRENOSI PLAČILNIH PRAVIC Rok za vložitev zahtevkov za prenos plačilnih pravic je do 15. januarja 2009. Plačilne pravice se lahko prenašajo trajno kot prodaja plačilnih pravic z zemljiščem ali brez njega in začasno kot zakup plačilnih pravic z zemljiščem. Trajni prenos plačilnih pravic brez zemljišča na drugi KMG-MID je možen samo v primeru, da so bile plačilne pravice izkoriščene v višini 80 %. Plačilne pravice se trajno prenesejo na drugi KMG-MID tudi v primeru dedovanja (k vlogi priložiti sklep o dedovanju). Za prenos PP morajo upravičenci uporabiti obrazce, ki so dostopni na spletnih straneh ARSKTRP, ali se za pomoč pri izpolnjevanju obrazcev obrniti na Kmetijsko svetovalno službo. S ITI K d. o. o. Cistercijanska opatija Stična Stična 17 SI -1295 Ivančna Cjorica SLOVKOtUA 'Proizvodnja Čajev, jabolčnega Hiša in drugih zdravilnih pripravkov po izvirnih recepturah p. Simona Jlšiča. Vrtnarstvo, storitve, trgovina na drobno in debeCo. SAMOSTANSIA VRTNARIJA VA i Vroče in dolgo poletje se je poslovilo in prepustilo naravi, da se ovije v čudovite jesenske barve. Balkonsko cvetje smo pospravili in gredice ponovno prekopali ter naredili prostor novim cvetlicam. Najbolj značilni jesenski rastlini sta prav gotovo mačeha in vresje. V kombinaciji s čebulicami, zimzelenimi grmički in okrasnimi bučkami lahko sami naredimo krasne jesenske nasade. Idej je veliko in nimajo meja. V Samostanski vrtnariji smo tudi letos vzgojili pester izbor mačeh s številnimi novostmi. Klasičnim velikocvetnim, parkovnim in mini mačeham so se sedaj pridružile še: Cats, Carpet in Friolina (nova sorta mačehe, vzgojena iz potaknjenca). L NOVEMBER, DAN MRTVIH Zadnje dni v oktobru bomo bogato založeni: • MAČEHE • RESJE, HEBE, ostale zimzelene rastline • KRIZANTEME različnih barv • NAGROBNE SVEČE • PESEK za grobove • ZEMLJA za grobove • OKRASNO LUBJE NASVET Cvetlični nasad ali lončno krizantemo lahko izberete tudi nekaj dni pred praznikom in jo hranite doma na primerno hladnem in svetlem prostoru. Tako se boste izognili vsakoletni gneči pred prazniki. Vrtnarija bo v jesenskem času do 30.10. 2008 odprta: PONEDELJEK-PETEK 8.00-18.00 SOBOTA 8.00-12.00 NEDELJA in PRAZNIKI ZAPRTO Obiščete nas lahko tudi na naši spletni strani: www.sitik.si VABLJENI V SAMOSTANSKO VRTNARIJO V STIČNI! SERVIS VLEKA AVTO 8 ""ŽL^JP fM fr^iZ. B.......B......i......M............l^^Ji S ^Ci"m* F3*. ŠENTVID PRI STIČNI UGODNE CENE PNEVMATIK IN PLATIŠČ! AVTOKLEPARSTVO AVTOLIČARSTVO AVTOMEHANIKA VULKANIZERSTVO AVTOOPTIKA AVTOVLEKA non-stop Gsm: 041/785 333 http://www.avto-kIemencic.si fmŠm smdJiTwgDm. Kmetijsko tehnične trgovine: Železnina Zagradec (01 788 80 32) Železnina Radohova vas (01 788 76 28) Kmetijsko-vrtni center v Ivančni Gorici (01 788 76 24) V MESECU OKTOBRU NUDIMO: ZIMSKE PNEVMATIKE SAVA PO AKCIJSKIH CENAH! V VRTNEM CENTRU VIVANCNI GORICI (01 788 76 22) UGODNA OKTOBRSKA PONUDBA: MAČEHE, RESE, TRAJNICE ZA ZASADITEV NA GROBOVIH, PESEK IN ZEMLJA ZA GROBOVE, SVEČE, VAZE Pred prvim novembrom pripravljamo veliko izbiro: - REZANEGA CVETJA SUHIH IN SVEŽIH CVETLIČNIH ARANŽMAJEV ZA GROBOVE. Praznični delovni čas: Petek, 31. lO. 08, od 8.00 do 17.00 Sobota, 1. 11. 08, od 8.00 do 10.00 Ivančna Gorica, oktober 2008 debeli rtič - nepozabne počitnice za marsikaterega otroka riZIOTERAPDA GROSUPLJE • Fizioterapija po poškodbah Iri operacijah: poškodbe kolena, gležnja, rame, vratne hrbtenice... • Fizioterapija pri ortopedskih obolenjih: bolečina v križu, bolečina v vratu, obraba sklepov, trn petnice, teniški komolec, priprava na operacije... • Urinska inkontinenca, nevrofizioterapija, fizioterapija obraza... • Terapevtski fitnes: po poškodbah in obolenjih, pred in po operacijah, fitnes za ženske, zrela leta, prekomerna teža... • Skupinske vadbe: pilates, joga, vadba za nosečnice, vadba po porodu, vadba za hrbtenico, vadba za močnejše... • Power plate: vadba z osebnim trenerjem • Terapevtske masaže: klasična masaža, ročna limfna drenaža, terapevtska masaža hrbta, terapevtska masaža nog, refleksna masaža stopal... www.fizioterapija-grosuplje.si info@fizioterapija-grosuplje.si DOBSKI GASILCI SPET OBČINSKI PRVAKI Prihodnje leto morda celo na gasilsko olimpijado Oktober je mesec požarne varnosti in v občinski Gasilski zvezi Ivančna Gorica je 4. oktobra potekalo občinsko prvenstvo v gasilskih disciplinah. Organizator omenjenega tekmovanja je bil PGD Višnja Gora. Tekmovanje je potekalo v sklopu prireditev ob 530. letnici podelitve mestnih pravic Višnji Gori. Odlične rezultate na tekmovanju so dosegli tudi naši sosedje iz PGD Hrastov Dol. Članice A so osvojile prvo mesto, člani A pa drugo mesto. Ob koncu tekmovanja smo bili veseli in zadovoljni in ni nam bilo žal časa, ki smo ga porabili za vaje. Posebno s pionirji smo veliko vadili. Pionirske ekipe se hitro menjavajo in vsako leto je potrebno začeti na začetku. Otroci hitro prerastejo svoje obdobje, to vsi dobro vemo. Pionirji so se veseli vrnili domov, njihovi mentorji pa smo samo zamenjali vloge in se odpravili na popoldansko člansko tekmovanje. Vaja za člane je bila seveda drugačna kot za pionirje, štafetni tek pa skoraj isti. Na razglasit- Prvenstvo je bilo organizirano za vse kategorije: pionirje, pionirke, mladince, mladinke, člane in članice A in B in seveda veterane. PGD Dob pri Šentvidu se je na omenjenem tekmovanju predstavilo kar s tremi ekipami, in sicer pionirji, člani A in člani B. Pionirji so svoje znanje in sposobnosti pokazali že v dopoldanskem času, imeli so tudi čast dvigniti zastavo na začetku tekmovanja. Vajo so fantje stari od osem do dvanajst let odlično izpeljali. Z brenta-čo je bilo potrebno zbiti tarčo in odteči štafetni tek. Ob koncu dopoldanskega tekmovalnega dela je bila razglasitev rezultatov in fantje so bili zelo veseli, kajti že tretjič zapored so osvojili najvišji naslov in postali občinski prvaki. vi rezultatov smo bili tudi člani B zelo zadovoljni, kajti tudi mi smo osvojili naslov občinskega prvaka. Nekoliko slabše so se uvrstili naši društveni kolegi, člani ekipe A. Kategorija člani A morajo imeti povprečno starost 30 let, člani B pa najmanj 30 let. Še posebno s ponosom in močno dvignjeno moralo smo se vračali proti domu, kajti izvedeli smo tudi, da se bomo pomerili na kvalifikacijski tekmi za nastop na olimpijskih igrah v gasilskih disciplinah, ki bodo potekale drugo leto julija na Poljskem. To čast smo si zaslužili z odlično uvrstitvijo na letošnjem državnem prvenstvu. Prvih deset ekip gre na kvalifikacije, najboljši trije pa potem na Poljsko. Izbor bo v aprilu 2009, o rezultatu vam bomo poročali. Do takrat pa nas čaka še veliko vaj, kajti take priložnosti ne velja kar tako izpustiti iz rok. PGD Dob pri Šentvidu Kot vsako poletje smo tudi letos odšli na letovanje na Debeli rtič preko Območnega združenja Rdečega križa Grosuplje. Otroci iz občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica so letovali od 3. do 13. avgusta. Bilo je 175 otrok in 16 vzgojiteljev. Pred odhodom smo imeli vsi vzgojitelji kar nekaj priprav, saj smo morali oblikovati delavnice za otroke, razdeliti skupine in pripraviti vzgojitelje na delo, ki jih je čakalo. Vsi smo že nestrpno čakali 3. avgust. Zbrali smo se na avtobusnih postajah in se razdelili po avtobusih. Sledila je prijetna vožnja na Primorsko. Na Debelem rtiču nas je pričakalo jasno in sončno vreme, razdelili smo se po skupinah. Vsak otrok je dobil svojo skupino in vzgojiteljico, vsaka skupina pa svojo sobo oziroma posteljo. Sledilo je kosilo, ki smo ga z veseljem pojedli, saj smo bili po nestrpni vožnji in začetnem razburjenju zelo lačni. Seveda smo vsi najbolj pričakovali prvo kopanje. Večina otrok se je kopala v bazenu, marsikatera skupinica pa si je privoščila tudi kopanje v morju. Kaj vse smo počeli? Vsak dan smo imeli ustaljen urnik: vstajanje okoli sedme ure, zatem smo odšli na zajtrk. Sledil je krajši čas za druženje, potem pa malica. Po malici smo z nasmeški na obrazih odšli na plažo. Dopoldne smo v morju ali bazenu predvsem plavali, zlasti najmlajši pa so raziskovali obalo in zaklade, ki so jih valovi prinesli na obrežje. Ko se je ura bližala dvanajsti, smo odšli s plaže, kajti sonce je postalo premočno. Da se ne bi izpostavljali škodljivim sončnim žarkom, smo odšli v paviljone, kjer smo počakali kosilo. In verjemite, včasih smo ga res komaj čakali, kajti naši trebuščki so bili že zelo lačni. Po kosilu je sledil počitek. Vendar otroci niso bili prepuščeni sami sebi, saj so bile organizirane delavnice. Izdelovali so maske, barvali kamenčke, izdelovali figure iz modelirne mase in plastelina, risali po svojem telesu (body painting), izdelovali origami figurice, plesali v plesnih delavnicah in še in še. Otroci so tako imeli zapolnjen čas in marsikdo je izdelal nekaj, kar ga sedaj doma spominja na lepe počitnice. Po končanih delavnicah je sledila malica in spet kopanje. Popoldne so potekala razna tekmovanja. Tudi naši otroci so se jih z veseljem udeleževali. Osvojili smo prvo in tretje mesto v košarki ter prvo mesto v zabijanju na koš. Učiteljici Maja in Urška sta osvojili prvo in drugo mesto v plavanju. Dobri smo bili tudi pri namiznem tenisu. V vlečenju vrvi letos nismo imeli toliko sreče, ampak naš slogan je bil vseh deset dni: važno je sodelovati in ne zmagati. Za starejše fante in dekleta je bila organizirana delavnica o spolni vzgoji in težavah, ki najstnike pestijo v teh nagajivih letih. Delavnico je vodila vzgojiteljica Maja Arko in je potekala ločeno za dekleta in fante. Po končanih delavnicah sem dobila vtis, da so bili otroci teh pogovorov zelo veseli, saj so izvedeli marsikaj novega. Kmalu je bila večerja in po večerji ples. Plesali smo prav vsi in vsakega večera je bilo prehitro konec. Sledilo je nočno spanje, ki je potekalo mirno, le predzadnjo noč so dekleta ponagajala fantom in jih poskušala namazati s kremo za depilacijo. A ni jim uspelo. Seveda so jim fantje hoteli vrniti in uspelo jim je. Kako, pa naj ostane skrivnost. Naj omenim tudi, da smo imeli nočno kopanje v bazenu. Odšli smo na vožnjo z ladjico v Izolo, kjer so si otroci nakupili prigrizek in spominek ter si ogledali čarovniško predstavo. Najmlajši so kar nekajkrat obiskali igralnico Veveričji domek, kjer so jo imeli v celoti na razpolago. Ko sem spraševala o vtisih, so otroci rekli, da je bilo lepo in zabavno (k temu je zagotovo pripomoglo tudi prekrasno sončno vreme), vzgojiteljice pa so odgovorile, da se naslednje leto vrnejo, če bo le čas. Kot pedagoška vodja naj pohvalim vse vzgojiteljice za dobro opravljeno delo, hvala pa tudi ge. Andreji Rek in g. Francu Horvatu iz OZ RK Grosuplje. Zapisala: Urška Berdajs, ped. vodja Bilo je zabavno Fizioterapija Grosuplje d.o.o. Brezje pri Grosupljem 70 (Sončni dvori) 1290 Grosuplje GSM: 01 7863-135 DAN SONČNIH DVOROV - SE LAHKO W ZGOil TUDI VIVANČNI GORICI? Tokrat se lahko zgledujemo po sosednji grosupeljski občini. S podjetniško iznajdljivostjo je studio Vita line v želji po predstavitvi svoje dejavnosti organiziralo dan odprtih vrat in t. i. dan Sončnih dvorov. Na njem so se srečali prebivalci nove stanovanjske soseske Sončni dvori, v kateri ima sedež tudi studio Vita line. Dan odprtih vrat, ki je potekal 12. septembra, je iz majhnega piknika prerasel v pravo grosupeljsko veselico, na kateri se je zbralo več kot 300 stanovalcev in drugih Grosupeljčanov. Ker se prebivalci naselja, ki je bilo zgrajeno pred dobrimi petimi leti, še nikoli niso zbrali, so se v studiu Vita line odločili, da pripravijo spoznavni piknik. Svoja vrata je za radovedneže odprl tudi studio, vanj pa je lahko pokukal vsak, ki je želel kaj več izvedeti o dejavnosti studia. Dan Sončnih dvorov pa ne bi bil popoln brez družabnih iger, zato so se stanovalci pomerili v vlečenju vrvi, skakanju v vrečah in hoji s hoduljami. Za zabavo do poznih večernih ur sta skrbela Korado in Brendi. Najmlajšim so čas krajšale plišaste maskote hotela in casinoja Kongo, na delavnicah pa so ustvarjali rožice, risali na rutke in izdelovali ribice. Vsekakor iznajdljiva poteza, ki je omogočila, da so se stanovalci, ki so prišli v Grosuplje z različnih koncev, srečali in v sproščenem vzdušju tudi bolje spoznali. Z zagotovostjo lahko trdimo, da se nekaj takšnega lahko zgodi tudi v Ivančni Gorici. Kdo ve, morda pa res. Helena Miklič 8 Ivančna Gorica, oktober 2008 Ca^BWmQ 0KOTPGID07O srečanje cerkvenih pevskih zborov dekanije grosupue Cerkveni pevci smo pevci, ki se trudimo lepšati nedeljska bogoslužja, pogrebe, poroke in ostale cerkvene slovesnosti v domačem kraju. Marsikdo se sploh ne zaveda, koliko prostega časa je potrebno vložiti, da se pesem lepo zapoje. Prvo oktobrsko nedeljo smo imeli pevski zbori grosupljske dekanije skupno srečanje. Zbrali smo se v župnijski cerkvi sv. Cirila in Metoda na Škofljici in jo skoraj napolnili. V uvodu nas je najprej pozdravil in sprejel tamkajšnji župnik in pod-dekan g. Jože Tominc. Dr. Slavko Kranjc nam je spregovoril o vlogi psalmov v bogoslužju, ki so bili glavna nit letošnjega srečanja. Vsak zbor se je predstavil z enim psalmom. Na koncu srečanja smo zapeli še v združenem dekanijskem pevskem zboru, ki smo ga sestavljali pevci iz župnij: Šentjurij pri Grosupljem, Kopanj, Stična, Višnja Gora, po dva zbora iz Grosuplja, Žalne in Šentvida pri Stični ter domači pevci iz Škofljice. Zapeli smo tri zborovske pesmi pod vodstvom zborovodja Milana Jevnikarja. Na zaključku pevskega srečanja je zadonela še pesem, posvečena mesecu oktobru, ljudska Kraljica venca rožnega. Prijetno druženje se je končalo zunaj pred cerkvijo, kjer smo zapeli še nekaj narodnih, se posladkali in odšli na svoje domove z lepimi občutki, da naš prosti čas, namenjen pevskim va- jam, le ni tako zaman. Ob tej priliki bi povabili tudi vas, če imate posluh in voljo, da se nam pridružite. Pozornost so nam izkazali tudi nekateri naši župnijski voditelji s svojo prisotnostjo na srečanju in s tem pokazali, da jim ni vseeno, kakšno je cerkveno petje v domači cerkvi. TŠ iz ko rdečega kriza ivancna gorica V soboto, 13. 9. 2008, je svojih častitljivih 90 let praznovala spoštovana in dobro poznana gospa NANA VEHOVEC iz Gorenje vasi. Tokrat svojega jubileja ni praznovala v ožjem družinskem krogu, ampak skupaj s številnimi krajani Gorenje vasi in bližnje okolice, ki so istočasno prisostvovali tudi spominski svečanosti v čast našega rojaka Mihe Kastelica. Gospa Nana je vedno nasmejana in na dobre in manj dobre stvari, ki se ji v življenju dogajajo, gleda z optimizmom, zato jo lahko dajemo za vzgled prav vsem. Spoštovana gospa Nana! Za visok jubilej vam še enkrat iskreno čestitamo in želimo, da se še naprej tako dobro držite! *********************** 9. septembra je v Ivančni Gorici v kulturnem domu potekala redna krvodajalska akcija. Odvzema krvi se je udeležilo 166 oseb. Vsem, ki se zavedate tega poslanstva, se še enkrat iskreno zahvaljujemo. Za KORKIvančna Gorica Lojzka Sever, predsednica popravek V julijski številki Klasja je pri zahvali gospe Lojzke Sever prišlo do tiskarske napake zato tokrat ponovno objavljamo njeno zahvalo, gospe Sever-jevi pa se za napako opravičujemo. Uredništvo zahvala Vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da sem ob občinskem prazniku prejela Tomšičevo plaketo za dolgoletno humanitarno delo v organizaciji Rdečega križa, se iskreno zahvaljujem. Sem presenečena in zelo vesela, saj je priznanje vedno lepo prejeti, zavedam pa se, da je to obveznost, ki zahteva od človeka še več. Trudila se bom, da bo ta še več tudi dosežen. Iskrena hvala, Lojzka Sever Prijazno vas vabimo, da si rezervirate prvi ■ i RMiM in preizkusite učinkovito naravno metodo za odpravo maščob in celulita na problematičnih mestih. Poleg klasičnega pifatesa izvajamo vadbo na piiaies reformerjih. ¥ svetu velja vadba na reformerjih kot naj učinkovitejša vadba za krepitev telesa« iffi&IKA Izvajamo jo na pripomočkih Bosu. Vadba je bolj efektivna in mnogo manj obremenjujoča za sklepe. ! JO Za^ M [M] JOSIP KORBAN (7. 5.1883 - 2. 5.1966) STOJI UČILNA ZIDANA V zadnji četrtini 19. stol. je v Šentvidu pri Stični učil abecedo in poštevanko pa tudi cukal za »ta sladke in navijal uro« tamkajšnjim otrokom upravitelj Josip Korban. Pa ne samo vaškim otrokom, vsega je bil v enaki meri deležen tudi njegov sin Josip ali Pepe, kot so ga ljubkovalno klicali doma. • - < mm.-j,**, Ali Življenjska zgodba Josipa Korbana je tesno povezana z zgodovino šolstva v Šentvidu pri Stični, ki ji je dalo pečat kar nekaj izjemnih učiteljev. Sredi 19. stol. je tu služboval učitelj Andrej Turk iz Cerknice, ki je bil še posebej prizadeven in spoštovan. Šolska oblast ga je imenovala za zglednega učitelja, uvrščali so ga med znamenite slovenske pedagoge. Šentviška ljudska šola je bila v tem času prva na Kranjskem. Leta 1877 je prišel v Šentvid učitelj Josip Korban in se tri leta pozneje poročil z Ivano Turšič z Rakeka, sorodnico učitelja Turka. Rodili so se jima trije otroci: Ljudmila Josipina (1881), Josip Friderik (1883) in Vilhelm Andreas (1885). V tistih časi so bile otroške bolezni zelo usodne in Josip je brata in sestro izgubil že v predšolski dobi. Razumljivo, da so se potem starši še toliko bolj bali zanj. Toda nič ni pomagala ne skrb ne stroga vzgoja. Pepe je vedno znova kakšno ušpičil. Tako so se po neki poplavi zgodaj spomladi, ko je voda zalila Hribarjevo loko, odpravili kopat v mrzlo vodo prijatelji: Jurijev Vide, Zelenkotov Nace, Kastelčev Tone in upraviteljev Pepe. Vsi so se močno prehladih, Pepe pa je staknil očesno bolezen, ki mu je zagrenila mnogo dni, tako daje pozneje dal svojim spominom na mladost naslov Iz moje temne mladosti. Lep čas je moral ležati v zatemnjeni sobi, medtem pa so se Šentvidčani pripravljali na praznik sv. Rešnjega telesa. SPOMIN iz temnih dni Zacepetale so bose noge na prašni cesti. Prešeren smeh in vrisk mojih sošolcev in tovarišev bežita mimo okna. Kaj marate vi? Debela solza mi kane z očesa. Hribarjeva loka, kaj si mi naredila? Tink - tank ... tink - tank je udarilo kladivo v zvoniku. Najprej po dvakrat na mali zvon, hitro, zaporedoma, potem pa trikrat počasi, mogočno na veliki: tonk...tonk...tonk. Zadnji udarec je zadonel slabije. Bronasti velikan se že maje, sem pomislil. Ziblje ga močna, koščena roka starega Antonovca ali Pjagovca, kakor so ga skrivaj imenovali. O, to je bilo življenje pri vojakih v Pragi! Ko je prvič po nemarnem izgovoril ime zlatega mesta, že so moža hudomušneži prekrstili v Pjagovca. Tink, tink, tink, tink je zabrenkljalo v stolpu. Janezova roka! Sem vzkliknil. S klenkanjem je pričel vedno Janez, cerkovnikov brat, z malima. Sentvidpred sto leti Naslovnica knjige Iz mojih temnih dni in najmočnejši fant naše far, ti naš Golijat in Samson! ...Pa kaj si takrat, ko te gledamo iz velikih lin? Revček, pritlikavček, nič večji od mravlje. Pritrkavali so k prazniku Sv. Rešnjega Telesa... Prijetno drobiš, Janez! In tebi, Antonovec, se še ne poznajo leta! Goniš tisto veliko bronasto veho, kakor da si šele včeraj prikolo-vratil iz Pjage. Bumf -bumbumf je počilo na Centovem hribu, da so se stresla stekla v oknih. V nepopisni žalosti se mi je stisnilo srce. Iz velikih lin zro zdaj na Centov hrib. Kako lepo se vidi tja, kadar Fajdigov Valent z razbeljenim slepcem hiti od možnarja do možnarja! Toliko da se dotakne obstranske šolbe, že se zabliska. Sivkastobel dim šine kvišku kakor Abelova daritev in grom, kakor bi sprožil top, pretrese ozračje. Peter pa zna tudi ravnati z možnarji, da je kaj! Tako jih nabije, kakor da gre zares, kakor da s svinčenimi kroglami pozdravlja krvoločnega Turčina, ki je prišel brez svatovskega oblačila v goste... Naslednji dan je mati pred procesijo odgrnila okna in poleg rdečih nagljev, belih fajgljev in zelenega roženkravta postavila po dvoje velikih sveč na polico. O, kako prijazno je šinila svetloba v sobico in kako toplo in mehko se je razlila po vsem prostoru.. Ti zlati, božajoči prameni pač ne morejo biti sovražni mojemu očesu! »Mati, nikar jim ne zaprite poti!« Zaman so moje prošnje. Niti solze ne ganejo materinega srca! Ko je za vogalom izginil zadnji žebrajoči par, pobere svečnike in cvetice z oken in SsrodnS in ooiverziictta knjižnica 701 X 111 x w potegne črne zavese. Kakor zli duhovi šinejo sence na poprej tako bele in prijazne stene. Vse svetle barve so potopljene v zoprn somrak, ki mi je kakor dušeča mora legel na dušo. Popoldne so odšli vsi domači na prijazni griček Gradišče, ki je z njega tako lep razgled po dolini. Zberite se, oblaki, pa namočite vso žlahto do kože! Taka hudobna želja se je porodila v moji vroči glavi. Glej, kot zločinca so te pahnili v to strašno temnico in obrnili ključ v vratih, da si ne moreš pomagati, sirotišče ubogo, zapuščeno! Iz grenkega samočutja mi pripolze tri debele solze po licih. Kuretna-kuretna! Zahrešči sem od Vovkove gostilnice nadušljiva hamionka Lavričevega Jožeta kot meni v zasmeh. Se te pokore je manjkalo! Do večera ne bo zmanjkalo kuretne. Obe ušesi je bosta polni do prekipnjenja. Gorje meni siroti. Zlahta pa sedi zdajle na Gradišču za belo pogrnjeno mizo in kakor vsako leto na današnji dan otepava sladke orehove štruklje. O, Hribarjeva loka! Kakor tvoje jezero ob najhujši povodnji tako velika je moja bolečina. SVETA ŠIROKA CESTA Nasveti skrbnih sosed, razne zeli pa tudi domači zdravnik fantu niso mogli pomagati, zato je oče sklenil, da ga bo poslal na nadaljnje šolanje v Ljubljano, kjer so bili na voljo tudi boljši zdravniki. Tako so ga nekega jutra posadili na voz k branjevki, ki je vsak teden vozila robo na trg v Ljubljano. Tam so mu preskrbeli stanovanje pri zanesljivih ljudeh, ki so skrbeli, daje hodil v šolo in k zdravniku. V Šentvid se je še vračal, vsaj dokler je živel oče. Ta je umrl zgodaj, že leta 1897 je podlegel vodenici. Na zidu šentviškega pokopališča je vzidan njegov nagrobnik, a je težko dostopen in še težje čitljiv. Pepe, ki je medtem postal Josip, je leta 1902 maturiral na učiteljišču v Ljubljani. Prvo službo je dobil v Žetalah v Halozah, nato ga je zaneslo na Štajersko. Najprej je učiteljeval v Lučah ob Savinji, kjer je postal tudi zelo delaven član Odbora za nabiranje slovenskih narodnih pesmi. Leta 1907 je bil premeščen v Gornji Grad. Tu je bil upravitelj šole znani gornik Fran Kocbek, ki je za gore navdušil tudi mladega Korbana. 1921 je za njim prevzel mesto ravnatelja. Očitno je bil uspešen šolnik, saj je bil dobrih deset let kasneje imenovan najprej za vršilca dolžnosti sreskega šolskega nadzornika, pozneje za stalnega nadzornika gornjegrajskega okraja. Leta 1938 je bil upokojen in se je z družino preselil v Ljubljano, kjer je leta 1966 umrl v visoki starosti 83 let. PISATELJEVANJE Korbanovo ustvarjalno delo je povezano z učiteljevanjem, saj je pisal predvsem humoristične črtice ter prizorčke in igrice za otroke, ki jih je objavljal v revijah Zvonček, Domači prijatelj in Kmečki koledar. V knjižni obliki so izšle Vitomilova železnica, Živa voda, Mihcev Mihec, Povodni mož, Kralj Brkolin in Kralja sta razveselila. Svoji humoristični žilici je dal duška v gorniški zgodbi Prvič v Kocbekovem kraljestvu. Zanimala gaje tudi gornjegrajska zgodovina, ki se ji je posvetil v zgodovinski zgodbi Mrtvi menih. Koča v globeli pa je izbor kratke proze. Kot mladinski pisatelj je bil Josip Korban v času med obema vojnama zelo priljubljen. Leta 1930 gaje minister prosvete Kraljevine Jugoslavije odlikoval z redom Sv. Save V. stopnje. Svojega rojstnega Šentvida se je spominjal le v knjigi Iz mojih temnih dni. Temni so se mu zdeli zaradi očesne bolezni, v resnici pa je v tem dolenjskem kraju preživljal prav imenitna deška leta. Mnogi bodo v knjigi prepoznali svoje prednike, saj nam je ohranil vrsto domačih poimenovanj za stare šentviške rodbine pa tudi izraze, katerih pomena danes več ne poznamo. Prav tako so utonile v pozabo razne otroške igre in dogajanja ob praznovanju, še vedno pa slovijo Šentvidčani kot vneti pritrko-valci in radi hodijo na Gradišče. VR. VIRI: Cvetko Budkovič: Ljudska šola v Šentvidu pri Stični, ZOG 17. France Adamič: Zaslužni in znameniti občani, ZOG 18 Zaškrtala je žica v lini. Pjagovec je napel vse sile in bom -bom-bom je zabučal veliki zvon, kakor da se prepira orjak s pritlikavcem, zakaj ga je prebudil iz sladkega spanja. V duhu sem zagledal, kako slone v linah pri široko odprtih, zeleno popleskanih oknicah moji tovariši, kruši-jo omet z zida in ga mečejo na tiste uboge črne, mravljam podobne stvarce, ki lezejo tam spodaj... Koliko si domišljaš, ti Pin-tarjev Lojze, največji ? KORBAJ1 EV MIHEC 12 Ivančna Gorica, oktober 2008 prekipevanje ustvarjalnosti v šentvidu Prostore likovne galerije v Šentvidu pri Stični sta poleti napolnjevala otroška vedrina in smeh pridnih otrok. Zbirali smo se ob sredah in se prepustili ustvarjalnim valovom. Letos smo oblikovali posebne nalepke iz barvnega papirja, okrasili šatuljo za nakit, izdelali album za fotografije in se izurili v izdelovanju poletnega unikatnega nakita. Naučili smo se tehnike zvijanja papirja in sestavljanja v hudomušne nalepke, ki so lahko praktičen okrasek za zvezek ali knjigo. Naše šatulje so kot stanovanje za nakit, za okrasitev smo uporabili barvni papir, različna semena in napihljive barve za steklo. Poletni unikatni nakit smo oblikovali iz lesenih perlic, žice in laksa. Ob zaključku delavnic smo se fotografirali kot pravi manekeni in manekenke na mali modni reviji, naša sprehajalna pista pa je bila kar trava pred likovno galerijo. Fotografije, ki so nastale med delavnico, smo nalepili v ročno izdelane albume. Vsekakor pa smo ves čas posvetili razvoju domišljije, likovnega mišljenja in ročnih spretnosti. Otroci potrebujejo le spodbudno besedo, material in v njihovih glavah se že izoblikuje ideja za rešitev likovnega problema. Občudujem njihovo sproščenost, hkrati pa želim ohranjati in prenesti njihova načela še na odrasle. Mladi ustvarjalci so izdelali enkratne izdelke, pokazali izjemne ročne spretnosti in ponovno dokazali, da so vredni zaupanja. Ponosna sem na vsak njihov izdelek, saj je narejen z ljubeznijo in s trudom. Mnenja mladih ustvarjalcev: Poletna ustvarjalnica mi je bila zelo všeč, naredili smo zelo zanimiv nakit. Komaj čakam naslednje poletje. (Maja Medved) Na ustvarjalnicah mi je bilo všeč, ker smo delali nakit in vse izdelovali sami. (Ajda Hribar) Bilo je zelo zanimivo. Imeli smo se lepo. Upam, da bodo drugo leto spet delavnice. (Urša Fajdiga) Ustvarjalna delavnica je zelo zanimiva, ker tako otroci ustvarjamo zelo zanimive in kreativne stvari. Bilo je super, dobila sem veliko novih prijateljev in veliko novega znanja. Katka je super! Upam, da drugo leto vidim tudi vas, vaše vnuke ali hčerke. (Neža Oven) Letošnje likovne delavnice so mi bile zelo všeč, če bodo tudi dmgo leto, se bom prijavil. (Gašper Hribar) Na likovnih delavnicah je ful kul, veliko ustvarjamo in se zabavamo. (Lara Furjanič) Delavnice so mi bile všeč, ker smo naredili veliko izdelkov; zapestnice, ogrlice in uhane. (Ana Zvonar) Na delavnicah smo uživali. Izdelali smo nalepke iz papirja, z njimi pa okrasili šatulje za nakit. So prav ljubke na pogled, v njih se bo poletni nakit zagotovo počutil najbolj varno in udobno, kadar ne bo krasil naših teles. (Sara Adamlje) V knjižnici v Ivančni Gorici smo pripravili fotografsko razstavo izdelkov mladih umetnikov. Za prijaznost in sodelovanje se zahvaljujem KD likovnikov Ferda Vesela Šentvid pri Stični, še posebej pa predsednici Milki Gruden. Za izvedbo delavnice se najlepše zahvaljujemo tudi trgovini Kašča v Ivančni Gorici.Brez podpore staršev in ostalih v naši delavnici ne bi tako veliko naredili. Delavnico sem vodila Katja Adamlje. obisk predsednika napoleonovega inštituta risničan na izpitu na veterinarski fakulteti v zagrebu Na naravoslovnih področjih imajo profesotji pri temeljnih predmetih na univerzi navado pokazati študentu kot vprašanje tudi kak preparat iz svoje zbirke. Tako je profesor na izpitu iz biologije na veterinarski fakulteti v Zagrebu na koncu stresel študentu iz kozarca na mizo nekaj grobemu pesku podobnega. S prostim očesom je bilo zelo težko razbrati podrobnejšo strukturo materiala, ki se je znašel pred študentom. »Sta je ovo?« ga je vprašal profesor. Študent je bil doma iz Ribnice in je kot domovinsko zaveden Ribničan tolkel v pogovorih po ribniško. Študentje nekaj časa začudeno gledal čudni pesek pred seboj, naenkrat pa je poskočil, nadaljeval s poskoki in od veselja je skoraj poplesaval predprofesotjem: »Rkc, rkc, ja menda ja, to so rkc, rkc.« Profesor ga je začudeno gledal, razumel ni nič in je vprašal ostale kandidate na izpitu: »Pa šta je tom čovjeku, da toliko viče in šta govori?« Kolegi so povedali: »Kaže, da su to rakovi.« »E, pa dobro je on to primjetio, možemo pozitivno zaključiti izpit,« je ugotovil profesor in zaključil razgovor z Ribniča-nom. Valentin Skubic slovenskega rodu. Poleg prevoda so v knjigi, ki obsega 146 strani, objavljeni številni in izčrpni komentarji o nekdanji Iliriji, Napoleonovi provinci, ki je zajemala pretežno ozemlje današnje Slovenije. Na Napoleonovo dobo na našem ozemlju še danes spominja vrsta zapisov, poimenovanj in pogovornih izrazov. Še posebej na podeželju se je ohranil izraz za davek - fronki (po francoskem denarju), v mestih pa je uveljavljena beseda bureau - biro oz. urad (v Višnji Gori je npr. deloval Francoski biro, ki je predvsem skrbel za pobiranje fronkov). V Mestni hiši v Višnji Gori je shranjen francoski vojaški boben, ki ga je Andrej Pajk prinesel iz Rusije. Nanj je bobnal Andrejev vnuk Jože Pajk, ko je po križiščih in vaseh razglašal mestne in državne odloke ali sporočila. Na boben zadnja leta tolče in razglaša obvestila predvsem na vsakoletnem tradicionalnem Aninem sejmu bobnar Lojze Rus. O Andreju Pajku je pred časom v Domoznanski galeriji v Klasju izčrpno poročala Valerija Nadrah Ravbar. Predsednik Napoleonovega inštituta je izrazil željo, da bi Andreju Pajku postavili tudi spominsko obeležje. Upajmo, da nam bo ta predlog uspelo uresničiti, kje in kako, pa bo potrebno premisliti in se dogovoriti. Pavel Groznik v svet različne modele knjižne in knjižnične vzgoje za vse generacije obiskovalcev. Torej lahko k temu prištejemo še skupinske obiske, povprečno 30 na leto, ter obiske prireditev, različnih projektov itd. Vsega se res ne da zaobjeti, zato raje optimistično gledamo v prihodnost, v kateri obiskovalcem privoščimo predvsem razkošnejše prostore. Deseto obletnico bomo obeležili z izidom slikanice o bralnem palčku. POTOPISNO PREDAVANJE O SIRIJI IN JORDANIJI s Heleno Crček bo v četrtek, 23. 10. 2008, ob 19. uri. Tako bomo počasi zaključevali letošnji projekt Dežele v besedi in sliki, kjer smo spoznavali dežele skozi literaturo, fotografije in potopisna pričevanja. Naslednja dežela, ki jo želimo predstaviti, je Finska. A o tem naslednjič. URA PRAVLJIC s karikaturistom Gabrijelom Vrhovcem bo na dan slovenskih splošnih knjižnic, 20. novembra, ob 18. uri. Vstopnine ni, prijave pa se zbirajo teden pred dogodkom, saj je število vstopnic omejeno. Oglasite se v knjižnici po svojo vstopnico v času odprtosti. RAZSTAVA Trubar in njegov čas je na ogled do 20. oktobra. Člani Likovnega društva Ferdo Vesel iz Šentvida pri Stični predstavljajo svoje likovno ustvarjanje na temo Trubar in njegov čas. Na ogled so tudi faksimile Trubarjevih del in biografije. Od 20. oktobra do 20. novembra pa se bo društvo predstavilo z likovnimi stvaritvami na temo jesenske krajine. ROČNA DELA V SLIKI IN BESEDI Na mladinskem oddelku si lahko ogledamo fotografsko razstavo. Likovno društvo je med počitnicami organiziralo delavnico izdelovanja nakita, ki jo je vodila Katja Adamlje. Razstava je hkrati povabilo k izposoji knjig o ročnih delih, ki so še posebej popularne v jesensko-zimskem času. Našli jih boste na knjižnih policah pod oznako 37, 64 in 74. Ksenija Medved V sredo, 17. septembra, je našo občino obiskal predsednik Napoleonovega inštituta iz Pariza, gospod Jacques Olivier Boudon. Na Muljavi ga je na Jurčičevi domačiji sprejel in pozdravil naš župan Jernej Lampret. Napoleonov inštitut že več kot 100 let izdaja knjige o Napoleonu in njegovih bitkah ter zanimivih osebnostih te dobe. Nekaj knjig iz zbirke nam je ob obisku naše občine predsednik inštituta prinesel v dar. Povod za pomembni obisk pa je bila letošnja knjiga, ki predstavlja našega rojaka Andreja Pajka kot vojaka Napoleonove vojske v Rusiji. Andrej, rojen na Hudem pri Ivančni Gorici, je po srečni vrnitvi iz Rusije svoja tamkajšnja doživetja podrobno popisal. Pajkove okorne zapise je Josip Jurčič priredil za knjižno objavo z naslovom: Spomini starega Slovenca ali Čertice iz mojega življenja (spisal Andrej Pajk, bivši avstrijski in francoski vojščak, vojni ujetnik na Francoskem in Ruskem ob Napoleonovem času). Prvo izdajo knjige je natisnila Družba sv. Mohorja v Celovcu leta 1865. Jurčičevo delo je v francoščino prevedel univerzitetni profesor fizike v Parizu, gospod Alain Jejčič. po očetu knjižnica ivančna gorica Enota Ivančna Gorica Cesta II. Grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica tel. št.: 787 81 21 sikivancna@gro.sik.si PON., TOR., SRE., PET Od 9. do 19. ure ČET od 9. do 14. ure SOBOTA od 8. do 13. ure KRAJEVNE KNJIŽNICE Četrtkovi popoldnevi so namenjeni njihovi odprtosti, in sicer: Višnja Gora: od 13. do 15. ure (788 45 88) Stična: od 13. do 15. ure (051 236 436) Šentvid: od 16. do 18. ure (051 236 436) Krka: od 16. do 18. ure (780 20 91) 10. OBLETNICA KNJIŽNICE - MILIJON IN POL IZPOSOJENIH ENOT 4. novembra knjižnica praznuje 10. obletnico svojega obstoja. V tem času smo zabeležili več kot 300 tisoč obiskov in skoraj milijon in pol izposojenih enot. Ves čas izvajamo tudi Ivančna Gorica, oktober 2008 13 GSDDKim Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ivančna Gorica Cesta. II. grupe odredov 17,1295 Ivančna Gorica, Slovenija 01/7869- 070, 051/675-238 1 01/7869-075, S oi.ivancna.gorica@jskd.si izbrane ustvarjalke na območni razstavi dialog v barvah Na razstavi Dialog v barvah v galeriji Mestne knjižnice Grosuplje je akademski kipar Zoran Poznič na območni ravni izbral med sedmimi kar tri ustvarjalke iz občine Ivančna Gorica: Marijo Tratar s sliko Narava (olje na platnu), Joanno Zaj^c Slapničar s Pogovorom (akvarel) in Katjo Adamlje z igranim filmom Dialog v barvah. Izbranim likovnicam iskreno čestitamo! MAVRIČNA KULTURA ZA VSE ŠENTVIŠKI SLAVČKIiN STIŠKI KVARTET PRI NOVI ŠTIFTI Pri Novi Štifti je v septembru potekalo Regijsko srečanje malih pevskih skupin in oktetov Osrednje Slovenije. Iz občine Ivančna Gorica sta se ga udeležili kar dve zasedbi, in sicer: Mala pevska skupina Šentviški slavčki in Vokalni kvartet Stična. Obe zasedbi sta bili na območnem srečanju predlagani za višji nivo. O nastopu Šentviških slavčkov pri Novi Štifti je strokovni selektor Mitja Gobec zapisal, da je »skupina pripravila raznolik spored skladb. Tehtno tujo skladbo, slovensko ljudsko in narodnozabavno. Zvok skupine je prijeten. Soprani so okusni in ne izstopajo. Glasovno razmerje ženske: moški je uravnote- ženo.« O nastopu Vokalnega kvarteta Stična pa tole: »Dobro poznam vse vaše raznovrstne dejavnosti in področja, kjer se pojavljate. Med dmgim tudi popularne televizijske oddaje. Zato cenim, da ste se udeležili tega srečanja.« Skupini sta nastopili med 10 izbranimi zasedbami Osrednje Slovenije. s plesom in gledališčem do državnih srečanj Na skladovih državnih srečanjih sta bili v septembru uspešni kar dve grosupeljski skupini. V Velenju se je izmed 18 izbranih skupin na festivalu Pika miga, državnem srečanju otroških plesnih skupin Slovenije, s solo nastopom V iskanju koraka predstavila plesalka Eva Valič Kulturnega društva Teater iz Grosuplja. Eva pleše pod vodstvom mentorice Špele Repar v skupini TEgibLO 3 in je s svojim nastopom prepričala tako strokovno žirijo kot mlado publiko. Na državnem Linhartovem srečanju je nastopila Gledališka skupina GGNe-Ni Kulturnega društva Teater Grosuplje. Njihova Utva je ena najuspešnejših predstav letošnjega Linhartovega srečanja ljubiteljskih gledališč Slovenije, saj jo je selektor Marko Bratuš izbral med 9 najuspešnejših predstav iz cele Slovenije. Maša Tiselj je prejela nagrado za stransko žensko vlogo na Linhartovem srečanju Osrednje slovenske regije, Simona Zore Ramovš pa posebno nagrado selektorja za režijo in izredno delo z mladimi. Larisa Daugul je bila nagrajena v Cerknici na regijskem srečanju za glavno žensko vlogo, v Postojni pa je na osrednjem 47. državnem Linhartovem srečanju po mnenju strokovne žirije v sestavi igralca Gojmirja Lešnjaka, dramaturga Mihe Trefalta in slovaškega gledališkega režiserja Jožefa Krasula postala najboljša glavna ženska igralka med ljubiteljskimi gledališči v Sloveniji. Foto: M.Burger regijsko srečanje literatov seniorjev Potekalo je v začetku oktobra v Ribnici, udeležila sta se ga dva literata iz občine Ivančna Gorica: Janko Rošelj in Darinka Vidic. Na srečanju so imeli udeleženci priložnost, da se pognvnrijn n ftvflje.m dr-.lnvanjn na literarnem področju. Pogovor in predstavitev je vodila pesnica, pisateljica in esejistka Lela B. Njatin. PREPLET BESED, GLASBE IN LIKOVNEGA USTVARJANJA V VIŠNJI GORI nova pravljična knjiga in prva predstava lutkovnega abonmaja Predstavitev nove slikanice za otroke Vikin čarobni kaktus je potekala v začetku oktobra v Kulturnem domu v Ivančni Gorici. Pred prvo predstavo letošnjega lutkovnega abonmaja je Judita Rajnar, avtorica ilustracij in besedila v knjigi, na odru upodobila pravljične živalice in čarovnico Viko. Navdušeni otroci so po predstavitvi lahko uživali tudi v lutkovni predstavi Gledališča Fru fru: Krtek Zlatko ali kakec, ki je padel z neba. In če je to hrepenenje skrito v bližini, ki poraja rojevanje, je ta Sreča, ki se rodi, Jankova pesem. Tako se sprehajajo v šumenju iz daljav pesnik, njegova ženska, ki je muza pesnenja - zato so pesnikove pesmi pogosto dialog z ljubljeno ali zapisane v dvojini - in kot tretja na tem sprehodu je pesem. Pesem je Sreča, zatočišče v osamljenosti, pribežališče in poseben mir. Janko Rošelj nam v knjigi Sumi iz daljave prinaša impresije, odseve hrepenenj in bližine v razumljivi govorici, v kateri pa so medprostori, o katerih sem vam govorila na začetku večera, napolnjeni s posebnimi prazninami za bralca, za njegove slike, izkušnje in njegova lastna doživljanja. Zato Jankovi prvi knjigi pesmi Sumi iz daljave želim, da bi si utrla široko pot do bralcev.« Pridružujemo se zaključni želji magistre Ane Porenta, kije tudi sama literarna ustvarjalka in vodja spletnega projekta www.pesem.si ter urednica njegovih knjižnih izdaj. Obiskovalci dogodka so si lahko ogledali tudi ilustracije iz knjige Sumi iz daljave Joanne Zaj^c Slapničar in rokopise avtorja Janka Rošlja. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica & Kulturno društvo Zagradec ter Krajevna skupnost Višnja Gora so konec septembra organizirali območno srečanje literatov seniorjev in predstavitev pesniškega prvenca Janka Rošlja. Na srečanju se je predstavilo 9 literatov iz treh občin: Marija Bregar, Anton Drab, Marija Mohorič, Marija Pilko, Judita Rajnar, Gabrijela Škantelj, Angelca Škufca, Karolina Zakrajšek in Sandi Zalar. Strokovno jih spremljala Ana Porenta, ki je ob tej priložnosti dejala: »Trubar nam ni dal le prvih tiskanih knjig, pač pa tudi ime. V Katekizmu nas je nagovoril s Slovenci in to ime se nas je prijelo. Pogosto razmišljam o besedi, njeni moči in še posebej o preživetju naše slovenske besede. Kako se je oblikovala v ljudski govorici od plemenskih zvez do sodobnih telekomunikacij, kako je s Trubarjem prestopila knjižni prag, in v preko 450 let trajajoči literarni zgodovini prinesla tudi vrhunske ustvarjalce. In vsak dan se zavedam, da bo preživela le, če jo bomo oživljali. Ne le z redkimi posamezniki, ki pomenijo ustvarjalne presežke, pač pa z vsakim od nas, ki govorimo in zapisujemo v slovenščini. Eden pomembnih načinov za ohranjanje živosti jezika, kulture in identitete je gotovo današnje srečanje, ki nam bo pokazalo odsev človekovega ustvarjanja, današnjih skrbi, občutij, ki jih zapisujejo ljudje iz naše bližine. Besedila, ki so jih zapisali naši ustvarjalci, so pretežno pesmi. Pesem zame ni le črkovna, besedna tvarina in ni le dobeseden pomen, ki se pesniku iz- piše. Pesem se hrani z medprostori, s tistim, kar je ujeto med pomene, kar tiči v njej kot občutek, čustvo, energija, ki je pesem ustvarila. Kar je skupaj z besedami zajeto v sporočilu, ko se dotakne bralca. Po teh posebnih medprostorih se pesmi najbolj ločijo med seboj. O pesmi govorim, kot bi bila živo bitje. To živost ustvarja posebna atmosfera, v katero je zavita in ki jo oddaja. Pesem lahko prinaša odkrita in skrita sporočila. Čeprav je morda zelo intimna, se bo dobra pesem zmožna dvigniti nad izkušnjo posameznika, saj jo bo bralec doživel skozi svoj spoznavni, čustveni, razumski svet. Vsak bralec ima drugačna vrata, skozi katera dovoli pesmi ali zgodbi vstopiti. Kadar nas pesem ali zgodba preplavi, zagotovo vstopi skozi mnoga vrata. Naj bodo danes pesmi in drobne zgodbe naših ustvarjalcev mnogovratne, dovolimo jim, da spregovorijo z besedami in tudi s prostori, ki jih skrivajo vmes. Ti prostori dišijo po ljubezni, osamljenosti, hrepenenju, tujosti, želji po bližini in po življenju.« Dve pesmi domačinke Marije Pilko je v grščini in v francoščini prebrala gospa Lojzka Avayanos iz Aten. Prvi del srečanja literatov je zaključil Mešani pevski zbor KD Zagradec z zborovodjem Robertom Kohkom. V nadaljevanju pa je ob spremljavi kitare Janka Rošlja mlajšega svojo poezijo iz prvenca Šumi iz daljave prebral Janko Rošelj starejši. Branje njegovih pesmi sta s solo nastopom popestrili še Polona Kopač, študentka Akademije za glasbo in Anamari-ja Lazarevič iz Zagradca. O pesniški zbirki Šumi iz daljav je Ana Porenta zapisala sledeče: »Janko Rošelj prisluškuje sebi in sliši šumenje iz daljav. Daljave so lahko dotiki, je odsotnost bližine, je vrvež zunanjega sveta, lahko je tudi odsev tega, kar je on kot človek poslal v svet. Šumenje iz daljav prinaša preprosto, iskreno pesniško govorico. Zazdi se mi kot slika, ki se kdaj pa kdaj odgrne - skrivnostno, nenadno. Nato spet ponikne. Njegove pesmi so kot izrezki iz celotne slike vsakdanjika, na katerih so zlasti pogledi, oči, dotiki, besede, dlani - odkrivajo nežen, občutljiv, hrepeneč in ljubeč svet. In kar rodi ljubezen, je srce. Z Jankovimi besedami: „ ... Rodila boš moje srce -otroku daj vsaj Sreča ime Nekega dne bomo šli po poti proti soncu ti in Sreča in jaz..." 14 Ivančna Gorica, oktober 2008 NAPOVED SKLADOVIH DOGODKOV • REGIJSKO SREČANJE PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV UUDSKIH VIŽ - Šmartno pri Litiji 18. oktober 2008 Na regijskem srečanju bodo nastopile tiste skupine in posamezniki iz enajstih izpostav Osrednje slovenske regije, ki jih je na območnih srečanjih izbral strokovni spremljevalec, Brane Šmid. Ivančnogoriško izpostavo bodo zastopali pevci ljudskih pesmi: Mlada Zarja in Zaija iz Račne, Pomašni pevci iz Dobrepolja ter Veronika Zajec iz Dobrepolja na violinskih citrah. • FILMSKI FESTIVAL JOŽETA GALETA -Grosuplje, 24. oktober 2008 Prva izvedba Filmskega in video festivala Jožeta Galeta, režiserja kultnega Kek-ca, rojenega v Grosupljem, bo potekala v soorganizaciji ivanškogoriškega sklada z Zvezo kulturnih društev Občine Grosuplje in Kulturnim društvom Smila Grosuplje. Na letošnjem festivalu bomo omogočili prikaz vseh prijavljenih posnetkov. Letošnji razpis ne omejuje niti tehnike niti vsebine posnetka, prav tako dela ne bodo selekcionirana. Vsa prispela dela bodo na ogled v dvorani Kulturnega doma Grosuplje v petek, 24. oktobra 2008, od 19.30 ure dalje. • SEMINAR ZA 40. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV - Šentvid pri Stični, 25. oktober 2008 Tudi letos bo potekal seminar za zborovodje, ki se bodo s svojimi zbori in malimi vokalnimi skupinami želeli udeležiti jubilejnega 40. tabora pevskih zborov. Seminar bo potekal v avli OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Od 9.15 ure dalje boste lahko dobili notno gradivo, seminar bo vodil Igor Švara. Tema tabora bodo pesmi skladateljev, ki naslednje leto praznujejo svoje jubileje, in sicer: Radovan Gobec, Matija Tome, Pavle Kernjak, Blaž Potočnik, Gustav Gonza, Pavle Kalan, Anton Nedved, Benjamin Ipavec. Na seminarju boste dobili tudi prijavnico za sodelovanje na taboru. Udeležba je obvezna. • RAZSTAVA TUDI ČRNA JE BARVA -Kanal ob Soči, 7. november 2008 Državna skladova razstava izbranih likovnih del iz vse Slovenije Tudi črna je barva bo odprta 7. novembra 2008 v Kanalu ob Soči. Izmed vseh prijavljenih del je bila iz osrednje Slovenije na območni razstavi v Trbovljah izbrana Joanna Zaj^c Slapničar iz Višnje Gore z likovnim delom V rumenem okvirju, nastalim 2007. Slike izbranih avtorjev si bo moč ogledati do 21. novembra. natečaj 9. festivala stična na hvaru zopet zazvenel koncert prijateljstva Krepko smo zakoračili v jesen in nastopi se vrstijo eden za drugim. Utrujeni, vendar veseli in zadovoljni smo se pred kratkim vrnili s Hvara. Tam smo s livarskimi prijatelji ponovno preživeli nekaj nepozabnih dni in doživeli čudovite trenutke v druženju, ki je doseglo vrhunec na skupnem KONCERTU PRIJATELJSTVA. Tudi letos so se nam pridružile BODULKE, odlična hvarska žen- interpretacija trubarjevega življenja in dela v ustvarjalnosti mladih Lara Zupan (OŠ Stična). Jurij Koželj je svojo nagrajeno poezijo na otvoritvi tudi prebral. Prireditev je vodila direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem, Nataša Polajnar Frelih, v glasbeni točki pa so nastopile: kitaristka Alja Puš (mentor Žarko Živkovič) ter violinistke Eva Kovačič, Nina Budkovič, Jurij Koželj Manca Pire in Nives Kastelic (mentorica Polona Udovič), vse učenke Glasbene šole Grosuplje, podružnica Ivančna Gorica. Razstava bo odprta do konca oktobra. Človek in vrednote je razstava različnih del - akvarelov, fotografij, knjigic, pesmi, ki so nastali v okviru vseh skladovih delavnic v letu 2008. V okviru Dnevov evropske kulturne dediščine: Primož Trubar in njegovo življenje pomeni razstava pregled celoletne ustvarjalne dejavnosti, ki je obsegala tri dogodke. Vsi so bili tematsko vezani na praznovanje 500-obletnice rojstva Primoža Trubarja. Trubarjev čas, čas protestantizma, nas je pri tem projektu vodil k interpretaciji njegovega velikega prispevka k slovenski kulturi, izobrazbi, duhovnosti in življenju nasploh. Iz Trubarjeve zapuščini smo želeli vzeti največ - misel na človeka in vrednote, ki ga oblikujejo. Violinistke Glasbene šole Grosuplje, podružnica Ivančna Gorica. Ob odprtju razstave so bile podeljene nagrade izbranim literatom, ki so sodelovali na natečaju Rimarije mladih - sodobne pridige o vredno- tah. Nagrajeni avtorji so: Aleksander Žbogar (Grosuplje), Dragica Šteh (Šentvid pri Stični), Jurij Koželj (Krka), Tina Blatnik (Dobrepolje) in ska pevska skupina. Številno občinstvo od vsepovsod je bilo zopet navdušeno in že se veselimo skupnega 17. koncerta spomladi 2009 v Stični. S Tanjo smo ponovno snemali oddajo Na zdravje, ki bo na sporedu 31. oktobra na 1. programu TV SLO - vredna je ogleda. Istočasno se s Tanjo odpravljamo na novo jesensko turnejo. Začeli smo v Mežici, sledijo Velike Lašče (26.10) in Trebnje (21.11.). Pripravljamo se tudi na naše nastope, najdete jih na naši spletni strani. Upamo, da se kje srečamo, mogoče že na martinovanju - www.vina-sosolic.com. Kolikor nam bo čas dopuščal, želimo čimprej ponovno v studio, da bomo nadaljevali s snemanjem naših skladb. Čas je že, da naše ljubitelje razveselimo z novim izdelkom!? Kmalu se zopet oglasimo. Lep pozdrav in uživajte! Vaš STIŠKI KVARTET Ko so izzveneli vsi komadi, je po nekajminutni pavzi tričlanska komisija v sestavi Maja Lampret, članica odbora KD Stična, Tomo Tomšič, programski vodja FS, ter Simon Kavšek, vsem znani Koza, kitarist skupine The Drinkers in tonski mojster večera, izglasovala zmagovalce. Ocenjevali so glasbo, odrski nastop, energijo, kontakt s publiko in upoštevali smernice FS, ki v ospredje postavljajo neuveljavljenost banda. Rezultati pa so bili sledeči: • skupina FREEWAY MASCHINE je dobila posebno nagrado, in sicer bo na prihajajočem 9. Festivalu Stična pred-skupina zmagovalnega banda • skupina STRANCI pa so zmagovalci natečaja, saj jim je komisija obkrožila vse zahtevane kriterije in odobrila samostojni koncert ter nagrado v višini 200 EUR. Toliko za »pokušino«, za kaj več pa bo treba počakati do 21. novembra, ko bo 9. FESTIVAL STIČNA ugledal svojo luč! Ana Zupančič in Maja Lampret Foto: Tina Rus V soboto, 27. 9. 2008, se je na odru Stične točke - Bara Jama odvil natečaj nadobudnih, inovativnih in predvsem neuveljavljenih glasbenih skupin. To je bilo prvo dejanje letošnjega FESTIVALA STIČNA, ki izbranega zmagovalca s samostojnim koncertom popelje na oder samega festivala. Prijavilo se je pet skupin z različnih koncev Slovenije, ki so s seboj prinesli tudi precej raznoliko glasbo. Program je povezovala članica igralskega ansambla Drzne in lepi Ana Zupančič. Freeway masehine Prvi so se predstavili PANIC STRICKEN iz okolice Dobrepolja s štirimi punkersko obarvanimi priredbami vse od Ramonsov do Blink 182. Drugi so nastopili domačini FREEWAY MASCHINE v malce trših hard rock tonih dveh priredb AC/DC, Metallice in dveh avtorskih skladb. Tretji band oziroma duo, ki je zasedel oder, je s svojo zvrstjo predstavil največjo raznolikost na natečaju. Žiga Štiftar alias ŽYGEC in njegov prijatelj Tim Zakrajšek alias LIL T iz Domžal sta v ritmih hip hopa predstavila štiri avtorske skladbe, polne pozitivne življenjske filozofije. Četrta skupina, rockerski TRICONDO iz Želimelj, edina z ženskim vokalom, se je postavila s tremi avtorskimi skladbami in priredbo skupine Skunk Anan-sie. Zadnji, peti pa so na oder prišli STRANCI s svojim direktnim punken-rolom, ki ga sami imenujejo "ljuta ro- kčina", s štirimi avtorskimi skladbami in posebej zanimivo priredbo besedila velikega pesnika in vizionarja Srečka Kosovela - Rdeča raketa. Stranci Ivančna Gorica, oktober 2008 15 5P©Bi7 NA PRAVI POTI Začela se ¡e nova rokometna sezona v L B-llgl. Ekipa SVIŠ-a Pekarne Grosuplje iz Ivančne Gorice je novo sezono pričakala precej spremenjena in pomlajena. Vrnili so se nekateri igralci, ki so se s poškodbami ubadali večino lanske sezone ali pa kar celo (Franci Zidar, Jakob Vukovič, Denis Nuhanovič, Jože Zelko), drugi, ki so v preteklosti na igrišču preživeli manj minut, pa so sprejeli nove vloge (Aleksander Polak, Matej Košir, Gašper Mamilovič, Luka Strnad ...). Tik pred začetkom tekmovanja je v vrste SVIŠ-a prestopil - poleg Krže-ta, Marjanoviča in Špindlerja - še en nov igralec, ki pa to pravzaprav ni. V svoj matični klub se je po dolgih letih nastopanja v Novem mestu vrnil krožni napadalec Uroš Hočevar. Zaradi vračanja po poškodbah in preskoka med nosilce igre se nihanja še dogajajo, vendar je ta ekipa vredna potrpljenja navijačev. To so Ivančani dokazali vsaj trikrat. V prvem krogu so zmagali v Gorišnici, kjer so gostovanja vselej izjemno zahtevna. Pri zmagi z osmimi zadetki (22 : 30) se je med strelce vpisalo devet igralcev, ki so bili v zapisniku, kar pomeni, da Sašo Barle dobro izkorišča svojo klop. Po Gorišnici je bila tekma pokalnega dvoboja 1/16 finala s Celjem Pivovarno Laško. Tudi tam so Ivančani pokazali zelo dobro igro, kljub porazu z 11 zadetki so bili številni gledalci v dvorani OŠ Stična deležni kar nekaj atraktivnih akcij. Veliko manj pa jih je bilo na domači tekmi z Mariborom, ekipo, ki je v svoje vrste pripeljala kar nekaj prvoligaških ig- ralcev in ima jasne želje po napredovanju. Štajerci so vijolične ohromili z izjemno hitro igro, v vratih pa je blestel Rok Jelovčan, ki je še lani igral v ekipi SVIŠ-a. Domačim ni in ni šlo in morali so podpisati poraz s 25 : 37. Tretji krog je prinesel obračun v Železnikih, kjer igrata Miha Keše in Boštjan Frelih, še lani rokometaša Knaufa. Omenjena sta se izkazala za vodilna igralca ekipe iz Selške doline, saj sta dosegla kar 12 od 23 domačih zadetkov. Na drugi strani streli SVIŠ-a PG nikakor niso hoteli v mrežo, domači pa so izkoristili zanos novincev in slavili s 23 : 21. Druga zmaga je prišla na tekmi s Sežano, čeprav je SVIŠ nastopil brez poškodovanega Aleksandra Polaka. Igra Ivančanov je bila hitra, s številnimi protinapadi, kar smo v pretekli sezoni najbolj pogrešali, odličen pa je bil vratar Aljaž Pavlic s 16 obrambami. Po štirih krogih tako SVIŠ zaseda šesto mesto lestvice. Mladinci Kadeti St. dečki A St. dečki B Ml. dečki A Ml. dečki B SVIŠ PG: Grča 33 :28 Krka: SVIŠ PG 18:25 Krka: SVIŠ PG 28:21 Krka: SVIŠ PG 35 :18 Ribnica: SVIŠ PG 13 :18 Ribnica : SVIŠ PG 25 :17 SVIŠ PG : Črnomelj 35 : 24 SVIŠ PG : Črnomelj 29 : 29 Grosuplje : SVIŠ PG 32:28 SVIŠ PG: Trimo 20 :12 SVIŠ PG : Trimo 14:22 Grosuplje: SVIŠ PG 33 :30 Grča: SVIŠ PG 14:30 Črnomelj: SVIŠ PG 9 : 23 Črnomelj: SVIŠ PG 23:9 Lojze Grčman letos na gradišče tudi s kolesom Kolesarsko društvo Grosuplje je letos organiziralo akcijo S kolesom na Gradišče. V petmesečni akciji je bilo prijavljenih 53 kolesarjev. Skupno število možnih vzponov je bilo 151. Vsi kolesarji skupaj smo dosegli 1111 vzponov, kar je 188.870 višinskih metrov, to je 21-krat na Mont Everest. Zaključna prireditev je potekala 5. 10. 2008. Začeli smo s kronometrom, ki seje ob dvigu zastavice začel v Ivančni Gorici v dolžini 4 km in nadmorsko višino 170 m. Na cilju na Gradišču smo bili vsi udeleženci bučno pozdravljeni. Po odličnem golažu, ki ga je pripravil gostitelj Maks Jerin (hvala lepa gostitelju), se je začelo podeljevanje priznanj in pokalov. Udeleženci so prijeli priznanja; zlato za 30 vzponov, srebrno za 20 vzponov in bronasto za 10 vzponov. Pokal za največ osvojenih vzponov je prejel Brane Medved pri moških in Jožica Hribar pri ženskah. Kot najstarejši je pokal prejel Peter Lampret kot najmlajša udeleženka pa Brigita Kuplenk. Prav tako je pripadal pokal družini Kuplenk kot »najdružini«. Vsi udeleženci so prejeli tudi praktične nagrade. Čeprav je bil cilj akcije »vse za zdravo telo« in sožitje z naravo smo bili veseli vsak svojega priznanja. Na koncu smo se razšli s pozdravom: »Se vidimo prihodnje leto na Gradišču!« Zahvaljujemo se vsem udeležencem v prometu, da so sprejeli kolesarje kot sestavni del prometa in se do nas korektno obnašali. Tako sodelovanje in odnos si želimo še naprej. Član Kolesarskega društva Grosuplje, Stane Kuplenk N E P R E M I C N I N HISE • STANOVANJA KMETIJE • VIKENDE ZAZIDLJIVA ZEMLJIŠČA POSLOVNE PROSTORE KUPIMO za naše stranke padli so tudi domzalcani 7. septembra so igralci NK Livar igrali 5. kolo 2. SNL. Tokrat so se pomerili z ekipo Triglav Gorenjska. Tekma je bila odigrana v športnem parku v Kranju, kjer jo je spremljalo okrog 300 gledalcev. Prvi polčas ni prinesel zadetkov, v drugem pa je proti našim vratom prišel Dejan Bajrič in v 64. minuti povedel svoje moštvo v vodstvo z 1 : 0. Tekma se je s tem izidom tudi končala. Teden dni pozneje je Livar gostil MU Šentjur. Že v 5. minuti so gostje prišli pred vrata Krizmaniča, kjer je Armin Lulič nenamerno poslal žogo v domači gol. Tako so bili gostje v prednosti 1: 0. Le minuto kasneje je rumeni karton prejel Darko Topič. V drugem polčasu so gostje zabili še en gol. Ko je že izgledalo, da bo končni izid 2 : 0 v prid gostom, je kapetan domače vrste, Janez Perme, v zadnji minuti stresel mrežo gostom in postavil končni izid 2:1. V 7. krogu 2. SNL so Ivančani potovali v Kidričevo v goste NK Aluminij, ki v ligi trenutno vodi. Gostje so pokazali izredno borbeno igro, a so vseeno prejeli gol. A niso se kar tako predali in so še sami zatresli mrežo domačinov. Tako se je tekma končala z 1 : 1 in NK Livar prinesla novo točko. 28. septembra je v goste prišel NK Bela krajina. Pred 300 gledalci so se domači izkazali in si ponovno priigrali točko. Srečanje se je končalo brez zadetkov, a sodnik je trikrat pokazal rumeni karton. Deveti krog je končno prinesel prvo zmago Ivančanov. Žrtev je bila Bonifika iz Izole, rabelj Primorcev pa je postal David Kastelic, ki je edini zadetek dosegel v deseti minuti srečanja. Da je Livar letos specialist za remije, je dokazal tudi v desetem krogu. Ivančani so gostili svoje tradicionalne tekmece iz Krškega in se tudi proti njim razšli z 0 : 0, kar je že njihov peti remi v desetih tekmah. Livar tako zaseda predzadnje 9. mesto z enakim številom točk (8) kot Zagorje. Šentjur beži pred njim z 11 točkami, prvi je Aluminij z 20, druga Olimpija z 18 točkami. Gotovo pa ne moremo mimo sijajne uvrstitve Livarja v četrtfinale Pokala Hervis. Ivančani so izločili Domžale na gostovanju z rezultatom 1: 4. Zadeli so Janez Perme, Kristjan Penica, David Kastelic in Armin Lulič. V četrtfinalu se bodo 22. 10. na gostovanju pomerili z Gorico. Katarina Puš 14. IZVEDBA LIGE TRETJIČ ZAPORED EKIPI MIZARSTVO TRUNKELJ KRKA A naslov občinskega prvaka v močni konkurenci ni bil osvojen tako zlahka, kot se zdi na prvi pogled. Ekipa Dixi je vse do zadnjega še konkurirala tudi za prvo mesto. Glede na to, da so imeli v medsebojnih tekmah boljši izkupiček od prvakov s Krke, je jasno, da gre za zelo dobro ekipo, na katero lahko računamo tudi v prihodnje. Lanski medobčinski prvaki (Mix bar) so lahko delno zadovoljni, potihem pa so najbrž pričakovali kaj več. Podobno bi lahko trdil tudi za »Višnjane«, ki imajo pred seboj tako kot Mix bar lepo perspektivo. Ekipa Podgan je dokazala, da ni slučajno v 1. ligi, tudi TLS se je glede na težave s poškodbami dobro držal. Močno pomlajena ekipa 5D Ambrus je dosegla svoj cilj - obstanek v 1. ligi. Tega ne bi mogel trditi za ekipo Mafijozi (teoretično je možno tudi nazadovanje v 2. ligo), ki je gotovo pričakovala več. Igralci ekipe Viridin HtanTšo občutili razliko v kakovosti med 1. in 2. ligo tako, da se selijo v 2. ligo. Iz nje kot absolutni favoriti in tudi prvaki 2. lige prihajajo v prvo ligo igralci ekipe Delta new wave, ki bodo gotovo poskrbeli za zelo zanimivo 1. ligo prihodnje leto. Za ekipo zasluženih prvakov - Mizarstvo Trunkelj Krka - ki je s tretjim zaporednim naslovom odnesla tudi prehodni pokal, so letos igrali: Jože Mišmaš (kapetan), Tomi Mišmaš, Jože Gačnik, Robi Gačnik (prvi strelec ekipe), Dušan Strah, Jože Jeraj, Jernej Turk, Primož Zupančič, Tomaž Gorenc, Jaka Erjavec, Matjaž Eržen in Damjan Hribar. V nedeljo, 12. septembra, bosta naši najboljši ekipi (torej KMN Dixi in zgoraj omenjena ekipa) na Krki nastopili na medobčinskem prvenstvu, kjer bodo nastopile še 4 ekipe, po dve najboljši iz občin Videm Dobrepolje in Grosuplje. Za konec še najboljši strelci obeh naši lig: v 1. ligi je bil z 32 goli najboljši Danijel Glavič (KMN Dixi) pred Kristjanom Čožem (Miz. Gnidovec Sp. Brezovo) in Ivico Furdjjem (KMN Dixi), v drugi ligi pa je prevladoval Igor Koščak (34 golov), drugi je bil Uroš Čelik (Temenica). 1. LIGA mesto ekipa tekem zmage remi porazi goli razi. točke 1. MIZ. TRUNKELJ KRKA 16 12 2 2 53:25 +28 38 2. KMN DIXI 16 10 2 4 76:41 +35 32 3. MIX BAR 16 9 3 4 34:21 +13 30 4. MIZ. GNIDOVEC SR BREZOVO 16 8 0 8 64:52 + 12 24 5. PODGANE 16 6 4 6 37:36 +1 22 6. TLS 16 6 2 8 36:56 -20 20 7. ŠD AMBRUS 16 6 2 8 42:51 -9 19 (-1) 8. MAFIJOZI 16 5 1 10 50:53 -3 16 9. VIRIDIN HRAM STIČNA 16 1 2 13 27:83 -56 5 2. LIGA mesto ekipa tekem zmage remi porazi goli razi. točke 1. FC DELTA NEW WAVE 14 14 0 0 97:14 +83 42 2. LIVAR 14 9 0 5 36:28 +8 27 3. ŠDMKRKA 14 8 2 4 38:20 +18 26 4. TEMENICA 14 7 2 5 48:47 + 1 23 5. ZIDARSTVO STRNAD 14 6 1 7 34:47 -13 19 6. M. SINJUR & PED. VIDIC-KAV-ŠEK 14 3 3 8 32:71 -39 11 (-1) 7. TD GRČA LU-ČARJEV KAL 14 2 2 10 24:56 -32 8 8. BAR NA POSTAJI 14 1 2 11 20:45 -25 5 Simon Bregar 040 777 004 KVADRAT NEPREMIČNINE d.o.o,, Rozmanova ulica 34, Novo mesto, telefon 07/33 75 003. 16 Ivančna Gorica, oktober 2008 konkurente in zmagal na domači progi med veterani 35 do 45 let. V isti kategoriji je bil Drago Hribar 13., Bojan Gorišek pa 21. V kategoriji veteranov nad 45 let je tokrat končal Stane Pečjak na tretjem mestu, medtem ko je bil Branko Kavšek takoj za njim na četrtem. Pri najmlajših je bil zadnje septembrske nedelje zagotovo najbolj vesel Luka Kutnar. Že na dirki državnega prvenstva se je odlično izkazal pred domačim občinstvom, tokrat pa mu je doma uspelo končno tudi zmagati. To je bil vsekakor pravi obliž na sezono, ki se ni začela po načrtih. Zadovoljstva ni skrival tudi tretjeuvrščeni Aljaž Lampret, ki je z novim tretjim mestom že potrdil tudi skupno tretje mesto na lestvici prvenstva. Matjaž Klemenčič je bil tokrat sedmi. V MX 85 juniorji je Rok Rus neuspešno napadal prvo mesto Roka Majeriča, vendar je kljub temu pred njim še ohranil prednost v skupnem seštevku. Pri najmlajših v kategoriji MX 65 junior pa je po nesrečnem padcu in odstopu Jana Pancarja šentviške barve uspešno zastopal s šestim mestom Jan Hribar. Za organizatorji je bila tako še ena uspešno izvedena dirka. Ko bodo opravljene vse analize sezone tako po tekmovalni kot organizacijski plati, bo gotovo pogled usmerjen tudi že v prihodnje leto. Seveda se v društvu zavedajo podpore sponzorjev in dona-torjev, na katere bodo zagotovo lahko računali tudi v sezoni 2009. Fotogalerije in rezultati letošnjih dirk se nahajajo na spletni strani www. amdsentvid.si. Matej Šteh Foto:Stane Perpar deseta jubilejna izvedba lavričevegi iiii Letošnji že 10. jubilejni tek po Lavričevi poti je potekal na sončno nedeljo, 21. septembra. Organizatorji iz vrst članov Planinskega društva Šentvid pri Stični, ki se jim vsako lato pridružijo tudi drugi domači ljubitelji tekov, so zopet poskrbeli za uspešno športno prireditev, katere se je udeležilo 168 tekačev in tekačic. Tek je štel za tekmovanje Teki Dolenjske 2008 za pokal Dolenjskega lista, vključen pa je tudi v akcijo Slovenija teče in celo Slovenski pokal. To je bilo 21. letošnje tekmovanje od skupno 24, kolikor jih šteje za Pokal Dolenjskega lista 2008. Najdaljša razdalja na 10 km je štela za točkovanje v pokalu, tekači in tekačice pa so se v različnih starostnih kategorijah pomerili še na krajših razdaljah: 3 km, 1 km, 660 m in 330 m. Žal je tokrat manjkal najuspešnejši domačin Toni Vencelj, ki je to nedeljo nastopal v Italiji. Kljub temu so se med posameznimi kategorijami vneli na dokaj zahtevni progi zanimivi boji. V absolutni konkurenci na 10 km so bih najboljši: 1. Primož KOBE FIT KLUB čas: 37,48 2. Boštjan ZAVADLAV Ljubljana čas: 39,08 1__ Marko GROBELŠEK MAGROMA čas: 39,27 1. Mateja ŠUŠTARŠIČ AK Portovald čas: 43,14 2. Zorka BOŠNJAK Hotedrščica čas: 46,54 3. Magda LUŽAR DTP Trebnje čas: 47,58 Ob koncu tekov - proga zadnja leta poteka tako, da sta štart in cilj na Gradišču - je vsak udeleženec prejel bon za malico in praktično darilo. Med podeljevanjem priznanj najboljšim pa so žrebali še nagrade, katerih je bil deležen skoraj vsak udeleženec teka. Medalje in pokale je podeljeval župan Jernej Lampret, ki je najprej vse navzoče pozdravil in jim čestital za dosežene uspehe in za njihovo prizadevanje za bolj zdravo življenje. Posebej nagrajeni so bili štirje športniki, ki so se udeležili vseh dosedanjih desetih tekov po Lavričevi poti. Ob jubileju je ponavadi vsaka prireditev na prelomnici. Tudi za gradiške teke to velja, lahko pa smo prepričani, da se bodo čez leto dni tekači in tekačice zopet pomerili na Gradišču. Matej Šteh TEK PO LAVRîÉ START EKOFLAM Šentvid pri Siiini TEHNIKA E-mail: ekoflam@volja.net GSM: 041/626-146, Telefon: 01/7878 283 domačinom tri zmage IN vrsta stopničk Dirkališče v Dolini pod Kalom gostilo še karavano slovenskega pokalnega prvenstva. Zadnjo septembrsko nedeljo je vsakemu, ki si je dan rezerviral za ogled predzadnje dirke letošnjega pokalnega prvenstva Akrapovič, postalo jasno, da je motokros v Šentvidu doma in da dolgoletno delo organizatorjev v domačem društvu žanje številne sadove. Ti se ponovno kažejo v uspešno izpeljani športni prireditvi, ki po številu voznikov in obiskovalcev zavzema prav posebno mesto v slovenskem prostoru. Odličnim rezultatom domačih voznikov so piko na i dodali še domači podjetniki - obrtniki, ki so se z jeklenimi konjički pomerili v svoji dirki. Ker je bila to predzadnja dirka prvenstva, se je 28. septembra v Šentvidu zbrala številna karavana motokrosi-stov, ki nastopajo v letošnjem Pokalu Akrapovič. Svoje so seveda doprinesli tudi domači vozniki, kar 33 jih je končalo dirko na domači progi. Skupno je ta dan prišlo v Šentvid preko 140 tekmovalcev z vseh koncev Slovenije. Potrebno je izpostaviti dosežke tistih domačih predstavnikov, ki so končali na samem vrhu ali tik pod njim. Favorit za zmago na domačih tleh v MX Open R1 Damjan Smrekar je ob koncu dirke res stopil najvišje, čeprav je po štartu prve vožnje in po ugasnjenem motorju kazalo na vse kaj drugega. V boju za potrditev drugega mesta na lestvici je bil tudi Borut Koščak, ki je na koncu dosegel drugo mesto. V kategoriji MX 125 R1 je edini šentviški predstavnik Klemen Porenta zabeležil 6. mesto. Razburljivi sta bili tudi obe dirki razredov R2 v kategoriji 125 in Open. V MX 125 R2 je Rok Virant zmagal in na ta način še stopil v boj za prvaka. Eno najboljših dirk je to nedeljo odpeljal Matjaž Janežič in v isti kategoriji zabeležil šesto mesto, medtem ko je bil Jure Kavšek 13. Od drugih sodelujočih v tej kategoriji sta bila še najbližja točkam Simon Kutnar in Damjan Kralj. V kategoriji MX Open R2 je od doma- gom Petrom Šilcem, ki je tokrat na domači progi stopil na tretjo stopničko. Boris Skubic je bil 6., Marko Drvar 15., Jure Pečjak 16., Rok Pečjak 21. in Aleš Groznik s prvimi točkami v sezoni 22. Preostali točk niso dosegli. Veteranske točke so se delile v stilu letošnje sezone. Igor Pancar je ugnal činov najbolje kazalo"RoFertu "Kavškur ki je povedel dirko, potem pa nesrečno zapeljal v enega izmed zavojev, padel in zaostal za konkurenti. Na koncu je dirko končal četrti, za klubskim kole- DIRKALI SO TUDI SPONZORJI Na tokratni dirki se je zgodilo nekaj edinstvenega. V svoji tekmi so se pomerili tudi ljubitelji motokrosa, ki ponavadi to dejavnost in delovanje društva podprejo s sponzorskimi sredstvi. Tokrat so svojo podporo izkazali tudi tako, da so se še sami podali na štartno rampo. Največ zaslug za prvo tovrstno, lahko bi rekli občinsko tekmovanje obrtnikov v motokrosu imata podjetnika, brata Stane in Jože Kavšek. Sama sta sicer že okusila draž dirke, še posebej pa jima je za zgled tretji brat, Brane Kavšek, ki aktivno nastopa kot veteran. Ideja je dala idejo in tako se je na štartu prve izmed dveh voženj zbralo 15 podjetnikov, oz. 14 in en kandidat za tovrstni status. Imeli so enotne tekmovalne drese, seveda vsak tudi svojo štartno številko. Vsi so uspešno prestali dve vožnji po pet minut plus dodatni krog. Večina izmed njih se je prvič pomerila v dirkanju, a k sreči hujših padcev ni bilo. Za popestritev so torej poskrbeli naslednji: Hribar Milan (Inštalacije Hribar), Kavšek Jože (Steklo - Hit), Kavšek Stane (Avto Kavšek), Klemenčič Marjan (Avto Klemenčič), Kutnar Robert (Picerija Kegeljček), Roječ Milan (Rekon d.o.o.), Ručigaj Dejan (»Sončna uprava«), Sadar Dominik (Livarstvo Sadar Dominik), Srebrnjak Franc (Okrepčevalnica pri Frenku), Stopar Drago (Stopar Drago s.p.), Strah Uroš (Ups Logistik d.o.o.), Urbas Anton (Urbas & Sin), Zaje Jože (Car-o-liner), Zajec Franc (Inštalaterstvo Zajec) in Žnidaršič Andrej (Inox Žni-daršič). Na koncu je na najvišjo stopničko stopil Franc Srebrnjak (Okrepčevalnica pri Frenku), 2. je bil Jože yWWi^ Zaje (Car-o-liner Za- F jec) 3. Andrej Žnidar- j^f BHBTi'/'/ 'J I ¡'j I tfwfc* šič (Inox Žnidaršič). Kot že rečeno, je večina izmed nastopajočih podjetnikov že več let redni pokrovitelj dirk v Dolini pod Kalom, -kdorpa do sedaj še ni bil, bo zagotovo v prihodnje. Rok Rus in Damjan Smrekai; tretja v razvrstitvi državnega prvenstva 2008. OB KONCU DRŽAVNEGA PRVENSTVA Teden dni po dirki v Šentvidu je sledila še zadnja dirka letošnjega državnega prvenstva SLO MX Feroda Celje 2008. Člani AMD Šentvid pri Stični so šli v Orehovo vas lovit še zadnje točke, ki so za marsikoga pomenile odločitev o končni uvrstitvi v sezoni. Damjan Smrekar je prikazal odlično predstavo in dirko končal takoj za novim-starim državnim prvakom razreda MX Open Sašem Kragljem in pred podprvakom letošnje sezone Klemenom Gerčaijem. V skupni razvrstitvi prvenstva je na tretjem mestu zasluženo končal sezono ravno Smrekar, ki je kot ponavadi v drugi polovici sezone odpeljal najboljše dirke. Prav na zadnji dirki prvenstva pa je napredoval na četrto mesto še Borut Koščak in na ta način dosegel enega večjih uspehov zadnjih sezon. V isti kategoriji sta med deseterico še Igor Pancar na 9. mestu in Robert Kavšek na 10. mestu. Na stopničkah letošnje državno prvenstvo končuje tudi Rok Rus v kategoriji MX 85. V Orehovi vasi je uspešno končal dirko pred glavnim konkurentom za tretje mesto in tako tudi dosegel svoj največji uspeh v nekajletni karieri. V isti kategoriji je na petem mestu ob koncu sezone uvrščen Aljaž Lampret, medtem ko je Luka Kutnarja na dirkah državnega prvenstva letos pogosto spremljala smola. Padec na treningu mu je preprečil nadaljevanje dirke v Orehovi vasi. Ko govorimo o stopničkah državnega prvenstva, moramo seveda omeniti tudi veterana Staneta Pečjaka. Pred zadnjo dirko je še zasedal tretje mesto, v Orehovi vasi pa je moral priznati premoč mlajših kolegov in tako je sezono zaključil na četrtem mestu, kar je vsekakor odličen rezultat. In v najmlajši kategoriji MX 65 junior? Kandidat za prvo trojico Jan Pancar je že v prvi polovici sezone zabeležil ničlo, ki ga je oddaljila od tretjega mesta. Tako je tudi po zadnji dirki ostal na petem mestu. V kategoriji MX 125 je letos redno nastopal Klemen Porenta, ki je sezono končal na 17. mestu, mesto pred njim pa udeleženec zadnjih dveh dirk državnega prvenstva Rok Virant. Ekipa AMD Šentvid pri Stični je v ekipnem tekmovanju, kjer štejejo najboljši predstavniki kluba v razredih MX 85 (Rok Rus), MX 125 (Rok Virant) in MX Open (Damjan Smrekar), na 5. mestu. Ivančna Gorica, oktober 2008 17 SPOKl? atletska sola teka - tel0vad1a za najmlajše Naziv programa: Naslov: Telefon: Elektronski naslov: Spletna stran: Kontaktna oseba: Telovadba za najmlajše - vrtec Atletska šola teka od 1. do 4. razreda Atletska šola teka od 5. do 9. razreda Tekmovalna atletika Krška vas 32, Krka 041 604 185 akspela@siol.net http://www.atletskiklubspela.si Spela Dizdarevič, uni. dipl. ekon. (specialist trener atletike) Športno društvo ŠPELA Ivančna Gorica je bilo ustanovljeno z namenom, da bi usmerjalo otroke v kraljico športa - ATLETIKO. V klubu vam želimo pri tem pomagati in naučiti vašega otroka spretnosti, ga seznaniti z osnovnimi elementi gimnastike in atletske šole teka. Atletika zajema veliko disciplin, tako da je na treningih zanimivo ravno spoznavanje raznovrstnih atletskih disciplin. V klubu poučujemo več starostnih skupin, od najmlajših (od 3 let dalje) pa vse do članskih kategorij. TELOVADBA ZA NAJMLAJŠE Najmlajši preko igre spoznavajo kraljico športov - ATLETIKO. Vaditeljica Ines Sadar jih nauči pravih gibov, hoje in teka. V tej starosti je motorika otrok zelo pomembna, zato je večji del treninga posvečen prav razvoju motorike. ATLETSKA ŠOLA TEKA, TEKMOVALNA ATLETIKA Šoloobvezni otroci od 1. pa vse do 9. razreda skozi atletsko abecedo spoznajo ATLETIKO. Treninge vodita trenerja z dolgoletnimi izkušnjami, Matej Dremelj in Špela Dizdarevič. Treningi potekajo dvakrat tedensko. Udeležujemo se tudi atletskih tekmovanje širom po Sloveniji. Rezultati ŠD ŠPELA kažejo, da imamo pionirsko atletiko v samem slovenskem vrhu, zato ste dobrodošli vsi, ki bi se radi priključili tekmovalni atletiki. V društvu organiziramo tudi zimske in letne priprave, kjer skušamo naučiti svoje člane smučati in plavati, v kolikor pa to že znajo, njihovo znanje nadgradimo. Glavno vodilo kluba je: Zdrav duh v zdravem telesu. Vse dodatne informacije so na voljo na spletni strani kluba: WWW.ATLETSKIKLUBSPELA.SI URNIK IN VPIS V ATLETSKO ŠOLO IN TELOVADBO POTEKAJO VSAK: Ponedeljek: Ponedeljek: Sreda: Sreda: od 18.00 do 19.00 od 18.00 do 19.00 od 18.00 do 19.00 od 18.00 do 19.00 ATLETIKA za šoloobvezne otroke TELOVADBA ZA NAJMLAJŠE TELOVADBA ZA NAJMLAJŠE ATLETIKA za šoloobvezne otroke Vadba poteka v telovadnici SŠ Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici. Vabljeni. SD SPELA Ivančna Gorica Spela Dizdarevič mateja šuštarsič na sp v gorskem teku navkreber Crans Montana, znana kot mondeno smučarsko središče v Švici, je letos gostila svetovno prvenstvo v gorskem teku navkreber. Crans Montana leži na višini 1500 metrov s smučarskimi progami, ki so speljane tudi z višine 3000 metrov. Poleti pa se tukaj zbirajo igralci golfa. 14. septembra letos so se tam zbrali najboljši predstavniki v gorskem teku z vsega sveta. SP je bilo v teku navkreber, in sicer so morali člani premagati 12 km dolgo progo in višino 1200 m, ženske in mladinci pa dolžino 8 km in višinsko razliko 800 metrov. Izbirna tekma za sestavo slovenske reprezentance, kije Slovenijo zastopala na SP, je bila v sredini avgusta na planini Ratitovec. Slovenske barve je zastopalo šest najboljših članov, štiri članice in štirje mladinci ter tri mladinke. Člani so imeli start v mestu Sierre, članice pa 4 km višje, v vasici Vent-hone. Že po nekaj metrih asfalta je proga peljala v zelo strm hrib. Večji del trase je nato potekal po gozdu po razmočeni in blatni progi. Ne glede na to, da je bil tek nevkreber, je imela proga kar precejšnje število spustov, ki pa so bili zaradi dežja in nizke temperature okrog 5 °C bolj ali manj podobni blatnim drsalnicam. V članski konkurenci je zmagal No-vozelandec Jonathan Wyatt (njegov je tudi rekord na naš Grintovec, 1 uro in 15 minut), pri članicah pa Av-strijka Andrea Mayr, sicer avstrijska reprezentantka v teku na 3000 metrov z zaprekami. Med Slovenci sta najboljšo uvrstitev dosegla Mateja Kosovelj z 18. mestom med članicami in njen brat Mitja Kosovelj s 33. mestom med člani. Ekipno so tako člani kot članice zasedli 12. mesto. Mateja Šuštaršič je po tekmi dejala: »Sama sem v vsako leto hujši konkurenci dosegla 64. mesto. S tekom sem zadovoljna, saj sem tekla dobro, pričakovala in upala pa sem na bolj strmo konfiguracijo, na kakršno sem se v zadnjem mesecu tudi posebej pripravljala. Vreme se je ravno tiste ..jrffT^GROS dni spremenilo v že skorajda zimsko, padal je dež, tako da so bili gozdni odseki res zelo blatni in spolzki. Potrebna je bila dobra koncentracija in previdnost posebej na delih, ki so bili speljani navzdol, nizka temperatura pa mi razen na trenutke malo mrzlih rok ni delala težav. Sedaj bom trening usmerila za nastop na Ljubljanskem maratonu 26. oktobra, kjer bom poskušala izboljšati svoj lanskoletni čas 2 uri in 54 minut.« Simon Bregar SPOSTOVANI LJUBITELJI KOŠARKE V IVANČNI GORICI IN OKOLICI siVUBju Želimo vas seznaniti, da novoustanovljeni košarkarski klub pričenja s tekmovanjem v 3. slovenski košarkarski ligi. Privržencem igre z žogo pod koši se bo predstavil v soboto, 18. 10. 2008, ob 19.00, v športni dvorani Osnovne šole Stična. Na prvi tekmi se bomo pomerili z ekipo KRVAVEC METEOR iz Cerkelj na Gorenjskem. Domača ekipa se je pridno pripravljala in odigrala nekaj prijateljskih tekem z ekipami, ki nastopajo v isti ligi, vendar v drugi skupini. Tako je ugnala ekipo KK Velike Lašče na gostovanju in doma izgubila proti ekipi KK Globus iz Ljubljane. Osvojili smo tudi prvo mesto na turnirju v Novem mestu, kjer smo premagali ekipi Dolenjske Toplice in Tomas Računalništvo. Žal šport spremljajo tudi poškodbe in tako smo ostali brez enega izmed predvidenih nosilcev igre. Uroš Kristan si je poškodoval skočni zglob (gleženj) in dlje časa ne bo mogel igrati. Žal se tudi Danilo Baranašič, potem ko je okreval po operaciji ramena, sooča s poškodbo kolena, za katero je še prezgodaj predvidevati čas odsotnosti. Po operaciji roke se je na igrišča vrnil Janez Erčulj, kapetan moštva, ki je pri svojih 50 letih še vedno lahko zgled marsikomu. Odsotnost visokih igralcev je izkoristil mladi Rok Marolt in zapolnil vrzel pod košem. Manjkajoče izkušnje je z občasnim vstopom v igro dodal tudi trener Tomaž Smole. Prav tako je solidno raven igre prikazal Miha Zaje, prve izkušnje pa v borbi pod koši nabira Jernej Strnad. Na srečo je zunanja linija igralcev brez hujših poškodb. Igralci, od katerih v sezoni 2008/09 največ pričakujemo, so Matic Erčulj, Kristjan Ogrin, Simon Boljte ter Andraž Ulčar. Moštvo dopolnjujejo in čakajo na priložnost Marjan Kralj, Andraž Hauptman, Gašper Gros, Matjaž Perko, Marko Grabljevec in Simon Kastelic. Naše naslednje domače tekme bodo: 8.11. 2008 z ekipo VRANI VRANSKO 22.11. 2008 z ekipo NAZARJE Vse tekme bodo ob 19.00 v dvorani OŠ Stična. Vljudno vabljeni. "TbmažSmole- dobri rezultati naših dijakov v atletiki Dijaki in dijakinje Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice so se v torek, 30. septembra v Novem mestu udeležili dolenjskega ekipnega srednješolskega tekmovanja v atletiki. V močni konkurenci sta naši moška in ženska ekipa dosegli zelo dobra izida, glede na to, da se z atletiko na šoli ne ukvarjamo zelo intenzivno in da v bližini ni močnih atletskih klubov. Dekleta so med 8 ekipami zasedla 5. mesto, fantje pa med 11 ekipami 6. mesto. V posamičnih disciplinah (v ekipni rezultat se štejejo točke, ki jih po t. i. madžarskih tablicah dosežeta najboljša dva dijaka oz. dijakinji šole v posamezni disciplini) so se nekateri naši dijaki prav posebej izkazali: 2. mesto sta osvojila Mitja Oven v teku na 400 metrov (54,06 sek.) in Matija Mohar v teku na 1000 metrov (2.52,30 min.). Še posebej razveseljivo je, da sta oba dijaka prvih letnikov. Odlično 3. mesto je osvojil Miha Štrus v teku na 100 metrov (12,16 sek.). S četrtima mestoma sta se zelo izkazali še Nika Mrzelj v teku na 1000 metrov (3.22,69 min.) in Nika Ferlin v skoku v daljino s preskočenimi 467 cm. Pohvaliti velja tudi vse druge, ki so doprinesli k zelo dobremu rezultatu ekipe oz. šole. Simon Bregar Start teka na 100 metrov za dijakinje 18 Ivančna Gorica, december 2008 osrednja slovenska liga ¥ šahu Šahovski klub Višnja Gora-Stična letos nastopa v Osrednji slovenski ligi. Liga se je letos preimenovala iz Domžalsko-kamniške lige v Osrednjo slovensko ligo. Liga seje pričela 11.10. 2008. Nastopamo z dvema ekipama. Prva ekipa igra v 1. ligi, druga ekipa v 3. ligi. Prva ekipa je lansko leto dosegla odlično 3. mesto. V 1. ligi nastopa 10 ekip, v 2. ligi nastopa prav tako 10 ekip in v 3. ligi 12 ekip. Liga je iz leta v leto močnejša, ker nastopa čedalje več kvalitetnih ekip. Igralo se bo 9 kol, dve zadnji uvrščeni ekipi izpadeta v eno nižjo ligo in prvi dve uvrščeni ekipi napredujeta v eno višjo ligo, razen v prvi ligi, kjer se ne da napredovati. Obe ekipi sta odigrali že 4 kola. Prva ekipa je tri dvoboje igrala neodločeno in en dvoboj izgubila, trenutno je na osmem mestu, druga ekipa pa je dva dvoboja zmagala in dva dvoboja igrala neodločeno, trenutno je na odličnem drugem mestu in se bori za vstop v 2. ligo. Igra se vsak četrtek ob 18. uri, izmenoma enkrat v gosteh in enkrat doma v Višnji Gori v Mestni hiši KS Višnja Gora. Za prvo ekipo nastopajo: Igor Kragelj (FIDE mojster - ena zmaga, en remi in en poraz), Hinko Krumpak (mojstrski kandidat - dve zmagi in dva poraza), Sašo Pirnat (mojstrski kandidat in kapetan ekipe - ena zmaga in dva remija), Branko Kirasič (prvokategornik in predsednik kluba - dva poraza), Dejan Sivec (prvokategornik in novi igralec iz Kopra - ena zmaga in en poraz), Milan Perovšek (prvokategornik - en poraz) in Aleksander Sadikov (prvokategornik - en remi). Za drugo ekipo nastopajo: Slavko Sotirov (drugokategornik in nov igralec - ena zmaga in dva remija), Janez Ješe (prvokategornik - dve zmagi in dva poraza), Pavle Sotirov (drugokategornik - dve zmagi, en remi in en poraz), Boris Kocmur (prvokategornik - dve zmagi), Anton Kastelic (drugokategornik in kapetan ekipe - dve zmagi in en poraz), Stane Grabljevec (drugokategornik), Ivan Marek (prvokategornik), Damjan Lesjak (prvokategornik in blagajnik), Jože Kresal (drugokategornik), Matija Škafar (drugokategornik), Mihael Novljan (drugokategornik) in Janez Dremelj (prvokategornik). Sašo Pimat vPlSUJlfi® nove člane Taekvvondo klub Kang vnovič vabi k vpisu nove člane vseh starosti in obeh spolov. Posebno lepo vabimo deklice in dečke od 6. do 14. leta starosti. Nekdanja mlajša skupina je namreč že prestopila v skupino mladink in mladincev nad 14 let. V mlajši skupim vodstvo kluba namreč vidi posebno velik potencial pri nadaljnjem treningu. Prav vsak lahko pride na poskusni trening, kjer bo spoznal pozitivne lastnosti tega olimpijskega borilnega športa. S ta-ekvvondojem se namreč lahko ukvarjate rekreativno ali poklicno, pri vadbi lahko vsak najde nekaj zase. V sezoni 2008 je bilo kar nekaj tekmovanj: v Šmartnem pri Litiji Litijski pokal, Olimpic Open v Sarajevu in Susedgrad Sokol v Zagrebu. Na teh tekmovanjih je klub Kang osvojil kar nekaj medalj. V februarju 2008 je bil klub s svojimi člani na izletu in na polaganju v Berlinu. Člani so uspešno polagali pas pri našemu mentorju, velikem mojstru Kangu - 8. Dan (mojster Kang Jong-Kil) in si ogledali nemško glavno mesto Berlin. Nekaj predstavitev te plemenite borilne veščine je klub demonstriral na 9. moto zboru na letališču v Šentvidu pri Stični in ob državnem prazniku v Ambrusu pred 400 gledalci, ki so prikazane veščine nagradili z glasnim aplavzom. Učenci so prikazali osnovne tehnike, tehnike udarcev z nogo in kombinacij-ske tehnike na »Takket« (loparji), forme, borbene tehnike, samoobrambo in na koncu še lomljenje desk. To pot so deske razbijali tudi otroci, mlajši od 14 let, ki so pokazali svojo moč in dokazali, da niso trenirali zaman. Tudi v novem letu treningi potekajo na Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici. Demonstracije z letališča in izlet v Berlin si lahko ogledate na www.youtube.com in poiščete posnetke pod iskalnim pojmom »tkd klub kang«. Informacije tudi na spletni strani www. tkd-klub-kang.com ali pri trenerju Tomažu (041 589 476). URNIK: Ponedeljek Sreda Četrtek Otroci 17.00-18.00 18.00-19.00 17.00-18.00 Mladinci in člani 18.00-19.00 19.00-20.00 18.00-19.00 misic 0kt0ser - vinotok Ce vinotoka mraz in burja brije> prosinca in sveana sonce sije. Oktober je prvi v celoti jesenski mesec, ko se na vrtu nadaljujejo opravila iz septembra. Staro ljudsko poimenovanje oktobru pravi tudi vinotok, saj je to običajno mesec trgatev in stiskanja grozdja. V zelenjavnem vrtu sadimo le še izjemoma, v sadnem in okrasnem vrtu pa je sedaj pravi čas za presajanje in sajenje novih rastlin. Vrt začnemo pripravljati na zimski počitek. Za vse rastline, ki bodo ostale na vrtu, priskrbimo zaščito - rastline lahko prekrijemo z gozdnim listjem, smrekovimi vejami ali z vrtnarsko kopreno. Ob jasnih nočeh se namreč v drugem delu meseca običajno začnejo prve jesenske zmrzali. Med pomembnejše jesensko opravilo sodi tudi priprava komposta. Pred zimo še enkrat premečemo kompost, ki smo ga pripravili poleti, z odpadki, ki ostanejo pri čiščenju vrta, pa lahko začnemo sestavljati nov kompostni kup. Zelenjavni vrt začnemo oktobra pripravljati na prezimovaje. Pobiramo endivijo, berivko in sladki radič, zeleno, rdečo peso, brstični ohrovt ter belo in rdeče zelje pa tudi redkev in redkvice. Da bo tudi ob prvih nizkih temperaturah solata še nekaj časa rasla, jo lahko prekrijemo z vrtnarsko prekrivko ali še bolje s plastičnim predorom. Bogate plodove nam v teh dneh ponujajo zelje, brokoli, cvetača, kole-rabica pa tudi motovileč, špinača in blitva, ki smo jih posejali proti koncu poletja. Topli sončni dnevi bodo poskrbeli za zorenje zadnjih plodovk - paradižnikov, paprik, kumar in buč, ki jih moramo pobrati še pred prvimi zmr-zalmi. Nedozorele paradižnike lahko poberemo in jih zavijemo v časopisni papir ter pustimo na sončni okenski polici, kjer bodo dozoreli. Lahko pa paradižnikove rastline z nedozorelimi plodovi izkopljemo ali porežemo pri tleh, jih v toplem prostoru obesimo z vrhom navzdol in počakamo, da se bodo obarvali. Tako lahko sveže dozorele paradižnike uživamo še dolgo v jesen. Buče pred skladiščenjem še nekaj časa pustimo na soncu, da se površina temeljito posuši in otrdi, nato pa jih shranimo v hladnem in temnem prostoru Buča sodi med najstarejše poznane gojene rastline. Bučne pečke divje rastoče vrste je grizljal že paleolitski človek pred 15.000 leti. Buča je njivska, vrtna ali okrasna rastlina družine bučnic (Cucurbita-ceae). Kot tujeprašnica in žužkoc-vetka je oplodnja v naravi odvisna od aktivnosti opraševalcev čebele in čmrlja. Zaradi splošne priljubljenosti in uporabnosti je za bučo značilen bogat sortni izbor. Z izpraznjenih gredic odstranimo plevele in tla po potrebi založno po-gnojimo s hlevskim gnojem ali prekrijemo s kompostom. Da čez zimo ne bodo ostale gole, lahko gredice sedaj posejemo s pokrivnimi rastli- nami, ki bodo v mrzlih mesecih ščitile tla. Tako bomo hkrati zagotovili tudi prvo spomladansko gnojilo, ko bomo gredice globje obdelali in njihove rastlinske ostanke vkopali v tla. Obiramo in sadimo Vstopili smo v jesenski čas, v obdobje hladnega in mrzlega vremena. Drevesa se že počasi pripravljajo na zimo. Škropimo breskova drevesa z bakrenimi pripravki za zavarovanje pred breskovo kodravostjo v prihodnjem letu. Sedaj obiramo poznejše sorte jabolk in hrušk, med travo pobrskamo za orehi, še preden odpadejo, pa poberemo rumeneče plodove lešnikov. Kutino obiramo čim poznejše, saj tako dosežemo prijetnejšo aromo ploda. Dokler je še dovolj toplo, lahko sadimo bolj občutljive breskve in nek-tarine, ko se ohladi pa vse dokler ne zamrznejo tla, pa lahko sadimo tudi vse druge sadne rastline: jablane, hruške, češnje, višnje, slive, nešplje, ribez, maline, lesko in druge. Sajenje marelic, kutin, orehov in vinske trte raje pustimo za pomlad. Cas za zlata jabolka Oktobra se običajno že lahko začnemo sladkati s sladkimi oranžno rumenimi sadeži - kakiji, ki jih vrsto let uspešno gojijo tudi pri nas, predvsem na Primorskem. Sadež sicer izvira s Kitajske in Japonske, kjer ga gojijo že več kot tisoč let. Ker prihaja rastlina z Daljnega vzhoda, jo nekateri imenujejo tudi vzhodno ali zlato jabolko. Že od nekdaj so cenili njegovo prehransko in zdravilno vrednost, o čemer priča tudi njegovo botanično ime Diospyros - hrana bogov. Do deset metrov visoko drevo lahko rodi tudi več sto kilogramov plodov na enem samem drevesu. Dozoreli plodovi kakija so okrogli, podolgovati ali ploščate oblike ter rumeno oranžne ali rumeno rdeče barve. Barva mesa je podobna barvi kožice. V sredini plodov so včasih podolgovata rjavkasta semena, ki niso primerna za uživanje. Sadeži so lahko prebavljivi in hranljivi. Pri večini sort na našem trgu so trdi plodovi trpki in postanejo užitni šele po umeditvi, ko se zmehčajo. Obstajajo tudi sorte, katerih plodovi so užitni že trdi, prav tako pa jih lahko uživamo umedene. Trde plodove jemo podobno kot jabolka, umedene pa lahko ponudimo v skodelici. Prijetne jesenske dni! Irena Ihan Ivančna Gorica, oktober 2008 119 gospodinjska stran Kostanj radi jemo predvsem zaradi njegovega sladkega okusa. Ne smemo pa pozabiti tudi na njegove zdravilne lastnosti: plodovi zdravijo krčne žile in so zelo koristni pri driski, posušeno listje pa zdravi oslovski kašelj, revmo in bronhitis. Za palačinke potrebujemo: 3 jajca, gladka moka po potrebi, mleko po potrebi, malo soli, olje Za kostanjev nadev potrebujemo: 12 jedilnih žlic kristalnega sladkorja, 0,5 dl mleka, zavitek praška za vanilijev puding, 6 jedilnih žlic sladke smetane, šilce vinjaka, 60 dag grozdja, sladkor v prahu za posip Priprava: Sestavine za palačinke zmešamo skupaj in že imamo testo. Palačinke spečemo in jih prihranimo na toplem. Grozdje operemo in osniukamo jagode. V pon\ i karameiiziramo siaokor, atiijemo 4 ai mie.*._ m gladko zmešamo. Prašek za puding pomešamo z ostalim mlekom in s tem povežemo omako in vmešamo konjak. Ko se puding nekoliko ohladi, vmešamo sladko smetano in grozdne jagode. Nadev porazdelimo po palačinkah, zložimo na trikotnike in serviramo tople na toplih krožnikih. K Kostanjev kruh_ Sestavine: 0,5 kg bele moke, 2,5 dl mleka, 6 dag masla, 4 dag kvasa, sol, 24 dag kuhanega olupljenega in pretlačenega kostanja Priprava: Kvas zmešamo z malo mlačne vode in z moko tako napravimo kvaseč. Ostale sestavine stresemo v skledo, dodamo kvas in zgnetemo v testo. Testo oblikujemo v kepo, ki jo pokrijemo in pustimo vzhajati 20 minut. Hlebec nato premažemo s sladkorno raztopino. Napravimo jo tako, da 6 žlic sladkorja zavremo z dvema žlicama vode in nato raztopino ohladimo. Pečemo v pečici, segreti na 175 °C eno uro, dokler ni hlebec zlatorj ave barve. Hlebec bo ostal svež in sočen kar nekaj dni. r@2(i]|eD RtošiL WBm®o L.J Obiranju vinogradov sledi stiskanje grozdja v mošt, pri čemer mora biti čas od trgatve do stiskanja kar se da kratek. Primeren izplen mošta iz grozdja se giblje med 70 in 75 odstotkov, odvisen pa je od sorte in letnika. In kaj je pravzaprav mošt? V moštuje od 75 do 85 odstotkov vode, preostalo pa so sladkorji, kisline, mineralne in dušikove snovi, polisaharidi ter druge snovi. Mošt je treba po stiskanju zbistriti, kar pomeni, da se motni del loči od bistrega. Ravnanje z moštom pred in med fermentacijo pa je za poznejše vino zelo pomembno. A vinski mostni le predhodnik vina, ampak je tudi prijetna jesenska pijača, ki prav harmonično spremlja uživanje pečenih kostanj ev. Po svetu se navdušujejo ne le nad vinskim moštom, temveč tudi nad jabolčnim moštom ali jabolčnim vinom. Cider je pijača, pridelana iz jabolk, ki nastane po posebnem tehnološkem postopku in je podobna pridelavi vina iz grozdja, vsebuje pa od štiri do pet odstotkov alkohola. Naštejemo lahko več vrst jabolčnega vina, kot so peneče, belo, brezalkoholno, nizkoalkoholno, suho ali sladko vino. Palačinke z grozdjem Nekateri ljubijo jesen zaradi njene barvitosti, nekateri pa so zaradi nje otožni. Vsi pa se zagotovo ponovno veselimo uživanja jesenski plodov, ki nam jih ponuja narava. V pisanih gozdovih lahko nabiramo različne gobe ter kostanj, ki pa svoj sladek okus dobi šele potem, ko pomrzne. Zato gaje dobro nabrati, ko temperature dosežejo minus, ali pa ga kar sami zmrznemo v zamrzovalniku. Bliža se tudi praznik sv. Martina, ko mošt spremeni v vino. Zelo veliko jedi lahko pripravimo iz vina ter grozdja, zato je ravno pravi čas, da poskusimo s katerim od podanih receptov. Goveji zrezki s kostanjevo skorjo_ Sestavine: 4 goveji zrezki po 20 g, 4 dag topljenega masla, vejica timijana in rožmarina, sol, poper, 2 žlici balzamovega kisa, 2,5 dl goveje juhe, 4 dag masla Skorjica iz kostanja: 30 dag kostanja, 6 dag masla, 2 šalotki, 5 dag slanine, 2,5 dl goveje juhe, sol in poper, zmleti črni poper, zmleti čili, šopek peteršilja, 3 dag drobtin Piščanec s suhimi slivami in belim vinom Sestavine: 2 drobna piščanca, 2 čebuli, 4 korenčki. 12 razkoščičenih suhih sliv, sok 2 limon, 2 žlici ekstradeviškega olivnega olja, 1 dl suhega belega vina, sol. 1 žlička mlete kumine, 1 žlička sladke mlete rdeče paprike, 1 žlička mletega čilija, 3 stroki česna, 4 vejice peteršilja Priprava: Segrejemo teflonsko ponev, v katero stresemo mleto kumino, mleto papriko in mlet čili. Začimbe med mešanjem nahitro prepražimo, le toliko, da zadišijo. Nato jih odstavimo ter primešamo sol. Piščančka temeljito očistimo, oprhamo pod tekočo hladno vodo in obrišemo. Nato ju natremo s pripravljeno začimbno mešanico in položimo v ustrezno veliko posodo. Piščančka prelijemo z limoninim sokom in olivnim oljem. Dodamo sesekljano čebulo in strt česen, potem pa posodo pokrijemo in vsaj za 3 ure potisnemo v hladilnik. Marinirana piščanca pristavimo, pokrijemo in počasi dušimo 10 minut. V kožici pristavimo in zavremo 4 decilitre hladne vode. Korenček ostrgamo in narežemo na nekoliko debelejša kolesca. Pečico segrejemo na 180 °C. Piščancema dodamo narezan korenček, suhe slive in belo vino. Odkrita kuhamo toliko časa, da vino izpari. Tedaj prilijemo vrelo vodo, posodo pa pokrijemo in za 45 minut potisnemo v segreto pečico. Kose piščanca razdelimo na segrete krožnike, prelijemo z omako, potresemo s sesekljanim peteršilj em in ponudimo. Priloga: Zeljni trganci Sestavine: 50 dag moke, jajce, 2,5 dl vode, 2 čajni žlički soli, jedilna žlica svinjske masti za praženje, 50 dag kislega zelja, jedilna žlica svinjske masti, ena čebula, malo popra, malo kuminovih semen, malo juhe Priprava: Iz moke, jajc, soli in vode pripravimo bolj čvrsto testo. Stepamo ga tako dolgo, da dobimo gladko testo, v katerem se delajo mehurji. Testo damo na navlaženo kuhinjsko desko in z vlažnim strgalom strgamo ozke trakove testa v vrelo slano vodo. Takoj ko trganci priplavaj o na površino, j ih s penovko poberemo iz vode, splaknemo s hladno vodo in damo v mlačno vodo. Nato jih do konca skuhamo. Čebulo olupimo, drobno narežemo in zaramenimo na masti. Kislo zelje ožmemo, na deski večkrat prerežemo in dodamo čebuli. Začinimo s poprom in kumino, dolijemo malo juhe ter dušimo tako dolgo, da vsa tekočina izpari. Kuhane trgance dobro odcedimo. V ponvi močno segrejemo mast in trgance lepo prepražimo. Stresemo jih na zelje, previdno premešamo in ponudimo. Priloga: Ajdova kaša z gobami_ Sestavine: 200 g ajdove kaše, 300 g gob, 1 žlica sesekljane čebule ali šalotke, 1 žlica sesekljanega peteršilja, 2 stroka strtega česna, žlička gorčice, ščepec majarona, sol, poper po okusu, žlica olivnega olja, voda za zalivanje Priprava: Na olju popražimo čebulo, da postekleni, ne sme pa porjaveti. Dodamo nepredrobno narezane gobe in pražimo, da tekočina izhlapi. Dodamo česen, peteršilj, majaron in gorčico, solimo in popramo po okusu ter dodamo še prebrano ajdovo kašo. Premešamo, zalijemo z malo manj kot dvojno količino vode (podobno kot pri kuhanju riža). Pokrito kuhljamo kakih 20 minut, da voda izgine in se kaša zmehča. * Vroče jabolčno pivo Sestavine: liter temnega piva, 6 jabolk, rjavi sladkor, mlet muškatni orešek Priprava: V ognjevarno posodo zložimo jabolka, dolijemo malo vode in pečemo v pečici do mehkega. Jabolka med pečenjem večkrat prelijemo s tekočino od pečenja. Pečena jabolka damo v skledo, jih pretlačimo, dodamo ljavi sladkor po okusu, zmlet muškatni orešek. Pivo zmerno segrejemo in ga zlijemo v jabolčno zmes. Vse sestavine dobro premešamo in zlij emo v visoke kozarce. Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec Priprava: Kostanjevo kremo pripravimo tako, da na vročem maslu popražimo drobno sesekljano šalotko, narezano slanino in kuhan kostanj. Dolijemo govejo juho in na močnem ognju povremo, da tekočina izpari. Zmes ohladimo, nato jo v multipraktiku piriramo. Kostanjev pire dobro začinimo s soljo, poprom in čilijem ter primešamo peteršilj. Robove zrezkov zarežemo, da se meso pri pečenju ne bo zvijalo. V močno segreti ponvi stopimo maslo in popečemo zrezke z obeh strani, dodamo zelišča. Ko vzamemo zrezke iz ponve, jih solimo in popramo. Soku od pečenja dodamo kis, malo povremo, dolijemo govejo juho in na močnem ognju zavremo. Zrezke debelo premažemo s kostanjevim pirejem, potresemo z drobtinami ter obložimo z rezinami masla. Zrezke zložimo na pekač, ki smo ga obložili z alufolijo in popečemo v prej ogreti pečici 7 minut. 20 Ivančna Gorica, december 2008 ZAHVALA V 86. letu starosti je odšla k večnemu počitku naša teta in sestra PAVLA PESKAR iz Velikih Les 10 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala za vse vaše molitve, ki ste jih namenili naši pokojni teti. Hvala gospodu župniku Marku Burgerju za lepo opravljen pogrebni obred s sveto mašo in cerkvenemu pevskemu zboru Krka za pesmi ob slovesu. Hvala Perparjevim za pogrebne storitve. Hvala vsem, ki ste se od nje poslovili, jo pospremili na zadnji poti in ste jo imeli radi v času njenega življenja. sestra Ani, nečaki z drnžinami Le malo sreče si užil, za svojo smrt premlad si bil. Nasmeh tvoj nikoli v nas ne bo zbledel, tvoj obraz v spominu nam večno bo živel. ZAHVALA V 53. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, sin, oče in stari ata DRAGO VOSINEH iz Sušice 3 Težko je najti prave besede zahvale za vso pomoč in tolažbo, ki ste nam jo nudili v teh žalostnih trenutkih. Hvala vsem prijateljem, vaščanom in OS Stična za podarjeno cvetje, sveče, svete maše in izrečena sožalja ter vsem, ki ste Draga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, moškemu pevskemu zboru za pesmi slovesa, Francu Bradaču za tolažilne besede pred odprtim grobom in pogrebni službi Perpar. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: žena Darinka z otroki, mama Terezija in sin Aleš z dnižino Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, da je čas, ki celi rane. In je čas, ki se nikdar ne vrne, ko zasanjaš se v spomine. (S. Makarovič) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in deda ANTONA KOZLEVCARJA (10. 9.1932 -15. 9. 2008) iz Pokojnice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in vsem, ki ste z nami delili žalost, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala vsem, ki ste se prišli od njega poslovit ali ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za lep obred in za besede tolažbe in vzpodbude. Hvala šentviškim pevcem Prijatelji za občuteno petje pri sveti maši in ob odprtem grobu. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali ter ga boste ohranili v blagem spominu. V srcih vseh njegovih bo ostal za vedno. ZAHVALA V 77. letu starosti nas je zapustila naša sestra in teta FANIFORTUNA s Sela pri Radohovi vasi 4 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na zadnji poti. darovali sveče in prispevali za svete maše. Zahvaljujemo se tudi patronažni službi Ivančna Gorica, g. župniku, pevcem in pogrebnemu zavodu Perpar. Iskrena hvala. Vsi njeni ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustil naš oče, dedek in pradedek JOŽE ZUPANČIČ Gabrovčec 17a (zadnja leta je živel v Grosuplju) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom Gabrovčca in sosedom iz Grosuplja za darovano cvetje in sveče ter vsem. ki ste ga [»spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi ZB za vrednote NOB za lepe poslovilne besede ter pogrebnemu zavodu Perpar. Žalujoči vsi njegovi Lep jesenski dan, a tragično zaznamovan je bil, ko utihnil je tvoj glas in si za vedno odšel od nas. V SPOMIN na moža in očija FRANCA OKORNA Pristava nad Stično Prišla je jesen in z njo mesec oktober, v katerem smo te izgubile. Iz dneva v dan je z nami misel, katere ne moremo sprejeti, da te res ni in te ne bo več med nami. Ob drugi obletnici tvojega odhoda bi se rade zahvalile za vso pomoč in podporo vsem sorodnikom, prijateljem in vsem tistim, ki se ga spominjate, obiščete njegov grob in nam pomagate blažiti bolečino izgube moža in očija. žena Marta, hčerki Mateja in Tjaša Začnimo z dobrim zajtrkom Z okusnim zajtrkom poskrbimo za zdrav življenjski slog. Hlebček Semenko, ki ga dobite v Mercatorjevih živilskih prodajalnah, je bogat z vlakninami, obenem pa dolgo svež in polnega okusa. Semenko vsebuje namreč kar sedem žit in semen. V njem so ovseni kosmiči, sojin drobljenec, prosena kaša in sončnična, bučna, sezamova ter lanena semena. Narejen je iz mešanice polbele in ržene moke. Začnimo dan z rezino odličnega Semenka. 5Í. ercator Jutranji recept Semenko tekne samostojno ali z najrazličnejšimi namazi. Vabi vas, da ga tokrat poskusite s skutnim namazom z zelišči. s KUTIN NAMAZ Z ZELIŠČI Za štiri osebe potrebujemo: 250 g lahke skute, 2 del kislega mleka, šopek peteršilja, drobnjaka, 0.5 del olivnega olja, 10 rdečih redkvic, timijan, origano in sol. Sveža zelišča drobno nasekljamo in vmešamo v osoljeno skuto in kislo mleko. Ob mešanju dodamo olivno olje, s katerim podaljšamo obstojnost namaza, okusi zelišč pa pridobijo dodatno aromo. Rezine Semenka namažemo, po želji pa osvežilen in hranljiv obrok dopolnimo z nekaj rdečimi redkvicami. Dober dan! Narejeno z ljubeznijo 'Pekama (jrosuplje Kruh Semenko Najboljše iz Pekarne Grosuplje samo v Mercatorju Ivančna Gorica, oktober 2008 21 LAHKA KRIŽANKA (Z GESLOM IN POPUSTOM) Kaj nam bo prinesla? Spoznanje, da se brez muje še čevelj ne obuje. Zato pisalo v roke in odkrijte, katera bula nas najpogosteje spravi v jok. Rešitev se bo pokazala v povezovalnem navpičnem stolpcu. V pomoč je tudi pesniška »umetnina«. Akcija! R A K B H L 1 H PESNISKI DODATEK (ZA LAŽJE ISKANJE GESLA) Naš stari znanec Veznik »če« prinaša dobro in gorje. Če ga na prcrJo mesto slaviš, leža-0 si slo m slo odpraOiš. Na primer, pred naOadno bulo, nam okusno da....... Čc slednje z nožem se lolimo, se sicer malce zasolzimo. A kaj zato - pra\> nič ne de, da le zdraVje "0 redu gre. LS Vodoravno: 1. delavec pri pluga, 2. tovarna športne opreme, 3. športno združenje, 4. ušesni okrasek, 5. bolečina, 6. vzklik pri kihanju KROGLASTA BAKTERIJA STAREJŠI CITROENOV AVTO ZNAK ZA DELJENJE NEKDANJI DOMA-ČINSKI VOJAKI V KOLONIJAH MESTECE V ZGORNJI MEŽIŠKI DOLINI Matilda, sedaj bo na TV kakšna stvar tudi za naju. IME TREH TURŠKIH SULTANOV VADENJE, TRENING POVERIL- NICA, POOBLASTILO CRKI MED SIN U PRIMORSKA SLADKA KRVAVICA LAIČNI VERNIKI KUHINJSKA NAPRAVA IZDELOVALEC OSTREŠIJ TELESNI POLOŽAJ PRI JOGI ZA MEDI-TTRANJE PLESALEC KOLA TRIČLANSKI ANSAMBEL IT. MODNI KREATOR (GIANNI) PRITR-DILNICA POVRŠINSKA MERA ENAKI ČRKI 5. Kako pravimo petelinovemu bojnemu prstu? Čas t>o) ali $ov, humor je humor (KAJ SE JE LJVDEM ZDELO SMEŠNO PRED STO LETI)----- IZLETNIŠKA TOČKA NAD STIČNO ATENSKA UTRDBA NEPOPOLNA RIMA ZAŠČITNI OVOJ KABLA VRSTA PELAR-GONUE ČRTOMIR ZOREČ VOZIŠČE ZA ŠOLSKE VOŽNJE SLADEK IZLOČEK RASTLIN . (ZA CEBELE) KUPOVANJE BLAGA V TUJINI OTOČJE V SREDNJI AMERIKI ZAJEDAV. ŽUŽELKE ROGATA STEPSKA ŽIVAL VRSTA ŽITA POČASEN GLASBENI TEMPO FOTOREBUS Na sliki smo imeli rožico. O rožicah so ljudje že od davnine veliko modrovali. Spomnimo se nekaj tega: V rožah je zdravje. Kož'ca lepa kakor rož'ca. Kdor rože goji, se dolgega časa ne boji. Za vse je kot tav-žentroža. Roža mogota. Marija je nebeški cvet. Je lep kot pušeljc. Fantje na travnikih rož'ce kosijo. Slana najprej pomori žlahtne rožice. Bilje v cvetju mladosti. Eno rož'co ljubim. Mladost in cvetje hitro minejo. Za prvo silo je že nekaj, drugo se bomo pa čez čas spomnili. Hkrati bomo razmišljali tudi o novih asociacijah. Podoba je zraven. 6. Označi Cankarjevega iskalca (-ko) pravice! a) hlapec Andrej b) dekla Ančka c) hlapec Jernej Odgovori na vprašanja iz prejšnje številke: 1. c, 2. b, 3. grof, 4. c, 5. c, 6. a, 7. a, 8. b, 9. c, 10. b. Primerjala Gospa kupi lepo okrašen klobuk. Možu seseda ni Všeč, zalo je nejevoljen: »Fuj, pa laka klafedra, še posebej zato, ker nosiš na njem zataknjene zrele češnje!« »Ko pa imam te sadeže tako racla,« se brani žena. »Beži, no, beži,« odvrne mož. »Saj imam tudi jaz raci sliVoVko, pa zaradi lega na klobuku ne nosim češpelj!« Zapoznel odgovor internatu je hodil sluga Vsako jutro budit dečke, cla ne bi zaspali. Vstopil se je pred postelje in glasno pozdravil: » Dobro jutro in hvaljen Jezus!«. Otroci pa so morali V en glas odgovoriti: » Na Veke amen!« Nekega jutra pa je eden izmed gojencev ponovno zaspal, zalo ga je sluga VnoVič dramil: »Ti, kako dolgo pa še misliš spali?« Gojenec pa V pol snu nazaj: »Na Veke amen!« Kuhano ni stiroVo Učiteljica: »Metka, joj, kako lepo obleko imaš. GoloVo je iz suroVe sVile!« Metka: »SuroVa že ne bo; so jo mati pri pranju že dvakrat kuhali.« Alfonz, lole ti rečem. Najino umetnost bodo ljudje razumeli šele čez slo let. Takrat jim bo pa žal, da naju lako odrivajo! AVTOR MARKO BOKALIČ 3. OSEBA SRED. SPOLA SILA NATEZANJA NAS IGRALEC (BORIS) JAZ, ? , ON MESTO V SV. DELU POUSKE KVIZ DURU NASPROTEN TONSKI NAČIN NASLOVNI KRAU IZ KOMEDIJE ALFREDA JARRVJA IZ SADJA ¡STISNJENA PIJAČA SPODNJA POVRŠINA PROSTORA RADIJSKI NOVINAR ZGONIK GOSUŠČE POVEZOVALNI ELEMENT ZNAK ZA TITAN REKA V SEVERNI FRANCIJI GENIALEN FANT ZAHODNOEVROPSKI VELETOK ZORAN JANKOVIČ ZAKLJUČENI ODSEKI DIRKE TOLKALO V OBLIKI LESENIH ŠKOLJK NAJVEČJE ISTRSKO LETOVIŠČE NAJVIŠJI VRH SVETA (MOUNT) KOROZIJA NA ŽELEZU 1. Kateri duh je najbliže nebesom? a) Sveti duh nad Piranom b) Sveti duh nad Solčavo c) Sveti duh nad Polževim 2. Kje so v starih časih hranili zlatnike? a) v loncih b) v kadujah c) v Novi ljubljanski banki 3. Kateri sesalci imajo na prstih nohte? a) višji primati b) nižji žužkojedi c) vsi vodni sesalci 4. Kje se po ljudskem pojmovanju skriva resnica? a) v mleku b) v figah c) v vinu FOTOGRAFSKI APARAT PONOŠENA CUNJA VESLAČ ŠPIK NACE JUNKAR 7. Katera žival hodi naprej in plava nazaj? a) rak b) močerad c) pajek suha južina 8. Lon je v našem govoru germani-zem. Kaj pomeni? a) dolg b) plačilo c) obresti tO. Ljudska noša na podobi je: a) kitajska b) luksemburška c)srbska TOMAŽ NOSE RITMIČNA ENOTA V GLASBI TALNA OBLOGA PREŽIVNINA BREZCILJNO POHAJANJE 9. Katero vozilo se planke? rima na GRAFIČNO OBLIKOVANJE MATEVŽ BOKALIČ NEKDANJA VARNOSTNO OBVEŠČEVALNA SLUŽBA DOMAČA ŽIVAL Z V0LNAT0 DLAKO DEJANJE EGIPČAN. BOŽANSTVO V PODOBI BIKA DEL STROJA, KI SE VRU 22 Ivančna Gorica, december 2008 LJUDSKA PRIMERLJIVKA Sem lačen kot pes Ha, ha, ha, kajne, daje dobra? Kaj ne bo, saj je ljudska. POGREBNE STOKITVE Peipar Janez s.p. VSE POGREBNE STORITVE NA ENEM MESTU. DOSEGLJIVI 24 UR NA DAN. 041/785-113 041/647-380 obogu Takoj na začetku moram zagotoviti, da v sestavku ne bomo razmišljali o tem, ali bog je ali ga ni, prav tako ne, koliko je bogov, kateri bog je pravi in kateri je najmogočnejši. To sodbo bomo prepustili drugim, ali še bolje, vsakemu posamezniku. Če že moramo kaj reči o tem, je po mojem Bog edinstven vsemogočni duh, ki je zasnoval svet in ga ureja po svojih merilih. Ta so za nas ljudi dostikrat nerazumljiva, ker stvari presojamo po svojih trenutnih potrebah in razpoloženju. Naša beseda se bo potemtakem sukala le okoli občega izraza »bog« z besedoslovnega stališča, torej s stališča vede, imenovane etimologija. Pri tem se bomo opirali na lastna opazovanja in preudarjanja, temelječa na ne preveč pokvarjeni kmečki pameti. Na prvi pogled se zdi presenetljivo, da imamo na svetu za vesoljnega duha poleg našega Boga toliko različnih imen: latinski Deus, germanski Gott, arabski Alah, indijanski Manitu, indijski Siva in tako dalje in dalje. Seveda nimamo namena, da bi iskali elementarno glasovno izhodišče za vsa imena, lahko pa nekoliko preudarjamo o našem domačem primeru. Že dolgo vemo, da naše besedje neposredno ali posredno temelji- na glasovih iz narave. Nekateri izrazi, na primer treska, cepec, volk, bič, jeklo, šiba, kokoš in drugi so primarnemu izhodišču tako blizu, da zlahka najdemo njihovo podlago in jo celo eksperimentalno dokažemo, drugi pa so se z razvojem govora že tako oddaljili, da pri najboljši volji ne moremo najti njihovega naravnega vira. narava ustvarja iudi f ustji Zadnjič sem malo pešačil proti Kam-nemu Vrhu. Kar na zloženem asfaltu zapazim nekaj bitju podobnega. Veter, Voda, Vozila, človeški podplati in morda še kaj so iz odpadlega listja oblikovali nenavadno kreaturo. »Bilje« je imelo svinjsko glaVo, človeški trup in hudobcema krilca na hrbtu. Če bi bila stVar Večja, bi se je čloVek kar ustrašil, tako je bila žiVa in očitna. Danes je tam zagotovo ni Več, zato kar mirno po tej poti. LS ABRAHAM V ARTIŽI VASI stara »novica« iz zakladnice naših domov Cenjeni sodelavci narodopisnega kotička. Izšla bosta le še clVa »cajtenga« in imeli bomo novoletno inventuro našega dela. Če bog da, se tedaj spel oglasim s skromnim darilcem in iskrenimi željami za noVo lelo. Dotlej pa pridno pišite in sporočajte imena objavljenih predmetov in še kaj drugega o njih. Septembrska uganka najbrž ni bila pretežka. Tble na današnji podobi bo spel malo težje. Oglasile se s sporočilom, tudi če niste prepričani, da je ime praVo. Predmet je iz zbirke Henrika 'Kišmaša iz iVančne Gorice. Zaradi nevidnosti in obči prisotnosti so slikarji v različnih dobah Boga upodobili kot oko v trikotniku. Z očesom so poudarili vsevidnost, s trikotnikom pa trojnost Boga. Simbol je pogost na naših starejših kapelicah in drugod. Beseda »bog« je nekje v sredini med obema skrajnostima. Pa poglejmo, kako naj bi do nje prišlo. Naši predniki so že v davnini čutili, da je dobri duh zgoraj, v nebesih; njegovo nasprotje, zli duh, pa spodaj, v peklu. Za prvo je bilo značilno večno veselje v svetlobi, za drugo pa večno trpljenje v temačnosti. Zategadelj so se prednamci rajši ozirali proti nebu. Videli so ga kot obok, kot velikanski pokrov, ki se razteza nad vidnim svetom. Od ondot nevidni in vsemogočni duh zre na sleherni zemeljski kotiček. Zaradi istovetenja nebesnega oboka z vsemogočnim duhom je le-ta po glasovni prilagoditvi dobil ime bog (narečno tudi boh, bok, buh, buk in še drugače). -V opisanem primeru su-je-oblika nebesnega svoda ubesedila, kar je dojemljivo za večino razmišljajočih. Izjema bi bil le kak arhivski brskač, ki je že davno izgubil občutek za količkaj izviren pogled na preteklost. Mnogo težje pa je doumeti in razložiti prehod od naravnega glasu do poimenovanja nebesne pokrovke. Ta trdi oreh bomo skušali streti ob kaki drugi priložnosti, morda že prihodnjič. Izraz »bog« (z raznimi narečnimi inačicami) imajo domala vsi slovanski jeziki. Zaradi enega samega vokala ga v imenovalniku celo enako nagla-šamo. Prepričan sem, da je izraz nastal policentrično, to je na več krajih samostojno, sočasno ali s časovnim zamikom. Mnogi drugi primeri, tudi iz ostalega živega sveta, potrjujejo, da je do tega prišlo zaradi bivanja v enakih razmerah. Očitno je v podobnem okolju nastal nemški Gott. odtod tudi glasovna sorodnost. Zanimivo je, da z imenom bok (Bock) označujejo mnoge obokane in upognjene stvari, kot so -mostovi, drobnice z upognjenim rogovjem. Tu ima imensko izhodišče tudi gotska arhitektura, znana po kipečih obokih. Vsekakor so to dokazi, da so se slovanski, germanski in nekateri drugi jeziki pretežno samoniklo razvijali v podobnem življenjskem okolju. LS »čudaška« luna Navidezno največje nebesno telo ima dve imeni: Mesec in Luna. Prvo ime je starodavno in je naša domača pogruntavščina, drugo pa je prišlo v naše besedišče najverjetneje v času rimske okupacije v začetnih stoletjih našega štetja. Vendar o tem kdaj drugič. Danes bi nekaj besed namenili »čudaštvu« tega nebesnega telesa. Poleg tega, da iz meseca v mesec spreminja podobo, spreminja tudi svojo velikost. Seveda je oboje le navidezno. O spreminjanju njene podobe smo še kar dobro poučeni, o spreminjanju njene velikosti pa manj. Najbrž ga ni med nami, ki še ni videl strašljivo velike Lune, vstajajoče iznad ob-zorja, ki se na poti proti zenitu vidno zmanjšuje. Pravijo, da je Luna nad obzorjem 2-3-krat večja kot visoko na nebu. Če bi se radi prepričali, katera velikost je prava, napravimo poizkus, kot ga kažeta podobi. Pogled z glavo navzdol med razkoračenima nogama bo pokazal Luno na obzorju prav tako veliko, kot je visoko na nebu. Vzrok za povečano »horizont-no Luno« je torej v našem organu za vid in v fizioloških procesih v možganskem središču za vid. Atmosferske prilike pa vplivajo predvsem na barvo tega nebesnega telesa. Če boste realno velikost Lune na obzorju poskusno dokazovali, storite to bolj na skrivaj, sicer bi kdo utegnil misliti, da opravljate islamsko molitev. Opazovanje lahko opravite tudi s stojo na glavi ob dobro postavljeni A-lestvi. V vsakem primeru pa bodite previdni, kajti noč ima svojo moč. LS Luno na obzorju vidimo veliko večjo v običajni drži kot z glavo navzdol. Kaj hočemo, Luna je pač »čudna« in tudi mi smo takšni. Svetopisemski očak Abraham vztrajno hodi po svetu in se nastavlja ljudem, ki so dočakali pol stoletja življenja. To se je 26. septembra primerilo tudi Stanetu Rusu, znanemu zbiralcu narodopisnega blaga in pogostemu sodelavcu našega domačijskega kotička. Stane je pristen Višnjan, vendar se bo v bližnji prihodnosti preselil v šentviško Artižo vas, kjer si ureja nov dom. Ob njegovi polstoletnici se je ondi zbralo staro in mlado iz dosedanje in nove srenje ter voščilo slavljencu. Voščila je prejemala tudi njegova hčerka Mojca, kije prav tedaj praznovala dvanajst let življenja. Slavljen-cema čestitamo tudi iz uredništva Klasja, vsej Rusovi družini pa želimo novih uspehov pri zbiranju in reševanju zapuščine minulih rodov. Po blagoslovitvi V domači podružnični cerkvici, se je razvila popoldne gasilska Veselica, pri kateri je sVirala godba katoliškega prosvetnega društva Višnja gora. Nismo pričakovali ocl godbe - pri kateri sodelujejo sami kmetski fantje in možje in se Vežbajo brez Vsakega praVega VodslVa, da bodo igrali lako lepe komacle. Jih bomo šli še poslušat. Najprej V nedeljo, ko bodo igrali pri sVetem Duhu na podobni prireditvi gasilskega društva iz Vrhov. Godba iz dvorane pri Pari - kar naprej po začrtani poti, pa bomo Vsi skupaj imeli še Veliko Veselja in zabaVe! DOMOLJUB, 17. september 1930 Lepo slovesnost je na praznik Malega šmarna obhajala Višnjegorska soseska Kriška Vas. Blagoslovili so noVo motorno brizgalno tamošnjega gasilnega društva. Vsa čast požrtvovalnim članom, ker nabaVni stroški niso malenkostni! Ivančna Gorica, oktober 2008 23 ♦ ZA DOggO VOUO $ KAKO JE POLDE PAVLA/ NENAVADNO JABOLKO SKLATIL O T* ¥"% AXT i STRAN Hr SEVERNA i CXXII. REKORD: ATRAKTIVNE BUČE O bučah smo v tej in drugih rubrikah že pisali. Plodovi so izstopali po številčnosti, teži, velikosti in barvni pestrosti. Današnje buče pa so rekordne po atraktivnih oblikah in še bolj po njihovi razpostavljenosti. Zrasle so na vrtu Stanke in Janeza Sadarja iz Šentvida. Ko hodiš po njunem vrtu, se zdi kot v Adamovem in Evinem paradižu, v katerem vse brsti in se vzpenja kvišku ali pa binglja z drevja. Posebej rajski sta se mi zdeli poldrugi meter dolgi kačasti buči, viseči z drevesa. Ena takih je svoj čas premamila Evo, da je Adama zapeljala v greh. Pogledam navzgor in vidim, da so se po drevju kakor opice razporedile še druge buče: od okroglih debelušk preko vitkih manekenk do kačastih prikazni. V eleganten jarem zvito dvoglavko kaže tudi gospa Stanka na sliki. Ko sem si vse dobro ogledal, sem jo brž popihal izpod dreves. Pa ne iz bojazni pred pregreho, temveč zaradi nevarnosti, da mi kakšna buča ne bi padla na bučo. Če bi se to primerilo, bi poleg zvezd prav gotovo videl še preostali del vesolja. Zaradi bučnega razkošja Stanki in Janezu brez zadržkov slovesno podeljujemo Klasjev rekord. Nosi številko CXXII. Kdo od njiju ga bo nosil za klobukom, naj se pa sama zmenita. Sadarjeva imata na zalogi tudi druge vrtne dosežke, zato bomo o njiju še slišali. Čestitke z vseh strani! LS SURASILO POSiiiE SOKU Doslej sem videl že vse sorte strašila, takega kot ondan pa še ne. Včasih so ljudje nagačili dedca ali babo, kaj drugega le redkokdaj. Zadnjič pa sem na nekem suhokranjskem zelniku opazil nagačenega psa. Mrcina je bila celo privezana in sploh tako pristna, da sem se je v resnici prestrašil, ko sem jo zagledal. Saj veste, kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi. Avtor te umetnine mora biti zares dober poznavalec današnjih razmer, ko pasje pravice v praksi naraščajo, človeške pa usihajo. Mislil si je: »Človeka nihče več ne jemlje resno,« in se je odločil za pasjo strašilno avtoriteto. Pa naj še kdo reče, da ljudje nismo domiselni. Smo. L S Čeprav je bila med Poldetom in Pavlom statusna razlika - Polde je bil navaden vaščan, Pavel pa priznan meščan - sta se v marsičem ujemala in bila zategadelj pogosto v stikih. Tako je nekega dne meščan Pavel povabil vaščana Poldeta na dom, da mu bo pokazal nekaj nenavadnega. »Dobro si oglej tole jablano,« je dejal meščanski gostitelj povabljencu iz vaške srenje, ko sta stala na vrtu. »Samo ena veja je rodila in še ta zelo čudno: eno jabolko je sila lepo razvito, ostala pa obupno kilava. Razloži mi, kako to, ti, ki si modra glava!« To z »modro glavo« je bilo sad uglajene meščanske vzgoje in je bilo dobro sprejeto. Kar je res, je res - Pavel je znal z besedami. Vaščan Polde je obrnil glavo, ki je bila bolj siva kot modra, v nakazano smer in zagledal zares debelo jabol- ko, kot sonce žareče v rumenih sadnih barvah, okoli njega pa drobiž, da se ga bog usmili. »Hja, najbrž je bil en cvet dosti prej razpet in oprašen pa je razvijajoče se jabolko jemalo hrano zapoznelim bratcem,« je po krajšem preudarku pripomnil vaščan Polde. Ko je hotel še modrovati, ga nekaj sune v koleno. Bil je Pavlov pes z žogo v gobcu. »Vrzi mu jo, boš videl, kako bo vesel,« je predla- gal Pavel. Polde je ubogal in potem hotel nadaljevati pogovor, a je bila mrcina v hipu nazaj, kajpak spet z žogo. Sledilo je kakih deset lučajev - tako iz ljubega miru - potem pa je bilo Poldetu vsega zadosti. Da bi pridobil vsaj nekaj časa, je jezen zalučal žogo daleč proč. Toda groza - žoga je poletela naravnost proti rajskemu jabolku in v naslednjem trenutku je sadež, dika in ponos Pavlovega vrta, žalostno ležal v travi. Neprevidni Polde si je v strahu z rokami zakril obraz in šele čez čas skozi prste pogledal meščanskega Pavla. Ta se je z ostrim pogledom nekaj časa sprehajal od imenitnega sadeža preko psa na Poldeta in spet nazaj. Končno se mu je razjasnil obraz: »Nič hudega, se bodo odslej vsaj ostali plodovi bolj redili,« je dejal spravljivo, kar je bilo, kajpak spet sad meščanske vzgoje. Polde je bil vesel, da se je vse srečno končalo. Še bolj mu je odleglo, ko je kasneje večkrat spotoma poškilil na Pavlov vrt in videl, kako ostala jabolka zares dobro »ratujejo«. LS PRAZNOVANJE 1A KASTELČEVINE Sredi septembra je bilo na nekdanjem domu Mihe Kastelica v Gorenji vasi spet živahno. V organizaciji Turističnega društva Ivančna Gorica smo ondi počastili spomin na našega pesnika, časnikarja in kulturnega delavca iz Prešernovega kroga. V kulturnem programu so sodetavaLLZa4piškiJiaIl4e^z^-Se^ Mešani pevski zbor Studenček iz Ivančne gorice, učenci osnovne šole Stična in iz njene podružnice na Muljavi ter člani Turističnega društva Ivančna Gorica. O pomenu obujanja spomina na naše slavne prednike, še posebej v letošnjem Trubarjevem letu, pa je spregovoril dr. Mihael Glavan. Če sem koga od sodelujočih po nemarnosti izpustil, naj se ne jezi preveč, ker jeza škoduje lepoti, te pa ni nikoli preveč. Svečanost je bila lepa prilika za čestitke ob visokem jubileju sedanje lastnice nekdanje Kastelčevine, Nane Vehovec. Znana športna plavalka iz časov med obema vojnama je namreč praznovala devetdeseti rojstni dan. Poleg nastopajočih in vaščanov so ji posebna voščila izrekli člani Turističnega društva Ivančna Gorica, zastopniki župnijske Karitas in Rdečega križa. LS Po drevju so se plaztte kačaste buče. »Beži Polde, morda so prave kače!« Ivančna Gorica, oktober 2008 119 Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica, objavlja na podlagi Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2008 (Uradni list RS, št. 22/08) in Pravilnika o štipendiranju dijakov in študentov v Občini Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 59/07) JAVNI RAZPIS za pridobitev štipendije v šolskem letu 2008/2009 iz proračuna Občine Ivančna Gorica 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica 2. Predmet javnega razpisa je dodelitev štipendij dijakom in študentom iz Občine Ivančna Gorica v skladu s Pravilnikom o štipendiranju dijakov in študentov v Občini Ivančna Gorica. 3. Pravico do štipendije iz proračuna Občine Ivančna Gorica lahko uveljavijo redni dijaki in študenti, če izpolnjujejo naslednje pogoje: • imajo status rednega dijaka oz. študenta, • so državljani Republike Slovenije, • imajo stalno prebivališče v občini Ivančna Gorica najmanj eno leto od datuma prijave na javni razpis, • ob vpisu v prvi letnik srednje šole niso bili starejši od 18 let oz. ob vpisu v visokošolsko in univerzitetno izobraževanje niso bili starejši od 26 let, • niso v delovnem razmerju, ne prejemajo nadomestila za brezposelne pri Zavodu za zaposlovanje, nimajo statusa zasebnika ali samostojnega podjetnika. 4. Vsi prosilci se morajo prijaviti na obrazcih iz razpisne dokumentacije in priložiti vsa v razpisni dokumentaciji potrebna dokazila: • potrdilo o vpisu za tekoče študijsko leto (dobite ga na šoli ali fakulteti), • dohodninsko odločbo staršev oz. skrbnikov ter drugih članov iz skupnega gospodinjstva za leto 2007, ki so po zakonu o dohodnini dolžni oddati dohodninsko napoved, • zadnje pridobljene odločbe o otroškem dodatku za vse otroke, ki so člani družine, • dokazilo o opravljenih izpitih in njihovi povprečni oceni predhodnega študijskega leta, oziroma dokazilo o uspehu v preteklem šolskem letu (dobite ga ali ste ga dobili na šoli ali fakulteti) • dokazila o uspehih in priznanjih (v kolikor jih imate), • fotokopija osebne izkaznice ali potnega lista (kar potrjuje državljanstvo vlagatelja), • fotokopijo potrdila o družinski skupnosti naslovljenega na ime in priimek vlagatelja (dobite ga na Krajevnem uradu, Sokolska 8, Ivančna Gorica) Občinski svet Občine Ivančna Gorica bo za šolsko leto 2008/2009, na eni izmed naslednjih sej, s sklepom izdanim na podlagi 5. člena Pravilnika o štipendiranju dijakov in študentov v Občini Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 59/207), sprejel število ter višino štipendij. 5. Merila za vrednotenje prijav bodo v skladu s zgoraj navedenim pravilnikom sledeča: Klasje, oktober 2008, št. 8 1 5.1. DOHODEK plačilni razred dohodkovni razred (delež bruto mesečnega dohodka na družinskega člana v primerjavi s povprečno bruto plačo v RS v preteklem koledarskem letu) št. točk 1 do 25% 90 2 od 25% do 35% 80 3 od 35% do 45% 70 4 od 45% do 55% 50 5 od 55% do 70% 40 6 od 70% do 90% 30 7 od 90% do 110% 20 8 nad 110% 10 Dokazilo: dohodninska odločba ter odločba o otroškem dodatku za leto 2007. Za člane družine vlagatelja se po tem pravilniku štejejo: - oče, mati ali zakonec oz. oseba, ki živi z enim izmed staršev v življenjski skupnosti, ki je v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, najmanj eno koledarsko leto pred vložitvijo vloge za uveljavitev pravice do občinske štipendije, - otroci, - otroci, posvojenci oziroma pastorki, ki so jih vlagateljevi starši dolžni preživljati v skladu s predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, - stari starši, posvojitelji, očim ali mačeha oziroma vnuki vlagateljevih staršev, če so jih ti dolžni preživljati po predpisih iz prejšnje alinee, - otroci oz. posvojenci vzdrževalcev tudi po 18. letu starosti, če se izobražujejo v javno veljavnih izobraževalnih programih za odrasle, oziroma so prijavljeni pri zavodu kot brezposelne osebe, ki iščejo prvo zaposlitev ter nimajo lastnih sredstev za preživljanje. 5.2. ŠT. VZDRŽEVANIH OTROK V DRUŽINI št. otrok št. točk 1 -2 otroka 2 3-5 otrok 4 nad 5 otrok 6 Dokazilo: izjava o številu vzdrževanih otrok (predšolski, šolski, študentje, brezposelni) v družini ter njihovem statusu, potrdilo o družinski skupnosti naslovljenega na ime vlagatelja. 5.3. USPEH V PRETEKLEM ŠOLSKEM LETU uspeh št. točk zadosten (6) 2 dober (7) 4 prav dober (8,9) 6 odličen (10) 8 Dokazilo: kopija izkaza o uspehu oz. potrdilo o opravljenih izpitih. Klasje, oktober 2008, št. 8 2 5.4. PRIZNANJA Višina štipendije se poviša ob doseženih uspehih na izven šolskih dejavnostih, kot so izobraževanje, kultura, umetnost, šport, itd., na naslednji način: doseženo priznanje št. točk 1. mesto oz. zlato priznanje (ekipno ali posamično), doseženo na regijskem, državnem ali mednarodnem tekmovanju in primerljivo do 12 točk 2. mesto oz. srebrno priznanje (ekipno ali posamično), doseženo na regijskem, državnem ali mednarodnem tekmovanju in primerljivo do 9 točk 3. mesto oz. bronasto priznanje (ekipno ali posamično), doseženo na regijskem, državnem ali mednarodnem tekmovanju do 6 točk nagrade, priznanja ali drugi javni dosežki in primerljivo do 3 točke Dokazilo: Kopija priznanj ali druga dokazila o doseženih uspehih. 5.5 ODDALJENOST DEJANSKEGA KRAJA BIVANJA OD KRAJA IZOBRAŽEVANJA razdalja v km (v eno smer) št. točk manj kot 10 km 3 10 km- 30 km 6 30-50 km 9 50-100 km 15 nad 100 km 18 Dokazilo: Izjava z navedbo dejanskega naslova kraja bivanja (stalno prebivališče, začasno prebivališče, kraj dijaškega oz. študentskega doma) ter naslova šole oz. fakultete. možnost javnega prevoza (avtobus, vlak) št. točk manj kot 3 - krat na dan v eno smer 9 od 3 - krat do 5 - krat na dan v eno smer 6 več kot 5 - krat na dan v eno smer 3 Dokazilo: Navedba prevoznikov (LPP, Slovenske železnice, ...). 5.6. LETNIK letnik št. točk 1 2 2 4 3 6 4 8 5,6 9 absolvent 10 Dokazilo: Potrdilo o vpisu. Klasje, oktober 2008, št. 8 3 5.7. OSTALE ŠTIPENDIJE štipendija št. točk ne prejema štipendije 15 prejema eno štipendijo 4 prejema več štipendij 0 Dokazilo: Izjava vlagatelja. 6. Vloge za dodelitev štipendij morajo biti dostavljene do 7.11.2008 do 13. ure na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8,1295 Ivančna Gorica. Na tem naslovu lahko zainteresirani dobijo tudi vse dodatne informacije. Razpisana dokumentacija se lahko dvigne v poslovnem času uradnih ur v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica ali pa na spletni strani občine http://www.ivancna-qorica.si/. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z OBVEZNO navedbo ime, priimek in naslov prosilca in z oznako »JAVNI RAZPIS, ŠTIPENDIJE 2008/2009, NE ODPIRAJ!« 7. Odpiranje prijav bo okvirno 12.11.2008 v prostorih Občinske uprave Občine Ivančna Gorica, Sokolska 8 v Ivančni Gorici. Odpiranje bo nejavno. 8. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v 15. dneh PO OPRAVLJENI IZBIRI. 9. Medsebojna razmerja med Občino Ivančno Gorico in izbranim kandidatom bodo urejena s pisno pogodbo. Številka razpisa:430-0018/2008 OBČINA IVANČNA GORICA Ivančna Gorica, 16.10.2008 župan Jernej Lampret Klasje, oktober 2008, št. 8 4 1 č 2 P 3 S 4 N 5 P 6 T 7 S 8 Č 9 P 10 S 11 N 12 P 13 T 14 S 15 Č 16 P 17 S 18 N 19 P 20 T 121 S j 22 Č 123 P 124 S J 25 N 126 P 27 T 28 S :l 29 Č p s O Novo leto Makarij Genovefa Angela ® Simon Gašper Zdravko Severin Julijan Gregor Pavlin Tatjana Veronika Srečko Pavel Marcel Anton Marjetka 9 Marij Boštjan Neža Cene Raj ko Felicijan Darko Pavla Janez Peter Franc Martina Janez 1 N Ignac 2 P Marija 3 T Blaž 4 S Andrej 5 Č Agata 6 P Dora 7 S Egidij O 9 P Polona 10 T Viljem 11 S Marija 12 Č Damijan 13 P Katarina 14 S Valentin 15 N Jurka 16 P Julijana 17 T Silvin 18 S Simeon 19 Č Julijan 20 P Leon 21 S Irena 22 N Marjeta 23 P Marta 24 T Modest/pust 25 S Matija/Pepelu«? 26 Č Sergej 27 P Andrej 28 S Gabrijel 1 N 2 P 3 T 4 S 5 Č 6 P 7 S 8 N 9 P 10 T 11 S 12 Č 13 P 14 S 15 N 16 P 17 T 18 S 19 Č 20 P 21 S 22 N 23 P 24 T 25 S 26 Č 27 P 28 S 29 N 30 P 31 T Albin Janja Marin Kazimir ® Janez Nika Tomaž Janez Frančiška 40 mučencev Krištof O Gregor Kristina Matilda Klemen Hilarij Jerica Edvard 9 Jožef Srečko Benedikt Vasilij Jože Gabrijel Minka Maksima* Rupert Janez Ciril Bogdan Benjamin «•»«•MM fWutf-' tur..¡». X", ,-■„< c! 30 SEPTEMBER AVGUST 9 Č 10 P 11 S 12 N 13 P 14 T 15 S 16 Č 17 P 18 S 19 N 20 21 22 23 24 25 26 N 27 P 28 T 29 S 30 C 31 P Bogoslav Marija Irenej Urh Anton Bogomila Ciril, MetodO Špela Veronika Ljubica Olga Mohor Evgen Franc Vladimir 9 Marija Aleš Miroslav Vincenc Marjeta Danilo Majda • Branisiav Kristina Jakob Ana Sergij Zmago ® Marta Julita Ignac 1 S Peter 2 N Alfonz 3 P Lidija 4 T Dominik 5 S Marija 6 Č Ljubo 7 P Kajetan 8 S Miran 9 N Janez 10 P 11 T 12 S 13 Č 14 P 15 S Lovrenc Suzana Klara Lilijana Demetrij Marijino S. ® 16 N Rok 17 P Pavel 18 T 19 S 20 Č 21 P 22 S Helena Ludvik Bernard Ivana Timotej 23 N Filip 24 P 25 T 26 S 27 Č 28 P 29 S 30 N 31 P Jernej Ludvik Viktor Jože Avguštin Janez Roza Raj ko 1 T 2 S 3 Č 4 P 5 S 6 N 7 P 8 T 9 S 10 Č 11 P 12 S 13 N 14 P 15 T 16 S 17 Č 18 P 19 S 20 N 21 P 22 T 23 S 24 Č 25 P 26 S 27 N 28 P 29 T 30 S Tilen Štefan Dora Rozalija O Lovrenc Zaharija Marko Marija Peter Nikolaj Milan Gvido ® Filip Rastko Nikodem Ljudmila Frančiška Irena • Suzana Svetlana Matej Mavricij Slavojko Nada Gojmir Justina ® Damjan Venčeslav Mihael Sonja Ä Ä mmimrm m IDMlMMTOISLäÄ 39. Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični bo ostal zapisan v naši zgodovini kot pomemben kulturni dogodek v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji v letu 2008. Leta 2009 se veselimo jubilejnega, že 40. Tabora slovenskih pevskih zborov. 1 S Hugo 1 P Praznik dela® 1 P Fortunat 2 Č Franc ® 2 S Boris 2 T Erazem 3 P Ljuba 3 N Aleksander 3 S Pavla 4 S Izidor 4 P Sv. Florijan 4 Č Franc 5 N Vincenc 5 T Angel 5 P Valerija 6 P Viljem 6 S Janez 6 S Norbert 7 T Darko 7 Č Stanko 7 N Robert O 8 S Albert 8 P Viktor 8 P Medard 9 Č Tomaž O 9 S Gregor O 9 T Primož 10 P Mehtilda 10 N Izidor 10 S Marjeta 11 S Leon 11 P Žiga 11 Č Srečko 12 N LaZar Velika noe 12 T Pankracij 12 P Janez 13 D IAn vekkcnofini r IUd ponedeljek 13 S Servacij 13 S Anton 14 T Valerij 14 Č Bonifacij 14 N Vasilij 15 S Helena 15 P Zofka 15 P Vid 16 Č Bernarda 16 S Janez 16 T Beno ® 17 P Rudi 9 17 N Jošt ® 17 S Dolfe 18 S Konrad 18 P Erik 18 Č Marko 19 N Leon 19 T Ivo 19 P Julijana 20 P Neža 20 S Bernard 20 S Silva 21 T Simeon 21 Č FelikS/Vnebohod 21 N Alojz 22 S Leonida 22 P Milan 22 P Ahac • 23 Č Vojko 23 S Željko 23 T Kresnica 24 P Jurij 24 N Suzana • 24 S Janez 25 S Marko • 25 P Gregor 25 Č Dan držav. 26 N Marcelin 26 T Zdenko 26 P Stojan 27 P Dan upora 27 S Janez 27 S Ema 28 T Pavel 28 Č Avguštin 28 N Hotimir 29 S Robert 29 P Magdalena 29 P Peter, Pavel ® 30 Č Katarina 30 S 31 N Ivana w Angela/Binkošti 30 T Emilija ■Oil Ni^Billl'lili111 lililí IHV/IH5Ü 1 č Julija 1 N Dan mrtvih 1 T Marijan 2 P Bogumil 2 P Dušanka O 2 S Blanka O 3 S Terezija 3 T Silva 3 Č Frančišek 4 N Franc O 4 S Drago 4 P Barbara 5 P Marcel 5 Č Zahar 5 S Savo 6 T Vera 6 P Lenart 6 N Miklavž 7 S Marko 7 S Engelbert 7 P Ambrož 8 Č Brigita 8 N Bogomir 8 T Marija 9 P Abraham 9 P Teodor 9 9 S Valerija 9 10 S Danijel 10 T Andrej 10 Č Smiljan 11 N Milan 9 11 S Martin 11 P Danijel 12 P Maks 12 Č Emil 12 S Aljoša 13 T Edvard 13 P Stanislav 13 N Lucija 14 S Veselko 14 S Nikolaj 14 P Dušan 15 Č Terezija 15 N Leopold 15 T Kristina 16 P Jadviga 16 P Jerica • 16 S Albina • 17 S Marjeta 17 T Gregor 17 Č Lazar 18 N Luka • 18 S Roman 18 P Teo 19 P Etbin 19 Č Elizabeta 19 S Urban 20 T Irena 20 P Srečko 20 N Julij 21 S Urška 21 S Marija 21 P Tomaž 22 Č Vendelln 22 N Cecilija 22 T Mitja 23 P Severin 23 P Klemen 23 S Viktorija 24 S Rafael 24 T Janez ® 24 Č Eva ® 25 N Dariia 25 S Katarina 25 P Božič 26 P Luciian ® 26 Č Konrad 26 S Štefan SE«. 27 T Sabina 27 P Virgil 27 N Janez 28 S Simon 28 S Jakob 28 P Živko 29 Č Ida 29 N Radivoj 29 T David 30 P Marcel 30 P Andrej 30 S Evgen 31 S Bolfenk SSSU. 31 Č Silvester O