Na gradu Kromberk razstava o slovenskih gorskih strelcih / 14 Primorski (žal) ni Salerno POLJANKA DOLHAR Marsikdo se hvali, da je v Trstu še danes zaznati tisto »avstro-ogrsko mentaliteto«, ki je bila menda značilna za nekdanje cesarsko obdobje. V prepričanju, da nima »urejeni« Trst ničesar opraviti s tistim neredom in kršenjem pravil, ki zaznamujeta marsikatero italijansko (po možnosti južnjaško) mesto. Podatki o ločenem zbiranju odpadkov kažejo drugačno sliko ...in še enkrat dokazujejo, da je posploševanje zmotno in krivično. V južnoitalijanskem mestu Salerno je leta 2007 delež ločeno zbranih odpadkov znašal 13,4 odstotka, lani pa skoraj 70 odstotkov! V Salernu so tako že dosegli in presegli evropsko direktivo, ki od Italije zahteva, da do konca leta 2012 reciklira vsaj 65 odstotkov lastnih odpadkov. V severno-vzhodnem Trstu je 65-odstotna meja fatamorgana. Občinski in pokrajinski javni upravitelji so sicer včeraj ponosno obelodanili, da se je v zadnjem polletju delež ločeno zbranih odpadkov povečal za pet odstotkov ...a kaj, ko šele z 21 na 26 odstotkov. Tržaški podatki so v primerjavi s tistimi iz ostalih pokrajin Furlanije-Julijske krajine osupljivo nizki: v Pordeno-nu je lani delež ločeno zbranih odpadkov presegel 72, v Gorici 56, v Vidmu pa 54 odstotkov. Tem številkam se na Tržaškem približuje le občina Dolina (44,3%), kjer je uprava kot znano uvedla zbiranje odpadkov od vrat do vrat, ostale okoliške občine pa ne beležijo zavidljivih rezultatov. Med njimi se je lani najslabše odrezala zgoniška, ki je ločeno zbrala le 15 odstotkov odpadkov. Ločeno zbiranje očitno ostaja večini prebivalstva tuje. Delno zato, ker v marsikaterem mestnem predelu primanjkujejo tako imenovani ekološki otoki z zabojniki za steklo, papir in plastiko. Kljub temu, da so na Tržaškem v zadnjem letu njihovo število podvojili, predstavlja razdalja objektivno težavo za marsikaterega občana, prevažanje smeti z osebnim avtomobilom pa se zdi mnogim zamudno in nepraktično. Italijanom, Slovencem, Srbom in ostalim prebivalcem našega okoliša očitno primanjkuje kultura ločenega zbiranja odpadkov. Z njo pa se bo treba čim prej sprijazniti in sočasno drastično zmanjšati količino proizvedenih odpadkov. Naš način življenja, v katerem prevladujeta enkratna uporaba in nepotrebna embalaža, ustvarja vedno večje kupe odpadkov. Vsak Tržačan je namreč lani povprečno proizvedel 506 kg smeti (1,3 kg na dan), kar 44 kilogramov več kot pred desetimi leti. Sprijaznimo se, da je redno obiskovanje ekoloških otokov neizbežno (in koristno). dnevnik ČETRTEK, 29. DECEMBRA 2011 Št. 306 (20.321) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Včeraj seja vlade za drugi sklop ukrepov Kratkotrajen oddih za državne obveznice Donos 6-mesečnih obveznic se je razpolovil, dolgoročne še visoke naš športnik 2011 - Razglasitev v Ajdovščini Prvič najboljši RIM - Premier Monti je včeraj vladi predstavil smernice drugega sklopa protikriznih ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti. Javnosti jih bo predstavil danes na tradicionalni tiskovni konferenci predsednika vlade ob koncu leta. Novosti pričakujejo tudi finančni trgi, s katerih je včeraj prišla za Italijo zelo spodbudna vest o nepričakovano uspešni prodaji 6-mesečnih obveznic, donosnost katerih se je prepolovila na 3,251 odstotka. Še visok pa ostaja donos desetletnih obveznic, kar pomeni da trgi zaupajo v kratkoročno stabilnost Italije, za daljši rok pa še pričakujejo strukturne ukrepe. Na 2. strani Na Koroškem iščejo skupno zastopstvo Na 3. strani Pri Domju razširili poslovalnico ZKB AJDOVŠČINA - Jadralni dvojec Simon Si-vitz Košuta in Jaš Farneti med moškimi, košar-karica Jessica Cergol in odbojkarji Sloge Tabor so najboljši slovenski športniki v Italiji po izboru športnih novinarjev pri nas. Vsi trije so prvič osvojili prvo mesto. Kolegi s slovenske strani Primorske so za najboljšega športnika imenovali namiznoteniškega igralca Bojana Tokica, najboljšo športnico pa atletinjo Snežano Rodic. Najboljša ekipa Primorske je letos bil rokometni klub Cimos Koper. Medijske hiše Primorske z obeh strani meje so včeraj na 28. prireditvi Naš športnik najboljše športnike imenovali v dvorani 1. slovenske vlade v Ajdovščini. Na 10., 11. in 12. strani Na 4. strani Občina Trst ne bo več Občina Trieste Na 5. strani Letni obračun tržaških karabinjerjev Na 6. strani Ambulanto v Ločniku bodo razširili Na 13. strani trst - V okviru pomoči priseljencem V Dijaškem domu deset mladih iz Gane F," jBV 1 . ■■ k 1 "" BL - škerk Boris 2 Četrtek, 29. decembra 2011 ITALIJA / vlada - Včeraj izredna seja za drugi sklop ukrepov Kratkotrajen oddih za italijanski javni dolg Donos 6-mesečnih obveznic se je razpolovil, dolgoročne pa ostajajo pri 7 odstotkih RIM - Vlada se je včeraj popoldne zbrala na skoraj triurni izredni seji, med katero je premier Mario Monti predstavil ministrom glavne smernice drugega sklopa protikriznih ukrepov, ki naj bi bili usmerjeni v spodbujanje gospodarske rasti. Po seji pa ne Monti ne posamezni ministri niso dajali nobenih izjav. Običajno najzgovornejši minister Andrea Ric-cardi je dejal le: »Jutri (danes, op. ur.) bomo vsi šli na tiskovno konferenco predsednika Montija in tam prisluhnili oceni dosedanjega dela vlade in bodočim načrtom«. Danes je namreč napovedana tradicionalna tiskovna konferenca predsednika vlade ob koncu leta, na kateri naj bi Monti obelodanil, kateri so načrti vlade za ponoven zagon italijanskega gospodarstva. BOT: pozitivne novice Današnjo tiskovno konferenco nestrpno pričakujejo tudi finančni trgi, s katerih je sicer včeraj prišla za Italijo zelo spodbudna vest o nepričakovano uspešni prodaji 6-mesečnih zakladnih menic, popoldne pa so se obresti na dolgoro-čenjši dolg spet povečale. Italija je z izdajo šestmesečnih zakladnih menic (BOT) uspešno zbrala devet milijard evrov. Zahtevana donosnost je dosegla 3,251 odstotka, s čimer se je v primerjavi z zadnjo podobno izdajo novembra prepolovila. Novembra je Italija izdala podobne obveznice tik zatem, ko je Mario Monti nasledil Silvia Berlusconija na mestu premiera. Takrat je bila obrestna mera pri 6,504 odstotka. Italija ta teden preverja zaupanje vlagateljev na finančnih trgih, saj je za danes napovedana tudi izdaja srednje in dolgoročnih obveznic za dodatnih približno 9 milijard evrov. Po včerajšnji uspešni prodaji 6-mesečnih menic vlada pred današnjo izdajo spet negotovost, saj se je donosnost 10-letnih obveznic na sekundarnem trgu včeraj sprva znižala, popoldne pa spet povzpela čez 7 odstotkov. Razlika z nemškimi bundi, ki je dopoldne padla na 480 točk, je tako narasla na 511 točk. Analitiki ocenjujejo, da so s tem trgi dali Italiji dvojno sporočilo: prvi sklop varčevalnih ukrepov, ki ga je sprejela Montijeva vlada, je vsaj kratkoročno dal zadostna zagotovila o finančni trdnosti države za naslednje mesece, odtod včerajšnji padec donosa 6-mesečnih menic. Za dolgoročne investicije v italijanski državni dolg pa so investitorji še nezaupljivi in pričakujejo predstavitev dolgoročnejših strukturnih ukrepov. Monti in stranke Tiskovno sporočilo z včerajšnje vladne seje je bilo s tem v zvezi dokaj skopo in se je omejilo na izjavo, da so ministri soglasno podprli Montijev program. S tem v zvezi so krožila razna ugibanja o liberalizacijah poklicev, od taksistov do prodaje zdravil na recept a proti plačilu, ki je danes možna samo v lekarnah, o privatizaciji javnih storitev na področju energetike, javnih prevozov, do prodaje državnega premoženja in spodbujanja investicij v javna dela, ki naj bi jih po nekaterih nepotrjenih informacijah morda sofinancirali tudi s podražitvijo cestnin. Za jasnejšo sliko pa bo treba vsekakor počakati na današnji Montijev javni nastop. Tega pričakujejo tudi stranke, iz vrst katerih so tudi včeraj prihajali različni signali. V Ljudstvu svobode ostajajo vsaj navzven dokaj kritični do vladnih ukrepov, ki so jih sicer podprli. Po vsej verjetnosti gre za taktično potezo s pogledom na naslednje volitve, kadarkoli že bodo. Nekatere grožnje, da bi Montiju utegnili predčasno odvzeti zaupnico ostajajo doslej malo verodostojne. V levi sredini se Demokratska stranka, Italija vrednot in Levica ekologija in svoboda kljub različnim ocenam dela vlade, ki jo prva stranka podpira drugi dve pa ne, pripravljajo na utrditev zavezništva na pomladanskih upravnih volitvah, ki naj bi bile preizkusni test za bodoč skupen nastop tudi na političnih. Montija pa brezpogojno podpira Casinijeva UDC, kar daje mnogim opazovalcem misliti, da je ta vlada precej manj tehnična, kot je videti, in da odpira pot utrditvi katoliškega centra v italijanski politiki. Črno leto na borzi Poslovanje milanske borze je bilo včeraj večji del dneva pozitivno, sklenilo pa se je z 0,84-odstotno izgubo indeksa Ftse Mib. S tem je najpomembnejši indeks italijanske borze letošnje borzno leto sklenil s 25,28-odstotno izgubo. Celotna kapitalizacija borze znaša 333,3 milijarde evrov oziroma 20,7 odstotka državnega BDP-ja, medtem jo je ob koncu lanskega leta znašala 27,6 odstotkov bruto proizvoda. Borza je sicer tudi lansko leto sklenila z izgubo, ki je v letu 2010 znašala 12 odstotkov, daleč najhujše krizno leto pa je bilo 2008, ko je borzni indeks nazadoval za 48 odstotkov. Premier Monti je včeraj predstavil drugi sklop ukrepov ministrom, danes pa ga bo še javnosti ansa statistika - Italija v 21. stoletju Manj nas bo in starejših Pomoč od priseljencev RIM - Število prebivalstva v Italiji bo v naslednjih desetletjih zmerno raslo. Naravni saldo bo negativen, rojstev bo manj kot smrti, kompenziralo pa ga bo priseljevanje. Državni zavod za statistiko Istat je včeraj objavil projekcije o gibanjih v 21. stoletju. Višek prebivalstva naj bi dosegli leta 2049 s 64 milijoni, potem pa naj bi se populacija ustalila. Starali se bomo, pravi Istat: prebivalcev over 65 je danes 20,3 odstotka, po letu 2043 pa naj bi se po letih večanja odstotek ustalil okrog 32-33. Mladih pod 14. letom je danes 14 odstotkov, število bo padalo do leta 2037, ko jih bo le še 12,4 odstotka, potem pa naj bi do leta 2065 odstotek najmlajših spet rahlo naraščal. Manj bo aktivne populacije (starostni pas od 15. do 64. leta), vendar ne dramatično: letos je aktivnih 65,7 odstotkov populacije, leta 2026 jih bo 62,8, do leta 2055 pa naj bi se odstotek občutneje zmanjšal na okrog 55. S podaljševanjem delovne dobe pa bo morala menda v bodoče tudi statistika nekoliko raztegniti zgornjo starostno mejo aktivne populacije. Prirastek v številu prebivalstva bo zagotovilo priseljevanje. Iz tujine priseljenih rezidentov je danes 4,6 milijona, do leta 2065 pa jih bo 14,1 milijona. V odstotkih bo to pomenilo porast od zdajšnjih 7,5 odstotka do skoraj 24 odstotkov vsega prebivalstva. S tem bodo priseljenci krili negativno dinamiko v naravnih gibanjih prebivalstva, saj naj bi se po ocenah zavoda Istat v obdobju 2011-2065 sicer število zmanjšalo za 11,5 milijona kot posledica razlike med 28,5 milijona no-vorejenih in približno 40 milijonov ljudi, ki bodo umrli. Novo leto pred ladjedelnico v pričakovanju ministra GENOVA - Delavci ladjedelnice Fin-cantieri v Sestriju pri Genovi bodo novo leto pričakali pred vhodom v obrat, kjer je že 270 zaposlenih v dopolnilni blagajni, z marcem pa preti enaka usoda vsem ostalim. Medtem ko sta Fim in Uilm podpisala dogovor o dopolnilni blagajni, se delavci Fioma nočejo vdati načrtom vodstva, ki da vodijo naravnost v zaprtje obrata. V teh dneh so jih obiskali predsednik dežele Claudio Burlando in drugi politiki leve sredine in tudi nadškof Genove kardinal Angelo Ba-gnasco. Sredi januarja pričakujejo srečanje z ministrom Corradom Passero, dotlej pa nameravajo nadaljevati z blokado ladjedelnice. Oholi pilot je podjetnik, ki se je smejal ob potresu FIRENCE - Oholi pilot, ki se je na Štefanovo v brk vsem predpisom s helikopterjem spustil na plažo Ansedonia v Toskani, da bi šel na kosilo v bližnjo restavracijo, ni nihče drug kot 49-letni Francesco Maria De Vito Piscicelli. To je podjetnik, ki je bil že aretiran zaradi korupcije pri zakupih del za popotresno obnovo v LAquili. Piscicelli se je še isto noč po potresu v telefonskem pogovoru s svakom smejal in veselil mastnih poslov, ki jih je obetala rekonstrukcija v režiji Bertolasove Civilne zaščite. Njegov najnovejši podvig ga utegne drago stati. Karabinjerji so že napisali ovadbo tožilstvu v Grossetu, ustanova Enac mu je včeraj zamrznila pilotsko dovoljenje, ministrstvo za prevoze pa preverja, ali obstajajo pogoji za dokončni odvzem. Registrirali Jezusovo rojstvo BELLUNO - »Jezus, rojen v Longaro-neju 25. decembra 2011«. Tako piše na rojstnem listu občine pod jezom Vajont. Zamisel je prišla župniku Gabrieleju Bernardiju, ki je hotel, kot pravi, učencem verouka nazorno prikazati, kako je rojstvo Jezusa bilo izreden obenem pa povsem normalen dogodek. »Idejo mi je dal popis prebivalstva, ki je potekal letos pri nas tako kot ob rojstvu Jezusa v Palestini,« je pojasnil. Matičarji so bili ob njegovi prošnji zbegani, župan Roberto Padrin pa je župniku rade volje ustregel. Nobene novice o tankerju NEAPELJ - O italijanskem tankerju Enrico Ievoli in 18 članih posadke - šestih Italijanov, petih Ukrajincev in sedmih Indijcev, ki so ga somalijski pirati v noči na sredo zajeli ob obali Omana, ni novic. Ladjarji neapeljske družbe Marna-vi, ki je lastnica tankerja, menijo, da novic vsaj še nekaj dni ne bo. Sami zaupajo kapetanu Augustu Musumeciju, ki ima za seboj dolgoletne izkušnje in prepričani so, da mu bo uspelo ohraniti mirno kri med posadko. neapelj - Na pirotehniški črni borzi Letošnji hit je »'o spred« Izdelali tudi bombo Mariomonti, peklenski stroj z rušilno močjo vladnega varčevalnega paketa NEAPELJ - Spread letos kraljuje tako na finančnih borzah kot na neapeljski črni borzi ilegalnih pirotehničnih izdelkov. Spread - oziroma »'o spred« v pristni nea-peljščini - naj bi bil hit letošnjih novoletnih praznovanj. Gre za raketo, ki se tako kot njen borzni soimenjak dviga v vrtoglave višine, seveda ne premočrtno temveč z vijugastim letom, ki za sabo pušča bleščečo svetlobno sled. Izdelujejo jo menda v skritih delavnicah v Camaldoliju v severnem predmestju Neaplja, njena cena pa je dovolj zmerna (50 evrov), da si jo bo najbrž privoščil marsikdo. V neapeljskih ilegalnih arzenalih pa hranijo v teh dneh še nevarnejše predmete, ki imajo kaj malo opraviti s petardami in so sorodnejše pravim preklenskim strojem. Navdih za hudomušna poimenovanja izdelovalci vselej iščejo v aktualnosti. Če so v prejšnjih letih najstrahovitejša eksplozivna telesa bile bombe Bin-laden (2002), Saddam (2004), Tsunami (2005) in Ratzinger (prav tako 2005), je kot najhujša ostala v zgodovini zapisana bomba Maradona, ki jo izdelujejo že nekaj desetletij in je za Na desni zloglasna bomba Maradona; bomba Monti je menda še hujša sabo pustila marsikatero krvavo sled. Letos pa so menda pripravili pošastno petardo poimenovano kajpak bomba Mariomonti. Vsebovala naj bi nič manj kot 200 kg eksplozivnega prahu, njena rušilna moč pa se lahko primerja z rušilno močjo vladnih varčevalnih ukrepov ... Neapeljski župan Luigi De Magistris je s sodelovanjem policije in zdravnikov v bolnišnicah, ki vedo marsikaj povedati o posledicah tovrstnih novoletnih zabav, sprožil obsežno preventivno akcijo za omejevanje streljanja v pozdrav novemu letu. Upajo, da bo zalegla. sicilija - Predbožični odlok deželnega sveta Prefekt Aronica preklical nevzdržnih 1600 zaposlitev PALERMO - »Težave prekernih delavcev so nam posebno pri srcu,« je svoje izbire hitel opravičevati predsednik Dežele Sicilije Raffele Lombardo. Še pred dnevi (23. decembra) je namreč deželni svet soglasno odobril odlok o novih 1600 zaposlitvah za nedoločen čas, po štirih dneh pa je svojo odločitev moral preklicati. Prefekt Carmelo Aronica, ki ima nalogo, da presoja ustavno zakonitost ukrepov, ki jih sprejema deželni svet, je posegel in preklical neprimerno, predvsem pa finančno nevzdržno »božično darilo«. Predbožični odlok je predvideval, da bi po administrativni poti zaposlili 800 prekernih delavcev in da bi prednostno poskrbeli za usmeritev dodatnih 400 delavcev v okviru večjega razpisa za 800 delovnih mest. »Darilni« odlok je knjižničarje spremenil v tehnike Civilne zaščite, strokovnjake iz hidrogeologije pa v tehnike za reševanje problema odpadkov. Za uresničitev odloka bi potrebovali 100 milijonov evrov. »Kdo pa bo finančno podprl ta faraonski triletni projekt,« se je spraševal Aronica, saj so izdatki jasni, o do- ansa bičku pa ni nobenega zagotovila, predvsem v luči gospodarske krize in napovedanih Montijevih varčevalnih ukrepov. Deželna vlada mora sedaj najti kako novo zakonsko »zamisel«, s katero bi ohranila podporo dosedanjih volivcev pred bližajočimi se volitvami. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 29. decembra 2011 3 slovenija - Težavno sestavljanje vladne koalicije Vlada narodne enotnosti najbrž brez zadostne podpore Predsednik Türk formalnih pogovorov ta teden še ne bo nadaljeval - Jankovic računa, da bo dobil mandat LJUBLJANA - Vabilo Liste Virant k oblikovanju vlade narodne enotnosti je že dobilo prvi negativni odgovor, in sicer iz stranke Socilanih demokratov, ki pravijo, da takšne vlade ne bodo podprli v SD. Podpredsedniku SD Patricku Vlačiču se zdi pobuda za oblikovanje vlade narodne enotnosti, potem ko smo imeli volitve, nekorektna in neprimerna. Ljudje so na volitvah povedali svoje, poudarja Vlačič in dodaja, da se s tem pri ljudeh ustvarja občutek, da politika ni sposobna reševati težav. V SD se o koaliciji pogovarjajo z Zoranom Jankovicem. Njegov odgovor na pripombe SD k osnutku koalicijske pogodbe še preučujejo, je še pojasnil Vlačič in dodal, da z Jankovicem zaenkrat nimajo dogovorjenega nobenega sestanka, počakali bodo na vabilo in se nanj odzvali. Tako imenovano vlado narodne enotnosti, ki bi dobila dvotretjinsko večino, bi morale poleg tako imenovanega sredinskega trojčka Liste Virant, SLS in DeSUS sestavljati vsaj ena od največjih parlamentarnih strank, torej bodisi Lista Zorana Jankovica bodisi SDS in SD.Med možnimi mandatarji takšne vlade se omenja tudi predsednik uprave Unicredit banke Slovenija France Arhar. Pobudnik vlade narodne enotnosti in predsednik Liste Virant Gregor Virant pa je na vprašanje o tem dejal le, da o imenih za mandatarski položaj še ne želijo govoriti. Kot možni predsedniki tehnične vlade pa sta se v javnosti doslej omenjala Janez Šu-šteršič in Janez Potočnik. V Pozitivni Sloveniji pobude za vlado narodne enotnosti ne komentirajo, saj "pričakujejo, da jim bo predsednik republike Danilo Türk zaupal mandat za sestavo vlade". Do takrat bodo nadaljevali s koalicijskimi pogovori, so navedli. Ne komentirajo ga niti v SDS, za vlado narodne enotnosti pa niso niti v NSi, bodo pa, kot je povedala predsednica NSi Ljudmila Novak, zagotovo za pogovore, če bodo ti potekali "v smislu širše koalicije". V stranki namreč menijo, da razmere niso take, da bi morali sestavljati vlado narodne enotnosti. Po njenem je pomembno, da dobimo mandatarja, ki bo uspel sestaviti čim širšo vlado. Vodja poslanske skupine SLS Franc Bogovič je za STA potrdil, da bodo Lista Virant, SLS in DeSUS skupaj preverjali, ali je oblikovanje vlade narodne enotnosti možno. Bogovič je ob tem dejal, da so bili pri verjetnem mandatarju Zoranu Jankovicu do zdaj dvakrat na pogovorih in mu jasno povedali, da jih v koaliciji z njim ne bo, da pa želijo biti konstruktivni in sodelovati pri reformnih zadevah. V tem okviru je po be- Janša, Virant, Jankovic, Erjavec, Novakova, Pahor in Žerjal (od leve) so še daleč od dogovora, kako naj bi izgledala nova slovenska vlada arhiv sedah Bogoviča tudi prišla "ponudba oz. razmislek" Jankovica, da bi predlagal neko partnerstvo za razvoj, ki bi ga ponudil vsem strankam, tudi tistim, ki ne bi bile v koaliciji. "Mi smo mu povedali, da nimamo nobenih težav, da to sprejmemo, ali podpišemo ali pa si enostavno damo besedo," je povedal. Bogovič je potrdil tudi, da mu je Jan-kovic ponujal mesto ministra za kmetijstvo. V uradu predsednika Danila Türka pa so za STA včeraj pojasnili, da zaenkrat niso predvideni nikakršni formalni pogovori o mandatarju in da novih posvetovanj s predstavniki poslanskih skupin na način, kot so potekala v torek, v tem tednu zagotovo ne bo. Vsekakor pa se bodo nadaljevali pogovori na različnih ravneh. Türk je včeraj tudi izrazil začude-nost zaradi izjav vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka, da v njegovi stranki Türkovo vabilo na posvetovanja o mandatarju za sestavo vlade razumejo kot opravičilo. Iz urada predsednika republike so pojasnili, da vabila nikakor ne gre razumeti kot opravičilo. "Prepričani smo, da javnost dobro razume razliko med vabilom in opravičilom, kar je predsednik republike vodji poslanske skupine SDS tudi jasno povedal," so še zapisali. Tanko je namreč v torek po srečanju s Türkom na novinarsko vprašanje, kako to, da je SDS po devetih zavrnitvah le prišla na pogovore odgovoril, da vabilo predsednika republike razumejo kot "neko opravičilo za izjave, ki jih je dal". (STA) ljubljana Petletnica vzpenjače na Ljubljanski grad LJUBLJANA - Tirna vzpe-njača na Ljubljanski grad je svoje prve potnike popeljala na včerajšnji dan pred petimi leti, do zdaj pa se je z njo popeljalo že več kot milijon obiskovalcev. Ob zgornji postaji vzpenjače na gradu so včeraj pripravili kratko slovesnost, ves dan pa so otroke čakala prijetna presenečenja v družbi grajskega zmaja Francija. Ideje za vzpenjačo na grad so stare že več kot 200 let. Kot pojasnjujejo v Javnem zavodu Ljubljanski grad, je že nekdanji ljubljanski župan Ivan Hribar leta 1897 v svojem pismu o pobudi za odkup gradu in dogovoru o ogledu izgradnje dvigala takratni av-stro-ogrski oblasti zapisal, da bi bil grad, če se napravi nanj dvigalo, prav dobro obiskan. Ideje o prevoznem sredstvu na grad so se rojevale tudi v 20. stoletju, zadnji projekt pa je stekel v letu 2005. ljubljana Pahor ostaja v bolnišnici tudi med prazniki LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade Borut Pahor, ki je ho-spitaliziran na Kliniki za otorinola-ringologijo in cervikofacialno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, bo ostal v bolnišnični oskrbi tudi v teh prazničnih dneh. Potrebna je namreč intenzivna antibiotična terapija in vsakodnevno prevezovanje, so sporočili z UKC Ljubljana. Kot so še navedli v Univerzitetnem kliničnem centru, se Pahor sicer počuti dobro, njegovo zdravstveno stanje pa se izboljšuje po pričakovanjih. Predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Borut Pahor je bil zaradi hudega vnetja srednjega ušesa 12. decembra sprejet v UKC, kjer so mu opravili manjši kirurški poseg. Iz bolnišnice je bil odpuščen 20. decembra, ker pa se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo in je bil potreben ponovni operativni poseg, je moral 24. decembra znova nazaj. Druga operacija je trajala kar štiri ure. obsojen i Bivši direktor Hep na leto in pol zapora ZAGREB - Zagrebško sodišče je bivšega direktorja Hrvaškega elektrogospodarstva (Hep) Ivana Mravaka včeraj obsodilo na leto in pol zapora, potem ko je Mravak dosegel dogovor s tožilstvom in priznal, da je na zahtevo bivšega direktorja hrvaške carine Mladena Barišica leta 2007 prispeval 600.000 kun (80.000 evrov) za črne sklade HDZ. Gre za najbolj razvpit primer sistemske korupcije na Hrvaškem, v katerem je obtoženih več fizičnih in pravnih oseb, med njimi bivši hrvaški premier Ivo Sanader in kot pravna oseba stranka HDZ. V središču afere so domnevni črni skladi stranke HDZ, v katere se je preko oglaševalske agencije Fimi-media stekal denar iz državnih podjetij in ministrstev. Mravaka so novembra letos obtožili, da je skupaj z bivšim direktorjem Hep Proizvodnje Petrom Cu-belicem ter bivšim članom uprave Hepa Željkom Kljakovicem Gašpi-cem leta 2007 od zagrebškega podjetja Monting PIM zahteval dva milijona evrov podkupnine v zameno za gradnjo termoelektrarn na Hrvaškem. Direktorja Montinga Ljubo Bušic in Ante Matic sta leta 2009 del podkupnine izplačala. Gre za omenjenih 600.000 kun, ki jih je Mravak nato izročil bivšemu bla-gajničarju HDZ Barišicu. Barišic naj bi sicer tudi naročil Mravaku, da mora od omenjenega podjetja zahtevati podkupnino. V Kopru ukradli za 11 tisoč evrov vinjet KOPER - Iz pisarne bencinskega servisa v Kopru je nekdo iz kovinske blagajne odnesel več vinjet, lastnika pa s tem oškodoval kar za dobrih 11.000 evrov. Policija primer še preiskuje, so sporočili s Policijske uprave Koper. Zaradi mamil v Vidmu aretirali štiri ljudi VIDEM - V treh ločenih akcijah v boju proti prodaji mamil je leteči oddelek videmske kvesture aretiral štiri ljudi, še tri pa prijavil sodnim oblastem. V zaporu so zaradi utemeljenega suma, da gre za preprodajalce mamil, 44-letna Videmčana Francesco Antonelli in Patrizia Cicigoi, njun 25-letni someščan Alessandro Andreos in 25-letni Nigerijec Theop-hilus Oduware. Nigerijca so aretirali na videmski železniški postaji, ko se je vrnil iz Ferrare, kjer je kupil mamilo za preprodajo v Furlaniji. koroška - Predsednik NSKS predstavniškim organizacijam Slovencev ponuja svoj predlog za oblikovanje zastopstva Inzkov načrt za skupno zastopstvo manjšine Volilno pravico naj bi imeli vsi odborniki, ki so uradno že registrirani po društvenem pravu - Tako bi odpadel sporni»etnični kataster« manjšine CELOVEC - Po večkratnih neuspelih poskusih oblikovanja skupnega zastopstva ali vsaj skupnega govornika slovenske manjšine na Koroškem, je predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inz-ko tik pred iztekom starega leta predložil nov predlog, kako priti do učinkovite rešitve. Napovedal je, da bo Zvezi slovenskih organizacij (ZSO) in Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev (SKS) predložil načrt, kako bi slovenska manjšina tudi brez etničnega volilnega katastra prišla do demokratično izvoljenega zastopstva in s tem predstavnika vseh koroških Slovencev. Konkretno Inzko predlaga, da bi imeli volilno pravico vsi tisti pripadniki slovenske manjšine na Koroškem, ki so kot odborniki raznih slovenskih društev po zakonu prijavljeni pri policiji in torej tudi že registrirani. Gre za približno 800 Slovencev. Kot je znano, je bil v preteklosti med drugim na mizi tako imenovani (javnopravni) Pernthalerjev model, po katerem bi imel glas vsak pripadnik slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Moral pa bi se vpisati v volilni imenik. Predvsem ZSO je takšno obliko volitev v skupno zastopstvo manjšine odklonila, ker bi s tem nastal nek etnični kataster na Koroškem. Do takšne rešitve so bile zadržane tudi druge narodne skupnosti v Avstriji, npr. gradiščanski Hrvati, tako da se je razprava o »narodnostni zbornici« hitro znašla v slepi ulici. Ali bo najnovejši predlog Inzka spremenil odklonilno gledanje ZSO do oblikovanja skupnega zastopstva koroških Slovencev, je vprašljivo. ZSO je v zadnjem času namreč podprla razširitev obstoječih usklajevalnih telesih znotraj manjšine, npr. Koordinacijskega odbora koroških Slovencev (KOKS). Prav tako je ZSO večkrat poudarila, da hoče najprej počakati, kaj bo prinesla novela zakona o narodnih skupnostih. Slednja da je še v razpravi in se mdr. ukvarja tudi z različnimi oblikami predstavništva manjšin v Avstriji. Ivan Lukan Valentin Inzko (tretji z leve) upa, da se bodo z njim strinjali tudi (od leve) Vladimir Smrtnik, Bernard Sadovnik in Marjan Sturm . lukan 4 Četrtek, 29. decembra 2011 GOSPODARSTVO banke - Dolinska županja nazdravila z vrhom in uslužbenci Zadružne kraške banke Podružnica ZKB pri Domju podvojila poslovne prostore Openska banka bo še naprej opravljala blagajniško službo za Občino Dolina DOMJO - Zadružna kraška banka (ZKB) se v novo leto podaja z razširjenimi poslovnimi zmogljivostmi. Z majhno notranjo slovesnostjo so namreč včeraj predali namenu razširjen del bančne poslovalnice pri Domju, ki se je sicer v nove prostore preselila poleti leta 2009. Dotedanja poslovalnica pri Domju je postala pretesna, zato je banka kupila nove prostore v novogradnji ob glavni cesti proti Dolini (Domje št. 289/A). Toda tudi novi prostori so kmalu postali pretesni, saj poslovalnica pri Domju - sicer ena izmed 12 podružnic ZKB v tržaški pokrajini - po besedah podpredsednika banke Adriana Kovacica zelo uspešno posluje. Tako so se na Opčinah odločili, da dokupijo dodatne poslovne prostore v istem kompleksu, ki jih je dalo gradbeno podjetje na trg. Poslovalnica je s tem nakupom enkrat večja kot doslej, v novem delu pa so našli prostor blagajna in uradi za bančno svetovanje. Vodstvo banke je tako včeraj dopoldne povabilo v svojo sredino dolinsko županjo Fulvio Premolin, ki je bila častna gostja že ob odprtju nove poslovalnice pred dobrima dvema letoma, in vodjo postaje ka- Bančniki nazdravljajo z gostoma v novih prostorih poslovalnice ZKB pri Domju kroma rabinjerjev v Dolini mar. Scialdone-ja. Z njo so novi pridobitvi nazdravili predsednik ZKB Sergij Stancich, podpredsednik Adriano Kovacic, direktor Aleksander Podobnik in uslužbenci podružnice. Priložnost je bila še toliko bolj spodbudna, ker so navzoči nazdravili tudi ob novici, da je Zadružni kraški banki uspelo znova pridobiti v zakup večletno izvajanje blagajniške službe za Občino Dolina. (vb) okusi krasa - Predbožični večer v kavarni Tommaseo Dobro in zdravo Uspel dogodek s sodelovanjem SDGZ je bil posvečen Okusom Krasa in kulturi zdrave prehrane TRST - V tržaški kavarni Tommaseo je bil tik pred božičem poseben večer (na posnetku KROMA), posvečen Okusom Krasa in kulturi zdrave prehrane, in sicer na pobudo kulturnega animatorja Edija Kanzia-na, društev Il Pane e le Rose in Ami-ci del Caffe Tommaseo, v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem (SDGZ). Po uverturi jazz pianista Marca Gerina sta pogovor začela Kanzian in biolog Giuliano Orel. Prvi je poudaril etično vrednost in pristnost pobude, ki jo že 10 let prirejajo kraški gostinci s pomočjo tržaške Trgovinske zbornice, Pokrajine in letos še Dežele; drugi pa je izpostavil delež ribje kulinarike in morske kulture na Krasu, saj sta kar dve od treh letošnjih gostiln Okusov Krasa iz Križa. Glavna sodelavka Okusov Krasa od vsega začetka Vesna Guštin in koordinator Davorin Devetak sta govorila o letošnji izdaji in o knjigi 10 let dobrot - Po poteh Okusov Krasa, ki je bila realizirana za desetletnico. Vesna je prinesla sladke fancle (kroštole) in take z dušo, tako da so se udeleženci večera lahko nauži-li enih in drugih; ugotovila je, da se vedno bolj širi - tudi med mladimi - zavedanje o potrebi, da spet aktivno sežemo po kozicah in domači kuhinji. Devetak je izpostavil širino Okusov Krasa, ki zbližuje operaterje (gostince, trgovce, peke, proizvajalce itd.) s širšimi plastmi in profili potrošnikov, ne le gurmani in someljeji, ampak tudi z navadnimi gosti in kupci, družinami, mladimi in starejšimi, tudi od zunaj. Tudi letos so bila srečanja in promocije s proizvajalci in gostinci z obeh strani: na večeru v Tommaseu je bila v pokušnji vi-tovska Škerka in Fabjana ter teran Širce - Kodriča iz Dutovelj. Predstavili so tudi akacijev in lipov med Farme Jakne iz Štivana ter svežo zelenjavo in povrtni-no s Kolonkovca in okolice, od cvetače do solate, špinače, goriškega rdečega ra-diča in tudi »koprskega«. Okusi Krasa se namreč ne omejujejo le na obdobje treh tednov med oktobrom in novembrom, ampak trajajo skozi vse leto, tako v gostilnah in restavracijah, kjer se lahko vedno dobi domačo specialiteto, kot tudi v pekarnah in trgovinah. Nekatere od teh, kot trža- infrastrukture Tondo pisal ministru Passeri TRST - Predsednik Dežele FJK Renzo Tondo se je ministru za infrastrukture Corradu Passeri zahvalil za pozornost, ki jo namenja naši deželi, še posebno glede izgradnje tretjega pasu na avtocesti Trst-Benetke in glede logistične ploščadi v tržaškem pristanišču. »Logistična platforma v Trstu je velikega pomena za Furlanijo-Ju-lijsko krajino in za Italijo, saj se umešča v kontekst cestnih in železniških prometnic v smeri sever-jug in vzhod-zahod (balt-sko-jadranski in peti koridor). Gre torej za infrastrukturo, ki bo služila ne samo deželi in državi, ampak vsej Evropi,« je zapisal Tondo. Kot je znano, je minister Passera tržaško logistično ploščad uvrstil na seznam 50 najpomembnejših infrastruktur, ki jih potrebuje Italija. Predvideno državno financiranje v višini 32 milijonov evrov naj bi medministrski odbor Cipe odobril še pred koncem januarja. ška trgovina sadja in zelenjave Il Frutte-to na Largo Piave, ki je prinesla zelenjavo v Tommaseo, nikoli ne odpravijo kotička tipičnih proizvodov Okusov Krasa in ga imajo skozi vse leto. Večera se je udeležil tudi avtor fotografij za jubilejno knjigo Marko Civardi, ki je skupaj s Petrom Verčem obiskal skupino »najzvestejših« lokalov Okusov Krasa in jim posvetil posrečene portrete, od Gorice do »bo-ljunške« Gorice ... Med avtorji knjige so bili še omenjeni sam Edoardo Kan-zian, urednica Martina Kafol in fotografa Primorskega dnevnika Davorin Križmančič in Damjan Balbi, ki sta prispevala skoraj vse dokumentarne posnetke. Beseda je nato pripadla čebelarju in predsedniku krožka Istria Liviu Dorigu, igralka Liliana Saetti pa je prebrala stihe Kosovela, Sabe in Cergolyja, ki krasijo knjigo, Vesna Gu-štin pa Kosovela v slovenščini. Knjige 10 let dobrot je mogoče najti v vseh sodelujočih gostilnah, trgovinah in pekarnah Okusov Krasa in na sedežu SDGZ v Trstu in podružnicah v OC Dolina in OC Zgonik SDGZ (tel. 040 6724824), naslovi obratov in informacije o ponudbi in proizvajalcih Okusov Krasa pa so objavljeni na spletu www.triesteturismo.net. zadružništvo - Premagovanje krize Zadrugam pomaga solidarnostni značaj VIDEM - Tudi zadružne gospodarske družbe so v težavah, vendar sistem kljubuje krizi. V Furlaniji-Julijski krajini so najbolj izpostavljene zadruge v gradbenem sektorju, ki so v letu 2011 ustvarile za 15 odstotkov manj prometa kot leto prej, še večjo škodo pa je kriza prizadela socialnim zadrugam, ki beležijo 30-odstotni upad dohodka. Bolje se je v iztekajočem se letu godilo zadrugam v storitvenem sektorju, uravnovešene bilance pa imajo kmetijsko-živilske zadruge in zadruge, ki delujejo v sektorju velike trgovske distribucije. Tako sliko razmer v zadružništvu Fur-lanije-Julijske krajine je ob koncu leta podalo deželno združenje zadrug Legacoop FVG, ki je včeraj v Vidmu objavilo bilanco leta 2011 in pričakovanja za leto 2012. »Rezultati niso spodbudni, kot so bili pred nekaj leti, kajti kriza pritiska in zato trpi tudi zadružni sektor,« je dejal predsednik zadružnega združenja Legaco-op Enzo Gasparutti. Po njegovi oceni pa je zadružni sektor bolje reagiral na podjetniške krize ravno po zaslugi svojega solidarnostnega značaja. Na področju velike trgovske distribucije so zadružne naveze, kot so Coop Con-sumatori Nordest, Coop Operaie, CoopCa in Coop Casarsa, v letu 2011 ohranile dosedanje ravni zaposlenosti in tudi kakovost storitev. »Zadružno gibanje lahko računa na različne finančne instrumente, ki pa jih je treba postaviti v mrežo in ki morajo delovati v sinergiji z bankami,« je opozoril direktor zveze Legacoop FVG Daniele Casotto. Za leto 2012 predvidevanja »niso lahka«, kajti kriza še ni presežena, vendar so po besedah predsednika Enza Gasparuttija v pripravi novi projekti, predvsem na področju zelene ekonomije in socialnih storitev. EVRO 1.3074$ EVROPSKA CENTRALNA BANKA 28. decembra 2011 valute evro (povprečni tečaj) 28.12. 27.12. ameriški dolar 1,3074 1,3069 japonski jen 101,51 101,75 kitajski juan 8,2607 8,2631 ruski rubel 41,3855 40,8770 indijska rupija 69,1580 69,1840 danska krona 7,4358 7,4330 britanski funt 0,83420 0,83350 švedska krona 8,9685 8,9735 norveška krona 7,7990 7,7945 češka krona 25,820 25,785 švicarski frank 1,2196 1,2210 madžarski forint 307,05 305,53 poljski zlot 4,3947 4,4040 kanadski dolar 1,3269 1,3322 avstralski dolar 1,2819 1,2862 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,2863 4,2900 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6972 0,6974 braziljski real 2,4328 2,4273 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,4840 2,4831 hrvaška kuna 7,5280 7,5173 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 28. decembra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,29360 0,57375 0,80100 0,03167 0,05167 0,09750 1,109 1,404 1,658 ZLATO (999,99 %%) za kg 38.541,13 € -990,59 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 28. decembra 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 4,55 IMTTTDCI IDADA n/in +8,33 KRKA 1 1 IKA KOPER 51,00 -0,97 -2,00 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 6,86 141,20 15700 -1,26 +1 23 TELEKOM SLOVENIJE 63,89 +3,05 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 15,50 AERODROM LJUBLJANA 10,70 DELO PRODAJA 24,90 rrm 7")f>n +1,90 +18,57 ISKRA AVTOELEKTRIKA ICTÜADCM7 15,10 ") Qn NOVA KRE. BANKA MARIBOR 3,25 h/ii iMnTCCT -) m +0,00 +0,12 KOMPAS MTS NIKA 6,00 1800 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 12,00 6,10 9,89 +4,35 +1,67 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 240,00 12,00 178 00 -4,00 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 91,00 10,15 +1,40 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 28. decembra 2011 -0,85 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,748 73,5 12 32 -1,25 -2,00 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 0,98 +0,57 -3,92 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,249 0,30 0818 -0,99 -0,82 +0 18 EDISON ENEL ENI 3,03 15 63 -0,98 FIAT FINMECCANICA 3,52 -0,76 -2,65 -1 28 FINMECCANICA GENERALI IFIL 2,77 11,2 -1,75 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,27 116 -0,47 +2 11 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 21,4 +0,66 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,09 4,378 1 33 -3,06 -3,27 -1 84 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,435 -1,30 rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 9,55 32,37 -1,14 -0,06 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,36 4,49 -0,47 +0,45 TENARIS TERNA 0,80 14,01 -0,31 -1,55 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,57 0,03 3116 +0,31 +0,00 UNICREDIT 6,51 -2,69 -0,99 SOD NAFTE (159 litrov) 99,49$ +0,13 IZBRANI BORZNI INDEKSI 28. decembra 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 578,13 +0,33 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.727,65 -0,50 FIRS, Banjaluka 849,43 1.785,51 /1QÄ O.Q +1,19 +0,26 _n /in UtlCA I J, UOjyiOU -T \J,~t\J SRX, Beograd - - Dicv c^^i^wz-v 1 cic/io .naa un /\, -jen aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.960,08 +0,46 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 12.160,95 -1,06 Nasdaq 100 2.269,29 -1,04 S&P 500, New York 1.249,76 -1,24 MSCI World, New York 1.183,58 +0,06 DAX 30, Frankfurt 5.771,27 -2,01 FTSE 100, London 5.507,40 -0,10 CAC 40, Pariz 3.071,08 -1,03 ATX, Dunaj 1.885,90 -0,27 PX, Praga 905,1 -0,14 EUROSTOXX 50 2.255,03 -1,54 Nikkei, Tokio 8.423,62 -0,20 STI, Singapur 2.666,25 -0,28 Hang Seng, Hongkong 18.518,67 -0,59 Composite, Šanghaj 2.166,21 -1,09 Sensex, Mubaj 15.727,85 -0,92 Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu občina trst - V zadnjem semestru +5% vse večji, a še vedno zelo majhen Letos ločeno zbrali okrog 23% odpadkov - Do konca 2012 mora tudi Trst doseči 65% Podvojitev števila tako imenovanih ekoloških otokov je pozitivno vplivala na vsakodnevne navade Tržačanov in Trža-čank. Večja razpoložljivost zabojnikov za steklo, plastiko in papir je pripomogla, da se je v zadnjem semestru delež ločeno zbranih odpadkov povišal za pet odstotnih točk. Nedvomno razveseljiva vest, podatek pa ostaja še dalje prenizek, ko pa smo v prvem polletju reciklirali le enaindvajset odstotkov vseh odpadkov. V pičlih dvanajstih mesecih bo treba delež ločeno zbranih odpadkov znatno povečati: tudi v Trstu bo moral namreč ob koncu leta 2012 znašati 65%, tako kot predvidevajo evropske direktive, ki jih je Italija že sprejela za svoje. Občinska odbornika Umberto Lau-reni, ki je v Cosolinijevi upravi zadolžen za okoljski resor, in Fabio Omero (gospodarski razvoj in podjetja, v katerih ima Občina Trst lastniške deleže) ter podpredsednik Pokrajine Trst Igor Dolenc so na včerajšnji tiskovni konferenci poudarili, da so rezultati spodbudni, petinšestdesetodsto-tni cilj pa uresničljiv. Odpadki niso več sinonim za proizvajanje električne energije v tržaški sežigalnici, je pripomnil Omero: ljudje se počasi prepričujejo, da jih je mogoče tudi reciklirati. Z njimi se je strinjal tudi Paolo Dal Maso (Acegas Aps), ki je dejal, da je bilo za dosego teh rezultatov dovolj povečati število zabojnikov, ki so sedaj dosegljivi veliki večini prebivalstva. Pojasnil je, da je pe-todstotni povišek sinonim za dodatnih dva tisoč ton zbranega stekla, papirja in plastike: to je samo začetek procesa, ki ne pozna poti nazaj in se počasi spreminja v pravi kulturni fenomen, je prepričan direktor resorja za okolje podjetja Acegas. Ločeno zbiranje odpadkov bo kmalu obvezno tudi v Trstu, bolj kot z globami pa bi bili radi javni upravitelji uspešni s kapilarnim informiranjem. V ta namen bodo januarja vsem gospodinjstvom razdelili zgibanko s koristnimi informacijami o ločenem zbiranju odpadkov (v predmestjih in okolici bodo tudi v slovenščini, je bilo slišati na včerajšnji konferenci). Med trgovci bodo skušali razširiti večjo dovzetnost za ločeno zbiranje kartonaste embalaže, med gostinci pa uvesti zbiranje bioloških odpadkov; slednji predstavljajo namreč četrtino vseh proizvedenih odpadkov. (pd) Od leve Dolenc, Omero in Laureni med včerajšnjo tiskovno konferenco, spodaj pa pločevinke in plastične steklenice, ki bi bolj kot v mestne parke spadale v zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov kroma 589 Četrtek, 29. decembra 2011 APrimorski ~ dnevnik TRST / občina trst I* • o Trstu in razvojnih možnostih Med volilno kampanjo je posvetil veliko pozornost delu, v tem težkem obdobju pa mora zagotoviti Trstu zajezitev posledic krize in načrte za prihodnost. Tržaški župan Roberto Co-solini je v intervjuju za tiskovno agencijo Ansa priznal, da so izzivi zahtevni. »Trst stavi na razvojne možnosti turizma, kulture in raziskovanja. V prihodnjih desetih, petnajstih letih pa moramo vsekakor ohraniti nekaj industrijskih dejavnosti,« je povedal župan. Trenutno se Trst opira na ošibljeno industrijo; na pristanišče, ki je v tem letu pokazalo nekaj pozitivnih znakov, a potrebuje infrastrukture in se mora odpreti trgu; na znanstvene ustanove, ki morajo še naprej rasti. Cosolini je po sedmih mesecih županovanja zadovoljen, da je izbral neizkušene odbornike, morebitnih sprememb pa načelno ne izključuje. Opozicija je po njegovih besedah razklana in včasih razposajena. V pristanišču pa morajo vsi razumeti, da so mimo časi, ko je bilo za nekatere vse brezplačno. Prioriteti sta trenutno obuditev starega pristanišča in vlaganje v infrastrukture z logistično ploščadjo na čelu. S pristaniško oblastjo je sodelovanje dobro. Cosolinija pa najbolj skrbi ohranitev družbene kohezije. Od Dežele zahteva jamstva glede socialnih blažil-cev, vodje občinskih uradov pa je pozval, »naj ob vsaki odločitvi dobro pretehtajo vse gospodarske posledice«. Januarja bo občinski odbor obravnaval prometni načrt, Trst pa bo v prihodnje gostil pomembne znanstvene dogodke v okviru kandidature severovzhodne Italije za evropsko kulturno prestolnico. Novembra 2012 pa bodo v nekdanji ribarnici začeli z deli za ureditev sodobnega znanstvenega centra. Po drugi strani pa župan z optimizmom čaka na ukrepe Montijeve vlade, ki bi pozitivno vplivali na krajevno industrijo, začenši z bonifikacijami. Na vprašanje o deželnih volitvah leta 2013 pa je župan menil, da mora leva sredina paziti na poteze predsednika Renza Tonda in obenem kmalu izbrati svojega kandidata. Debora Serracchiani cilja namreč v prvi vrsti na Rim. Sneg?Sol bodo delili ns občina trst - Šefinja županovega kabineta Miryam Taucer odgovorila prof. Samu Pahorju sedmih lokacijah v /\L. vt ^m • ^ Občinski odbor je sicer skle- l\l ■ ■ ■ I I B^ I ^^ ^^ T ^^ nil, da v prihodnjih petih letih ne bo | | ^^ ^^ | | | | | snežilo, vseeno pa je bolje biti pre- panja ]seb'iarvčeMairtioi!iavlta no^en Odslej bo občinska uprava v slovenskih prevodih spet uporabljala slovensko ime Trst - Društvo Edinost v zameno vložilo kazenske ovadbe je Občina pripravila plan, ki bo stopil v veljavo v primeru, da bi Tržaško dosegel val snežnih padavin. Občani morajo kot znano poskrbeti, da so pločniki pred njihovimi domovi oziroma trgovinami čisti. Zato bodo prostovoljni gasilci in člani združenja karabinjerjev na sedmih lokacijah po celotnem občinskem teritoriju brezplačno delili sol in sicer na sedežih rajonskega sveta na Proseku, Greti in pri Rotondi del Boschetto, na sedežu civilne zaščite v Križu, na tržnici v Ul. Giulio Cesare, pred športno palačo Čarbola in v zbirnem centru v Ul. dei Macelli 3. Vse informacije so na voljo na občinski spletni strani (www.reet-civica.trieste.it) in v uradu URP v Ul. Procureria 2 (040 6754850), ob morebitnem sneženju pa bo mogoče telefonirati tudi operativni enoti mestnih redarjev, ki bo dosegljiva na telefonski številki 040 366111. Tržaška občinska uprava je profesorju Samu Pahorju uradno potrdila, da je »Comune di Trieste« v slovenščini »Občina Trst« in ne »Občina Trieste« -slednji naziv se je v zadnjih letih dosledno pojavljal v uradnih občinskih dokumentih v slovenskem jeziku. »Po skoraj šestih mesecih prizadevanja družbeno političnega društva Edinost je Občina Trst končno delno odgovorila na zahtevo, da spoštuje 2. odstavek 28. člena zakona št. 38 z dne 23. 2. 2001: od leta 2007 je brez vsake pravne osnove kršila tako imenovani zaščitni zakon, odslej pa bodo občinski razglasi imeli spet glavo Občina Trst namesto Občina Trieste,« piše v sporočilu društva Edinost. Samo Pahor je pred časom zahteval od tržaške občinske uprave kopijo ukrepa, s katerim je Občina določila, da se ime Trieste v slovenskih prevodih ne prevaja v slovensko obliko. Šefinja kabineta tržaškega župana Miryam Tau-cer pa je Pahorju pred dnevi pisno odgovorila, da omenjenega ukrepa ni v nobenem uradnem dokumentu. Zaradi te- ga ni znano, zakaj je občinska uprava od leta 2007 tako ravnala. Taucerjeva pa je v istem dopisu napovedala, da bo »sedanja uprava spoštovala pravice italijanskih državljanov, ki pripadajo slovenski jezikovni manjšini«. Zato bo v prevedenih pismih, na plakatih in v drugih dokumentih prevajala tudi ime Trieste, čeprav ostaja edini uradni naziv italijansko ime občine. Samo Pahor v svojem komentarju poudarja, da krovni organizaciji v štirih letih nista posegli proti očitni kršitvi zakona, pa tudi izvoljeni predstavniki očitno ne. »Zdi se utemeljena celo domneva, da te kršitve niso niti opazili in seveda nihče ni opozoril Republike Slovenije na kršitev mednarodnih pogodb,« piše Pahor in pristavlja, da je Primorski dnevnik dvakrat opozoril na omenjeno kršitev, ne da bi se »organiziranost« odzvala. Pristaviti je treba, da je na to protislovje med prvimi opozoril predsednik vzhodnokraške-ga rajonskega sveta Marko Milkovič. Samo Pahor obenem ugotavlja, da vprašanje še ni povsem rešeno, saj posebni statut z dne 5. 10. 1954 predpisuje skupno izobešanje razpisov v obeh jezikih brez ozemeljskih omejitev, medtem ko Občina Trst izobeša razglase v slovenskem jeziku samo na območju, ki ga določa odlok predsednika republike z dne 12. 9. 2007. Na podlagi razsodbe ustavnega sodišča iz leta 1996 pa bi morala Občina Trst izo-bešati razglase v slovenskem jeziku po celotnem ozemlju občine. Društvo Edinost pa se je v istih dneh, ko je prejelo odgovor Taucerjeve, obrnilo na sodstvo in prijavilo predstavnike občinske uprave. Na božično vigilijo je predložilo »kazensko ovadbo proti odgovornim osebam, ki so od 12. 9. 2007 do 21. 12. 2011 z izdajanjem 'pohabljenih' razglasov izvajale rasno diskriminacijo v smislu 1. člena Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije«. 6 Četrtek, 29. decembra 2011 TRST / karabinjerji - Obračun tržaškega pokrajinskega poveljstva V štirih letih 18-odstotni upad števila kaznivih dejanj Poveljnik Carlo Tartaglione zagotavlja, da je sredstev dovolj - Varnost pri delu med prednostnimi nalogami Število kaznivih dejanj v tržaški pokrajini stalno upada, med letoma 2008 in 2011 se je število prijav zmanjšalo za celih osemnajst odstotkov. Po podatkih tržaškega pokrajinskega poveljstva ka-rabinjerjev je bilo leta 2008 10.979 prijav, v naslednjih letih pa 10.407 (leta 2009), 10.155 (2010) in 9040 (2011). Pokrajinski poveljnik, polkovnik Carlo Tartaglione, je na včerajšnji novinarski konferenci vsekakor povedal, da karabinjerji na krajevni ravni zaenkrat ne načrtujejo kakršnekoli reorganizacije oziroma zmanjšanja števila osebja. Pristavil je, da imajo na Tržaškem dovolj sredstev in da jim še nikoli ni primanjkovalo bencina. Preglavice ustvarja le vojašnica v Miljah, ki je po splošnih ocenah neprimerna, saj povzroča karabi-njerjem logistične težave. Poleg tega so pred časom ukinili potapljaško enoto, »to pa sodi v okvir normalnega prilagajanja potrebam na ozemlju. Jasno je, da moramo vedno ravnati v skladu z razpoložljivimi sredstvi, zato izdelujemo letne, triletne in desetletne načrte,« je še povedal polkovnik. V zvezi s sredstvi in polemikami o gorivu je imel pred tednom dni podobno stališče tržaški kve-stor Giuseppe Padulano. Karabinjerji so v letošnjem letu izvedli 214 aretacij in prijavili na prostosti 1385 ljudi. Zasegli so 21 kilogramov prepovedanih drog, v okviru nadzornih dejavnosti na obmejnem pasu pa so pridržali 64 ljudi. Tartaglione je ob zadovoljstvu nad pozitivnimi podatki o številu kaznivih dejanj izpostavil, da se je le- Novinarska konferenca na pokrajinskem poveljstvu karabinjerjev v Istrski ulici, v sredini pol. Carlo Tartaglione kroma to na področju varnosti pri delu slabo končalo. V prvih enajstih mesecih so ka-rabinjerji zabeležili znatno zmanjšanje števila nesreč, ravno na koncu pa so se pripetile najhujše nesreče. 22. novembra je umrl delavec v nabrežinskem kamnolomu, 7. decembra je prišlo do eksplozije v centru Avalon pri Briščikih, 12. decembra pa je mlad delavec umrl v tržaški športni palači (istega dne so se trije delavci poškodovali pri Pomorski postaji). Preventiva v delovnem okolju bo v sodelovanju s pokrajinskim uradom za delo tudi v letu 2012 med prednostnimi nalogami karabinjerjev. (af) Slavje za Eugenia Bona Danes ob 18.30 bo na Velikem trgu ljudsko slavje za tržaškega mornariškega častnika Eugenia Bona, ki so ga soma-lijski pirati po dobrih desetih mesecih izpustili (bil je na krovu tankerja Savi-na Caylyn). Zabavo z ansamblom tolkal Berimbau prireja Občina Trst. Dogodek, na katerega so vabljeni vsi občani, bo namenoma hrupen, v nasprotju s tihim shodom, ki so ga na istem trgu priredili 28. septembra, ko je Bonova usoda še visela na nitki. Izdali so jih blatni čevlji Na glavni tržaški železniški postaji so mejni policisti le nekaj minut pred odhodom vlaka ustavili pet nezakonitih priseljencev, turških državljanov, starih od 23 do 53 let. Namenjeni so bili v Milan. Policisti so jih zaradi nezakonitega vstopa v Italijo prijavili sodstvu, zahtevali pa bodo njihovo izročitev Sloveniji, od koder je peterica prišla v Trst. Vseh pet moških je imelo na sebi plašč in kravato, policisti pa so med kontrolo v vagonu opazili, da imajo turški državljani blatne čevlje. Policisti so zaradi tega zahtevali osebne dokumente, kar je pribežnike spravilo v obup. V prazničnih dneh se je število zasačenih pribež-nikov v Trstu in okolici povečalo. Jožef spet v jaslicah Sv. Jožef se je včeraj popoldne vrnil na svoje mesto sredi jaslic na Borznem trgu. V noči med božičem in sv. Štefanom so nedolžnega svetnika »obglavili« vandali, s pomočjo italijanskega združenja prijateljev jaslic pa je Občina Trst včeraj namestila nov kipec in ob tej priložnosti zamenjala tudi Marijinega. onav Usposabljanje pokuševalcev vina Vsedržavno združenje pokuševalcev vina ONAV bo tudi v letu 2012 priredilo tečaj za pokuševalce vina, ki iz leta v leto privablja vse več ljubiteljev vina. Tečaj se bo začel 24. januarja. Bogat program predvideva 18 teoretsko-praktičnih lekcij, na katerih bodo podane osnove enologije in tehnike degustacije. Vsakemu predavanju bo sledila pokušnja štirih vzorcev vina iz različnih vinorodnih okolišev. Tečajniki bodo spoznali načine pridelovanja vina, vinske sorte in zadevno zakonodajo. Vsi predavatelji so priznani enologi. Tečaj se bo zaključil z izpitom, s katerim bodo slušatelji pridobili diplomo strokovnjaka-degustatorja. Diplomo uradno priznava ministrstvo za kmetijstvo in gospodarstvo ter daje možnost udeležbe na uradnih ocenjevanjih vin. Tržaška sekcija združenja ONAV je bila ustanovljena leta 2000 in je članica vsedržavnega združenja, ki je nastalo v Astiju leta 1951. Za seboj ima pestro delovanje in je vse bolj prepoznavna. Vanjo so včlanjeni Slovenci in Italijani, ki se redno udeležujejo mesečnih predavanj, predstavitev kakega vinogradnika ali vinorodnega okoliša. Večeri se zaključijo s strokovno vodeno degustacijo. Zelo obiskani so tudi ogledi vinskih kleti in obiski najpomembnejših vinskih sejmov in prireditev. Združenje si prizadeva, da bi ovrednotilo domače proizvajalce s Tržaškega, želi pa predstaviti tudi vinarje iz sosednjih pokrajin, predvsem iz Slovenije. Več informacij o tržaška sekciji ONAV lahko dobite na spletni strani HYPERLINK "http://www.onav.it" www.onav.it , kjer je opisan tudi program tokratnega tečaja. Na voljo sta tudi telefonski številki 334-7786980 in 340-6294863. Vpisovanje na tečaj bo vsak ponedeljek, od 18.00 do 19.00, na sedežu združenja ONAV v športno-kul-turnem centru v Lonjerju. skgz - Na domačiji Zidarich v Praprotu Predpraznično srečanje z mladimi Organizacija želi utrditi vezi z mladimi - Pred gostiteljem, Benjaminom Zidarichem, je zbrane nagovoril organizacijski tajnik SKGZ Marino Marsič Slovenska kulturno-gospo-darska zveza je ob novem letu nazdravila tudi z mladimi. Skupina mladih, ki so po zanimanjih in dejavnostih blizu SKGZ-ju, se je namreč srečala pretekli četrtek pri domačiji Zidarich v Praprotu, kjer je skupaj nazdravila iztekajočemu se letu in si voščila vse najboljše za novo leto 2012. Na srečanju, ki ga je vodil organizacijski tajnik SKGZ Marino Marsič, je spregovoril Benjamin Zi-darich. Preden bi mlade popeljal na ogled domače kleti, jih je natančneje seznanil s svojimi dejavnostmi. Izpostavil je zlasti navezanost na zemljo, ki je pogojevala predanost vinarstvu, s katerim se družina Zidarich ukvarja že več generacij. V nadaljevanju je poudaril povezanost in skupno delo vseh vinarjev na trža- škem za promocijo našega ozemlja, še zlasti Krasa. Pomembno se mu zdi tudi, da se je na področju vinarstva razvil na Krasu enoten delovni prostor, ki povezuje teritorij na eni in na drugi strani nekdanje meje. Med odgovore na številna vprašanja prisotnih pa gre izpostaviti, da si uspeh v svojem poslu razlaga kot skupek dolgoletnega dela, doslednega izpopolnjevanja in izobraževanja in ljubezen do svojega poklica. Sledil je ogled Zidaričeve kleti, ki slovi po svoji velikosti in očarljivosti. Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza je želela s tem srečanjem zaključiti leto, v katerem je priredila z mladimi več srečanj. Prisotnim pa je podala vabilo, da se srečanj, ki jih bo priredila v novem letu, udeležijo in k njim sami aktivno pristopijo s svojimi predlogi in namigi. in memoriam - Pred časom smo se se poslovili od njega Mariu Meuli v hvaležen spomin Pred časom smo se poslovili od Maria Meule, kateremu v slovo so ob odprtem grobu prebrali tudi te besede: Mario se je rodil leta 1924 pri Sv. Ivanu v zavedni slovenski družini kot tretji od štirih otrok. Obiskovati je moral italijanske šole, ker je bila takrat raba slovenščine v šolah prepovedana. Kot mladenič je v letu '44 izgubil očeta. Po očetovi smrti je s sestrama in bratom pomagal mami in skrbel za vso družino. Postavil je na noge kmetijo. Pridelke je prodajal na stojnici na Ponterošu, kjer je bil zelo priljubljen. Z delom na polju in na tržnici je preživljal svojo družino, ki si jo je v petdesetih letih ustvaril z ženo Milko. Sina Frankota in hčerko Vero sta skupaj vzgajala v zavedna Slovenca. Sin je dokončal slovensko učiteljišče in postal učitelj, hčerka pa trgovsko akademijo in postala tajnica. V posebno veselje so mu bili vnuki, ki jih je imel zelo rad. Kruta bolezen mu je prehitro iztrgala ljubljeno ženo, ki ji je lajšal težke trenutke in se ji popolnoma posvetil do njene smrti. Ko je ostal sam, mu je kmetija dajala moč in veselje do življenja, saj se je z njo ukvarjal, dokler mu je dopuščalo zdravje. Ko mu je ostalo več časa na razpolago zase, je našel veliko interesov. Zelo rad je prebiral knjige, ki jih v mladih letih ni imel možnosti brati. Zanimal se je tudi za šport; spremljal je vnuka Mirana, ki se aktivno ukvarja s košarko in se veselil njegovih uspehov. Zanimalo ga je tudi vse, kar se je dogajalo pri nas in po svetu. Vsako jutro je čakal Primorski dnevnik in ga pri kavi prebiral.Z njim se je bilo vedno prijetno pogovarjati, ker je o vsaki stvari nekaj vedel, pogovor je bil vedno sproščen, navadno pa mu je dodal tudi kanec humorja. Imeli smo ga imeli in takega bomo ohranili v naših spominih. festival tržaške popevke Zmagalo je Mamino srce Gledališče Rossetti je v torek gostilo že 33. festival tržaške popevke. Za zmago se je letos potegovalo petnajst novih popevk v narečju, po mnenju žirije pa je bila najboljša med njimi skladba Cuor de mama (Mamino srce) kantavtorja Massimiliana Cernecce oz. Maxina, ki je zaživela v interpretaciji Giuli in Lori (na fotografiji). Gost srečanja je bil tržaški kan-tavtor Lorenzo Pilat, ki je občinstvo navdušil z venčkov zimzelenih popevk in hudomušnimi vici. Sicer lahko za pesmi od 10. januarja do 15. februarja 2012 glasuje vsakdo po spletu (www.festivaldellacanzonetriestina.it). / TRST Četrtek, 29. decembra 2011 7 Včeraj dan es Danes, ČETRTEK, 29. decembra 2011 DAVID Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.28 - Dolžina dneva 8.43 - Luna vzide ob 10.15 in zatone ob 22.05 Jutri, PETEK, 30. decembra 2011 EVGEN VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,6 stopinje C, zračni tlak 1030,4 mb raste, vlaga 57-odstotna, veter 4 km na uro ju-go-vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,7 stopinje C. [13 Lekarne Danes smo vse štrige zapodili, ker bomo vsi skupaj 90. rojstni dan slavili. Našemu dragemu nonotu Silvotu želimo obilo zdravja in lepih srečnih dni. Njegovi najdražji Laufrji SUPER - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Capodanno a New York«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1:15.00, 17.10, 19.45, 22.20 »Sherlock Holmes - Gioco di ombre«; Dvorana 2: 18.15, 20.20, 22.30 »Vacanze di Natale a Cortina«; 14.45,16.30 »II figlio di Babbo Natale«; Dvorana 3:15.00, 16.45 »II gatto con gli stivali 3D«; 18.30, 21.00 »Capodanno a New York«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Finalmente la felicita«; Dvorana 5:15.30,17.30, 20.10, 22.10 »The Artist«. B Poslovni oglasi S Izleti Od torka, 27., do sobote, 31. decembra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Campo San Giacomo 1 (040 639749), Trg Valmaura 11 - 040/812308. Opčine - Nnoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Campo San Giacomo 1, Trg Valmaura 11, Ul. Ginnastica 44. Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (040 764943). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. H Mali oglasi AVTO FIAT PUNTO S model 55, 100.000 prevoženih km, letnik '98, zelene barve, prodam za 50,00 evrov. Poklicati tel. št. 340-4099209. GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo kot negovalka starejših oseb, trikrat tedensko po 3-4 ure dnevno. Tel. št.: 347-0641636. GOSPA s priporočili išče delo v popoldanskih urah. Klicati na tel. št. 3279767632. GRELEC lamborghini-calor za kurilno olje, moč 0,53 KM prodam za 250,00 evrov (novi stane 1.600,00 evrov). Tel. št.: 348-4462664. ŠTUDENTKA išče zaposlitev kot varuška otrok. Tel. 340-2762765. BITA - LJUDSKI DOM KRIŽ Silvestrovanje: večerja z glasbo v živo in plesom Tel.: 040-2209058 348-9234060 Q Kino AMBASCIATORI - 15.20, 17.40, 20.00, 22.20 »Sherlock Holmes: Gioco di ombre«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »The Artist«. CINECITY - 15.20, 19.20 »Il gatto con gli stivali 3D«; 15.05, 17.20, 22.00 »Il gatto con gli stivali 2D«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.10 »Finalmente la felicita«; 15.10, 17.35, 20.00, 22.20 »Vacanze di Natale a Cortina«; 14.30, 17.05, 19.05, 19.40, 21.20, 22.15 »eherlock Holmes - Gioco di ombre«; 15.05, 17.30, 19.10, 19.55, 21.35, 22.20 »Capodanno a New York«; 15.00, 17.05 »Il figlio di Babbo Natale 3D«; 17.00 »Arthur e la guerra dei 2 mondi«. FELLINI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Midnight in Paris«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 17.55, 19.20, 20.50, 22.15 »Emotivi anonimi«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Vacanze di Natale a Cortina«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.20, 20.15, 22.15 »re idi di marzo«. KOPER - KOLOSEJ - 17.20 »Alvin in veverički 3«; 18.10, 21.20 »Dekle z zmajskim tatujem«; 21.50 »Koža, v kateri živim«; 19.50 »Polnoč v Parizu«; 19.30, 21.50 »eilvestrovo v New Yorku«; 17.00 »Služkinje«; 16.00 »Traktor, ljubezen in rock'n roll KOPER - PLANET TUŠ 19.05, 21.30 »Traktor, ljubezen in rock'n'roll«; 16.55 »Arthur Božiček 3D«; 11.05, 13.30, 16.00, 18.30 »Silvestrovo v New Yorku«; 12.20, 15.20, 18.15, 21.00 »Misija nemogoče 4«; 12.00, 19.00, 20.55, 21.20 »Pisma sv. Nikolaju«; 17.50 »Služkinje«; 11.00, 13.00, 17.05, 15.05 »Alvin in veverički 3«; 21.00 »Sherlock Holmes: Igra senc«.; 11.40, 17.40, 20.50 »Dekle z zmajskim tatujem«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Il principe del deserto«; Dvorana 2: 15.30, 17.10 »Il gatto con gli stivali 3D«; 18.45, 21.00 »Sherlock Holmes: Gioco di ombre«; Dvorana 3: 15.30, 17.10, 18.45, 20.20, 22.00 »Il gatto con gli stivali 2D«; Dvorana 4: 15.30, 17.10 »Il figlio di Babbo Natale«; 18.45 »Fi-nalmente la felicita«; 20.30, 22.15 »Le nevi del čilimangiaro«. -GOLD DAYS- -AKCIJA JANUAR 2012- Za l osebo ; fonupba velja me p tednom - poEni pension, dvoposteljna soba - za vas organiziramo prevoz do hotela Informacije in rezervacije: 00386 5 364 47 00 i nfo@ h o te I g o Idd u b. e u HOTEL GOLD CLUB, GwiSka 25£, AJDOVŠČINA OGLED JASLIC V LJUBLJANI: Mladinski dom Boljunec in Slomškov dom Bazovica prirejata izlet v Ljubljano danes, 29. decembra. Odhod avtobusa iz Boljunca ob 14. uri (pri gledališču) s postankom v Bazovici in Pesku. Po ogledu jaslic in stojnic nas bo popestril prihod Dedka Mraza. Večer sklenemo s skupno večerjo. Povratek približno ob 22.30. Program ni naporen in primeren za družine z otroci. Vpis na tel. 3358045700 (Albert) ali 040-226117 (g. Žarko). DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS iz Sežane organizira silvestrsko novoletni izlet na Moravsko v Češki republiki in Dunaj, odhod 30. decembra in po-vratek 1. januarja. Še nekaj prostih mest. Informacije: Dušan (+386)41634750 du- san.pavlica@siol.net. SPDT prireja v nedeljo, 1. januarja, tradicionalni novoletni pohod na Med-vedjak. Zbirališče ob 14. uri na Po-klonu pri restavraciji na Repentabru. Prisrčno vabljeni. SEKCIJA VZPI-ANPI BOLJUNEC organizira v petek, 13. januarja, izlet na tradicionalno proslavo ubitih partizanov na pragu svobode 13. januarja 1945 na Sveti Ani pri Ložu. Informacije in prijave na 333-6843573. [H Osmice FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. OSMICO sta odprli Mavrica in Sidonja v Medji vasi št. 10. Tel. 040-208987. V LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 3488435444. V PREČNIKU je odprl osmico Šemec. Tel. 040-200613. H Šolske vesti DTZ ŽIGE ZOISA sporoča, da bodo uradi zaprti ob sobotah: 31. decembra ter 7. januarja. RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva med prazniki zaprti ob sobotah: 31. decembra ter 7. januarja. □ Obvestila KMEČKA ZVEZA poroča, da je na pobudo Tržaške pokrajine odprt solidarnostni račun za zbiranje sredstev za pomoč govedorejskemu obratu Daria Zidariča, ki je utrpel veliko škodo zaradi požara. Številka računa IBAN IT98C0892802201010000031340. JUS NABREŽINA vabi člane, vaščane in prijatelje na veselo srečanje in družabnost danes, 29. decembra, od 17. ure dalje na nabrežinskem trgu. V prijateljskem vzdušju se bomo poslovili od starega l. 2011 in si bomo izmenjali iskrena voščila za novo leto. Za veselo vzdušje bo poskrbela nabrežinska godba. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE bo med božičnimi prazniki odprto s sledečimi urniki: danes, 29. decembra ter 4. in 5. januarja od 9. do 12. ure. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo zaprta do 30. decembra. SKD VIGRED sporoča, da se dobijo društveni koledarji v gostilni Gruden v Šempolaju, v kavarni Gruden in v knjigarni Terčon v Nabrežini. ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je rok prijave na mednarodno revijo Primorska poje, 31. decembra. Tudi letos bo edini možni način prijavljanja, elektronski. Na spletni strani www.zpzp.si je aktivna povezava do spletne prijavnice. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta od ponedeljka, 2., do vključno četrtka, 5. januarja. Redno bo spet delovala od ponedeljka, 9. januarja. SEKCIJA VZPI-ANPI BOLJUNEC v sodelovanju s PD F. Prešeren vabi na predstavitev knjige o drugem tržaškem procesu »December 1941 Di-cembre«, ki bo v četrtek, 5. januarja 2012, ob 18. uri, v mali dvorani občinskega gledališča v Boljuncu. Knjigo bosta predstavili soavtorica L. Turk in predsednica pokrajinskega odbora VZPI-ANPI S. Hrovatin. Isti večer bo posvečen včlanjevanju. TEČAJ ZA NOSEČNICE - ŠC M. Klein obvešča, da se bo predporodni tečaj v bazenu začel januarja in se bo odvijal ob četrtkih zjutraj. Vpisovanje: Ul. Cicerone 8, ponedeljek in petek 9.00-13.00, sreda 16.00-18.00. Število mest je omejeno. Info na www.me-lanieklein.org, tel. 328-4559414. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča cenjene člane, da bo tržaški urad zaprt za božične praznike do 6. januarja. AŠD SK BRDINA - nadaljuje se vpisovanje glede tečajev smučanja za sezono 2012. Informacije na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Op-činah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št. 340-5814566 (Valentina). V nedeljo, 8. januarja, bo možen avtobusni prevoz za člane društva v For-ni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Tel. 3355476663 (Vanja). SPDT obvešča člane, da bodo v prvih januarskih dneh odborniki na razpolago za poravnavo članarine in obnovitev zavarovalnine s sledečim urnikom: v ponedeljek, 9. januarja, od 19.00 do 20.30 v društveni postojanki v Boljuncu 44; v torek, 10. januarja, od 10.00 do 13.00 na društvenem sedežu, Ul. sv. Frančiška 20; v četrtek, 12. januarja, od 18.00 do 20.00 na Štadionu 1. Maj; v četrtek, 19. januarja, od 19.00 do 20.30 v Razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. SPDT prireja celodnevne tečaje smučanja za osnovnošolske otroke 4., 11., 25. februarja in 3. marca na Zoncola-nu. Informativni sestanek bo v četrtek, 12. januarja, na Štadionu 1. Maj ob 19. uri. Dodatne informacije: www.spdt.org,smucanje@spdt.org in tel. št. 339-5000317 od ponedeljka do petka od 19. do 20. ure. BABY BAZEN - ŠC M. Klein obvešča, da se bo tečaj v bazenu za dojenčke in otroke do 4. leta začel v soboto, 14. januarja. Vpisovanja: Ul. Cicerone 8, ponedeljek in petek 9.00-13.00, sreda 16.00-18.00. Število mest je omejeno. Info na www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. NARAVNI OBRAZNI LIFTING pri Skladu Mitja Čuk - ponovni začetek tečaja v januarju. Info: 340-9116828 (Maša), prava.narava@gmail.com. MARKETINŠKE STRATEGIJE ZA PROMOCIJO TERITORIJA: tečaj na podiplomski stopnji, namenjen odraslim brezposelnim osebam z univerzitetno diplomo in z bivališčem na območju dežele FJK; trajanje: 80 ur - od februarja do junija. Vsebine: osnove marketinga, analiza tržišča, segmen-tacija proizvodov in kupcev, marketing mix. Izbor kandidatov: 13. februarja. Za dodatne informacije in vpisovanja: Ad formandum, Ul. Gin-nastica 72, Trst (tel. 040-566360, ts@adformandum.eu). TEČAJ PRIPRAVE NA POROKO v februarju in marcu v prostorih Marija-nišča. Vabljeni so vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo od sedmih srečanj bo v sredo, 8. februarja, ob 20.30. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. TI JE VŠEČ PLES? V Bazovici organiziramo začetni plesni tečaj latinsko/ameriškega plesa salsa za mlade in manj mlade. Tečaj bosta vodila spretna vaditelja in plesalca Vesna & Branko in se bo odvijal ob sredah v dveh skupinah: prva ob 20.00 in druga ob 21.00 (urnik po izbiri in največ 13 parov na skupino) v telovadnici športnega centra Zarje. Začetek 29. februarja. Info: 346-0192763 (od torka do petka od 15.30 do 18.30). H Prireditve MLADINSKI KROŽEK Prosek Kontovel prireja v četrtek, 5. januarja, od 21. dalje ples s skupino »Giulia Pellizzari balla ben« v Kulturnem domu na Pro-seku. Toplo vabljeni! MEPZ FRAN VENTURINI - Domjo v sodelovanju z ZSKD in deželnim zborovskim združenjem USCI, vabi na Božični koncert v sklopu revije Na-tivitas v soboto, 7. januarja, ob 20. uri v cerkev sv. Jožefa v Ricmanje. Nastopata MePZ Fran Venturini-Dom-jo (dir. Cinzia Sancin) in zbor Amici del canto gregoriano-Trst (dir. Paolo Loss). DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE Kiljan Ferluga v sodelovanju z ZSKD in deželnim zborovskim združenjem USCI vabi na koncert v sklopu revije Nativitas »S pesmijo vam želimo... « v nedeljo, 8. januarja, ob 15. uri v Stolnico v Milje. Nastopata DPS Krasje Trebče (dir. Urška Fabijan) in solopevka Martina Feri. MEPZ SLOVENEC SLAVEC v sodelovanju z ZSKD in deželnim zborovskim združenjem USCI vabi na koncert v sklopu revije Nativitas Božični sijaj v nedeljo, 8. januarja, ob 19.30 v Župnijsko cerkev Marije Device rožnovenske v Portorož. Nastopajo MePZ Slovenec Slavec-Boršt, Ricmanje (dir. Danijel Grbec), Mladinska vokalna skupina Ana-Krousis-Gropada (dir. Maurizio Marchesich), Društvo Portoroški zbor (dir. Sonja Mezgec). SKD TABOR - OPENSKA GLASBENA SREČANJA, v nedeljo, 8. januarja, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opči-nah Novoletni koncert. Nastopila bo Mladinska filharmonija Nova, dirigent Simon Perčič. Vabljeni! TRADICIONALNA RAZSTAVA JASLIC iz celega sveta bo na ogled do 8. januarja v nabrežinski župnijski dvorani. Urnik: ob sobotah od 16. do 19. ure in ob praznikih od 10. do 12. ter od 16. do 20. ure. Vabljeni! Prispevki V spomin na dragega profesorja Viktorja Scharta daruje Vera Čok Vesel 30,00 evrov za Slovensko dobrodelno društvo. Ob 1. obletnici smrti drage tete Sonje Krošelj daruje Mara 50,00 evrov za barkovljansko cerkev. ZAHVALA Ljubo Gruden Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njegov spomin. Družina Šempolaj, 29. decembra 2011 Pogrebno podjetje Alabarda 29.12.2006 29.12.2011 Julka Med nami več te ni, a z nami vedno si. Vsi tvoji Krmenka, Škedenj, 29. decembra 2011 Ob boleči izgubi drage mame ROŽICE izreka občuteno sožalje svojemu dolgoletnemu igralcu in trenerju Walterju Vatovcu Košarkarski klub Bor Ob boleči izgubi drage mame izreka svojemu trenerju n prijatelju Walterju Vatovcu ter svojcem iskreno sožalje in AŠZ Jadran 8 Četrtek, 29. decembra 2011 TRST / dijaški dom srečko kosovel - Pomoč priseljencem v okviru projekta Emergenza Nord Africa Deset Gancev ... in njihove sanje o boljšem življenju pri nas Zbežali so, saj druge izbire nimajo - V Trstu obiskujejo poklicne tečaje in se učijo italijanščino Italijanske obale so že od nekdaj privlačevale priseljence iz afriškega kontinenta, letošnji nemiri in ljudske vstaje na severu pa so njihov beg še okrepili. Begunsko breme je tokrat sicer prizadelo tudi Malto, Ciper in Grčijo, vendar ne v takih razsežnostih kot je našo apeninsko državo. Kljub omejevalnim ukrepom priseljevanja tujcev in vse restriktivnejšim migracijskim politikam posameznih držav članic Evropske unije, takega priliva tujcev kot je bil letošnji ne pomnijo. Najjužnejši italijanski otok Lampedusa je bil v hipu pre-obljuden, sprejemni centri na njem pa še zdaleč premajhni. Besna italijanska vlada je pred kolapsom apelirala na solidarnost evropskih sosed, se pravi k prevzemu vsaj deleža pribežnikov. Emergenza Nord Africa Italijansko ministrstvo za delo in socialne politike je ob neverjetnem prilivu migrantov oklicalo pravo izredno stanje in vse sprejemne centre oz. občine na polotoku pozvalo, naj po svojih močeh pomagajo prišlecem. Stekel je državni projekt Emergenza Nord Africa, na katerega se je med drugimi odzval tudi Slovenski dijaški dom Srečka Kosovela. V domeni s tržaško občino je dom 9. septembra sprejel deset mladoletnih pribežnikov iz Gane s primerno urejenimi dokumenti za politični azil. »Vdogovoru s tržaško občino namreč in s finančno podporo italijanskega ministrstva za delo in socialne politike (glavna direkcija za politike priseljencev) smo ponudili našo razpoložljivost in solidarnost,« nam je pojasnil ravnatelj Dijaškega doma Gorazd Pučnik. Z oskrbovanjem tujih mladoletnikov brez spremstva, tako imenovanih Ptičkov brez gnezda, se sicer Dijaški dom ukvarja že od leta 1993; v sodelovanju z Občino Trst upravlja namreč hvaležno službo začasnega sprejemanja mladoletnih priseljencev, ki jim v času njihovega bivanja v domu nudi vso potrebno skrb in pomoč. V okviru projekta Emer-genza Nord Africa skuša tudi Dijaški dom prispevati pri vključevanju priseljencev v našo družbo in vzpostavljanju medkulturnega dialoga, predvsem pa opozoriti na to, da so begunci ljudje, taki kot mi, ki pa imajo za seboj tragično zgodbo. Enaindvajsetim mladoletnim ptičkom iz Bangladeša, Malija, Kosova, Albanije, Romunije in Turčije se je torej pridružilo še deset Gancev. Z Lampeduse v Trst Na Lampedusi so od januarja do septembra prešteli 3707 mladoletnih, povečini moških. Prišli so iz Slonokoščene obale, Sudana, Gane, Senegala, Toga in Konga. Septembra so jih kakih 400 porazdelili po raznih občinskih sprejemnih centrih ali vzgojnih središčih. »V Dijaški dom so nam pripeljali skupino iz iste države, Gane. Po eni strani je to dobro, saj so fantje homogena skupnost, kljub temu, da se pred prihodom v Italijo med seboj niso poznali. Lahko si namreč pomagajo in so seveda manj prestrašeni, po drugi strani pa lahko to učinkuje negativno oz. dvorezno, ko bi bila njihova skupnost zaprta,« meni ravnatelj Pučnik. V domu nudijo fantom od 16. do 17. leta starosti prenočišče, poskrbijo za njihove obroke in oblačila ter seveda za primerno zdravstveno zavarovanje in vzgojo; k temu je treba prišteti še nakup vseh šolskih potrebščin, avtobusnih vozovnic in pa žepnino. »To si pa mora vsak zaslužiti s primernim obnašanjem v skupnosti in z rednim obiskovanjem pouka, drugače mu grozijo vzgojni ukrepi,« sta nam povedala vzgojitelja Petra in Daniele. Vsi prišleci obiskujejo poklicne tečaje za električarja ali za zidarja, ki jih bodo seveda usmerili v poklic, saj morajo biti po 18. letu avtonomni. Glavni problem pa predstavlja zanje seveda italijanski jezik, ki ga morajo čim prej osvojiti. Ob samem pouku obiskujejo torej mladi tudi dodatne ure opismenjevanja v italijanskem jeziku. Niso hudobni, le prestrašeni so »Tem mladim ljudem moramo ponuditi možnost za razvoj, priložnost, da postanejo naši sodržavljani in se vključijo v družbo,« meni Pučnik in dodaja, da mladi priseljenci niso hudobni, samo prestrašeni ki iščejo delo, navadno tam, kjer živijo njihovi rojaki, kjer imajo sorodnike ali prijatelje. »Tvegali so življenje, da bi boljše živeli. Med begom so imeli jasno pred seboj idejo o tem, kar hočejo - delati.« Sicer, opozarja Pučnik, je predstava o delu tu in v Gani precej različna: v Gani je preživetje možno s 100 evri na mesec, zato si predstavljajo, da bodo v Italiji prejemali 1000 evrov mesečno in so. »Življenje od njih zahteva, da imajo jasno pred seboj določene cilje in stalno uveljavljajo svoja načela,« pravi Pučnik, medtem ko nam razlaga, kaj vsega morajo pretrpeti med begom od doma. »Kdor beži je seveda prestrašen. S tovornjaki se peljejo mimo puščave, stopajo pod pripekajočim soncem in trpijo hudo žejo, vendar vseeno kaže, da je pot navsezadnje manj strašna od tega, kar zapuščajo doma.« Glavni vzrok, zaradi katerega tako masovno zapuščajo svoje države ni vojna, temveč revščina. Največkrat so to mladi moški, da jim bo od teh uspelo domov redno pošiljati vsaj 500. » Večkrat se ravno zaradi tega prekinejo odnosi z družino, ker jim ne uspe opraviti svoje naloge in domov poslati dovolj denarja.« Gana - Burkina Faso -Mali - Libija ... Italija »Mama je še lonce prodala, da bi jaz lahko odšel,« nam v angleščini pove Sa-med, ko nam v Dijaškem domu pripove- Na domskem dnevu so se mladi Ganci pridružili ostalim gojencem in »ptičkom« pri izdelovanju okraskov za božično jelko kroma duje svojo nekajmesečno življenjsko pustolovščino. V rodnem mestu se je vkrcal na prenatrpan avtobus, ki ga je pripeljal skoraj do meje z Burkino Faso. Tu so ga na policijski postojanki agenti izvlekli iz njega, da bi pregledali, ali ima s seboj dokumente, predvsem pa denar. Pot je moral nadaljevati peš: več dni je hodil in spal bo gozdu. Pa mu je naposled uspelo najti prevoz do Malija, kjer mu je prijatelj, pastir ovac, pomagal do Alžirije, od koder je nadaljeval proti Libiji. Tu je preživel tri mesece, občasno je tudi delal, ko pa je začela vojna in so se okrepili Gadafjevi pritiski, so ga priprli. Po enem tednu so njega in nekaj drugih mož odpeljali do pristanišča. »Izročili so nam kompas in dejali, glejte, tisto je Italija in tisto je Lam-pedusa. Po enodnevni plovbi so nas k sreči Italijani zasledili sredi morja.« Podobno zgodbo nam je ponovil tudi Solomon, ki pa se življenja v Gani spominja kot zelo lepega, vse dokler ni oče umrl in je beda potrkala na njihova vrata. »Meni je sicer nek gospod omogočil študij, vendar življenje je postalo nemogoče.« Zbral je denar, da bi zbežal proti severu in tudi on po daljšem času, po nezgodah z denarjem, ki so mu ga pobrali, le dospel do Libije. Tu ga je policija aretirala in ga s skupino rojakov brez razlag vkrcala na ladjo. »Stlačili so me v podpalubje, tako da nisem sploh videl, v katero smer se ladja premika. Bruhal sem in mislil, da bom umrl. Pa sem danes še živ ... « Čas nam bo vse povedal Samed in Solomon so tako ostali njuni rojaki zaprosili za politični azil, tako da se domov ne morejo vrniti. Sicer imajo sedaj v Italiji drugačne prioritete -oba nam potrdita, da si želita zaključiti študij in nato najti dobro zaposlitev. Samed pravi, da bo denar pošiljal mami, ki je že starejša, on pa mora kot najstarejši izmed njenih sinov, skrbeti zanjo. Solomonu pa je pri srcu usoda mlajše sestrice, ki jo je zapustil doma. »Ljubim svojo državo, vendar se ne bom tja vračal, če tvegam aretacijo. Čas nam bo povedal, kako bo in če se bo kdaj mogoče vrniti domov.« Lepo je tu pri vas Italija je Samedu in Solomonu všeč. Slednji hiti dodajati, da bo Italijanom za vedno hvaležen, saj če njih ne bi bilo, bi gotovo umrl sredi morja. Mlada fanta se prej nista poznala, prisotnost so-rojakov pa jima je v veliko uteho in tudi oporo. Slednjo sta sicer našla tudi v Dijaškem domu, kjer vlada prijateljsko vzdušje. Oba se z veliko vnemo posvečata študiju: postala bosta električarja. Pa tudi italijanščino že nekoliko obvladata, sicer ni lahko, jima pa volje ne bo zmanjkalo, zatrjujeta. Sara Sternad coš mara samsa - Pred božičnimi prazniki Škrobek na obisku pri Domju Učence sta obiskali urednica revije Galeb Alina Carli in ilustratorka Chiara Sepin - Vsi so nato sodelovali pri risanju in barvanju priljubljenega kuharčka V četrtek, 15. decembra, sta nas obiskali Ali- na Carli, urednica revije Galeb, in pa ilustratorka Chiara Sepin. Alina nam je najprej na kratko povedala, kako je prišlo do realizacije letošnjega Ga-lebovega šolskega dnevnika. S sodelavci so se odločili, da ga v celoti posvetijo zdravi prehrani. Zaradi tega so povabili k sodelovanju pediatrinjo, ki je pripravila besedilo. Galebov dnevnik je ilustrirala Chiara Sepin. Alina nam je pokazala, kako so besedilo in ilustracije računalniško obdelali; to opravijo s posebnim programom. Pri tem ima grafični oblikovalec pomembno vlogo. V tiskarni pa je naš Galebov dnevnik dobil dokončno obliko. Chiaro poznamo že vrsto let, saj je Škrobek kuha njena zamisel. Škrobka pa imamo vsi zelo radi. Ko se je Chiara lotila skiciranja Škrobka, smo jo kar občudovali. Na velik kos papirja je najprej začrtala obrise, nato pa je Škrobka pobarvala s kredami. Učenci smo ji sproti svetovali, kako naj bo Škro-bek oblečen. Chiara je na koncu vsakemu od nas narisala majhnega Škrobka, ki smo ga po želji tudi pobarvali. Obisk smo seveda zaključili s skupno fotografijo in z željo, da se v bodoče še kdaj srečamo. Učenci 1., 2. in 3. razreda COŠ Mara Samsa / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 29. decembra 2011 9 GLOSA Najbolj ustvarjalni v ljubezni do bližnjega Jo2e Pirjevec_ Dušana Jakomina spoštujem in cenim. Mislim, da je vreden naslednik Jakoba Uk-marja in da izvršuje svoje duhovniško poslanstvo na način, ki je poln ljubezni in spoštovanja do bližnjega. Kadar se ob praznikih pojavi na prvi strani Primorskega dnevnika njegov uvodnik, ga pazljivo preberem, ker vem, da bom našel v njem dragocen nauk. Tudi na božič je bilo tako, posebno v sklepnem stavku zapisa, tam kjer gospod Jakomin opozarja na solidarnost s tistimi, ki so šibkejši od nas. Vedno in ne samo v tem s čustvi in dobrimi željami nabitem času. Kljub temu pritrjevanju pa se ne morem premagati, da bi njegovega uvodnika ne komentiral s svojega laičnega zornega kota. Naj mi tisti, ki verujejo, oprostijo. Nočem jih vznemirjati ali žaliti, želim samo nanizati nekaj misli, ki mi v zvezi z religijo že dolgo rojijo po glavi. Naj najprej povem, da sem imel na tem področju v otroških in mladostnih letih v določenem smislu razdvojeno vzgojo. Ker izhajam iz primorske družine, sem doma živel v svobodomiselnem, veri v bistvu indiferentnem okolju. Moja starša sta le redko hodila k maši in sta bila v bistvu agnostika. Ker pa nista bila niti levičarsko usmerjena, naju s sestro nista vključila v mladinske organizacije partije, temveč v krožek, ki ga je vodil pri sv. Antonu Novem konservativni begunski duhovnik Jože Prešeren. Tam smo našli sicer živahen ambient, ki pa je bil nabit s katoliškim integral-izmom. Marsikaj sem se pri Prešernu naučil. Tam sem spoznal biblijske in evangeljske zgodbe, ki so mi še danes koristne, ko obiščem kak muzej ali cerkev. V nasprotju z vrstniki, ki niso obiskovali verouka, poznam namreč ju-dovsko-katoliško simboliko in ikonografijo tako rekoč na pamet. To pa je že vse. Prešernu sem se na pragu pubertete uprl, kar pa še ne pomeni, da bi ne nadaljeval v religiozni praksi vse do tridesetega leta in čez. V tem smislu je name vplival tudi Slovenski kulturni klub, ki ga je za gimnazijce in univerzitetne študente ustanovil Jože Peterlin, tudi on begunec. Človek velikega formata, ki svojih ideoloških nazorov ni skrival, čeprav jih ni vsiljeval. Moj odnos do vere danes, sloni na teh izkušnjah. Še vedno nisem brezbrižen do nje, čeprav sem do Cerkve kot ustanove dokaj kritičen. V »resnice«, ki jih razglaša, ne morem več verjeti, še manj v njen moralni kodeks na področju spolnosti, ki je bil verjetno primeren za pastirska plemena iz bronaste dobe, a je danes presežen. Čeprav mislim, da je bil Kristus zgodovinska osebnost in njegov nauk spoštujem, se mi zdijo zgodbe, ki so se nakopičile okrog njegovega rojstva, življenja in smrti, mitske. Tudi o pravkar umrlem severnokorejskem diktatorju Kim Jong-Ilu psihološko zasvojeni podaniki verujejo, da se je v času njegovega rojstva pokazala nova zvezda na nebu, nad kočo, kjer je prišlo do srečnega dogodka, pa mavrica. Pri tem, pa naj opozorim na zanimiv pojav. Če sem se otresel „misterija vere", se nisem znebil misterija kot takega. V to me silijo nove raziskave na področju teoretske fizike, ki že močno mejijo na metafiziko. Vzemimo na primer kozmološke teorije, ki se uveljavljajo v zadnjih letih. Trdijo namreč, da je življenje v vesolju izredno redek pojav, saj zahteva celo vrsto ugodnih pogojev, da se udejanji. Možni razlagi, da smo tu in mislimo, sta samo dve: ali obstaja Bog, ki je načrtno oblikoval red, v katerem živimo, ali obstaja neskončno dosti vesolij, katerih večina nima pogojev za življenje, saj v njih veljajo povsem drugačni fizični zakoni od našega. Naše vesolje je v tej družbi naključna izjema. V njem smo ljudje še posebna redkost, zmožni marsikaterega podviga, a popolnoma nemočni, da bi dojeli vso kompleksnost stvarnosti, v katero smo vpeti. Smo veliki in majhni bogovi obenem, katerih manevrski prostor je omejen. Morda smo lahko še najbolj ustvarjalni tako, kot pridiga Dušan Jakomin: v ljubezni do bližnjega. VREME OB KONCU TEDNA Najdaljša noč v letu s stanovitnim in razmeroma mrzlim vremenom Darko Bradassi Nenavadno soliden anticiklon nam je v zadnjih dneh prinesel povečini sončno in za ta čas razmeroma toplo vreme. Dogajanje je bilo v zadnjih dneh, vključno z božičem, prej pomladno kot zimsko. Največ težav pa imajo v teh dneh zimski turistični operaterji, ker so temperature v gorah še toliko bolj nadpovprečno visoke. Na Piancavallu je bilo, denimo, včeraj ob 13. uri 10 stopinj Celzija, na Zoncolanu 7, na Višarjah pa 5 stopinj Celzija. Nikjer v goratih predelih se živo srebro ni spustilo pod ničlo niti v nočnih urah, kar je za ta čas zelo zgovoren in zaskrbljujoč podatek. Anticiklon sicer ravno slabi, v prihodnjih urah bo dosegla naše kraje zadnja vremenska fronta v letu 2011. Tudi tokrat ne gre za večje poslabšanje. Preko osrednje Evrope se pomika višinska dolina z nekoliko hladnejšim zrakom, ki se bo komajda poglobila nad našimi kraji. Prinesla bo povečini šibke padavine, za njo pa se bo ozračje spet nekoliko ohladilo. Nad večjim delom Slovenije se bo proti koncu padavin meja sneženja spustila do nižin, pri nas pa bo v nižinah le deževalo, rahlo sneženje pa bo povečini zajelo gorate predele. Za fronto bo zapihala šibka burjica, temperature pa se bodo nekoliko spustile. Zadnja dva dneva v letu bosta nato minila z umirjenim in stanovitnim vremenom brez padavin, vendar z občasno povečano oblačnostjo. Nad nami se bo namreč zadrževal malo bolj vlažen zrak. Temperature bodo občutno nižje kot v preteklih dneh. Silvestrska noč bo prav tako suha, vendar razmeroma mrzla. Živo srebro se bo povsod, razen ob morju, spustilo do temperatur okrog ničle, ponekod za kakšno stopinjo pod ničlo. Ob morju pa pričakujemo okrog 6 do 8 stopinj Celzija. Za zdaj tudi ne kaže na okrepitev vetra. Prvi dan v letu se bo iznad Atlantika približevala našim krajem nova, tokrat obsežnejša in so-lidnejša višinska dolina z atlantskim zrakom. Vetrovi bodo obrnili od jugozahoda ali zahoda že v drugem delu novoletne noči, prvega januarja čez dan pa se bo začela večati oblačnost. Prve padavine pričakujemo v noči na ponedeljek. V drugem delu noči ali proti jutru bo naše kraje zajela vremenska fronta in se bodo padavine okrepile. Spremljal jo bo zmerno topel in zelo vlažen zrak, padavine bodo zmerne do močne, meja sneženja pa bo na nadmorski višini 1000 metrov ali malo nižje. Zalogaj snega v gorah pa bo precejšen. Dogajanje v prvih dneh novega leta bo nato podobno. Za ponedeljkovo fronto se bo znova okrepil anticiklon, vremenske fronte pa se bodo pomikale predvsem preko srednjeevropskih držav in bodo le občasno vplivale na vreme pri nas. Zelo visok zračni tlak nad zahodnim Sredozemljem za zdaj še ne omogoča izrazitejših zimskih poslabšanj. Od časa do časa bo kaka fronta oplazila naše kraje - nova bi lahko bila na vrsti že v sredo 4. januarja, vendar bo šlo le za občasna in prehodna poslabšanja, ki nimajo mnogo skupnega s pravo zimo. Na sliki: nad nami se je v zadnjih dneh utrdil za ta čas nenavadno soliden anticiklon silvestrovo - Gledališke hiše pripravile vrsto predstav na predvečer novega leta Pestra ponudba po vsej Sloveniji Večina predstav že razprodanih - V Cankarjevem domu v Ljubljani za baletno predstavo so vstopnice še na voljo ■ Gledališke hiše po vsej Sloveniji bodo na zadnji večer letošnjega leta ponudile silvestrske predstave. Vstopnice za uprizoritve v ljubljanski Drami, Mestnem gledališču Ljubljanskem in SiTi Teatru so že pošle, na voljo pa so še v Cankarjevem domu. K ogledu silvestrskih predstav vabijo tudi v Mariboru, Celju, Kranju, Mengšu in Novi Gorici. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo SNG Opera in balet Ljubljana ob 19. uri uprizorila balet Augusta Bournovilla Silfida, za katerega je glasbo napisal Herman Loeven-skjold. Za predstavo z orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana, ki mu bo dirigiral Igor Švara, so vstopnice še na voljo. Pol ure pozneje bo v Linhartovi dvorani na ogled cirkuška predstava švedskega Cirkusa Cirkor z naslovom Nosi jih kot krono. Za predstavo režiserke Tilde Bjorfors z glasbo Rebekke Karijord vstopnice niso več na voljo. V okviru Cafe teatra bo v Klubu CD ob 20. uri na sporedu komedija Toneta Partljiča Sprava, ki jo je režiral Boris Kobal, v Kosovelovi dvorani pa bodo ob 20.30 predvajali francoski film Ženske iz 6. nadstropja režiserja Phil-lipeja Le Guaya. Vstopnice za obe prireditvi so že pošle. Na velikem odru ljubljanske Drame bodo ob 19. uri uprizorili predstavo Williama Shakespeara Beneški trgovec v režiji Eduarda Milerja, v Mali drami pa ob 20. uri predstavo Vinka Moderndorferja Nežka se moži, ki bo tokrat doživela 50. ponovitev. Obe predstavi sta razprodani. Veliki oder PISMO UREDNIŠTVU Odgovor županu Cosoliniju Najprej naj se županu Cosoliniju iskreno zahvalim za odgovor na moje pismo uredništvu in za dobrodošlo pojasnilo. Z zadoščenjem in z velikim veseljem jemljem na znanje, da je bila na slavnostni svečanosti ob 70-letnici usmrtitve openskih junakov gostujoča tržaška Občina zastopana od odbornice Antonelle Grim. Vsekakor naj mi bo dovoljeno, da s tem v zvezi dodam dve skromni pripombi. Prvič: odbornica Grim je bila na svečanosti prav gotovo prisotna, bila pa je nerazpoznavna. Mislim, da je prav in primerno, da ob takih in podobnih prilikah, ko neki odbornik na neki svečanosti zastopa župana oziroma Občino, se predstavi v uradnem dresu (beri: s tro-bojnico preko ramena). Drugič: na okrogli 70-letnici usmrtitve obsojencev drugega tržaškega procesa bi se spodobilo, da bi se svečanosti udeležil osebno župan in ne eden izmed njegovih odbornikov. Če se župan Cosolini te naše tako pomembne in občutene svečanosti ni mogel osebno udele- HlA žiti je imel prav gotovo svoje tehtne razloge, oziroma druge in pomembnejše obveznosti. Upam, da so bile te obveznosti res pomembnejše od te naše spominske svečanosti. Vse ostalo, kar sem zapisal v drugem delu svojega pisma uredništvu pa ostane še kako aktualno. Če drži, da je župan Cosolini izraz napredne polovice Trsta in da on in njegova uprava posvečata pomembno pozornost odnosu do slovenske narodne skupnosti, bi bil sedaj že skrajni čas, da se namesto openskega strelišča končno uredi spominski Park miru. Upam, da si bo župan Cosolini vzel to nalogo kot obvezo in da bo v najkrajšem času res poskrbel, da se zadeva dokončno in dostojno reši. Županu Cosoliniju in njegovemu odboru iskreno želim obilo uspehov in dobro delo. Marijan Spetič Prosta mesta še v Mariboru in Celju Mestnega gledališča Ljubljanskega bo ob 19.30 ponudil Molierovo komedijo Namišljeni bolnik režiserja Mileta Koruna, Mala scena pa pol ure pozneje predstavo Gregorja Fona Pes, piz-da in peder, pod katero se kot režiser podpisuje Primož Ekart. Obe predstavi sta razprodani. Prav tako je razprodana monokomedija režiserke Nataše Barbare Gračner Fotr, ki jo bo Vlado Bizovičar ob 20. uri uprizoril v ljubljanskem SiTi Teatru. V štajerski prestolnici bodo v veliki dvorani SNG Maribor ob 17. uri uprizorili opero Giuseppeja Verdija La traviata na libreto Francesca Marie Piaveja po drami Dama s kamelijami Alexandra Dumasa, ki jo je režiral Hugo de Ana. Vstopnice za predstavo so še na voljo. Prav tako razpolagajo še z nekaj vstopnicami za Shakespearovo romantično ljubezensko komedijo Kar hočete v režiji Janusza Kice, ki bo na ogled ob 17.30. Tudi v SLG Celje imajo še nekaj prostih mest za silvestrsko predstavo D.C. Jacksona v režiji Andreja Jusa z naslovom Moje bivše, moji bivši, ki bo na ogled ob 19. uri. Ljubitelji komedije bodo na Gorenjskem prišli na svoj račun tako v Prešernovem gledališču Kranj kot v mengeškem Špas teatru. V kranjskem gledališču bo ob 19. uri na ogled komedija avtorja in režiserja Vinka Moderndorferja Limonada slovenica, v mengeškem teatru pa bosta ob 19.30 s stand up komedijo Udar po moško! nastopila Vid Valič in Denis Avdic. Za obe komediji so vstopnice že razprodali. V SNG Nova Gorica si bo ob 21. uri mogoče ogledati burko Duohtar pod mus! z glasbo Iztoka Mlakarja. Za predstavo Po Molierovih motivih v režiji Vita Tauferja, ki je nastala v ko-produkciji s koprskim gledališčem, nimajo več vstopnic. mohorjeva Tudi letos podarili za 50 tisoč € knjig Zvezno ministrstvo Republike Avstrije za šolstvo, umetnost in kulturo in Mohorjeva družba Celovec sta tudi letos podarili knjige v vrednosti 50.000 evrov. Knjige so letos prejele štiri ustanove: Slovenska manjšina v Republiki Srbiji, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Društvo Novi Paradoks in Pastoralna oskrba slovenskih bolnišnic. Vrednostni bon za knjige sta predstavnikom omenjenih ustanov pred dnevi izročila veleposlanik Republike Avstrije v Sloveniji, dr. Erwin Kubesch, in predsednik Mohorjeve družbe Celovec, Jože Kopeinig. Letošnja akcija Podarimo knjige je že enajsta po vrsti. V času trajanja akcije je bilo podarjenih okoli 35.000 izvodov knjig v skupni vrednosti nekaj več kot 550.000 evrov. V prvih letih akcije so knjige donirali slovenskim osnovnim šolam, knjižnicam in župnijam, v zadnjih letih pa zlasti nevladnim organizacijam, ki delujejo na področju lajšanja različnih socialnih stisk državljanov Republike Slovenije. Na področju Srbije živi več kot 5.000 registriranih Slovencev. Njihovo število je precej večje, ker so večinoma v mešanih zakonih. Zanje pri Mohorjevi družbi iščejo v novi družbeni ureditvi nove načine vsestranskega ozaveščanja in jih podpirajo v njihovi kulturni in narodni identiteti. Slovenci v Srbiji se zbirajo po društvih, ki jih je trenutno 14. Zveza prijateljev mladine Slovenije (www.zpms.si) Zveza prijateljev mladine Slovenije pa je nevladna, neprofitna in humanitarna organizacija, ki ustvarja priložnosti in možnosti za višjo raven kakovosti življenja otrok, mladostnikov in družin. Naš športnik / SVET Četrtek, 29. decembra 2011 594 2011 Sloga Tabor li ï^hp" i r 1jh 1 j vsa . z1-. jqqp* g ji p i k ^rfhv 1 b*jh m 1 mi^hmj^mi i a EKIPE 1 1. mesto RK Cimos Koper (rokomet) Sloga Tabor (odbojka) 2. mesto AŠD Rokava Koper (vaterpolo) ŠZ Jadran (košarka) 3. mesto ŽENSKEI FC Luka Koper (nogomet) ŠK Kras (namizni tenis) 1. mesto Snežana Rodič (MASS Ljubljana) Jessica Cergol (Interclub Milje) 2. mesto Lucija Mlinarič (KK Renče) Lisa Ridolfi (TT Sandonatese) 3. mesto MOŠKJI Tanja Žakelj (MTB Orbea Geax) Martina Pecchiar (PAT) 1. mesto Bojan Tokič (FC Saarbruecken) Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti (JK Čupa) 2. mesto Borut Božič (Astana) Rok Zaccaria (Adria Nuoto Tržič) 3. mesto Tim Matavž (PSV Eindhoven) Borut Ban (ŠZ Jadran) HKU - i Bojan Tokic Jadralni dvojec Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti med moškimi, košarkarica Jessica Cergol in odbojkarji Sloge Tabor so najboljši športniki med Slovenci v Italiji po izboru novinarjev Primorskega dnevnika, RAI in spletne strani slosport.org. Dvajsetletna Čupina jadralca sta letos prvič v karieri osvojila članski in mladinski državni naslov, na evropskem mladinskem prvenstvu pa sta osvojila bronasto kolajno. S svojimi prepričljivimi nastopi sta si izborila tudi nastop na svetovnem prvenstvu z olimpijsko ekipo. Kot edina mladinca na svetu sta se uvrstila v zlato skupino najboljših. V izboru najboljših je letos prvič košarkarica iz Milj Jessica Cergol. Tekmovalka kluba Interclub Muggia je odločilno prispevala k napredovanju svoje ekipe v državno A2-ligo. V zadnjih sezonah je tako napredovala, da si je letos prvič prislužila povabilo na trening državne članske reprezentance. Za odbojkarskim moštvom Sloge Tabor pa je izjemno uspešno leto. V minuli sezoni je članska ekipa osvojila deželni in Jadranski pokal, nato pa še napredovanje v državno B2-ligo, v kateri je letos začela izjemno uspešno. Drugo mesto med moškimi si je priboril Rok Zaccaria, ki je bil v minuli sezoni med desetimi najboljšimi plavalci v Italiji, tretji pa je košarkar Jadrana Borut Ban, ki je odločilno prispeval k uspehom Jadrana v državni ligi. Med ženskami si je drugo mesto priborila namiznoteniška igralka Lisa Ri-dolfi, ki je pri 23 letih stalna članica italijanske članske reprezentance, lani pa je osvojila tudi ekipni državni naslov. Kotalkarica Martina Pecchiar pa je tretja: letos se je prebila na evropski vrh, kar je njen doslej največji uspeh kariere. Ekipno razvrstitev dopolnjujeta Jadran na drugem mestu, ki po sušnem obdobju spet igra kot zmagovalni stroj, tretja pa je namiznoteniška ekipa Krasa, ki je lani dosegla prepričljiv obstanek v najvišji A1-ligi. Na slovenskem Primorskem pa so za najboljše izbrali pri moških igralca namiznega tenisa Bojana Tokiča, skakalko v tro-skoku Snežano Rodič in rokometaše Ci-mosa Koper. NAŠ ŠPORNIK 2011: EKIPE 1. mesto: Sloga Tabor Za odbojkarskim moštvom Sloge Tabor je izjemno uspešno leto. V minuli sezoni je slovenski klub s svojo člansko ekipo osvojil deželni in Jadranski pokal, nato pa je dosegel še napredovanje v državno B2-ligo. Na dvaindvajsetih prvenstvenih srečanjih je izgubil vsega le sedem nizov. V višji ligi so odbojkarji letos začeli izjemno uspešno in se pred novoletnim odmorom usidrali v zlato sredino lestvice. Ekipo sestavljajo skoraj izključno slovenski igralci, ki so zrasli v klubu, v novi sezoni pa se jim je pridružil še nekdanji slovenski re-prezentant in državni prvak s Trentom Gregor Je-rončič, kar je okrog ekipe ustvarilo še dodatno navdušenje in zanimanje športne javnosti. Uspešno zgodbo pišejo s trenerjem Luciom Bat-tistijem, ki se je iz goriške odbojkarske scene preselil na tržaško. Člani ekipe 2010/11 in 2011/12: David Cetto-lo, Aaron Fermo, Denis Iozza, Mirko in Vasilij Kante, Massimiliano Nigido, Ambrož in Matevž Peter-lin, Nicholas Privileggi, Danilo Riolino, Danjel Slavec, Vanja Veljak, Nicola Cernuta, Gregor Jerončič, Andrea Vatovac. Trener: Luciano Battisti. 2. mesto: ŠZ Jadran Jadranova članska ekipa je po nekaj sušnih letih spet v ospredju pozornosti športne javnosti pri nas. Po dvanajstih sezonah je v lanski sezoni ponovno dosegel matematični obstanek v ligi že pred koncem rednega dela, po prav tolikih sezonah pa se je tudi uvrstil v play-off državne lige. Še boljši pa so njihovi nastopi v novi sezoni, v kateri nastopajo primerno okrepljeni. Po 12 krogih so trdno na prvem mestu lestvice in jih poznavalci uvrščajo v najožji krog favoritov za napredovanje v državno divizijo B. Trener Walter Va-tovec je vcepil ekipi pravo zmagovalno miselnost, vsestranski igralci, ki se znajdejo tako rekoč v vsaki vlogi, pa predvajajo tudi za oko zelo privlačno košarko. Če seštejemo vse zmage v tem sončnem letu, so jih v rednem delu državne lige dosegli kar 21, porazov pa je bilo od januarja 2011 samo šest. Člani ekipe 2010/11 in 2011/12: Borut Ban, Daniel in Matija Batich, Ivan Bernetič, Maurizio Cohen, Niko Daneu, Luca Dellisanti, Stefano Floridan, Peter Franco, Saša Malalan, Matteo Marusič, Dean Oberdan, Christian Slavec, Massimiliano Spigaglia, Tadjan Škerl, Lucio Tommasini. Trener: Walter Va-tovec. 3. mesto: ŠK Kras Namiznoteniške igralke Športnega krožka Kras so v najvišji italijanski namiznoteniški ligi prepričljivo dosegle obstanek. Kitajka Yuan Yuan, Eva Carli, Martina Milič in Mateja Crismancich so se nekaj časa spogledovale tudi z uvrstitvijo v končnico za naslov državnega prvaka. Če bi jo dosegle, bi bil to prvovrstni uspeh, kakršnega na najvišji ravni niso dosegle že mnogo let. Še posebej zato, ker ima Kras za razliko od drugih italijanskih prvoligašev le eno tujko in nobene »uvožene« igralke, temveč le take, ki so zrasle v njegovih vrstah. Prvenstvo so naposled zaključile na šestem mestu. Igralke je treniral Liang Feng, ki že več let sodeluje s športnim krožkom Kras. Žal se je društvo ob koncu sezone zaradi finančne stiske odpovedalo igranju v najvišji ligi, v kateri je dolga leta pisalo zgodovino. Do sezone 2006/07 je Kras igral v najvišji italijanki ligi, v naslednjih petih sezonah pa je v A1-ligi nastopal še dve sezoni (vključno s sezono 2010/11). Člani ekipe 2011/12: Eva Carli, Mateja Cri-smancich, Yuan Yuan, Katja Milič in Martina Milič. Trener: Liang Feng. 1. mesto Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta Jadralca Simon Sivitz Košuta (7. 5. 1991) in Jaš Farneti (18. 2. 1991) sta stalna člana mladinske državne reprezentance olimpijskega razreda 470. Člana sesljanskega kluba Čupa se z jadranjem ukvarjata od leta 1999. Z optimista sta leta 2005 skupaj prestopila na dvosed 420, od leta 2009 pa tekmujeta v olimpijskem razredu 470. Simon Sivitz Košuta živi v Trebčah, študira pa arhitekturo na tržaški univerzi, Jaš Farneti živi v Repniču in je študent aplikati- »Popolnoma sta predana temu športu,« pravi o Jašu Farneti in Simonu Si-vitzu Košuti njun trener Matjaž An-tonaz, ki ju trenira že šest sezon, odkar sta z optimista prestopila v dvosed 420. Trenersko vlogo je nadaljeval tudi potem, ko sta po dveh sezonah, decembra 2007, prestopila v olimpijski razred 470. Pod njegovo taktirko sta dosegla svoje najboljše rezultate kariere: »Oba sta svoje cilje povsem podredila temu športu. Skupaj dobro funkcionirata. Zelo malo se prerekata, kar je prava redkost v tem športu. Skratka, rojena sta eden za drugega.» Jaš, opisuje trener, je bolj umirjen in zadržan, Simon pa zgovornejši in bolj odprt. »Včasih pa je tudi zasanjan, raztresen in pozabljiv. Rekel bi, da se glede na značajske značilnosti dopolnjujeta,« še dodaja trener. Jaš in Simon imata tudi enake glasbene okuse, obema so všeč pun ce, za kuhanje pa ima Simon več smisla od sotek-movalca: »Jaš se posveča samo pranju posode,« šaljivo pripomni Antonaz. Po tolikih letih treniranja in tekmovanja tudi na najvišji ravni sta jadralca dozorela: »Zdaj sta vselej bolj zbrana. Na treninigh se ničemur ne upirata, saj želita uspeti v tem športu.« Odnos med trenerjem in jadralcema je zelo dober, tačas pa, ugotavlja Antonaz, se vse bolj spreminja v odnos oče-sin, »kar pa ni dobro,« še priznava. Z njima namreč preživi trener res veliko ur in dnevov, na vodi in širom po svetu, ko skupaj odha- »Jessica je v zadnjih dveh letih zelo dozorela kot igralka. Postala je veliko bolj samozavestna in se obenem prilagodi drugim igralkam. Še do pred nekaj leti ni bilo tako,« je o 26-letni Cergolovi dejal njen trener pri miljskem Interclubu Matija Jogan in še dodal: »Gege, kot jo imenujemo v ekipi, je izrazita strelka tako iz dolge kot iz srednje razdalje. V zadnjih sezonah se je izboljšala tudi v drugih elementih, kot v prodiranju na koš in v skupinskem igranju ter sodelovanju z drugimi članicami ekipe«. Jogan je omenil tudi njene negativne plati: »Izboljšati se mora še v igri v obrambi. Jessica ima odlične fizične sposobnosti, tako da se lahko izboljša tudi v tem elementu. Kot vsi napadalci tudi ona ne rada brani. Kljub temu je ena boljših igralk v A2-ligi.« Jogan je vesel, da so Jessico povabili na treninge državne reprezentance: »Zanjo je to veliko priznanje.« t í j Sončno leto 2011 je bil za 26-letno Jessico Cergol vrhunec kariere. I l Miljčanka je bila med glavnimi protagonistkami pri napredovanju iz državne / 1 B-lige in A2-li-go. »Resnici na ljubo smo napredovale šele po repasažu. """— smo se po dolgi sezoni uvrstile v finale in za las nam ni uspelo zmagati tudi na igrišču. Vsekakor sem prepričana, da je napredovanje povsem pravično. Na igrišču pa sem v A2-ligo pravzaprav že napredovala pred nekaj sezonami,« je piko na i dodala Cergolova, ki je pri ekipi Petrolavori Mug-gia med najpomembnejšimi igralkami. Na tekmah je največ dosegla 31 točk. »Čeprav nisem prepričana, mogoče tudi več, ampak se ne spominjam,« je dodala Jessica, ki je od 27. decembra do danes z državno žensko repre zentanco trenirala v Rimu. »Veseli me, da mi zaupajo. ____To se šele tre ningi. Potrudila se bom in upam, da bom prišla v poštev tudi [ j naprej.« 1. mesto Jessica Cergol Košarkarica Jessica Cergol, ki stanuje v Miljah (rojena je 2. maja 1985), se je s košarko začela ukvarjati zelo mlada. »Stara sem bila 6 let,« se spominja Jessica, ki je svojo igralno pot začela pri miljskem klubu Interclub, pri katerem igra še danes v državni A2-ligi. Cergolova, ki je maturirala na jezikovnem liceju Franceta Prešerna v Trstu in je zaposlena v domačem podjetju, trenira štiri- krat tedensko. vne kineziologije na verzi v Kopru. Primorski uni- jajo na večdnevne regate. Prvič bi bil morda f najustreznejši števnik za opis letošnje sezone Jaša in Simona. Čupina f \ jadralca sta letos prvič osvojila absolutni državni naslov, posledično pa jim je^^^"—^ pripadel še mladinski. Za jadralca, ki bosta še naslednjo sezono tekmovala med mladinci, je bila letošnja sezona tudi prva »profesionalna«. Svoje študijske obveznosti sta povsem podredila jadranju. Prvič sta tekmovala z najboljšimi tudi s povsem konkurenčno opremo. Prvič v svoji karieri sta se vključila v boj za nastop na olimpijskih igrah. V London sicer ne bosta odpotovala (državne kvalifikacije sta zaključila na 3. mestu), postavila pa sta temelje za prihodnost. Višek sezone pa sta dosegla na evropskem mladinskem prvenstvu v Nieuwpo-ortu, kjer sta osvojila (sicer drugič v kareiri) bronasto kolajno, prvič pa sta si jo priborila šele potem, ko sta taktično dovršeno in zrelo odjadrala finalno regato. Sezono sta okronala še s prvim mestom na državni jakostni lestvici in z nastopom na svetovnem članskem prvenstvu v Perthu kot člana italijanske olimpijske reprezentance. Lisa si je v letošnji / \ sezonami z dobrimi nastopi [ \v ekipni A1- ligi in na državnem prvenstvu iz- borila standardno mesto v ženski državni namiznoteniški re prezentanci. Z milanskim Sandona-tesejem so Ridolfi-jeva in soigralke premagale večnega tekmeca Castel Gof-fredo in tako osvojile »scudetto«. »Na državnem prvenstvu sem v dvoji cah osvojila zlato kolajno. Med posameznicami pa se za las nisem uvrstila v finale,« je lansko sezono obnovila Lisa, ki je jeseni nastopila na evropskem prvenstvu, spomladi pa jo čaka nastop na svetovnem prvenstvu v Nemčiji. Ridolfijeva si seveda želi olimpijskega nastopa. »Za London je najbrž prepozno. Mogoče pa Rio de Ja niero leta 2016,« so želje Lise, ki - kot nam je zaupala - odlično obvlada udarec backhand, izboljšati pa mora forehand topspin. Selektor italijanske državne reprezentance, Slovenka Andreja Ojstršek, zelo dobro pozna Liso Ridolfi, ki je bila pred tem vrsto let steber italijanske mladinske reprezentance. »Lisa je v članski reprezentanci igrala že, ko so bile Italijanke evropske prvakinje. Takrat jih je vodil Hrvat Roman Pleše. Lisa pa ni imela možnosti, da bi se prebila v ospredje. Ko sem prevzela vodstvo reprezentance, smo se odločili za pomladitev in je Lisa, ob Stefa-novi, Monfardinijevi in Vivarellijevi, postala standardna igralka. Nazadnje je dobro igrala na evropskem ekipnem prvenstvu v Gdansku na Poljskem,« je povedala Ojstrškova, ki je takole opisala 23-letno Nabrežinko: »Je izrazita na-padalka. Ima ^^^ zelo solidno tehnično podlago. Njena črna pika je, da se ^^ ^ hitro zadovolji, ne pokaže volje, da bi 'grizla' do konca. ( J Je pa zelo marljiva in delavna.« Ii: 2. mesto' Lisa Ridolfi Namiznoteniška igralka Lisa Ridolfi (rojena 24. 11. 1988, doma iz Nabrežine) igra že sedmo sezono pri milanskem Sandonateseju. Svojo kariero je začela pri Sistiani, nato pa kar nekaj let nastopala tudi za zgoniški Kras. Na državni jakostni lestvici je bila absolutno peta na lestvici (zdaj je 7.). Trenira tudi do desetkrat tedensko. Lisa je končala znanstveni licej v Milanu (najprej se je vpisala na tržaški Oberdan). Trenerja Roka Zaccarie Francesco Aranzi in Alberto Frasson, ki je bil v zadnji sezoni gla vni mentor, sta pri opisovanju Roka uporabila izključno pozitivne pridevnike. »Vsak trener bi rad imel takega tekmovalca, z njim je prav prijetno delati,« je potrdil Frasson, 35-letni trener, ki se z Rokom odlično ujame. »V športu je zelo ambiciozen in si vedno zastavlja visoke cilje. Ker da vedno vse od sebe, ničesar nikoli ne objokuje, tudi če mu cilj spodleti. Ima zmagovalno miselnost, v bazenu pa je pravi lider. Ko je on v vodi, vsi trenirajo bolje, čisto vsi ga poznajo in ga spoštujejo.« Že od mladih nog ga je označevala izredna zrelost, ki ga je sedaj prelevila v pravega profesionalca. Krasi ga neizmerna vztrajnost, rednost - na treningih je vedno prvi v vodi trpežljivost in razpoložljivost. S trenerjem Frassonom ima iskren odnos, vsakokrat mu daje veliko povratnih informacij, tako da je vsak trening boljši in lahko prav zato dosega najboljše rezultate. Pf'2. mesto Rok Zaccaria Plavalec Rok Zaccaria iz Devina (8. 4. 1989) trenira že trinajst let. Do septembra je nastopal pri Gorizia Mediacom nuoto, | nato pa je ponovno prestopil k matičnemu društvo Rari Nan tes Adria iz Tržiča. Med sezono je treniral še stkrat tedensko, dva do trikrat tedensko pa z utežmi. Je štu dent ekonomije \. t v Trstu Če bi Rok nastopil na letošnjem evropskem prvenstvu v kratkih bazenih, bi osvojil 17. mesto. V Ostii avgusta letos je namreč dosegel čas 1:57,02, s katerim se je na letošnjem absolutnem poletnem državnem prvenstvu v kratkih bazenih na 200 metrov hrbtno uvrstil na visoko 8. mesto. V konkurenci plavalcev, ki so nastopali tudi na svetovnem prvenstvu, je presenetil tudi samega sebe, potrdil pa je, da je z vztrajnim delom mogoče doseči marsikaj. V državni konkurenci se je izkazal tudi v dolgih bazenih: po časih sodi med deset najboljših plavalcev v Italiji. Povrh vsega je letos Rok izbral hrbtni stil, čeprav je bil pred tem izrazit plavalec delfina. Ravno podvodno plavanje, ki ga je izpilili pri delfinu, mu je bilo v hrbtnem stilu v veliko pomoč. Trener Frasson pravi, da je Rokovo podvodno plavanje eno izmed najboljših v Italiji in ga v tem elementu V J primerja s svetovnim finalistom Mircom di Toro. , po- »Martina ima priro- jene odlične fizične sposobnosti, visoko skače in je zelo gibčna. Ima dobro tehnično podlago,« je sprva opisala Pecc hiarjevo njena trenerka Adriana Radin in dodala: »Letos sva z Martino veliko trenirali. Odločili sva se tudi za posebno dieto in napredek je bil očiten. V veliko pomoč nam je bila tudi posebna psihološka priprava.« Radinova je razkrila tudi Martinine hibe: »Izboljšati mora umetniški del nastopa. Trudimo se, da bi iz boljšati ta element, ki je zelo pomemben. Zdaj intenzivno treniramo za prihodnjo sezono. Naš glavni cilj bo državno mladinsko prvenstvo, saj ciljamo na eno od prvih dveh mest, ki vodijo na svetovno prvenstvo.« Martinova trenerka je tudi napovedala, da se bo prihodnje leto slovenska kotalkarica predstavila tudi z novo koreografijo. »Pri umetnostnem kotalkanju je tudi ta element zelo pomemben. Martina je na vse zelo pozorna. Je perfekcio-nistka,« je še dodala Ra- dinova. 3. mesto Martina Pecchiar Martina Pecchiar (rodila se je 21. oktobra 1993), doma s Katinare, obiskuje 5. B znanstvenega liceja (jezikovna smer) Franceta Prešerna v Trstu. Letos je tekmovala za tržaški klub Jolly, od prvega januarja pa bo tudi uradno prestopila k tržaškemu društvu Patinaggio artistico Triestino. Kotalkati je začela pri petih letih. Trenira . ~ ■ vsak dan. Prihodnje ka tudi leto jo ča-' matura. fill lil »Je izredno f \ inteligenten. Zelo dobro pozna košarko, to ima pač v krvi. Ve, kdaj mora metati na koš, kdaj pa podati soi- gralcem - to uspeva samo redkim,« o Borutu Banu pravi trener Walter Vato-vec, ki pa hkrati opozarja, da so možnosti napredka še velike. Z najboljšim strelcem ekipe ima dober, a svojevrsten odnos: »Odnos mora biti dober, da lahko igralec res igra maksimalno. Sicer pa z njim nisem prizanesljiv, stalno ga opo zarjam, da bi mu po svojih močeh pomagal, da bi odpravil napake, ki jih še dela. Učili so me, da mora biti vedno 80 % graje in 20 % hvale,« še dodaja Vatovec, ki Boruta trenira drugo leto. Ban ni Bodiroga, pravi Vatovec, saj ni hiter in niti eksploziven, prirojeno hibo pa nadomesti »z glavo«. . _ . Primerjal ga je plošči s 33 obrati (torej se vrti počasneje, misli f pa veliko), na treningih je korekten, v ekipi pa je zelo priljubljen. Košarkar Borut Ban (18. 4. 1992) je standardni član članske ekipe Jadrana, ki uspešno nastopa v državni diviziji C. Košarko je začel trenirati pri osmih letih pri Kontove lu. Trenira trikrat tedensko s člansko ekipo, ob četrtkih pa obiskuje individualne treninge tehnike. Je študent 1. letnika ekonomije na tržaški univerzi. V prvi sezoni v J t državni C-ligi se je 19-letni f i Borut že uve- ljavil, v letošnji pa _ * svoje košar- karske vrline še potrjuje. Tačas najboljši igralec ekipe je tudi eden najboljših posameznikov v skupini C državne lige, v kateri se je uveljavil že lani. Z izjemnimi nastopi je že lani pripomogel k temu, da se je Jadran po več sušnih letih nepričakovano uvrstil v končnico za napredovanje, letos pa z enim porazom kra ljuje na vrhu lestvice. »Je klasičen bek, ima zelo lep prodor. V igri ena proti ena je boljši od očeta Marka, prav tako je boljši pri podajah,« je Boruta opisal televizijski komentator Sergio Tavčar, Massimo Raseni, košarkarski agent, ga je prav tako pohvalil, a opozoril na hibo, ki se je zaveda tudi sam igralec: fizično je Borut v primerjavi s soletniki še šibek, v drugih elemen tih pa jim je povsem enako vreden. To je 19-letnik spoznal tudi na treningu državne reprezentance under 20, na katerega so ga povabili letos decembra. Po Samo Kokorovcu, Tanji Romani in Francesci Roncelli se pri tržaških Slovencih nadaljuje uspešna tradicija v umetnostnem kotalkanju. Martina Pecchiar je na letošnjem mladinskem evropskem prvenstvu v Reggio Ca-labrii osvojila 1. mesto in se tako okitila z naslovom evropske prvakinja. »Po eni strani sem z evropskim naslovom zelo zadovoljna. Po drugi pa sem z letošnjo sezono malce razočarana, saj sem na državnem prvenstvu zasedla 4. mesto, četudi sem ciljala vsaj na drugo mesto, ki še pelje na svetovno prvenstvo. Moj glavni cilj je nastop na SP,« pozitivno razmišlja 18-letna Martina, ki o sebi pravi: »Moja plus točka je izvajanje trojnega salkowa, izboljšati pa bi morala trojni tolup«. Martina se je od letošnje sezone posvetila zgolj prostemu programu. »Obvezne like sovražim,« je še dodala. Vse vsebine in obsežna fotogalerija bodo na ogled danes popoldne na www.primorski.eu 1 2 Četrtek, 29. decembra 2011 NAŠ ŠPORTNIK 201 1 / izbor na slovenskem delu primorske Tokic, Rodiceva drugič in rokometaši Cimosa Koper Športnica leta na Primorskem je tudi letos atletinja Snežana Rodic, športnik leta pa namiznoteniški igralec Boja Tokic. Novinarji radia in televizije Koper Cepodistria ter Primorskih novic so kot najboljšo primorsko ekipo izbrali rokometaše koprskega Cimosa. Bojan Tokic postavil nove mejnike V iztekajočem se letu je namiznoteniški igralec Bojan Tokic dosegel nov vrhunec svoje bogate športne poti. Na članskem evropskem prvenstvu v poljskem Gdansku je osvojil posamično bronasto odličje, še en bron pa je priigral v paru s srbskim repre-zentantom Aleksandrom Karakaševi-cem. Omenjena dosežka in odlične igre v nemški ligi, kjer je Tokic bistveno prispeval k temu, da je Saarbruecken vodilno moštvo po jesenskem delu najmočnejše lige v Evropi, so primorskega športnika pripeljali na 25. mesto na svetovni lestvici. 30-letni Bojan Tokic je z uvrstitvijo na evropskem prvenstvu in z uvrstitvijo na svetovni lestvici postavil nove mejnike v slovenski namiznoteniški zgodovini. Pred njim tako visoko še ni bil noben Slovenec. Ponovno je osvojil tudi olimpijsko normo in se pripravlja na to, da bi po prvencu v Pekingu, pod petimi krogi naredil še korak naprej. Tokic je svojo igralno pot v Sloveniji začel pri Vrtojbi. Snežana Rodic z •I ■•v» * * I najboljšim izidom sezone Torino, Berlin, Doha in Barcelona so bila prizorišča nastopov na evropskih in svetovnih prvenstvih v preteklih letih. Letos pa Pariz, ko je Snežana Rodic na evropskem dvoranskem prvenstvu zaokrožila blesteč uvod v novo sezono. Četrto mesto v troskoku in daljava 14.35, ki je tudi njen osebni rekord in in najboljši izid sezone v Sloveniji. 29-letna Koprčanka, danes članica ljubljanskega Massa se je temu dosežku približala tudi na tekmah v okviru priprav na na svetovno prvenstvo v Južno Korejo, kjer je bila kandidatka za nastop v finalu. A ji je nastop v Aziji preprečila bolezen in sezono je morala predčasno zaključiti. Snežana Rodič je medtem že okrevala in se pospešeno pripravlja na olimpijsko sezono. »Triplete« rokometašev Cimosa Koper RK Cimos bo letos zaokrožil šele deseto prvoligaško sezono, pa se že lahko pohvali z dosežki, ki ga uvrščajo med najtrofejnejše slovenske rokometne kolektive. Lovorike so se začele nabirati s prvim pokalnim naslovom pred tremi leti, uspehi so se nadaljevali s polfinalom pokala EHF in nastopom v Ligi prvakov, posebno mesto na piedestalu pa seveda pripadajo dosežkom v letošnjem letu. Najprej nedelja, 10. aprila, zmaga proti Gorenju in tretji naslov pokalnega prvaka. Še ena nedelja, 22. maja, ko je bila v finalu pokala Challenge nemočna portugalska Benfica. Prva koprska evropska lovorika. In še smetana na torti: petek, 27. maj, rdeča dvorana v Velenju, še ena bleščeča zmaga proti Gorenju za prvi naslov državnega prvaka. Stvari so odlično nastavljene za nadaljevanje serije in bleščeče leto 2011 lahko dobi celo nadgradnjo - v prestižni ligi prvakov. RK Ci-mos Koper je v letošnjem letu najuspešnejši športni kolektiv v Sloveniji. Snežana Rodic Bojan Tokič Rokometaši Cimosa Koper 2. MESTO Lucija Mlinarič Umetnostna kotalkarica KK Renče, 24-letna Lucija Mlinarič iz Šempetra, je po uspehih v mlajših kategorijah z bero medalj nadaljevala tudi po letu 2007, ko je prestopila v člansko konkurenco. Že prvo leto je dve zlati odličji prinesla z evropskega, srebrno pa s svetovnega prvenstva. Njeni letošnji uspehi predstavljajo vrhunec 20-letne kariere. Najprej je na evropskem prvenstvu v Reggio Calabrii postala prvakinja v prostem in kratkem programu ter podprvakinja v obveznih likih. Nato je na svetovnem prvenstvu v brazilski prestolnici Brasilia kot prva Slovenka osvojila kar dve srebrni odličji - v prostem programu in v kombinaciji. Borut Božič Idrijski profesionalni kolesar, 31-letni Borut Božič, je bil za svojo šprintersko nadarjenost, delavnost in vztrajnost po letih smole, padcev in nesrečnega spleta okoliščin poplačan na letošnjem svetovnem prvenstvu v danskem Kobenhavnu, kjer je osvojil 7. mesto med svetovno elito. S tem je bil najboljši Slovenec. Sedmo mesto je obenem tudi najboljša uvrstitev na svetovnih prvenstvih v zgodovini primorskega kolesarstva. Nase je opozarjal še na nekaterih etapah velikih svetovnih dirkah - najbolj pa s petim mestom v drugi etapi Gira. VK Rokava Koper Vaterpolo klub Rokava Koper je v zadnjem obdobju stopil na pot temeljite prenove. Klubska uprava je v bazenu Žusterna zbrala obetavno zasedbo, pravo malo slovensko reprezentanco z nekaj vrhunskimi tujci, kot trener pa jih že dve leti vodi legendarni Veselin Buho, ki je v svoji bogati trenerski karieri že osvojil ligo prvakov in pokal LEN. Koprski vaterpolisti so si drugo mesto letošnje prireditve Naš športnik zaslužili z dvojno domačo lovoriko, naslovoma pokalnega in državnega prvaka, ter z osvojitvijo sedmega mesta v Jadranski ligi. 3. MESTO Tanja Žakelj Gorska kolesarka v olimpijskem krosu, 22-letna Tanja Žakelj iz Ledin nad Idrijo, je vrhunec letošnje sezone dosegla s tretjim mestom na članskem evropskem prvenstvu v krosu v Dohnanyju na Slovaškem. To je bilo prvo slovensko člansko odličje v tem športu sploh. Na svetovnem prvenstvu jo je izdala tehnična okvara. Tim Matavž Tako kot večina vrstnikov je tudi Tim Matavž začel igrati nogomet s šestimi leti. Po končani osnovni šoli se je iz Bilj preselil k Hitu Gorici in že dve leti pozneje debiti-ral v članskem moštvu. V nizozemskem Groningenu je zablestel v predlanski sezoni, ko je dosegel kar 16 golov, nekdanji slovenski selektor Matjaž Kek pa ga je uvrstil v reprezentanco za Južno Afriko, kjer je debitiral na tekmi z Anglijo. Od tu gre njegova nogometna kariere še bolj strmo navzgor, gole zabija tako v reprezentančnem, kot tudi v dresu slovitega nizozemskega PSV-ja, kamor se je preselil poleti. FC Luka Koper Zadnje leto je bilo za nogometaše in vodstvo Luke Koper nedvomno naporno. Med letom se v klubu odločili za spremembe - bolj se stavi na domače kadre in na pomladitev moštva, v katerem je kar nekaj obetavnih mladih reprezentantov. Vrnitev h koreninam terja daljši čas. A lahko se tolažijo z minulo sezono - slabšemu uvodu je sledilo boljše nadaljevanje in tretje mesto. Trenutni položaj je zelo podoben. Uvod v sezono z zgodnjim izpadom iz evropskega pokala skoraj ni mogel biti slabši, a konec jesenskega dela obeta boljše čase. košarka - Žreb evrolige Panathinaikos tudi proti Armani Jeansu košarka - V ZDA NBA-liga: prve točke Bena Udriha NEW YORK - V severnoameriški košarkarski ligi NBA je na parket stopil tudi Šempetrčan Beno Udrih, ki je v 16 minutah pod obročema dosegel osem točk za Milwaukee Bucks, vpisal pa je še skok in podajo. Ekipa Bucksov je sicer doma premagala Minnesoto Timberwolves z 98:95. Kevin Love je v majici Minnesote vpisal 31 točk in 20 skokov, a zgrešil met za tri točke za izenačenje in podaljšek dve sekundi pred koncem tekme. JADRANJE - Avstralska jadrnica Investec Loyal je zmagala na tekmi od Sydneyja do Hobarta. V zelo izenačenem dvoboju je bila po 628 navtičnih miljah na cilju vsega tri minute in osem sekund pred favorizirano posadko Wild Oats XI. NOVOLETNI POKAL - Danes ob 19.30 bo v Štandrežu 1. novoletni pokal. Med seboj se bodo pomerili nogometaši Juventine in So-vodenj. Povratna tekma bo 7. januarja ob 14.30 v Sovodnjah. BARCELONA - V Barceloni so opravili žreb drugega dela Evrolige v košarki, ki se bo začel 18. januarja in trajal do 1. marca. Prvi dve ekipi vsake skupine se bosta uvrstili v v četrt-finale, ki bo med 21. marcem in 5. aprilom. Zaključni turnir četverice pa bo v Istanbulu med 11. in 13. majem. Branilec naslova Panathinaikos bo igral proti Fenerbahčeju Gašperja Vidmarja, Kazanu in Armani Milanu. Barcelona, kjer igra tudi slovenski košarkar Erazem Lorbek, se bo v skupini H merila z izraelskim Maccabijem, italijanskim Cantujem in litovskim Žalgirisom Kaunasom. Tretji italijanski predstavnik - Montepaschi Siena, pa bo moči meril z Real Madridom, kjer igra Slovenec Mirza Begic, Uni-cajo Malago in Bilbaom. Med najboljših šestnajst moštev so napredovali tudi Saša Vujačic z Efesom in Jaka Lakovič z Galatasarayem, ki bosta igrala v isti skupini. Skupina E: Cska Moskva, Olym-piacos, Anadolu Efes, Galatasaray. Skupina F: Real Madrid, Mon-tepaschi Siena, Unicaja Malaga, Bilbao. Skupina G: Fenerbahče, Panat-hinaikos, Unics Kazan, Armani Milano. Skupina H: Barcelona, Maccabi Tel Aviv, Cantu', Žalgiris Kaunas. ALPSKO SMUČANJE - Veleslalom v Lienzu Avstrijki Fenningerjevi Uspešen dan Italijank Drugo mesto pripadlo Federici Brignone, S. Fanchini 8., Curtoni 11., Karbon 13. - Tina Maze končala 14. LINEZ - V tretjem veleslalomu sezone v avstrijskem Lienzu so odlično nastopile italijanske tekmovalke. Tretjič v karieri je na zmagovalne stopničke svetovnega pokala stopila 21-letna Federica Bri-gnone, ki je za zmagovalko domačinko Anno Fenninger zaostala samo dve stotinki. Na visokem osmem mestu je pristala Sabrina Fanchini; za 23-letnico je bil to šele drugi nastop na veleslalomu za svetovni pokal. Med dvajseterico sta se uvrstili še Irene Curtoni (11. mesto) in Denise Carbon, ki je bila na koncu 13. Italijanki Federici Brignone je tokrat po dveh neuspelih nastopih - v Soldnu je bila po prvi vožnji celo na prvem mestu, potem pa je odstopila - le uspel veliki met. »Rezultat je zelo dobrodošel, saj sem na prvih dveh tekmah odstopila. Danes (včeraj op.a.) sem v obeh vožnjah napadala, v prvi je šlo odlično, v drugi pa sem napravila tudi nekaj napak, zato bi bil lahko rezultat še boljši,« je v ciljni areni povedala Brignonejeva, lani srebrna na svetovnem prvenstvu, ki zdaj samo čaka prvo zmago. Slednjo pa je dočakala Anna Fenninger, ki je svojo bero visokih uvrstitev dopolnila s prvo prvo zmago v svetovnem pokalu. Avstrijka, ki je lani postala svetovna prvakinja v superkombinaciji, je bila po prvi vožnji šesta, nato se je s četrtim časom finala katapultirala na vrh. Tretje mesto je pripadlo Francozinji Tesi Worley, ki je napadala z 9. mesta, vodilna po prvi vož- Federica Brignone nji Viktoria Rebensburg pa je po večji napaki zdrknila na četrto mesto. Napovedi o visoki uvrstitvi pa ni uresničila najboljša slovenska smučarka Tina Maze, ki je na prvi progi dosegla 18. čas sicer le z 1,22 sekunde zaostanka, v drugi vožnji pa je napredovala za štiri mesta. Tri točke je z 28. mestom osvojila Ana Drev, Ilka Štuhec pa se s 43. časom ni uspela prebiti v finale. Izidi: 1. Fenninger (Avt) 2:16,08; 2. Brignone (Ita) +00,20; 3. Worley (Fra) +00,39, 4. Rebensburg (Nem) +00,49, 5. Vonn (ZDA) +00,80, 6. Kohle (Avt) +00,98, ansa 7. Görgl (Avt) +00,99, 8. Sabrina Fanchini (Ita) +01,13, 9. Lindell-Vikarby (Šve) +01,18, 10. Maria Höfl-Riesch (Nem) +01,19, 14. Maze (Slo) +01,54. DANES - Alpsko smučanje Ženski slalom v Lienzu, ob 10.15 in 13.30, moški smuk v Bormiu ob 11.30 (Slo2 in Rai sport 1); Smučarski tek - Oberhof: Tour de Ski: 14.15 2,5 km prolog (prosto), ženske; 15.15 3,75 km prolog (prosto), moški (Rai sport 2 in Eurosport 1) Smučarski skoki - Oberstdorf: novoletna turneja ob 16.30 kvalifikacije (Eurosport 1 in Slo 2) / SVET Četrtek, 29. decembra 2011 3 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik ločnik - Združenje La salute bo kmalu začelo s širitvijo sedeža Zdravstvene storitve v primernejših prostorih V ambulanti vsak dan sprejmejo okrog sto ljudi - Dela naj bi se zaključila do konca prihodnjega leta Združenje prostovoljcev La salute, ki že 26 let deluje v Ločniku in na širšem pokrajinskem teritoriju, bo v kratkem lahko začelo z deli za širitev svojega sedeža. Prostori v Ulici Bersaglieri, kjer ponujajo številne zdravstvene storitve, so že zdavnaj postali pretesni, saj ločniško ambulanto dnevno obišče okrog sto ljudi iz Gorice in drugih bližnjih občin, ki morajo včasih kar nekaj časa preživeti v vrsti pred vhodnimi vrati. Združenje je že pred dvema letoma naslovilo na občino prošnjo po širitvi stavbe, kljub hitremu odzivu upraviteljev pa se je birokratski postopek, kot se pogosto dogaja - zavlekel. »15. decembra smo končno dobili vsa dovoljenja; z gradbenimi deli nameravamo začeti čim prej,« je povedal predsednik združenja La salute Ezio Bernardotto, ki je včeraj predstavil projekt skupaj z županom Ettorejem Romolijem, predsednikom občinskega sveta Rinaldom Roldom in inženirjem Renzom Cocetto. Bernardotto je poudaril, da so Romoli, Roldo in občinski svet takoj pokazali razumevanje za potrebe združenja oz. za potrebo po širitvi lo-čniškega sedeža, ker gre za javno stavbo, ki je bila med drugim pod nadzorom spomeniškega varstva, pa je bil birokratski postopek zelo zapleten in dolg. Sporazum med občino in združenjem prostovoljcev predvideva, da bo slednje upravljalo stavbo 25 let, nato pa bo s poslopjem ponovno razpolagala občina. V gradbena dela bodo vložili 400.000 evrov: trenutno razpolagajo s približno 60 odstotki sredstev, računajo pa, da bodo s prispevki in donacija-mi lahko krili še preostali del. Romoli je včeraj obljubil, da bo tudi občina skušala pomagati združenju. Gradbena dela, po katerih bo sedež združenja v Ulici Bersaglieri približno petkrat večji od današnjega, se bodo začela v kratkem, zaključila pa naj bi se pred koncem leta 2012. Bernardotto je povedal, da imajo danes le malo ambulanto, pisarno in malo stranišče, po zaključku del pa bodo razpolagali s tremi ambulantami, dvema pisarnama, dvorano s štiridesetimi mesti za tečaje in seminarje, tremi stranišči (eno bo namenjeno prizadetim osebam), čakalnico, skladiščem in slačilnicami. Inženir Cocetta je izpostavil, da bo stavba imela sodoben videz, čeprav bodo uporabili tradicionalne gradbene materiale, izvedli pa bodo tudi sanacijo azbestnih kritin obstoječe stavbe. Združenje prostovoljcev La salute nudi občanom številne storitve, od odvzema krvi do aplikacije injekcij in prevoza nepokretnih. Rešilna vozila združenja so ob koncih tedna pogosto prisotna tudi na športnih prireditvah in tekmah. »Naša dejavnost se med gradbenimi deli ne bo prekinila. Do izgradnje obstoječega dela stavbe bomo v sedanjih prostorih, nato pa se bomo preselili v nove ambulante,« je zaključil Bernardotto. (Ale) Sedež združenja La salute je pretesen za veliko število ljudi, ki ga dnevno obiskuje bumbaca gradišče Ruševine hiše začeli odvažati V Gradišču so včeraj začeli odnašati ruševine trinadstropne stavbe, ki se je v soboto dopoldne porušila zaradi eksplozije plina. Zeleno luč za odvoz so prižgali karabinjerji in goriški gasilci, včeraj pa se je specializirano podjetje lotilo del. Tako v Ulici Maccari, kjer je prišlo do eksplozije, kot v Ulici Cam-pagnola je nakopičena velika količina gradbenega materiala, pohištva in osebnih predmetov treh družin, ki so živele v uničenem poslopju. Prometne zapore bodo po besedah župana iz Gradišča Franca Tommasinija odstranjene do danes, ko si bodo prizorišče nesreče ogledali tudi deželni odbornik in podpredsednik dežele FJK Luca Ci-riani ter predstavniki deželne civilne zaščite. Medtem občina preverja škodo, ki jo je eksplozija povzročila na bližnjih hišah. Ob enajstih zasebnih poslopjih, o katerih smo poročali včeraj (dve stanovanjski hiši bodo morali verjetno porušiti) so poškodovane tudi strehe nekaterih občinskih stavb. Desetim družinam, ki se še ne morejo vrniti domov, sta stanovanje ponudila podjetje ATER in fundacija Brovedani. gorica - Praznovanje z ognjemetom na Travniku Silvestrovanje za vse generacije V kioskih tudi Paolo Vidoz, ples s skupino Exes - Danes objava sporeda prazničnega dogajanja na goriški in novogoriški občinski spletni strani Sobotno silvestrovanje na goriškem Travniku ne bo razočaralo nikogar, saj bo zabave na pretek za vse generacije in za vse okuse. Tako zagotavljajo prireditelji praznika na prostem, s katero bo Gorica nazdravila prihodu novega leta. Na goriškem županstvu so program, ki se bo začel ob 19. uri, včeraj predstavili župan Ettore Romo-li, odbornik Antonio Devetag, pevec skupine Exes Max, DJ Karmine in Luca Leban. Na Travniku bodo v soboto najprej odprli kioske s hrano in pijačo. Tipične goriške jedi bo pripravljal boksar Paolo Vi-doz, ki je s sodelovanjem v oddaji Masterchef zaslovel tudi kot dober kuhar. Ob 21. uri bo za glasbeno popestritev poskrbel DJ Karmine Emme, nato pa se bo začel koncert skupine Exes. »Naš cilj je, da se bo vsa publika zabavala, zato sega naš repertoar od 60. let do danes. Lestvico bodo sestavljale pesmi za vse okuse, od Gian-nija Morandija do Lady Gaga,« je povedal pevec Max, Devetag pa je poudaril, da bo ob polnoči na vrsti dolg in spektaku-laren ognjemet. Zabava se bo nadaljevala do 5. ure, »ponočnjake« pa bodo lah- ko do takrat plesali z glasbo DJ-ja Kar-mineja. Leban je povedal, da bodo upravitelji kioskov pri prodaji alkoholnih pijač pazljivi, Romoli pa je ocenil, da bo silvestrovanje lep zaključek niza prazničnih pobud, ki so potekale v mestu od začetka decembra. Kot smo poročali včeraj, bo v soboto pestro tudi na Kidričevi ulici in na Bevkovem trgu v Novi Gorici, v Šempetru pa letos ne bo silvestrovanja. Pobuda o vzajemnem oglaševanju prireditev na spletnih straneh občin Gorica in Nova Gorica, ki sta jo na lanskoletnem prvem uradnem delovnem srečanju dala župana obeh sosednjih mest, Ettore Ro-moli in Matej Arčon, se je ob lanskih praznikih uresničila, letos pa ne na novogori-ških ne goriških občinskih spletnih straneh doslej še ni bilo moč zaslediti sporeda prazničnega dogajanja v sosednjih mestih, zato smo se pozanimali, zakaj. Na no-vogoriški občini so pojasnili, da bosta občini spored prazničnega dogajanja sosednjih mest objavili danes. Na novogoriški mestni občini še pojasnjujejo, da na svoji spletni strani do- slej niso objavili prazničnega dogajanja v Gorici, ker so sosedje silvestrski program objavili šele včeraj. Poleg tega je no-vogoriška mestna občina pred kratkim svojo spletno stran posodobila in preuredila, v novi podobi torej deluje komaj nekaj dni. »Nismo pa natančno vedeli, kdaj in kako se bo izšlo z novo spletno stranjo oziroma ali bomo morali v začetnem obdobju premoščati še kakšne tehnične težave. Če bi bila že utečena, sploh ne bi bilo težav s kakršnimkoli objavljanjem prireditev v sosednji Gorici. Poleg tega smo mi letos tudi prvič objavili javni razpis za organizacijo prazničnih prireditev v središču mesta, z dogodki smo začeli že 6. decembra, tako da je bila tudi tu razlika med nami in Gorico, skratka, več stvari je letos sovpad-lo, da do tega oglaševanja prireditev v sosednjem mestu še ni prišlo,« pojasnjuje vodja županovega kabineta na novogo-riški mestni občini, Bogdan Zižmond Kofol, ki je prepričan, da bodo kljub temu prireditve v Novi Gorici obiskovali tudi Goričani in obratno. (ur, km) Lansko silvestrovanje v Gorici bijmbaca *** h !■ II r [ II > li provincia di gorizia provincie di gurize pokrajina gorica Uih "it mnci Odborništvo za enake možnosti Pokrajine Gorica razpisuje v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica in s Fundacijo Goriške hranilnice LITERARNI NATEČAJ GLAS ŽENSKE za leto 2011/2012 na temo »NEIZREČENE BESEDE, ODVEČNE BESEDE« do 6. februarja 2012 TEMA NATEČAJA »NEIZREČENE BESEDE, ODVEČNE BESEDE« Besede lahko včasih prizadenejo, izbruhnejo v trenutku jeze, so neprimerne, a se vrnejo nazaj. Ostanejo za vedno, neizbrisane v spominu tistega, ki jih je izrekel, in tistega, ki jih je prejel. Včasih pa besede ostanejo le želje, misli, drobci duše, ki jih zaradi pomanjkanja poguma ali časa nismo uspeli izreči. Ostanejo neizgovorjene. Besede nežnosti, besede, s katerimi izražamo ljubezen, hvaležnost, upanje, pa tudi spoštovanje, ali besede, s katerimi se branimo. Katere so tiste besede, ki jih ženske zamolčijo, in katere so odvečne besede, ki jih nehote izrečejo, ko so prizadete? Razpis je objavljen na spletnih straneh www.provincia.gorizia.it www.nova-gorica.si Na natečaju lahko sodelujejo dijakinje višjih srednjih šol goriške pokrajine in srednjih šol Severne Primorske (sekcija A) ter ženske, starejše od 30 let (sekcija B). Prva nagrada (sekcija A) 500 evrov Prva nagrada (sekcija B) 400 evrov POKRAJINA GORICA Služba za enake možnosti Korzo Italija 55 - 34170 GORICA tel. / faks 0039 0481 385300 e-pošta: pariopportunita@provincia.gorizia.it H 1 4 Četrtek, 29. decembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Nocoj odprtje na gradu Kromberk »Regiment po cesti gre«, razstava o bojni poti slovenskih gorskih strelcev ¡5mm mm m L Del razstavljenih eksponatov (levo); fotografija slovenskih gorskih lovcev (spodaj); avtor razstave David Erik Pipan ob stari uniformi (desno) foto k.m. »Poznam veliko tovrstnega gradiva, a sem po ogledu te razstave res presenečen, kajti veliko truda je bilo treba, da se zbere toliko specializiranega gradiva za razstavo, ki se osredotoča na neko vojaško obdobje vojaških enot, ki so bile v julijskih Alpah in tudi na drugih bojiščih. Ta prikaz razstave je res čudovit,« je povedal Vasja Klavora, avtor več knjig o prvi svetovni vojni, potem, ko si je včeraj v gradu Kromberk ogledal nastajajočo razstavo »Regiment po cesti gre« ali »Naši gorski strelci«. Razstavo, ki se osredotoča na Slovence v avstro-ogrskih vojaških gorskih enotah pred in med prvo svetovno vojno, bodo odprli nocoj ob 20. uri. Prvega marca je minila za Slovence pomembna obletnica, povezana z vojaškim gorništvom. »Pred sto leti smo namreč dobili prvo vojaško gorsko enoto. Čeprav se je dogodek zgodil v tedanji državi Avstro-Ogrski, se je zgodil na naših tleh in našim ljudem, zato je prav, da se ga spomnimo,« pojasnjuje avtor razstave David Erik Pipan. Naloga posebnih gorskih enot je bila zaščita meje v gorah. Prvega marca 1911 je bil v gorsko enoto preoblikovan ljubljanski domobranski pehotni polk št. 27. Čeprav je bil del avstro-ogrske armade, so ga na slovenskem že takrat imenovali »slovenski planinski polk«, saj so v njem služili slovenski fantje z območja takratnih dežel Goriško-Gradiščanske in Kranjske. Preoblikovanje v gorsko enoto je pomenilo bistvene spremembe v uniformi, opremi in vadbi moštva. »Popolna oprema, ki jo je vojak nosil s seboj, je tehtala 30 kilogramov,« dodaja Pipan. Polku je bi- la zaupana obramba meje z Italijo od Gorice do trdnjave Kluže. Uniforme gorskih enot so bile sprva sivo modre barve iz volnene tkanine. Osnovna oprema je zajemala kapo, suknjič, pelerino s kapuco, plašč, pumparice, volnene gamaše in gorske čevlje. Značilnosti suknjiča za pripadnike teh enot so bili našiti žepi in podložen ovratnik z zelenimi našitki, na katerih so bile prišite planike, znak avstrijskih gorskih enot. Nosili so vojaško kapo s senčnikom, ki je imela na levi strani pritrjen ruševčev krivček. Okoli pasu so imeli usnjen pas s sponko, na katerem so nosili obešeno bočno hladno orožje - bajonet, pripadniki strojničnih oddelkov, podčastniki in častniki pa posebno kratko sabljo. Poleg strelnega orožja sta bila obvezni del vojake opreme še lo-patka ali sekirica. Osnovno opremo so do- polnjevali še s posebno opremo: cepinom ali planinsko palico, zaščitnimi očali, derezami, krpljami in plezalno vrvjo. Vojakom, ki so se zadrževali v visokogorskih zimskih razmerah, so razdelili še dodatno opremo. Leta 1915 so tudi gorske enote dobile uniforme sivo zelene barve. Velika večina te opreme je na ogled na kromberški razstavi, poleg nje pa še fotografsko gradivo, osebni predmeti vojakov, pa dnevniki in zapiski. Avtor je večino eksponatov prispeval sam, nekaj pa so jih dodali še drugi zasebni zbiratelji in Goriški muzej. »Goriški muzej se vključuje v obletnice, ki jih bomo praznovali v prihodnjih letih: gre za obletnico začetka prve svetovne vojne, soške fronte, balkanskih vojn,« dodaja direktor Goriškega muzeja Andrej Malnič, ki razstavo o gorskih strelcih ocenjuje kot zelo kakovostno. »Od vseh predmetov na razstavi me je najbolj prevzela lepo izrezljana palica nekoga, ki se je boril na različnih koncih soške fronte in je vanjo vrezal imena vseh krajev, kjer je bil. Ne gre za umetniški izdelek, ampak za zelo ka- kovostno obrtniško delo in dragoceno pričevanje iz tistega časa. Kar zavisten sem lastniku, menda jo je staknil nekje na Madžarskem,« pravi Malnič. Razstava se torej posveča drugemu gorskemu strelskemu polku, od ustanovitve v predvojnem obdobju, do prve svetovne vojne in nato celotni vojni poti polka. Predstavljene pa so tudi nekatere slovenske enote, ki so se borile pretežno v gorah. Slovenskih fantov je bilo v teh enotah na desettisoče. »Od vojakov v gorskih polkih se je pričakovalo nadnaravne lastnosti: morali so biti dobrega zdravja, izurjeni planinci, plezalci in smučarji,« dodaja Pipan. Bojna pot teh fantov se je začela v Galiciji. Del enot so potem poslali na soško fronto, od tam ponovno v Galicijo. »Začetek septembra 1917 pa so bili poslani kot pomoč branilcem Škabrijela pred napadi Italijanov. Utrpeli so hude žrtve,« opisuje del vojaške poti tega polka avtor razstave, ki bo odprta eno leto. Del naj bi kasneje postal stalna postavitev Goriškega muzeja. Katja Munih moš-gorica Zelena luč za cesto št. 56-bis Problem gradnje državne ceste št. 56-bis, ki bi morala že nekaj let povezovati Moš s cesto, ki vodi čez Sočo proti Štandrežu, je končno rešen. Deželna uprava Furlanije-Julijske krajine je namreč uradno pooblastila goriško občino, da izvede gradbena dela, na katera že predlogo čakajo prebivalci Moša in Ločnika. Povezovalna cesta med novim krožiščem, ki ga je zgradila pokrajina med Ulicama Codelli in Sport v Mošu, tamkajšnjo obrtno cono in državno cesto št. 56 bo namreč rešila problem težkega prometa skozi omenjeni vasi, prispevala pa bo tudi k ekonomskemu in in-frastrukturnemu razvoju območja, saj bo nudila hitrejšo povezavo med Gorico in Vidmom. Deželna uprava je goriški občini poverila nalogo, da izvede dela, predvidela pa je tudi dodatna finančna sredstva - 3.250.000 evrov -, ki bodo potrebna za njihovo izvedbo. Naložba skupno znaša 6.400.000 evrov. Kot je včeraj povedal deželni odbornik Riccardo Ric-cardi, je gradnja povezovalne ceste tretji sklop večjega projekta, ki je bil namenjen ureditvi vhodov v Gorico. Južni in zahodni vhod so že uredili, zdaj pa je na vrsti še tretji sklop. gorica Pogajanja zaključena Dosegli dogovor za dobavo energije Konzorcij Isontina Energia, ki že deset let zagotavlja oskrbo z elektriko dvaintridesetim goriškim podjetjem, je zaključil pogajanja s podjetjem Greennetwork iz Rima, s katerim je podpisal pogodbo o dobavi 90 milijonov kWh električne energije. Predsednik konzorcija Angelo Gnam poudarja, da so se dogovorili za zelo dobro ceno elektrike, ki bo ostala enaka za vse prihodnje leto. Podjetja, ki bi rada pristopila v konzorcij, dobijo dodatne informacije na sedežu združenja industrijalcev v Ulici Arcadi v Gorici (tel. 0481-33101). gorica-sovodnje - Več novosti med pravili za prihodnjo ribolovno sezono Na Soči brez trojčkov in šarenk Deželni zavod Ente tutela pesca bo v reko vlagal izključno avtohtone soške postrvi - Regulacijska dela na Vipavi hudo prizadela naravni habitat S prvim januarjem bodo stopila v veljavo nova ribolovna pravila za prihodnjo sezono. Nekaj novosti zadeva tudi goriški ribolovni okoliš, ki zaobjema Sočo od državne meje do Sovodenj, Vipavo in Idrijo pri Dolenjah. Po novem letu v Sočo in v vse ostale reke Furlanije-Julijske krajine ne bodo več vlagali šarenk, postrvi ameriškega rodu, ki pri nas niso avtohtone. Za ta korak so se pri deželnem zavodu za zaščito ribolova Ente tutela pesca (ETP) odločili, da uresničijo določila Evropske unije, na podlagi katerih je v reke mogoče vlagati edino avtohtone ribje vrste. Poleg tega bo med prihodnjo sezono na Soči veljala popolna prepoved uporabe trojčkov, s katerimi ne bodo smele biti opremljene niti umetne vabe. Za prihodnje leto pri zavodu ETP že imajo na razpolago večjo količino merskih soških postrvi za pod trnek, ki bodo vložene v Sočo, še več pa bo v reko spuščenih mladic. »V zgornji del Soče, tik pod državno mejo, bomo vložili okrog 40.000 mladic in iker soške postrvi, za katere bo reka sama poskrbela, da se bodo premaknile v nižje ležeče predele,« pravi predstavnik goriškega ribiškega okoliša v deželnem odbora zavoda ETP Walter Princi in pojasnjuje, da premikanje postrvi z zgornjega v spodnji del reke dokazujejo številni prijemi, ki jih ribiči doživljajo med Štandrežem in So-vodnjami, kamor mladic ne vlagajo. Princi pojasnjuje, da so se za vlaganje visokega števila mladic odločili, ker so odpornejše od odraslih rib. »V začetku letošnjega leta smo v kanal Agro gradiscano, ki vodi proti hidroelektrarni Fantoni v Fari, poskusno vložili 150 kilogramov odrasle soške postrvi. Ko smo kanal izlovili v začetku decembra, nismo našli niti ene od teh vloženih soških postrvi, kar kaže na to, da so te ribe po vsej verjetnosti poginile. Po drugi strani smo iz kanala izlovili 260 mladic soške postrvi, dolgih od 10 do 30 centimetrov, 100 lipanov, pet mladic šarenke in ogromno kapičev. V bistvu so kanal, ki je bil izlovljen tudi med lanskim letom, ponovno naselile izključno avtohtone ribe, kar pomeni, da ima Soča še vedno dovolj moči za obnavljanje svoje ribje populacije,« razlaga Princi in poudarja, da je bila letošnja drst soške postrvi odlična. Od Štandreža do državne meje so novembra in decembra opazili številne drstne jame, ribe je med drstjo posnela tudi televizijska ekipa iz Ancone, ki pripravlja dokumentarec o soški postrvi. Z ukinitvijo vlaganja šarenk v Sočo se bo v prihodnji sezoni povečal ribolovni pritisk na soško postrv, ki pa je ne bo več mogoče loviti z umetnimi vabami, opremljenimi s trojčki. Po novem bodo namreč na umetnih ribah in blinkerjih dovoljeni le enojni trnki, kar pomeni, da bodo morali ribiči pred začetkom ribolova s kleščami odščipniti dve konici vsem svojim trojčkom. Pri ribiškem zavodu ETP so se za prepoved trojčkov odločili, da bi dodatno zaščitili podmerske soške postrvi, saj je njihovo odpenjanje in osvobajanje veliko bolj enostavno v primeru uporabe enojnih trnkov. Za soško postrv bo med novo sezono še naprej veljala najmanjša dovoljena mera 50 centimetrov, dovoljen bo uplen le enega primerka. Mera 50 centimetrov bo veljala tudi za lipana, katerega populacija se v zadnjih letih krepi, kljub temu da njegovih mladic zaenkrat še ne vlagajo, saj v ribogojnicah zavoda ETŠ nimajo zadostnega prirastka. Kdor je na Soči lovil predvsem zaradi šarenk, se bo med prihodnjim letom lahko odpravljal na Idrijo pri Dolenjah, v katero bodo vložili večjo količino potočnih postrvi za pod trnek. V goriški ribiški okoliš spada še Vipava, ki so jo nedavna regulacijska dela hudo prizadela. Potem ko so iz brzic pri »Rošti« izkopali nekaj skal, se je pri Gabrjah gladina reke znižala za en meter, zaradi česar se je naravni habitat povsem spremenil. »Med regulacijskimi deli očitno niso spoštovali evropske direktive Natura 2000, ki prepoveduje uničevanje naravnih habitatov,« poudarja Princi in opozarja, da drevesa na bregovih, ki so jih posekali, niso povzročala nikakršnih težav. »Drevesa in skale v vodi so zaustavljali tok reke, ki bo odslej drvela naprej brez ovir. Kaj se bo zdaj zgodilo z Vipavo, ko bo Soča polna vode? Verjetno se ne bo razlila samo na sosednja polja,« pravi Princi in opozarja, da je problematičen tudi predel pri mostu v Rubijah, kjer se reka zoži. Bo Vipava ostala v strugi ali bo zaradi hitrejšega toka poplavila sosednja območja? (dr) Na Soči bodo morale biti umetne vabe opremljene s trnki enojčki S prihodnjim letom v reke Furlanije-Julijske krajine ne bodo več vlagali šarenk ^C_GORIŠKI PROSTOR_ gorica - Skupina As We Are zaključila evropsko turnejo Gospel ritmi ogreli tudi goriško občinstvo Koncert v Kulturnem domu priredili v sodelovanju s Kulturnim centrom Lojze Bratuž Pred polno dvorano goriškega Kulturnerga doma je v torek nastopila priznana pevsko-glasbena skupina As We Are. Kot smo pred dnevi v našem dnevniku napovedali, gre za skupino ameriških glasbenih pevcev in instru-mentalistov, ki se posvečajo gospel glasbi. Zaradi svojevrtnih priredb in živahnih ritmov so gospel skupine priljubljene po vsem svetu, njihovi nastopi so zlasti značilni za božični čas. Z razliko od črnskih duhovnih pesmi, ki opevajo dogodke iz Stare zaveze, se gospel motivi nanašajo predvsem na Kristusovo rojstvo in čas po njem. Skupino As We Are sestavljajo tri sestre Cora, Virginia in Clara Harvey ter pevec in ustanovitelj ansambla Earl Bynum, bobnar Ricky Richardson in bas kitarist Zion Charity. Gre za izjemno dobro uigrano skupino, ki jo odlikuje ubrano petje in edinstveno ritmično podajanje kar zahtevnih skladb. Nad vsemi »kraljuje« Cora Harvey-Armstrong, ki s svojim mogočnim glasom daje pravi utrip svojevrstni gospel glasbi. Obenem je Cora odlična pianistka, ki zna s klavirjem pričarati vso lepoto gospel glasbe. Na klaviaturah jo pri nekaterih skladbah zamenja Earl Bynum, tudi odličen solo pevec. Že po prvih taktih je bilo občutiti, da bo šlo za nepozaben gospel večer, ki ga je dvorana doživljala skupaj z izvajalci na odru. Veliko je bilo ritmičnega ploskanja, pa tudi petja pri bolj znanih melodijah. Koncert so ameriški pevci zaključili z znamenito »O happy day«, ki jo je pomagala zapeti vsa dvorana. Res edinstveno vzdušje, ki ga znajo ustvarili le veliki mojstri. Uvodoma so publiko pozdravili ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel, Marco Miconi, predsednik kulturnega združenja Folk Club Buttrio, ki v tovrstnih pobudah sodeluje s Kulturnim domom, ter Mauro Ungaro v imenu nekaterih časopisov Voce Isontina, Primorski dnevnik, Novi glas in Il Piccolo, ki so bili medijski partnerji dogodka. Igor Komel je izpostavil predvsem dejstvo, da so pri organizaciji gospel večera sodelovali s Kulturnim centrom Lojze Bratuž, kar je še dodatno ovred- notilo nastop glasbenikov iz ameriške zvezne države Virginia. Za skupino As We Are je bil goriški koncert zadnji v Evropi. Pred Gorico so Američani nastopili še na desetih odrih v severni Italiji in v Švici. Kot so sami povedali, je bila turneja naporna in komaj čakajo na po-vratek domov k svojim družinam. Naj na koncu dodamo še, da je podjetje Viras v živo po internetu pred- vajalo celoten koncert. Šlo je za poskusno oddajanje, ki bo bržkone naletelo na zanimanje širše javnosti. Dogodki so vidni na spletni strani www.looka-way.net. (vip) / SVET Četrtek, 29. decembra 2011 599 Prispevek ohranjen Predsednik goriškega univerzitetnega konzorcija Rodolfo Ziberna se je v prejšnjih dneh srečal z deželnim svetnikom Gaetanom Valentijem, da bi se mu zahvalil za pomoč med postopkom za odobritev deželnega obračuna. Valenti se je namreč zavzel za ohranitev 45.000 evrov vrednega prispevka za konzorcij, ki so ga nameravali na deželi ukiniti. »Če bi izgubili prispevek 45.000 evrov, bi se znašli v velikih težavah, saj člani konzorcija ne bi uspeli najti manjkajočega denarja,« poudarja Ziberna. Oprema za sortiranje V tržiški občini bodo z novim letom začeli deliti oz. prodajati opremo in vrečke za sortiranje odpadkov. Vrečke bodo na prodaj na bencinskih črpalkah 3D v Ulici Grado, AGIP v Ulici Matteotti in Ri-voldini pri San Polu. Pristojno okence trži-ške občine bo delilo zelene vreče za ne-diferencirane odpadke, rumene zabojnike za plenice, zabojnike za brizgalke in informativni material le ob ponedeljkih med 9. in 12. uro. Za morebitne informacije je na voljo telefonska številka 800-844-344. Tržnica s krajevnimi proizvodi Na Trgu Falcone e Borsellino v Tržiču bo s prihodnjim letom tržnica s krajevnimi kmetijskimi proizvodi. S svojo zelenjavo, sirom, suhomesnatimi izdelki in vinom bodo od 11. januarja naprej vsako sredo prisotni kmetje, včlanjeni v organizacijo Coldiretti. Na tržiški občini so poleg tega poskrbeli za novo razporeditev petdesetih stojnic na osrednji mestni tržnici. Hiša v Podgori razpada Goriški gasilci in mestni redarji so včeraj dopoldne prejeli klic iz Podgore. S stare hiše v Ulici Brigata Cuneo št. 1/a, v kateri ne živi nihče, je skoraj odpadel žleb, ki bi lahko ogrozil mimoidoče na cesti ali na sosednjem dvorišču. Gasilci in redarji so zavarovali območje brez večjih težav. »Pismo, v katerem sem opozarjal, da stavba razpada in da je treba območje zavarovati, sem na poveljstvo redarjev poslal že 1. decembra,« opozarja predsednik rajonskega sveta Walter Bandelj, ki je včeraj naslovil na poveljstvo dodatno pismo, v katerem sprašuje, ali so pristojni ukrepali, da bi zagotovili varnost občanov. Izložba Mittelmode Na Korzu Verdi v Gorici bo danes med 17.30 in 19.30 odprta izložba modne revije Mittelmoda, ki prihodnje leto praznuje 20-letnico. romjan - Pri Združenju staršev Za božičnico trio, zbor in še zlasti kitaristi Mlade kitaristke med nastopom v ronškem avditoriju bonaventura Pri Združenju staršev slovenske osnovne šole in vrtca iz Romjana so prejšnji teden priredili božični koncert, s katerim so zaključili dejavnosti v letošnjem letu. V ronškem avditoriju so najprej nastopile skupine malih, srednjih in odraslih kitaristov, ki jih vodi Aljoša Saksida. Za njimi se je predstavil glasbeno-vokalni trio Giulio, Valeria, Lara, nato pa so zaigrali Romjanski muzikanti. Koncert je sklenil mešani pevski zbor Starši ensemble, ki je v prejšnjih dneh nastopil tudi na pobudah Ronchi natale v Ronkah in Natale monfalconese v Tržiču. Med božičnim koncertom je prisotne nagovorila in jim voščila predsednica Združenja staršev Da-miana Kobal. Romjanski starši se zdaj pripravljajo na silvestrovanje, 6. januarja pa bo njihov zbor nastopil na pevski reviji Nativitas v cerkvi v Foljanu. Kakor vsako leto v mesecu decembru je tudi letos sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje priredila praznik včlanjevanja v jameljskem večnamenskem kulturnem centru. Ob prisotnosti številnih članov je spregovoril predsednik sekcije Jordan Se-molič, ki je podal podrobno pročilo delovanja v letu 2011. Po njegovem mnenju je bila sekcija zelo dejavna, še posebno, kar se tiče sodelovanja s sekcijo iz Doberdoba, s katero je organizirala ob 25. aprilu skupni koncert na Gradini s skupino Rock Par-tyzani. V imenu občinske uprave je spregovoril občinski svetnik Jordan Radetič. Poudaril je pomen odporni-štva za naše kraje in obenem rekel, da so temeljne vrednote NOB obenem vrednote občine Doberdob. Tajnik sekcije Patrik Zulian je opozoril, da so napori za pomladitev sekcije v zadnjih šestih letih obrodili obilne sadove. Kljub temu, da se število bivših partizanov in aktivistov neizbežno manjša, je sekcija v tem obdobju skoraj podvojila svoje vrste, saj je v letu 2011 štela dvainsedem-deset članov. Zulian je še dodal, da napori za pomladitev nikakor ne smejo zasenčiti vloge tistih odbornikov, ki so v prejšnjih letih skrbeli, da se je sekcija ohranila do današnjih dni. V tem smislu so si zdajšnji odborniki domislili priznanje za vse bi- Patrik Zulian izroča priznanje Mariu Pericu vše živeče ali preminule odbornike nad osemdesetim letom starosti. Priznanja so bili tako deležni Ettore Moro, Franc Pahor, Mirko Peric, Jožef Pahor - Danilo, Mario Semolič, Jožef Croselli, Mario Peric, Alojz Leghissa, Ernest Soban, Jožef Pahor, Jožef Leghissa, Mario Pahor, Mario Croselli, Ernest Semolič in Stanko Leghissa. jamlje - Sekcija VZPI-ANPI podala obračun letošnjega leta Plodno delovanje Napori za pomladitev sekcije obrodili obilne sadove - Priznanja za bivše odbornike 1 6 Četrtek, 29. decembra 2011_GORIŠKI PROSTOR dK Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MkRZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRkČkN (FkRO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 k/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LkBkGNkRk, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štandrež: v nedeljo, 15. januarja 2012, ob 17. uri v župnijski dvorani v Štan-drežu komedija »Vsega je kriva država« (Jean Jacques Bricaire) v režiji Edite Frančeškin, nastopa KD Domovina - Osp; informacije po tel. 048120678 (Božidar Tabaj). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) vabi na komedijo »Tartuffe« v ponedeljek, 23. januarja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; informacije in predprodaja v Kulturnem domu v Gorici (tel. 048133288), vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici (tel. 0481531445) in na spletni strani www.tea-terssg.com. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v soboto, 14. januarja, ob 20.45 »Balkani-ka - Musiche dell'Europa dell'Est«, nastopa zbor Furlanije Julijske krajine; informacije pri blagajni gledališča ali po tel. 0481-383602 in na spletni strani www3.comune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v četrtek, 12. januarja, ob 21. uri »Gin Game« Donalda Lee Coburna, igrata Valeria Valeri in Paolo Ferrari; informacije po tel. 0481-532317 ali na spletni strani www.artistiassociati-gorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 26. januarja ob 20.45 »Reportage Chernobyl« igrata Roberta Biagia-relli in Simona Gonella; informacije po tel. 0481-494369, na teatro@co-mune.monfalcone.go.it in na spletni strani www.teatromonfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 31. decembra, ob 21. uri Silvestrska predstava (razprodana) »Duohtar pod mus!« Iztoka Mlakarja; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ZIMSKE ZGODBE v sklopu niza Zimskih popoldnevov v organizaciji CTk v gledališču Verdi v Gorici v petek, 6. januarja, ob 16.30 »L'ultimo albero«; informacije v uradih CTk, Ul. Cap-puccini 19/1 v Gorici (tel. 0481537280, 335-1753049, info@ctagori-zia.it, www.ctagorizia.it). ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: 14. januarja 2012 »Il Piccolo Re di Fio-ri«, gledališka skupina Teatro dell'in-venzione; informacije v uradih CTk, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@cta-gorizia.it, www.ctagorizia.it). Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 22.15 »Sherlock Holmes - Gioco di ombre«; 16.00 - 20.10 »Le idi di marzo«. Dvorana 2: 15.00 - 16.45 - 18:15 »Il Gatto con gli stivali«; 20.15 - 22.15 »Vacanze di Natale a Cortina«. Dvorana 3: 15.30 - 17.30 - 20.00 -22.00 »Finalmente la felicità«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.10 -19.45 - 22.20 »Sherlock Holmes - Gio-co di ombre«. Dvorana 2: 18.15 - 20.20 - 22.30 »Va-canze di Natale a Cortina«; 14.45 -16.30 »Il figlio di Babbo Natale«. Dvorana 3: 15.00 - 16.45 »Il Gatto con gli stivali« (digital 3D); 18.30 - 21.00 »Capodanno a New York«. Dvorana 4: 16.00 - 18.00 - 20.00 -22.00 »Finalmente la felicità«. Dvorana 5: 15.30 - 17.30 - 20.10 -22.10 »The artist«. DANES V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 18.00 »Il Re Leone«; 16.00 »Anche se è amore non si vede«. fï Razstave V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava goriške slikarke Ti-ziane Gallina; do 31. decembra med 7.45 in 13.30; od 2. januarja do 9. januarja 2012 od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30, vstop prost. V MUZEJU SV. KLARE na vogalu med Korzom Verdi in Ulico Sv. Klare v Gorici je na ogled razstava likovnih del dvajsetega stoletja z naslovom »Od pejsaža do teritorija - Umetnost tolmači kraje«; med avtorji: Carrà, Siro-ni, Soffici, Guttuso, Mušič, Santoma-so, Birolli, Vaccari, La Pietra in Viton; do 26. februarja. GORIŠKI MUZEJ IN DRUŽINA KROF-LIČ vabita na ogled dokumentacijske razstave »Iz zapuščine Josipine Žida-nik - Zmagoslave« v hiši družine Krof-lič v Podkraju št. 104a v Colu (http://g.co/maps/7k4up); do 15. marca 2012; informacije za ogled razstave v Goriškem muzeju, tel. 0038653359811 in pri Bredi in Marjanu Krofliču, tel. 003861-4293200. V FRANČIŠKANSKEM SAMOSTANU SVETA GORA je v kapeli prikazanja v baziliki na ogled 10. slovenska razstava jaslic z mednarodno udeležbo. S svojimi izdelki sodelujejo tudi otroci vrtcev iz Pevme in Štandreža ter šole Ludvik Zorzut iz Bračana, Alojz Gradnik iz Števerjana in Dobrovo s skupnim izdelkom pod mentorstvom Nad-je Bevčar; do 2. januarja in od 6. do 8. januarja vsak dan od 10. do 17. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 18. ure; od 3. do 5. januarja od 14. do 17. ure. POKRAJINSKI MUZEJI sporočajo urnike odprtja sedežev med božičnimi in novoletnimi počitnicami. V grajskem naselju: 31. decembra 9.0013.00; 1. januarja 13.30-19.00. Palača Attems: 31. decembra zaprto; 1. januarja 13.00-17.00. Galerija Spazza-pan v Gradišču: 31. decembra zaprto; 1. januarja 13.00-19.00. V GALERIJI V DEŽELNEM AVDITORIJU v Gorici je na ogled razstava božičnih razglednic, ki so jih pošiljali od leta 1986 do leta 1918 v Avstroogrski; do 30. decembra od ponedeljka do sobote med 10. in 12. uro ter med 16. in 19. uro. V GALERIJI KOSIČ (Raštel 5-7/Trav-niku 62) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled razstava v organizaciji univerze za tretje starostno obdobje (UTE) iz Gorice; do 31. decembra od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15.30 in 19.30. V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici je na ogled razstava Redy-ja Casarse; do 31. decembra 10.3012.00, 16.00-19.00, ob nedeljah in praznikih 10.30 12.00. PRODAJNA RAZSTAVA »STAMPAN-TICA 2011« (»Goriška kolekcija, risbe in slike med 17. in 20. stoletjem«) bo na ogled do 5. januarja 2012 od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15.30 in 19.30, v decembru tudi ob nedeljah in ponedeljkih. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo odprtje bienalne razstave »Pogledi 6 - Slovenija: jaz, tukaj, zdaj« v petek, 6. januarja, ob 19. uri. Na ogled bo do 27. januarja; več na 003865-3354017 ali mestnagaleri-ja@kulturnidom-ng.si. V GALERIJI TIR KULTURNEGA CENTRA MOSTOVNA v Solkanu je na ogled razstava kiparke Nike Šimac z naslovom »Amulet«; do sobote, 7. januarja, ob ponedeljkih in torkih 10.00-12.00, ob sredah in četrtkih 10.00-12.00 in 17.00-20.00, ob petkih 10.00-12.00, 21.00-23.00, ob sobotah 21.00-23.00. V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled samostojna razstava Jožeta Ceja; do 10. januarja od ponedeljka do petka 9.00-13.00, 16.00-18.00 in ob prireditvah. V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci 2 v Gorici je, do 15. januarja 2012, na ogled razstava z naslovom »Ri-velazioni. Quattro secoli di capolavori«; do 31. decembra, 10.00-13.00 in 16.0019.00; v soboto, 31. decembra, popoldne zaprto; v nedeljo, 1. januarja, 16.0019.00; v petek, 6. januarja, 10.00-19.00; ob sobotah in nedeljah, ob 17. uri brezplačni vodeni ogledi; več na info@mu-saeus.it ali 348-2560991. V GALERIJI LA FORTEZZA v Ul. Ciot-ti 25 v Gradišču je na ogled razstava zbranih del od leta 1950 do leta 1980 Giuseppeja Zigaine; do 16. januarja od torka do sobote med 10. in 12. uro in med 17. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 12.30. RAZSTAVA ROBERTA FAGANELA z naslovom »Svetloba in barve« bo na ogled v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici do 20. januarja ob prireditvah in po domeni. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava z naslovom »Le connessioni del-lo stivale«, ki jo ob 150-letnici zedi-njenja Italije prireja goriško združenje Prologo v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji; do 29. januarja od torka do nedelje 9.00-19.00; v soboto, 31. decembra, 9.00-13.00; v nedeljo, 1. januarja, 13.30-19.00. V GORIŠKEM DRŽAVNEM ARHIVU v Ul. dell'Ospitale 2 v Gorici bo do 31. januarja na ogled dokumentarna razstava z naslovom »Archivi da man-giare e da bere«; vstop prost, informacije po tel. 0481-532105 in na naslovu as-go@beniculturali.it. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi v grad Dobrovo ob 20. obletnici njegove obnove in delovanja galerije Zorana Mušiča na ogled razstave z naslovom »Miha Maleš - Zoran Mušič. Prijatelja in sodelavca«; do 15. februarja 2012. V GALERIJI SPAZZAPAN V GRADIŠČU v Ul. Battisti 1 v Gradišču (0481960816) je na ogled razstava Liliane Cossovel z naslovom »Sincerly Yours«; do 11. marca 2012 ob torkih, sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro, ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto. Ob nedeljah ob 16. uri brezplačni vodeni ogled; informacije po tel. 0481-960816, galleria.spazzapan@gmail.com. RAZSTAVA VLADIMIRJA KLANJŠ-ČKA z naslovom »Obzorja« bo do 5. januarja 2012 na ogled v galeriji Knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu. ~M Koncerti OBČINA SOVODNJE vabi na tradicionalni »Novoletni koncert«, ki bo v občinski telovadnici v nedeljo, 15. januarja, ob 18. uri. Nastopajo Škofjeloški oktet, Mestni pihalni orkester Škofja Loka in ženska vokalna skupina Grudnove Šmikle iz Železnikov. Sledi skupna zdravica. BOŽIČNI DOBRODELNI KONCERT v spomin na Mirka Špacapana bo v nedeljo, 8. januarja, ob 19. uri v župnijski cerkvi Sv. Justa v Podgori. Priložnostni govor bo imel Marjan Terpin, kulturni spored bodo oblikovali Angelica Špa-capan, bariton Nikolaj Pintar, gledališki igralec Bine Matoh in MePZ Hrast iz Doberdoba pod vodstvom dirigenta Hi-larija Lavrenčiča. Izkupiček dobrodelnega koncerta bo namenjen društvu »Paliativna oskrba - Mirko Špacapan ljubezen za vedno« iz Vidma. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v gledališču Verdi v Gorici: v petek, 30. decembra, ob 20.45 koncert orkestra Balkan festival, nastopata violinist Stefan Tarara in so-pranistka Silvia Martinelli; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. V BAZILIKI SV. EUFEMIE V GRADEŽU bo v petek, 30. decembra, ob 20.30 koncert 200-članskega zbora »The powerful gospel chorale«; več na 0431898222 ali na stampa@comunegrado.it. »BOŽIČNI KONCERT« NA SVETI GORI komornega zbora Ave bo v nedeljo, 8. januarja, ob 17. uri. Nastopala bosta Tone Potočnik (orgle) in Jerneja Srebernjak (violina). SKRD JADRO, SKRŠD TRŽIČ IN ŽPZ IZ RONK prirejajo tradicionalni koncert božičnih pesmi, v nedeljo, 8. januarja, ob 15.30 v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah. Nastopala bosta ŽePZ UNITRI iz Nove Gorice ter MePZ UTE Piero Poclen iz Tržiča. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, na predstavitev šolske po- nudbe: otroški vrtec Ringa Raja v Ul. Brolo v Gorici v torek, 17. januarja, ob 17. uri, otroški vrtec Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v torek, 24. januarja, ob 17. uri, otroški vrtec Pika Nogavička v Štandrežu v ponedeljek, 23. januarja, ob 17.30, otroški vrtec Pikapolonica v Pevmi v sredo, 11. januarja, ob 17. uri, otroški vrtec Kekec v Števerja-nu v ponedeljek, 23. januarja, ob 17. uri in otroški vrtec Mavrica v Bračanu v ponedeljek, 16. januarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca: v otroškem vrtcu Ringa Raja v Ul. Brolo v Gorici v sredo, 18. januarja, od 10.30 do 11.30, v otroškem vrtcu Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v sredo, 25. januarja, od 10.30 do 11.30, v otroškem vrtcu Pika Nogavička v Štandrežu v torek, 24. januarja, od 11. ure do 11.45, v otroškem vrtcu Pikapolonica v Pevmi v četrtek, 12. januarja, od 10.30 do 11.30, v otroškem vrtcu Kekec v Števerjanu v torek, 24. januarja, od 10.30 do 11.30 in v otroškem vrtcu Mavrica v Bračanu v sredo, 18. januarja, od 10.30 do 11.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, na predstavitev šolske ponudbe v osnovni šoli Zupančič v Gorici v sredo, 18. januarja, ob 17. uri, v osnovni šoli Erjavec v Štandrežu v torek, 17. januarja, ob 17. uri, v osnovni šoli Abram v Pevmi v četrtek, 19. januarja, ob 17. uri, v osnovni šoli Gradnik v Šte-verjanu v četrtek, 19. januarja, ob 17. uri in v osnovni šoli Zorzut v Bračanu v ponedeljek, 16. januarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole: v osnovni šoli Župančič v Gorici v petek, 20. januarja, od 8.30 do 9.30, v osnovni šoli Erjavec v Štandrežu v sredo, 18. januarja, od 8.30 do 9.30, v osnovni šoli Abram v Pevmi v sredo, 25. januarja, od 8.30 do 10.00, v osnovni šoli Gradnik v Števerjanu v sredo, 25. januarja, od 8.30 do 9.30 in v osnovni šoli Zorzut v Bračanu v ponedeljek, 23. januarja, od 10.30 do 12. ure. MARKETINŠKE STRATEGIJE ZA PROMOCIJO TERITORIJA: tečaj na podiplomski stopnji, namenjen odraslim brezposelnim osebam z univerzitetno diplomo in bivališčem na območju dežele FJK; trajanje: 80 ur - od februarja do junija 2012. Vsebine: osnove marketinga, analiza tržišča, segmentacija proizvodov in kupcev, marketing mix. Izbor kandidatov: 13. februarja 2012; informacije in vpisovanja: Ad for-mandum, Korzo Verdi 51, Gorica (tel. 0481-81826, go@adformandum.eu). □ Obvestila BREZPLAČEN AVTOBUSNI PREVOZ DO TRŽIŠKEGA KINEMAXA bo do 8. januarja na voljo vsako soboto in ob praznikih na krožni ronški progi (»Cir-colare Ronchi destra«) in na progi rajona Panzano. Potniki bodo avtobus prepoznali po rdeči tabli z napisom Ki-nemax, po vkrcanju pa bodo morali šoferja vprašati za posebno brezplačno vozovnico, s katero se bodo lahko peljali do tržiškega multikina. GORIŠKA KNJIŽNICA FRANCETA BEVKA v Novi Gorici obvešča, da bo v soboto, 31. decembra, odprta od 8. do 12. ure. GORIŠKA PISARNA SKGZ bo za praznike zaprta do 8. januarja. KK ŠILEC prireja 1. januarja tradicionalni novoletni spust po Soči. Start bo ob 12. uri pod sejemskim razstaviščem v Ul. Barca v Gorici, cilj bo v So-vodnjah 200 metrov pred avtocestnim mostom. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) obvešča, da bo zaprta do četrtka, 5. januarja. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bosta v ponedeljek, 2. januarja anagrafski urad in tajništvo zaprta od 14. do 17. ure. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je so-vodenjska knjižnica odprta ob ponedeljkih od 16. do 18. ure, ob torkih od 9. do 12. ure, ob sredah od 15. do 18. ure in ob četrtkih od 10. do 12. ure. -/ OKENCE ZA MANJŠINSKE JEZIKOVNE SKUPNOSTI je odprto ob ponedeljkih med 9. in 12. uro ter ob sredah med 15.30 in 17.30 v prostorih goriške občine (3. poslopje, 1. nadstropje) na Trgu Municipio 1 v Gorici; tel. 0481-383459 (slovenščina) in tel. 0481-383451 (furlanščina). SKAVTI IZ GORICE vabijo otroke (od 3. do 5. razreda osnovne šole), ki bi radi pristopili k volčičem in volkuljicam, da se jim pridružijo na sestankih, ki potekajo na skavtskem sedežu (Drev. 20. septembra 85 v Gorici) ob sobotah od 14.30 do 16.30; informacije na tel. 346-1538732 (Aljaž). SPDG - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da bodo 22., 29. januarja ter 5. in 12. februarja potekali nedeljski smučarski tečaji v Forni di Sopra, 26. februarja pa bo društveno tekmovanje. Organiziran bo avtobusni prevoz, prijave 4., 11. in 16. januarja na društvenem sedežu v KB centru v Gorici od 18. do 20. ure. Sodelovanje na tečajih je vezano s članstvom v društvu. SSO obvešča, da bo goriški urad zaprt do četrtka, 5. januarja. V OKVIRU PROJEKTA »JEZIK-LIN-GUA« deluje spletna jezikovna svetovalnica za slovenski jezik, ki je posebej namenjena pojavom italijansko-slovenskega jezikovnega stikanja. Na spletni strani www.jezik-lingua.eu je treba zbrati slovensko različico, zatem na meniju »Usluge« zbrati uslugo »Spletna jezikovna svetovalnica«, ki bo dostopna po registraciji. VIDEMSKA UNIVERZA v Gorici sporoča, da bodo vsi sedeži zaprti do 1. januarja in od 6. do 8. januarja. Med 2. in 5. januarjem bosta sedeža v palači Alvarez v Ul. Diaz 5 in v Ul. Santa Chiara 1 odprti med 8. in 14. uro, Hiša Lenassi v Ul. IX Agosto med 8.30 in 14. uro, Palača Filma na Travniku bo zaprta do in 8. januarja. Knjižnica v Ul. Santa Chiara bo zaprta do 8. januarja. ZDRAVSTVENO PODJETJE ASS 2 obvešča, da bodo okenca CUP v bolnišnicah v Gorici in Tržiču do 30. decembra delovala s skrajšanim urnikom do 15. ure. ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je rok prijave na mednorodno revijo »Primorska poje« 31. december 2011. Tudi letos bo edini možni način prijavljanja elektronski, na spletni strani www.zpzp.si; aktivna je povezava do spletne prijavnice. ZSKD obvešča, da bo goriški urad zaprt za božične praznike do vključno 5. januarja. ZSŠDI obvešča, da bo goriški urad zaprt do vključno ponedeljka, 2. januarja. ZSKD organizira delavnice o družinskih postavitvah v nedeljo, 15. januarja, od 15. ure do 18.30 v KB Centru, na Kor-zu Verdi, 51 v Gorici (v 3. nadstropju v Tumovi dvorani). Organizatorji so zbrali nedeljo, da bi omogočili vsem tistim, ki delajo od ponedeljka do sobote, da spoznajo metodo Berta Hel-lingerja. Delavnico vodi terapevtka Silvia Miclavez, več informacij o njej na www.alcicostellazioni.it. Na razpolago so tudi darilni boni za obisk delavnice družinskih postavitev; informacije in prijave na gori-ca@zskd.org ali po tel. 0481-531 495 (327-0340677). 13 Prireditve V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici prirejajo srečanje ob prehodu v novo leto z naslovom »Glasbe in tišina duše. (Le musiche e il silenzio dell'anima)« v soboto, 31. decembra od 23. ure do 0.30. Srečanje bosta vodila Susanna Beira in Marco Bertali; vstop prost. PREDAVANJE O LIKOVNI UMETNOSTI bo potekal 17. januarja ob 18. uri v novogoriški Točki ZKD na Ulici Gradnikove brigade 25. Multimedij-ski ustvarjalec Blaž Erzetič bo predaval na temo »Zvok in 3D grafika«; udeležba bo brezplačna. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Carmen Os-bati v kapeli bolnišnice Sv. Justa in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 11.00, Serafina D'Arrando v kapelici na glavnem pokopališču in na pokopališču. / SVET Četrtek, 29. decembra 2011 17 iran - Zaostritev v krizi zaradi jedrskega programa Iran grozi z blokado nafte v Perzijskem zalivu Skozi strateško pomembno Hormuško ožino potuje 40 odstotkov svetovne nafte TEHERAN/WASHINGTON -Iran je zagrozil z blokado prevoza nafte v Perzijskem zalivu, če bi mednarodna skupnost proti njemu uvedla nove sankcije. Kot je posvaril iranski podpredsednik Mohamed Reza Rahimi, Hormuške ožine »ne bo prečkala niti kaplja nafte«, če bo Zahod razširil sankcije proti Iranu zaradi njegovega domnevnega jedrskega programa. Iran si po besedah Rahimija ne želi sovražnosti, vendar Zahod ne želi prenehati svojih zarot, zato je potreben odločen odgovor, poroča nemška tiskovna agencija dpa, ki povzema iranske državne medije. Iransko zunanje ministrstvo je sicer še minuli teden zatrjevalo, da ne razmišljajo o blokadi Hormuške ožine. Washington pa je že opozoril Iran pred kakršnimikoli poskusi, ki bi prekinil tranzit skozi ožino. »Vmešavanja v tranzit plovil skozi Hormuško ožino ne bomo dopustili,« je poudaril sirija Opazovalci na kriznih v «v v« ■ žariščih DAMASK - Opazovalci Arabske lige, ki imajo nalogo preveriti izvajanje dogovora o končanju nasilja v Siriji, so včeraj in bodo še danes obiskali Hamo, Idlib in Daro, je povedal vodja misije, sudanski general Mohamed Mustafa al Dabi. Hama in Id-lib ob meji s Turčijo veljata za žarišči protirežimskih protestov. Kot je pojasnil vodja misije al Dabi, sicer veteran sudanske obveščevalne službe, bodo opazovalci obiskali Idlib in Hamo na severu države in Daro na jugu kot tudi območje okoli 50 do 80 kilometrov okoli Damaska. Opazovalci so v torek že obiskali Homs v osrednji Siriji, prav tako žarišče pro-tirežimskih protestov. V Siriji naj bi nadzirali izvajanje mirovnega načrta za končanje devet mesecev trajajočega nasilja nad protestniki, ki je zahtevalo že več kot 5000 življenj. Al Dabi je sicer dejal, da je "optimističen" glede opazovalne misije. V pogovoru za današnjo izdajo arabskega časnika Al Hayat je izrazil prepričanje, da bo misija storila korak naprej. Kot je dejal, so sirske oblasti doslej pokazale pripravljenost na sodelovanje, in dodal, da vsebine poročila misije ne bodo objavili v javnosti. ZDA so medtem Damasku zagrozile z novimi ukrepi, če bi Sirija zavrnila sodelovanje z opazovalci. Kakšne ukrepe imajo v mislih, na ameriškem zunanjem ministrstvu niso pojasnili. Tudi Rusija je Sirijo pozvala, naj opazovalcem omogoči karseda največ svobode. Kot je na novinarski konferenci z egiptovskim kolegom Mohamedom Amrom v Moskvi dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov, je Rusija zaskrbljena nad pozivi nekaterih držav sirski opoziciji, naj misije opazovalcev ne jemlje preveč resno, in jih označil kot zelo škodljive in provokativne. Zagovorniki človekovih pravic sirskemu režimu sicer očitajo, da zavaja opazovalce Arabske lige. Po trditvah Human Rights Watch (HRW) so oblasti na stotine političnih zapornikov premestile v vojaške objekte, do katerih opazovalci nimajo dostopa. Po ocenah enega od častnikov sirskih varnostnih sil naj bi preselili med 400 in 600 zapornikov. Sarah Leah Whitson, pri HRW pristojna za Bližnji vzhod, je ob tem menila, da mora Arabska liga sirske oblasti prisiliti, da jim dovolijo popoln dostop od vseh ustanov, v katerih so zaprti zaporniki. (STA) tiskovni predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva George Little. Po njegovih besedah doslej sicer ni bilo mogoče opaziti iranskih provoka-tivnih dejanj proti ameriškim in drugim plovilom na območju Hormuške ožine oziroma Perzijskega zaliva. Kot je pred tem dejal tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Mark Toner, Iranu grozijo nove sankcije, če ne bo spoštoval mednarodnih obveznosti, povezanih z jedrskim programom. V primeru sodelovanja pa lahko pričakuje tesno sodelovanje Zahoda. To ostaja še naprej dvojna strategija Was-hingtona, je še dejal Toner. Hormuška ožina je strateško pomembna točka v Perzijskem zalivu, saj skoznjo na tankerjih potuje 40 odstotkov svetovne nafte, na območju pa se nahajajo tudi pomembne izvoznice nafte in plina Bahrajn, Kuvajt, Katar, Savdska Arabija in Združeni arabski emirati. (STA) Vojaške vaje iranske mornarice v Hormuški ožini ansa moskva - Dogovor za Južni tok Turčija dovolila gradnjo^plinovoda po dnu Črnega morja MOSKVA - Turčija in Rusija sta v Moskvi podpisali sporazum, v skladu s katerim bo Ankara omogočila gradnjo plinovoda Južni tok skozi turške ozemeljske vode oziroma po dnu Črnega morja. Sporazum so podpisali turški minister za energetiko Ta-ner Yildiz in predstavniki ruskega plinskega giganta Gazprom. Ruski premier Vladimir Putin se je Turčiji ob tem zahvalil za podporo. Rusija je Turčiji v zameno za podporo pri projektu obljubila dolgoročno dobavo plina, in sicer do leta 2025. Putin se je zahvalil tudi Bruslju. »Vem, da Evropska komisija podpira različne projekte, vključno z Južnim tokom,« je dejal in dodal, da bo izgradnja plinovoda zagotavljala stabilno dobavo plina na evropski trg. Projekt plinovoda Južni tok velja za konkurenco plinovodu Nabucco, ki ga podpira tudi EU. Prvi mož Gazproma Aleksej Miller je novinarjem zagotovil, da bo gradnja plinovoda Južni tok skoraj zagotovo končana decembra 2015, dobava plina v Evropo pa bo stekla konec leta 2015. Dokončna trasa, po kateri bo potekal plinovod Južni tok, sicer še ni popolnoma znana. Pri projektu sodeluje tudi Slovenija. Podpredsednik Gazproma Aleksander Medvedjev ni izključil možnosti, da bi se lahko Južni tok končal v severni Italiji. »Pripravili smo obsežno študijo o izvedljivosti projekta. Izbrana trasa temelji le na ekonomski računici. Izbrano traso bomo predstavili po tem, ko bomo sprejeli dokončno odločitev o investiciji,« je dejal. Opozoril je, da je študija o izvedljivosti eno, praktični pogoji za izvedbo, na primer konkretni stroški, pa drugo. Rusija se želi z izgradnjo plinovoda Južni tok izogniti nezanesljivim tranzitnim državam, kot je Ukrajina, s katero se je Moskva v minulih letih zapletala v več plinskih sporov, kar je vplivalo na dobavo plina v več evropskih držav. (STA) izrael - Pri Jeruzalemu Nove naselbine na palestinskih tleh Za Palestince je novih 130 stanovanj provokacija JERUZALEM - Jeruzalemska mestna uprava je včeraj odobrila načrte za gradnjo novih 130 stanovanjskih enot v soseski Gilo, ki leži v arabskem vzhodnem delu Jeruzalema, kar so Palestinci označili za poskus še večje ločitve Betlehema od vzhodnega Jeruzalema. Gilo leži le nekaj kilometrov severno od Betlehema, v skladu z načrti pa bodo v soseski zgradili tri 12-nadstropne stolpnice s 130 stanovanji, je povedal poslanec levousmerje-ne stranke Merec Pepe Alalu. Pojasnil je, da bodo graditi najverjetneje začeli v treh letih. Izrael je 1. novembra sprejel odločitev o pospešitvi gradnje domov za Jude v arabskem vzhodnem Jeruzalemu in bližnjih naselbinah, s tem pa želi kaznovati Palestince, ki jim je oktobra uspelo pridobiti polnopravno članstvo v Organizaciji ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). Od takrat je Izrael napovedal gradnjo 2057 novih domov za naseljence v vzhodnem Jeruzalemu in 1241 na Zahodnem bregu. Gradnja domov za judovske naseljence je eno izmed največjih jabolk spora med Izraelci in Palestinci, zaradi so že večkrat propadla pogajanja za mirno rešitev krize. Neposredni pogovori so propadli jeseni leta 2010, ker Izrael ni podaljšal zamrznitve gradnje novih domov na Zahodnem bregu. V judovskih naselbinah na zasedenem Zahodnem bregu živi več kot 310.000 naseljencev, njihovo število pa še narašča. Še 200.000 judovskih naseljencev pa živi v okoli desetih soseskah v vzhodnem Jeruzalema, ki ga je Izrael leta 1967 zasedel in nato priključil, česar ni mednarodna skupnost nikoli priznala. (STA) V BiH dogovor o vladi SARAJEVO - Voditelji šestih strank Bosne in Hercegovine so se dogovorili za oblikovanje vlade BiH. S tem so skoraj 15 mesecev po parlamentarnih volitvah končali politično krizo, ki je hromila državo na poti približevanja Evropski uniji. Za oblikovanje vlade so se dogovorili predsedniki SNSD Milo-rad Dodik, SDS Mladen Bosič, HDZ BiH Dragan Čovič, HDZ 1990 Božo Ljubič, SDP Zlatko Lagumdžija in SDA Sulejman Tihič. Položaj predsedujočega svetu ministrov bo zasedla HDZ BiH, ki bo v četrtek sporočila ime premiera in ga predlagala predsedstvu BiH. Dosegli so tudi politični dogovor o dveh glavnih reformah, ki jih zahteva EU, in sicer o zakonu o popisu prebivalstva in razdelitvi državnega premoženja ter o proračunu za leto 2012. Volitve v Grčiji bodo aprila ATENE - Predčasne parlamentarne volitve v Grčiji bodo konec aprila, je napovedal finančni minister Evangelos Venizelos. Do volitev močno zadolženo Grčijo vodi vlada narodne enotnosti pod vodstvom Lukasa Papademo-sa. V njej so člani dveh največjih grških strank - v minulih dveh letih vladajoče socialistične stranke Pasok in opozicijske konservativne Nove demokracije - ter manjše desnousmerje-ne stranke Laos. Venizelos je dejal, da bodo za usodo Grčije odločilni trije tedni po 16. januarju, ko bodo potekala naporna pogajanja o refinanciranju grškega dolga. Kirchnerjeva ima raka BUENOS AIRES - Argentinska predsednica Cristina Kirchner ima raka ščitnice in jo bodo 4. januarja operirali, so sporočili iz njenega urada. Kot so pojasnili, zaradi operacije do 24. januarja ne bo opravljala predsedniških dolžnosti, nadomeščal pa jo bo podpredsednik Amado Boudou. V uradu predsednice so še povedali, da je rak omejen na ščitnico in da drugje pri 58-le-tni predsednici niso odkrili metastaz. Operacije raka ščitnice veljajo za manj zahtevne in večinoma niso tvegane. Kuba izpušča zapornike HAVANA - Kubanski predsednik Raul Castro je začel uresničevati napoved, da bodo na Kubi pred obiskom papeža Benedikta XVI., ki bo prihodnje leto, izpustili 2900 zapornikov. Kubanski odbor za človekove pravice in nacionalno spravo je sporočil, da je bilo doslej izpuščenih več kot 2500 ljudi. Med izpuščenimi naj bi bilo tudi pet političnih zapornikov. V kubanskih zaporih naj bi bilo med 70.000 do 80.000 ljudi. Castro je v petek sporočil, da bodo med po-miloščenimi starejši od 60 let, ženske, bolniki in mladi, ki so v zaporu zaradi prvega kaznivega dejanja. Napovedal je tudi izpustitev nekaj političnih zapornikov in 86 tujcev iz 25 držav. (STA) severna koreja - Včeraj množičen pogrebni sprevod Korejci so se poslovili od Kim Jong Ila Na čelu sprevoda korakal Kimov najmlajši sin in verjetni prihodnji voditelj države mladi Kim Jong Un, ob njem pa vplivni stric PJONGJANG - V Severni Koreji so včeraj potekale pogrebne slovesnosti za voditeljem Kim Jong Ilom, ki je umrl 17. decembra v 69. letu starosti. Državna televizija je pokazala posnetke sprevoda s krsto pokojnega voditelja na avtomobilu, ki se je počasi pomikal skozi Pjongjang. Od Kima se je poslovilo na desettisoče ljudi. Televizija je objavila posnetke črne limuzine na čelu sprevoda, na kateri je bil pritrjen ogromen portret sme-jočega se Kim Jong Ila, nato pa mu je sledil avtomobil s krsto voditelja, zavito v rdečo zastavo. Ob njej je na čelu korakal Kimov najmlajši sin in verjetni prihodnji voditelj države Kim Jong Un. Za mladim Kimom je korakal njegov stric in podpredsednik vplivne obrambne komisije Jang Song Thaek, ki naj bi igral pomembno vlogo pri prevzemu oblasti Kim Jong Una, in več visokih predstavnikov vojske, tudi načelnik generalštaba Ri Yong-ho. Vozilu s krsto je sledil konvoj več deset črnih mercedesov in drugih vozil. Na zasneženih ulicah Pjongjanga je spoštovanje svojemu voditelju izkazalo na tisoče vojakov, ki so s sklonjenimi glavami pospremili sprevod. Od »ljubljenega vodje« se je kljub mrazu in sneženju v solzah in veliki žalosti poslovilo tudi na desettisoče Severnih Korejcev. Državna televizija, ki je ves čas v živo prenašala pogrebno slovesnost, je po končanem sprevodu začela prikazovati dokumentarec o življenju Kim Jong Ila. Žalovanje se bo uradno končalo danes s spominsko slovesnost- Pokojnemu diktatorju so organizirali veličasten pogreb ansa jo, v okviru katere se bodo po vsej državi pokojnemu voditelju poklonili s tremi minutami molka. Uradne delegacije iz tujine se pogrebnih slovesnosti niso udeležile, saj je uradni Pjongjang že ob smrti Kima sporočil, da teh ne bodo gostili. Kim je 17 let s trdo roko vladal Severni Koreji in podobno kot njegov oče Kim Il Sung, ki je umrl leta 1994, gradil kult osebnosti. Na čelu države naj bi ga nasledil še ne 30-letni Kim Jong Un, ki so ga mediji že označili za "velikega naslednika" in "vrhovnega poveljnika". (STA) 18 Četrtek, 29. decembra 2011 KULTURA / zgodovina - Predavanje O upornosti in nepokorščini na Krasu »Upornost in nepokorščina na Krasu: trije primeri iz devinskega gospostva« je naslov zanimivega predavanja, ki sta ga pred dnevi v tržaškem Narodnem domu organizirali Agrarna Skupnost in Kulturno združenje »Pas de Tor.« Srečanje je nudilo priložnost za spoznavanje zgodovinskih dogodkov iz časa Kmečkih uporov, ko so naši predniki ponosno dvignili glavo zoper razne oblike izkoriščanja, ki so prihajale s strani fevdalnih gospodov. Po pozdravnih besedah Alde-visa Tibaldija, ki se ukvarja s preučevanjem pojava nepokorščine kmetov v Furlaniji, je predsednik Agrarne skupnosti Vladimir Vremec v svojem nagovoru opozoril, da veljavnost zelo strogih evropskih zaščitnih norm dejansko onemogoča razvoj primarnega sektorja na Krasu. Kot znano, so se kmetje, nara-vovarstveniki in drugi uprli, ker se glede visokonapetostnega daljnovoda na Krasu od družbe Terna ni zahtevalo spoštovanja omenjenih predpisov. Po mnenju predsednika AS se pri nas ne zavedamo dovolj bistvenega pomena, ki ga za narodno manjšino ima samostojno gospodarstvo. Pri upravljanju skupne vaške imovine se pojavljajo vedno nove ovire s strani občin in dežele. V drugem delu je Vremec predstavil posamezne južnoameriške primere, kjer se avtohtone skupnosti borijo proti multinacionalkam, ki jim uničujejo neokrnjeno naravo in odvzemajo resurse. Tem »novim puntar-jem« zoper nasilje naftnih in drugačnih mogotcev je predsednik AS izrekel solidarnost. Na srečanju sta o nepokorščini kmetov prek predstavitve treh različnih dogodkov zčrpno spregovorila zgodovinarja Aleksander Panjek in Dragica Čeč, ki poučujeta na Univerzi na Primorskem. Uvodoma je tržaški zgodovinar izpostavil, da so bili kmetje v Evropi nosilci svojega specifičnega pogleda na svet, ki se od regije do regije ni veliko razlikoval ter hkrati podčrtal pomen ohranjanja nematerialne kulturne dediščine (zgodovinskega spomina) za identiteto in razvoj vsakršnega območja. Zgodovinarka je v svojem posegu vzela v pretres Sum upora na devinskem gospostvu, do katerega je prišlo leta 1635. Takrat so oblasti naložile prebivalstvu nova bremena na kmečko trgovino in promet. Oblast je imela izdelano metodo - z zaslišanji - kako zatreti upor preden bi se ta razplamtel. Domnevni vodja nemirov je bil neki Ivan Simoneta. Kmetje so se srečevali na sejmih, kjer so izmenjavali informacije in spoznavali nelagodje kmetov iz drugih območij. Oblasti so se teh povezav bale. Primer potrjuje v kolikšni meri so takratne družbe bile dinamične in v medsebojnem stiku ter sploh ne statične kot se večkrat rado sliši. V nadaljevanju je Panjek spregovoril o Mačji godbi v Štivanu iz leta 1651: šlo je za obred norčevanja in posmehovanja, s katerim je neka krajevna skupnost navadno obsojala kršitev vrednot in uveljavljenih moralnih pravil znotraj določene skupnosti. V tem primeru je razposajena vaška fantovščina v pustnem času s svojim početjem šla čez mejo, kar je imelo za posledico sodni proces. Da bi se izognili temu so nekateri udeleženci Mačje godbe zbežali v sosedni Tržič, ki je bil pod beneško oblastjo. Seznam obsojenih priča, da je velik delež le-teh bil Fur-lanov, ki so očitno živeli v sožitju s Slovenci v specifičnem predelu vasi (contrada furlanis). Zadnji obravnavani zgodovinski dogodek je obravnaval potek Tolminskega punta v Devinu (1713). Šlo je za kmečki protifevdalni upor pri katerem je sodelovalo več tisoč kmetov. Med obleganjem gradu so iz njega izstrelili kroglo, ki je zadela v skalo in s tem povzročila smrt pol ducata (Kmečka zveza je njim v spomin v 70ih letih postavila obeležje) ter ranila več desetin upornikov. Poleg Devina je upor na Krasu potekal še v Štanjelu, Vipavskem Križu, Komnu, Braniku in drugje. Upor ni prinesel kmetom nikakršnega rezultata. Predavanje, s katerim sta zgodovinarja izpostavila raznolike oblike nepokorščin in uporov kraškega prebivalstva, je omogočilo dragoceno osvežitev krajevnega skupnega zgodovinskega spomina. V gradu, pred katerim so njihovi predniki doživeli pekoč poraz, danes kmetje ponujajo svoje pridelke, so poudarili na srečanju. (Mch) revije za mlade in otroke - Decembrski Galeb S pisano vsebino, bogato ilustrirano, v prihajajoče leto 2012 Za počitniške zimske popoldneve je ravnopravšnji decembrski Galeb, ki nam prinaša raznolike vsebine. Decembrska številka je polna zimskih pesmi in zgodbic, ki so nastale pod peresom uveljavljenih slovenskih pisateljev, vse skupaj pa so lepo obogatile tudi pisane ilustracije naših ilustratorjev. Risbe pa niso prispevali le ilustratorji, ampak tudi šolarji zamejskih šol. Te so zbrane v rubriki Šolarji pišejo in rišejo, lična in simpatična risbica pa krasi tudi tokratno Galebovo naslovnico. To je prispevala Lana Andolšek, učenka drugega razreda osnovne šole P. To-mažič v Trebčah. Ob njeni risbici -zgoraj skrajno desno - pa objavljamo še ilustracije Jasne Merku in Chiare Sepin, spodaj pa še Mojce Cerjak in Alenke Sottler. Motiviko meseca je odlično ujela Zvezdana Majhen, ki je v pesmici Ga-lebove želje oživela želje, za katere bi radi, da bi se uresničile v novem letu. Podobno vsebino pa ima tudi pesmica Bine Štampe Zmavc Mlado leto. Prvo pesmico je likovno upodobila Mojca Cerjak, drugo pa Alenka Sottler. Zi-valsko vsebino pa ima pesmica Naša muca, ki je nastala pod peresom Martine Legiša in pod čopičem Štefana Turka. Prisrčna pripoved o čarovnici Ča-sminki nas tudi tokrat spravi v dobro voljo. Njena avtorica Tatjana Kokalj nas je v tej številki popeljala v mestni svet, na katerega se mora naša čarovnica šele navaditi. Štefka Kac Marn je tudi tokrat prispevala pripoved o pingvinu Pingiju. V decembrski pripovedi lahko beremo o Nejcu, ki je dobil novega Lioness: Hidden Treasures Amy Winehouse Soul, r&b, Island Records, 2011 Letos poleti nas je prerano zapustila kraljica »soul-be-le« glasbe Amy Winehouse. Angleška pevka se je, kot pred njo že marsikateri glasbenik, naj omenimo le Jimija Hen-drixa, Janis Joplin in Kurta Cobaina, vdala usodi in si s pre- tiravanjem z mamili in alkoholom uničila življenje. Komaj štiri mesece kasneje pa je že izšla plošča Lioness: Hidden Treasures. Izdali so jo njen oče Mitch in njena glasbena pro-ducenta Salaam Remi ter Mark Ronson, katerim je marsikdo očital pomanjkanje tankočutnosti ... Novo ploščo Lioness: Hidden Treasures so Wine-housini oboževalci pričakovali že vrsto let, saj je zadnji album angleška pevka izdala daljnega leta 2006. V zadnjih letih je bila namreč Winehouse zelo pogojena od prekomernega uživanja mamil in alkohola, ki so zaustavili njen glasbeni proces in bili pogosto vzrok prekinitve njenih koncertov. Lioness: Hidden Treasures sestavlja dvanajst komadov za malo manj kot petdeset minut prijetne, v glavnem soul glasbe. Plošča vsebuje le tri neobjavljene komade, medtem ko so preostale pesmi b-side komadi prejšnjih albumov in cover pesmi. Prva na vrsti je dobra reggae skladba Our Day Will Come, drugi single plošče in uspešnica iz šestdesetih let pozabljene skupine Ruby & The Romantics. Takoj za njo prisluhnemo komadu Between The Cheats, tipični soul pesmi v Winehousinem stilu. Tears Dry je b-side komad plošče Back To Black, Will You Still Love Me Tomorrow pa prijetna cover pesem ameriške pevke Carole King. Pri pesmi Like Smoke je angleški soul zvezdi prišel na pomoč ameriški rapper NAS, starejši uspešnici Valerie in The Girl From Ipanema pa je Winehouse mojstrsko preuredila. Ploščo zaključujeta še umirjena Wake Up Alone in nekoliko hitrejša Best Friends, Right?. Omembe vreden pa je tudi prvi single albuma Body And Soul, ki ga Winehouse poje z ameriško legendo Tonyjem Bennettom. Lioness: Hidden Treasures ni ravno pravi album, rekel bi, da je to neke vrste zbirka starejših »ostankov«, ki pa vseeno potrjuje izreden glasbeni talent, ki ga je angleška pevka prehitro zapravila. R.D. pingvina. Pripoved je lepo ilustrirala Ziva Pahor. Medved in miška, ki nas vsak mesec v obliki stripa popeljata v kako slovensko mesto, sta se v tej številki napotila v Škofjo Loko. Bralci in bralke lahko izvedo, zakaj je v škofjeloškem grbu podoba črnca. Simpatično in poučno pripoved je pripravila Majda Koren, ilustriral pa jo je Bojan Jurc. Ljudska pripoved Klarise M. Jovanovič nam v tokratnem Galebu predstavlja pomen kače v ljudskem izročilu. Ste vedeli, da kače tu in tam odvržejo svojo kažo, pravimo, da se levijo, nekateri ljudje pa tako pogosto spreminjajo svoje prepričanje kot kača kožo? Vse to in še veliko več lahko izvemo s pomočjo prispevka Jovanovičeve. Škrati so tudi tokrat prisotni. Marjeta Zorec nam predstavlja odlomek, ki je povzet po pripovedi Josipa Jurčiča in ki govori o noči med slovenskimi polharji. Kot dodatek pa je avtorica pripravila tudi prispevek o gozdnem škratu, ki iz zagate reši marsikatero živalico. Darinka Kobal nas še naprej razveseljuje z dedkovimi pripovedmi. V tej številki lahko spoznamo besedo omelo. Prisrčno pripoved je ilustrirala Magda Tavčar. O zlatih ribicah pa govori zgodbica Dima Zupana Tinček in 3 zlate ribice. Zgodbo je likovno upodobila Katerina Kalc. No, potem je tu še naša Osabosa, ki nas tudi tokrat razveseljuje s svojimi dogodivščinami. Tokrat je bila priča preplahu v veleblagovnici. Avtor zgodbice Jože Sevljak pa nas zopet ni prepričal v osino pokorščino. Za sladokusce je prav gotovo na mestu zgodbica Slavka Pregla Slaščičarna pri veseli Eli. Sladko pripoved je ilustriral Zvonko Čoh. Prepričljivo poučno besedilo pa prinaša tudi Berta Golob, ki nam tokrat predstavlja pisatelja Ivana Tavčarja. Nikoli ni preveč niti smeha in iger. Jasna Merku je pripravila ustvarjalno delavnico, ki nas uči pripravljati kaligram, tu so še didaktične in enigmatične igre, za male kuharje pa je ravno pravšnja kuharska rubrika Škrobek kuha. Škrobek nas tokrat uči pripravljati okraske iz jajčnih beljakov. Čisto na koncu pa je še rubrika Šolarji pišejo in rišejo, v kateri so zbrani spisi in risbe naših šolarjev. (sč) Vračajo se Van Halen Člani ameriške hard rock zasedbe Van Halen so na uradni spletni strani skupine na portalu YouTube objavili video, s katerim oboževalcem naznanjajo, da se vračajo na koncertne odre. Vstopnice za turnejo v letu 2012 bodo naprodaj od 10. januarja. V črno-belem videu kitarist Eddie Van Halen in bobnar Alex Van Halen skupaj s prvim pevcem zasedbe Davidom Lee Rothom ter Eddiejevim sinom Wolfgangom na basu preigravajo uspešnico »Jump«. Na dnu posnetka se vrti napis, da se skupina leta 2012 odpravlja na turnejo. (STA) Slovenski umetniki delovno na tujem Na javnem razpisu za bivanje in delovanje slovenskih ustvarjalcev v re-zidenčnih stanovanjih v Berlinu, na Dunaju, v Londonu, New Yorku in Parizu v letu 2012 je bilo izbranih 35 umetnikov z različnih umetniških področij. Ministrstvo za kulturo bo za rezidence slovenskih ustvarjalcev v tujini namenilo 167.000 evrov. V Berlinu bodo predvidoma ustvarjali Zvezdana Novakovič, Jože Šubic, Mojca Zlo-karnik, Vesna Bukovec, Svetlana Ja-kimovska Rodic, Olga Košica, Alja Adam in Andrej Kamnik, Jože Ba-ša ter Brane Zorman. Za bivanje v Londonu so predvideni Sanja Janša, Maja Dolores Šubic, Zoran Predin, Miha Boljka, Barbara Jurkovšek, Živa Žitnik, Lada Ce-rar, Jernej Forbici, Polona Kasal in Mihail Hodin. Za newyorško stanovanje so predvideni Staš Kleindienst, Andreja Kopač, Miha Štrukelj, Janez Burger, Matej Grahek, Ji-ri Kočica, Simona Hamer, Borja Močnik, Goran Bertok, Metka Kra-šovec, Uroš Acman in Iztok Geister, za dunajsko pa Alenka Pirman, Va-sja Nagy in Polonica Petek Zelenik. Za Pariz pa ni bilo interesa. (STA) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 29. decembra 2011 19 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli... po svetu! - Mala enciklopedija živali -Veverica 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Transatira z Androm Merkujem in Borisom Devetakom; sledi Božični koncert, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik in vremenska napoved 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spe-sa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.10 Aktualno: Verdetto finale 14.50 Film: La stella della porta accanto (kom., It., '08, r. G. Albano) 17.00 Dnevnik 17.15 Film: Un fidanzato per Natale (kom., ZDA, '04, r. K. Connor) 18.50 Kviz: L'ere-dita 20.00 Dnevnik 20.30 1.55 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Igra: Soliti ignoti 21.10 Nan.: Che Dio ci aiuti 23.15 Dnevnik - kratke vesti 23.20 Dok.: Arctic Tale (ZDA, '07, r. S. Robertson) 0.45 Variete: Di che talento sei? (v. M. Costanzo) 1.20 Nočni dnevnik 2.00 Aktualno: Sottovoce V^ Rai Due 6.30 8.15 Risanke 7.15 Film: Winnie the pooh e gli elefanti (ris., ZDA, '05, r. F. Nissen) 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik Rai Tre formacije 12.05 Nan.: Un detective in cor-sia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 2116.15 Nad.: Sentie-ri 16.50 Film: Ho vinto la lotteria di Capo-danno (kom., It., '89, r. N. Parenti) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: Il capo dei capi 23.35 Film: I love radio rock (kom., V.B., '09, r. R. Curtis, B. Nig-hy, R. Ifans) 2.05 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Film: Truffa a Natale (kom., ZDA, '03, r. G. Champion) 9.30 Dnevnik in vremenska napoved 10.55 18.15 Resn. show: Grande Fratello 12 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.40 Film: Il mio vicino e Babbo Natale (kom., Kan., '05, r. G. Mendeluk) 16.30 Film: Le vere luci del Natale (kom., ZDA, '06, r. A. Wheeler) 18.10 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: The Money Drop 20.00 Dnevnik 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Film: Il bambino con il piagiama a righe (dram., V.B./ZDA, '08, r. M. Herman, i. A. Butterfield, V. Farmiga) 23.20 Film: Marie Antoinette (biog., ZDA, '06, r. S. Coppola, i. K. Dunst, J. Schwartzman) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved V Italia 1 14.00 Film: The Goodwitch's gift - Il matrimonio di Cassie (druž., Kan., '10, r. C. Pryce, i. Catherine Bell) 15.35 Film: Correre ancora - After the fall (dram., ZDA, '10, r. B. May) 17.05 Nan.: L'Africa nel cuore 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.30 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Criminal Minds 23.25 Dnevnik 23.40 Dok.: Cut 0.50 La Storia siamo noi 1.45 Film: Miss Marple - Verso l'ora zero (krim., V.B., '07, r. D. Grindley) 6.50 Risanke 8.50 Film: Nasolungo e la principessa (ris., Rusija, '03, r. I. Maximov) 10.30 Film:L'isola del tesoro e la leggenda degli abissi (pust., N.Z., '04, r. M. Hurst) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Film: Mamma che Natale da cani! (kom., Kan., '04, r. S. Irvin) 17.35 Risanka: Dragon Ball 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: Dr. House Medical Division 20.20 Nan.: CSI: Scena del crimine 21.10 Nan.: Sherlock 23.05 Nan.: Nikita 0.55 Variete: Poker1mania 1.50 Nan.: Highlander ^ Tele 4 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: TGR Buon-giorno Italia, sledi Buongiorno Regione 8.00 Film: Un giorno di gloria per Miss Pettigrew (kom., V.B./ZDA, '08, r. B. Nalluri) 9.25 Film: TuttoToto - Il latitante (kom., It., '67, r. D. D'Anza) 10.10 La Storia siamo noi 11.15 Nan.: Doc Martin 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Le Storie - Diario italiano 12.50 17.40 Dok.: Geo & Geo 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tgr Leonardo 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'altro Geo 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Film: Polli tornate a casa (kom., ZDA, '31, r. J.W. Horne, i. S. Laurel, O. Hardy) 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Kratki filmi: Se-rata Wallace & Gromit (r. N. Park) 23.20 Dnevnik in deželni dnevnik 23.35 Film: Tim Burton's the nightmare before Christmas (ris., ZDA, '93, r. H. Selick) 0.50 Aktualno: Magazzini Einstein 1.20 Glasba: La musica di Raitre u Rete 4 7.00 Dnevnik 7.30 Nan.: Starsky e Hutch 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Monk 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne in- 7.00 Dnevnik 7.30 Aktualno: Dopo il Tg... Attualita (pon.) 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 Variete: Doma-ni si vedra 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Koncert: Voci dal Ghetto 11.55 Aktualno: Salus Tv 12.05 20.05 Aktualno: Musa Tv 12.15 Rotocalco ADNKronos 12.40 Dok.: Borgo Italia 13.05 Variete: Colori di mon-tagna 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: Co-pertina da Udine 15.05 Videomotori 16.00 Dok.: Piccola grande Italia 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Dok.: Patrimonio dell'Unesco 19.30 Dnevnik 20.00 Aktualno: Fede, perche no? - Avvento e Natale 2011 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: The F.B.1.22.30 Dok.: Agrisapori 23.02 Nočni dnevnik 23.40 Film: Lansdown (triler, r. T. Zuber, i. C. Baran, J. Carlson, E. Gunther) La 7 LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 7.50 Film: Toto cerca moglie (kom., It., '50, r. C.L. Bra-gaglia, i. Toto, M. Castellani) 9.40 Nan.: Ultime dal cielo 11.30 Resničnostni show: SOS Tata 12.25 Variete: I menu di Bene-detta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: La ragaz-za delle balene (dram., Nem./N.Z., '02, r. N. Caro, i. K.C Castle-Hughes, V. Haughton) 16.15 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 19.30 0.40 Variete: G'Holiday 20.00 Dnevnik 20.301.15 Show: Italialand Remixata!!!! 21.10 Aktualno: Piazzapulita 23.20 Nan.: Sex and the City 0.10 Aktualno: (ah)iPiro-so 0.30 Dnevnik 1.55 La7 Colors (t Slovenija 1 6.10 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro! 10.10 Ris.: Mala kraljična (pon.) 10.30 Animirana odd.: Bonzki štejejo - koliko nas je? (pon.) 10.40 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.25 Ris. film: Tim in Bav-bavčki 12.00 Poročila 12.05 Dok. odd.: Slovenski vodni krog (pon.) 12.35 Odd. o znanosti: Ugriznimo znanost (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Tarča (pon.) 14.25 Dok. feljton: Silence (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Dok. odd.: Osvatina (pon.) 16.15 Prava ideja! (pon.) 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.25 Ba-bilon.tv (pon.) 17.50 Dok. serija: Soča, življenje ob reki 18.20 Minute za jezik (pon.) 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 0.50 Slovenska kronika 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Med valovi - odd. Tv Koper 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.35 Dok. odd.: Mit Klementa Juga 0.25 Dnevnik (pon.) 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.40 Infokanal (T Slovenija 2 7.00 Lutk. predstava: Kroki in prijatelji (pon.) 7.25 Ris. film: Krtov božič (pon.) 7.50 Nad.: Nina 8.25 Čarobni cirkus 10.05 Alpsko smučanje, SP: Slalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Lienza 11.40 Alpsko smučanje, SP: Smuk (M), prenos iz Bormia 13.20 Alpsko smučanje, SP: Slalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Lienza 14.30 Videozid (pon.) 15.20 Evropski magazin 15.55 Univerza 16.25 Nordijsko smučanje: Novoletna skakalna turneja, prenos iz Oberstdorfa 17.50 Alpsko smučanje, SP: Slalom (Ž), posnetek iz Lienza (pon.) 18.50 Alpsko smučanje, SP: Smuk (M), posnetek iz Bormia (pon.) 19.50 Žrebanje deteljice 20.00 Film: Na drugi strani 21.55 Nad.: Komisar Rex 22.45 Serija: Ki-feljc 0.20 Zabavni infokanal |r Slovenija 3 6.00 Sporočamo 6.50 12.00, 16.50, 17.50 Kronika 8.00 9.30, 10.30, 15.30, 17.30 Poročila Tvs111.05 Na Tretjem 12.15 20.00, 22.30 Aktualno 13.30 Dnevnik Tvs119.00 Tv dnevnik Tvs1 19.55 Sporočamo 21.30 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.45 Effe's 15.30 Nautilus 16.00 SP v alpskem smučanju (m), povzetek 17.00 Alpe Jadran 17.30 Dok. oddaja 18.00 Izostritev 18.35 0.15 Vremenska napoved 18.40 23.30 Primorska kronika 19.00 22.10 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 2011, 1. del 20.30 Miroslav Košuta...razvijem od časa sprano jadro 21.20 Folkest 2011 22.30 Lynx Koncert 23.45 Med valovi 0.20 Čezmejna Tv - deželne vesti pop Pop TV 6.35 7.55, 9.05, 10.30 Tv prodaja 7.05 Nad.: Ko se zaljubim 8.10 14.35 Nad.: Pola 9.35 Čista hiša (resnič. serija) 11.00 Huda mravljica (ris. film) 12.30 Božičkove počitnice (ris. film) 13.00 24 UR, Novice 14.00 Jamie - obroki v pol ure (kuh. serija) 15.30 Nad.: Moji dve ljubezni 16.2517.10 Nad.: Eva Luna 17.00 24 UR popoldne, Novice 17.30 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 18.25 Ljubezen skozi želodec 18.50 Podjetni 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Kako se znebiti fanta v 10 dneh (ZDA) 22.00 24UR zvečer, Novice 22.30 Nan.: Na kraju zločina - NY 23.25 Nan.: Mentalist 0.15 Nan.: Beg iz zapora 1.05 24UR (pon.) 2.05 Nočna panorama Kanal A 7.40 Svet (pon.) 8.35 Tom in Jerry (ris. serija) 9.20 Shaggy in Scooby-Doo (ris. serija) 9.45 Veveriček (ris. serija) 10.10 16.10 Nan.: Teksaški mož postave 11.00 Astro Tv 12.0018.55 Nan.: Newyorški gasilci 12.50 Tv prodaja 13.20 Hum. nan.: Vsi županovi možje 13.45 Nora Pazi, kamera! (zab. serija) 14.10 Film: Molly, ameriško dekle (ZDA) 15.40 Nove pustolovščine stare Christine (hum. nan.) 17.05 Nan.: Na kraju zločina: CSI - New York 18.00 19.45 Svet 20.00 Film: J.F.K. (ZDA) 23.35 Will in Grace (hum. nan.) 0.05 Film: Potopljeni (ZDA) 1.45 Love Tv 3.45 Nočna ptica RADIO TRST A 7.00, 10.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Dobro jutro, pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Loredana Gec in Marko Sancin); 10.10 V novi dan - Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 12.15 Iz oči v oči (pripr. Vida Valen-čič); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Boris Vian: Pena dni, 20. nad.; 18.00 Kulturne diagonale - Literarni pogovori; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik, 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje za zdravje; 12.30 Opol-dnevnik; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00 Glasbeni abonma: jubileji slovenskih glasbenih ustvarjalcev; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Od glave do repa, hip hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.13, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 Cultura e societa; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto a capo; 13.33-14.45 Sogni di vacanza; 15.00 L'Italia e fatta; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 17.35 Deželne novice; 18.35 Glasbena lestvica; 20.00 Proza; 21.00 Luoghi e sapori; 21.3022.40 Sogni di vacanza; 23.00 In Orbita show; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožven-ket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 14.45 Ek-spress; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite... ; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banc-hetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 29. decembra 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 močan dež nevihte veter megla vremenska slika Danes in jutri naša dežela bo pod vplivom hladne atlantske fronte. V soboto pa nas bo dosegel topel atlantski tok, ki bo vplival na severni del Alp, oziroma v strani deželah Avstrije in Švice. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.28 Dolžina dneva 8.43 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 10.15 in zatone ob 22.05 Nad južno polovico Evrope je območje visokega zračnega tlaka. Vremenske fronte se pomikajo prek Britanskega otočja in Skandinavije. S šibkim severovzhodnim vetrom doteka v višinah nad naše kraje topel in precej suh zrak. BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev se bo danes krepila. Občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, okrepile se bodo tudi nekatere bolezenske težave. Spanje v noči na petek bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. -/^T-^ MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 11,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.19 najvišje 35 cm, ob 8.31 najnižje -5 cm, ob 12.26 najvišje 5 cm, ob 19.04 najnižje -30 cm. Jutri: ob 3.06 najvišje 33 cm, ob 10.17 najnižje -10 cm, ob 13.49 najvišje -5 cm, ob 19.46 najnižje -20 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin / Na Žlebeh . . . .80 Vogel..................55 Kranjska Gora.........40 Krvavec................50 Cerkno................40 Rogla..................50 Mariborsko Pohorje . .45 Civetta.................30 Piancavallo............30 Forni di Sopra.........30 Zoncolan..............40 Trbiž...................50 Osojščica..............40 Mokrine...............60 Podklošter ............25 Bad Kleinkirchheim . . 40 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC -4/3 CELOVEC O -3/4 O-4/4 S. GRADEC trzic Tj 0/5 O kranj 0 LJUBLJANA -1/6 POSTOJNA O-1/6 KOČEVJE .. REKA 3/8 CELJE -3/5 O MARIBOR O-3/4 PTUJ O M. SOBOTA O-3/3 ZAGREB -2/5 O ^NAPOVED ZA DANES* Zjutraj bo spremenljivo oblačno, v teku dneva se bo oblačnost razširila po vsej deželi. Popoldne se bodo pojavile sprva šibke, nato močnejše padavine ter sneg nad 700 m. Na obali bo pihala zmerna burja. V poznih večernih urah se bo vreme izboljšalo. Dopoldne se bo od zahoda povsod pooblačilo. Popoldne in v noči na petek bodo občasne padavine, po nižinah sprva kot dež, ki pa bo večinoma prehajal v sneg. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 2, najvišje dnevne od 1 do 3, na Primorskem okoli 8 stopinj C. O GRADEC M. SOBOTA O-2/4 Spremenljivo oblačno bo z rahlim sneženjem v gorah. V nižinah ter ob obali bo občasno deževalo z možnostjo sneženja. Proti večeru se bo vreme izboljšalo, zrak bo bolj suh, temperature pa se bodo krepko znižale. Po vsej deželi bo spremenljivo oblačno. Popoldne bo nastala kakšna kratkotrajna snežna ploha. V soboto bo sprva deloma jasno, čez dan pa se bo oblačnost povečala. V nedeljo se bo spet delno zjasnilo, ponekod bo zapihal jugozahodni veter. MIAMI - V častitljivi starosti 80 let Poginil šimpanz Čita Zaslovel je v dveh filmih o Tarzanu iz leta 1932 in 1934 ob Johnnyju Weissmullerju MIAMI - Šimpanz Čita, zvezda filmov o Tarzanu iz 30. let prejšnjega stoletja, je poginil v častitljivi starosti 80 let. Vest so včeraj sporočili iz zavetišča za živali na Floridi, kjer je šim-panc Čita preživel zadnjega več kot pol stoletja. Kot so zapisali na svoji spletni strani, je Čita - »dragi prijatelj in družinski član« - poginil 24. decembra zaradi odpovedi ledvic. Čita je nastopil v filmih Tarzan opičji človek iz leta 1932 in Tarzan in njegova prijateljica iz leta 1934 -filmskih klasikah o junaku džungle, v katerih sta poleg šimpanza glavni vlogi odigrala Johnny Weissmuller in Maureen O'Sullivan. V filmih je Čita predvsem skrbel za smeh, sicer pa je prenašal sporočila med Tarzanom in njegovimi zavezniki ter skupaj z drugimi živalmi opičjemu človeku po potrebi priskočil na pomoč. V originalnih knjigah o Tarzanu Čita ne nastopa, ampak gre za povsem filmsko ustvarjen lik. V zavetišče za opice Suncoast v mestu Palm Harbour na Floridi je Čita prispel leta 1960, pred tem pa naj bi živel na Weissmullerjevem posestvu. Kot je povedala direktorica zavetišča Debbie Cobb, je užival predvsem v slikanju s prsti in gledanju nogometa, pomirjala pa ga je krščanska glasba. »Videl je, kdaj imam dober in kdaj slab dan. Če je mislil, da imam slab dan, me je vedno skušal nasmejati. Bil je zelo dovzeten za človeška čustva,« je za časnik Tampa Tribune o svojem pokojnem prijatelju še povedala Cobbova. Ron Priest, eden od prostovoljcev, ki delajo v zavetišču, je o nekdanji filmski zvezdi povedal, da je izstopal po svoji pokončni hoji, saj je imel za šimpanza zelo vzravnan hrbet. Čita je imel številne talente, obenem pa tudi neprijetne navade -ko mu nekaj ni bilo všeč, je naokrog metal iztrebke in pri tem zelo dobro ciljal, saj je znal človeka zadeti tudi z razdalje desetih metrov in skozi rešetke. (STA) Šimpanz Čita na posnetku izpred nekaj let ansa Na Samoi se bodo letos odpovedali 30. decembru APIA - Tihomorska otoška država Samoa se je odločila, da bo letos črtala 30. december s svojega koledarja. Na Samoi bodo tako danes po polnoči namesto na petek prešli kar na soboto, 31. december. S tem bodo preskočili mednarodno datumsko mejo in kot prva država vstopili v novo leto. Odločitev oblasti na Samoi ima predvsem ekonomske razloge. Kot je pojasnil premier Tui-laepa Sailele Malielegaoi, bo sprememba časovnega pasu olajšala poslovne stike in transakcije med prebivalci Samoe in partnerji na Novi Zelandiji, v Avstraliji in širom Azije. Samoa je podobno spremembo izvedla že leta 1892. Takrat so se iz gospodarskih razlogov približali ameriškemu časovnemu pasu. Mednarodna datumska meja v skladu z mednarodnim dogovorom iz Was-hingtona leta 1884 poteka po 180. poldnevniku, Samoa pa leži na okoli 172 stopinjah zemljepisne dolžine, zahodno od datumske meje. Po veljavnem sistemu je petek na Samoi sobota na Novi Zelandiji in v Avstraliji. Po 31. decembru bodo vse tri države v istem časovnem pasu. Vlada v glavnem mestu Apia želi ta časovni preskok tudi slovesno obeležiti. V ta namen bodo nocoj opolnoči pripravili slovesnost s 300 povabljenimi gosti. Otoška država s približno 190.000 prebivalci bo ob tem dogodku tudi izdala priložnostno znamko. Manj zadovoljnih je z najnovejšo odločitvijo vlade 775 prebivalcev, ki imajo 30. decembra rojstni dan. (STA) HRVAŠKA - Da jih ne bi pustil ženi Zagrebčan v pripor z več kot 160.000 evri ZAGREB - Nek zagrebški gradbinec je presenetil policiste, ko je pri osebnem pregledu po prihodu v pripor iz žepov začel nalagati na mizo denar - 160.000 evrov ter 12.000 kun (1600 evrov). Denar je na hitro pobral od doma, da ga ne bi pustil soprogi, ki ga je prijavila zaradi družinskega nasilja, poročajo hrvaški časniki. Zakonca sta se sprla v prejšnji petek. 55-letnik je hudo žalil in nato tudi fizično napadel soprogo in ji grozil z umorom. Ženska je uspela pobegniti v stanovanje k hčerki, od koder je nato policiji prijavila nasilje in grožnje. Osumljenec verjetno ni želel pustiti soprogi ne denarja ne bančnih kartic, ki jih je vzel, še preden so ga policisti prijeli. Kriminalisti niso imeli pravice, da bi odvzeli denar takoj po prijetju, v priporu pa je 55-letnik moral izprazniti žepe. Policisti so zapisali številke vseh bankovcev ter našteli 160.000 evrov. Med zagrebškimi policisti se nihče ne spomni, da bi kateri izmed osumljencev prispel v pripor z več denarja, je poročal Večernji list. Kot dodaja, je bil prijeti podjetnik precej jezen, ker mu ni uspelo vzeti še 100.000 švicarskih frankov iz stanovanja, za kune pa je dejal, da jih ni treba šteti, ker »gre za drobiž«. Obenem se je pohvalil policistom, da je zaposlenim v svojem podjetju pravočasno nakazal bo-žičnice, navaja Novi list. Dodaja, da naj bi ga po prijetju prepeljali v bolnišnico zapora zaradi zdravstvenih težav, ki jih ima, potem ko je pred tremi leti preživel srčno in možgansko kap. Zaradi nasilja v družini bo lahko denarno kaznovan, kar mu zagotovo ne bo problem plačati. Grozi mu sicer tudi kazen do enega leta v zaporu. V tem primeru bo iz zapora izšel s polnimi žepi. Kosovo zaradi korupcije ostaja brez mercedesov PRIŠTINA - Zaradi visoke stopnje korupcije v kosovski vladi se je nemški avtomobilski gigant Mercedes odločil, da bo z januarjem ustavil prodajo svojih avtomobilov Kosovu, je včeraj poročal kosovski časnik Zeri. Kot dodaja, je bil minister za gospodarski razvoj Besim Bečaj tako zadnji uradni predstavnik Kosova, ki je imel privilegij, da si s proračunskim denarjem kupi službeni mercedes. Transparency International je Kosovo na svoji letošnji lestvici uvrstil na 112. mesto, kar pomeni, da je stopnja korupcije primerljiva z državami, kot so Alžirija, Egipt, Moldavija, Senegal in Vietnam. Kot še piše časnik, Mercedes vztraja, da svojih avtomobilov na Kosovu ne bo prodajal, če ne bo objavljen javni razpis. Američan v Indiani ubil deklico in jo razkosal INDIANAPOLIS - Sodišče v ameriški zvezni državi Indiani je v torek potrdilo nadaljevanje pripora brez možnosti varščine za 39-letnega Michaela Pluma-doreja, ki ga čaka obtožnica za umor devetletne deklice. Plumadore je v ponedeljek priznal, da je deklico ubil, razkosal in dele telesa vrgel v smeti. Motiv tega dejanja v torek še ni bil znan. Plumadore je v petek prijavil policiji, da je 9-letna Aliahna Lemmon izginila iz njegove prikolice in začela se je velika iskalna akcija, ki pa se je končala v ponedeljek s Plumadorejevim priznanjem umora in odkritja delov trupla. Morilec je priznal, da je deklico udaril po glavi z opeko, nato je njeno truplo zrinil v zamrzovalno skrinjo. Kasneje je glavo, roke in stopala skril v prikoličarskem naselju, ostale dele telesa pa raznosil po smeteh v okolici. Do zločina je prišlo v prikoličarskem naselju na podeželju Indiane. Pluma-dore je pazil na deklico in njeni dve sestri, ki ju sicer ni pokončal. Zaupala mu jih je njihova mama Tarah Sounders, ker je bila bolna. Plumadore je že večkrat pazil na deklice. Kaj ga je prijelo, da je storil grozljiv zločin, pa bo verjetno pojasnil v nadaljevanju postopka. (STA)