St 194 našel izhod iz te krize. Kot znamo, nadaljuje sovjetska vlada neizprosno borbo proti velikim kmetskim posestvom. Ravno ta pa so pred vojno postavljala na trg 50 % vsega žita, ki se je prodalo. Po revoluciji pa znaša njihov prispevek le 20% in radi poostritve omenjene borbe se bo znižal še v večji men. Toda prispevek velikih posestev bi se mogel nadomestiti, ko bi se dala malim kmetom uspešna pobuda k prodajanju prebiitka svojega \pridlel-ka, oziroma k pridelovanju žita tudi za prodaj. Toda tu je zopet politika nizkih cen, s katero hoče pomagati sovjetska vlada mestnemu delavstvu, da se lahko po ceni prehrani. To pa je, kot smo rekli, v praksi politika izkoriščanja kmeta. Bolj kot vprašanje, ali naj gospodarijo v mestu socialisti ali kapitalisti, pa je za kmeta važno vprašanje, kako piriti do primernega vnovčenja svojih pridelkov. Tudi sovjetski gospodarski krogi se zavedajo tega dejstva in zato se predvideva, da v teku več let ne samo da Rusiia ne bo mogil a izvažati žita, temveč bo cel o« morala kupovati večje množine v inozemstvu. Za izhod iiz krize pa se smatra ustanavljanje velikih poljedelskih gospodarstev na zadružni podlagi, in sicer z združevanjem manjših vaških posestev. Dsleaofife? zavoda za pemlri kredit s sedežem v Rimu RIM, 14. Uradni list «Gazzet-ta Ufficiale» objavlja ki. ukaz o ustanovitvi novega zavoda za pomorski kredit. Zavod bo imel svoj sedež v Rimu in njegova naloga bo, pomagati razvoju nacionalnega trgovinskega hro-dovj«. in razvoju pomorske trgovine s podeljevanjem posojil zasebnim pomorsko plovnim italijanskim družbam. Posojila, ki se bodo podeljevala, ne bodo smela znašati več ko 60 od sto prodajne vrednosti ladij, ki se ponudijo v jamstvo. Te ladje pa morajo biti izključna last družbe, ki najame posojilo, in ne smejo biti obremenjene s hipotekami ali z drugimi vili kulaci jami. Novi zavod bD razpolagal s kapitalom od 100 milijonov lir. Soudeleženi bodo naslednji zavodi: «Cassa Depositi e Presti-ti», Nacionalna blagajna za socialna zavarovanja, Nacionalni zavarovalni zavod. Blagajna za invadide trgovinske mornarice in razni drugi. Zavod za pomorski kredit je pooblaščen, da izda za dovoljena posojila nominalne obveznice ali pa tudi obveznice na donašalca. Poleg tega sme izdati še druge obveznice, ki pa ne smejo presegati desetkratne svote podpisanega kapitala. Zavod bodo nadzorovali mir nistri za promet, za finance in za na-cionalno gospodarstvo. Ministri odobrijo pravila zavoda, ki jih predložijo pravnomočni zastopniki onih zavodov, kateri prispevajo h kapitalu Finančni mi;ni!ster in minister za nacionalno gospodarstvo imata poleg tega pravico, nadzorovati vse delovanje zavoda in imenujeta vsak svojega zastopnika v nadzorništvo. Za omejitev gozdnih požarov MILAN, 14. Kakor znano, se bo vršil 1. septembra t. 1. v Tu-rinu mednarodni kongres gasilcev, združen z velikimi giasil-skimi prireditvami. Poseben odbor skrbno pripravlja program za tako zvani «ognjev dan». Temu odboru je poslal on. Amal-do Mussolini, ki je predsednik nacionalnega gozdnega odbora, pismo, v katerem opozarja na veliko število gaz-dnih požarov, ki jih beleži kronika v dneh velike suše. Ti požari uničujejo sadove trudapolncga in dragocenega dela. Zato poziva Arnal-do Mussolini odbor za «ognjev dan», naj poskrbi, da se bodo na dan 1. septembra pri prireditvah pokazala sredstva za preprečevanje, omejevanje in gašenje gozdnih požarov. Del Prete-jevo zdravstveno stanje se boljša RIO DE JANEIRO, 14. Major Del Prete je prebil preteklo noč precej mirno. Njegovo zdravstveno stanje se je v splošnem izboljšalo. Temperatura se je davi z»ižala na 37.6 stopenj. Razgovori on. Mnssolinlja RIM, 14. Načelnik vlade fr danes sprejel palermskeg* prefekta Morija ter poteštata on. Di Marža. Poročala sta mu o potrebi ureditve železniških zv&z s Palermom in o nujnosti zgraditve nove mestne bolnišnice. Sindikalna imenovanja za Goriško. RIM, 14. Z ministrskimi ulu*epi so bila odobrena naslednja sindikalna imenovanja: De Hagenauer ca v. Pirro imenovan za predsednika goriškega pokrajinskega sindikata poljedelcev, ki ne obdelujejo posredno svoje zemlje; De Finetti cav. Diego imenovan za predsednika goriškega pokrajinskega sindikata poljede!-* c^v, ki neposredno obdelujejo zemljo; Visca cav. uff. Alessandro imenovan za predsednika pokrajinskega sindikata zemljiških lastnikov, ki oddajajo svoja posestva v najem. laRilučlteu poMi zasedanja jMOJlorenske narodne skiroHtee Ratifikacija trgovinske pogodbo z Grčijo in dveh konvencij s Poljsko BEOGRAD, 14. Danes se je vršila poslednja seja narodne skupščine v tem njenem zasedanju- Na dnevnem redu je bila razprava in glasovanje o rati-fkžaciji pravne in konzularne konvencije s Poljsko ter trgovinske pogodbe z Grčijo. Pravna konvencija s Poljsko je bila sklenjena na podlagi reciprocitete tako z o žirom na civilno pravne odnošaje kot z obzirom na kazenska dejanja. Debata o tej konvenciji je bila kratka in za* ratifikacijo je glasovalo 152 poslancev. Sledila je razprava o konzularni konvenciji s Poljsko. Ta konvencija je bila ratificirana s 151 glasovi. Nato je narodna skupščina sprejela trgovinsko pogodlbo z Grčijo. Pogodba je sestavljena na podlagi klavzule o največjih ugodnostih in vsebuje dva tarifna dela. Carinske ugodnosti se nanašajo na grški strani na najvaižnejše proizvode Grčije in obratno. Pogodba urejuje nadalje večje število gospodarskih vprašanj, uvaja med obema državama v trgovinskem oziru normalne razmere. Končno obsega tudi recipročne določbe o obojestranskem brodarstvu. Trgovinska pogodba z Grčijo je bila sprejeta s 153 glasovi. Soglasno je bila odobrena tudi izročitev poslancev Tome Popov ić a in Jovanovića-Lune sodišču. Oba sta pred glasovanjem podala kratko izjavo, da nista kriva, da pa rade volje stopita pred sodišča, kjer jima bo mogoče dokazati svojo nedolžnost. Proti predlogu o izročitvi obeh poslancev sodišču je glasovalo šest. radikalov in dva demokrata, ki so vsi osebni prijatelji obeh obdolžencev. Po nekaterih manj važnih sklepih je bila seja zaključena z izjavo predsednika, da je na>-rodni skupščini potreben daljši odmor in da se pričakuje zato tekom odmora tem intenzivnejše delovanje j posameznih parlamentarnih odborov. Zeri-ljoradniki so protestirali ptroti odgoditvi sej narodne skupščine. Prihodnja seja bo »klicana pismenim potom Kralj je popoldne podpisal nettunske konvencije, pravno in konzularno konvencijo s Poljsko ter trgovinsko pogodbo z Grčijo, ki so bile ratificirane na včerajšnji in današnji seji narodne skupščine. Seja vodstvo KDK o Zagrebu ZAGREB, 14. Na današnji seji vodstva KDK je bilo »prejeto na znanje, da je bil dr. Maček izvoljen ' za predsednika poslanskega kluba HSS in obenem tudi za predsednika KDK, Glede žalnih sej za pokojnim Stjepanom Radićem je poslovni odi-bor sklenil, da se bodo tvršile 26. avgusta v vseh krajih, kjer obstojajo organizacije koalira-niih strank KDK. Ob 14.30 je Prifcačević dal novinarjem daljšo izjavo, v kateri jim je povedaJ, da se bo vrfli-la prihodnja seja vodstva KDK v Ljubljani, 23. avgusta. Ta seja. bo velikega pomena. Nadalje je Pribićević pobijal pteaaje nekaterih, inozemskih tn domačih listov o nesporaitMuljenjili med poedinraii skupinami v kmetsko-d&mokratski koaliciji Dejal je, da je povsem naravno, če obstoj ak) različna mnenja v političnih organizacijah KDK, da pa to še ne pomeni, da bi bilo njeno vodstvo neenotno v svojih sklepih. Pribićevič je podal svoje izjave po posebnem naročilu poslovnega odbora KDK. iDlsrmtija tiropslil vlasti v Seflji zaradi povišanja bolgarskih carin SOFIJA, 14. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Povišanje carin v Bolgariji so neka^ t ere inozemske vlasti tolmačile, kot da se je bolgarska vlada namenila škoditi mednarodni trgovini. Spričo tega so zastopniki Anglije, Francije, Belgije, Avstrije, Čeihoslovaškie in Madžarske v Sofiji zročili zunanje-mu ministrstvu noto, ki vsebuje zahtevo, naj se vse blago, ki je prišlo v Bolgarijo pred ali pa na dan 26. julija in ki še ni bilo zacarmj ono, ne ocariini pO novih tarifah. 26. julija so namreč stopile v veljavo nove carinske tarife in v zadevnem odloku ni izrecno rečeno, da veljajo nove tarife tudi za blago, ki je tisrtega dne bilo že na bolgarskem ozemlju. Tukajšnji diplomatični krogi menijo, da se bodo intervencije omenjenžh vlasti v kratkem pridružile še Italija, Nizozemska in Turčija, Jutri se bo sestal ministrski svet in bo razpravljali o tej zahtevi inozemskih vlad. nemški zunanji minister bo osebno podpisal Kellosgovo protivojno pogodbo BERLIN, 14. Odgovor nemške vlaide na vabillo francoskega zunanjega ministra, naj pride naj pride Stresemann v Pariz podpisat Kelloggovo protivojno pogodbo, bo predan vladi v Parizu koncem tega tedna. Polu-radni krogi zatrjujejo sicer, da bo nemški ministrski svet še sklepial, ali bi bilo prav, da gre Streseman v Pariz, ali ne, toda diplomatični krogi so že čisto prepričam, da je potovanje ministra Stresemanna v Pariz že gotova stvar. Danes je odpotoval državni podtajnik zunanjih zadev von Schubert v Oberhof, kjer se te dni' mudi zunanji minister. Vse kaže, da bosta razpravljala ne le o vprašanjih, ki zadevajo pfrotivojno pogodbo in njen podpis, marveč tudi že o vprašanjih, ki se tičejo Družbe narodov in njenega skorajšnjega zasedanja. Priznano je, da bi Stre-semannova odsotnost znatno skrčila pomen pariškega staaaka. Zato je v velikem interesu Francije in Amerike, katerih namen je, pridati podpisu Kelloggove proti vojne »pogodbe kolikor mogoče velik simboličen pomen. Z druge strani pa skuša do&eei s svojo navzočnostjo v Parizu čim več uspehov glede drugih perečih vprašanj. Naj bo vsa zadeva sedaj kakršnakoli, dejstvo je, da so pričeli politični krogi včeraj in danes na novo in splošno govoriti o Stresemannovem potovanju v PariJz- V Oberhofu je medtem Stre-semann včeraj praznoval peto obletnico, odkar je prevzel nemško zunanje ministrstvo. Pogodba proti vojni bo Izročena vladi Zedinjenih držav PARIZ, 14. Kot napoveduje «New York Herald». bo državni tajnik Kellogg odpotoval iz Pariza takoj po podpisu pogodbe in sicer tekom naslednje noči ali tekom 29. avgusta. Med potjo proti Ameriki se bo ustavil za nekaj dni v Londonu. Z ozirom na ponudbo ruske vla-čun) angleški liberalni tisk mu dela brezplačno reklamo. Poslednja govorniška manifestacija zloglasnega profesorja se je izvršila v Birminghamu v neki «med narodni poletni šoli» in o tem poroča v svoji štev. od 9. avg. t. 1. običajni manehestor-ski «gvardijan» v naslednjih besedah: «Za Italijo najbolj pereče vprašanje je, kam usmeriti prebitek prebivalstva. Fašisti menijo, da je mogoče rešiti to vprašanje samo s tem, da se »pridobijo nove kolonije, v katere bi se lahko pošiljali) italijanski izseljenci. Faši'stovska vlada misli, da obilno prebivalstvo tvori veliko moč države in zato skuša povečati njegovo število z uvedbo samskega davka, z dovoljevanjem davčnih olajšav družinam z mnogimi otroci, s preprečevanjem propagande za nadzorovanje rojstev, z ustavitvijo izseljevanja in z olajševanjem. vračanja izseljencev v domovino.« Prof. Salvemini smatra, da vlada, k skuša vzpodbujati po^ rast prebivalstva, nima pravice zahtevati s to pretvezo teritorialnega povečanja. Fašistov-ska vlada bi se morala odpove^ dati preprečevanju izseljevanja in ne bi smela več dajati pobude družinam s številnimi otroci. Šele tedaj bi imela pravico zahtevati v prijateljskem duhu od. drugih, držav, da se vzame v pretres vprašanje jpreobljudeno-sti Italije. Ne glede na .malthusianski nauk — poudarja rimska «Tri-buna» —, ki ga «implicite» za-govairjia neplemeniti profesor, bi bilo treba vprašati njega in « m an ch es ter sk ega gvard i j ama », ki ga podpira: «Komu se je kdaj sanjalo v Italiji, v fašiistovski, dobi, preprečevati izseljevanje? Kako se zamore ta g. Salvemini in njegov list pretvarjati, kakor bi ne vedela, da so bile največje izseljeniške dežele zaprte italijanskim izšeljenikom radi e-goizma nad vse demokratičnih dežel, kakor so Združene države, ali- pa celo radi egoizma, socialističnih dežel, kakršna je Avstralija?« DNEVNE VESTI Veliki ftnsren Kot smo javili včeraj, je danes na Veliki Šmaren praznik tudi za uredništva listov. Radi tega jutri v četrtek «Edinost» ne izide. Prihodnjo številko izdamo torej v petek ob navadni uri, in sicer na štirih straneh. Dane« so vsi trgi v Trstu, vštev-ši ribji in glavni trg na Corso Ca-vour, odprti le do poldne. Vse trgovine, razen prodajalnic kruha, mlekaren in mesnic, ki ostanejo odprte do poldne, bodo zaprte ves dan. Brivnice delajo do 13.30. Kako le Izgledal letošnji svllodnl trg Malo pozno prihajam s tem poročilom, a v resnici povedano niti ni še natančnih podatkov. Ni šlo vse onem znamenju, kakor sem postavil prognozo ze letošnjo letino. To pa velja predvsem za goriški trg in okolico. V drugih krajih Italije je bilo opažati več ali manj ono, kar se je napovedalo. Pri nas ni prišlo do tega že radi neorganizirane prodaje ter razcepljenosti trga. Letošnja letina ni dosegla lanske in to iz raizličnih vzrokov. Malo je vplivalo deževno vreme v pomladi. katero ni dopustilo, da bi se Ustje dovolj razvilo, nekaj pa tudi zartržan>3 kmeta, ki zadnja leta ni imel baš dobrih izkušenj s svilodi. Opaziti je bilo, da se je sviloreja posplošila. Prihajali so na trg tudi taki ki so prvič gojili svilode. A količinsko jo padla, kor kmetje so več ali manj gojili le ono, za kar so bili gotovi, da zmorejo, nekateri so pa kar vse opustili. Sedanja cena je bila okrog L la.50 za kg. Ne moremo trditi, da je bila slaba, ako pomislimo, da jo Japonska in posebno Kitajska letos pridelala ogromne množine blaga, katerega vpliv na ceno ni I>il baš ugoden. A po drugi strani konsum umetne svile vedno bolj napreduje. Razcepljenost trga je dokaj vplivala na ceno pri nas. Na trg v Gorico je prišlo razmeroma malo blaga. Nekaj, in to precej, ga je bilo prodanega kar doma, a nekateri so dobili predujme že mesec dni in šo več pred sezono. Stplošno tudi glede kakovosti ni bilo pritožb kot druga leta. Opazili smo več snage in prebiranja in sorti-tiranja, tako da je stvar naredila dober in soliden vtis. To je precej povoljno vplivalo na trgovce, posebno na one, ki so prišli i« drugih pokrajin. Čuli so so tu pa tam glasovi: «Trg so izboljšuje in disciplinira.« Ni pa še vse v redu. Tudi letos so bili Šo oni stalni gosti na trgu, ki se malo zavedajo, kje so meje realne trgovine. Ti po večini delajo za kakšno majhno sušilnico in podcenjujejo sortiranje in snago. A ti bodo morali sami oditi, ko bo trg organiziran in discipliniran. Na splošno bi bilo želoti, da se ta plodonosna veja na?ega gospodarstva razvije in (posplošuje, kolikor je mogočo. Ako ni >lo vse po volji letos in je povsod vse polno izjem, moramo biti gotovi da bo drugo leto bolje. Vsak neuspeh naj nikakor ne oplaši našega kmeta* Moramo marveč doseči visoko stopnjo v pridelavanju svilodoT. Svilodi so jako važen vir dohodkov. Zato pa moramo s propa^ gando dvigniti zmisel za to panogo. — Letošnje leto, ki ni bilo slabo, naj no bo merilo, ampak naj bo le vzpodbuda ta drugo leto, k| mora z dobro voljo biti boljše. j Emmyn. j / / vzTo! jfia .s:c i: c- n. •EDINOST* : j V Trstu, dne 15. avgusta 1928. Italijani v Inozemstva Ministrstvo za fz u nanje zadeve Je objavilo statistične podatke o Številu Italijanov v inozemstvu. Sredi 1. 1927. je bilo izven Italije 9,1C8.3C7 Italijanov. Od teh je 7,674.583 v Ameriki, v evropskih državah 1,267.841, v Afiriki 188-702, v Oceaniji 27.567 in v Aziji 9674. Med evropskimi državami ima največ Italijanov Francija, namreč 962.593, Švica 135.942, Anglija 29.130, Nemčija 21.205, Avstrija 18.700, Belgija 15.700, Jugoslavija 14.329, Romunska 12.246. Luksemburg 10-688, Litva in Gibraltar pa po enega Italijana. Kislo mleKo Id yogburt Živimo v poletju in vsakemu potniku, poljskemu delavcu, le-toviščarju se pojavi vprašanje: kaj naj pije v vročih dneh. Pivo, mošt, vino so predrage pijače in utrujajo; sodavica in limonada sta preveč pusti in plehki pijači; mleko povzroča sluz. Kaj nam to- , ^ • i„x;i« rej ostane? Kislo mleko' žal, da4 J? *«ma sta ga^v.gmlaj-oložila se kislo mleko ne ceni v pravi meri, četudi prav ono hrani in oživlja človeško telo, ne glede na to, da vp4iva tudi zdravilno. Človeško telo zauživa pri normalni hrani mašeobne snovi, sladkor in beljakovine. Posamezna živila vsebujejo te hranilne snovi torej od beljakovin, maščobe in sladkorja, si nabira telo le maščobo in sladkor, beljakovine gredo tako rekoč skozi. Če zauživa-mo živila, ki vsebujejo nerazmer-no mnogo beljakovin, segnijejo beljakovine v našem črevesu. — To gnitje povzročajo posebne bakterije, ki iapremene beljakovine v različne, za človeško telo strupene snovi. Snovi, ki so tako nastale po delovanju gnilobnih bakterij, povzročajo mnogo bolezni: kakor povapnjenje žil, protin, migreno in tvore. Da se izognemo tega samoza-strupljanja našega telesa, moramo na kak način odstraniti gnilobne bakterije iz črevesa. Žal da zauživamo skupno z jedili tudi te bakterije. Na vseh jedeh so te gnilobne bakterije. Teh neprijetnežev se ne moremo odkrižati, razen če bi sploh ničesar več ne zauživali. Pa poreče kdo: na 4 leta ječe radi pohotnega dejanja, ki ga je storil v škodo še ne desetletne sorodnice. Ribe je lovil v BaH V kontumaciji so goriški sodniki sodili 46-Ietnega Alojzija Drola iz Grahovega, ki je bil obtožen, da je dne 5. maja lovil ribe v reki Bači, dasi ni imel za to dovoljenja in je na ta način hodil v zelnik Alojzija Kemperla, ki ima v tamošnjih krajih ribji lov v najemu. Obtožen je bil vrhu tega, da je ponudil orožnikom, ki so ga pri prepovedanem delu zalotili, 5 lir, če ga ne naznanijo. Ti pa so ponudbo odklonili. Sodniki so Drola obsodili na 2 meseca in 15 dni zapora in na izključitev iz vseh javnih shižb za 2 meseca. SOLKANl Kciifera Prejeli smo in objavljamo po želji dopisnika: Kot je znano, vozi korijera vsak dan redno in varno iz Gorice v Solkan in obratno po določenem urniku. Korijera je last družbo inž. Ribi et Co. Od začetka se je udeleževalo te udobne vožnje precejšnje število ljudi, zadnje čase pa se je število udeležencev ko-rijre nekoliko skrčilo, in sicer ne- kaj -zato, ker sedaj ni tako slabih vremen, kot so bila pozimi in spomladi, nekaj pa tudi zato, ker se zdi5%judem fkorijera nekoliko predraga, ako pomislijo na tramvaj. Za enkratno vožnjo iz Gorice v Solkan ali pa narobe je treba plačati voznine eno liro. Za to pot rabi korijera 8 do 10 minut, poti iz Solkana v Gorico pa je približno y* ure. Kdor se vozi iz Gorice v Solkan in iz Solkana v Gorico, plača torej 2 liri. Za take slučaje — to je za tja in nazaj v enem poldnevu in za isto osebo, bi bilo dovolj, ako bi se voznina znižala na L 1.50. Saj se tudi na železnicah in parnikih vožnja zniža, ako se vzame listek za tja in nazaj. Ker vemo, da hoče odlično podjetje inž. Ribi s svojim avtomobilskim prometom predvsem ustreči potrebam in tudi koristim svojih kli-jentov, ki smo v tem slučaju — Solkanci, upamo, da bo uslišalo to našo prošnjo in na ta način, kot sem ga opisal — znižalo vozno ceno. Tudi glede urnika bi bila potrebna sprememba. N. pr. korijera, ki vozi sedaj iz Gorice v Solkan ob 9. uri in iz Solkana v Gorico ob 9K, naj bi raje vozila iz Gorice v Solkan ob 11 V* in iz Solkana v Gorico ob 11 K. Na ta način bi oni, ki bivajo v Solkanu, obedovali lahko opoldne v Solkanu, a oni, ki stanujejo v Gorici, že opoldne v Gorici. S to spremembo bi ostalo število voženj isto kot do sedaj. Toliko v morebitno in blagohotno uvaževanje. ČEPOVAN Po 13 letih se povrne iz Rusije Pretekli teden se je povrnil iz Rusije — po 131etni odsotnosti Anton Rratuž iz Dola. Do lanskega leta ni bilo o njem nobenega glasu. Sedaj, ko se je vrnil, govori le Še rusko, ker se je našemu jeziku, ki ima toliko sorodnosti z ruskim, popolnoma odnavadil. Zanimivo je poslušati njegova pripovedovanja. Osem let — pravi, da je zaporedoma služil pri nekem kmetu, ki ga je hotel tudi sprejeti za svojega. VRTOJBA Nova žrtev Vipave Ni dolgo od tega, kar je reka Vipava zahtevala mlado žrtev, neko deklico iz Bilj. Sedaj pa moramo vnovič sporočiti žalostno vest, da je utonil v pondeljek popoldne skoro na istem mestu «pri Mlinu» v Biljah 27-letni Alojz Krpan iz Gorenje Vrtojbe. V teh suhih dneh, ko čuti vse vrtojbensko polje pomanjkanje vode, hodijo Vrtojben-ci z vozovi in velikimi sodi po vodo na Vipavo. Takos ta šla v pondeljek okrog četrte ure popoldne tudi Alojz Krpan in njegov brat. Ko sta naložila vodo, se je šel Alojz kopat. Bil je nekoliko nepreviden, ker ni znal plavati. Zašel je v kotanjo in v vrtinec in nenadoma izginil v vodi. Zaman je bilo vse iskanje, šele po 40 minutah so ga našli in ga mrtvega povlekli iz vode. Zanimivo je, da bi se pokojni Alojz Krpan ravno prejšnji dan kmalu utopil in sicer na istem mestu. Prav po naključju se je prijel za neko vejo in se rešil. Tako da mu je bila smrt v valovih skoraj usojena. Pokojni je bil neoženjen, mislil pa se je v kratkem oženiti. Ko je prišla na lice mesta pre-gledovalna komisija, se je izdalo dovoljenje za pokop in včeraj so mladeniča pokopali. KOBARID Plavalna tekma. - Ognjena strela. Požar. - Vlom in tatvina. - Napad. Vprašanje občinskih tajnikov in naše cerkve Tudi pri nas je letos pritisnila suša, vendar pa ni bila tako kruta z nami kot z ostalimi predeli goriške pokrajine. Dobili smo večkrat defe, dasi v manjših in nezadostnih porcijah. Zato tudi pri nas ne bo letina taka kot bi morala biti. Naši dijaki so letos ob počitni- cah pokazali nekaj samobitne podjetnosti in živahnosti. Dasi ne obstoja noben športni klub ali kaka podobna organizacija, so vendar priredili dne 8. avgusta na Soči nekako plavalno tekmo za užitek sebi in za veselje gledalcem, ki jih je biio veliko. Tekma se je vršila v pravem športnem stilu. Bili so na mestu: kronometristi, starterji, lepa in obilna darila in veliko tekmovalcev in tekmovalk. Kot sem žg omenil, se je to uredilo in vršilo -čisto spontano, kar izkazuje pri naših dijakih smisel za sport, pri katerem plavanje pač zavzema eno za zdravje najbolj prikladnih panog. Moramo — ko že pišemo o tekmi — tudi pahvaliti najboljše, ki so bili tukajšnji domačini Janko Pignatari, med nežnim spolom pa se je odlikovala gospodična Dana Žagar. V neki noči preteklega tedna nas jo nenadoma vzbudila tromba tukajšnjih gasilcev, ki je preglasila vso strahovito in grozno tuljo-nje nevihte. Udarila je namreč strela v gospodarsko poslopje kmeta Vojariča (po tdomače Pera j z a). K sreči je poleg gasilcev pomagal gasiti tudi dež, ki je neprestano lil. Škoda je —. hvala Bogu — krita z zavarovalnino. Kot pred nekaj leti tako se je tudi letos nenadoma pojavila v Kobaridu dobro organizirana tatinska družba, katera jo v nekaj dneh izvršila že dva — zelo posrečena vloma. V nedeljo ponoči namreč — to je bilo 5. avgusta — so tatovi vlomili v trgovino Man-freda in odnesli blaga v vrednosti 1000 lir. Ko pa se je v petek zjutraj vzbudil trgovec Ivan Ko-deli, je ves začuden zapazil, da so mu neznani zlikovci odnesli 5000 lir v gotovini, poleg tega pa Še zlato verižico. Zelo čudno pa je namreč to, da so ti nepridipravi pustili v omarici še drugih 5000 L. Najbrž se je še «dokaj poštenim» tatovom g. Kodeli zasmilil. V nedeljo dne 12. avgusta pa so zopet trije neznanci, maskirani v obraz, govoreči neko severno italijansko narečje, napravili na poti med Idrskim in Kobaridom roparski napad na Josipa Kurin-čiča (po domače Lobanča) iz Kobarida ter zahtevali od njega to, kar se v takih slučajih pač zahteva — denar, katerega pa Loban-čev slučajno ni imel s seboj. — Kljub temu pa se ta ni pustil kar tako. Posrečilo se mu jo, izviti se napadalcem in jim, dasi z raztrgano srajco in obleko —■ ubežati. S priključitvijo občin Libušnje, Drežnice, Iderskega, Kreda in Livka h Kobaridu so bili vsi občinski tajniki teh razpušČenih občin —• nameščeni Še nadalje v kobariški osrednji občinski urad. S prvim avgusta pa so bili odpuščeni iz službe in sicer brez odpravnine in penzijo tajniki iz Drežnice, Libušnjega in kobariški dolgoletni tajnik Anton Ška-lin. Vsi ti so si le z občinsko službo služili svoj vsakdanji kruh zase in za svojo družino. Zato naprošamo na tem mestu občinsko upravo naj malo upošteva njih razmere. Kobaridci so z ogromnimi tež-kočami pričeli popravljati tukajšnjo farno cerkev, katere obnovitev je bila že delj časa neobhodno potrebna. In brez dvoma bodo naše žrtve uspele v toliko, da cerkev ne bode rabila nikakega popravila tja do četrtega rodu. Sv. Antona cerkev pa popravlja občina na svoje stroške — torej tudi iiaše. am- KOJSKO Tatvina Francu Mavriču je neznan tat ukradel 150 lir, ki jih je hranil v žepu suknje, obešene doma v kuhinji. Naznanil je tatvino orožnikom. ki so dognali, da jo tat Libert Sfiligoj, star 28 let, iz Krmina. Naznanili so ga sodnijski oblasti. Kulturni vestnik Drobiž. Jugoslovenski turizem jo revija, ki je namenjena propagandi lepote jugoslovenske zemlje, prinaša med drugim v angleškem jeziku opis Splita. Popis jo opremljen s slikami iz preteklosti in sedanjosti tega zgodovinsko tako zanimivega mesta. Neki drugi pisatelj nas vodi v nemškem jeziku po Hercegovini, tudi njegov spis je okrašen s slikami. Vseučiliški profesor Babinger iz Berlina pa je napisal povest «Čudovit svetnik», ki obdeluje legendo o turškem svetniku, ki je pokopan pri izviru Bune blizu Mostara. Revija izhaja v Splitu. — Zagreb v prošlosti in sedanjosti so iineoiuje knjiga, ki jo je založila občina mesta Zagreba in je izšfla na 131 straneh. Knjiga se odlikuje po mnogih uspehih ilustracij v bakrotisku. — Bolgar-leposlovna revija Zlatorog prinaša krasne študije Nikole Mirko-viča o sodobnem srbo-hrvatskem pesništvu. — »Mednarodni »zgodovinski kongres se bo vršil v sredini tega meseca v Oslo. Vse države bodo to pot zelo častno zastopane. — Za stoletni jubilej Tolstega, ki se bo obhajal cto£ 9. septembra^ so po vsem svetu*Vše velike priprave. Nemški profesor dr. Wit-kop je izdal študijo o lotetem, oziroma njbgov življenjepis, ki je izšel kot štiri in sedemdeseti zvezek zbirVo «Gedstgšhelden». Matilda Zupančič Vekoslav Zidaric poročena Trst Murska Sobota 15. avgusta 1928. MALI OGLASI PEKOVSKI vajenec se sprejme, Jančar, Divača. - 852 PRODA SE RESTAVRACIJA, kavarna, buffet, na glavni cesti, z veJikim inventarjem, stroj za kavo, biljand, glasovir itd., dober zaslužek, inkas dnevno L 1000, pri hiši mestno kopališče. Naslov pri tržaškem upravništvu. 854 DENARNI zavod išče uradničke moči. Prošnje s sliko in curicuhim vital nasloviti pod »Denarni zavod* na upravu ii-tvo. 855 GOSPA sprejme dva dijaka fz dobre družine. Hrana dobra. Skrb za vzgojo. Golica, Via Boschetio 6, I. 856 POZOR! Radi selitve prodam vse manufakturno in galanterijsko blago, po zelo znižanih cenah. Cenjeno občinstvo ima sedaj najugodnejšo priliko nabaviti si za mal denar najboljše blago. Pridite iu prepricafi se bodete! Pavel Kunsiek, Šturje pri Ajdovščini. 816 NA VRHNIKI pri Ljubljani, poleg sodišča, prodam enonadslropno hišo, pripravno za trgovino alt obrt. Več se izve pri lastnici, v glavni tobačni zalogi na Vrhniki št. 25. 832 BABICA* diplomirana, sprejema noseče. Gomori slovensko. Via Madonna del Mare 19, IL, Bodulich Anna. 853 BABICA, diplomirana, sprejema noseče, Hladiš, cia Madonnina 10/11 821 BABICA, avtorizirana, sprejema uuseče. Govori slovansko. SLavec. via Gtulia 29. 323 Avtomobilska proga Trst-Lokev-DivaČa-SenožeČe PODJETJE BRUNELLI Odhodi s trga Ober lan Vozni red od 15. junija do 30. septembra. Delavnik: Odhodi iz Trsta: 12. in 17.30. Dohod! v Senožeče: 13.30 in 19. Odhodi iz Senožeč: 7. zjutraj in 18.30 zv. Nedelja: Odhodi Iz Trsta: 7.30, 14.30 in 16. Dohodi v Senožeče: 9., 16. in 17.30. Odhodi Iz Senožeč: 7., 18.30 in 18.35. Listki za tja in nazaj: Trst-DIvaČa in nazaj L 13 —. Trst-Senožeče in nazaj L 16'— FALCERI LUIGI ZALOGA POHIŠTVA Trst, Via FoiiSsria Kl (ftMBte) in 12,1. nadstr. Poročne sobe, orehove, bukove, topolovc, kostanjeve, mahagonijeve itd. Lakirano kuhinjsko pohiStvo z mramorjem ali brez tega. Žimnlce z žimo ali volno. = Vzmeti od L 60.— naprej. 5C6 Prodajajo se tudi posamezni kosi. --Najnižje cene v Trstu.-- Za domače čiščenje priporočamo SIDOL najboljše Čistilo za kovine. SIRAX neprekosljiv čistilni prašek za aluminij, bfker in emajl. CEREOL vosek za pede, linoleum, pohištvo. LODIS naša izborna krema za čevlje, (v lončkih z avtomatičnim zapiralom.) SIDOL - COKPAliU TRST (370) PODLISTEK V. J. KHIŽANOVSKA: Pajčevina Roman v štirih delih Iz ruščine prevedel I. V. (m — Hude obdal žit ve, ki mi jih. očitaš, pripisujem tvojim razdraženim živcem in ne morem sd misliti, da bi mogrla tako lahkomiselno pretrgati svete vezi, ki naju vežejo. Pozabljajoč, da je žena dolžna pokoriti se možu, se želiš ločiti samo zato, ker zahtevamo od tebe nekaj naravnega: da osredotočiš svoje interese v deželi* katere po-cBaifckra si postala... — S to deželo nečem imeti nič skupnega... Hočem oditi odtod, — je skoraj zavpiia Milica in 9e spustila v jok. — Če me boš s silo zadrževal, se vržom v ribnik. Grof je prel>ledel in se odmaknil. — Bog obvaruj, da bi nasilno zadrževal žensko, ki bežil odi mene in prezira svoje dolžnosti V tem oziru si pristna Rusinja! Pojdi, kadar hočeš; toda vedi, da ti ločitve zakona ne dovolim, ko se pa srpametiš iai spoznaš, kaj je tvoja dolžnost, tedaj stopiš pod to streho, toda prej izpolniš vse pogpj-e, ki' sem ti jiih stavil. Ne da bi počakal odgovora, je odSed iz dobe. Ko je Milica ostala sama, se je spustila na stolico in se prijela za glavo. Zdelo se ji je, da je pad-lo z nje veliko breme, in ta občutek je mneunj-šail njeno razburjenje: končno je mofiflai oditi iz te zoprne Nemčije in bežati od tega človekai, v ostalem pa naj se zgodi, kakor Bog- hoče. Toda morala je izrabiti priliko in se podviteati, cDokler bi mu ne prišlo v glavo izpremeniti svoj sklep. Vzela je steklenico s kolinsko vodo ter si omočila čelo in sence; hotela je vse miirno razmisliti. Toda to ji ni popolnoma uspelo, preveč razdraženi so bili njeni živci, — vendar pia je hladnokrvno pretehtala vse podrobnosti predstoječega odhoda* Braovlak je odhajal ob šestiih zjutraj in morala ae je odpieljati s tem, ker v tisti zgodnji uri je bflo na postaji najmanj ljudstva; naslednji vlak, ki je odhajal ob desotili, je bil lokalen in vedno nabito poln. Ostanek dneva in noč je morala torej uporabiti za zlaganje prtljage. Skle-niHa je odpotovati naravnost v Petrograd, da od tam pokliče na pomoč Rostislava, kakor mu je oblj-ubila. Nato je hotela postati prašta; dasi ji je grof rekel, da ne privoli v ločitev zakona, je hotela to doseči proti njegovi volji; fce pri sami misli, da bi morala živeti v strahu pred povratkom v Nemčijo, ali da br jo mogli prisiliti k prodaji Turova in Vaesvjatskega, ji je kri Sinila v glavo. Milica- je vstala, da bi velela Dtrnji m Marti, na£ začneta ptripravljati prtljago; medtem je na-meravada obvestiti s pismom mota. da je sklenila odpotovali s prvim vlakom nasledtnjega dne in ga prosi za potrebne vonoroe. Ko ie Sla proti vratom, ie đtaarfta Da aeHood trdega- Zagledala je na tleh predal pisalne mizo in raztresene papirje, med katerimi je ležala listnica iz rdeče kože, ki je prej ni videla; trdi predmet, na katerega je stopila, pa je bil okvir nepoznane ji slike. Milica si je radovedno ogled ila listnico, ki je bila okrašena z monogram m «M. B.»; v njej je bil sveženj orumenelih pisem, nato pa si je og-ledala s tirkvsom in brilanti t o-su-ti portret mladega ruskega častnika v huz trski uniformi. Hkratu se je spomnila, da je videla rarvno takšno sliko, —seveda ne v takem dragocenem okvirju* pri Rostiislavu, bita je to slika njegovega srtrica, Igorjevega očeta. Kako pa je prišel portret kneza Nikolaja semkaj, v Krcnico, kjer g*a ni dosdej še videla?... Ta stvar jo je začela tako zanimati, da je pozabila na svojo zadevo. Milica si je pozorno ogledala predal in odkrila skrivni oddelek, kajterega vzmet se je bržkone pri padfcu zknnila.