P«s«weneStevflkei I Navada« Din —-*75, I ob nedeljah Dm 1«—* I
.TABO** UM>	nma	I
■M« im pimAk, ikl mi m I MamMUfadbi kitan I  .  požti	P	»—. »hr I
BDS » i"> iiln P»»—- I
M> |N »W<
l^'jjcL£RK I
PolIftllSarlKalSfSS^selovSffi?. - Cena tfanaSfije-Stevii 75 para
TABOR
P osanezne Številko* Navadna Din •—*7S, eh nedeljah Din l*—*
UREDNIŠTVO M a.h*j. . ifarl. fcort*, JnrfkV»» «L tt. 4, L dimI* turovi« TdMw» loterurU- it 2?S-UPRAVA e* a»rv»je a Joriioc* m&d U, < pritluu« <fe*no. T<Jv <•« •- 24. — SHS tK*W*fc~«* a^Mk	H.Tfil
M% a«r«£tta taxa <*«•*«> a* mi «db». - SWU*bS «• m mM*-
Naslov
Maribor, torek 2. marca 1926.
BOBZA.
CURIH, (Avala), 1. marca. (Izv.) Beograd 9.15, Parfia 19.25, London 25.26, Newyork 519.60, Milano 20.87. iVaiga 15.395, Wien 73.35. Budapest 0.00728, Berlin 13.3.70, Varšava 6450, Bukarešta 2.20, Sofija 3.70, Atena 7.40.
Naše pravosodstvo pred skupščino
Posl. dr. Pivko o sodnih
BDOGRAD. 3. marca!. Narodna «kuj>-»čina je na včerajšnji seji sprejela proračun pravosodnega ministrstva,. Poleg drugih govornikov je govoril tudi narodni poslairiec dr. Pivko o sodnih razmerah ▼ Sloveniji. Omenjal je težak položaj našega sodnega uredništva in povdartl, da je treba skrbeti za primeren »odni naraščaj. Opozoril je tndi na to, da groši Češkoslovaška s preklicem pogodbe o medsebojni pravni pomoči, ker
Razprava o prosvetnem proračunu
Radičevi #pori. — Prosvetni minister o nemškem poduku.
Že sinoči- se je pričela debata o proračunu prosvetnega ministrstva. Ker Pa ni ibila vČetraj zaključena, »e je danes »Nadaljevala. Prosvetni minister Stjenan Radič j* »agovarjal proračun in odgovarjal pa ra*ne očitke. Izjavil je msd Hdošuim razburjenjem im vpitjem, da je orožnikom® ukazal, da prepovedo poslancema Agata .novic u in Dragoviču vstop v ^upščino, ker sta imela žnjim spore. Prahovi(5 je protestiral proti temu i« '<z-jav.ji], da ne bo glasoval za proračun. ^«mški poslanec dr. S c h u h m a c h e r je pritoževal glede pouka na nemških osnovnih čolnih ra zahteval, da se u pelje n« teh Šolah drugačen sistem. Učitelji naj j bodo Neonki in knjige naj bodo v materinem jeziku, Prosvetni minister je »tem soglašal in izjavil, da jo za priučite v državnega jezika, kasneje dovolj naša; taiko je tudi na Damskem in na Češkem. lajavi'] se je za federacijo narodov. a v dtržavi za ujedinjenje in centralizem, Nato je bila seja zaključena Ib
razmerah v Sloveniji.
naša država ne izpolnjuje pogodbeno zajamčenih določb.
Nemški poslanec dr. K r a f t je govori!! o zapostavl jen ju Nemcev pri sodiščih. Ugovarjal mu je pravosodni minister M. Gjuričič. Navedel je, da so priprave za izenačenje zakonov v polnem teku in obljubil, da bo v kratkem predložen nov zakon o meničnem in čekovnem pravu. Nato je Narodna skupščina sprejela pravosodni proračuni.
se bo popoldan nadaljevala ter bo na tej seji proračun sprejet.
Jutri se prične debata o proračunu ministrstva za Vero. Proračun zunanjega ministrstva pa bo sprejet šele, ko se vrne dr. Ninčič iz Ženeve,
—Q—
Mezdno gibanje v Trboveljski premogokopni družbi
Prenos sedeža vi Ljubljane?
LJUBLJANA, 1. marca. Trboveljska prem o sro kopna družba je objavila včeraj ofieijelni komunike, ki se nanaša na redukcijo rudarjev in mezd. S prvim marcem je bilo odpuščenih 62 podu rad* nikov in 48.5 delavcev. Poročila o odpustitvi 2—3000 d el a v cev so neosuomna. Družba pa je primoran® znižati messde, ker so znatno večje od onih v državnih podjetjih. Razširila s® jo tudi vest, da namerava T. P. D. prenesi svoj sedež iz Ljubljane v kako drugo mesto v Jugoslaviji (sigurno v Beograd, kjer je še veliko ljudi, ki zagovarjajo industrij sko politiko g. Saviča V nadeji, da j<ih centralizacija industrije osreči).
Dnevna kronika
»Škandal pred inostran-stvom“
Pod tem’ naslovo** j« beograjska »Reč« te dni čisto pravilno ožigosala radikakkega prvaka dr. I^aizioo Markoviča. ki je beograjskemu dopisniku riimekega liste »Mondo«. De Faleo, podal lajava o sporazumu RR. Dotične izjave je gospod Laziča Markovič dal tudi ponatisniti * radikalskem glalsilu »Samouprava«. Italijanskega žurnalista je zanimalo, kaj j« bil vzrok Radičevi kapitulacij) jn kako je to, da Radič nA kapituliral pred Devidovičem, ki je veliko na ten) d^lal in potrošil toliko lepih Jra». Dr. Ijazica Markovič, ki je sam vodij teat $dett iitmed glavnih čini tel jev v*a pogajanja * raddčevoi, je gotovo jnogel deti tudi najtočnejša. pojasnila. Ta pojasnila so vsekakor zanimiva. Ra-uiča «nho zaprli im ga dali v preiskavo T®di dejanj. za katera je mogel dobiti 20 let ječe, event. tudi izgubiti glavo, “nemem žnjim »mo zaprli tudi prvake n^egov^ etrapke, stranko pa dali pod ^bznano. Ker so imeli večino v verifika-clJ«kom odboru, smo modi njegovo friandate ali uničiti ali jih potrditi. Potem Bino pa šli It Radiču v zapor im smo J^u rekli: Sedaj voli, kaj hočeš, ali ječo let, uničenje v*eh mandatov, uničenje B'ranke, alj pa da se z nami sprijazniš, ^vežeg, podpišeš izjavo, ki jo zahtevamo, J*oteni pa dolbi« ministrsko sitolico in red Sv. Seve ter bodeš velik politični Prvak v kraljevini. Resnica je,, da je ««dič nepreračunljiv. Tega ne vedo sa* londonski »Times«, to »mo vedeli pi že tnmogo poprej, ne?o em« ga
začeli obiskovati v zaporu. Toda on rii toliko nepreračunljiv, da ue bi uvidel, da je boljša ministrska stolica in rrd sv. Save nego ječa. To je tako jasno i>n razumljivo, da ne vemo. zakaj inozemstvo te jr a ne more razumeti. Da smo mi prišli s takim predlogom k Moši Pijade ali k čarugi, sigurno !>i tudi ta dva sprejela, sporazum in ne hi niti zahtevala reda sv. Save in ministrske stolice. Razlika je samo v tem. da nam Mesa Pijade in Čaru g a politična nista potrebna niti koristna in se je moglo preti njima postopati po zakonu. Da je Davidovih bil toliko pameten, kakor nii in da je zatvoril Radiča In tovariše, metlo, da jim je govoril sladke fr*w, bi bij Radič /.njim sklonil sporazum. — Italijanskemu novinarju je bil ta odgovor zelo ja-sem. Hotel je samo le eno pojasnilo. —• Vprašal je, kako se to strinja z neod-visno.’tf.;jo sodišč in z objektivnostjo zakona. Ako je človek kriv, ga mora sodnij soditi, ak<? ni kriv, ffa mora oprostiti, ječa pa ne srne 'biti predmet’ pol itiču,iih kupčij. Dr. Laziča Markovič mu jo odgovoril tudi na to vprašanje: Vlada je pripravila nov rakon o sodnikih in po tem 7-akonu bi ona sodnike i-ampt^tfla tako, da bi se ae našli sodniki, ki bi ga bili obhoditi. Značilno je, kako je bivši minister pravde dr. Laj-.ica Markovič pred vsean) inozem®!tivom na povsem! ne-sKTupulozen in naravnost ciničen način povedal. kako radikSana stranka -/1 orab-15a najvisjo pravico 'kralje, pravioo am-nestine ],n al>oIicije, za politične kupčije. Na drugi strani ptt. je značilno, kako
' '^.ovič razkril prave v®roke spoi-azuma RR.
—n«.	»
. .-A
— Himen. V Kapeli pri Radencih sta se te dni poročila g. dr. Vinko Čremoš-nik, zdravnik v Gornji R-adjroni in gospodična ' Jožica Ferenc- Mlademu paru želimo obilo sreče.
Ia Gornje Radgone. Zdravnik vega zdravilstva dr. Vinko Č r e m o š n i k ordinira od poudeljka 1. marca U l. v Gornji Radgoni.	442
— Radičevska ofenziva na Prekmurje. Radičevci si ločejp- na vsak način podjarmilti naše slovensko Prekmurje in so nedavno pričeli- veliko akcijo za to, da bi se za varaždinsko županijo naprn vila posebna oblast, pod katero bi pripadlo tudi Medjimurje in Prekmurje. Sicer se pa radičevci že obnaša j 3 tako, kakor da bi Prekmurje sploh ne bilo več del mariborske oblasti. To dokazuje slučaj o postopanju -na veleposestvu Esterliazi v Dol. Lendavi, ki smo ga nedavno opisali.
— Čemu še rožljate z vojnim orožjem? Kakor »mano, je Sveitozar Pribičevič o-vrgel Pašičevo izjavo da jo os~-obo.ie-nje edinole delo srbske vojske in jp. povdaril, da gre hvala tudi jug>$iov. duhu v prečanskih krajih, ki je hotel svobodo in ujedinjenje. Pravilna izjava. Narod se je osvobodil po lastni volji; da pa je srbska vojska skupno z v s e m i zavezniškimi vojskami izbojevala vojaško zmago, o tem seveda nihče ne dvomi Toda vojske so le eksekutive ljudske volje in eden isamed organov narodnega življenja, nepa edin organ. »S a m o-u pr a v a« zavrača v eni zadnjih številk Pribičevičevo res jugoslovansko izjavo in trdovratno rožlja z orožjam, češ. to je vaša rvoboda, brez orožja bi bili šo danes pod tujim jarmom. Vprašam«: Ali je vojska in vojnai zmaga zadeva radikalne stranke? Ali je morda srbstvo njena partijska last? S kako pravico si neka stranka, ali neki režim prisvaja vojne uspehe vsega naroda in cele zavezniške fronte ter jih eksploatira v svoje strankarske namene? Naj bi rajši »Samouprava« govorila o tem, kar nas danes žuli: o potrebi dobre uprave, o izvedbi saanouprave, o izenačenju davkov. o štedmji i. t. d. To so danes držav-uo-politični problemi, ne pa herojizem srbske vojske in jugoslov. legij, ki se je izkazal takrat, ko so ljudje, ki pišejo »Samoupravo«, sedeli na udobnih mestih. Kako sedaj ti mogotci plačujejo vojne zasluge, o tem vedo povedati invalidi, kako pa pozabljajo grehe nekdanje svojih sedanjih tokajev, pove dovolj ©lučaj Plamenac.
— Češkoslovaški tisk o Ninčlčcvih pogajanjih y Rimu. Iz Pra^e nam poroča Oeps: Tukajšnji tisk posveča v zadnjih dneh veliko pozornost jugoslov. zunanji politiki. Povodom poitovanja dr. Ninčiča v Rdm prinašajo vsi listi komentarje, ki izzveniva jo v sodbi, da so prijateljski odnosi med Italijo in Jugoslavijo tudi v interesu Male antante in evropskega miru. Praška »Tribuna«, ki je takisto prepričana o dalekosežni važnosti rimskega fesitanka, ve povedati, da je dal tnicijativo za Nimčičevo potovanje v Rini sam1 Mussolini. To hi bil prvi prijateljski koraik. ki ga je Italija storila nasproti Jugoslaviji... Mi bi »Tribunimo« dobro mnenje izpopolnili le v enem: Italija pozna prijatelje farno tedaj, kadar jih potrebuje za »e.
— Razmer« na Madžarskem karakterji ra članek madžarskega pisatelja Bele Szepevirtnsi-Balagsa, radi katerega je bil obsojen na 3 milijone kron globe. — Pisatelj s© je dotaknil razmer na znanem kraljevem gradu Godolo in jo napisal: »Tako revna dežela kot je Madžarska si vendar ne bi smela dovoliti takega luksuza kot je Godolo, kjer koraka z a v s a k o k r 3 v o po en m i n i-storijalni svetnik.«
— Inženjerska zbornica /a Slovenijo in Dalmacijo v Ljubljani iona svoj letni občni zbor dne 4. marca 1906 od 14.30 ure v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani.
Ljutomer. Na svojem 59. občnem zho-ru Je tukajšiija »Čitalnica« sklenila, da pomnoži svojo Ljudsko knjižnico, ki jo prav Pridno obiskujejo okoličani in trzam. V minulem letu ja bilo izposojenih nanl 1^)00 ktfjis. Pr j v«aki hiži pa v omaraJi ali na v>od6-tre«ju Jcaiige, ki se-,
Leto: Vli. — Številka: 49.
dan jem u lastniku niso v nobeno korist ozir. uporabo. Prihodnje dni se bosta javila v vseh hišah dva člana Čitalnice m pobirala knjige za LjutBs&o knjižnico. -Trosimo vse Ljutomeržane, da sprejmejo ta odposlanca in ju obdare z lepimi knjigami. Vse knjige, tudi drugojožtofie, so nam dobrodošle. — Čitalnica je naj-start?j80 aružtvo v .l/jutortiei^ in nc zn-sleduje drugega cilja, kakor da širi izobrazbo potom . kujig in predavanj v vse sloje. — llazvcn te akcije priredi due 11. aprila 1926 v prostorih g. Seršena veliko tombolo, na katero se že sedaj opozarja, cisti dobiček (omibola je namenjen Ljudski knjižnica. — Odbor.
_ ~ Preizkušnja krvi dokaz očetovstva. Irred nekiio dunajskim sodiščem se> je vršila minule dni razprava radi priznanja očetovstva. Neka natakarica je tožila plesnega učitelja Viljema A., da je oee njenega nezakonskega otroka, Ob-clolženec je navedel, da je začej odnose z njo tedaj, ko je že bila v blagoslovljenem stanju. Sodni izvedenec prof. Ha-berde je na to izjavil, da se po ;iajno-vejeih prcSi»kavah da dognati, da nekdo ni cee zadevnega otroka. Sodišče je spre* ,!°w	Preišče	kri plesnega
učitelja in kri novorojenčka in se je razprava radi tega odgodila. To je prvi slučaj, da so je dopustil dokaz očetovstva potoni analize krvi.
— Velik proces v Italiji. Rimska »Tribuna« poroča, da sta bila dva župana provinco Palermo aretirana radi urno-rov. 600 nadaljnih sokrivcev so tudi zapili in je pričakovati za prihodnje mesece pravi monstre-proces.
•	'“ Dijaški štrajk v Romuniji, ki je
izbruhnil minute dni radi policijskega postopanja povodom dijaških pratiži-do vek ih demonstracij, je že zlomljen. VIa<la ni ugodila vojaški zahtevi, da naj se uvede za Žide neumerno clausus in da naj se pri seciranju trupel na medicinski fakulteti uporabljajo v prvi virsti židovski mrliči. Popustila pa jq vlada v nekaterih drugih zadevah.
. — 133 leten starcc umrl. V Besarabiji je v vasi Aseni nedavno umrl neki kmet, ki je dopolnil 133 let-. Njegov uatj* starejši vnuk je star 60 let.
— Hipnotiziran šofer. V Varšavi se je pretekli teden dogodila nenavadna avtomobilska nesreča. Na najprometnejši ulici se je pojavil avtomobil, ki ga je upravljal ufrplo sedeči šofer. Nenadoma jo zavozil v skupino delavcev, ki so ix) pravi j ali cesitno železnico. Več delavcev je bilo težje ranjenih, drugi pa so ustavili avto in šoferja oddali oblastim. Pri zasliševanju je izjavil, da ga je hipnotizirala neka gospa in da je vodil avto lKKl pritiskom podzavestne sila
— Žensko uho v poštnem nabiralnika Iz Pa.ri<7,a poročajo, da je neki pismonoša našel v poštnem nabiralniku odrezano uho neke dame. Policija je uvedla strogo preiskavo.
m Ljudska knjižnica v Narodnem domu izposojujo knjige vsakomur ob četrtkih in sobotah zvečer ter v nedeljo dopoldne. Na razpolago je okrog 10.00G knjig, zlastj je krasna izbira modemih svetovnih romanov evropske literature
SDS.
Občni zbori Kraj. organizacij SDS '« mariborski oblasti: V Dol. Lendavi se je vršil občni zbor dne 20. t. m. Predsednikom .ie bil izvoljen g. Josip Grča
—	V Št. Pavlu pri Preboldu’je bi) občni zbor 25. m. rti. ob jako lepi udelež' bi, pristopilo je na istem 5 novih čl^ nov. Predsednikom je bil ponovno .zvo. Ijen ekonom Fr. Pilih. — V K r č e v i-n i pri Mariboru je bil občni zbor k. o dne 22. m. m. in jp pristopilo na nje« več novih članov. Na čelu novega odbora stoji zopet g. Ignac Pečar. — S v. B e n edi ktu v Slov. gor. se je vršil občni zbor dne 21. m. m. Organizacija šteje danes že nad 40 članov. Odbor z dosedaj-nloi predsednikom, posestnikom Alojzijem Pauričem na čelu se je izpopolnil Kazpravljale so te važne gospodarski zadeve ddtiičuih občin in so se storili primerni sklepi. — V Beltincih ft 3« vršil občni zbor v nedeljo 28. m- na
mm*
'V Mariboru. 3« c 2. iaar'ea 10*2*
Mariborske westl
Maribor, dne 1. fp**tsa.
H koncertu Glasbene Matice 3. marca 1926
[Pevci samii nUkoli ne morejo preisodvti svojega petja, ker ga ne slišijo. Zato tudi mi' ne izrekamo sodbe o svojem petju. Kar Pa lahko trdimo, je dejstvo, da pripravljamo Mariborčanom! največjo (senzacijo letošnje zime. najoibširnej-ei koncert, kar simo jilh sploh kedaj ob-delali. O vsebini »Letfinili časov« smo že jpovordili; besediilo pa se dobi na dan (koncerta v dvorani.
Na nekaj bi pa še vendar rad opozoril ptrijmizno občinstvo; to -so namreč v«e tiste male in ljubke melodije, ki se v solih, ženskih, mešamiih ali moških zborih porajajo v oratoriju in ko jih vsebina je pestra ko travnik v najdepšeml cvetu. — Teh ljubkih stvari e se človek nikdar ne naveliča; lepote se človek sploh nikdar M naprti. Nilhč® naj torej ne zamudi ■Svetnih časov«; bosve, kdaj se bodo zopet slišali v Mariboru, i	—š.
 0—
Predavanje o svetovni dekorativni razstavi v Parizu
V petek je predaval v Ljudski univerzi g. prof. arh. Rado Kregar iz Ljubljane o svetovni dekorativni razstavi v Parizu. Rredavatelj je uvodoma očrtal namen i.n organizacijo te gran-dijozme prireditve lanskega leta, nato pa je opiisal njeno vnamjost. Na raznolikih paviljonih, ki ko jih postavile soudeležene države, je pokazal sodobna stremljenja v arhitekturi. Stil naše dobe sicer še ni trdno ustaljen, vendar pa sta njegova osnovana karakteristična konstrukti vnovst in utilitarističnost. V modernem sltihi prevladuje kubistična enostavnost. ki ne trpi posebne dekoracije na zgradbah, amipak hoče učinkovati neposredno in prosto. Predavatelj je pokazal itevilne nkioptičpe slike, ki pričajo, kako so se posamezni naredi opredelili nasproti moderni arhitekturi, v kolikor jo izraža paviljon kot začasna .in le reprezenltatiivm. stavba. Narode klasične kulture z bogato umetnostno tradicijo, kakor So Francozi in Italijani, so sicer pokaizali stremljenja k modernosti, vendar pa ee je njohovi.m paviljonom' vse preveč poznalo, d'a) se ne morejo otresti dekorativnih vplivov svoje preteklosti. Drugi narodi, kakor Španci ti® Orientalci, so takisto močno pod vplivam1 preteklosti im si sp niso ustvarili Saraaa sodotbinostt v stavbeni umetnosti. Nato slede narodni sitiili, ki so deloma, že prekvašeni z modernističnem stremljenji. Na koncu tega prehoda iz tradicijo-roailnega v moderno sta bila na pr. paviljona Veliiko Britanijo in Belgije. Pa-nriljon SHS je bil značilen le po n.irod-no-omamentailnem portalu. Njim bledijo paviljoni, ki. so bili zgrajeni že iz modernega konstrukti vno-kub istf ičnega vidika, ki pa v nekaterih detajlih vseeno oči tu je jo nacionalne im tradicijonalne poteze. Vzonia primera tega sta bila paviljona Poljske in Češkoslovaške. Docela v stilu sodobnega' konstruktivizma je bil zgrajen paviljon Nizo®em|ske, pa tudi Danski se trm je močno približeval.
Naj ekstrem n e j š i videz je dajal paviljon sovjetske Rusije. Tu je šel moderni duh najdalj«; nastal je nov svet z no-vitmli idejami in novimi občutji. Ta stil ee nam zdi neumljiv. kakor je nenmlji-va ruisika' revolucija; umejemo ga samo tako, da vzamemo za podlago docela nov etvetovini nazor, novo miselno izhodišče.
Arhitektonska stran pariške dekorativne razstave je pokapala, da si v naši dobi stojita nasproti dve estetiki: ena je klalSična, ki se oklepa lepote, draga je nDoderma, ki odklanja dekorativen ba-laelt in stremi zgolj po koristnosti in učinkuje neposredno po svoji plastični primitivmosti-
Nato je predavatelj 5e na kratko pokazal ureditev drugega dela razstavišča t Gramd Palaise ter je predavanje, ki ga je občinstvo nagradilo s priznanjem, zaključil. Sledita še dva n »dal ja a večera o tena predmetu: taiko o Industrij-sko-ohrtni, dekorativni umetnosti ter o gledališki dekoiratSvni umetnosti. Dan teh dveh predavanj bo še objavljen. Ker predavatelj podaija svojo snov v zanimivi obliki, bi bilo želeti, da bi bil obit k še večji 'ko enoči.
m Bivši češkoslovaški generalni konzul g. dr. Otokar Beneš se bo peljal skozi Mari<bor v domovino v sredo dne 3. tm. z brzovlaikom ob 14,49 uri. Naprošajo se odborniki Jč. lige in Češkega kluba. kakor tudi drugi znanci našega odličnega prijatelja, da sra pozdravijo še enkrat ob njegovem definitivnem odhodu iz Slovenije.
m Prešernova proslava se bo vršila prihodnjo nedeljo v Narodnem gledališču. Prviikrait stopijo pred nas naši odlični literatje Oton Župančič, Fran Albrecht. Josip .Vidm-ar, Anton Podbevšek in Vida Jerajema. Mariborčani so dolžni, da pokažejo p redsta vitel j em naš^ literature pozornost, Prešernov.geni j pa nas tudi vaihi v Tali ji n hram, da proslavimo mjegov 135 letni Jubilej uZaito pričakujemo, da bo gledališče tega dtne napolnjeno do zadnjega’ kotlička, kakor je bilo v Ljubljani.
m' Prevzemi Jugcalov. inženjej^kega podjetja. Kakor emo izvedeli, sta. gg. inž. arh. Jože'J-el e n c in inž- Vlado Šla jan: er prevrela obstoječ« Jugoslovansko imžen jensko''- podjetje v Mariboru- Nova' lastnDk* ga bosta vodila še nadalje in v povečanem' obsegu kot gradbeno podjetje in tehnično pisammo. , m Stanovanjska beda. V .Tezda.wki ulici št 3, stanuje čevljar Anton P., ki ima sobo s St-odiliviikom pred gnojiščem invošoka T. Med, obema strankama so naslajali cesto prepiri, ki ^o čevljarjevo ženio. tako razburil'.'da je znorela in je moralia v blazniieo. TSo se je vrnila, so ee začela prepiri iz.no va, ker je iizvošček naložil sneg ob vrata in zasul dvorišče’z gnojem, tako da jo. gnojnica segala tik do vrat. Stvar je prišla pred sodišče im še. sedaj ni rešena.
m HigijensldkrazMtava je bila včeraj po razveseljivo IKpem obisku in velikem zanimanju zalključena in bo odpravljena v Ljnbljamo. Želeti bi bilo, da bi se priredila taika razstava redno vsako leto v Mariboru obenem s merijo zdravstvenih predavanj.* moi-da kot »zdravstveni teden« po vzoru »pedagoškega tedna«.
m Pedagoško didaktičen krožek v Mariboru ima v-pondeljeik, 8. t.m. v deški mešč. šoli v Krekovi ulici svoj redni občni zbor po običajnem vzporedu. K obilni vdeležbi vabi odbor.
m Mariborski šahovski klub ima danes v pomdeljek 1. marca ob 8. uri zv. v kavarni Central redni občni zbor, na katerega se vsi člani, pa tudi drugi prijatelji šaha vabijo. Po obe. zboru se bo igral brzopetezni turnir ozir. match med posamezniki. Pridite gofiovo vsi!!
m Uradniška stavbna zadruga »Svoj dom« je na občnem zboru dne 23. t. m. izvolila v načelstvo, g. dr. Ivroo v o gl a dvornega svetnika v p. kot predsednika, prof. J. Favaia za podpredsednika, gosp. Rakuša.J. arh. uradnika pri finančnem ravnateljstvu kot blagajnika im g. prof. dr. Perhavca kot tajnika; v nadzorstvo so izvoljeni gg.*, dr. Valjavec fin. svert., prof. dr. P. Strmšek in g. Št. Tiuta, pregl. fin. koniti-ole. Članarina ozir. delež se je znižal na 500 Din plačljiv v obrokih) in pristopnina na 50 Din. Ker je sedaj pričakovati, da se bo stavb, podjetnost dala s pomočjo države in občine vendarle izvesti, se poživljajo vsi inte-resenrti. drž. uslužbenci in uradniki, da se samoupravnih teles, upokojenci in drugi, prijavijo kot olara.i pri kateremkoli članu načelstva.
m Abonenti se sprejmejo na dobro domačo hrano po najnižji ceni v Narodnem domu ,im štajerski kleti. Vino Ha-lonžan, Pekrčan in Ljutomeržan. liter od 10 Din naprej. Domače suhe klobatse.
 	443
m Ta teden se vršijo umetniški večeri v torek 2. in petek 5. marca. V Klub-bam popolnoma nov program.	438
Prešernova proslava v mariborskem gledališču .se vrši v nedeljo 7. marca. Kakor v Ljubljani, mn/stopijo na tej akademiji tudi pri nas naši, vodilni književniki, na čelu jim pesnik Oton Župasičič. Ker je za ta. prvovrstni kulturni dogodek velikansko zanimanje. so, priporoča pravočasno reserviranje sedožev.
/pod
Pokalna tekma SD. „Rapid“: SK. „Svoboda“ 8:0 (3:0)
Včeraj popoldan se je vršila na. igrišču SK »Rapida« druga pokalna (tekma. Nasprotovala, srt*. si SK »Rapid« in SK »Sparfca«, ki je preteklo nedeljo zmagala v pokalni tek-mL s*:SK »Merkurjem. P Tekma se je pričela v ostrem’ tempu im »Svoboda« je prenesla igro na nasprotnikovo igrišče. Kdor bi no poznal moči omenjenih klubov, bi bil polovico prvega polčasa prepričan, da je »Svoboda« močnejša, kajti žoga sploh ni prešla z »Rapidovega« polja. Toda ko je d?apid« prevzel žogo. je po četrti predaji že sedel gol. »Svoboda« si je zopet prizadevala; večk^ali je izgledalo, da bo izenačila, kar-.-e ji pa mi posrečilo. Proti koncu drugega polčasa je »Rapid; zabil- le dva gola to-ba Terglotz).
V drugem polčasu je bilo opaziti juatno utrujenost pri požrtvovalni »Svobodi-. dočim -.*Rapid; ni popustil. Stalno je'oblegal vrata Svobode« im ostri sSlreU so ostajali v rokah vratarja, ki jo edini pripomogel, da je v drugem polčasu »Rapid« dosegel le tri gole. Proti koncu drugega polčasa je sodnik radi farnih izključil »Svobodinesja* center-halfa (Uragvajec) in »Svoboda« je .igrala le z desetimi igralei.
»P.apid« je torej proti »Svobodi« do* segel rezultat C:n. kar nikakor ne odgovarja močem Rnpida. Razmeroma ugoden izid za. *-Svohodo« pa dokazuje, da se. na premajhnem igrišču kakor je RapidOvo«. ne da razviti prava igra.
Sodnik g. Nemec je sodil dobro in nepristransko.
fceilčaln. z	visolčim pora?	ojn -Jadra	ria ?
6:1 (1;1). jV	od. igro }>a $p ,	o doKfiJi!))	t«ž-'
k a ncsrc-ča	. liranileu Pri1’	norja Bir 'i	k
na&pipbnlfc	fikpeil <s tako	riio nu da	Smo
m oko, d«, i	nu ,io .srd»‘oJ»il	kcišj i;i s«-1	
■morali t«Js	o.i prepeljati \	bolnico.	
ZAGRlSr?.			
Včeraj «	.K1 vr5jilš Ptkf'	lila ■foiiinu nin I	
Vagoni in	Crad.fmivvivini	ter^e ko n c	£113
s ;4to v konist Haska.
Mimo
Narodno gladalHii
RBPERTOJUR-
Pondeljek, 1. marca. Zaprto.
Torek. 2. marca, ob 20. uri »Grofica Marica« ab. C (kuponi).
Sreda, 3. marca Zaprto. '
Četrtek. 4. marca ob 20. uri »Sluga dveh gospodov« ah. A. Premijera.
Petek, 5. marca ob 20. uri »Grofica Marica« ab. D. (kuponi).
Sobota, 6. marca ob 20. uri »Hlapec J«r-nej in njegova pravica« ab. A. Zadnjikrat v 8ew>ni. (Kuponi).
Premijera Goldonijeve veseloigre »Sluga dveh gospodov« na mariborskem odru. V četrtek, dne 4. marca premijera velezabavne veseloigre Halijanskega klasika Goldonija »Sluga dveh gospodov«. Omenjeno pomedi jo igrajo sedaj na Dunaju v Josefstodis^em gledališču (pod vodstvom režiserja Maksa Reinhardta) z veiiki»m nepehom. Režija in naslovna vloga je v rokah g. J. Koviča. Daljšo notico priobčimo jutri.
Koncert Ale Poljakove v Mariboru. Ta svetovno zjnama pevka priredi dne 17. marca v mariborskem gledaliSčn svoj koncertni večer, na kar opozarjamo že danes.
Prijateljska tekma SK. Čakovec : I. SSK, Maribor 6:0 (3:0)
Čakovec dne 28. februarja.
Včeraj je igral v Čakovcu 1SSK Maribor z jako ponesrečeno postavo, za:to se tudi ni čudK! tako vksokemu porazu. Pri mariborskem moštvu je napad popolnoma odpovedal.; poti vsako kritiko je bila desna zveza. Obrambni trio je svojo nalogo rešil jako dobro in je edino njegova zasluga (Geuer V/agncr), da poraz ni 1>M hujši. Tudi krilska vrsta je bila dobra. Domače moštvo razpolaga z jako urnimi, fizično močnimi igralci,ki iimaj'0 dober start na žogo in ostre strele. Odlikoval se je predvsem desni branilec. Vsi goli so bili za vratarja, ne-obranljivi. Sodnik g. Zoldoš je bil sicer objektiven, vendar pa ni toliko izvež-ban, da bi sodil tokme. ki se igrajo v tako ostrem tempu.
—O—
LJUBLJANA.
Včera.iSnja tekma za Krisperjev pokal med »Primorjem« in »Jadranom'' je
»AFOLO KINO*
predvaja od 1.-5.' i. nV. k razen filffl >'Bamlolero*. Mouti-me-ntaino delo filin-»ke umetnosti podaja v 8 dejanjih y»lj* kansko dramo divjih strasti hi vročo ljubezni. Bandfdero je pretresljiva rit. naanca. Na. eni strani sc borijo ponos, tUTŽnja in pravo m^žče.vanje, a na drugi, velika Ijulvezcu in velikodušno odpuščanje. Dejanje, polmo zanimivih i® bnmiih dogodkov ter duševnih bojev, #.« odigrava, v deželi jasnih dni in sinjih noči. v čarolmi rounarnl.i«ni Španiji. Film je kolosalno delo in zniduži z ozirom na vsebino, kakor tudi z ozirom na izredno dobre .igralske moči-, porodno priznanje* O vsebini bomo sporočili.-
»Gl? ' • ;-'I KINO«.
bo predvajal od ponedeljka, naprej k'a; fen 7 dejanski film »Pariške noči", kj nas seznanja s skrivnostmi in čari ra^upitega nočnega- pariškega življenja-V slavni ulogi nastopa Lon Tel leg an iti Kldime Haiiuinersteln.
 1 .  <■ —
Porotno sodlšie
Danes se je pričelo pomladanssko porotno zasedanje. Na diaevnme redu sta bili dve razpravi; požig in detomor. 0 prvd prinašamo v naslednjem natančnejše podatike, o drugi, ki se vrši popold'i>« pa bomo sporočili jutri.
Maščevanje z oj;n.iem radi zavrnjene ljubezni.
Dne 29. decembra 1936 je okrog 8. ure zvečer pogorelo posestvo Mihaela Lajn-ščka v Velikih doleneih. Posestnik sairrl si je komaj rešil življenje, vse po,-e;tvo pa je postalo žrtev požara. Celokupna škoda je ocenjena na 40.000 Din. Radi vetra, ki je bil omenjene*;«, dne izredno močan, so bila v nevarnosti tudi druga poslopja.
Kritičnega dne pa je bil pri Lajnšče-ku Stef an Bedič, ki je imel namen,.?0' ročvti se z Marijo Lajn.ščkovo, njeno sestro pa je hotel poročiti Štefanov brat Vendar do poroke ni prišlo, kor sta °’ie sestri obljubili roki bratoma Svefae. To je vzbudilo v obdolžencu nfflsel krutega ruašSevanja, ki je pTišlo do izraza y kritični uoči.
Obupam je zlezel na Lajnščkov hlev. $'i prižgal cigareto, a gorečo šibico vtak' nil v krmo, ki je takoj vzplamtela. Obdolženec je zbežal v gozd in se vrnil š^e potem, ko je bilo vse posestvo v plamenih. Sum je takoj padel nanj in pri *a; istoševanju je dejan je sam priznal, radi česar je bil obdolžen hudodelstva požiga Porotniki so pritrdili vprašanje kriv^c in je bil Štefan Bedič. obsojen na 5 le* težke ječe.
Kompletna »oba* in kahinjik* op:em» se ugodno proc)». M«i:sk» test* 93.	435
Legitimacij* — dri. naslrr-Ijenei znižane cene — Foto-•telj* Japeti M., Aleksjnrfror* e. 25 111, tTrgortki dom*. 3
VELIKA KAVARNA — 2. Torek 2. —
■•i	•
ira®i5i3i5i®^^
z umetniškimi vložki
— 5. Petek 5. —
operni veter
-7» KLUB-BAR - - -
Bratje Brand * Mia -Berger • Rosoe Rejfia -Lili Fanere •
Vsako nedeljo in petek ob 5. Uri čajanka s plesom
887
Trgovin« z manjfo bito, tudi r okolici M*iibor—Plnj. se kupi. Ponudb* T'0<i 150 000“ a* itv form*eij»ki biro jMirgtan". Maribor.	441
gp*ln«
1 373
Na prodaj pohiltro sobe. N*sIot v upravi.
5.000 Din mesečno zaslužit« hre/. »trok^rne izobrazbe. Vpra' Sati pri .Zlatem konju* »oba It 4 od 10.—IS. jn 2.-5. ur«-
Slavama Svropa
V torek, 2. marca in dnevno svira damska kapela, 5 gospodičen. Svirajo vse moderni klasične kakor tudi vse jugoslovanske ko* made. Začetek ob 20. J/8 uri.	439
J
Za pomlad	Od.	1.	marca	1926
Reklamna prodaja KARO-tevlJav
v h e h vrst sc
10% popusta
garantirano neispremenjena priznano najboljša kvaliteta
KflHO. Maribor, Korošha cesla št. 19
417
Tlakar; »Mariborska Tiskarna* j Mariboru, predstavnik: Stanko Detela ra
*wedstav3iik; yeko«ilaT Špindler,
vnntelj. Urednik Božidar Borko, novinar, lidajatelj; Kon>oroij »T*b°r* novinar. Vsi v Mariboru,