PBIHORSKI DNEVNIK
GLASILO OS VOBOOILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Leto Ul . Cena 10 lir • 6 .jugolir • 2.50 din
UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 In 93-808 — Uprava 93-807
Rokopisi a« ne vračajo.
OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 • Te!. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini, enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 tir. NAROČNINA Cona A: mesečna 240. četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792. 1440 jugolir; FLRJ: 55.165.330,650 din.
Čekovni račun na ime «Ljudska založba*: Trst 11-5156: Reka 45-301; Ljubljana »Primorski dnevnik* — uprava 60-4045-34.
TRST torek, 14. oktobra 1947
Poštnina plačana v gotov.m Sp dizion*- m abbon. postale
JStev. 719
Zaključek tedna hrvatske kulture v Bujscini
X ULT U R A H A J NI 0 Čil E J Šf OROŽJE
Beiovneaa liutlslua za zmago domoKraciie
Nedeljska manifestacija v Bujah je opom n onim, ki zanikajo našo osvobodilno borbo in ki se borijo proti našim kulturnim in socialnim pridobitvam
J nedeljo je bila v Bujah velika kjer so poleg Hrvatov in Slo- je bila zaključena dopoldanska ma-
^f®fac%'a «Tedna hrvatske kuj- vencev sodelovali tudi Italijani, nifestacija-
f "L' ......	se danes vesele festivala hrvat-
% tisoč« in tisoče ijudi ‘a vseh ske kuIture vsi Istrani.
tel,
■ov oujs.vega oK.a.a je pi:fci
&a svoj veliki kulturni p raz-1 To je nad vse pomembna ngo-
PEVSKI ZBORI IN FOLKLORNE SKUPINE
Popoldne je bila kulturna prire-
Jv()_	auivuiit.	j	•	a	o	irUJJCfiUUC	J	C	V-l<X	*VU*ULUIlii	pi lrc*
m*ttala ^ množica’ ki.50 ^ P°" tovitev, kajti prav to predstav- d;tev, na kater. so nastopil: števil-
K~g1a obnova Pulja
po prik jucaivi
Pulj, 13. — Po približno v enem mesecu po priključitvi Jugoslaviji je Pulj zadobil karakterist ko drugih mest nove Jugoslavije, kjer obnovitvena dela naglo napredujejo. Puljsko prebivalstvo, ki se je rešilo anglc-ameriške okupacije, se v velikem številu udeležuje dela pri obnovi mesta. Mlad tiske delovne brigade s navdušen em sodelujejo pri popravilih poškodovanih poslopij in tovarn.
Zaradi naporov jugoslovanskih oblasti in delavstva delajo tovarna cementa	in ladjedelnice, ki
člani oevsk-sa	zbora	m	fo klorne	popravljajo	jugoslovanski parnik
p	„-°a	zDO.a	ji	io.kiorne	((Pm .	,	y kratkem
skup.ne «Vaso Viahov.č* :zZagreba, bodo ^	^ £
k so dob li prvo nagrado na pra- tcrimi	ustenin	Ziv-
skem festivalu. Ljudstvo je z nav-
ljudstvom in kaj vse čaka naše kulturne delavce, da ga ctmejo pozab'. V zadnji točki so nastopili
*Pr^)V Sk0laj 2 Url trajajc^m Ija temelj današnje in‘jutrišnje ni psvsk: zbor:, ki so peli stare j dušenjem ploskalo m.ad.m umetni- ^^ira in ''oskrba ^eb valstr^Z « ,. ^u’ Je bila v.deti od daleč korke na STO-ju za priznanje -strske narodne pesmi. Kako je piri-! kom in ob tej priliki je prišlo še do 1 rel}na	*
.	in	OPl/it.nn	mdnifncto/*1	i«	aK.	!	trnJi if ira	•vmrta-lro Irdtn c’lr>r\	ia	r\r\_
Do sedaj so zopet odprli so trgovskih podjetij, na trg pa prihajajo
^SSimTSL^ofm^ Popolne "enakopravnosti"vs^ «»«** m 06101110 manifestacijo ob-' «6,H-gapoudarka, kako slno je po
g0Č^a -	1	mm	rtr.4-1	M	I
reka naprednega ljudstva, ki
. k zavedlo samega sebe in praz-^ svoj veliki dan. Obenem pa >lla ta man festacija še enkrat
narodnostim.
v re-n'c: vse naše ljudstvo, trebno tesno sodelovanje med istr-
je ponoven dokaz dejstvo, da so j skimi in ostalim- Hrvati. Se bodo sovražniki ljudstva po- j hoteli skoraj vsi zbori bujskega o-
veliki^ dan. Obenem pa skušali ov rat. razvoj kulture Slo- ' kraja pokazr-ti svoje uspehe, le da | ni hrvatski festival. S tem je bil
Tako se je zaključil prvi kultur- t r^,ne dobave rib, stročnic in sadra.
Sole, predvsem hrvatske, ki niso
dokaz vsemu svetu, da so
vencev in Hrvatov, vendar ne bodo žal n» bilo dovolj časa. Pretresljivi postavljen v zgodovin: hrvatskega tnogle med anglo-ameriško okupa-uspeli. Prav to dejstvo predstavlja so bili nastop; naših starih «non» i prosvetnega dela v Istri po osvebo- oyo delovat', so zopet odprli. V
• — •.............................-	nrvatskih osnovnih šolah je sedaj
450 učencev, v italijanskih pa 500.
^JJSki Hrvatje ohranili svojo na- gotovost, da bomo še nadalje in «non’čev». k. so prepevali stare d‘tv; važen kulturni mejn k. Sen\e ^tvatskih- osnovnih šolah.^ je sedaj Rii, /?• dolgoletnemu zat ra- razvijali našo kulturo m da . istrske pesmi. Ljudje so j.m nav- prosvete je zasejano med ljudstvom.
,«• Ce.o mladi, ljudje, kine znar bo to preprečili nakane reakcije, dušeno vzklikali; zlasti sta doživela Treba ga bo .e z vso skrbjo razvija--	*	svoieva	ma^rnwa. ipzikn »M.,.-«	.....	™i’i.	„sr,p.h	uva	kmeta	iz	Savudri-	i	ti	in	gojiti.	Ljudske	množice	so	po-
«o no SVOjesa mater:nega jezika, Najboljši dokaz je današnji jesti- velik uspeh kfln n03n;. nato, da so Hrvatje. Ni val, ki ni prazmk samo hrvatskega -ie. ki sta i
naro, aa so nrvatje. ni val, ki ni prazmk samo hrvatskega <iče, °’ ;e neka star!ca 12 Martin- , ljudstva, ampak vseh demokratov ^ z veliko skrbjo prinesla izpod ; STO-ja.
.vin svoje ITše leta 1944. tov. m-eba bo mI '1 hrvaško zastavo, ko ji je I ku;tnr med
J5S: mrr^ «¥■*' SoSrSisrc ssnss
i-i, S',. ™ «, Vi: i «* vtan° c':Mno “ b™"“«
izvajala dvogovor «Fra-nina in Jur'na».
Nastop le so še folklorne skupme
kazale, da so željne kulture. V njih samih se je vzbud la narodna za-
vest, ki je prvi pogoj za uspešno gradnjo poslopja nove električne
fhva e’ektram v Rašt
Reka, 13. — Te dni so končali
umi u ..V-l, „	i Kopravnost... vzga.a.a o0 ljudstvo
Povedal- Ji,!) ,	fas*st* pre'	j v duhu bratstva in kulture. Delala
s»ttn0 de'n“ v°t ujno ',n pr0" J bo to za to, ker je to njen program, ic. de.o. S se.zami v oceh mu k._ w d. . t„m b " • V.v*.
* strjevala, da ni n'koli pozabila.1 er Ve’ da * b‘an' dtmokra'
je skrito v Istri med prep.ostim j demokracije.
j di cesto, ki pelje v Rašo in Labin.
kopravnosti. Vzgajala b0 ljudstvo
ie HrvatVn n .nfiiMi.1 ^fr.2.* I dio in Pridob tve narodno-osvobo-t04-	i	j ^ diine borbe in ustvarja pogoje za
«e:	T	TTvf	r’	rd-	b°	tra-en “ir na svetu.
it0 u aan> ko bo vstal Veli Jože —
v Ro Istm. Tetro rootvo	--	govor TOV. SESTANA
tet "• Istra> Istra majka mila zo-4oVajVO!X5dna»’ ginjeno pripove-
°dkar je bil z agrarno
‘•ni sistem v Bulščini, odkar jal, da med bmskim: Hrvati, ki ho-
V imenu pokrajinskega SIAU in oblastnega NOO za Istro je govoril
tevd ■ ° ukinj£n enkrat za vselej tov. Sestan, ki je med drugim de-i a-n! sistem v Bulščlni, odkar ,0' Ho	n-,,,«	,—
PtčVzelo ljudstvo oblast v svoje
h)k-
do pr padali STO-ju, in enimi, ki so priključeni k FLRJ, ne sme b'ti nobena meje. Ko se boste bujski
W , ^ zace;o raz v., ati tudi kul-»o .,	J£rije. Ustvarilo se Je tes-
hjani* 0vanje med Hrvati in Ita- Hrvatje boril; za kulturne .n na-- ha tem ozemlju. In baš de- cionalne pravice, je dtjal tov Se-'čni Italijani Bujščine še po- , stah, takrat vedite, da n'ste sami,
VIŠINSKI PONOVNO ZAHTEVA OMIK TUJIH ČET IZ ORČIJE
Izjave juifoslovanskeiia delegata - Zavezniške oblasti sodelujejo z italijanskimi Talnimi z.očinci - Generali Negro, Orlando, Marotta in Robctti še vedno v vojski
tRot’ na tem h2™!ju. In baš de- cionalne pravice, je dtjal tov Se-^f?t^ni Ralijanl BuJSČir
kuv , '■■1° dejstvo, da pomeni marveč da st<5je za vami vsi Hr- | nalogo proučevati vprašanja o mi-
Lake Suoeess, 13. — V političri komisij: OZN so razpravljali v zve. zi z grškim vprašanjem o ustanovitvi začasne komisije, ki ne j ima
Sebe .	1	ltajI>ni	bujsčii
Krav . ut*^° dejstvo, da ,—....
mtcisebojna povezanost v vatje, da vas podpira v vaših za-1 ru in varnosti. Višinski je ‘zjavil,
v0 . - “ .naporih za kulturno obno- htevah vsaFLRJ,
S rss *»• j« »»e-’11 “
^Iednih idej.	:so jugoslovanski narodi poveza-
feem°U P01*16 68 3« obrala na ve- ni v Ljudski fronti, tako se mo-tmrLProstcru- ki slicl mogočnemu raj« bujski Hrvatje še tesneje slavnostno okrase- okleniti SIAU, ker le tako bodo: k siiki®0- na kattrl je bila v ozad- mogli ohraniti svobodo in ijud-
111 De.-fn'u'ar.sa‘a Tlta’ na on! stra' sbo oblast.
™ ha tužne Istre Vlad’mirja !
a- ha drugi pa prvega borca
"taort
dipi rjodo hrvatskega naroda Via-lic;,’	Gortana, tisočglava mno-
toraC	popisati slikovitost' pri-
daieč Kea le irael pred seboj. gie- lijansk h krožkov tov. Petronio, ki “KRož'	Pogledu na prepevajočo	je dejal, da so prišle na tem festi-
•c°. k: je pela narodne pesmi, valu do vidnega izraza tri stvari:
TOV. PETRONIO GOVORI V IMENU ITALIJANOV
Prvi hrvatski festival Je pozdrav vil v imenu Zveze kultunTh ita-
da so nekatera obmejne incidente, ki so ne dogodili na severni grški meji, prikazali samo enostransko. Zahteval je nepristransko proučitev teh Incidentov, opozoril na odgovornost grške vlade in finančne klik; ter zahteval umik gršk;h čet bi vs-ega civilnega in vojaškega an. glaško-smCriškega osebja. Delegati slovanskih držav so se njegovim izvajanjem pridružili.
Jugoslcvaf-ski delegat je odklo ni! vsako odgovornost za položaj v Grčiji in je obtožil Anglijo, da je odgovorna za sedanje stanje na Balkanu. Predeči! je, da amerišk: f.nančniki sodelujejo tesno z grško
Tov, Petronio govori ubrani množici v Hujah
Nvetm ^udsk! oblasti in svojim | Razstava, ki govori o kulturnih Rfbo jn društvom. Sinje modro spomcnlkh, ob.čajih in tradicijah ^‘e kraške hiše so bile kot i Hrvatov v Bujščinl in njih napo-
u s° tv te3 pestri sliki. Zasta-1 rih in žrtvah za časa narodno-osvo-ie	v tsbnem vetriču, bodllne borbe; napis v sprevodu, ki
^ 86 n 12' e?zdov’ hjlhove barve Dravi, da ljudstva ne ločijo meje, *3Rcu, yreJr*vaie v pripekajočem | marveč pomanjkanje kulture; brat-jKtili , 5a«do m vsi skupaj smo stvo med hrvatskim in italijanskim
ljudstvom.
Tov. Petronio je dejal, da je hr-
.	J« ta praznik hrvatske
JJhdat va	p'aznik vsega delovni ga	........... _	. .
,ako nrvy.	|Istrl, da so ga občutili1	vatsko	ljudstvo	prav	s tem	festiva-1	6-	vzdržalo	pa	se	je	11	delegatov.
Jšhi. fi .	Je kot demokratični Ita-	:	.om	dokazalo,	da	ima svoje	kultur-	j	Končno	se ji	Višinski	izrazil	prot:
vlado lu da so vso obtožbe prot' Jugoslaviji brez podlage.
Nato jj Višinski še predlagal, da se morajo angloameriške čete iz Grčije umakcdU in da naj 30 usta novi posebna komisija, ki bo nadzorovala, da se bo ameriška pomoč uporabila izključno v korist giake. ga naroda. Proti tem predlogom .e glasovalo 40 delegatov, za predlog
Sl5 z v Stijah so bile okraše- ne tradicije in da ne pozna nobe- i odobritvi dogovorov, ki so bili skae % il ml zastavami z rdeča (j. • bpletene z bršljanom.
VOR TOV. BELTRAMA
^''Rvii'10 rahožico in goste Je po-
nega šovinizma. Zavedati pa se mora, da je kultura najmočneje orožje v rokah delovnega ljudstva za zmago demokracije v svetu.
Tov. Drago Pahor Je pozdravil festival v .menu SHPZ, tov. Perič
njeni med OZN in Mednarodno banko ter Mednarodnim denaaiiim fond'm, kjer hoč jo uvesti ZDA zopet svojo politiko nadvlade.
Sovjetski delegat Carapkin je glade palestinskega vprašanja izjavil, da niso pri tem važni zgodovinski razlogi, marveč samo načelo, da imajo Arabci in Zidj; pra-
s	^	—	*** ^vvwv Ja- j/V/
>štev ‘m*nu 17. prosvetnih _________________________________________
:*k&r - v Hujščui; tov. Kozlovič, pa v imenu Zveze hrvatskih pro-y»!t| v SJvoril v imenu ljudske svetnih društev .z Zagreba, v krat-®V. jUij.‘'Al janščini tov. Gortan. kih besedah Je drlsal ves potek bor-
2* v td, ram Pa Je sprtgovo- be Istranov za politično, gospo ’v:co odločati sami o svoji usodi, hnenu	okrožnega odbora I darsko in kulturno samestojnost.	j	Ker pa Je sporazum med	njimi	ne-
! Današnja manifestacija - je	J«	uvtijaviti
enak 'F** T?	^	^	T' -«n^	to	k»’7^-
Rn	Vani-	!;k°Pravnostl »n tli opomin vsem onim mračnim	ingR razdelit v Palestine	v ave	sa-
V>nos,Cenckih Prav*c vsem silam, ki skušajo zanikati našo mostojni državi.
nih zlečincev postaj osnovni zaker. OZN in da je bilo to določilo vneseno v mirovno pogodbo z Italijt in ostalimi nemškim; sateliti. Toda vsi ti ukrep; so ostali mrtva črka. Sele 13. februarja 1946 je glavna skupščina zopit potrdila, da je treba vojne zločince izročiti onim državam, kjer so izvršili svoja zlo činstva.
Kosanovič je pravno kemisiju opozoril, da je zahtevala Jugoslavija nekatere nemške vojn« zločince, ki so odgovorni za gmrt tiso čc-v Jugoslovanov, da pa jih- zavezniki kratko malo nočejo izročiti. Pos ben pa je primer z italijanski, mi vojnimi zločinci.
Jugoslavija je zahtevala 859 italijanskih vojnih zločincev, toda do danes ji ni bil izročen niti eden. Nasprotno, zavezniške oblasti z njimi najzaujgneje sodelujejo, čeprav so daii ubijati jugoslovansko civilno prebivalstvo, požigati njihove vasi in mučiti vojne ujetnike.
Kosanovič je ugotovil, da so nekateri italijanski vojni zločinci še danes v italijanski vojski, kakor na pr, gen. Parride Negro, gen. Orlando, gen. Antonio Marotta in gen. Mario Robotti. Zadnji je poslal v internacijo nad 35 tisoč Jugoslovanov, od katerih je pomrlo v taboriščih 4 500 Nadalje se mnogo italijanskih oficirjev — vojnih zlo črncev mirno kreta po Italiji in
mnogi imajo visoke položaje prt zaveznikih,
Kosanovič je omenil tudi, da so nekatere države, ki niso članice OZN, dale vojnim zločincem zatočišče. Tako Je sprejela Švica Ba-stianlnija, bivšega fašističnega guvernerja v Dalmaciji, enega naj. večjih vojnih zločincev, ki je izdal proglas, da sme vsak Italijan *vo hodno moriti civilno prebivalstvo Na podlagi tega proglasa .1« itali janska soldateska pcmorila v Dalmaciji več tisoč mož, ž:na in otrok Kosanovič je predlagal, da se zopet potrdi načelo, ki je vsebovano v sklepu OZN od 13. februarja 1946 glede izročitve vojnih zločincev.
Samostan zatočišče izdajalcev
Bukarešta, 13. — V francoskem zavodu za bizantinske študije ki ge vodijo ridovniki, je policija aretirala 3 funkcionarje zunanjega ministrstva, ki so se tam skrivali in ki jih je policija več časa iskala Aretirali so tudi redovi.; ike.
Plebiscit v Brigi in Tendi
Ttnda, 13. — Občine Tenda, Briga, Molliers, Pienne in Libri so se danes z 2603 glasovi proti 218, t. j. z 91% izrekle za priključitev k Franciji.
Ziučna volna v Palestini
Imperialisti hočejo borbo za neodvisnost Palestine spremeniti v arabsko-žldovski spopad
»ti-
Po mnenju Ca-
^ s],,^.11"1 na našem ozemlju, osvobodilno borbo in ki se bore rapkina je trtba tudi proučiti na-ih ^ hrv P°*dr*vljajo ta fe- proti kulturnim pridobitvam. žin ut>rave «	*.k.	---i
v*orntrke-JkultUre’	Potrjuje	nam.	da	«o	istrski	Hr-
M rezuH * r,mer zavestl ,n vatje vse k čas pripravljeni na oor-ha* j vztrajnosti v bor- bo, da ohran Jo tvojo kulturo, ker - tli, ^ °dni obstoj Hrvatov v s tem branijo tudi mir, blagostanje 'Ra n, naPredni elementi na-''h boljše življenje svo h otrok.
SfuTS*-.*— n. o j.1 “ '“i!-*.“j”*!« 525»
čin uprave za prehodno dobo med ukinitvijo angleškega mandata in začetkom palestinske suverenosti.
Izjave Save Kosanoviča o -nočitvi vo.n b zločincev
Kakor smo že poročali, je pre-tfcklo eo bo to v pravni kom si Id go*
-1,1 V.8ftk da s„ nredatav-  ..........................    .	.	vorll Jugoslovanski delegat Koea-
v0	h*lftsti K* d	. i,	Nazorju In predsedniku hrvatske	nwlč, in sicer o izročitvi in kaz
tl)	' °klets(v	faalzein pra*	vlade dr. VI. Bakar ču. Končno so	novanju vojnih zločincev. Dejal je,
**ti b k	zas*nK* SIAU	zapeli še združeni pevski zbori več	da Ji zavezniški dogovor :t Mcs
B°rb«	za	osvoboditev, i hrvatskih narodnih pesmi in s tem	I kve od 1. novembra 1943 glede voj.
J?fce| *	teror	fašizma do- tov' T;tu- P^dsednlku Prezld Ja ;
bil ., V°J višek d« i«	ljudske skupščine LRH V.ad*nvrju ;
G ' 8.k> da j« predstav-	-n	„r-f,*edniku	hrvatske	1
Jeruzalem, 13. — Predstavnik angleškega zunanjega ministrstva je sporočil sirski vladi, da je izpraznitev Palestine od strani angleških čet odvisna od izpolnitve nakate-rih pogojev. Zaradi tega je Anglija kakor do sedaj odgovorna za o-brambo in varnost Palestine in bo vsako dejanje, naperjeno proti Palestini in proti palesfnskjm državljanom smatrala kot akcijo, naperjeno proti sami Angliji.
Tudi arabski in židovski komunisti so glede položaja v Palest ni izrekli svoje stališče. Arabsko komunistično glasilo «AU Ittihad® piše, da so vodilni arabski politiki podpirali načrt razdertve Pr lest-ne. Zaradi tega zahteva list od njih, naj Vemenijo svo,e postopanje proti Zidom ;n naj povabijo židovske množice k sodelovanju v borbi proti imperiai stom za skupno osvoboditev Palestine.
List židovskih komunistov «Kdh Haarn ugotavlja, da vodijo imperialist; živčno vojno tako proti Arabcem kakor proti ZldOm z namenom, da b borbo za neodvisnost Palestine spremenili v arabsko-židovski spoprd. List nadaljuje, da grozijo arabski in židovski reakcionarji glede na glasove o um'ku Angležev, da bodo pod vzeli na lastno roko korake. Iz tega razloga se bi morale arabske in ž dovske oblasti obrn ti na Varnostni svet.
Angleški tisk, k; se čuti v palestinskem vprašanju še najbolj prizadetega, komentira dogodke na š'roko. Tako smatra «Times». da bo to vprašanje rešeno tedaj, ko bo tud'. Sovjetska zveza zavzela svoje končno stališče. Na vsak načn, poudarja »Times®, je Anglija zavzela nepreklicen sklep
Angleško Javno mnenje Je zlasti iznenadila izjava ameriškega delegata. S tem v zvezi piše »Sundajr Times*, da ZDA kljub pr .Stanku na delitev Palestine, n so zavzele Jasnega stališča. Zdi se, da ZDA ni-
majo namena poslati svdje vojake v Palestino, da b: jih tam ubijali, marveč hočejo, da b; Anglija ponovila v Palestini pol'tiko iz Grčije ■n s cer, da bi cd,ož;la na nedo.o-čen čas umik svojih čet.
Oglasil se je tudi jeruzalemski mufti in izjavil, da ustanavlja arabska liga armado, sestavljeno iz sedm h arabskih držav, ki se bo borila proti morebitni delitvi Palestine. V Halli so se zbrali arabski veljaki in pozval; mlad no, naj bo pripravljena za obrambo svoje de-. žele. Osebe, kj so prekoračile vojno obvezno dobo, bodo morale p.ačati j poseben davek za nabavo orožja, j Z zborovanja so pozvali arabske 1 države, naj prekličejo pogodbe o : petrolejskih koncesijah. Azzan paša je tujim novnarjem dejal, da
Jugoslovanski protest v Argentini
Beograd, 13. — Jugoslovanski zunanji minister je protestiral pri argentinskem poslaništvu zaradi aretacije dveh funkcionarjev jugoslovanskega poslaništva v Argentini. Enako je protestiral tudi jugoslovanski poslanik v Buenos Ai-
Kongres CIO
Boston, 13. — Danes se je pod pr;dsedstvom Fhilipa Murraya začel letni korgres CIO, ki se ga je udeležilo 700 delegatov, ki predstavljajo 6 milijonov članov.
Kongres bo trajal 4 dni in bodo na njem sprejeli važne sklepi. Marshall je sprejel povabilo in bo govoril v sredo.
Demokratični senator Pepper je pred kongresom CIO izjavil med drugim: »Sovražnik ni kemunizem, pač pa inflacija, gespodarskj polom in zunanja politika, ki vodi do vojne.* Pepper je obtožil tudi pr;d-9'avnike ameriških monopolov in vojaške predstavnike, da so se med. sebejno povezali, da si zagotovijo nadzorstvo nad politiko ZDA Pozval je delegat; CIO, naj se sporazumejo z liberalnimi elementi v ZDA za sklenitev koalicije kakor je bila ona, ki je dovedla Roosevelta do predsedniškega mesta v ZDA.
ljudski blok v Rimu
vodi pri volitvah
Rim, 13. — Včeraj so bile v Rimu občinske volitve. Volitev se je udeležilo večje število volilcev, kakor lansko leto. Povprečna udeležba je bila 67%. Letos je volilo več žensk kakor moških (319.353 proti 314.690).
Vsega skupaj je 14 list. Od teh so 3 odkrito fašistične, 2 monarhistični, 3 pa tvorijo reakcionarni in filofašistični elementi. Obstojajo nato še liste kvalunkvistov, liberalcev, demokristjanov, saragatovcev in republikancev. Socialist; in komunisti so nastopili skupno v ljudskem bloku.
Do sedaj je tiskovni urad ministrskega predsedništva sporočil sledeče dokončne izide za 1220 volišč od skupnih 1223; Ljudski blok 208.126 glasov; earagatovci 24.917; tronar. histi 32.649; unionisti 2202; republikanci 36.676; kvalunkvist: 63.377; bivši bojevn’ki 1095; italijansko socialno gibanje 24.596; «Roma no-sira* 1986; liberalci 11.673; agrarci 1015; soc’alna demokracija 10.308; krščanska demokracija 204.007.
Izide za ostala tri volišča bodo objavil; jutri.
Vojna v Vleinamu
z amerisk m orožjem
Pariz, 13. — Iz Hanoja poročajo, da so Francozi začeii v Vietnamu velike vojaške operacije proti vietnamski republiki. Poročila pravijo, da so se operacije začele v času bivanja posebnega Trumanovega odposlanca Bullita pri francoski vrhovni komandi v Saigonu. Bullit je imel v Saigonu več sestankov z vojaškimi in političnimi funkcionarji. Takoj po Bullitovem odhodu so se začela bombardiranja z letali ameriškega in britanskega izvora proti vietnamskemu prebivalstvu.
Ameriška javnost obsoja vlado, k; je sklenila, da bo rešila to vprašanje s silo. Francosko delovno ljudstvo obtožuje Ramadierovo vlado, da vod: državo v prepast, ter zahteva prenehanje sovražnosti In začetek pogajanj s Ho Ci Minhovo vlado. Vietnamska vojna stane Francijo ogromno; prisiljena je kupovati vojni material v ZDA. Ves napredni tisk odločno zahteva prenehanje kolonialne vojne v Vietnamu. «Humanite» poudarja, da se zločinska vojna lahko preneha samo s padcem izdajalske vlade in s sestavo demokratične vlade, v kateri naj bo delavski razred močno zastopan.
Jasno je, zaključuje list da so te vojaške cperac!je v korist tovarn z onstran Oceana, toda francosko ljudetvo zahteva prenehanje sovražnosti in takojšnji začetek pogajanj z vietnamsko vlado.
Spopad! v Taranln
med s*av'ts'oč en* ;n ornžnkl
Rim, 13. — Notranje ministrstvo sporoča, da so danes v cbčini G'no-sa (Taranto) proglasili splošno stav-
ko kot protest zaposlitve brezposelnih kmetov. Orožniki so intervenirali, da preprečijo blokiranje cest, Prišlo je do spopadov, pri čemer so padale tudi bombe. Bil je en mrtev in 20 ranjenih.
Italijanska sindikalna delegacija
odpotovala iz Beograda
Beograd, 13. — V nedeljo so iz Beograda odpotovali delegati italijanske Splošne konfederacij« dela, ki so bili nekaj dr.i v Jugoslaviji
Sindikati se morajo borili
proti vojn m bu]aka£&n
Beograd, 13. — Glavni odbor E-notnih sindikatov Jugoslavije je dobil od glavnega tajnika Svetovne sindikalne zveze Louisa Saillan-ta ob priliki druge obJetboe te zveze brzojavko^ s kat:ro se poudarja, da mora delovanje smd.-katov težiti po izboljšanju življenja delavskih množic v vseh državah. Sindikati morajo odločno in vedno reagirati proti vsaki voj-r.ohujskaški propagandi. Brzojavita poudarja dalje, da so svetovn: mir, uničenje vseh ostankov fašizma in spoštovanje d rraokrat čnih pravic neobhrdi.i pogoji za dosego blagostanja jn za izboljšanje življenjskih pogojev delavočv vsega sveta.
Pred noVo konferenco
šestnajstih držav?
Pariz, 13. — V Washingtonu so se sestali člani izvršnega odbora pariške konference in ameriški strokovnjaki ter razpravljali o poročilu 16 držav za pomoč Evrop1. Ameriška vlada zaht va novo sklicanje konference in navaja, da so navedbe poročila o sposob.osti proizvodnje in izvoza evropskih držav preveč optimistične. Nekatere evropski vlade so sprejele to vest z nejevoljo, ker morajo popravljati poročilo že drugič.
V zvezi s tem je ameriški republikanski poslanec Mundt izjavil tisku, da potrebuje Francija nujno pomoč zlasti v žitu in premogu.
Danes so e v V/ashingtonu sestali Truman, Marshall, am'riški posilanik v Lcr.donu in . nekateri drugi visoki ameriški funkcionarji. O sestanku pi bilo izdano nobeno poročilo.
Kolera v Eliotu divja že 24 d<i«
Kairo, 13. — V Egiptu divja že 24 dni epidemija kolere, ki zahteva mnogo žrtev.
Na 24. dan so ugotovili 105 smrt. nih in 365 novih bolezenskih primerov. Minister za socialno skrbstvo je izjavil, da je položaj zelo resen.
MMapia delegacija
v Beogradu
Govor madžarskega min sirskega predsednika Dinniesa
Beograd, 13. — S posebnim vlakom ji prišla v Beograd madžarska delegacija pod vodstvom mi-n'strskega predsednika Lajosa Dinniesa.
Dinnies je po beograjskem radiu v imenu madžarske vlade in madžarsk:ga delovnega 'judstva pozdravil jugoslovanske naroda in poudaril, da sloni prijateljstvo med madžarskim in jugoslovanskim de lovnim ljudstvom, ki so ga do sedaj ovirali habsburški in nemški imperialisti, na trdni podlagi. To prijateljstvo je Jamstvo za podonavske narode, da bodo živeli drug ob drugem v miru in v demokraciji v vzajemnem spoštovanju m z vzaftmno pomočjo ob delu za bodočnost, ki jo ljudstvu lahko nudi samo demokracija.
Pozneje je delegacijo sprejel maršal Tito na Dedinju, opoldne p* Je maršal Tito vmjl obisk na madžarskem poslaništvu.
Pred svojim odhodom v B . ograd je madžarski zunanji minister Mol. car izrazil potrebo prisrčnih odnosov s Sovjetsko zvezo in s sosednimi demokracijami. Izjavil je, da bodo v Beogradu podpisai. kulturni dogovor z Jugoslavijo.
Izjavil je tudi, da bo 22. oktobre prišla v Budimpešto bolgarska delegacija za podpis kulturnega dogovora in da upa, da bodo tak dogovor podpisali tudi s Poljsko.
Molnar je nato d jal, da Madžarska želi prijateljskih odnosov tudi z zapadnimi državami, te pa morajo priznati napore madžarskega fijudstva za obnovo demokracije, priznati neodvisnost1 Madžarske in opustiti vmešavanje v njene notranje zadeve.
Šolski oouk
v osvebo jen Grilji
Atene, 13. — Radio demokratične armade poroča, da je komanda demokratične armada dala nalog ljudskim odborom, naj začnejo takoj s popravil; šolskih poslopij na osvobojmem ozemlju. Kjer ni bilo še volitev v ljudske odbore, morajo to nalogo prevzeti občinski sveti. Pouk v vseh šolah na osvobojenem ozemlju se mora pričeti č-mprej. Ljudski odbori bodo prevzeli nalogo za nakup šolskih knjig in dru g ga materiala. Razen tega bodo morali odpreti šolske menze.
Tisk poroča, da je v Eur’taniji na reki Akelcs v teku važna bitka. Iz Tirane pa prihajajo vesti o no-
Ramadier noče izročiti
francosko oosoodarstvo ZDA
akcije, ki jih podvzemajo ZDA
prot: Arabcem, prispevajo k temu, da so Američani v njihovih očeh vedno bolj zasovraženi.
Danes Je bil izvršen atentat proti ameriškemu konzulatu v Jeruzalemu. Bomba Je lehko ranila dva konzularna uradn ka in povzročila nekaj škode. Sinoči pa se je razpočila bomba na pragu poijskrga ! konzulata 2;rtev n: bilo. Izvršen je j bil tudi poizkus atentata na Sved-| skl konzulat.
Libijci zahtevajo neodvisnost
Kairo, 13. — Emir Sfnusijev je poslal kci ferenci nam stoikov zunanjih ministrov v Londonu, ki razpravljajo o italijanskih kolonijah, spomenico, s katero zahteva, r.aj bo vsa Libija neodvisna in združena- Spomenica poudarja, da so se Libijci borili 30 let proti Italijanom in v zadnji svetovi;i vojni so bili na (rtrani zaveznikov.
Thorez in Dnclos ostro napadata pogubno Ramadierovo politiko - Votivna kampanja za obtinske volitve -Stavka nameSčencev pariške podzemeljske Žele-nfce
BEOGRAD. — Na predlog trgo-v:nskega ministra je vlada »klenlla, da dovoli prosto prodajo denaturl-ranega kurilnega alkohola.
Pariz, 13. — Pariški tisk je pri. t čel razpravljati o bodočih obč:nskih' volitvah. Kljub njihovemu uprav-1 no-gospodarskemu značaju zadobl-, vajo te volitve politični značaj.
V Marseillesu ja pred več deset-tlsoči zborovalcev govoril komunistični voditelj Thorez. Kritiziral je vlado glede tega, da se je odpovedala nemšk'm reparacijam, da se je podvrgla zahtevam ameriških finančnikov in da je priključila Francijo zapadnlm imperialistom. Glede notranje politike je Thorez poudaril, da bi morala vlada proračun za vojsko znižati, pri čemer Je dejal, da diktirajo ameriški bank-r-j: vladno politiko, ki pospešuje u-etanovitev mešanih francoako-ame-rišklb kapitalističnih družb. Thorez Je končno opozoril ne Sovjetsko mrežo, ki je pripravljena dobaviti Francij; žito v zameno za industrijsko opremo ter Izjavil, da eo delav-
bravanjem' sklepe varšavske konference.
V La Rcchellu je govoril komunistični poslanec Duclos, ki je Ra-madlerov načrt o ustavitvi obnovitvenih del označil kot gospodarski nesmisel, ki ima edino ta namen, da izroči francosko gospodarstvo ameriškim trustom.
Iz Washingtona poroča dopisnik AFP, da bo Export-Import Banka po izjavi neke ameriške osebnost) dala Franciji na razpolago 93 milijonov dolarjev za nakup premoga in drugih izdelkov.
Delavci in nameščenci pariške podzemeliske železnice in avtobusov so za jutri proglasili splošno stavko. Ministrstvo za delo namerava nadomestiti železniški promet it pomočjo osebnih tn tovornih av-tomob'lov. Sindikat delavcev In uradnikov metropoMtanke zahteva »nreiem pri ministru dela. Vlada Je sklenila, da bo proučil* njihove zahtev«.
vih obmejnih izzivanjih grških tno-carho-fašistov. 6. oktobra je 15 grških vojakov 15 minut streljalo s strojnicami in puškami proti albanski patrulji.
List »Elefteria* poroda, da je pre-ki sod v Trikali obsodil na smrt dve osebi, sodišče v Isrisu pa eno osebo.
Grški tisk objavlja tudi Izjave voditelja ameriške misije Griawoi. da, ki je sporočil, da je v Gačijl 240 ameriških «:zv:dencev» ter 100 inženirjev in 250 podjetnikov. Gris-vold Je dalje dejal, da nima namena preklicati sklepa o odpustu 15 tisoč državnih uradnikov. Sklenili so sedaj odpust prve skupine 5000 uradnikov. Tudi desničarski tisk Je zaradi t ga sklepa r.apade! vlado.
Sofulis je imel govor, v katerem je napovfdal poostritev vojne proti demokratični vojsk; in nadaljevanje ameriške pomoči. Glede proračuna Ji Sofulis izjavil, da znašajo izdatki 3.748 milijard drahem, izvzemši vojaške izdatke, ki so jih prevzele ZDA.
31.152 turistov v Opatiji
Opatija, 13. — Letos je bilo v Opatij; dvakrat več turistov kot lani. Do 30. septembra so v Opatiji registrirali 31.152 turistov s skupnim številom 80.875 prenočišč. Dob.r del turistov je bilo iz inozemstva, in sicer 7000. Največ jih je bilo iz CSR in Madžarske, ostal: pa so bili Tržačani, Italijani, Francozi in Angleži.
Ljudstvo je izgnalo
Margottijevega slugo
Od vsega početlca se je zdelo, da se je zgodila dekanu Močniku v Solkanu krivica, zato smo tudi mi zavzeli proti dogodku odklonilno stališče, predvsem pa zato, ker še nismo v onih dneh zaradi razmejitve imeli s Solkanom pravih stikov in se nismo mogli na licu mesta o stvari informirati.
Stvar pa je bila drugačna. Zvede-1' smo, da je bil dekan Močnik zvest Margottijev sluga in da Je takoj po svojem prihodu začel pritajeno in rafinirano rovariti prot; Jugoslaviji. To nam potrjuje že njegova spomenica, ki jo je objavil ob svojem prihodu v Solkan. O njej bomo podrobneje poročali v prihodnjih številkah.
Vse to je ljudstvo spregledalo in ]e v nedeljo 12. t. m. dekana odpravilo tja, od koder so ga poslali, da bi po naročilu škofla Margottija nadaljeval s protiljudskim delovanjem svojega gospodarja, fašista in zagrizenega sovražnika Slovencev, ki je komaj nekaj tednov po priključitvi slovenske Gorice, skupno a fašistom Santlnom Javil, da bo v goriškem semenišču nadaljeval z raznarodovanjem Slovencev. (Glej «Gtornale di Trieete* od 12. t. m.).
Jasno Je, da svobodno ljudstvo v svobodnj Jugoslaviji ne bo trpelo duhovnika, ki deluje po navodilih fašističnega škofa, pod katerega jurlsdikcijo je še vedno on. del Goriške, ki je bil priključen k FLRJ. Ist; dan je ljudstvo izgnalo tudi Močnikovega pomočnika in njegovo desno roko kaplana Krc tiča.
Ob tej priliki se nam vsiljuje vprašanje, zakaj vztraja Vatlkai na tem; da ostane priključena Goriška pod Jurisdikcijo gor'škega škofa, ko se mu je tako mudilo priključiti vso Gorenjsko celovški škofiji, ko jo je Hitler nasdno priključil Rajhu.
Slc.r pa noben pošten slovenski duhovnik ne bi bil sprejel uprave jug. dela gorlške škofije it rok fašista in zakletega sovražnika vseh Slovencev Margottija.
K dogodku se bomo v »»slednjih številkah še povrnili.
PRIMORSKI DNEVNIK
14. oktobre 194T.
Fali st lena Izzivanja
Branitelji »italijanstva* nočejo v ničemer zaostajati ga svojimi sovrstniki v De Gasperijevem Rimu.
Navdušeni nad tem. da so njihovi ekamerati* v Rimu našli zagovornike celo v parlamentu, so ti «bravt ragazzi* v nedeljo okrog 5. ure popoldne napravili po Akvedo-tu fašistični pohod ob prepevanju fašistične himne, ki so jo spremljali svoki harmonike. In iskrile so se oči njim ter njihovim občudovalcem, ki malo da jim niso ploskali. Pa tudi če bi. ne bi bilo hudega. saj so se zavedali, da »oko postave» tega ene vidiš in da so pod visoko zaščito tistih, ki so jih oni v času, ko je tod divjala vojna vihra, ironično nazivall »osvoboditelje* fvedi si ga bog, če res ironično!)
MOti pa se ta fašistična vojno-hujskaška golazen <n z njimi se motijo vsi tisti, ki to mirno dopu
TRŽAŠKI DNEVNIK
Zapuščeno Mišče čaka delavce
Škandal javnih del In gradnja stanovanjskih hit -, Delavci in brezdomci so edini, ki trpijo nos edlce
Program dela istrske mladine
Dne 7. oktobra je mladina prijela delovni mesec, ki te kaže svoje uspehe. Da bi se pa to delo Se bolj pospešilo, si je Istrska mladina zadala sledeči program:
1. Organizirat; po vseh vaseh pionirske organizacije,
2. Postaviti v vseh vaseh In me-
Gre.dllišče stanovanjskih hiš pri pred zimo in bo deževje razjedalo Sv. Andreju na tako zvanih Elizij- in porušilo sveže zidovje. Ljudje,	.
a kih poljanah nudi kaj žalostno sli-1 p«, ki že dve leti čakajo na stano- st:“ n ko. Začete ali še na pol dograjene vanje, bodo morali čakati še eno	r
stene štrlijo v zrak zapuščene, odri - leto.
r o prazni, na vsem ogromnem 121 VU in zlasti oddelek za javna de-
šport-
ske vaje za prihodnji 1. maj.
4. Obiskovat; večerne tečaje za
I	.	.	.	odpravo	pismenega	in	kulturnega
tisoč kv. m obsežnem prostoru m la, bi se moral pobrigati, da »e ta I tmaifabetlzma
ž:ve duše razen čuvaja, ki se tu pa.; dela sploh ne bi nikoli prekinila, j e. Organizirati delovno brigado ščajo, če mislijo, da bo lahko še \ tam prikaze med zidovi tega mrt- Treba pa Je bilo cela dva meseca]^	. vsak m!ari<nec mora
nadalje neovirano izzivali. Triaški vega mesta.	j prošenj in protestov, da so se go- |la^ deiovne brigade.
Razprava proti delavcem iz Sv. Marka
Govorili so braniki in tožilec
KOLEDAR
Torek 14. oktobra
Kaliat, Borut Sonc« vzhaja ob 6.20, zah*)* ob 17.18. Dolžina dneva 10.58.
Jutri 15. oktobre
Sever, Gorazd
Spominski dnevi
19.J2 je bilo v gramozni jami pri 8v. Križu v Ljubljani ustreljenih ««•
dem, talcev.
Včeraj se je nadaljevala-razprava proti devetim delavcem iz ladjedelnice Sv. Marka.
Preden so se začeli zagovori branilcev, je Javni tožilec predlagal, da b: ponovno zaslišal: dr. Vasca
in da po ratifikacij! mirovne pogodbe z Italijo ni več nobenega razloga, da ostane v veljavi. In res, v uvodu mirovne pogodbe z Italijo so podpisniki zavezniški s'l proglasili, da se nttoa vojno stanje ter da
Guardlanlja, češ da je bilo na ne- j se zato sklene mirovna pogodba.
aniifaš'sti se ne bodo ustrašili policijskega preganjanja in bodo zna li na taka izzivanja odgovoriti, kakor je treba.
Marshallov fižol
Te dni delijo na živilske nakaznice po pol kg fižola na osebo. Ta fižol pa je najslabše vrste, zelo star, ves zdrobljen in skoraj neužiten, ker se jie da skuhati. Zdi se, kakor da bi ga po več letih pobrali po smeteh v kakih vojaških skladiščih, kjer je ležal še izza časa vojne. Redkokatera gospodinja ga kupi, vse se pa zgražajo nad takim pojmovanjem živilske preskrbe.
Niti med divjanjem najhujše vojne pod Hitlerjem in Mussolinijem, ko so »rešilno* letala sipala bombe na delavska predmestja, niso ljudstvu del’li kaj takega in v Trstu podobnega sploh ne pomnijo. Morda pa je to prvi obrok Marshallove »pomoči* z onstran Oceana, kjer uničujejo velikanske zaloge živil, da bi dvignili cene in ljudstvo izstradali.
Tukajšnje ljudstvo odločno pro-tesVra proti takemu ravnanju In proti takim žalitvam.
2e decembra lanskega leta Je u-: spod je zganili in baje bo prihodnji rad za javna dela poveril tvrdki j teden nova dražba teh del. Novi Pavan in Giungi nalego, da sezida graditelj b; moral poskrbeti, da »e na pobočju griča Calvola nad spre- \ dela nadaljujejo v še bolj pospe-
hojališčem Sv. Andreja skupino hiš, ki naj bi olajšala neznoar.o stanovanjsko bedo našega mesta.
šenem tempu in da ee veaj deloma popravi napravljena zamuda.
S tem v zvezi bo treba poskrbeti
Prvotno Je bilo določeno, da bodo j tudi 2» zadostno dobavo opeke. Razgradili 21 hiš z 259 stanovanji zjl-kor nam Je znamo Je bil sklenjen dvemi ali tremi sobami. Ze takoj j dogovor za dobavo mesečno 2 ml
2apiihi
v začetku je bilo zaposlenih na tem * lijona opek zidakov iz Furlanije. p'on'r»; 21. oktobra pa «dan na-
6. Postavit; po vseh vaseh redne dopisnike za »Glas mladih* in«Glo-ventu*.
Posebej Je poudarjen v tem mesecu »dijaški in pionirski teden*, v katerem bo mladina Izdala nove stenčase m poslala dopise o svojem delovanju mladinskim glasilom. 19. oktobra bodo organiziran; skupni izleti; 20. oktobra bo «dan
atavbišču 167 delavcev, 1 stavbenik,
2 geometra in 2 asistenta.
Pozneje so načrt gradnje razširili ter bedo zgradil; vsega 27 hiš s preko 300 stanovanji, od katerih jih bo 13 za mestno občino in 14 za ICAM. Delo so pospešili tako. da Je bilo zaposlenih povprečno 560 de-;
To pa nikakor ne zadostuje za | š'h brigad*. Ta dan bodo delovne ogromne potrebe tržaške obnove, brigade priredile veliko veselico. 22.
Saj so v času največjega dela samo j oktobra je «dan športa*: 23. okto-na tem grad!lišču porabili od 26 do j bra na«dan kulture* se bodo vršile lave; tožijo delavce, kateri'se mo-
kem zap aniku pomotoma zapisano, da ga je eptiracijsko sodišče obsodilo, dočim pa je b:i dejansko oproščen. Na vprašanje odvetnika Tončiča, ali je prisostvoval demonstraciji proti Slovenskemu gledal šču na Akvedotu, je dejal, da se Je vselej udeleževal le »italijanskih* mani-feštac'J. Ko pa je pri tem hotel predrzno trditi, da je demokrat, se je občinstvo glasno zasmejalo. To je predsedn ka sodišča razjarilo in je dal »prazniti dvorano, čeprav Je nato pr'znal, da se Je Guard.anl vedel izzivalno.
Nato je začel pri zaprti dvorani svoj spretni zagovor odvetnik Tončič. Izrazil je svoje obžalovanje, da mora pr sostvovat; procesu, kjer de-
lavcev in v dneh največjega dela urad za ^avna dela poskrbel, tudi okrog 700. Do avgusta je grad- bi se gradnja nadaljevala v po-
27.000 zidakov dnevno. Kje pa so konference, na katerih se bodo pri potem še vsa druga podjetja? Brez-1 pravil! načrt; za postavitev knjižnic, poselni delavci in najpotrebnejši i pevsk'h in godbenih odsekov. Zadnji pristojnosti in ugotovil, da to brezdomci pričakujejo, da bo vsaj dan pa se bo vp.sovalo člane za so- j šče ni poklicano sodit' deveti!
: c Jalni fond.
rajo zagovarjati pred tujim sodiščem. Nato Je prešel na vprašanje
sodi-m ob-
Zato je ZVU za to cono popolnoma upravičeno 6 svojim proglasom št. 1 odpravila člen 1 proglasa gen. Alexandra, s katerim je bila ustanovljena vojaška vlada z izvršno in sodno oblastjo na tem ooemlju. Moje mnenje Je, da se ZVU za to cono ni ravnala po določbah mirovne pogodbe, ko je nadomestila proglas št. 1 generala A!exandra s svojim proglasom št. 1, ki je ohranil vse značilnosti vojnega zakona, ki nima več tu pravice do obstoja. V smislu člena 1. priloge št. 7 mirovne pogodbe bodo do pr hoda guvernerja upravljala STO zavezniška vojaška poveljstva, ponavljam le upravljala. To upravljanje se mora vršiti na osnovi redno obstoječih zakonov, k; bodo v smAlu člena 10 ostali začasno v veljavi.
V prilogi št. 7 ni sledu o oblasti vojaške vlade nit; o Jurisdikciji niti o «ukaz;h», k. bi morali ostat: v
.Revolucionarni nastopi, tudi če se
Izlet v Pliskovico
Prosvetno društvo v Rojan redi v nedeljo 29. t. m. ob Pr.
odkritja »pomenika padlim partizanom izlet v Pliskovico na Krasu. Odhod izpred rojanske cerkve od 8. uri s kamionom. Vpisovanje
trpi m ti ran je, je obsojen na pogin.
končajo s porazom, so vselej dokaz proatorih dnl'štva v ul. Roiano 9. žive sile naroda. Narod, ki molče
Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Trst«
sporoča svojim članom, da J®?,?!
nje na razpolago večjo kolic krompirja iz Jugoslavije. K**®'?.
Preskrba
D vig nakazil. Danes naj vsi tr-.	„	-s—*— - — 7-
govci dvignejo nakazila za teste- dobijo član; po zmerni ceni v s ‘ nine na prehranjevalnem uradu, dišču zadruge, Trst, ulica U* Isto velja tudi za ravnatelje občin- »colo, št. 1. priti. Vreče za_k-- “	■	plr	mora	prinesti	vsak	s seboj.
nja že precej napredovala in okreg 20 hiš se Je že dvignilo s tal, nekatere že do drugega nadstropja, druge manj. Za vse ostale pa so bili že izkopani temelji. Tudi nova cesta, ki bo tekla do sprehajališča Sv. Andreja med novo skupino hiš proti ul. Sv. Marka in ki bo široka 22 m ter dolga 400 je v zemeljskih delih skoraj goteva. Ako bi šlo delo v tem tempu dalje, bi bile vse hiše pred zimsko sezono pokrite. Tako
spešenem tempu, ker so prav oni tisti, ki edini nosijo posledice tega zastoja.
tožencem. Dejal je: »Pred tem so-	toimeto
Mladina, ki se dobro zaveda svojih ' diščem je že bilo govora o progla-1	'	■	1
skih prehranjevalnih uradov,
Delitev paketov AVISS. 15. t. m, se konča razdeljevanj« teh paketov. Paketi se dobe: ul. Flavio Gioia 6; Piazza VitX Veneto; uh Udine 73; ul. Musio (S. Vito); ul. Augusto (Sv. Andrej).
Nove živilske nakaznice
Od danes dalje delijo nove živilske nakaznice za november 47 —
Izžrebanje dobitkov
II. okraj javlja, da so v s-
icboto
bile na srečolovu izžrebane s*1
iledeče
011« iia. »1 ctv/tov u	»T
številke: I. dobit.k 631 (roza), ud dobitek 547 (rozaj, III. d-obitek (rumen).
Zahvala
Zveza primorskih partizanov 1*
6.150
februar 48. Potrošniki bodo morali - zahvaljuje za poklonjeno vsoto 6 naročati blago do 25 vsakega m«- j;rj g; so jo nabrali delavci me£tn seca za naslednji mesec. Obenem klavnice, se morajo vpisati pri svojem trgov- '
Tiskovna konferenca
L. S. Sommerja
, i	Trst,	13.	(AIS)	—	Sef arnj*1**-
zglasi dva dni potem, ko »o jo do- R odposlanstva za pomoč S bilj drugi sostanovalci na občin- atanl y gommer bo imel
cu, kjer bodo kupovali blago,
Kdor Ima bivališče v Trstu in ne bi dobil nakaznice na dom, naj se
STO-f v i0-
skem uradu ul. Malcanton 3, ali v, ooto'18.~t. m. ob 17. uri v Gr^ Rojanu, ul. Ginestre 9. Občinski1 Hotelu v Trstu tiskovno konfereB uslužbenec bo izročil nove živilske co (goba za cocktail). nakaznice le, če ima vsaj en družinski član osebno izkaznico ZVU.
proizvod izredne vojne zakonodaje
IZ SLOVENSKE ISTRE
De'o v Babičih
škodovalo, ker je kvartanje tako ukoreninjeno, da presedijo po cele Cesta, ki vod: Iz Vanganela ske- večere ob nj'h. Ce bi knjige čitali bi lahko tudi v deževni dobi nada- j zl naj0 vaSi se popravlja že dva in s takm navdušenjem, b; naša vas
Svobodno ozcmlj«
Kaj se zgodi v
Pod tak naslov bi morda človek moral pisati statistiko na statistiko o nesrečah, ubojih, umorih, tatvinah, rojstoih, smrtih, porokah in samomorih. Morda še, koliko psov povozi tramvaj in kolika avtomobilistov plača globo in skoraj upravičeno, koliko je notrth škandalov na račun ljudskega imetja.
Pa vse to bi bilo odveč.
Zbrali smo si namreč štiri opa-eovališča, da bi si zabeležili, kaj ss v petih minutah pri nas zgodi.
Opazili smo naslednje:
Pločnik pod uredništvom «P. D.» n* trgu Goldoni: V petih minvtah je šlo po hodniku 17tS ljudi. Od teh je bilo 73 civilnih policistov.
Vogal uL Carduocl, tri. Cesare B&ttistl ob 9. url zvečer: tOll ljudi od teh 1*7 civilnih policistov.
Na trgu stare mitnic« ob prehodu na trg Garibaldi: Od fJJ7 pasantov je bilo jfi civilnih policistov.
Pr-d kolodvorom pa je bilo c<f 157f ljudi 97 civilnih policistov.
Kaj se torej pri nas sploh 'oh-ko zgodi, ko smo tako »varni* !
Samo število pove, da nič. Poleg tega pa je rekel še g. Bow-man, da je ta policija najboljša na svet u.
Ker je pri nas črna borza, prostitucija, javni škandali, policisti pred sodniki, ko samemu g. Bo vimenu kljub straži izpred vile, ki jo je »ase rekviriral, ukradejo gume » njegovega avtomobila — Je že vedel, zakaj je tako rekel.
»Čampo tTazione* — so pač antifašisti.
IJevall * notranjimi deli in v pri-]po; meSeca. Ta cesta ni b!a po- • hodnjl pomlad! bi ž? lahko vselili, pravijena ze kak.h 15 let. Ob stra-nove stanovalce, ki že nestrpno in | ce8te je b_; napravljen betonski težko pričakujejo Saj Je na tiseie,	katerem	pa skoro ni Vtč
družin, zlasti v Industnjsk..h pre-1 ^	o	dR nf bo zima prfhi.
delih mesta, ki so od vojne in bom-,	.	...	.
bard'ra n ta največ pretrpel«, nasta-1 »ro pritkm U	da bomo lahko	do
njenih v naravnost nemogočih raz- j kOn4a«	^0 P°^ebn0 de^
merah.	Ker	smo	precej	oddaljen:	od me-
Od 23. avgusta, to Je skoraj dva ' lma™> Poredkoma pr"ož-meseca, pa delo na tem gradillšču n°3t dobit, zdravega razvedrila -n popolnoma počiva. Tvrdka Pavan- . Mbave P™ bl b-l0' ie bi SiOVensko Giungi Je namreč tud; zapletena v narodno gledišče prišlo tud. v manj-iirondai iuvnih del in »o zato usta- Še k ra! e, da bi tudi m; imel! priložnost videti našo dramsko umet-
škandal jsvnih del In 00 zato ustavili delo. Skoraj 800 delavcev Je že dva meseca brez dela In so povečali že itak ogromno število brezposelnih. Tudi materialna škoda bo velika, ker stavbe ne bodo pokrite
tudi na zunaj kazala precej dru gače.
Ker bo rad; suše pomanjkanje sena. b. bilo prav, če bi se že sedaj poskrbelo za nabavo rži in ječmena, k; bi jih v zgodnji pomladi posejali za zeleno zgodnjo krmo.
stavljen velik alegoričen voz, slavljen iz grozdov in mladink. Velik napis »Živela antlfaš stična mladina* ;n zastave z zvezdo ter sliko maršala Tita so krasile voz. Ob treh se je zbrala vsa mlad na vasi. vpregla par volov in obšla vsa vas med petjem partizanskih pesmi.
F. B.
Kdo rui! mir v Trstu t
ufvavi na osnov, obstoječih zakonov jn določil. Kot tak; pa se gotovo ne morejo smatrati proglas-In ukaz. ki imajo značaj izredn h vojnih zakonov. Kot tak se tud' ne morejo smatrati vojaška sodišča z jurisdikcijo za zločine, k: nimajo vojaškega značaja. Zato ne morem priznati upravičenosti ustanovitve tega v sokega vojaškega sodišča na splošno in njegove upravičenosti. da b; sodilo tem obtožencem. S podp som mirovne pogodbe z Ital'Jo se je tudi za državljane STO-ja uradno ndv.lo vojno
pa kakšnih 10 pobalinov. Eden izmed njih, črnih oči in las, s pristnim južnoitalskim narečjem ga je Novo vino, ki pelje v — zapor nahrulil:
V petek okrog 13.30 ure je šel po -	______
drevoredu XX. septembra nek de- stanje m imajo .tudi oni pr . lonec. Naenkrat ga je obkolila tol- *>	,“tn*	sodi'
Narodna zaščita je včeraj zvečer ustavila tov. Pečariča M'ha, ki se je peljal na kolesu brez luči. To Pečariču ni šio tako v glavo kot vino in je začel zmerjati in žaliti
nost. Pjsebno bi pridobila mladina, j zaščitnika. Ta pa je prevročega toki ima še vedno prired tve bolj ra- variša odpeljal v zapor .n se bo modi plesa, ker b; videla, kako se res ! dobro igra. Tudi starejšim b' ne
FIZKULTURA
Nogometno prvenstvo STO-ja
Včeraj so se odigrale prve nogometne tekme za prvenstvo STO-ja. Rezultnt; so naslednje:
Skedenj-Montebello 6:1. Strelci: Bra',n dvakrat, Purič, Žerjav, Gher-baz in Sancin. Sodil je Smareglta.
Dreher-Rojan 5:0. Strelci: Goma-tln trikrat, Castellanl in Šušteršič. Sodil Je Cosullch.
Sv. Ana-Umag 3:0.
Piran-Ponziana 1:0. Strelci: Artl-co in Sancin. Sodil Je Vatovac.
Mcgdalena-Milje 1:0. Gol Je zabil Klara. Sodil je Cent.s.
Tovarna strojevNabrežina 3:0. Strelec Je Senizza.
Izola-Pristaniški del. 5:0. Strelci Glani, Colomban, Remor ln Dudine dvakrat. Sodil je Pertost.
Začetek predstav italijanske proze
Danes zvečer ob tO-,30 gostuje v Občinskem gledališču Verdi igralska skupina eDina Golli*, katero vodi Oiulio Stival. Gostujejo z Cowar-dbf-o trodejanko <Week End*. ki je žela povsod precejšnje uspehe. Re-per.oar igralske skupine obsega poleg te novosti doslej že znana dela, katera so prikazovale druge gledališke skupine po gledališč h v Italiji. kakor tudi omenjena skupina, ki gostuje pri nas.
luči. zagovarjati radi razžal.tve zaščitnika.
Balkanski nogomet.
Juposlavl a:B igarih 2:1 (2:1)
Btrelci: Mihailovič (Jug.) S in Argirov IBolg.)
Na Igrišču »Zagreba* Je v nedeljo prisostvovalo 20.000 gledalcev mednarodni nogometni tekmi med re-orezentanco Bolgarije ln Jugoslavije. Stadion je bil svečano okrašen. Zmagala Je reprezentanca Jugoslavije z rezultatan 2:1 (2:1); sodnik Vama (Madžarska).
nrpada, a Bobek pa je odšel na levo zvezo. Prav tako je tudi bolgarski zvezni kapetan zamenjal Ignja-tova z Botevom. Obe menjavi se nista obnesli, ker se oba nova igralca na terenu nista znašla. Jugoslovanski igrale, so skušali zvišati rezultat. katerega pa niso spremenili zaradi netočnega streljanja.
Jugoslovanska reprezentanca je pokazala sicer tehnično dovršeno igro, ni pa znala realizirat, zrelih šans za gol. V moštvu so b',11 najboljši Ožegovlč, ki Je igral prvič v dr*, reprezentanci, ln Čajkovski II. Ostali so se trudTi, posebno v prvem polčasu. Mad2arski sodnik Varna je zadovoljivo opravil svojo nalogo.
Bolgarija:	Kostov. Omangijev,
M kušev, Petkov, Nedeljkov, Hrl-stov, Ignjatov (Botev), Božkov, Mi-lev, Stankov, Argirov.
Jugoslavija: Šoštarič. Stankovič, Ožegovč, Čajkovski L, Horvat II., S'monovski, Cimermančlč, Mitič, Bobek (Wolfl), Čajkovski n. (Bobek), Mihajlovič.
Najdeno kolo
Bužan Karlo, ki stanuje v Kopru na vogalu p-ot; za Semedelo, je v četrtek naš :l pred vrat; stanove nja kolo brez lastnika. Kdor lahko dokaže lastništvo, naj se zglas. na poveljstvu mestne narodne zaščite v Kopru.
da ne
*Ej, vi kaj pa čakate,
greste iz Trsta?*
«Kam pa naj grem, saj sem tukaj od rojstva*, se je postavil delavec, «rajši pojdi ti, ki nisi Tržačan. Pokaži tvojo osebno izkaznico, da bomo videli.*
CrnOlasec je v odgovor zažvižgal in skupini so se pridružiil novi pobalini, ki so pr lezli iz svojih bližnjih brlogov. Začeli so delavca zmerjati, prerivati in suvati.
<iVi vsi ste fašisti», se je razsrdil napadeni. Nekaj mimoidočih se je tudi potegnilo zanj.
kaznice za osebe, ki so odsotne, pa četudi samo začasno.
Na vrsti so črka E, F In G
Rojstva, smrti in porok«
Dne 12. in 13. oktobra se j« dilo 11 otrok, umrlo je 14 Ijua-. re rok pa je bilo XL	Ajdo
CIVILNE POROKE: šofer " Bellet in zasebnica Silvana ***
Trst, 13. (AIS) — Vse osebe prebivajoče le v mestu, katerih priim- oeorglj Airey in uraomc« ~ vjj. ki »i pričnejo s črkami E, F in G,1 Del Rio, častnik C. P.
no n.	.-»nvš*
CERKVENE POROKE: trg® Georgij Airey in uradnica on
P IU V*|	J.V1V,	s« * •	o	.
raj se" čimprej cbrnejo i.a najbližji rini in uradnica Laura Umec ,
-	-	-.....................  -	- gh-an^sejt Galvani in ura«B .
inija Salamon, glasbenik hi in uradnica Karmela * ■rava Achille Cett; in uc-t Množično zborovanje SIAU-ja se Uidija^ Venchi^ mštalater^ Qr»il*
urad in dajo žigosati svojo osebno izkaznico.
Zborovanja SIAU
da Jim sedijo njihova lastna sodišča iz mirne dobe.*
Nato je odvetnik Tončič dejal, da je javni tož’lec trdil, da stavka ob umoru Vrabče ve m bila® zakon ta, češ da je bila politična, to pa je zgrešeno, ker se politika ne da ločit: od gospodarstva ja je bil ta zločin poizkus obnove faš.zma in zato tudi sabotaže gospodarskega dviga mesta. Ker je ta zločin ogorčil vse mesto, n; prav nič čudnega, če je prišlo do kakšnega posameznega obračunavanja med dva tisoč delavci proti tridesetim delavcem Delavske zbornice, k''se niso hoteli Drlključit; splošnemu obžalovanju. Taki posamezni primeri pa ne oPi*-vlčujejo današnjega procesa in da se sod: dvema članoma tovarniške-
bo vršilo 14. t. m. ob 20. uri na Proseku, Kontovelu in v Bazovici.
Vabljeni so vsi člani.
V n. okraju se bodo vršili 14. t. m. sledeči sestanki, na katerih bodo volili delegat« za II. kongres ^
SV A.OJZ ob 20.30 v kulturnem !	Se
kražku Čermelj za IX bazo. V.O.M. | UMRLI so; 87-letna Ljud®^* tB»
gina, 81-letni Josip Buzzai. go-
Pomanot ln trg. pcmcčnica.	t|.
Di Tommaso, učitelj Renato ^ gna tn tiskarniška delavk* Mattiassich, mehanik Georg ^■ ’ v in trg. pomočnica Marija P6-«!je* radnik Georgij Sponza in
al 1 o Ciniirnnnaobl	1	-a.
ob 20.30 v kulturnem krožku Ma-
gajna za II. in IV. bazo. Kolonja ob | Mar’ja Stalio. 66-letna Marij* .^
, 81-letni Josip Gentiili, * cjl-
20 v kulturnem krožku Pisoni za I-urii  _____________  .r.........
A bazo. Vrdela-Scoglletto ul. Prato Marija Penati, 63-letna IvanH? iet»* 2 c-b 20.30 za 1. bazo. Podlonjer, go- j tin, 70-letnl Ivan Mest.rcni, 6‘‘gni-stilna Dodil ob 20. za prvo bazo. \ Ivan Searpa, 76-letna C hi a ra ^ Podlonjer, prosvetno družtvo »Zvez- no,- 48-letna Achille Batagh*■ ^ da» za II. in III. ob 20. uri. Sv. I- letna Marija Dragovima, K #wr* van v krožku «Skamperle» za prvo Justina Lachini in 16 dni bazo cb 20.30 uri. TELVE - v dvo- Marisa Cattaruzza. rani Poligrafici ul. Trento 2 ob 18.30. Vabljeni so vsi člani!
Jenko*
Prosvetno društvo «S.
DAROVI IN PRISPEVKI
t*«
I
Tov.* In a Monteduro je a Dijaško matice 60 '«r- ,v Vrtli
ga odbora, s čemer bi hoteli priza
priredi nocoj ob 20.30 v svojih dru- Dijaško mat.c- 501 lir. štvenih prostorih pri «Kralj'ču» re- slitev spomina tov. Viktorja _ c’tacijsko-pevski večer * sodelova- daruje družina Gec 1000 lir ! njem članov Narodn-ga gledališča (ižanske sirote.
Naše žene v SlrunNu
Malo se govori o delu naše orga-
nizacije, ki bi lahko služila za vzgled drugim vasem. Za zadnj: festival dela v Kcpru smo pripravile celo alegorjčfn voz, k. je predstavlja! našo delavnost. Ob zadnjih volitvah so žene priredile zbrko grozdja za otroško kolonijo. V trimesečnem tekmovanju so žene odnesle tretjo nagrado. Sedaj pa so si zadale nalogo, da bodo prekora^ čile programa odborov pri Sv. Jerneju Ui Novi vasi. Ti dfe vasi sta namreč y prejšnjem tekmovanju bili prvi.
Poleg tega so žene zbrale 1500 lir in napravile p:t oblek za ubožn- jše otroke v koloniji Portorožu. Nabrale so poleg tega še 2000 kg g : ozd ja, 15 jajc in vse to poklonile otroški kolon ji. Za sirotišnico so zbrale 200 lir in 2000 lir za Rdeč; križ STO. V trimesečnem tekmovanju so napravile 200 prostovoljni ur ln Izbrale 500 lir za ranjence in 500 lir za stavkajoče delavce.
»Nisem bil fašist prej, pač pa sem det; vso s ndikaino organizacijo ES postal sedaj*, je dejal kolovodja Nato je začel dr. Tončič pob’jat! tolpe n njegov tovariš je vzneseno ' obtožbo proti njegovima varo.an-vgkliknil: «2itio Duce!*	cema Turkoviču in Daprettu ut za-
Neko žensko, ki je stala pri oknu hteval njuno oprčst tev. Za njim nad njimi so pozvali, naj kaj zlije ' je spregovori; odvetn k Ferluga, ki na glavo »slavo komunistu*.	|	je tudi pobil vse obtožbe 'n zah te-
ter pevskega zbora »Emil Adamič* — Vabljeni vsi.
Občni zbor prosvetnega društva na Opčinah Člani društva so vabljen! na redni občni zber, ki se bo vršil dne 15. t. m. v Prosvetnem domu ob
Le s težavo in ne brez bunk, se val oprostitev svojih je delavec Tržačan rešil svojih ha-padalcev, ki so se pritepli nekje iz juga, la bi kalili Tržačanom mirno življenje. Policije seveda ni bilo, čeprav je kopica policajev za vsakim tržaškim vogalom.
varovancev , 20.30.
Openski ..Zvon" se ie oisil
Luca. Pollja :n Bonettija.	Prosvetno društvo »V. Šmuc*
Tudi odvetn.k dr. Baša je na^po- v^b( noye 4lBne na sestanek, ki bo poldansk; razprav; zahteval, da se noc<jj y torek n ^ ob 20.30 v Oprostijo njegovi varovanci.	j	prostorih Vicolo ~
Končno je spregovoril še javni 5t- 2. Vabljen; vsi, tož lec. Njegov govor .e bil tako pust
Ob fantovščini tov. Ed'J« rf. hausa. najboljšega filmske?® c. porterja na STO-ju, so n‘ fantje zbrali 7000 lir za P011" pripornike.
Radiisk« sroretl1
v torek 14. oktobra TRSTII ^
in monoton, da Je občinstvo z dolgočasja zevalo,-nov narj; pa so se
11.30. Dopoldanski koncert prostorih TfcclcTo^dair mlto; Sodobna Velika BHtanija it. 2. Vablieni vsi.	p.oduc.rana glasba. 12.45.
Ženska obrtna šola
Na ženski cbrtnl šol; se prične pouk
časa ln poročila. 13.00.	j
kvintet. 13.15. Salonski or*,0vl' ; 13.55. Pestra glasba. 14.15.	.,<,!•
na 19. stoletja. 14.28. Cltanje re
j »_________ __________17 30.	* 1 ,1-d*
razgovarjah med seboj -n ga niso j v «edo UM. ^Vm vpisan« ^ d8nske	da.
glasba. 18.05. Slovel 18.20. Skladbe Gabrijela
Dvoboj Praga-Beograd
V lahkoatletskem dvoboju Prrga-Beograd vodi po prvem dnevu tekmovanja Pr j ga z 61:54 točkam. Dva
Igra je bila zelo mlačna. V 28. minuti je Jugoslovansko vodstvo Inova državna rekorda: tek na 400 zamenjalo levo zvezo Čajkovskega, m Sabolov č 49.4; tek na 1500 m II. z W01flom, ki je prevzel vodstvo | Stefanovič 3 .58.6.
Praznik trgatve v Dajll
Mladina tega kraja, k; je postal po zadnjih dogodki zclp znan je organ zirala trgatve. Na obširnem dvorišču samostana, kjer so preje stanovali benedektlncl, Je bil raz*
V!W.VVWVWVWVVWJV. VW/AW.W.V/AW.'W%	VW.VAVW.WAV\VWAWMVAAVySWA
ustnice so se mu krivile v komaj zaznaven smehljaj — tn prav tisti smehljaj je dokaj jasno pričal, da mora biti «baron baronasti» bogato
CIRIL KOSMAČ
K MU H
Bkoraj vsak teden trdno sklenem, da bom »neusmiljeno ya~al*, ter St po kosilu 1» večerji z naravnost občudovanja vrednim premagovanjem vračam domov. Doma obujem oopate, sed'm takoj k miri in s velikim zagonom natipkani pol strani. Potem se navdušim nad posrečenim odstavkom — in sam no vem kdaj prekrižam roke na hrbtu ter se začnem spr‘hHjati od stene do stene kakor jetnik v svoji celici. Kadim cigareto sa cigareto tn «neusmiljeno garam*: pišem novel«, povesti in romane, žanjem uspehe in potu jim v tujino. Ko preneham s tem sladkim garanjem, je v sobi te večer in na mizi samo do polovice popisana stran. Ta usodna navada Mi je ostala iz jetmških dni. Kadar se sam pred sabo opravičujem zaradi časa ki ga tako izgubljam, imenujem t« opojne in brezplodno sanjarije «notranje duševno delo*.
tz takega •neusmiljenega notranjega duševnega dela* me je vročega la »oportvpa popoldneva v preteklem tednu iztrgala gospodinja Le sosednje Mi«. Zagnala je tak vrišč, da sem pomolil glavo skozi okno tn se pozanimal za vzrok njene svete jeze. Čokata soseda je stala v štiokt, rožasti jutranji halji na kamnitni ploščadi prtd vežnimi vrati, krilila s kratkimi, zalitimi rokami in neusmiljeno hreščala: bila je podobna dobro pitani gosi, ki se je preplašila in se zaman trudi, da bi s šibkimi perutmi dvignila s tal svoje težko telo in odi tsla. Ko me je zagledala, se je zakadila vame tn e zasopljenim glasom ogorčeno izjavila:
sPomislite, gospod, samo pomislite: kruha ne maral Kruh ni vse, j« rekel. Kaj pa je vse, bi rada vedela. Kar oglejte st ga, barona baronastega. Kaj bt pa prav za jrrdv radt Pečtno piško, hišo, avtomobil, letalo t*
tBaron baronasti* je bil visok, slabo oblečen mož zahajajočih Ut, ki »s je s svojim širokim, globoko upognjenim hrbtom naslanjal na vrtno ograjo. Stal je tam kakor nedolžen tujec, ki ga Je pot povsem po naključju prin sla mimo in zdaj iz samega dolgočasja tn brezdelja opazuje razburjeno žensko. Na njegovem podolgovatem, izpitem obrazu, k* Je bil skoraj do oči poraščen s kakimi dva oentlmetra dolgimi sivimi ščetinami, ni bilo niti sence zadregi, presenečenja ali začudenja, Njtgove oči, ki so bil« zakopan« globoko pod čopastimi obrvmi, so gledale mirno in ravnodušno. Samo ozke brezkrvne
zatožen s podobnimi srečanji ter da bi ga nemara lahko celo osumUt. da nalašč prireja po predmestjih podobne brezplačne predstave v zabavo s«bi tn drugim.
»Poglejte, gospod, saj kruha mi res ne manjka*, ee j« okrenii k meni m pp(r«sa! prtcefšnjo vrečo, ki je bila napolnjena s kosi raznovrstnega kruha. «Toda od samega suhega kruha ne morem živeti. Kamor koli pridem: kruh in spet kruh. Ze teden dni uživam samo kruh in vodo. Saj nisem arestant. V želodcu me žge tn zgaga me ptče. In če kaj bleknem, je brž ogenj v strehi. Razsajajo, skačejo m otepajo z rokami, kakor bi hotele odfrčati, damo poglejte jo. Pa nikar ne mislit«, da je prva. Ze tretja je danes. In vse poslušam do kanca: dan hitreje mine, pa še naučim se marsikaj.*
«No, zdaj ga slišite na svoja ušesa*, je povzela gospodinja in njena ogorčenost se Je še stopnjevala. »Kruh, suh kruh, kruh in voda, kruh ni vse! Seveda ni, božja beseda je več. Pa vendar kakšno govorjenje je to, bi rada vedelat To je brezboinostt Ali je to sploh kakšen berač t Razbojnik, boljševik, pa ne berač. Mar misli, da mi živimo od pečenih golobovi*
*Od božje besede*, jc «baron baronasti* polglasno pripomnil.
«Mar nas nikdar ne peče zgdgat* je nadaljevala gospodinja.
»Da, zgaga, to je. pa hudič*, je z resnim, zaskrbljenim obrazom glasno vzkliknil berač.
»Kaji* je zavpila gospodinja in švignila z rokami po zraku, kakor bi lovila primemo psovko. Ker je očividno ni našla, se Je okre-nila k meni, sklenila roke in skoraj proseče rekla:
»Napišite, lepo vas prosim, napišite, luiko pokvarjen je danes svet! Slabi časit Kakšni slabi časi, saj že berači zaničujejo kruh Včasih je berač prišel, postal na cesti pred hišo, le ograje se ni dotaknil, se odkril, pr-križal, odmolil očenaš, prejel kos kruha in odšel poln hvaležnosti. Človek ga je z veseljem gledal. Kakšna vdanost! Danes pa pride kakor davkar z računom: Ubira, zahteva, da o hvaležnosti in molitvi sploh ne govorim. Kčm gremo, saj št beroči ne rtrjamrjo več v boga. Požvižgam se, pravi. Ali ste že kaj takega slišali! Požvižga se psu. Kajpak, in potem razpravlja o krivici In o enakosti. Saj vse to vodi naravnost v revolucijo. Vse življenje sem garala, zgradila sem hišo z božjo pomočjo, vsak mtsec dam za mašo v dober namen in st ne mtšnm v politiko, čeprav je moj mož policijski stražnik in moj »trio dekan. Ta tu pa trobezlja o političnem preobratu, o spoznanju, ki prihaja mtd navadne ljudi, o trpljenju in o nekem dozorevanju mnofio, trdi. da je v očenašu nalašč pisano /Uij nam dants naš vsakdanji kruh’ da bi ljudje ne zahtevali kaj boljšega. Kakšno spoznanje je tol Na smrt bi se pripravljal, starina, pa ne dražil poštenih ljudi s svojimi krivimi nauki.*
(Se nadaljuje)
difiii. Zanimanje za koncert je bilo veliko, zato je bil tudi obisk tak, da se bo moral koncert mogoče ponoviti. Med udeleženci smo opazili tudi upokojenega dekana č. g. Zinka, večletnega openskega dušnega pastirja, ki ga je predsednik posebej pozdravil. Zbor vodi tov. Stanko Malič, ki ni- U dober učitelj, pač pa tudi odličen pedagog. To je pokazal s sestavo programa, ki je povsem odgovarjal prvemu nastopu.
Ako bi namreč s pevci novinci začeli s težkimi, kompliciranimi zborovskimi točkami, bi jim takoj v začetku jemali in ubijali voljo in veselje do petja. Take napake se večkrat dogajajo pri pevovodiih, ki ne poznajo zmožnosti svojih pevcev. Pri takih nastopih potem trpi pevec, zborovodja in poslušalec. Konec vseh koncev je, da ima tak zbor — po krivdi pevovodje — k-ct-ko življenje, ali pa hira in umira zaradi ambicije pevovodje.
Zbor mogočno učinkuje v dftei-plini, nastopu, s pravilno izgovorjavo, v interpretacij, dinamiki, v razmerju posameznih glasov in pevskem materialu. Openci so pač bili od nekdaj dobri pevci. Openski «Zvon* je torej z nedeljskim bran hibnim nastopom dosegel splošno čast in pohvalo. Upamo, da ga bomo odslej večkrat slišali in ga utr-stili v tekmovanje z našimi ostalimi pevskimi zbori.
Za tak lep nastop imata pa poleg pevcev in zborovodje svoje zasluge tudi predsednik zbora tov. Kalin, ki je uvodoma podal kratek hlstorlat zbora in predsednik prireditvenega odseka tov. Marino Kralj.
„	-	ln!.
n'tl poslušali. Ves njegov govoi ^ 1	t"™	g!a*ba.	l8.05.	Sloven.ka^^
Ml«^
ura. 19.30. Lahka glasba. 1®-*^ gis
Openski «Zvon» je priredil v ne- b p Tf R0-0 naštevanje raznih la* L3'3, Tna trgu Sv' Ajltana nove*a deljo svoj prvi koncert po os robo- jay prie obtožencev. Vdelo se Je, št* L
da Je še miad Seveda so za javnega tožilca mladega angleškega kapitana — vsi obtoženci krivi.
Zanj n:so b:li nemiri v mestu dne 15. t. m. prav nič resni :n po-membn. Pri tem Je pozab'i, da so znan; pobalini nad dve url us'avi-11 tramvajski promet ln da je ona
Enotni sindikati
Mestni odbor se bo aestal danes 14. t. m. ob 19 30 v ul. Imbr anl.
Mesarji. Dane« 14. t. m. ob 19.30 sestanek odbora.
Peki. Dane* 14. t nv. *es»anek odbora.
nos Iz Ljubljane. 19.00. 5?’*^ >'*’
id'-1 45.
20.®° na-
poved časa ln porcč',1«.	.
venski »olistl. 20.15. certni spored. 20.45. Zgo® predavanje. 21.00. Simfonični^ ster, preno# iz Ljubljane- 0pef-OUDOr*.	že veste? 22.15. Arije 1* ru*k-n j3>
...	_	.	,	'.	22 30. Večerna plesna gl*,b? -0. &
Zveza dijakov Treta in ozemlja Napoved časa ln poročila- ^
.»»«*•	.1
policija, ki b! morala to preprečiti,	j javlja, da	ima pripravljeni	odbor	tamj«	sporeda	za	prihod«-
mirno gledala. Se več, zgodilo se J«,	»Dijaškega	tedna» svoj	sedež v	ul.	23.35.	Polnočna	glasba.
kar se menda ni zgodilo š« v zgo*	Imbrlani 5,	šoba 11.
dovtni nobene policije. Policija, ki bi morala branit! red tn novo dr-
žavo, ah bolje ozemlje, ki Jo vzdržuje, Je branila one, ki so proti tej
Izleti PD - T
V nedeljo 19. X m. v Tolmin z izleti po želji na okoliške vrhove,
-suje, Jc umnim uuc, ov i/.u-n vej -	-	.	-	i,	„1	ir
držav: delovali, to je omenjene po-' °db°d ob 6' url J 3
baline. Taki paradoksi se lahko zgodijo le pri nas.
No, javni tožilec se je tudi nekam zaletel. Kmalu nato Je namreč dejal, ko Je obtoževal tov. Da-pretta. da je ta s svojim govorom nahujskal delavstvo, da Je šlo v mesto, kjer Je policija itak imela že dovolj posla in so delavci še bolj obremenil; njeno delo. Zakaj naj b; neki policija imela dovolj posla, če nem‘r; niso bili resni? Mi tega ne razumemo.
Končno je predsednik sodišča povedal, da je zadeva precej zamotana ;n bo moral dva dn' tuhtati, preden izreče sodbo. Slišali jo bomo torej y četrtek ob pol desetih dopoldne.
j Severo.
V soboto In nedeljo 18. ln 19. X m. na Bled. Odhod ob 7.30 zjutraj. Vpisovanje še danes 14. X m. do poldne v trgovini Vlsln, ul. Roma 15 ln v čevljarni Pirc, ul. Settefon-tane 3.
V nedeljo 26. oktobra Izlet v Postojno in Predjamo. L« sa člane
Planinskega društva. Odhod ob 7. uri zjutraj. Vpisovanje istotam
Kulturni obzornik
«Rusko vprašanje*, zanimivo, u spelo odrsko delo Stalinovega lavre-ata Konstantina Simonova, ki so ga 3 velikim uspehom Igrali po meh sovjetskih gledališčih in onkraj sovjetskih meja, bo prišlo tudi na filmsko platno. Scenarij pripravlja Stal.noD lavreat, filmski režiser Mihail Rom.
*Zavzetje Berlina* je naslov filma, ki bo prikazal zgodovinsko borbo dveh svetov, zmagujočega socializma in propadajočega kapitalizma t: fašistični eri. Film pripravljata nosilec Stalinove nagrade Ciaureli in Pavlenko. S snemanjem bodo začeli št to jesen, tako da pride prihodnje leto na program kinematografov.
Procesa iavnih del
Kap. Cockerham se je skregal % resnico
Tudi včeraj ’se Je nadaljeval« razprava proti obema skupinama gradbenikov, ki »o vmešani v Skan. da! Javnih dol. Na razpravi prve skupino j« pričal obtoženi kap. Coclotrham, ki «e Je na vse način« izmikal. Ker se Je predsedniku zdelo, da n« govori resnice, mu Je dejal, da lahko na posamezna vprašanja ne odgovarja, če pa odgovarja, da mora povedati resnico.
Na razpravi proti drugi skupini j« pričal neki Izvedenec javnih del, ki je govoril o raznih pogodbah! sklenjenih * gradbenlkon* ComeUl. Jem.
Oba procesa se nadaljujeta.
Nepravi Anglež ln pravi Napolltanec
V nedeljo popoldne sta se na Ae-kem tržaškem trgu približala dva človeka gospodu T. M. In mu ponudila v nakup več draguljev at 17.000 Ur. Eden od prodajalcev se je izdajal za Angleža, dočlm je bil drugi Napoltancc. Goepod T. Je mislil, da bo napravil dobro kupčijo in je res Izplačal dogovorjeno vsoto. Ko pa Je pozneje natančneje pogledal kupljene dragulje. Je moral ugotoviti, da so ponarejeni, kakor Je bil verjetno »ponarejen* tudi Anglež, ki Jih Je prodajal. Ia-gleda, da je bil pristen samo Napo-litanec. Policija poizveduje, da bt izsledila oba improvizirana draguljarja.
KIHOPREPSTAVHp
hUPERCINEMA. 16.00:
Rlu», Aliče Fay<.	re
IMPERO. 15.00: »Šejkov s® dolfo Valentino.	»tto«1
KINO OB MORJU. 16.00: «**• ob zvokih valčka*. 1V, ITALIA. 16.00: »Silen mo»»-Lad. Loretta Young.	jur'
MASSIMO. 16.00: »Mož * tt.
Betty Field in Zacharf GARIBALDI 15.30: *p'ty.Tet “ ARMONIA 7 00: »Mesto® dl», L. Danieli. De	pire
IDEALE. 16.00: »NajleP68,
lovščina*.	__
——————--------------
Odg. urednik DUŠAN
Tiek Stsbillmento Tip-
MALI Ou-^ar
INTELIGENTEN’ GOSPOP flov*J
Dva dveda so aretirali
Angleška voJ,.*ka policija Je Ma v nedeljo na krov Švedske ladJ« »Gottlcnd*. k; je zasidrana v tržaškem prlst: niSČu. Tam Je aretirala dva Švedska mornarja ln Jih 'spravila v zipor, kjer ostaneta na razpolago policiji. Ni it znan vzrok, 1 ki J* dovedel do njune aretacije, j
Poskusen samomor
Prejšnji teden sl je skuiala vzeti llvljenje 22 letna Študentka Ester Woitowiacz iz Trsta ul. Clgotti. V ta namen sl Je sama napravila 20 injekcij mefedina. Odpeljali so jo v bolnico na IV. oddelek, kjer se bo morala zdraviti okrog 10 dni. Pravi, da Je hotela napraviti samomor iz osebnih vzrokov.
411 A LiUl * *	1	v	A	um	j.
Je angleščino v ravneno u0 ■ . šč!no, hrvaščino ali
nudbe na upravo dnevnika* pod »Izobrftf—
*uk»jV
r«
U
pison 9. Poštenega P„ajdoK,11!'.tV
V DOLINI sem Izgubil	.
osebno Izkaznico ln °eb el. “
ušixi lcnacu iv. c* *»*	»	v**’	rt*’
ime Alojzij Prašel, Tr*J.tejjs g
!) Pnštnieea naj	,3,
prošam, da suknjič ln vrne v Dolino 122 ali nar si lahko obdrži.
Z a 1. v a I *
Vsem, ki ste v tako l^ji f
vllu »premili na njeni 0
našo ljubljeno ženo, ®
Ljudmilo
so najtopleje zahvaljuJ^fil, ® no zahvalo pevskemu ln vaščanom.	j®.
Prosek IS. 10. l«7- t Žalujoči: »oprog *	„
č«k Milko,
in ostalo ®cr°. ^
■ / n ~Mg K.I m Popolna Ubira sa vsak kfi,y
It R£ SL r^i /m. '<•**«. trapo**#**
kovine. — Plačilo tudi ^ (1
KRZNARSTVO ZILI0^A«
Trat • ul. Tr«nto U - tel.