y/and VumČos^ I NO. 74 ^ Fav7; r "x? M IN SMRf? JU4«UA0«0§ftf National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. APRIL 15, 1970 HOVCNIANi «*®aNiiN0 mtimPAPm ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII liraelska letala nad Kilovo delto v Egiptu Izraelska letala so bila včeraj Ponovno nad vojaškimi cilji v Nilovi delti. Dayan svari Sovjetsko zvezo. JERUZALEM, Izr. — Izraelca letala so včeraj ponovno napadla vojaške cilje v Nilovi del-^ in vzdolž Sueškega prekopa, k°t so to storila dan preje. Med ^ugim so vrgla bombe v bliži-^ velikega industrijskega sre-Jišča pri Helwanu, kjer naj bi k Ja postojanka letalske obrambe. Obrambni minister gen. M. ^ayan je v znanem armadnem tdasilu obrazložil stališče Izraela navzočnosti sovjetskih čet v %iptu. Izraelsko vojaštvo ne bo upadlo obrambnih raket SAM- v okolici Aleksandrije, Asvan-Cega jezu in Kaira, ki jih oskr-Dujajo in čuvajo ruske čete, to- da ne bo dovolilo, da bi te po- stavili v pasu do 20 milj zahod-110 °d Sueškega prekopa. Ce bodo Rusi poskušali rakete AM-3 postaviti v tem pasu, jih °do Izraelci napadli in skušali ^ničiti, predno bodo mogle u-sPešno zapreti izraelskemu letalcu. pot v notranjost Egipta. Če °do Rusi skušali postavljanje er raket varovati s svojimi last-Pimi letali, bodo Izraelci napad- tudi te. Dayan je v svojem c °nku pozval ZDA, naj spre-j^ne svoje stališče in odobrijo 2raelu nakup novih Phantom *'4 jet letal. v ^rael je predložil tujim poro-^evalcem fotografije področja, So ga napadla izraelska letala 8. čal aprila, ko naj bi bila pokon- j a preko 30 šolskih otrok. Na °tografijah je mogoče videti ^cate v o j aš k i h vozil in o-rainbne naprave. Na fotografi-Sq ^tega predela dan kasneje Vsi sledovi vojaških naprav °dst runjeni. ^ ^ -----o---— dobroveljsko’ vojsko ^enkrat še ne bo nič J^SfUNOTON, D.C. — Po-^ Ua predsedniška komisija pod j Cektvom T. S. Gatesa, ki jo je tecfn.0val Nixon, je pred nekaj s priporočila oborožene sile, J^lJene izključno iz prosto- Icev. K takim oboroženim si- je^ naj bi prešli že prihodnje l)o 2 novim zveznim proraču-^ 2a leto 1971-1972. ^0brambni tajnik M. R. Laird ZgJj^^Nog proučil in prišel do proJu^a>.da za enkrat na take bi0S ^Voline oborožene sile ni ^ g°Če računati. Dokler je voj-Vietnamu, prostovoljcev če d°volj, pa tudi kasneje, Za Se ZDA dejansko odločile ^J^Ncne” oborožene sile, bi a e obdržati neke vrste vo- bači° 0^VeznosL da bi si na tre^n Preskrbele za slučaj e nujne rezerve. ta po- ^°lga obala pristanišča .^ris 72o'lstanišče New Yorka dolgo obalo. ima Vjju n° °blačno in hladno. Naj-temperatura okoli 52. L Brežitjav iššs de! ruskih fežav v pijači MOSKVA, ZSSR. — Glavni tajnik Komunistične partije ZSSR Leonid Brežnjev je v tovarni traktorjev v Harkovu na U-krajini trdo prijemal delavstvo zaradi preobilnega pitja alkoholnih pijač, v katerem vidi del težav v ruskem gospodarstvu. “Pijanost in neodgovornost” sta med glavnimi vzroki pomanjkljivosti uspehov ruskega gospodarstva, je trdil Brežnjev. Njegov odgovor je prenašala televizija po vsej Sovjetski zve- Kambodžanska gonja proii Vietnamcem je dosegla grozeč obseg Kambodžanske oblasti vodijo načrtno gonjo proti V i e t n a m c em, ki žive v Kambodži, pa če so tudi državljani Kambodže. PHNOM PENH, Kamb. — V Kambodži živi kakih 400,000 Vietnamcev med 7 milijoni pre-ibivalci dežele. To je sorazmer- vi. Govoril je odkrito, kot je sam dejal, in brezobzirno poka- na majhen odstotek in ne bi mogel nikogar vznemirjati, če ne bi zal na pijančevanje kot vzrok [kda sedaj Kambodža v nevarno-odsotnosti od dela, poznem pri-!s^ Pied rdečimi iz Vietnama. O- hajanju k delu in zanikrnem b-vidijo med vsemi Viet- pravljanju tega. Pritoževal se je namc’ v svoji deželi le^ pristaše nad premajhno produktivnostjo | fde^eSa Vietnama, pa četudi je sovjetskega delavca. “Ko so na- 0"itn0’ da 50 nasprotniki ko- rasle plače, bi morala narasti tuli produkcija,” je ugotovil Brež-ijev in priznal, da sovjetski de- munizma, kar velja za večino katoličanov. Oblasti so po vseh naseljih avec v tem pogledu in izpolnil Vietnamcev pobrale večino mo-oričakovanja. jških in jih strpale v nekaka ta^ Brežnjev je razkril, da se je borišča. Ponekod so v te vtakni- aonekod pojavilo pomanjkanje^ tudi ženske in otroke. Na tako arane, pa označil to za začasno] taborišče v Prasatu so streljali in krajevno težavo. Na splošno kambodžanski vojaki pretekli so preteklo leto rusko gospodar- Pete^ in pokončali nad 100 civi-;tvo mučili “vreme in prirodne liist°v> mož, žena in otrok, pa lesreče”, je razlagal Brežnjev nato trdili, da so rdeči pri svo- sovjetskemu ljudstvu. jem napadu na naselje rabili te kot zaščito. Tuji novinarji, ki so bili na mestu, to zanikavajo. Gonja proti Vietnamcem je dosegla tak obseg in domačine pripravila do takega sovraštva, Urugvajski gverilci umorili nasprotnika MONTEVIDEO, Urug. — Le- učaiski mestni gverilci Tupa-^ treba resno računati z ne-naros so dobili v roke v ponede- varnostjp množičnih pobojev ]ek svojega glavnega nasprot- Vietnamcev v Kambodži. Naj- uka, vodnika obveščevalnega. večja njihova naselbina je prav oddelka policije Hektorja Mora- v samem mestp Phnom Penh. Streljali so na Apollo 13 se vrača in bo pristal v petek zgodaj popoldne na Pacifiku Oiavna skrb vojakov WASHINGTON, D.C. — Ko so vprašali načelnika skupnih glavnih stanov oboroženih sil ZDA gen. Wheelerja, kaj ga najbolj skrbi v sedanjem vojaškem položaju naše dežele, je dejal, da “sovražnost” do oboroženih sil, ki jo kaže del naše javnosti pod vplivom komunistične propagande. General je poudaril, da ne misli niti malo, da bi bil vsakdo, ki nasprotuje vojskovanju v Vietnamu in napada “vojaško-industrijski kom pleks”, komunist, prav tako ne misli, da bi imeli vsi ti napadi svoj izvor pri komunistih, toda je prepričan, da vse to ni “gol slučaj”. Po njegovem mnenju bi imeli slične napade na vladne ustanove in na oborožene sile tudi, če bi vojne v Vietnamu ne bilo. Dejal je, da je gotov, da so za tem ljudje izven naše dežele, pa priznal, da za to nima nobenih dokazov. Apollo 13 se vrača proti Zemlji in bo to dosegel v petek malo pred eno popoldne na Tihem oce anu, če pojde vse po sreči. Astronavti imajo dovolj vode, zraka in električne sile za čas, ki ga potrebujejo za pot domov. Poveljniški del vesoljskega vozila je v popolnem redu in ne pričakujejo nobenih težav, kakor hitro bodo astronavti v njem, da se pripravijo na pristanek. HOUSTON, Tex. — Vse od ponedeljka zvečer, ko je nenadna eksplozija vzela vesoljski ladji Odisej električno silo in kisik, je življenje posadke v stalni življenjski nevarnosti. Astronavti so zapustili matično ladjo in prešli v Lun-so vozilo, ki deluje v redu in v katerem je na razpolago voda, zrak in elektrika. Lunsko vozilo je zgrajeno samo za dve osebi, pa v sili lahko sprejme tudi tri. Astronavti Lovell, Haise in Swigert so povezali Lunsko vozilo s poveljniškim delom matične vesoljske ladje v enoten življenjski prostor. Zrak iz Lunskega vozila kroži v poveljniški del matične ladje, kjer dva astronavta izmenoma počivata, ko tretji nadzira Lunsko vozilo in naprave v njem. Če ne nastopi kaka nova težava, bodo astronavti v petek nekaj pred eno popoldne pristali na Tihem oceanu. Izgledi za njihove srečno vrnitev so dobri, vendar te nihče ne more jamčiti. Ohromitev glavne vesoljske' Manjše ameriške izgube v Vietnamu zavise od sovražnika ia CharqUera. vjegov avto, ko se je peljal skozi nestno naselje v službo. Polici-a je naštela 35 lukenj od krogel z avto. Levičarska nasilna organiza- Sen. B. Bay h iz Indiane vodilni “liberal” Srednjega zahoda WASHINGTON, D.C. — Sen. 'ija Tupamaros deluje predvsem Birch Bayh, demokrat iz Indi-/ samem glavnem mestu in je ane, je vodil boj proti obema Ni-zvedla uspešno vrsto ugrabitev, xonovima kandidatoma za Vr-iplenjenja bank, bombnih napa- hovno sodišče in uspel. Njegov ladje Odisej v ponedeljek zvečer je onemogočila nadaljni polet in pristanek na Luni, celotna naloga ima od tedaj le en cilj: rešiti astronavte in jih srečno privesti nazaj na Zemljo. Včeraj v zgodnji uri so z užigom SAIGON, J. Viet. — Ameri- raketnega motorja lunskega ški vojaški vodniki., svare o- vozila za pristajanje preusmerili brambno tajništvo v Washingto- vesoljsko ladjo tako, da je po nu, naj ne pričakuje, da se bo poletu za Luno sama krenila število ameriških izgub zmanj- proti Zemlji po skupnem delo-ševalo z umikanjem ameriških vanju privlačnosti Lune in Zem-čet iz Vietnama. ]je. Ko se je sinoči malo pred Število izgub bo v glavnem osmo vesoljska ladja prikazala zaviselo od bojevitosti in obsega izza Lune in so dognali, da je vojskovanja, ki ga bo vodil sovražnik, trdijo poveljniki na bojiščih. iov in drugih nasilnih dejanj ugled se je s tem okrepil do take mere, da ga smatrajo za vodilnega “liberala” Srednjega zahoda naše dežele. vse v redu, je lunsko vozilo Vodnar (Aquarius) z vžigom pristajalnega raketnega motorja pospešilo brzino vesoljske ladje na poti domov za blizu tisoč milj na uro. Raketa je gorela točno 4 minute in 20 sekund, Navade "Divjega za pad a" se uveljavljajo v Latinski Ameriki CLEVELAND, O. — Vsem, kar nas je v letih, je dobro znan izraz “Divji zapad”. Dolge rodove je pomenil Ameriki, da je to dežela dveh svetov. Vzhodni svet, živi ob Atlantskem oceanu in njegovem zaledju. Je miren, visoko kulturen in razvit, da se kar uspešno kosa z Evropo. V naših sedanjih zahodnih državah je. pa takrat “Amerika'’ šele nastajala in poznala svoje porodne bolečine, ki niso bile navadno vzor naporov napredek in kulturo. Tam velikokrat divjala prava dr-žavljanjska vojna, ne samo med Indijanci in prišleki, ampak tudi med pokrajinskimi interesi, ki so navadno pomenili boj za oblast in vse gospodarske dobrote, ki so bile takrat zvezane z oblastjo, na primer koncesije za železne rudnike, rodovitno zemljo itd. Hvala Bogu, da je vse to že za nami in da sedanji rod pozna vse to le iz zgodovine in povesti. tam, kjer ga do sedaj nismo praviloma pričakovali. Tak vzorec organiziranega nasilja so na primer ugrabitve. Ugrabitve so stara stvar, govori o njih celo stari vek, niso pa nikoli popolnoma zamrle. Sodobno obliko so dobile v naših dnevih v letalskem prometu. So to organizirani zločinski podvigi, ki izrabljajo vse pridobitve sodobne tehnike. raj bolj pogosto ugrabitve na suhem, ki se za njimi skrivajo politični in roparski nameni. Ugrabiteljem so žrtve potrebne, da na račun teh izsiljujejo “kompenzacije” za politične levičarske voditelje, odškodnine, pa tudi politične koncesije. Znani konservativni časnikar Trimmesch je objavil sledeči značilen pregled ugrabitev v Latinski Ameriki: za je Vendar doba nasilja še ni izumrla. Nasilje se pojavlja še zmeraj, morda ne v tako breobzirni obliki, ne manjka ga pa tudi ne. Saj na primer naša “nova levica” živi celo od teorije o potrebi nasilja in nasilje tudi izvaja. Zračni piratje so postali tako predrzni in tudi učinkoviti, da so se že pojavili načrti, kako to nadlego zatreti v mednarodnem obsegu. Znan je na primer predlog argentinske vlade, naj nobena dežela ne daje pribežališča zračnim piratom, naj opravljajo svoje posle še s tako plemenitimi nameni. Na drugi strani so mednarodni varnostni organi skupaj z mednarodno policijo in ob sodelovanju letalskih družb vpeljali tak nadzor nad zračnim prometom, da je ugrabitev zmeraj manj. To nam ne pade v oči, kajti ne vemo, da se med potniki na letalih že nahajajo detektivi, ki tajno nadzirajo vse potnike. Piratje to dobro vedo in zato ne ugrabljajo več tako drzno, kot so še pred par meseci. V Latinski Ameriki je največ ugrabitev v Gvatemali, Kolumbiji, Venezueli, Dominikanski republiki, Mehi ki, Urugvaju in Braziliji. V vseh teh državah so na oblasti zmerni liberalni režimi, ki pa nimajo dobro organizirane javne varnosti. Tudi politično niso Bog ve kako trdni. Izjemo dela le vojaška diktatura v Braziliji. Najbolj prizadeta pri ugrabitvah je naša dežela, saj ima v Latinski A-meriki okoli 2,000 diplomatskih uradnikov z družinami samo v gornjih sedmih deželah, kjer je prišlo do ugrabitev. Po vsej Ameriki je naših diplomatov še veliko več. Imamo sedaj nasilje tudi V Latinski Ameriki so zme- Nasilneži so ugrabili dva sovjetska diplomata, enega u-rugvajskega in enega japonskega. Med Amerikanci so bili ugrabljeni ali ob tej priliki ubiti: v januarju 1968 dva diplomata, po poklicu vojaška atašeja; v avgustu 1968 naš gvatemalski poslanik, ki je bil pri ugrabitvi tudi ubit. Zločin je zagrešila gvatemalska FAR gverilska organizacija. V avgustu 1969 je bil u-grabljen naš poslanik v Braziliji in pozneje izpuščen na svobodo, ko je brazilska vlada izpolnila pogoje gverilcev. Letos v marcu so gvatemalski teroristi ugrabili ameriškega atašeja za delo in ga izpustili četrti dan. Par dni pozneje je bil ugrabljen ameriški ataše za letalstvo v Santo Domingu. Bil je izpuščen tretji dan. Največ ogorčenja je sprožila ugrabitev nemškega poslanika Karla von Spreti j a v Gvatemali. Poslanika so nekaj dni pozneje našli mrtvega. Mislimo, da bo mera kmalu zvrhana, saj se vidi, da v Latinski Ameriki piratje ugrabljajo ljudi po tem, kako odškodnino bodo lahko zahtevali za ugrabljeno žrtev. V slučaju nemškega poslanika so ugrabitelji zahteve očitno pretiravali in s tem pokazali, da jim je le za denar, ne pa za človeško življenje. Z zadevo se je že pečala seja Organizacije ameriških držav v Washingtonu, Sklepov seje še niso objavili. kot je bilo predvideno. Vesolj ska ladja je tako v točni smer za pristanek na Tihem oceanu \ petek zgodaj popoldne. Sedaj je glavna skrb, da bod imeli astronavti na razpolage dovolj zraka in vode, pa tuč električne sile za hladitev i gretje vesoljske ladje in za rt dno delovanje vseh naprav, k so potrebne za srečen povrate na Zemljo. Včeraj so imeli nek& skrbi, ko se je nenadno pomno žil v zraku v vesoljski ladj" ogljikov dvokis. Težavo so oc stranili in trdijo, da v tem pt gledu ne bo novih težav. Oglj kov dvokis izdihujejo vsa živ bitja. Kakor hitro ga je v zrak preveč, je življenje nemožno. ' vesoljski ladji ga jemlje iz zre ka posebni čistilec iz litijev sestavine (litijev hidroksid). NASA pravi, da je v vesoljsk ladji dovolj vode, dovolj kisikr in elektrike vsaj še za 12-18 ui več, kot sodijo, da je to potre bno za ohranitev astronavtov Če bo potekalo poslej vse v redu ni nevarnosti za življenje astro navtov. Upajo, da je ščit povelj niškega dela vesoljske ladje, t katerem se bodo astronavti vra čali skozi ozračje na Zemljo nepoškodovan. Astronavti se dobro zavečhjc svojega nevarnega položaja, p£ prav tako tudi potrebe po ohranitvi mirnih živcev. Le na ta način morejo računati na srečno vrnitev. Lovell je sinoči deja preko radia svojemu astronavtskemu tovarišu Josephu Kerwi-nu: “Joe bojim se, da bo to za dolgo dobo zadnji polet proti Luni.” Če bi prišlo do eksplozije v vesoljski ladji na poti z Lune domov, bi za astronavte ne bilo nobene rešitve. Ko se je to zgodilo na poti proti Luni, so ti uporabili lunsko vozilo za svoj “rešilen čoln”, ki upajo, da jih' bo srečno pripeljal do roba zemeljskega ozračja, kjer ga bodo odvrgli z glavnim delom vesoljske ladje in se nato v poveljniškem delu te vrnili na Zemljo. Predvidoma bo to v petek popoldne ob 12.40 930 milj južno od otoka Pago Pago, kjer jih pričakuje letalonosilka Iwo Jima. NASA računa, da imajo astronavti na zalogi še toliko kisika, da bi zadoščal za 18 ur dalj, kot je to za nje potrebno, na razpo- i I Iz Clevelanda in okolice ! Zadnje slovo— Članstvo društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ je prošeno, da pride nocoj ob osmih v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd., da se poslovi od pokojne sočlanice Angele Trepal. Seja— Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima jutri ob osmih zvečer sejo v navadnih prostorih v Slovenskem domu na Holmes Ave. Poseben odbor— Glavni šolski nadzornik Briggs je včeraj napovedal na sestanku s starši šolarjev Collinwood High sestavo posebnega medras-nega odbora, ki naj bi delal na pomiritvi tega šolskega področja in seveda tudi šolarjev in njih staršev. Pouk v šoli je reden, obisk šole normalen. Stokes poziva— Župan C. Stokes je pozval včeraj prebivalstvo, naj podpre protest proti vojni, ki je določen ia danes, pa toaj to stori mirno in dostojno. Stokes se zavzema za takojšen umik ZDA iz Viet-lama, ker “imajo te doma dovolj nujnega posla in skrbi.” Pred-3ednik Nixon in njegovi sodelavci vedo, da to enostavno ni mogoče, kajti ZDA imajo vrsto obveznosti in dolžnosti kot glavna sila in vodnica svobodnega jveta. Grško vojaško sodišče obsodilo zarotnike ATENE, Gr. — Vojaško sodi-če je po 17 dneh razprave obso-Hlo 27 od 34 obtožencev v ječo. dosmrtno ječo je dobil prof. Di-mizij Karageorgas, ki naj bi bil odnik zarote proti vladi aprila 967. Ko je v kleti njegove hiše ksplodirala bomba, je policija dkrila zaroto in pozaprla njene člane. Od 34 obtožencev je bilo 7 o-iroščenih, 7 je dobilo pogojne kazni, preostalih 19 pa je od 3 nesecev do 18 let ječe. Zasnova-:elj zarote, 67-letni gen. George 'ordanidis je bil obsojen na 8 let :apora. Za 37 let starega prof. D. Karageorgasa je javni tožitelj '.ahteval smrtno obsodbo, “ker naj bi vpeljeval nove bogove in rvaril mladino”, kot je nekdaj >btožnica očitala Sokratu. Brandt zadovoljen z uspehom razgovorov BONN, Z. Nem. — Kancler Villy Brandt je po svojem povratku iz Združenih držav, kjer ■e je v petek in soboto razgovaral s predsednikom Nixonom, iz-avil, da je z uspehom teh razgovorov zelo zadovoljen. Predsednik ZDA Nixon naj bi bil odobril Brandtovo vzhodno politiko vzpostavljanja boljših odnosov s komunističnimi državami vzhodne Evrope, pa se strinjal tudi s stališčem Zahodne Nemčije, da mora ostati NATO čvrst. V kolikor bi prišlo do kakega zmanjšanja oboroženih sil NATO v Evropi, more biti to le v sorazmerju z zmanjšanjem o-boroženih sil onstran železne za- vese. lago imajo tudi dovolj vode za pitje, za ohlajevanje pa jo je toliko, da bi zadoščala še za 12 ur po njihovem predvidenem povratku. Za kratko dobo imajo vse, kar je nujno za življenje, še v svojih vesoljskih oblekah, ki pa jih v sedanjem letu ne rabijo. Poslušali se jih bodo le, če bo to nujno potrebno. I AMEfUSKA DOMOVINA, APRIL 15, 1970 /IMERI^KA DOMOVIMA fill? ot. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ol July .Managing Fditjr: Mary Debevec NAJtOCN LNAt ut Združene države: 116.00 na leto; $8.00 u pol leta; $5.00 za 1 mezeče Z« Kanado in dežele Izven Združenih držav: $10 00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 meaece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSČiUPTION BATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 month* ijanada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 lor 3 mouth* Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO , 1,17^ 83 No. 74 Wednesday, April 15, 1970 Klerikalizem v Sloveniji Jugoslovanski komunisti imajo boj proti klerikalizmu že desetletja na svojem programu. Človek bi mislil, da so ga morali že davno pokopati. V resnici je položaj drugačen. Boj proti klerikalizmu se odvija v vsaki jugoslovanski republiki drugače. So republike, ki ga oklicujejo bolj iz discipline, v resnici se pa ne menijo zanj. Tam, kjer se najbolj zaganjajo vanj, je pa republika Slovenija. Tam se z vprašanjem klerikalizma pečajo vsaj na partijskih vrhovih tako vneto, da te vneme ne razumejo niti navadni tovariši na terenu. Njim na ljubo mora partija v Sloveniji zmeraj znova poudarjati nevarnost klerikalizma in jo stalno ponavljati, kadarkoli titovci obravnavajo svoje sovražnike. Tako je bil klerikalizem zopet na široko obravnavan na letošnji letni konferenci ZKS. Znova je odmeval klic po boju s klerikalizmom, bil je pa zavit v tako ploho praznih besedi, da so komunistični voditelji morali naknadno vse skupaj razlagati v svojem časopisju in primerno poučevati člane svoje partije. Najvažnejše točke tega pouka so bile: Klerikalizem je treba danes pojmovati “širše”, kot smo ga pred vojno. Takrat so se “klerikalci” zagrizli v boj za politično oblast. Zanemarjali niso seveda tudi boja za vodstva na vseh drugih področjih, toda željo po politični oblasti so postavili na prvo mesto, zato jim je takrat nasprotovalo vse, kar ni bilo klerikalnega. Danes je položaj drugačen. Na boj na političnem polju klerikalci niti ne mislijo. Tam ima komunistična partija monopol in kdo drugi še kibicirati ne sme. Pa vendar se klerikalci zdijo komunistom nevarni. Uživajo še zmeraj velik ugled in njihova presoja političnega položaja še nekaj zaleže med ljudmi. Da presoja ni dobra, so komunisti sami krivi. Zakaj pa imajo tako slabo politiko, kar večkrat sami priznajo! Klerikalci nimajo in nočejo imeti nobene organizirane mreže za razlago svoje presoje. Nimajo tudi nobenega veselja. da bi na svojo roko širili svoje poglede. Jim zadostuje, da jih ljudje sami na lastno pest sprašujejo, kako in kaj. To pa komuniste najbolj jezi. Vidijo namreč dnevno, kjer se pojavi presoja, ki ni zrastla na njihovem zeljniku. Vidijo v vsaki taki presoji klerikalen vdor v njihov političen monopol, To tudi po svoje razlagajo in zagovarjajo. Pravijo, da so se časi spremenili in da je treba politiko pojmovati “širše” kot nekdaj. Pod to pretvezo je seveda mogoče označiti kot klerikalizem vse, kar komunistom ne ustreza. Tako vidijo klerikalizem v neverjetnih stvareh. Kaplan brca žogo z otroci: to je klerikalizem. Romance se peljejo z atvobu-som na božjo pot, to je klerikalizem. Še hujši klerikalizem je na primer poskus politizacije, da “kdo želi v imenu ljudi zavzeti določeno področje aktivnosti, na primer socialno”. (Komunist od 6. jan. 1970.) Vsak poskus, da hoče neka ustanova sama odločati o nekem področju dejavnosti, je klerikalizem. Ta slučaj odkriva tudi pravo miselnost komunistične diktature. “Sam odločati” ne sme nihče, vse mora biti odvisno od partije. Komunisti morajo priznati, da je ravno na socialnem polju še cela vrsta praznih lukenj, ki jih režim ne more ali ne zna zapolniti. Cerkev tja ne sme, akoravno je njeno poslanstvo tudi v tem, da pomaga ljudem v nesreči. Ao bi to hotela delati, je to za komuniste v Sloveniji klerikalizem. Če torej komunizem vidi v dobrodelnih akcijah vernih ljudi klerikalizem, koliko bolj bi ga šele videl v želji cerkve, da omaga pri prosveti, ker se zaveda, da je prosveta neločljiva od vzgoje, pri vzgoji pa ima cerkev na željo staršev prav gotovo pravico do sodelovanja. Če postavlja to zahtevo, je to klerikalizem. Hudo grize komuniste tudi laični apostolat v katoliški cerkvi. Apostolat je že stara ustanova v cerkvi, ni bil pa zmeraj živahen. Sedaj je nastopila doba, da ga cerkev zelo goji, ker vidi v tesnem sodelovanju med duhovščino in verniki močno orodje za dosego ciljev, ki jih ji je postavil njen Ustanovitelj. Laični apostolat je torej tako star kot Cerkev sama, pa'so vendar šele sedaj komunisti spoznali v njem “klerikalizem”. So že čisto pozabili čase, ko so bili sami v ilegali in jim je prišlo kar prav, če so v tistih časih naleteli na razumevanje in pomoč v osebnih stiskah ravno pri članih laičnega apostolata. Zanje je sedaj delo laičnega apostolata navadni “klerikalizem”. Vendar je delo apostolata velikokrat tako. daleč od politike, da tega režim ne more zatajiti. Dopušča izjeme od svojega stališča, toda izjem ne definira. Kako daleč sega komunistično pojmovanje o klerikalizmu, priča želja nekaterih komunističnih voditeljev, da hi celo poklicne zveze, ki jih imajo duhovniki med seboj, proglasili za klerikalizem. Ni na primer nič prirodnejšega, da duhovniki pri izvrševanju nalog dušnega pastirstva ne poznajo ne meje ne narodnosti ne političnih vidikov itd. Morajo se po potrebi sporazumevati tudi z zamejskimi duhovnimi sobrati, ki niso po godu komunističnemu režimu, pa pride režim in take stike proglasi za obsodbe vredno politiko. Da bi objektivno presodil take slučaje, mu ne pride niti na misel. Kako partija načelno brani to svoje nevzdržno stališče? Prav, da se je sama odpovedala političnemu monopolu, naj se torej tudi Cerkev odpove svojemu! To je navadno igračkanje z besedami. Le kdaj in kako se je partija v Sloveniji na primer dejansko odpovedala monopolu na o-blast? Radi bi vedeli le za en slučaj! Res pa je, da se nekaterim komunistom zdi tako pojmovanje klerikalizma nekaj pretiranega. Se pač nočejo skregati z zdravo pametjo. To pa jezi merodajne partijske peteline, ki skušajo znova in znova “poglobiti” svoje poglede. To skušajo doseči le na ta način, da se še bolj zarijejo v svoj prav glede klerikalizma in packajo po klerikalcih. To ima lahko nevarne posledice. Znano je namreč, da igra trenutno “boj mnenj” veliko vlogo v komunističnih vrstah. Po domače se temu pravi: razbohotile so se tam razne frakcije, nekatere med njimi se sploh ne dajo več skriti. Frakcije se že močno trejo med seboj. Kdo more jamčiti, da ne pride na vrh frakcija, ki bi najrajše gnala boj s klerikalnim zmajem na nož. Takrat se prav lahko zgodi, da bodo Cerkvi pobrane še tiste redke pravice, kar jih ima do sedaj. Vse te pravice je režim dal bolj iz dobre volje kot iz spoštovanja do zakonitosti in ustavnih pravic. Ko bo zmanjkalo dobre volje, bodo pa izginile tudi pravice, pa naj bodo še tako zakoreninjene v ustavi. J BESEDA IZ NARODA Za ekvadorski misijon CLEVELAND, O. — Vabim vr° prijatelje misijonov na kosilo, ki ga bomo priredili v nedeljo, 3. maja, od 12. do 3. popoldne v avditoriju šole sv. Vida. Da vam ne bo dolg čas in da vam bo kosilo čim boljše teknilo, bo vsako uro (ob 12., ob 1. in cb 2.) kratek 10-minutni program iz življenja Indijancev. Pri mizi vam bodo postregle pristne Indijanke in Indijanci v svojih nošnjah. Tako bomo združili prijetno in zabavno s koristnim. Veliko sem že pisal v Ameriški Domovini o Ekvadorju in o Indijancih, od kar misijonarim tamkaj, pa bralci lista že kar dobro poznajo šege in navade Ekvadorja. Vedo tudi, s kakimi težavami se borimo v našem misijonskem delu visoko v ekvadorskih planinah, kjer sta revščina in pomanjkanje vsakdanji kruh prebivalstva. Da je treba pomagati misijonarjem, to je dejstvo, — rekel bi celo, da je to naša dolžnost. Ko je g. France Kovačič čital v Ameriški Domovini, s kakim veseljem so otroci našega misijona v Ekvadorju sprejeli oblekice, ki ste jih za nje darovali, in kako mi je majhna, živahna Indijančka kot oglje črnih oči krepko stisnila roko rekoč: “Pa-drecito, ne pozabi na mene,” je France takoj reagiral in mi poslal ljubeznivo pisemce, kjer oravi: “Vaš članek me je ganil in ko nas zopet obiščete v Clevelandu, imam pripravljen majhen doprinos za vaše Indijančke in darilce za punčko črnih oči.” — Kako lepo je France reagiral na klic misijonarja! Misijonarji iščemo vseh mogočih poti, da pomagamo revežem v naših misijonih. Želel sem prirediti majniški koncert pri Sv. Vidu. So težave! Čas za to prekratek, težko je zbrati to-hko pevcev in sestaviti instruk-cije iz glasbe, pa tudi čevlje bi red komu očistil ali klavir “ušti-mal” in popravil, da bi lahko podal kak dolar svojemu misijonskemu škofu v Ekvador. Pa mi ie prišlo na misel, ko je organizirala zna mkarska misijonska akcija tako kosilo, da tudi mi to ooskusimo. Mrs. Otoničar, ki je idealna in nadvse požrtvovalna organizatorica kuhinje, mi je z veseljem ponudila svojo pomoč. Da bo pa ta obed ne samo dober in okusen, ampak tudi prijeten, bomo pripravili kratke programe. Nastopali bodo Indijanci v čarobnih perjanicah in Indijanke v pristnih narodnih nošah. Oni vam bodo tudi postregli, zapeli in celo govorili v indijanskem “quechu” jeziku. Preostali čas vam bodo klavir in plošče nudili tiho ekvadorsko muziko. Odložite torej v nedeljo, 3. maja, doma svoje kuhavnice in lonce, pa pohitite v avditorij na naš ekvadorski obed. In ker je isti dan pri Sv. Vidu prvo sv. obhajilo, pripeljite s seboj tudi svoje prvoobhajance. Dan prvega sv. obhajila jim bo ostal v neizbrisnem spominu. Tudi slikali se bodo lahko med Indijanci, saj bo na odru prava ekvadorska džungla. Na svidenje torej 3. maja. Vstopnice lahko rezervirate ali kupite v pisarnah fare sv. Vida tel. 361-2624 in pri Sv. Lovrencu, tel. 341-0496. S svojim odzivom boste pripomogli našemu misijonskemu delu! Vabimo vas! Pa tudi svoje prijatelje pripeljite. Rev. dr. Jerko Gržinčič ---------o----- Zbor Triglav pripravlja svoj koncert CLEVELAND, O. — Bliža se koncert našega zbora, edinega na zahodni strani mesta. Obstoja že 23 let, je mešan zbor, v katerem smo pomešani starejši in mlajši. Uspešno in vztrajno deluje skozi vsa leta ter ohranja slovensko pesem in slovensko misel med nami. Pevci se trudijo, ko hodijo redno na vaje po večini od precej daleč. Njihov trud bomo nagradili z lepo udeležbo. Dali bomo pevcem podporo, pa tudi sami bomo imeli lep užitek. Skozi 20 let so prihajali rojaki in rojakinje na naše koncerte in druge prireditve iz vseh delov mesta na zahodno stran, sedaj zbor Triglav nastopa v Slov. narodnem domu na St. Clair Avenue. Letos bo nastopil tu v nedeljo, 3. maja, ob štirih popoldne. Po koncertu bo domača zabava s plesom. Igral bo Slogarjev orkester. Tudi na odru bodo nastopili ob spremljavi z Marie Pivik. Prav ta mesec so izšle plošče, ki jim želimo uspeh. Vsem čestitke! Frank Culkar bo spremljal svojo hčerko Marie Lou. Zbor vodi g. Frank Vauter. Na klavirju bo spremljal Charles Loucka, sin zborove tajnice. Vstopnina je $1.75. Lepa hvala za podarjene vstopnice Kollander potniški pisarni. V marcu, in aprilu je običajno veliko prireditev, zato se je Triglav odločil za maj, za prvo nedeljo v maju. Pridite k nam, razveselili boste zbor, ta pa bo s svojim petjem razveselil vaša srca! Za parkiranje avtomobilov je precej prostora zadaj za Domom. Kdor še nima knjige dr. Go-betza o pokojnem pevovodji našega zbora A. šublju, jo še vedno lahko dobi. Jih je namreč še nekaj na razpolago. Prisrčno vabljeni na koncert Triglava v SND na St. Clair Avenue v nedeljo, 3. maja, ob štirih popoldne! Anna Jesenko Dobrotniki Slovenika ( Nadvse lepo sta se odrezala brata Matija in Janez Plečnik iz Clevelanda, ki sta Mariji Pomagaj v zahvalo prispevala kar cel TISOČAK ($1,000). $150: Jožefa Stanisa iz Geneve, Ohio. Po $100: Mrs. Elizabeth M. McCabe, New York, N.Y., v spomin pok. staršev Franka in Agnes (Stefančič) Gunde. $40: Mrs. Frances Marolt, Gilbert, Minn. $25: St. Roch Soc. 113 KSKJ, CLEVELAND, O. — Nerazgledan človek bi kmalu imel vtis, da je delo za izgradnjo Slovenika nekam zadremalo, pa se je v resnici le težišče dela preneslo na gradbišče samo v Rim, kjer bo Slovenski zavod vršil svoje poslanstvo v korist bodočih slovenskih rodov. Vsak zaveden Slovenec se te važne ustanove bodoče slovenske Cerkve more iskreno veseliti, saj bo Slovenik v Rimu zamašil doslej občutno vrzel pri delu za versko in kulturno dobrobit vseh Slovencev. V prvih treh mesecih letošnjega leta so za Slovenik darovali sledeči dobrotniki: $11,546.11 sta prejela za prodano zemljišče in ves znesek poklonila za zidavo Slovenika Rev. Joseph Vogrin in Rev. Karel Pečovnik iz Parkers Prairie, Minn. $400: Msgr. Albin Gnidovec, Rock Springs, Wyoming. $250: Rev. Karel Pečovnik, Parkers Prairie, Minn. Po $200: Frances Stanger, Doylestown, Ohio; Rev. Martin Stare, San Andreas, Calif. $202: Franček Toplak, Cleveland, Ohio — s prodajo božičnih dreve.se. ,,(i UiV $175: Dr. in Mrs. Anthony Perko, Cleveland, Ohio. Po $100: Antoinette McGrath, Cleveland, Ohio; dr. Andrej Pugelj, St. Clair, Mich. $65: Slov. ženska zveza št. 103, Washington, D,C, Po $50: Maria Knezinek, West Springfield, Pa.; Anton Arko, Cleveland, Ohio; Matilda Dovnik, Brooklyn, N.Y. $25: A.M.B.KV, Bronx, N.Y. $20: Jože Dolenc, Cleveland, Ohio. Po $15: Jože Vrečar, Ely, Minn.; Gizela Hozjan, Skokie, 111. Po $10: Frances Marolt, Oakland Park, Fla.; Mary Kokalj, Milwaukee, Wis.; Albina Skočaj, Maple Hts., Ohio; Terezija Lesar, Ely, Minn. Po $6 in $5: Ana Lim (dvakrat), Pacific Grove, Calif.; A-malija Krek, Cleveland, Ohio; Agnes Rus, Cleveland, Ohio. Vsem dobrotnikom se iskreno zahvaljuje in v naprej priporoča Monsignor L. B. Baznik 16550 Rock Creek Rd. Thompson, Ohio 44086 ne, Pa., je poslala vsoto $40, har so prispevali v spomin njenega pok. brata Johna Kem in sicer $10 Mr. in Mrs. Joe Sedmak; pe $5: Mr. in Mrs. Zeli Hudson; Albert Chesnik; Edwin Chesnik; Skvarlo Family; Fartro Family in Mr. in Mrs. Jacob Chesnik. Naj Marija Pomagaj, v katere čast ste prispevali, vsem dobrotnikom obilo poplača za vse vaše ižrtve v Njeno čast in za veliki spomenik slovenskega naroda, ki bo v ameriškem narodnem Littleton, Colo., v spomin vseh J svetišču v Washingtonu, D.C., društvenih članov. i pričal še poznim rodovom, da so Po $20: Neimenovan iz Madi- tudi v Ameriki živeli zavedni sona, O.; Mrs. Mary Zimmerman, Grosse Fte., Mich, v spo- katoliški Slovenci. H koncu pa še enkrat v ime- min Joan Zimmerman; Milka in nu celotnega odbora in podod-Miro Odar, Clev., O.; Mr. in borov, ki se trudijo za postavi-Mrs. Frank Widina, Pittsburgh, tev tega narodnega spomenika Pa. — Slovenske kapele apeliram na Po $15: Mrs. Agnes Rus, Mary vse, ki še niste nič prispevali v Darovi za Slovensko kapelo v Washingtonu CLEVELAND, O. — Predno podam moje 30. poročilo o zbirki za Slovensko kapelo, moram popraviti dve napaki, ki sem ju napravil v mojih poročilih in prosim prizadete, da mi oproste, ker to ni bilo storjeno namenoma. Prva: Ko sem pregledoval Ozimek, obe iz Clevelanda, O. Po $10: Mr. in Mrs. J. Vihte-lic, Euclid, O., v spomin sina Pvt. J. Vihtelic Jr.; Mrs. Frank Tomšič, Lorain, O., v spomin soproga Franka; Mr. John Zaletel, Clev., O.; Mr. ih Mrs. Ludwig A. Leskovar, Chicago, 111., v spomin pok. Vinkota Vovk; Frank Sevčnikar, Richmond Hts., O.; Mrs. Val. Malečkar, Winfield Pk., N.J., v spomin pok. Mr. in Mrs. Gasper Malečkar; Neimenovan, Clev., O.; Ignac in Dorothy Zamernik, Camarillo, Cal.; Mary Mihelich, Enumclaw, Wash., v spomin pok. soproga Johna in pok. matere Mary Primožič; Pauline Turnbule, Eve-leth, Minn.; Mr. in Mrs. John Drassle, Manville, N. J.; Mrs. Mary Žiberna, Ambridge, Pa. Po $5: Louise Mayers, W. Allis, Wis.; Mr. in Mrs. John Zagorc, Cleveland, O.; Mrs. Ivana Prelesnik, Hibbing, Minn., v spomin pok. soproga; Mrs. Mary Bartol, Hibbing, Minn., v spomin pok. staršev; Anton Pugel, Clev., O., v spomin pok. staršev in bratov; Mrs. Antonia Turek, v spomin pok. Frances Petkovšek; Agatha Antolics, Bridgeport, Conn.; Mrs. Mary Cvar, Chisholm, Minn.; Mary Maglic, Keewatin, Minn.; Mrs. Albina Novak, Chicago, 111.; Matt in Lillian Dolenc, Richmond Hts. O.; John in Jane Poznik, Euclid O.; Mr. in Mrs. Matt Dolenc Sr., Euclid, O.; Mr. in Mrs. Bert Nixon, Mr. in Mrs. Louis F. Vu-kovean, Mr. in Mrs. Anthony Žiberna, Mr. _ in Mrs. Edward Rosenberger, vsi iz Ambridge, Pa.; Mr. in Mrs. John Zadoda, McKees Rocks, Pa.; Mrs. Virginia Estok, Los Angeles, Cal.; Mrs. Josephine Jamnik, Waukegan, 111., v čast sv. Jožefu. Mrs. Mary Prebilich, Eveleth, Minn., $3.00; Mrs. Anthonia Ma-ticich, Sheboygan, Wis.; Carolina Stare, Maple Hts., O., v spomin pok. staršev Johna in Caroline Požar, vsaka po $2.00; Mr. in Mrs. Frank Fuzer, W. Allis, Wis., $1.00. Mrs. Anna Pachak iz Puebla, Colo., je poslala $10, prispevek Edith Moody v spomin očeta Anthona Ansnik in nečaka Gary Ansnik. Mrs. Dorothy Ferra, Cleveland, O., je poslala $15, kar so darovali: $7 Mrs. Dorothy Ferra, $5 Mr. in Mrs. Joseph Zaman, Richmond Hts., O.; $3 Mrs. Olga Toni, Clev., O. Mrs. Mary Otoničar, Clev., O ta namen, da to storite čimprej in seveda vsak po svojih močeh. Vsak najmanjši dar je dobrodošel in hvaležno sprejet. Torej: Mal položi dar tudi Ti Mariji Pomagaj na oltar! Vse čeke ali money order naslovite na: SLOVENIAN CHAPEL FUND in jih pošljite na moj naslov. Frank A. Turek 986 Bryn Mawr Ave. Wickliffe, Ohio 44092 knjige z imeni prispevateljev, je poslala $162, kar so darovali sem ugotovil, da sem spregledal Po $25: v spomin pok. staršev ime velikega dobrotnika naše John in Mary Pirnat; Andrew kapele in sicer Dr. in Mrs. An- in Frances Zakrajšek; Dr. in dre V. Pugel iz St. Clair Shores, Mrs. A. Spech in otroci; po $10 Mich., ki sta prispevala lepo vso- Andrew F. Zakrajšek družina to $500 še v preteklem letu — Stan R. Zakrajšek družina; Ma-prosim, da mi oprostita! — Dru-|ry Fatur in otroci; Josephine ga je: V zadnjem poročilu bi se Fatur in družina; John Pirnat moralo glasiti: Iz Johnstowna, Pa., sta Mr. in Mrs. Frank in Uršula xxxxxxxxxx darovala $100 in Father Bonaventure, pastor at St. Theresa Caitholic Church, v imenu fare in NE v svojem imenu $200. Oprostite! Prispevki še kar lepo prihajajo in od zadnjega poročila smo precej napredovali. Prejeli smo naslednje darove; Newark ,N. J. — Spoštovana uprava! Pošiljam Vam naročnino za Ameriško Domovino za eno leto in dva dolarja za tiskovni sklad. Z listoip sem zadovoljen in ga tudi y redu dobivam razen sedaj, ko je bil ta poštni štrajk. Najlepša hvala za ves trud, listu pa želim, da bi še dolgo izhajal. Sprejmite najlepše pozdrave! M. Persa • Rock Springs, Wyo. — Spoštovano uredništvo! Ker moja naročnina poteče 5. maja, jo je reba obnoviti. Priloženo Vam oogiljam c e 1 o 1 etno naročnino, kar je več, pa obdržite za tiskovni sklad. Z Ameriško Domovino sem za-lovoljen, saj nam prinaša novice s celega sveta. Želim Vam veliko novih naočnikov in Vas lepo pozdrav-jam, kot tudi vse čitateljc A-neriške Domovine. Vaš dolgoletni naročnik Ciril Jenko * Chicago, 111. — Spoštovana u-nrava! V prigibu Vam pošiljam denarno nakaznico za $20, kar je več kot naročnina, naj bo za tiskovni sklad. Iskreno povedano, Ameriško Domovino zelo rada berem, ker mi prinaša novice in ostalo branje v materinem jeziku. Jaz berem časopise in knjige tudi v drugih jezikih, vendar mi je slovenščina najljubša, Iskreno želim, da bi Vaš Ust izhajal še dolgo vrsto let v veselje in zadovoljstvo naših ljudi-[skrene pozdrave! Frank Košnik * Valley, Wash. — Spoštovano uredništvo! Priloženo Vam poši' Ijam ček za poravnavo nadaljn0 naročnine. Lepo pozdravljam vse naroč-rike Ameriške Domovine po sir' ni Ameriki in po ostalih deže' lah, kamor zahaja naš list nT ' naše brate Slovence. S časopisom sem povsem 2 dovoljna. Zelo rada berem po h' pis g. Jožeta Grdine “Potovanj"' po Sveti deželi”. Zadnjič enkr11" družina. je omenil, da ga je spremljal h*' Po $5: Mr. in Mrs. Joseph di č. g. Jozafat Ambrožič, ki Je Lawrence; Mr. in Mrs. Edw. Za- rodom iz istega kraja kot jaZ; lar; Mrs. Louise Jamnik; Mr. namreč z Zgornjih Gorij Pr* in Mrs. Michael Selan v spomin Bledu. Zelo sem se tega razvese' Anthonie Skander; Mr. in Mrs. lila. Kajne, kako nas Amerišk3 Jack Tomažič, Lorain, O.; Mrs. Domovina povezuje v eno velik0 Mary Modic v spomin bratu Pe- slovensko izseljeniško družina-tru Belaj; Neimenovana in $2i Hvala Vam za vse in veliko u' Veronika Verbančič. I speha pri Vašem delu. Pozdrav' Mrs. Mary Tomšič iz Straha- Mary Omejc AMERIŠKA DOMOVINA, Miklova Zala SPISAL DR. JAKOB ŠKET Ne; zdaj se nas vseh izogi-je- Celih štirinajst dni nisem niti nje, niti njenega oče-3- Dekle ne pride več na svetlo, resoglav pa je odšel po kupčiji.” Ali ni bilo včeraj Tresoglava doma?” vpraša Stefan radove-oo svojega tovariša, ki je očito azal, da mu ni ljubo govoriti ° tem. Jaz ga nisem videl in tudi oihče drug,” odvrne Mirko. “Za-ai pa poprašuješ po njem? Mar ^ je toliko ležeče na tem tujcu!” ‘Ne zaupam mu, kakor tudi Almiri ne,” odgovori odločno Stefan. “Ali to pa vem, da je bil žid sinoči ali včeraj doma. rečal sem namreč danes pred Vitanjem nekega voznika na P°tu proti Beljaku. Sedel je v ooljo zavit na ličnem vozu. V obraz mu sicer nisem mogel natanko videti, ker si je bil lice 2akril) mimo mene se vozeč, toda konji so bili Tresoglavovi; te dobro poznam.” 2 ramami je pomajal Mirko*; aaj ni mogel verjeti tovariševim osedam. Zatorej mu je še en-rat zagotovil, da ni bilo niti ta, *dti pretekli teden Tresoglava °naa; Štefana je najbrž zmotil Pogled v nočni temi in zato ni n‘ti voznika, niti konj prav sPoznal. Naš znanec je svojega prija e|ja še dalje izpraševal o Al Ali Mirko mu ni govoril Nosnice. Tajil je, da bi mu bila 2ažugala s prstom, ko je zadnjič govoril ž njo, vendar pa se je bal deklice. Neka notranja slut-nJa ga je vedno mučila. Mirko Se ni mogel popolnoma iznebiti strahu pred njenim maščevanjem. ‘Almiro moramo pač dobro opazovati in jo vestno čuvati, če Se utaborimo pred Turki,” opom-ni naPosled Štefan. “Z nami ne arne biti skupaj v enem in istem aboru; sicer bi utegnila koga Pcoslepiti in bi potem za njene sladke besede nas in sebe Z ab Osobito pa se bojim, da bi j6 Znala tuja deklica nad teboj nad drugimi mladeniči, ki Se včasi pošalili z njo, ma-oevati ali nam sploh sitnobe delati v taboru!” k kled temi besedami se je Mir-o globoko zamislil. Bil je pre-^riean, da utegne Almira nje- dov' ^a^or vsem Rožanom ško-aN. Te skrivne slutnje si ni je izbiti iz glave; vendar pa hotel zagovarjati tujko in J onega očeta pred takim sum-^oonjem. Toda v tem hipu je opil oče Serajnik v sobo. j , . aJ Pa le kar na delo!” reče n. Uaeni starček, ko mu je bil oznanil Štefan vse, kar je videl po Vedel. “Odlagati ne smemo, o sv> maši začnemo nositi na .^radišče, karkoli ima Tcdo skriti biuaV^r°Vati' že d31163 moramo )0o na vse pripravljeni; jutri hlo imeli z ženitvijo mnogo opravka.” alM dan bii sicei’ praznik, kj. eJ° v sili je dovoljeno. Od C *n daleč so znašali kmetje u ,Je stvari v dvorane in glo-kleti na Gradišču in v do-5^0 Zavarovani tabor pri cerkvi je'v nkobe. Tudi živino, kolikor _e nt bilo na planini, so gnali . n nji v gore. Marsikaterega ^ 1Ca Je zakopala na vrtu ali .njivi svoj skrivni denarni • ad> da ga reši pred grablji-' /borki. Vsaka hiša v Svetuj. J6 spravila, bodi si hrano, . obleko, ali drugo hišno oro-JeTnu Gradišče. staUdi Almira in njena mati Var 2auI:)ak svoje dragocenosti le tMVU bližnjih sosedov. Zakaj Vsaka