Redaccion V Admim.stracion: c- RAMON LISTA 5158 T. A. 50 - 5502 Bs. Aires ★
N A R O e N I M A
'/■■a eno leto $ 8.—
£a pol leta ? 5,— inozemstvo 2 Dolarja lsutnezna štev. 20 cts.
Sl 0 ms K! fflAS
REGISTRO NACIONAL INTELECTUAL DE LA PROPIEDAD No. 225027
(L A V OZ ES L O V E JV A f
K
PERIODICO QUINCENAL DE LA COLECTIVIDAD ESLOVENA (YUGOSLAVA) PARA TODA SUD AMERICA ..ORG ANO DEL CON SE J O ES LOV EN O QUE REPRESENTA TODAS LAS
SOCIEDADES ESLOVENA3
O	^ j FRANQUEO PAGADO
H	Concesion	N’	3159
TARIFA REDUCIDA
Concesi6n N? 1551
LETO (ASO) I.
BUENOS AIRES. 10 DE SEPTIEMBRE (SEPTEMBRA) DE 1947
Num. (Štev.) 24
LA C0NFERENCIA DE RIO
Han concluido, al parecer con exito, las deliber;aciones de la Conferer,-Cla de Cancilleres de los paises de America —con exclusion del Canada— CuYo resultado final es el Tratado Interamericano de Asistencia Reciproca, °tjetivo para el cual habia sido convocada, y que, segun todas las informa-fiones que se hallan a nuestro alcance, ha sido ampliamente cumplido, a ,uzgar por la satisfaccion que han demostrado los participantes, en el Ac*o de Clausura.
Al principio se habian previsto cieiftas dificultades, emanadas del interes ® olgunas delegaciones, para que se trataran y decidieran cuestiones mu-c“° mas importantes para los paises americanos, como ser la cuestion de la a9resi6r, economica, planteada por la delegacidn de Cuba. Pero esas difi-cultades han sido sorteadas con suma facilidad, no tanto en las delibera-ci°nes oficiales, en las cuales los delegados han manifestado su interes por resolverlas, como en las delibei^aciones entre bambalinas de las Comisiones esPeciiicas, en el ser.o de las cuales las dificultades han dejado de serlo, ®racias a la franqueza con que pueden plantearse los asuntos en dichas c°rciisiones.
Esi asi que en el bieve plažo de quince dias, se ha llegado a un compLeto ^cuerdo sobre la Delensa del Hemisferio, estableciendose incluso la Zona e Seguridad. Como lo han man.ifestado algunos delegados, con ese acuer-
0	rapido se ha dado un ejemplo al mundo sobre la manera en que s e: -an de encarar las relaciones entre los Estados.
Hemos visto, en realidad, pospuestas las urgentes necesidades econo-lc°s de los paises de America, los que, ante la situacion ciitica plan.teada 11 Gran Bretana, hubieran preferido encarar dichas necesidades con vistas j* QRrinorar las consecuencias economicas que pudieran derivarse de ese cho. asegurando de tal forma las nacier.tes industrias que se han levan-do gracias a la situacion anormal por la que ha atravesado la Huma-lc*ad en lo que va de esta džcada.
En lugar de ello se ha tratado la Defensa del Hemisferio, ante la pre-Sente existencia de un agresor que r.o acertamos en vislumbrar, abriendose
catnbio el camino hacia la dominacion politica del continente —segun ,as manifestaciones del Canciller Fernandes de Brasih “se ha abierto
ur.a
ki
NOV NASLOV “SLOVENSKEGA GLASA”:
Calle Coronel Ramon Lista 5158 T. A. 50 (Devoto) 5502
Uradne ure: od 20 do 22 vsak večer in ob nedeljah popoldne.
Dne 15. julija je stekel prvi vlak na progi Šamac-Doboj
DOGRAJENIH JE PRVIH G5 KM MLADINSKE PROGE ŠAMAC—SARAJEVO
r_echa en el reducto de las soberanias nacionales"— mediante la acepta-Cl°n de la clausula por la cual el organo de consulta —la Union Panameri-cQna-— {omara sus decisiones mediante los dos tercios de votos.
Creemos que las relaciones entre los Estados deben ser ®ncaradas de muy distinta manefa, median,te acuerdos voluntarios como s ^ue ha suscripto nuestra Patria de origen — Yugoslavia — con todas ?Us hormanas vecinas, acuerdos en los que se contemple por1 sobre todas cosas, el aspecto cultural, economico y cientifico, con vistas a la mejorai 6 las condiciones materiales y morales de los iespectivos pueblos. De esta ar,era existe la plena seguridad de que los tratados seran recibidos con. e9ria y apoyados por los ciudadanos de los paises signatarios, como Presion verdadera de amistad y comprension mutua, que siempre reinan tre naciones que contemplan como unico principio, el bienestar y la .®^ac>6n en todos los tererr.os, de sus pueblor hasta donde ello sea po-‘e sin lastimar el deirecho que tambien asiste a sus vecinos en el mismo er*eno.
Es completamente errado, y muy peligroso, creer que la constitucion de 0(}Ues es una garantia del mantenimiento de la Paz. Para ello las Nacio-nes Unidas poseen, el Consejo de Seguridad, dentro del cual debe respetarse 61 Principio de unanimidad de los cuatro grandes, lo cual constituye, asi es Pestra creencia efectiva, la maxima garantia de Paz, puesto que fuera de 6sas naciones, es muy dudoso que alguncr pequena nacion pueda poner 6tl Peligro la paz del mur.do, si las cuatro potencias se hallan acordes para eilcarar las soluciones de la mišma manera.
Slov. Poročevalec piše:
Za pravočasno zgraditev mladinske proge Šamac—Sarajevo je velikega pomena čimprejšnja zgraditev prvega dela proge od Šamca do Doboja v dolžini 65 kilometrov, ker bo s tem bistveno olajšan dovoz materiala za zgraditev ostale proge in bo razbremenjena obstoječa ozkotirna proga Slavonski Brod—Doboj.
Mladi graditelji proge Šamac—Sarajevo so se tega dobro zavedali, zato so storili vse, da delo čim bolj pospešijo. Postavili so si veliko nalogo, da mora biti proga od Šamca do Doboja zgrajena do srede julija, tako da bo 15. julija že vozil prvi vlak na novozgrajeni progi, in sicer od priključka nove proge na že obstoječo progo Vrpolj e—Slavonski Šamac preko novega mostu čez Savo do Doboja.
Da bi izpolnili postavljene roke so mladi graditelji proge pokazali veliko delovno junaštvo, zlasti pri gradnji nasipa pri Doboju, nasipa na slavonski obali Save in velikega savskega mostu. Niti dež, niti nalivi niso ovirali mladincev in mladink pri delu, kajti glede na kratek rok je bila vsaka minuta dragocena. Ko je bilo treba do srede junija zgraditi 6 km dolgi nasip pri Doboju, so mladinci in mladinske delali podnevi in ponoči. Le tako so navzlic težavam, ki scse pojavile med delom in so zahtevale povečanje kubature zemeljskih del, dovršili svojo nalogo o pravem času. Enako so se zadržali mladi graditelji pri gradnji velikega nasipa ob Savi, ki vodi do novega mostu. Pri tem delu se je zlasti odlikovala I. ljubljanska brigada "Toneta Tomšiča", ki si je trikrat priborila naslov udarne brigade. Prav tako so napeli vse sile oni graditelji, ki so gradili veliki most na Savi. Pa tudi na ostalih delih proge od Šamca in Doboja je bilo treba izvršiti ogromna zemeljska dela. Na tej progi sicer ni razen savskega mostu drugih velikih mostov ali predorov, zato pa je na teh 15 km proge odpadlo več kakor ena tretjina vseh zemeljskih del 235 km dolge mladinske proge. Tako so morali mladinci v nasip na levem bregu Save do novega mostu vgraditi nič manj kakor 145.000 kubičnih metrov zemlje in gramoza. Brigade, ki so delale na tem nasipu, so se zavezale, da bodo delo izvtsile do 1. julija, dejansko pa so nasip dogradile še 4 dni prej.
Na progi od Bosanskega Šamca do Doboja so znašala zemeljska dela samo na področju prve sekcije 540.000 kubičnih metrov. Poleg številnih pro-pustov so morali zgraditi 4 železobe-tonske mostove, v skupni dolžini 26 m.
dne 15. julija5?na področju te sekcije niso mogli povsod pričeti 1. aprila, ker je povodenj ovirala začetek gradbenih del.
Tudi na področju druge sekcije je bila kubatura zemeljskih del zaradi potrebne korekture vodotokov dejansko večja, kaor je bila prvotno predvidena, saj so zemeljska dela dosegla okrog 500.000 kubikov. Na področju te sekcije so morali poleg številnih pro-pustov in manjših mostov zgraditi tudi dva večja železobetonska mostova, in sicer železobetonski most čez Lukovico v dolžini 31 m in železobetonski most na Vrgoli v dolžini 18 m.
Najbolj pa je bilo treba na vsem prvem delu proge pospešiti gradnjo velikega 6 km dolgega nasipa pri Doboju. Na velikem zborovanju je 24 mladniskih brigad 1. junija sklenilo, da bodo dogradile nasip do 15. junija'
V	ta nasip pje bilo treba vgraditi
230.000	kubikov zemlje. Tudi to veliko delo so mladi graditelji izvršili do roka, ki so si ga postavili, čeprav se ie med delom kubatura nasipa povečala.
Veliki mest na Savi so pričeli graditi s precejšnjo zakasnitvijo zaradi visokega stanja vode. Delo pa so tako pospešili, da je danes tudi, ta most zgrajen. Preteklo soboto so bila izvršena na mostu poslednja večja dela. Na pripravljene jarme so postavili zadnjo železno konstrukcijo in končali zadnja dela na veiiki železni konstrukciji, ki predstavlja glavni mostni lok, Do otvoritve proge bodo uredili na mostu tudi pot za pešce. Že pretekli teden so polagali plohe, ki jih je oripravila mladinska tesarska brigada. Včeraj pa so izvršili poskusno obremenitev novega mostu.
Brigade, ki so polagale tir na pro-gi, so izkoristile vse tehnične možnosti, da svoje delo čimprej izvrše. Pri tem težkem delu so mladi brigadirji pokazali naj večjo požrtvovalnost in delovno vnemo. Na področju prve sekcije so v soboto polagali zadnje pragove in tračnice. Delali so v treh izmenah. Na področju tretje sekcije pa so oreteklo sredo, 6 dni pred rokom, končali dela pri polaganju tira, tako da so zvezali tir med drugo in tretjo sekcijo. Pri polaganju tira na tretji sekciji so se zlasti odlikovali brigada traktorsko tesarskega tečaja in II. pančevska brigada.
Tako je danes, komaj 3 in pol mesece po začetku gradbenih del, zgrajena vsa proga od Šamca do Doboja v dolžini 65 km skupaj z velikim mostom preko Save.
Priprave za svečano otvoritev proge
Prebivalstvo okrajev Šamac, Modri-Pri tem je ireba upoštevati, da z deli I ča in Doboj se je že ob koncu prete-
Ljubljana je dala prostovoljnih
Ob zadnjem pregledu uspehov pro-^ stovoljnega dela v mesecu juliju, je štab delovnih brigad v Ljubljani izdal poročilo, iz katerega je razviden uspeh enomesečnega prostovoljnega dela na vseh gradiliščih.
Potem, ko jim je meseca junija uspelo dokončati dela pri kanalizaciji Tržaške ceste, je glavni štab delovnih brigad s 1. julijem sprejel novo nalogo — organizirati prostovoljno delo pri napeljavi vodovoda na Poljanski cesti. Naloga je bila v celoti izpolnjena. Pri tem delu so se nekatere sindikalne podružnice zelo dobro izkazale, tako podružnica železničarjev postaje in kurilnice Ljubljana ter podružnice "Plute", "Šumi” in pivovarne "Union". Pri tem naj omenimo tudi dva najboljša delavca, tovariša Prac-nija in Cankarja iz kurilnice Ljubljana, ki sta pri delu na Poljanski cesti v resnici, prednjačila.
Rezultati izvršenih del na vseh gradiliščih v juliju so v glavnem naslednji: na gradilišču Podsmreka—Vrhnika je delalo ta mesec 3637 prostovoljcev, ki so prekopali 4177 kub. m zemlje in splanirali 4052 kv. m zemljišča ter pri tem dosegli 13.347 delovnih ur. Te delovne čete so bile sestavljene iz članov sindikatov viatinih ustanov, MLO Ljubljana ter prebivalcev četrti Center, Siska, Moste, Vič in še nekaterih udeležencev.
Pri gradnji stanovanjske kolonije v šiški je 4400 prostovoljcev četrti šiška in Št. Vida napravilo v juliju 14.036 delovnih ur in sicer pri zemeljskih delih, planiranju, prenašanju in
klega tedna pričelo pripravljati na svečanosti ob prihodu prvega vlaka, ki bo pripeljal po novi progi do Doboja. Za graditelje proge je ljudstvo pripravilo številna darila, ki bodo brigadam izročena v zvezi s svečanostmi. Tudi mladina vzdolž proge je vse pripravila za sprejem. Okrasili so svoja taborišča, naslikali parole, postavili slavoloke.
V	Doboju je Ljudska fronta mobilizirala ljudstvo za pomožna dela na progi, za očiščenje terena in za vsa ostala dela, ki so v zvezi s svečanostmi. Pri tej priliki je v nedeljo sodelova-
lo	več tisoč ljudi iz vsega okraja kakor tudi iz drugih oddaljenih krajev. Na ploščadi, kjer bo stalo postajno poslopje, so postavili tribuno za svečanosti, slavoloke in vse, kar je potrebno za mimohod brigad in za fizkul-turne prideitve. Vsi kraji ob progi so okrašeni, zlasti pa sta okrašena Doboj in Šamac.
Gradnja 14 velikih mostov preko , reke Bosne
Dograditev proge Šamac—Doboj je prva velika delovna zmaga naše mladine na mladinski progi. Toda še preden je stekel prvi vlak, se postavljajo pred našo mladino nove velike in odgovorne naloge. Po dograditvi proge Šamac—Doboj mora naša mladina posvetiti vso pažnjo čim prejšnji dograditvi velikih mostov čez Bosno. Težavne terenske razmere vzdolž proge zahtevajo, da mora mladinska proga premostiti reko Bosno kar 14 krat. Zato je treba zgraditi 14 velikih mostov. Gradnja teh mostov je nekoliko zao-ostala. Dež v maju je precej oviral kopanje temeljev za mostove, ker je bi-
lo	vodno stanje previsoko. Navzlic tem težavam je v polnem teku gradnja vseh 14 mostov.
v juliju 33.850 delovnih ur
zlaganju lesa , opeke, železja in ostalega materiala.
Na Poljanski cesti pri napeljavi vodovoda je 2773 prostovoljcev naredi-
lo	približno 8067 delovnih ur, pri Litostroju pa 1787 prostovoljnih udeležencev 7012 ur. Sindikalna podružnica "Jugopetrola" gradi v Zalogu skladišče in jep ri tem delu s sodelovanjem četrti Moste, Center, šiška in Polje napravila 1843 delovnih ur. Pri delih na Tržaški cesti, v klavnici, v Savski koloniji in pri Sv. Urhu pa je bilo doseženih skupno 9724 ur.
Poleg vsega tega dela na omenjenih gradiliščih so imele vse četrti mesta Ljubljane še svoje lokalne naloge in obveznosti, ki jih je 3815 prostovoljnih delavcev izpolnilo v 11.126 delovnih urah.
Vse delo, ki je zajeto v poročilu, je obstojalo v planiranju, prekopavanju zemlje, prenašanju, prevažanju in zlaganju lesa, opeke, železja, betona, raz-opažanju, rušenju zidu in prenašanju cevi.
Na splošno pa je treba ugotoviti, da je v mesecu juliju udeležba pri prostovoljnem delu padla. Zdi se, da sin-diaklne podružnice ne jemljejo dovolj resno in premalo upoštevajo pomen in važnost prostovoljnega dela, tako da često prihaja na delo komaj polovica napovedanih prostovoljcev.
Glavni štab delovnih brigad prevzema v mesecu avgustu novo nalo-ao — pomoč pri gradnji ceste črnuče-Domžale, kjer je delovna sila izredno potrebna. Vsako nedeljo bo odšla brigada 500 prostovoljcev na to gradili-šče, kjer bo z njeno pomočjo omogočena čim prejšnja dovršitev gradnje.
Žene goriškega okraja so se obvezale Maršalu Titu, da bodo letos dale 90.000 delovnih ui za obnovo domovine
Žene goriškega okraja, zbrane na^sovnih organizacij OF patronate n1
svoji delovni konferenci za Vaš rojstni dan, dragi maršal Tito, Vam pošiljamo iskrene čestitke| Ob tej priliki smo sklenile, da se bomo z vsemi silami vključile v izvajanje petletnega plana ter v zvezi s tem sklenile sledeče obveznosti:
1. Za delo pri osušitvi Lijaka bo dala organizacija AFZ 150 žena in to v treh izmenah.
2. Za uspešnejše izvajanje petletnega plana bomo razbremenile 150 mož (zidarje, mizarje, tesarje itd.), da bodo lahko šli na delo po svojih strokah. Žene bomo namesto njih delale na polju.
3. Zaradi lažjega obdelovanja zemlje bomo organizirale skupno z vsemi organizacijami medsebojno pomoč. Do 10. junija mora imeti vsaka vas organizirano delovno grupo, ki bo pomagala v svoji vasi, po potrebi pa tudi v drugi vasi .
4. Pomagale bomo obnovi s tem, da se obvezujemo dati v tem letu prostovoljno 90.000 ur, v vrednosti 8,150.000 lir.
5. Žene bomo skrbele, da se bo odkup presežkov kmečkega pridelka pravilno izvršil, poleg tega pa bomo kontrolirale vestnost odkupa, da bo čim več oddano.
6. Žene bomo v čim večji meri pritegnile k načrtnemu študiju, ki ga po vaseh organizira OF, in skrbele tudi za strokovno izobrazbo s strokovnimi predavanji.
7. Prevzele bomo s pomočjo ma-
V vsej državi gradimo velike hidroelektrične centrale
Pod tem naslovom je "Slovenski po-^trarne Slovenije, v predelih Hrvatske
ročevalec" prinesel obširen članek v katerem poroča o gradnji električnih central v F.L.R.J., ki je ena osnovnih nalog petletnega gospodarskega plana. Petletni plan določa, da bo do konca 1951 ljudstvo zgradilo nove električne centrale v skupni jakosti 1,55 miliona kilovatov, ki bodo omogočale povečanje proizvodnje na 4 kratno predvojno višino.
Med drugim piše tudi:
'I
ELEKTRIFIKACIJA SLOVENSKEGA PRIMORJA
Za elektrifikacijo Slovenskega Primorja je predvidenih 270 milijonov lir.
V sežanskem okraju bodo letos zgradili 3 daljnovode po 10.000- voltov za elektrifikacijo številnih vasi, v gori-škem okraju pa bodo zgradili 5 km dolg daljnovod Col—Podkraj z napetostjo 26.000 voltov in transformatorsko postajo v Podkraju. Tudi v tolminskem in idrijskem okraju bodo bodo elektrificirali številne vasi. Od Žirov bo podaljšan daljnovod do Idrije, kar bo znatno zboljšalo preskrbo idrijskega rudnika z električno energijo. Elektrificirali bodo tudi okolico Cerknega.
Po priključitvi Slovenskega Primorja bodo naprave Pokrajinskega elek- [ tričnega podjetja za Istro, Reko in Slo- J vensko Primorje prevzele, kolikor bodo na ozemlju Slovenije Državne elek-
in Istre pa bo te naprave prevzelo Električno podjetje Hrvatske. Državne elektrarne Slovenije bodo imele svoje podružnice vTolminu, Ajdovščini, Postojni in Sežani.
Jugoslavija kupila potniški parnik
Jugoslavija je v avgustu kupila od meksikanske družbe Imberial Star Line, potniški parnik "Ciudad do Lis-boa", katerega bodo prekrstili in da-
li	ime "Partizanka". Parnik se sedaj nahaja v Lisboni, kjer ga popravljajo in ima prostora za GOO potnikov.
Prvo potovanje napravi v Avstralijo in od tam pripelje v Jugoslavijo izseljence, ki želijo vrniti se v domovino. Za tem bo "Partizanka" redno vozil med Jugoslavijo in Buenos Airesom.
F r « n e S t *» h a r
Stavbinski podjetnik
6 kolonijami, ki se organizirajo v šem okraju, ter nad Severjevim de°' jim domom v Kojskem, kjer bo vedn° po 60 otrok.
8. V ' Tednu matere in otroka" ho* mo s predavanji, razstavami in dru-gim zainteresirale vse žene za vzg0' jo otrok in pristopile h konkretni P°' moči vsem potrebnim
9. Skupno z ostalimi organizaciji' mi bomo skrbele za dosledno izvedb0 obveznosti, ki si jih je zadala OF na vas;.
Obljubljamo, da bomo te obveZe dosledno izvedle, ker se zavedam0, da je le v skupnem delu vsega de-lovnega ljudstva zasigurana izvedb3 plana.
Naj živi maršal Tito!
Vse za izvedbo plana!	.
Žene goriškega okraj«-
PONOVEN NAPAD NA TRŽAŠKO LJUDSTVO
Trst, 31. avgusta. — Vršil se je ven shod in zbrano ljudstvo je mirn° poslušalo govornike. Provokatorji s° vrgli med zbrane ročno bombo. P°" ročila ne povedo koliko ljudi je ran)e' nih. Obveščevalne agencije so hitf° zatrdile, da je bil to shod komunisti*' ne stranke.
Ram6n L. Falcon 6371 U. T. 64-3084
TRŽAŠKI ŠKANDALI
Vse govori in razpravlja o škandO' lu pri Uradu za javna dela. Posebn0 vojaško sodišče je sodilo zavezniš^1' ma častnikoma majorju Squireju 1,1 kapitanu Wildeju, dočim glavnega ob' toženca polkovnika Rihardshona se ni bilo pred sodiše. Oba obtožena z0' vezniška oficirja sta priznala vse, jima očita obtožnica in sicer je pr®)e major Squire od raznih tvrdk 7 m**1' jonov lir in 4.000 dolarjev, kapetflI1 Wilde pa je prislužil na ta način ok°'
li	10 milijonov lir. Sodba še ni bilfl izrečena, ker jo mora pred tem P°tr' diti vrhovni poveljnik Sredozemlja Naslednjega dne, to je 19. avgostc1' so se morali zagovarjati pred sod1' ščem italijanska vohunka Slovenj Miroslava Štrukelj, ki je ljubimkoval01 v času okupacije z raznimi italijansk1' mi oficirji v Ljubljani. Potem se je P°~ ročila z italijanskim fašistom Bessij®111 in je postala grofica. Po zlomu faslZ” ma je postala prva tajnica visoke!?0 zavezniškega častnika. Obtožena )e zaradi različnih daril v vrednosti V°
1,700.000	lir, za tem 25.000 lir, 60.EP lir, 600.000 lir in 180.000 lir. Poleg ni® je bila obtožena tudi hitlerjanska tol' nica Anita Hiibner, ki ji je pod«#1 Squire čedno vsotico 4 milijonov, tvrd' ka Toros 2,500.000, tvrdka Pavan 1 lifon, Anton Lanari 300.000 lir, E. Brei ner pa ji je poklonil 2,000.000 lir. PT° ces je bil preložen na 28. avgust. Sl venci poznamo poučen preg "Božji mlini meljejo počasi, toda sl gumo".
til
SO
St'
sk
p<
A
d
ffr. Elinlso tiiulpvrit
Specijalist notranjih bolezni ^rdinira vsak dan od 16 do 20 ure San Martin 955 - 1 nad. - dep. y U. T. 32-0285 in 0829
Primorske Vesti
Oii]e. Troba je odpraviti sedanjo pomanjka O OBOGATELE SO RAZNE TVRDKE
krvav incident na bloku # PRI SV. LUCIJI
t l u ^°*cu Pri sv- Luciji se je pripe-
W dogodek, ki je vzbudil ob-
odbo ter ogorenje vsega prebival-
vs Julijske Krajine ter jugoslovan-
'h narodov, obrnil pa je nase tudi
Pozornost vse mednarodne javnosti.
ftierižki vojak je streljal na Slovenko
arijo Krivec, ko je že prekoračila
f^ctrkacijsko črto, kjer se končuje
niočje ameriških vojakov Zavezni-
® vojaške uprave. Ameriška 88. di-
,12lia skuša prikazati incident tako, saor da
ne zadene ameriškega voja-nobena krivda. Ukrepi, ki so sle-. ■ Pa kažejo, da se ameriško povelj-,v° seveda krivde omeni enega voja-5' ker aa je zastražilo. Tudi so izra-‘a ameriška vojaška oblastva pri-^ravljenost skrbeti za zdravljenje tež-.*J^Hiene Marije Krivec. Krivdo ame-
•	*eaa vojaka ie uaotovila tudi juao-ovanc;]ca uradna komisija. O samem °Cfodku je podala točno izooved tu-1 rani ena Mariia Krivec, ki leži v °o'ni5nici v Vipavi.
rivčeva je izjavila da je bila zmerom ^vedna Slovenka in da je vnarodno osvo-° ilni borbi podpirala partizane, ter zanie j\’rala hrano po vaseh. Tudi na ostalih °kih demarkacijske črte se dogajajo po-°bni primeri. Značilno je, da dopuščajo Qn9loameriške vojaške oblasti teror, ki ga Jvaiajo tuji ter domači fašisti nad prebivalstvom in vodilnimi protifašisti. Vse kaže a bi radi anglo-ameriški krogi s terorjem ko raZn'mi zastraSevalnimi metodami, ka-r ie krvavi incident pri Sv. Luciji, odvrnili ^rebivalstvo cone A od borbe za njegove 6Q>oki'atične pravice.
teTRSta BEGTTNCI SO R»70Č^RANT
. Med jn mleko so obli”h1iali razni iv? . *onr,n' Prebivalcem Pulja in dru-fil’	naselij,	da bi iih oreaovo-
*	izselitev v Jtaliio. Toda mnoai aoživolj kruta razočarania in se se-01 vrnčaio v svoj rodni krai. Ti>d; i^^ Ruda se ie v februarju oHnelial ^ ulta v Ankono. Bedno je živel v .punskem taborišču v Reraamu. Ker j ^r°testiral nroti oostoncmiu, so aa ip m rPvo1l,c'onaria. Puda na se naveličal šik^n in se je odločil za j^nt't?v.v Pnl'- Prišel ie v cono B, kier taVoi dobil zancslitev. štirje bemin-^ iz Ro’nnia so se tndi vrnili domov ^ so izkusili kako žalostno ie živlie-® istrskih beanncev po r07nih ita-j a^skih taboriščih. Anton Ruda je iz-c Vll da ie v Italiii še mnoao beann-^ V'	se	tudi	radi	vrnili,	na jim
rftVzr°čajo pri tem najrazličnejše ovi-
2AVE2NISKA RAZMEJITVENA KOMISIJA
V	ISTBI
y
Prvi polovici avgusta je pričela medza-2l>iška razmejitvena komisija z razmejevanj601 v Istri. Prebivalstvo je v vseh vaseh, i® pričela komisija s svojim razmeji-kll . ^elom- izražalo svojo voljo po pri-^Učitvi k Jugoslaviji. Vaščani Zabavalja so ^slavili velik slavolok s Titovo Bliko in s j^glavom, 8>mbolom narodne osvobodilne j ^ Vršiču je skušala komisija prepri-^ 1 ljudi, da vodijo vse poti iz te vasice v 8 • Ljudstvo je odgovorilo, da bo že samo “skrbelo za potrebne poti. V Truškah je ,1°j^ prec* koračijo 11-letni deček in izrazil
•	®čo prošnjo: "Napravite tako, da bo
tudi
naša hiša v Jugoslaviji". Istrsko ljud-
»tvQ t
lo	• ,0 znova dokazalo, da je politično zre
Ia da no terja ničesar drugega, nego
0 to. da ae njihove naselbine in njive n* -
c«pijo in parcelirajo na dvojo.
VPRAŠANJE TRŽAŠKIH LADIJ
Dne 6. avgusta je imel Mestni osvobodilni svet v Trstu svojo redno sejo, na kateri je obravnaval vprašanje današnjih tržaških pa-roplovnih družb ter ukrepe, ki bi bili potrebni za obnovo tržaških pomorskih zvez. Brodovje tržaškega Lloyda je bilo med drugo svetovno vojno skoraj popolnoma uničeno. Z nabavo novih ladij je tržaški Lloyd dosegel stanje 131.260 ton napram 621.533 tonam predvojnega brodovja. Žal pa so vse te I.loydove ladje registrirane v pirstanišžih italijanske republike, v Trstu samo štiri. Zaradi tega je veliko pomorščakov brezposelnih. Promet v tržaški luki je neznaten, ker ni nobene prave pomorske zveze s Trstom. Nikdo se ne briga, da bi prevzelo tržaško pomorstvo svoje stare tradicionalne pomorske zveze. Na splošno so tržaške pristaniške pristojbine nižje nego v Genovi, Benetkah in drugih italijanskih pristaniščih. Nujno potrebno je, da se obnovijo stare pomorske zveze z Vzhodom in promet z zaledjem. To *e tem važnejše, ker je češkoslovaško gospodarstvo že doseglo svoje predvojno stanje. Vsi-ti pojavi kažejo, da gre za določene naklepe proti Trstu. Lloydovo brodovje naj obnovi svoje zgodovinske pomorske zve-?e v korist svojega gospodarstva. Te tradicionalne zveze pa so usmerjene k Srednjemu in Daljnemu Vzhodu. Takoj je treba uvesti jadransko tarifo za železniško zvezo Trbiž—Trst, pa tudi za važno prometno zvezo Maribor—Postojna—Trst.
*
PRAZNIK OSVOBODITVE IN PRIKLJUČITVE K JUGOSLAVIJI
Ob bližaioči se ratifikaciji mirovne po-Todbe se Slovensko Primorie pripravita na -svoi največii primorski festival, ki nni predstavila praznik osvoboditve ter priMinčitve velikega dela Primorske k Juaoslavi!i. Festival bo na obsednem Semr,n«(kom poliu oh T!'aku. ki ie torišče nalvečUh obnovitvenih •*el. Primorsko delovno ljudstvo se vneto “iripravlia na ta zgodovinski Han, ko bo prvič •’ znodovini prišlo v sklon državne n^odne iVonnosti. To bo	zaodovinn1'?	do-
-radflk no 1. maju 1345. Priprave za festival osvoboditve in priMiučitve so zajele vse 'Vale, vse organizacije ter vse primorsko 'iudstvo.
*
STANOV* MTS”'« »"»"»H. V TRSTU JE RPR HTTHA
Nedavno ie Urad za oddaio novih stano-,rnni v tržaški občini razpisal 2 5 dvo in tro--obnih stanovani pri Sv. Soboti. Par dni za *em ie ta urad že prejel okoli 1200 prošenj. ,rerietno se bo število prosilcev povzpelo na °.000. Te številke kažejo, da je stanovanjska kriza v Trstu zares huda. Prošnie re-*nie posebni odbor občinskih svetnikov. Tržaško delovno ljudstvo se bori za to, naj l-iodo naiemnine liudske, dostopno delavcu, nameščencu z današnjimi dohodki. Nedvomno are prednost onim, ki so stanovania res potrebni, ki so kot borci za svobodo ali kot politični preganjanci fašizma morali zapustiti svoje domove, kamor so se utihotapili ponekod ljudje s temno politično preteklostjo.
,*
GOSPODARSKA VPRAŠANJA ISTRE
Na zadnjem zasedanju Okrajne skupščine v Kopru jo bilo govora o važnih gospodarskih vprašanjih. Kmetijski razdelek jo letošnje pomlad dobavil iz Jugoslavijo 1.000 mladih prašičkov za rejo in pleme. V Istri terja prašičjereja precej manj truda in sltrbi nego po drugih krajih Primorske. Obdelovalci istrskih vinogradov in vrtov se pritožujejo zaradi pomanjkanja gnoja, ki je izredne važnosti v kmetijstvu. S povečano prašičjerejo bo tudi na tem področju precej pomaagno, saj napravijo prašiči ob dobrem naatiljanju veliko dobrega gnoja. Le sami oi b«no lahko izboljšali svoje gospodarsko Sta-
nje pujskov. Čim več maščob bomo pridelali z lastnim: sredstvi, tembolj se bo izboljšalo naše pr.ohranitveno Btanje in tem šte-vilneje bomo lahko imeli na mizi mesno hrano.
*
SKRB ZA RrD IN VARNOST MORA BITI DOSLEDNA IN ISKRENA
V	tržaški okolici se množijo primeri tatvin, zaradi katerih so oškodovani predvsem kmetje in vrinarji. Tatovi kradejo grozdje, sadje in zelenjavo. Te tatvine se ponavljajo že nad poldrugo leto. Enoini sindikat kmetijske stroke je predlagal Zavezniški vo-jcški upravi, naj se ponovno uvedejo poljski čuvaji. ZVU je sicer obljubila, da bo upoštevala predlog kmetijskega sindikata, v resnici pa je ostalo vse pri starem. Značilno je, da nimajo sedanji čuvarji javne varnosti v Trstu nobenega uspeha pri zatiranju tatinskih početij v tržaški okolici. Tudi slovenska imovina mora uživati zaščito tistih, ki so poklicani začasno skrbeti za red in varnost. Prebivalstvo upravičeno pričakuje, da mora biti skrb za red in varnost dosledna in tudi iskrena.
#
PROTILJUD^KI ZNAČRJ CONSKEGA IN OBČINSKEGA SVETA
Kakor celotna civilna uprava v coni A, teko sta nastala tudi conski in tržaški ob-
Dve leti sta minili, kar imamo upravo ZVU, po naših vaseh pa še zmerom molijo kvišku fašistične ruševine. Obnova stanovanjskih in gospodarskih poslopij je siromašna v toliko, v kolikor so z njo obogatele razne tvrdke. Ni nobene načrtnosti, smotrnosti, solidnosti ter skrbi za izčrpano ljudstvo. Kako pri vprašanju mezd in plač ter razdelitvi potrošnih predmetov in nadzorstvu cen, tako je tudi v gospodarskem pogledu: Ljudstvo naj živi od obljub, kapitalistična gospoda pa živi v izobilju, s polno obložene mize pade včasih kakšna drobtinica na tiste, ki so v "zvesti" službi tej gospodi.
VPRAŠANJE TRŽAŠKEGA ŠOLSTVA Dne 20. avgusta se je sestal Mestni osvobodilni svet za Trst, ki je obravnaval predvsem šolsko vprašanje z vidika potrebe nje-bove nujne rešitve. Tržaške šole trpijo zaradi pomanjkanja prostorov. Vojaška obla-stva zelo počasi vračajo šole, ki so jih re-kvirirale. Mladina živi v ozračju napetega nacionalizma, ki ga podpihuje neodgovorna propaganda in s tem otežuje možnost učnih uspehov. Precejšnje važnosti je tudi slab gospodarski položaj profesorjev, ki si s svojimi skromnimi plačami ne morejo mnogo pomagati. Tov. Pahor je v okviru razprave poudarjal potrebo po resnični av-
činski svet na podlagi znane odredbe št. 11. j tonomiji slovenske šole, ki bi jo bilo treba ki je odvzela izvršno moč po ljudstvu izvo- ! zagotoviti s primernimi ukrepi. Slovensko ljenim narodno osvobodilnim odborom in ljudstvo odklanja politiko Zavezniške voja-vzpostavila nove organe javne uprave. Kjer gke uprave napram šolskemu osebju, kar
pa to ni bilo mogoče, je postavila. Zavezniška vojaška uprava vojaške guvernerje. Stališče conskega in občinskega sveta v Trstu vsebuje v sedanjem položaju namere, ki tožiio k predpripravam za ustvarjanje bodočih pozicij, s katerih naj bi bilo mogoče sabotirati pravilno poslovanje in normalno življenje Samosto'n9ga tržaškeoa osem-lia ter celo ogrožati nioaov obstoj. Nadaljnji dokaz Bluženja protiliudskim interesom je manevriranje potom italijanekega nacionalističnega tiska, ki predstavila one politične skupine, ki iim pripadalo člani obeh svetov. Ta italijanski nacionalistični tisk se ?adnir. dni bori z vsemi sredstvi in argumenti proti vstonu predstavnikov Slovansko italijanske antifašistične unije v te organe. Ni iim prav, da bi imelo naše ljudstvo svojo besedo pri reševaniu vprašanj Samostoine-aa tržaškega ozemlla. Prav radi bi izolirali delavsko in Irmečke množico ter jih odrinili od sodelovarja pri javni upravi, To stališče daje obema svetoma izrabit nedemokratičen in rrotilludsM značai. Vsekakor je bodoče sode'ovanie Slovansko-italijanske protifašistično zveze v marsičem odvisno od odgovornih organov Zavezniške vojaške uprave.
4»
SLOVENSTtT	nrvanNJAJO
MISIJON SKOPA SANTINA
Tržaški škof Santin je napovedal v Trstu velik misiion, ki bo hkrati po vseh cerkvah, aledališčih in krvnih traih. Za ta misiion se predvideva 3 in pol miliione lir stroškov. Slovenski dvhovniki po se zbrali in obravnavali vprašanje teaa "cirkuškega misiiona". Odklonili so te vrste misijon, ker ne odao-varja duhu in tradicijam slovenskeaa ljudstva. Slovenski. duhovniki so sporočili ta svoj sklep škofu Santinu, ki je razkačen ravpil: "Comando io1" (Zapoveduiem jaz). Odločen slovenski duhovnik v Trstu ie pojasnil to zadevo s tremi nameni, ki jih zasleduje škof Santin s pripravami za ta misijon: 1) Pridobiti čim več volilcev za bližajoče se volitve v tržaški parlament. 2) Škof Santin hoče "dokazati", da je Trst "italijanski", ker so take vrste misiioni v navadi v Italiji. 3) Ta misiion naj bi dokazal, da Slovenci spoštujejo škofa Santina, kar naj bi dokazali s svojo udeležbo pri njegovem misijonu. Delovno ljudstvo pa odklanja San-tinovo namero, ker ne mara sodelovati pri navideznih cerkvenih pripravah, ki pa imajo dejansko svoje politično ozadj*
ovira uspešno šolsko delovanje. Tudi je nujno vprašanje otroških vrtcev.
*
GLADOVNA STAVKA V TRŽAŠKI BOLNIŠNICI
Dne 20. avgusta so pričeli z gladovno stavko bolniki oddelka za plučne bolezni v umobolnici pri Sv. Ivanu. Hočejo doseči izbolišanje prehrane In so odločeni stavkati tako dolgo, dokler jim izboljšanje ne bo zagotovljeno.
PROCES PROTI ODGOVORNEMU UREDNIKU LISTA "IL LAVORATORE"
Dnue 2. avgusta je bila razprava proti odgovornemu uredniku dnevnika "II Lavo-ratore", tov. Leopoldu Gaspariniju, ker je v svojih člankih označil znanega fašističnega pretepača Alojzija Scruzza kot kriminalca, denunciianta Alojzija Kosminija pa kot fašističnega špijona in preganjača protifaši-stov. Sodišče je obsodilo tov. Gasparinija na 5.000 lir globe.
*
POVIŠANJE CENE ELEKTRIČNEMU TOKU
Cene so bile povišane električnemu toku, prav tako je zvišana tudi najemnina za števce. Možno je, da bo tudi ACEGAT povišal svojo dosedanjo tarifo inr obremenil s sedanjim povišanjem cen električnemu toku potrošnike. V tržaškem mestnem in conskem svetu sedijo ljudje, ki ne mislijo mnogo na koristi delovnega ljudstva. Doslej Se niso našli drugih sredstev pri reševanju mesnih financ, akor enostavno obremenjevanje delovnih množic.
«
VELIKA EKSPLOZIJA
V	neki jami pri Selci bo našli pobiralci min v sredo dne G. avgusta vojni materija!. Pri padcu granate iz rok io nastala eksplozija, ki je terjala iivljenjo 38-letnega Mani-Hja Rote, ki zapušča ženo in tri otroke, 38-letnega Renata Leondinija, ki zapušča ženo in dva otroka, ter 25-Ietnega Uga Gerome-ta. 37-letni Flavij Gril ima ranjeno levo nego in je oslepel na desnem očeau. Vsi štiri* so Tržačani.
PETMILIJONSKA *SKODA ZARADI OGNJA
Požar, ki je izbruhnil dne 9. avgusta v garaži Karla Chenellata v ulici Sv. Sobote št. 9, je povzročil velikansko škodo, ki jo cenijo na pet in pol milijona lir. Zgoreli so 4
ARGENTINSKE VESTI
PREDSEDNIK VLADE GENERAL PERON JE GOVORIL
P
Pred štirinajstimi dnevi je potom verige združenih argentinskih radio-postaj govoril general Peron. V svojih govorih je obširno obrazložil ekonomsko in politično stališče argentinske vlade.
Povedal je tudi kakšno stališče bo vlada zavzela napram onim, ki hočejo motiti notranji red. Zelo ostro je napadel Socijalistično stranko in nje voditelje, ki da s svojo umazano politiko škodujejo državi in zapeljuiejo delavstvo. Tudi delovanje tukajšnje Komunistične Partije je kritiziral in obsojal. Rekel je, da so komunisti zviti politiki in da se danes vrivajo do raznih političnih sekcijah, da bi lažje-na ta način dosegli svoje namene.
V zaključnem govoru pa je rekel, da bodo strogo postopali napram vsakemu, ki moti notranji red v državi, kakor tudi napram onim, ki s svojim delovanjem škodujejo napredku države.
Nekatere stranke so generalu Peronu javno odgovorile na njegove izjave.
TISKARNA "LA VANGUARDIE"
ZAPRTA
Tukajšnje glasilo Socijalistične Stranke “La Vanguardia" je posebno zadnje čase hudo napadalo voditelje sedanje tukajšnje vlade in njih delovanje. Oblasti so se tega naveličale in zaprle tiskarno, češ da ne odgovarjalo prostori iste odredbam. Tiskarna "Vanauardie" je last Socijalistične Stranke.
Tukajšnje časopisje smatra ta korak od strani oblasti nepravilen na-nram demokratičnemu časopisju in protestira napram takemu postopanju.
Ustavljden in zaplenjen je tudi časopis "Provincias Unidas", glasilo Radikalne stranke. "La Hora'' glasilo K. P. pa poštni urad ne dovoli več, da bi se razpošliljala potom poste.
kamioni, več rezervnih gum, avtobus in nekaj bencina. Domnevajo, da je nastal požar zaradi velike vročine.
*
POROKE
V prvi polovici avgusta so se poročili v Trstu zidar Albert Bogateč in zasebnica Rozalija Čuk, uradnik Renato Komar in uradnica Alma Zakinja, elektrotehnik Ivan Čuček in uradnica Marija Depretis, vratar Ivan Grilanc in zasebnica Angela Guštin, uradnik dr. Bruno Tolentin in farmacevtka dr. Uda Pertot, zidar Vladimir Zavadla! in šivilja Danica Cevnjak, uradnik Anton Pi-ron in zasebnic« Alojzija Bekar, uradnik Rupert Žega in zasebnica Zofija Pertot.
Josip Kaluža pek in zasebnica Ana He-ling, uradnik John Sidney, Crick ter šivilja Marija Kastelic, uradnik Rihard Vesek in zasebnica Ida Mislej, uradnik Varerij Zen-daro in zasebnica Suzana Tončič. Uradnik Pavel DuiČ in uradnica Silva Serio, pek Um-bert Mužina in tov. delavka Marija Ber-tovec, mehanik Karol Mahnič in bolničarka Lidija Polencig, kmetovalec Silvester Križ-mančič in zasebnica Štefanija Rasani, li-tograf Angel Škerl in grafičarka Marina Bin. Zidar Jožef Briton in zasebnica Karla Koz-mina, mehanik Bruno Juriševič in dnevnl-čarka Viktorija Piteri. Bilo srečno!
»
SMRTNA KOSA
V Trstu so umrli v zadnjem času 69-letni Franc Zago, 66-letna Antonija Zlobec, 37-let-na Karmela Travan, roj. Ukovič, 84-letna Marija Tavčar, 15-letna Ivanka Smilovič, 36-letni Viktor Morgan, 65-letna Marija Marušič, 39-letna Alojzija Kozulič, 52-letni Krištof Buducin, 77-letni Jakob Golobič, Marija Sojič, 63-letna Pavla Pavlin. V Bazovici pa je umrl 68-letni Ivan Kavči
V Trstu so umrli 57-letni Marij Bosič, 73-let-ni Ivan Nartin, 24-letni Viktor Furlan, Josip Radojkovič, Vladimir Bandelj iz Komna, 77-letna Gizela Rot, 85-letni dr. Filip Bruner, 3-letni Remigij Černivec, 53-letni Jožef Batič, 74-letna Emilija Mahne, 48-letni Jožef Cer-kvenič, 65-letna Ana Rasnik ter Ana Karel iz Volčje drage. Pokojnikom bomo ohranili trajen spomin!
Jeile-še E Uto r
MIZARSKA DELAVNICA Dr. Luis Belaustegui 446G U. T. 67-3G21
PREVOZNA SREDSTVA TRPITO VSLED POMANJKANJA NAFTE.
V zadnjem času vsa tukajšnja prevozna sredstva zelo trpijo vsled pomanjkanja nafte. Posebno so pa pri tem prizadeti lastniki privatnih avtomobilov in kamjonov, ki morajo izgubiti več ur ali cel dan, da se jim posreči vdobiti vsaj po 10 ali 20 litrov nafte.
Nič se pa ne ve kdaj ta kriza preneha.
JUGOSLOVANSKA NOGOMETNA REPREZENTANCA, BO JANUARJA IGRALA V BUENOS AIRESU
Že voč česa so tukajšnji vodite';i Kluba River Plate na delu. da bi dosegli in podpisali pogodbo z jugoslovanskim timom Hajduka, kateri bi dospel v Buenos Aires in iu igral nogometne tekme.
Omeniti moramo, da so nogometaši Hajduka edini bili aktivni tudi za časa zadnje vome. Imajo prvenstvo nogometa v srednji Evropi in zmagali so močne time, krjkor v Milanu, Torinu in izvrstno so so postavili nerernm rasnim moštvom v Franciji.
Voditelji Kluba River P'ete so to dni podrsali poaodbo in Hajduk bo januarja in iebruaria iaral v Buenos Airesu. Ko dosne'o Jugoslovanski noaometaši sem. se bo do’oči-lo natačnen nroaram teVmovanSa v katerem V.ndo vključena tudi te^nvanla z raznimi
druaimi	k'”1'!.
NoaometaSi Hatdukg bodo gotovo prinrav-
Za danes bomo napisali nekaj, toda^ ne za nove. ampak za na'e stare naročnik o in oglaševalce, kateri so najbrž pozabili, da naš list ne živi cd samih obljub, ampak potrebuje nekaj drugega to je — denarja. V teh časih, ko vsak deček zasluži po deseta.k na dan, ne more in ne sme biti izgovorov, da ni s čem plačat našega edine-aa glasila. Priznamo, da večina naših trgovcev, obrtnikov in industrialcev so bili., so in bodo ona hrbtenica, r.a kateri se je naslanjal ves naš tisk v tujini. Tem vso čast in priznanje, ampak se obračamo do tistih, ki so "pozabili" za poravnat naročnino ali oglase. Posebno oglaševalci, bi lahko nrav dobro razumeli., kako mučno iztirj.evalcu, ki se oglasi večkrat radi enega in istega vzroka in ki večkrat dobi isti odgovor: — "pridite pozneje". Zato opozarjamo vse brez razlike, da greste našemu izterjevalcu na roke s *em, da plačate pravočasno svoj pri-snevek za vzd”ševanie našega lista, ker zastonj je povdariat narodno zavednost, če pa dejanja pričajo druga-
\f
ce.
Te*-'! notom se obračamo do na^ih naročnikov posebno v notranjosti dr-"z ve, da 5Jh ZADNff£ obveščamo. H o*« zaostali z. r>mro5ni*to in. ste dobili nismeno obvestilo od uorave, ter imamo, da napravite V«?o dolžnost, ke*-ir n.a^nrotnem slučaju sr»o prisil,o*’;
list vsakemu, ki je obvo?M,~ bilo odposlano in odgovora ne prejmemo.
Vse pošiljatve (Bono,	poslal'
J>?T! fiJoVOn^kl OlaS.* C. pa-Lista 5158 - Capital. Iz mesf.g i« ~koli.ee la^ko prido*e ose^^o od do 09. !’*•« kr>’er tudi "b nedoliab in Pra~-»i.Hh <^d 16. do 20 ure. V vsakem «bi-čami či=> ni kg’ 'T redu z listom kličite t-vrr to’eJ, 50 - 5509.
TTnomo, da hoote ta naš poziv upoštevali in uvaževali.
* *
*
Pred kratkim smo v listu poročali, da za t0 orvo kampanjo je tiskov”' odbor določil nagrade. Te naarad.o smo se dajo z namenom, da bi sr dvirfi*,’lo na č^mvečio višino štev'1-darnikov za to kampanjo in ob enem
GLAS”
NAGRADE ZA PRVO KAMPANJO "SLOVENSKEGA GLASA" so sledeče:
1) ZAPESTNA URA (Vrednost okrog
S 100,—).
2) NALIVNO PERO z monografij® (Vrednost okrog S 50.—).
3) ŽEPNA DENARNICA z moneg«1' mom.
4) Zadimiva knjiga ''IiOROsin ZBOR* NTK//
5) Vsakdo, ki prdobi 5 novih nar°jj' nikov, ki p!ar-'i~ celoletno nar3C‘ nino, dobi naš list eno leio btoZ' plačno.
V bodoče bomo v vsaki številki fr sta, poročali o gibanju te kampanje 2° nove naročnike:
PRVA KAMPANJA ZA "SLOVENSKI GLAS"
V. Batagelj ... 13 naročnikov
V. Metljak  10	„
B. Zlobec ..... 7
Razni ......... 9	,,
Vsak, ki pridobi nad 5 novih narOP' : nikov pride omenjen v tem seznafl1^-Ostali, ki pridobe manjše število Pr|! dejo vključeni-v zgornjo lestvico P°° označbo "Razni”.
**
Kakor je opaziti od zadnje številk® ”sta ie stooil v kampanjo tov. V. 'aaoli, z~«ari požrtvovalni delavec "'asa društva in naš tisk; kateri se N«?a na nrvetn mestu. Upamo, det s bodo tudi drugi odzvali, — kateri s® nam obljubili — tej kampanji, da *> ■ekmovanje čim bolj zammivo t.er °-ivnp^no ?a ra~š’.He";e nasedi
alasjTa pod aos  ”V	SW'
VENSKO H7”'O MORA "SLO V E N' S K I G h A S " 1"
Odbor za Prvo kampanj® “SJ.OV. GLASA"
POMOTA
V zadnii šfevilki smo poročali o Pr®
selitvi naših uredniških prostorov,
ki®r
lieni dati vse ir. sebe, da bodo «m bo'i*e j „a n;}hovo požrtvovalnost kot prizra-Jugoslavijo in jugoslovanski |	),,	naj	jjm ho v spomin te nc?P
Hzkulturni pokret.
ZLATA POROKA
V vasi Orehovica pri Št. Vidu nad Vipavo, obhaiala meseca septembra zlato poroko Franc Fabčič in Ivanka roj. Rosa. So sta-riši osmih sinov, med katerimi 6 bivajo v Argentini.
Častitamo1
I5ČE SE
Nečakinja hi rada izvedela o svojem stricu Jožefu Pohor, ki se nahaja nekje v Cha-cu. Ima zanj važne vesti cd družine iz Nove vasi pri Opatjemselu.
Kdor bi vedel kaj o njem naj blagovoli sporočiti na naslov: Luisa Zuzič, Krn. 8, Ba-hia Solano - Comodoro Rivadavia.
prve kampanje. Zato pozivamo vre rojake 8’rom renublike, da so prižnr vsi udejstvovati nd kampami, polje jo obširno in. nagrade so tudi lene čo prirr,pr,amo finančno stame nagega lista. Zato na delo tovariši, ker vsakemu je dana mežnost, da doseže te nagrade.
se nam je vrinila neljuba pomota. I. vjli smo telefonsko številko ^^-55 < vatera ni prava, medtem ko nas te 'efon 'je:
50 - 5502.
kate-
sta'e
INDUSTRIJA PAPIRJA
W I D E R
Andrčs Fereyra 3965 U. T. 61-2260 Buenos Aires
VZROK ZAMUDE PRI SEDANJI IZDAJI SLOV. GLASA
Ir.ili smo s to številko s par dnevi zamude in to vsled pomanjkanja papirja v tiskarni. Vsem je znano, da je uvoz iz inozemstva prekinjen in pri tem tudi trpijo zaloge papiitja.
Dokler so te razmere ne spremenijo in izboljšajo, bomo seveda tudi v bodoče odvisni od zalog papirja pri izdaji Slovenskega Glc:sa.
Uredništvo.
IZ UPRAVE
Priporočamo cenjenim naročnikom, rim so bili- poslani opomini glede znst naročnine, da čimproje storilo svojo ali so vsctj naj opravičijo. V nasprotnem čaju se dotičnim list ustavi s prihodnjo vilko.
Jos6 Lah, Lomas de Zamora: Naroc. Pr jeli, imate poravnano do 30-8-48.	^
Ivan Leban, Quebrada S. Pablo: Nar°
nino prejeli, imate poravnano do 30-3-48- .
*
TISKOVNI SKLAD
V Tiskovni Sklad so prispevali sledeči-
Od prej ..............  •....... 5	113.''
Iv. Leban  .............
B. F. ............................
F. Lozar ........................ ••
J. Trampuž  ....................
Fr. Cerkvenik .................. >,
Fr. Bajuk  ...................... ,,
Ant. Bajuk ...................■	•	„
Ir-
2.-
2.'
2.-
12.-
2.'
2.-
Skupaj
U. S.
....................  $	137."
LISTNICA UREDNIŠTVA	g
J. - Slovenski Odbor. — P°sl
gradivo za objavo (seznam rojakov,
ki e° Cefl'
prispevali -za rekonstrukcijo in Bilanco ^
trale) objavimo v prihodnji številki,
bil list že urejen ko smo vaše gradivo Pre)
;j mm
Projiietario: CONSKJO ESLOVENO
CORONEL RAMON LISTA 5158 — T. A. 50 (Devoto) 5502
nizacii
iz
Director: LADISLAO ŠKOF
Administrador: METOD KRALJ
PODUPttAVE SLOVENSKEGA GLASA gospodarsko Podporno Društvo Slovencev v V. Deveto: iSimbron 5148. L. 1. o«-luOJ. Ivan Cankar’’: Kamallo ‘iUoii — Saavedra.
~Judski Oder: Coronel i>. moii Lista 5ir>8. U. 1. 50-5502.
•Vgosiovaasko »	»c	Slovencev:	Centenere	2219.	U.	r. 6^-1701.
Slovenski Dom: San Blas llJ6J. U. T. 59-3G67.	cn	rrm
^druženje Svob. Jugoslavija, Slovenski odsek: Av. Fr. Be:ro 4916, T. A. 50 - 5591
Z A S T O P N I K I :
Za Cordobo in	okolico: Franc	Kurinčič — Pinzčn 1G:>9.
“a Hoaario in	okolico: Štefan	Žigon — Avenida Lagos	y lIorqueta.
Lomo Negro in okolico: Golobič Marko.
Viiia Calzada in Tcmpt i‘ley ter okolico: Luis Furlan — Cnel. Flores, V. Calzada. Caballito: Marija Klanc — Jose Bonifacio tiO;?, Buenos Aires. a Caseros in Tropezon: Ivan Hrovat — Lisandro Medina 1386.
2a Montevideo:	Vera »n Milka	Ogrizek — Fiectificaci6n Laranaga	2235.
Na Paternalu:	Matevž Simčič	— Wames 2101, Buenos	Aires.
, Buenos Aires, 10 de Septiembre de 1947.
No. 24
w
Tl
Vsi slovenski izseljenci širem ju^ne Amerike so danes leto z velikim VoijijfcVolil	HUS	v	no.	4,Ui	UZiiU StU SO tuidai ClvCt
U j.	v uitkiiu LiOl iii X'i.ix1. v iOi'1 V eilO SUliio gnusno? bliUvLxi£)iU
. io j«-- un p-vi	novo	ut,iu»iovijeueya	>->io	v	t;.,bite ga Sveta, kai«n
1® t»ii ustunuvljeu z namenom, aa zagazi vsa uusa arasiva, naš usic ter ua ®a ta načni priaomo a-< eue same mocue organizacije v lzseijemsivu
Na^i bra.je v domovini sa se zdruzili v narodno osvobodilni borbi in
^ii.iu.vjO UUU	bO	bO	JuC^iCOc?	llCl pOilll<~ii,U lil
*ei&uu uu*i4uUiU pCouiiie».mii.ov v eno samo piuvo aemokiuuciio ceiotc.
t ^ JL1 i-U.UwU.UO LUl*.OJ LUi.-^v .illOffl COaCjU bvCiu, Kj©r OlVUjO JUg0bi0VLmb*a,
Ub®ije..,_i( m iuui uumi v au^iU j-ugoiunuu nočemo vsi us tujuie papo-t«o
ku
ci za iiuxjrev*ei£ uuuj nove jteueicuivne uatuUue ilepuhnke jugosiuviie,
VtJ.cij.iO VoUijO iiUo iviUioUA iliO 1*1 ).©CJOVi SOdčiClVCl.
Ob zdruzitvi našni lis.ov smo si začrlali našo pot in po iej poli tudi s‘°pamo. uuu m ttocemo pisad v s.aadu in danu nase	ter	pcmvxm
Vsu. ttio
KO bOVlihliiUCAlO 9<Jl*jO lil	Avl	bKuUUje	juCibl	aoriiJVliil.	Jjullil	bO	llOC^-
PfU.vAu
liU^GCjo UUiOUUi kUkOii SO b© ZUU©Kll V tUjlilO 111 Uo»i
iu kazili.
>v Boriii se pa hočemo tudi proti onim ljudem, ki imajo vedno na jeziku ^Vjo mo m i,iv;o juyosiuvija , ki pa njihova dejanju aolcazujejo nasproi-|iu* •» Kiii.uco ua OjJiu-a bojUiO a ljudi© med nami nesoglasje m sjvrasivo tc/ š«;ouui©iO vsaiifeniu nuseiiiu aeiovaiiju in nap*edKU.
iii
^ Čeprav ima SLOVENSKI C-LAS danes veliko šlevilo zvestih prijatelje / cLuicijov uo bomo iujiu. cia uma ruai neprijaieljev, id neumorno aeiuj©^.) ^©io lije m KUi>o i>i mu škodovali iavnaii so nam lisi, čes, da je ' larmd" ^fuyi spei, du je piuvu poiiucen. Ne pojasnijo nam pa kam se za te
NEDOVOLJENA PRIREDITEV
V nedeljo, dne 31. avgusta se je imela vršiti napovedana prireditev. Par dni proj je bilo javljeno na društvo, da oblasti ne izdajo za, to prireditev potrebnega dovoljenja. Zastonj so bili vsi koraki, da bi dovoljenje dobili ali pa vsaj pojasnili vzroke, radi katerih se dovoljenje ne izda.
V nekaterih društvenih prostorih so bile javne prireditve že prod meseci prepovedane iz vzrokov, da niso prostori po predpisih pripravni. Čudno pa je to, da ne dobimo dovoljenja niti v prostorih, ki so zato pripravni.
Našo prireditve se vršijo iz zgolj kulturnega stališča in bi ne smelo biti vzroka, da bi se za te ne dalo potrebnega dovoljenja.
ZAHVALA
Ženski meddruštveni odbor se za hvcljuje vsem, ki so dobrovoljno sodelovali na naši skupni prireditvi, dne 23. avgusta.
V prvi vrsti se zhvaljujemo našemu ljubljenemu Ministru Generalmajorju Francetu Pirc, ki je s svojo prisotnostjo počastil in podprl našo akcijc 7a pomoč trpeči jug. deci. Enako se zahvaljujemo tovarišici Zorki Leontic ter čianem dolegacije. Z Vašo^pnsot nostjo ste potrdili, da je slovenske 'ena v Argentini zavzela pot naši! -žen v domovini, ter da smo zmozne :ti preko vseh zaprek, samo da dosežemo cilj, ki smo si ga začrtale.
Nadalje se zahvaljujemo Slov. pov-ikemu zboru, tov. Angelu Hrovatinu, tov. Zofki Sulič ter vsem igralcem. Posebno pa tov. Vidi Gomišček, ki je s 'tv o j o deklamacijo ganila vse prisotne. Hvala udeležencem ter vsem onim, ki so pripomogli, da je naša prireditev moralno in materijalno zelo uspešno izpadla.
Za S.Ž.M.O.: Pepca Kodelja
2roko nasianjajo. i^usi zuveaui iigovci, indusirijaici in obijiuiid s svojimi °9iasi s*wwi6i vsa i©ka požrtvovalno podpirajo nase glasilo in, oni in vsi *v°s>U naročniki so g»a/ni Siooer b*ovensit.£ga Glasa, po^euno še v tem casu, 0 so iidicarsia sirosKi ogromno porušili. Imamo pa iudi med nami one, ki so _ rtx odpovedali svojo ogiase in se na vse načine trudijo, da bi isto dosegli y 1 'frugiu oglaševalcih iu taito dosegii svoj ciij, ki je: škodovati našemu listu. ^Uii‘0..,j S0 trudijo d troh", da bi uničili douodke za vzdrževanje našega lista« c števno naših naročnikov in oglaševalcev vedno raste.
Ne bemo tajili, da pri našem listu ni pomanjkljivosti in prav radi sprej-®Qio vsako konsirakuvno kritiko. Za vsanega našega rojaka je prostor v ^ stolpcia, da pise in poroča ono, kar v listu manjka. Vpoštevajo pa . 1 Pri tem, da SLOVANSKI GLAS izdajajo in pišejo naši tovariši brezplačno lt!i le v prostih večernih uiah po trudapolnem svojem delu Vsak se rad ^cucne delu, ki mu ne dopiinese druzoga nogo moralno zadoščenje, lca-er° je v korist nasi skupnosti in zato ne se posluževati nesmiselnega kriti-2uCttija, ki škoduje napredku.
Ko stopamo v drugo leto smo pričeli kampanjo za pridobitev novih naočnikov, da bi tudi na ta način zboljšali SLOVENSKI GLAS in vse kaže, a 2adobimo dober odmev. Naš Ust, nam je tu v tujini prepotreben, da na a hačin ohranimo našo slovensko besedo ter imamo povezane naše izse-Jtetice 2 našo ljubo in drago domovino. Tudi je nujno potrebno in važno, da bl tedensko izhajali, a to bomo luhko dosegli kemaj tedaj, ko se bodo zgrnili ^ slovenski izseljenci in isseljenke okrog našega bodočega Slovenskega iudskega Doma in našega edinega glasila SLOVENSKEGA GLASA.
v Zato vsi na delo za širjenje in zboljšanje našega edinega glasila SLO-'^SKTGA GLASA.
IZ UDnUŽENJA SVOBODNES JUGOSLAVIJE — SLOVENSKI ODBOR —
Av. Francisco Beiro 4916.
Zbirlca za rekonstrukcijo F.L.RJ.
Slovenski odbor skupno z vsemi pododbori si je nadel nalogo nabrati $ 40.000 do konca tekočega leta. Vsota ni velika, zato smo prepričani, da s požrtvovalnostjo vseh zavednih rojakov in rojakinj bomo isto dosegli pred določenim rokom.
Res je,, da živimo v dobi raznovrstnih kampanj, toda na žalost mnogo teh se vrši le v omejenem krogu radi česar, mnoge ne pridejo do zaželjenega uspeha.
Zbirka bo uspela, ker v naši naselbini ni in nemore bili zavednega Slovenca, ki bi ne prispeval za obnovo F.L.R. Jugoslavije; zato pa rojaki raztreseni širom repu-i blike, odtrgani od naših ustanov, dolžnost tudi vas je, da prispevate.
Nabiralci nemorejo do vsakega posameznika, in od vseh tudi ne znamo natnačnega naslova, zato pa kjerkoli se nahajate organizirajte skupine, če tega ni mogočo pa tudi posamezno pišite na naš naslov in mi vam bomo sporočili kam in kako lahko od-daste vaš prispevek.
V št. 22 objavljeni prispevki znašajo $ 1275.—
V št. 23 objavljeni prispevki znašajo „ 3310.—
Skupaj $ 4585.1—
Popravek:
V zadnji številki se nam je urinila neljuba pomota, -katero radi natančnosti rade volje popravimo in sicer drugi odstavek imen darovalcev bi se moral pravilno glasiti:
Po J 40.—: Svav»l Bernard,
PRVA PRIREDITEV SLOVENSKIH ŽENA
V soboto 32. avgusta je Odbor Slovenskih 2ena priredil svojo prvo prireditev za pomoč sirotam v domovini.
Nad vse pohvale vredna je blia inicijativa naših organiziranih žen, delati skupno ne glede v katerem dru-otvu ali organizaciji so včlanjene, glavno je, da so spoznale, da časi zahtevajo skupnih akcije, in da je cilj vseh jden in edini: pomoč potrebnim v domovini. Sad te združitve je bila prva jkupna prireditev, ki je' bila tudi prava manifestacija naše skupnosti' Prireditev, ki se je začela precej po napovedani uri je otvorila s primernim pozdravnim govorom predsednica Zenskega odbora tovarišica Levpu-sčekova, nakar je nastopil skupni slovenski pevski zbor, katerega sta vodila tovariša Krebelj in Samec. Nastop zbora je bil kakor vedno sprejet z navausemm apiavzom.
Nato nas je zepet razveselil nas ba-utonist Angel Hrovatin, ki je zapel "En siarceK je živel' in romanco iz opere ledora ', "Ruska žena", mi bi Hrovatina še dalje posiusaii, toda ne da •j© pregovoriti mu z vztrajnimi aplavzi kUKo smo se morali zadovoljita le s .©mi avemi pesmimi in kosom iz ope-,*e “1 paghacci".
Tuai maia Lidija Gabrovec nas je ponovno ocaraia s svojim umetniško izvajanim klasmim plesom.
Viaa GomiscKova nam je spretno deklamirala poezijo, "Huerlanos de guerra' ki jo je sama zlozila. Vida je viedna pohvale, kajti poezija je res umetmsKo delo, in tudi aeiuamirala jo je prav dobro.
Fo dolgem molku radi nesreče, ki jo je doletela smo vendar zopet slišali peti naso požrtvovalno pevKo Zotko ouiič. Sodelovala je s par pesmimi, ki so vsem ugajale, poseono pa nas je razveselila z Liszt-ovo skladbo Sen ijuOezni".
V arugem delu sporeda je bila podana burKa v enem dejanju: "Dona uucumera" Kadi njene vsebine in iadi igralcev, ki so jako dobro podali ovoje vloge je burka zbudila mnogo oiriena. Vidi se, da naša mladina mnogo bolje poda igre v španskem jeziku, ker ji govorica lažje teče, ka-Kor slovenščina. Le škoda da dvorana v kateri se je prireditev vršila, v nobenem oziru ne odgovarja našim Kulturnim nastopom, še manj pa jo bil zato primeren oder. Upamo da bomo tudi to nepriiiko v kratkem odstranili, ko bomo tudi Slovenci imeli naso lastno dvorano.
Prireditev je obiskal polnomočni minister generalmajor France Pirc, katerega so spremljali Dalibor Jakaša, Dalibor Soldatič, tajnik Popovič in Zorka Leontič zastopnica Jugoslovanskega Rdečega križa. Med prisotnimi je bil tudi kapetan in nekaj častništva m mornarjev jugoslovanskega parnika "Lošinj", ki je usidran v tukajšnjem pristanišču.
Minister France Pirc se je med sporedom zahvalil s kratkim govorom prirediteljicam, to je ženskemu odboru in našim ženam za humanitarno delo ki ga vrše za pomoč naši deci v domovini.
Po končanem sporedu se je pričel ples ki je trajal do jutra' Za ta poslednji del programa je pa dvorana popolnoma odgovarjala, kajti zgrajena je, kakor se vidi izključno za plos,
Str. *	SLOVENSKI	Q	l	A	S	-	Nui*,	(fltov.)	U	—	10,	aB*Umbra	194?
SMRT FAŠIZMU
SVOBODA NARODOM
V**'1'1
NAŠIM STARIŠE
i
SLOVENSKA MLADINA. POD POKROVITELJSTVOM SLOVENSKEGA SVETA ORGANIZIRA TEČAJE ZA POD UčE VANJE SJjOVJilNSJlEGA JEZIKA.
Obračamo se tem potom na vse naše rojake, stariše otrok in mladine, kateri bivajo v mestu in okolici, prepričani, da bodo vestno razumevali naše želje, katere nas vzbujajo do tega velikega kulturnega delovanja.	,	i	,	j
Prepričani smo, da bo naša kolonija zavedna in močna le tedaj, ko bodo vsi dobro razumevali naš jezik, našo zgouovino in literaturo, kakor tudi globoko socijalno spremembo v naši domovini, katera se je izvršila povodom zadnje osvobodilne vojne. Zato pozivamo vse slovenske stariše, da vpišejo svoje otroke in mladeniče v tečaje, ki jih organizira naša slovenska mladina, pod pokroviteljstvom Slovenskega Sveta.
Vzelo se je v poštev predloge, da se bouo tečaji vršili za otroke in odrastle, t. j. od 15 let naprej. Vršili se bodo tedensko v sledečih prostorih: za odrasle nad 15 let v ulici Simbron 5148 in v Saavedri, ulica Ramallo 4962; za otroke v istih prostorih in tudi v ulici San Blas 1951.
Da se bo Pa obširneje poročalo o tem starišem je Slovenski Svet sklenil, da se bo vršil sestanek starišsv in sicer v nedeljo, dne 14. septembra ob 3 popoldne v ulici Simbron 5148. Vsem starišem, ki želijo, da bi se njihovi otroci učili slovenskega jezika, se bo na tem sestanku podrobnejše objasnilo o vsem kar je v zvezi s temi učnimi tečaji.
Starisi! Vabljeni ste torej, da se udeležite tega vaznega sestanka. Vse one, ki iz kateregakoli vzroka bi se ne mogli udeležiti tega sestanka, in želijo vpisati svoje otroke v tečaj za slovenščino, naprošamo, da izpolnijo spodaj objavljeno prijavo ter jo vrnejo na uredništvo Slov. Glasa, calle 0. R. Lista 5158, Capital.
Eccribe u» joven ealoveno sobre:
Ime in priimek ..........................
Starost......................;	Državljan.
Prostor v katerem bi tečaj obiskoval..............................
(označiti enega izmed zgoraj navedenih)
Bivališče
(podpis)
De dos posiciones: la j usta
Eiendo esloveno y joven, imposibi-^ifa colectividad, sino de todo lo cofl'
litado por mis ocupaciones para par-
ticipar activamente en la marcha pro-gresista que lleva nuestra juventud, aprovecho la pagina juvenil del vo-cero de nuestra colonia para cono-cer sus triunfos y los obstdeulos que se le cruzan a los jčvenes en su ca-mino ascendente como miembros de nuestra familia de inmigrantes.
En el numero 23 de nuestro perio-dico me vi sorprendido por dos pro-clamas, sobre las que paso a dar mi opinion, proclamas que se refieren ambas a la unidad material de nuestra colectividad.
Una procecha de la Comisi6n Juvenil Central hsiovena y traia las re-soiuciones de ia Asambiea General Ordmaria eleciuada por la juventud el dia 18 de agosto ppdo. Resolucio-nes que aplauao ya que s°n un indice claro del pensamiento de pro-greso y unidad que debe guiar a nosotros, jovenes esolovenos, perso-neros autenticos del espiriiu que guia-ra en su iucha a los guerrilleros del Manscal Tito, nuestro querido lider. La otra proclama procedia de la Jun-ta Juvenil de "Slovenski Dom" y que fue lanzada como contribucion para solucionar algo, que desde el punto de
irario, esto es en que consigeu*105 unirlos en un Centro Esloveno Unida Con esto nosotios nada podemos P81' der y si ganar mucho.
Mientras subsista el espiritu usta, no se a£>anaonen las ainOiCI°' nes, y no se aispongan nevar unfl acciOn conjunta en ouse a sacrilicl°^ y concesiones mutuas ^eso ae sad1' ncios aeoe empezar por časa, y eS*° aeoerian entenderio toaas las junlclSl socieaades y organizacionesj, nueS tras sociedaaes no podran ejercer w mncion ae centros cunuraies y soc*8 les con ia mlluencia suticieme cofl^ ia que poaua ejercer un Ueruro ^ co como ei que se aesea crear.
Cmero que esto no sea ia inic‘a' cion ae una poiemicu, sino un nutf0'
ao a la reuuuua, si«uuo mi aeseo, “ ei ae tienr el amor piopio ae
eAucer'
aar to-
io!
lque por oira parte parece oaao;, smo que soiamente quieio mi comnoucion en ueneucio ue aos, aejanao constancia ae que es en un toao ae acueiuo con las reSt^ ‘uciones ae ta Asunnjiea juvenU °e 18 ae agosto, y ouezco mi pequer‘° estuerzo, y ei tiempo iiDre ue dispongo, luera ae mi traoajo, P®
TEČAJ ZA SLOVENŠČINO	$
2e je lepo število naše mladine vpisano v tečaj za podučevanje našega jezika.
Kdor ni še vpisan lahko to napravi v sledečih prostorih:
Ulica San Blas 1951.
„ C. R. Lista 5158.
„ Contenera 2249.
„ Simbr6n 5148.
„ Ramallo 4962.
Vpisovanje se zaključi 15. septembra.
 1—
IZ ČAJANKE MLADINE DRUŠTVA "SAMOPOMOČ”
Nedeljo za nedeljo smo odlašali, ampak vendar smo so odločili prirediti čajanko. Vzrok ni, ker ni bilo časa, marveč, ker mladina Društvo "Samopomoč" ni bila še dobro organizirana. Enkrat vse to na pravem temelju, se lahko prične delovati na vseh poljih.
Vsem je dobro znano, da se je vršila v nedeljo, 24. avgusta čajanka, katero je priredil mladinski odsek.
Prisostvovalo je veliko število članov in znancev društva. Vsi so bili zadovoljni, ko so videli lepo število prisotnih, navdušenje mladine in vsi so pokazali svojo željo do čimvečjega uspeha. Prisotni so se z veseljem vsedli za mize in so bili vsi dobro postreženi.
Seveda, zahvaliti se moramo raznim članom Društva Samopomoč, kateri so veliko darovali, da bo stroški bili čim manjši.
Med čajanko so nekateri tovariši spregovorili par besed, katere so bile namenjene mladini, da ta pridobi čimvečje veselje do d»la v bodoče.
član Dr. Samopomoč
vista de la junta, necesita remediarse. | imegrar las ongaaas de jovenes Pa‘
ra construir un nogar para id jf ventua Eslovena, que sea digno ® nosoiros y un peaacito de nuesir Patria en nuestra colonia, exponeflt® de io que puede el estuerzo ae tod° en benelicio comun.
De esta manera creo que doy e‘ ejemplo a los demas jovenes, s°^l como debemos encarar el cuffP*' miento de las resoluciones de nuestf
n«
A los jovenes compatriotas de ”S. Dom" les quiero hacer notar que nuestras fuerzas no las podemos me-dir por el numero de pequenos gru-pos con sus respectivos locales abier-tos que consigamos mantener en nues-
FEDERACION JUVENIL YUGOSLAVA
REALIZA SU
PRIMER GRAN EXCURSION
el dia 21 de Septiembrc
FESTEJANDO LA ENTRADA D£ LA PRIMAVERA
en el IJecreo - Balueario " Punta Lara”
frente a ia parada Klm 51, F. €. S.
1 A
DIVERTIRSE|..,
A DIVERTIRSE EN
LOS SIGUIENTES JUEGOS:
1’ CINCHADA.
2* CARRERA DE EMBOLSADOS.
3* ROMPER LA PINA TA.
4* CARERA DE CARRETILLAS.
JUECO DE LA SARTEN.
6* ENHEBRAR LA AGUJA.
7" CARRERA DEL HUEVO.
8- JUEGO DE BOCHAS.
FUTBOL, CANTOS, BAILES Y OTRAS DISTRACCIONES. Durante todo el dia B A I L E amenizado por las mas grandes orquestas del momento en sus grabaciones mds selectas.
Se recomienda levar la merienda, si bien habild parrilada y buffet. MPORTANTE: Los camiones y banaderas se concentrardn en Av. MITRE y cumino a LA PLATA A LAS 7 HORAiS. INFORMES: en nues;ra Sede Av. Sta. Fe 2944, T. A. 41 - 3117 todos los dias hdbiles de 20 a 22 horas.
NOTA: La Ccmisi6n sa reserva el derecho do admision y expulsi6n.
COMI3ION DE HESTAS SEGRETAjRIA DE ORGANIZACION er, el RECREO BALNEARIO - "PUNTA LARA"
Asambiea, esto es trabajando, y persitiendo en opiniones particul<3r® que en nada beneiician el esfuer2 de la juventud.
Rodolfo Mermolj'0'
SLOVENSKA BABICA Filomcna Bcneš de tlH^’
LIMA 1217. U. T. 23-3389. Buenos ^
tPr. A. liirsehbaun* lira. Mariu KirschbaU^
ZOBOZDRAVNIKA LOPE DE VEGA 3382 U. T. 50
Stavbliiska Kovačo
G. ŠTAVAR & K. KALUŽA
Laprida 2443
Florida
FABRICA DE MOSAlC1
ALBERTO GREGORIČ
Venta de materiales de construcci6n ..
50-538
Avda. Fco. Beiro 5671
U. T.
Ferdinand CotiČ
Trgovina z železnino
Lope de Vega 2989 U. T. 50-1383
(Stov.J 24 «—. 10, Septembra 1047
. _____________________________________
SLOVENSKI jQUS
Str. 7
Sueno y Realidad
Ya el fantasma de la guerra se disipa en la noche de la hiotoria, Su paso deja una esteia de tristes recuerdos en la memoria,
Y en el horizonte se perfilan, entre las ruinas humeantes,
Miles de cabecitas que al mundo dirigen miradas suplicantes.
Son pequenos hužrfanos de la guerra, de tremulas voces,
Que en alas del viento, llegan a nosotros veloces,
Buscando con afan esa ayuda que necesitan,
Y que con fe a los corazones generosos solicitan.
Hay un mudo reproche en sus oj os plenos de candor,
Hacia el destino injusto que les hizo conocer el dolor,
Hay en sus corazones una fuente inagotable de esperanza,
Que genera un futuro de paz, trabajo y ensenanza.
Heina en sus vidas la ausencia sin retorno de la madre,
Que sus pasos vacilantes en el camino de la virtud encuadre,
Y el dedo mudo del destino senala en sus existencias Un iuturo triste, donde palpitan del dolor las esencias.
Ya el torbellino de la vida con su vertigo los amenaza,
Y la cruel desesperanza en su negra noche los enlaza,
Pero alld lej os, de la catastrofe triunfante e ilesa Emerge el perfil de America como divina promesa.
Como una estrella luminosa que en las tinieblas gukr,
Como un nuevo amanecer que radiante les sonria,
Llegue a ellos nuestra ayuda sin mds tardanza,
Para que resurja su fe con vibrante pujanza.
Llegue con ella el olvido del triste despertar,
Que tuvieron esos suenos que no pueden olvidar,	*
Cuando la horrible tragedia sin piedad les castig6,
Por culpas que su mundo inarente jamds conoci6.
Madre que me escuchas: |ayuda a un hušrfano!
Solo vive en la lejana patria aquel nino Que ayer sonaba rodeado de maternal carino;
Hoy su madre desde el frio sepulcro te suplica: iDale a mi hijo el amor que la bondad santifica!
No deoigas esa voz que en la noche Hama,
Que la apertura de tu noble corazon reclama, iCumple' tu deber de madre que la ninez debe amarl
Y su inocente gratitud en vida te erigira un altar.
Vida Gomišček
Pismo z mladinske proge Šamac-Sarajevo
Scenskem poročevalcu" smoOgradijo. Srečni smo, ker smo tudi mi uu sledeče pismo:	’	•
^ne 28. maja sta iz Divače odpoto-L . L in II. četa mladinske delovne ,rigade "Rudija Mahniča-Brkinca", v ^ateri je 124 mladincev in mladink iz
ia^D ' *n cone ' nQšega okra-■ Pred par dnevi je mladina iz Her-eJ-Kozine prejela od njih tole pismo:
. 2e nekaj dni je minilo, odkar je vri|pela naša IV. primorska brigada r ,Inac- Prej zapuščena in mrtva vnina reke Bosne je oživela, kajti ® tisoče mladincev in mladink vihti svoje krampe in lopate, delajo in
M E R C A D O "Las Magdalcnas”
CaRNICEKIA — R A U B A R
lestos 21, 24, 25. Avda. Fco. Beir6 527<>
KROJACNICA Stanislav Maurič
VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK
T R E L L E S 2642 U. T. 59-1232
med to mladino in ker se bomo po dveh mesecih vrnili domov z zavestjo, da smo tudi mi gradili mladinsko progo, ki je ponos in čast vse mladine Jugoslavije.
Mladina hoče zgraditi domovino^, ki bo^bogata in slavna; zato nam ni žal naših mladih moči, ne žuljev in potu. Delo naših brigad je ena izmed največjih manifestacij proti vsem fašističnim elementom, raznim "Čerinom" in angleškim imperialistom, ki nam še vedno ne dopuste, da bi bili svobodni in priključeni k FLRJ. Prav z našim delom na mladinski progi pa jim jasno dokazujemo, da smo Slovenci in da hočemo živeti v svobodni domovini, kjer bomo še naprej delali in gradili za boljšo bodočnost nas vseh.
Na progi se bomo prekalili v mladince in mladinke, ki bodo vestni, disciplinirani in vsestransko razgledani vredni imenovati se Titova mladina. Zato se na progi poleg ostalega dela tudi učimo in učimo.
Tudi vi dragi mladinci in mladinke, ki ste še ostali doma, se zavedajte, da je tudi vaša prva naloga učiti se in izobraževati. V ta. namen čitajte čim več in udežujte se študijskih krožkov. V skupnem delu si kujmo boljšo bodočnost!
Prejmite naše borbene pozdrave!
Mladinka Jolanda."
El 21 de Setiembre proximo la Juventud Yugoeslava de la Capital Federal y airededores festejara el “i)ia de la juventud
Organizada por la Federacion Juvenil Yugoeslava en la Argentina, se reamara con ese moiivo ui;,a gian ii&cursion a la “QUINTA t-uNTA IkiUbii ' u.ca en ei Kr. ul en eu. cunnno a ia eiudaa de La Piata. Ha sido lijado como lugar de encu&ntro el cruce uel menciondo candro con el u-ii ia ciudad ae ^unmea, encontrandose aiii las banaderas y canuooee a las V ns. empmidien.lo luego una maraiia conjunta al lugar de los iestejos.
j-.as Coinisiones Juveniies de Eeaisso y La Plata se encargaran de todo lu concerniente al asado, cihurrasqueada y bebidos, que estaran. a aispc&cion da los jovene3 a precios modicos, siendo completameaite gratis la entrada al terreno.
Lin el transcurso ael dia habra diversos juegos, entretenimientos y deportea, disputiandcse asimismo varios campeonatos.
Los niecuos de loccmocion seran asegou-ados por čada Comision Ju. vemil por separado, a la que se puede recumr a los cfecta|s de^ la inscitpcion.
Ln caso de lluvia se suspendeau para cil dcmingo sigui jnte, p^iien-dose recuirir, a los electos de la infonnacion, a la fcifcretaiia de nuestra 1; ederacion todos los aias de 20 a 22 hs.
Pošteno je begunec iine, Nedolžno milp čuje se.
Pustit si moral rojstni kraj, Po svetu revež hodiš zdaj.
Kdo te siroto je izgnal,
Kdo bila tista je druhal? Povej mi brat, povej mi le, Povej resnico, prosim te!
Si morda domobranec bil?
S sovražnikom si se bratil? Ker kriv si, te teži srce, Pobegnil iz rodne si zemlji!
Madež naše bratske še krvi, Na tvojih rokah ti stoji,
Ter bratomorno ti srce,
Nikjer pokoja najde ne.
UBEŽNIKU
X Vest tvoja ti miru ne da,
Srce ti v prsih trepeta,
Kol zver po svetu zdaj bežiš, Pravične kazni se bojiš.
Morda vzrok je bega tak,
Ker suženj več ne bo ti brat, Po svetu iščeš taki kraj,
Da od tujih žuljev vživaš raj.
Po naših mestah in vaseh.
Za poštene, kruha je za vseh, čemu bežiš po svetu zdaj? čemu ne vrneš se nazaj?
če tvoj korak ne sme nazaj, Ker narod združen vstaja zdaj, Dovolj grozot je že prestal,
In njega blati ne nikdar.
SUCESOS DEPORTIVOS
Faustin Lozar
LA COMISION JUVENIL DE D.K.D. "LJUDSKI ODER” ORGANIZA UN CAMPEONATO DE BASKETT-BALL.
A los efectos de estrechar los vlnculos de amistad existente3 entre la juventud eslava, y con el lin de propender a la prdc-tica el Baskett-ball, de difundir y agrupar a todas las Sociedades que practiquen di-cho deporte la Comisičn Juvenil de D.K.D. "Ljudski Oder" organizard en fecha pr6xi-ma un Gran Campeonato de Baskett-Ball el que tendrd lugar en la sede, de la men-cionada Sociedad, calle Cnel. Ram6n Lista No. 5158, Capital.
La Comisidn Juvenil instiuye etn este tor-neo los siguientes premios: l9 Copa "Ljudski Oder" y 8 medallas.
2? Plaqueta recordatoria y 8 Medallas.
RADIO
Izdelovanje novih aparatov ter vsakovrstna popravila livršuje
JAKOB KREBELJ
CESPEDES 3783 (vogal Avda. Forest Tel. štev. 54 - 4G50
ii	La mscripcion para e:.ie certamen se re-cibe en la Secretarla de la Sociedad hasta el 20 de septiembre pr6ximo, efectuandose el sorteo el 25 del mismo. mes, oportunidad en la que serčtn fijadas las fechas de los partidos.
Čada equipo deberd nombrar para esta ultima lecha, su delegado, que lo repre-sentard e mtervendrd en la conduccičn del cerlamen, como asimismo en, la fijacion de las fechas de los partidos.
Esperando que con este certamen se cumplan los fines para los que ha sido organizado, la Comisi6n Juvenil de D.K.D.
Ljudski Oder" hace un llamado a todos los jdvenes eslavos de la Capital Federal y airededores para que concurran con sus equipos, para que este šea realmente un Campeonato de toda la Juventud Eslava.
La Comisidn Juvenil de
D.	K. D. "Ljudski Oder"
CORTINAS ENROLLABLES de MADERA
COMPOSTURAS EN GENERAL
RESTAVRACIJA in BAR
BABUDER in MLJAČ lastnika.
Ulica PRAGA 1042
Calder6n 2851 - Bs. Aires - T. A. 50 - 1344
KJOSKO "EDUARDITO”
Prodaja časopisov, revij, cikaret in slaščic.
Avda. F. Beird 5709
Sijajno je uspel sprejem Ministra Generalmajorja Franceta Pirca
Dne 16. avgusta je Udruženje bvc-1® ovobodiiev naše domovine od oku-
bodna Jugoslavija organizirala veliJi sprejem polnomočnemu Ministru F. L. R. Jugoslavije Generalmajorju Francetu Pirc.
Krog 17. ure se je zbralo v velikanski dvorani "Babilonia" krog 1.500 jugoslovanskih izseljencev iz mesta in okolice, da prisostvujejo sprejemu ir. pozdravijo predstavnike naše domovine, naše nove, Titove Jugoslavije.
Sprejemu so prisostvovali tudi Minister bratske Češke Republike, člani Slovanskega Združenja, večina posaa-ke parnika "Lošinj”, predstavniki vseh jugoslovanskih organizacij, časopisja m drugi.	t....
General-major F. Pirc je bil ob vstopu v dvorano pozdravljen z burnimi aplavzi in vzkliki maršalu Titu, Narodni vladi in naši domovini.
Ministra F. Pirca so spremljali svetovalec poslaništva Dalibor Jakaša, tajnik Bogdan Popovič in Dalibor Soi-datič.	•>; \jMti
V imenu U.S.J. je pozdravil Ministra in prisotne predsednik A. Paparela. Takoj za njim je govoril Minister Pirc, ki je rekel:
"Bratje in sestre!
Vsem voditeljem, članom in prijateljem U.S.J. se nasrčnejše zahvaljujem za ta bratski sprejem. Izrabim priliko, da vam enako izročim tople pozdrave našega naroda, naše vlade in Maršala Tita.
Poznana mi je zgodovina in dele vaše Organizacije in vem tudi kolike ste napravili za novo Jugoslavijo. Ca-stitam vam, da ste razumeli pravi smisel delovanja, kakor so razumeval vsi naši narodi v teku narodnege osvobodilnega gibanja. Daleč od domovine, ■ brez nobenih vez z njo ste razumeli, da se na naši zemlji vrši orjaška borba, borba ne samo z:
JUGOSLOVANSKA GOSTILNA V MUNRO
JANKO POLIAK
Ituzaingč 4267	MUNR
jatorja, temveč za osvoboditev delavstva od vsakega izkoriščevanja, za /postavitev novega družinskega reda, vi bo nudil dostojno življenje vsake-nu Jugoslovanu.
Enako tudi se čutim srečen, da se •am zahvalim v imenu našega naro-la za veliko materijalno pomoč, ki ite nudili svoji domovini.
Pred vami stojijo važne dolžnosti, /ase Udruženje mora biti temelj bratstva in edinstva vsega našega izse-jeništva, ker vi ste poklicani, da zbe-:ete vse one naše brate, ki niso še pristopili v naše organizacije in ki z nami enako mislijo. Za ta cilj je potrebno, da napravite močne organizacije ter da gojite kulturno in socijal-no izobrazbo med našimi izseljenci.
Isto tako tudi v ostalih nalogah katere čakajo našo naselbino, morate prednjačiti in biti vzgled ostalim organizacijam, ker vam to mesto pripada po vaši borbeni tradiciji in zato ker ste po vaši setavini prava narodna organizacija v našem izseljenstvu.
Ako to izvršite, kar se od vas tudi pričakuje, boste častno izvršili vašo dolžnost napram vsemu našemu izseljenstvu v Argentini, kakor tudi napram našemu narodu v domovini. V tem delu vam želim največji uspeh."
Gcvor ministra je bil z navdušenjem sprejet kakor tudi večkrat z aplavzi pretrgan.
V imenu jugoslovanskih žen je pozdravila tov. Vida Paparela. Za njo e po:1' avil v imenu Osrednjega Ju-goslov. Sveta tov. P. Zanetič, ki je povdar da je na tem mestu že drugi '.prejem predstavnikov našega naro-la, ki je bila prava manifestacija nagega izseljeništva v Argentini. Pozdra-il je tudi goste glavni tajnik U.S.J. ov. J, Pečarevič.
1930 -[BAZOVICA -1947
KRI NA BAZOVICI POSTRELJENIH PROTIFAŠISTIČNIH BORCEV JE BILO PRVO SEME VSESPLOŠNE LJUDSKE VSTAJE NA PRIMORSKEM
Krojačnica "(iorica' Franc Leban
WARNES 2191	Buenos	Aires
Naproti postaje La Paternal
Franc Može
Tehnični konstruktor TOVARNA MOZAIKA VILLA A. GIARDINO Est. Thea HUERTA GRANDE — T. A. 43
TRGOVINA JESTVIN
Oton Turel
ANDRES LAMAS 1265 U. T. 59-1892
Kadar imate opravka v Bs. Airesu ne pozabite, da boste najbolje postreženi po zmernih cenah v HOTELU
"PAC1FICO” Anton Bojanovič
CHARCAS 769 — BUENOS AIRES
KROJACNIC Franc Melinc
Paz Soldan 4844
U. T. 59-1356
karSSJC
spomeniik
KAiEUuuA JE PO&i AVJliO SLOViiNbiiO uuijsivo NAblJ.l PRVIM ŽETVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA NA PRIMORSKEM
Dne G. septembia 1930 so padli pot l judstvo, ki je med prvimi zgrabilo ** , v .	ti_____• •	_	f	»•	:___________________ hviCffl®
streli fašistov na Bazovici štirje mlac borci proti fašizmu: Ferdo Bidovec Zvonimir Miloš, Franjo Marušič in Ve koslav Valenčič.
Tako so ti junaki dobojevali svoje borbo za pravico. Posebno sodišče i. Rima, ki se je za ta proces preselil v Trst, jih je obsodilo na smrt s stre ljanjem v hrbet. Hotel je fašizem s ta kim sirahovalnim vzgledom zatreti vsako hrepenenje po svobodi našega za vedr.ega Piimorskega ljudstva. Faši-
Pozdravil je tudi češki minister in stičnemu nacionalnemu šovinizmu n:
ot zadnji tudi vodja ladje "Lošinj".
Minister Pirc se je nato pomešal ned udeležence, stiskal roko v pozdrav In se z njimi prijazno razgovarjal.
Ob 21 uri se je bilo treba posloviti, razšli smo se in odnesli iz tega 'preiena najboljše utise.
MIZARSKA DELAVNICA
“LA PRIMERA”
Lastnik:
PETER JONKE
Se izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela.
PASOS LOS ANDES — RIO CEBALLOS CORDOBA
bilo dovolj, da je z najkrutejšo oblike nasilja zatiral naše ljudstvo s požiganjem kulturnih domov, knjižnic, spomenikov, s zaničevanjem, provokacijo in preganjanjem, temveč hrepenel ej tudi po krvi zatiranega slovenskega naroda. Izbrali so si žrtve, ki so padle na Bazovici. S krvjo teh junakov se je pa tleča žerjavica še bolj raznetila in svet je takrat spoznal, da Trst in Primorsko niso fašistični.
Kri na Bazovici se ni dala oprati in boj primorskega ljudstva proti zatiralcu se je nadaljeval in to r,a različne načine. Ko pa je Osvobodilna Fronta slovenskega naroda oklicala nov oboroženi upor, je bilo tudi Primorsko
^rožje in na praporja ljudskih kii9a^, ,e poleg rdeče zvezde zablestelo xme "BAZOVICA! In po kruti borbi-» jO zahtevala nadčloveške žrtve so uresničili ideali Bazovišldh žrtev. 5 zasijalo je solnce svobode in praV1 Kljub vsem ogromnim žrtvam in ijenju, se hoče Primorskemu ljuC*: spet odvzeti svobodo in ponovno ročiii tujemu jarmu. Kri prelita na * ^ ovici, pa naj bo svetovni reakcijitu
eden izmed neštetih dokazov, da c'
elf
Primorska s Trstom in Gorico m
LOlfl
d'
biti jugoslovanska in primorsko W stvo bo nadaljevalo svojo borbo, kler tega ne doseže.	^
Zavedno slovensko ljudsvo	po	66	^
svetu vsako leto primerno	prosi	^
pomembne zgodovinske dnove, Bj temi tudi 6. september; na ta 5* proslavi spomin smrti prvih protu stičnih borcev.	,j|
Slava padlim junakom na Eazov>
T
S
Voji
lete
ja,
Švii
DlO'
ten:
raz
1
val
goi
dili
od
P3<
ds]
nq
C
sla
let:
za
nil
io
iju
toi
Cij
Ve
nr
Pc
ve
Pc
v«
M
ta
ic
2t
Si
U
tl
ii
K
P
2
M
2
t
1
C
t
II E R H E R I A D E O B R
HUMAR v MAKUC
Av. Central 3720 Calle No. 2 3729
U. T.
Udruženje Svobodna Jugoslavija
PODODBOR VILLA SCASSO — VABI NA —
“LUNCH” in PLESNO ZABAVO
ki se vrši v SOBOTO, dne 20. SEPTEMBRA ob 21 uri v dvorani "Sociedad de Fomento", Avda. Campana 864 — Villa Scasso. čistit dobiček gre v pomoč sirotam in pohabljenim otrokom v
Jugoslaviji.
VSTOPNINA: Moški $ 3.— ; Ženske $ 2.—.
Se naproša rojake, da bi se te važne zabave udeležili in uljudno vabi
I
PRIREDITVENI ODBOR
PROMETNA SREDSTVA: Colectivi: 44 (Cabalito y Flores), 55 iz Plaza Italia, 10 iz Mataderos in 2 iz R. Mejia.
Tgr.vr&grggf. •	,
EDINA SLOVENSKA ESTAVBi V SAAVEDRI
ANDREJ BOŽIČ in Sl**
Tehnična konstruktorja
U. T. 70'6”2
luiz Huidobro 4554-58
Kegl^cC
'IVARNA — Kroglišče in
PODGORNIK FRANC \ Varnes 2113	La	P^e^
It A Bi - !• B Z Bi BS B
,\
p1'
\redno sveže pivo in druge vsakovrstne ^ jače. — Rezervirani prostori za dru
WARNES 2101
na Paternalu
Peter Filipčič
GARMEND^
u T 5«»-22»
vogal
F A R M A C I A
Servicio noeturno de urgencia g Avda. Fco. Beiro 4984 tT 'r
S O L E
1—"	rA	1
U. T.
(Stav,) 24 — I©. Sapt.mln« 184»
SLOVENSKI d L A S
Str.
izem v Sloveniji
Voin>Ven^a s^ove^a že Pred zadnjo leu'°v.,?arac^ svojih svetovno znanih ja vise Tujci pravijo, da je Sloveni-§vi o ° Goreniska' jugoslovanska iwa' ^es krasen je ta del naše do-temme' kr3sij° i° mogočne planine, razrv! CJOZC^ov*' iezera' še pod zemljo T svo,° *a,'no čarobno lepoto. Val°4 PC"^ bivšo Jugoslavijo so uži-gof'.G krasote le tujci in domači mo-
dilj01.'-. so v na)!ePŠih krajih
gra-
’ vile in hotole. Ljudstvo je imelo
PadVfSf^a teaa ^r°t>tinice, ki so de] od rnzk°šnih miz bogatinov, -vec Bi pa sploh ni mogel misliti a letovišče ali odih. s,^i stavi delovno ljudstvo Jugo-le(Vl,e vse svoje sile za izvedbo pet-^nega nc.~rta, za uresničenje načrta, Uresničenje načrta, ki bo spreme-• ,“ce Jugoslavije. Povsod obnavlja-sklv* crc,dijo. Toda ljudska oblast liurf 70 vaestrapske koristi svojega toi VQ' dovolj, da imamo samo arr.e in stroie ter zvišamo produk-1°. hočemo, da bodo ljudje zdravi, Seli, zadovoljni življenia. Saj je rav-j/,*° namen netletke, da dviaa gos-terski, socialni in kulturni raven ®ga prebivalstva nove republike. at° posvečajo v Jugoslaviji veliko ^ Zornost tudi turizmu. Posebno v Slo-n”o bodo prihaiali, kot prej, ino-|Lnj'ci iz vseh držav in delavci ter na-j escenci iz vse Tuaoslavije. Sloveni-j «0 postala naivečii turistični center ■ Ite80 Juaoslavijo Sedaj so vsa leto-Hi j? 2a",sdo’'n, povsod naideš člane W	' delavcev in uradnike, ki
n !yai° svoj dopust v naileoših kraiih ;<■ s® domovine, tam, kier so nekdai j,e'i^dostop le orivileairani moactci. člani sind;katov imaio poseben ^Ust, v hntolih se iim stroški znižaiP eno četrtino, vožnja pa je polo-cna. (Penzijon (stanovanie in hrana)
. v®s dan v hotelu na Bledu slane j, j^°' kot eno kosilce v Trstu ) V več 0,!h so razni boaatini pod bivšo Tu-.®°sicTviitp hoteli imeti neomeien mo-tudi nad naravnimi krasotami, j 0 so zidali razne obiekte, kier iim ,7 fiaiholi nriialo. Sedai ie tudi temu 0nPr, ^ya	Rn	neVoi vil
Z1 kavam, ki so tik ob obali zastirale "'“d ir) došton do jezera, f i. obali, so začeli araditi leno as-,n'ano cesto in snrrhaialno pot. v1^ bo do^l lonšo nodobo in se bo ra?š;r;i TTr-nr-tlii hodo zabeli araditi za	ki ho^o uživali za
['rado brftznlačno letovanie, čez ne-^ tednov na h^do končana dela za rv»*pn n či	bo lohko
v	"T.fli IBERICA"
^ ^ d© Cuervo y FernAnde*
0prenočevalo skoraj 400 izletnikov, ki? pridejo v soboto na svoj nedeljski izlet na Bled.
Zaradili bodo tudi poslopje za počitniške kolonije najinlajših in srednješolsko mladino, ki je sedaj nastanjena po raznih vilah in hotelih. Sindikati imajo na raznih krajih Gorenjske že domove za svoje člane, ponekod jih pa še urejajo.
Tako skrbi Jugoslavija, da rastejo v novi državi zdravi in veseli ljudje, da imaio po delu zasluženi dopust, ki ga oroživijo v nailepših krajih. Poleg fiz-kulture, planinstva in kulturnega' razvedrila postaja tudi turizem last najširših plasti delovneaa ljudstva, ki se veseli živlienia in dela za napredek svoje domovine.
Albin Bubnič (Ljudski Tednik)
MADŽARA! roman O mRERDORU
Od 2. do 5. junija t. 1. so madžarski kniižni založniki priredili v Budimpešti. tradicionalne — po vrsti osemnajste — “Kniižne dni", ki iih ie svečano začel predsednik republike Tildv Zoltdn. Ob priliki “Knjižnih dni", ki so še boli utrli pot proaresivni madžarski kniiževni dejavnosti, je izšlo dokaj izvirnih del in nekaj pre-j vodov; izmed novih knjia je treba razen Rdkošvjeve knjiae "Za madžarsko demokracijo", omeniti monoarafijo znaneaa marksističneaa esteta Lukač ) Gyorgya o zgodovinskem romanu, družbeni romrtn proaresivn.eaa 'pisa-I telia D6rv Tiboriia (Nedokončan stavek), pesniško zbirko znaneaa pesnika in pisatelje IHvš Gvule (Iz oči v brovskeaa in Serafi novi čeve Železne oči \ ter Serafimovičeve Železne povodnji. Posebno pozornost zasluži vojni roman iz nrve svetovne vojne, ki nosi naslov "DeHrdob" in ki aa je na-nisal madžarski borec za svobodo Zdl-ka Mate. Značilnost romana ni le v tem, da se doaaia na s krvio prepojeni slovenski zemlji, temveč tudi v dejstvu, da je madžarski junak iz šnanske drževlianske vrine, pred desetimi leti izkrvaveli Zdlka položil v oois postav in doaodkov na fronti "razoadaioče monarhiie” optimizem pripovednika-revolucionaria in se nrav zato bistveno razlikuie od ne-kdai modnih romanov Remorcuea, Ludwiaa, Renna itd. (ki se v tem tudi razlikuieio od Prežihovega Doberdoba!). V Zdlkovem voinem romanu pri-haia do izraza prepričanje borca, ve-rujočeaa v mir in sožitie narodov, ki ga nebo kaliko rooljanie orožia imperialistov; v tem je tudi velik pomen madžarskega romana o Doberdobu.
F. 3.
*Vn Tfoirn
Sl
TT. T. SO -
0 V E N S K A GOSTILNA
Avd
ALEKSI.! TREBŠE
*• San Martin fi-170
U T. 50-5101
TISKARNA s«,., TSiidifH 'Živec
*RMlENT() 40	Casero-
A. 757 (Santos Lugaros) 1101
Dr' CONSTANTINO VEIJANOVICH
Sala ospecial para tratamientos del feumatismo y sala de Cirugla
'enod: Lunes - Mižrcoles y Vieraes Pedir hora por telčfono
^elensa 1153
At
U. T. 34-5319 >
“V Jugoslaviji je delo veselje in ne žrtev kakor v kapitalističnih deželah!..
IZJAVE ZASTOPNIKOV SINDIKALNIH ORGANIZACIJ RIMA IN PARIŠKEGA PODROČJA O VTISIH IZ JUGOSLAVIJE
Beograd. — Zastopnika sindikalnih13vira iz stalne sovražne gonje, ki jo vo-
oraanizacij Rima in pariškega področja, ki sta na povabilo Krajevnega sindikalnega sveta Beograda prisostvovala njegovemu plenarnemu zasedanju sveta, sta priredila tiskovno konferenco za predstavnike domačega tiska.
Predstavnik sindikalne oraanizaci-ie Rima, Pompilio Molinari, je orisal najprej vtise, ki jih je dobil med obiskom v naši državi, in je med drugim dejal:
Navdušeni smo nad sprejemom in vsem, kar smo videli v Beogradu. Vaše gostoljubje nam je bilo z-^ano že od prej, vendar nas je iznenad'-' iskren, prisrčen in bratski sprejem v Jugoslaviji.
Drugi, važen vtis je hitrost, katero delajo juaoslovanski narodi, r' 'dvsem njihov delavski razred, za ob; ovo in izgraditev dežele, ki je bila med vojno hudo prizadeta. Spoznali smo ogromne socialne in ekonomske iz-premembe, ki so nastale v vaši državi po še nevidenem navdušenju, s katerim so se jugoslovanski delavci lotili obnove. Obiskali smo večje število podjetij in gradilišč ter se seznanili z načinom dela. Pri vas pomeni delo veselje, ne pa žrtev kakor pri nas. Prepričani smo, da bodo narodi Juaoslavije v celoti in pravočasno izpolnili svoj petletni plan.
Po bivanju v Beogradu smo se še boli prepričali, da je nujna, rekel bi, oivljenjska potreba, da v bodoče neutrudno delamo za zbližanje italijanskega naroda in jugoslovanskih narodov.'
Govoreč o sindikalnem gibanju svoje domovine je Molinari dejal:
"Naša Konferendja dela je enotna organizacija, ki obseaa vse delavce in delovne ljudi ne glede na njihovo politično pripadnost. V njej so včlanieni delavci komunisti, socialisti, krščanski demokrati, republikanci, neodvisni in drugi. Konfederacija šteje 6!/> miliiona organiziranih članov. Okroa 80% vseh delavcev Italiie, — v nekaterih predelih pa tudi 90%, — je včlanjenih v sindikalne organizacije."
Na vprašanje, kakšne so težave, na katere zadeva italijansko sindikalno gibanie, ie Molinari odaovoril:
"Največja težava pri našem delu iz-
SccciAn VVGOESLA V A
Atendida por experfo personol de esto nocionalidad.
• TRANSFERENCIAS DE FONDOS do Ayudo Fotniliar a Yugoes/avi«.
• CAJA DE AHORROS y CUENTAS CORRIENTES. Dos magnff)c»s Serviciot a dispasicičn de la ColecHvidad Yugoeslavo.
O SECCION DESCUENTOS. El Banco atenderi de inmedialo *u Solicitud da Credito.
PERSONAlMENre
di reakcionarni tisk proti sindikalnemu gibanju. Reakcionarni tisk si prizadeva, da bi pred italijanskim ljudstvom oblatil naše sindikalno gibanje. Pri tem sodeluje iz Amerike tudi An-tonini preko svojih agentov v Italiji, da bi ustvaril nekako drugo vrsto sindikatov. Pojavili so se tudi poizkusi, da bi se ustanovile posebne sindikalne organizacije kvalunkvistov in liberalcev, monarhistov itd., z namenom, da bi se razbila enotnost sindikalnega gibanja, toda vsi dosedanji noizkusi so ostali brez uspeha, fvfaj-boliši dokaz za to je zadnji sindikalni kongres v Firenci, na katerem se je nokazala enotnost sindikalnega gibanja Italije ter njegova trdna odločenost, da nadaljuje borbo za uresničenje boljšega življenja delavskega razreda. Na tem kongresu je bil spre-iet tudi nov člen statuta Konfederacije dela, po katerem so dovoljene tudi politične stavke, kadar gre za obrambo republikanskih ustanov."
Delegat sindikalne organizacije pariške pokraiine Jean Chmognion je izjavil naslednje:
"Med desetdnevnim bivanjem v juaoslovanski prestolnici smo lahko ocenili življenjsko silo sindikalnega gi-bania Beograda. Obiskali smo veliko število tovarn in gradilišč Vse, kar smo videli, je bilo za nas zelo koristno in poučno.
V Beoaradu smo spoznali ogromen pomen, ki ga ljudska oblast pripisuje sindikalnim oraanizaciiam. Prepričali smo se, da jugoslovanska vlada ne nodvzema nobenega koraka, nobene delovne akciie, ne da bi se prej posvetovala z delavci odnosno z njihovimi nredstavniki v sindikalnih forumih. Kadar are za to, se samo po sebi vsiliuie primerjava med našimi in iuaoslovcmskimi sindikalnimi oraani-zaciiami. To primerjanje je neuaodno za sindikalno gibanie v Franciji, ki nima tolikšnih pravic kakor v Jugoslaviji. Pozornost nam je zbudila tudi trdna povezanost delavskeaa razreda s sindikalnimi voditelji, ki se kažo na številnih področiih materialneaa, duhovneaa in fizičnega življenja. Pri vas se vidijo oaromna prizadevanja na področiu splošnega dviga delavskeaa razreda.
Sindikalno aibanje Jugoslavije uživa polno podporo ne samo zvezne ampak tudi vseh republiških vlad. Francoski sindikati ne uoivajo takih črednosti. Vaši sindikalni voditelji so vedno na višini svojih naloa. Te naloge izvršujejo z največjo odločnostjo in usnehom. Delavski razred Juaosla-viie, ki se je osvobodil verig kapitalizma, dokazuje na vsakem koraku svoje 'delovno navdušenje in ustvarjalno silo.
Povsod se more videti izreden de-
ESCKITO
CONSIUTENOS
TAT J-ER MEŠANICO DE PRECISION
J. STRASAK — CARDONA y DANEK
Especialidad en matricos, ombutidoa, mdsearas, tornerla, soldadura autigena, etc.
A SUN CI ON 5210
VILLA DEVOTO
lovni polet. Človek opazuje z občudovanjem tolikšno delovno dejavnost. Ljudje ne mirujejo od jutra do veče-ra. Delajo in so preobloženi s svojimi posli. Ko mine dan, v Beogradu ne zamre ustvarjalno delo. Tudi ponoč; smo mogli videti, kako delajo mlad; ljudje za obnovo svojega mesta.
Svoje vtise iz vaše dežele bomo sporočili delavskemu razredu Francije Svojim tovarišem bomo pripovedoval' o spontanem' in prisrčnem sprejemu v Beogradu ter o noših delovnih obli kab v Jugoslaviji. Nedavni obisk predsednika Krajevnega sindikalnega sveta Beograda Jankeza, v Franciji ir naš obisk v Beogradu bosta prispevala k okrepitvi medsebojnih zvez. Pre prčani smo, da bomo pred pariškim' delavci zvesti tolmači vsega, kar sme tukaj videli ih slišali."
Ob koncu je zastopnik sindikatov
pariške pokrajine odgovoril na /prašanj novinarjev. Dejal je:
"Pri nas imamo Konfederacijo de-’a, ki zbira okrog sebe vse delavce le glede na politično pripadnost. Enotnost francoskih delavcev je trdna, '•er se delavski razred zaveda nevar-losti s strani reakcije, kakor se zaveda tudi problemov, ki jih je treba takoj rešiti. Sindikalno gibanje ima za ivoj glavni in neposredni cilj uničenje 'zkoriščanja človeka po človeku in odstranitev kapitalističnega sistema.
Število članov francoske Konfederacije dela stalno narašča, tako da zna-’a sedaj 4J/2 milijonov delavcev in nameščencev, medtem ko je sedaj v ^ranciji 6,2 milijona sindikalno organiziranih delavcev in nameščencev. Od teaa števila jih je samo v Parizu iad milijon."
večavojno upravo, je to drugače. Zaključek^posledica take politike je ojačenje ru-
“Ne bomo več tlačanili na svoji zemlji!..
Tik nad Sočo, ki se pomika, odkar#v tistem trenutku smo bili preveč
so jo zajezili, le počasi po svoji strugi, in se s svojP modro barvo čudovito ujema z jasnino neba in s pokrajino, po kateri teče, se vleče na drugi strani glavne ceste, ob stari poti, tik zelenih travnikov kot velika, bela lisa anhovska tovarna. Most pri Anhovem je še vedno podrt in jegovo ogrodje, ki štrli nad strugo, spominja na partizanske čase, ko je peljala preko Soče pot s Kanalskeaa v Brda. Partizani so jo morali najčešče bresti na mestu, kjer je najbolj plitva. Ko je narastla so se pogrezali vanjo do vratu in se borili z njenimi pretečimi valovi.
Anhovska cementarna je zrastla iz potreb, ki so jih rodile ruševine prve svetovne vojne, se postopoma širila in dobila vse večji obseg. Pred vojno je zaposlovala tisoč dvesto delavcev, a danes, ko ni premoga in azbesta, jih zaposluje polovico mani. "Hoteli so jih odpustiti še sto trideset”, mi je pripovedoval delavec, ki je zaposlen v njej že mnogo let, "a mi sami smo preprečili to s tem, da smo skrčili delo od oseminštirideset na štirideset ur na teden. Tako smo rešili svoje tovariše brezposelnosti in obvarovali njihove družine lakote, ki jim je pretila"
"Ali delate v tovarni sami domačini?" sem mu zastavila vprašanie. "Domačini, kako pa bi bilo drugače'? Pred leti je vodstvo tovarne hotelo zamenjati naše delavce s priseljenci. Govorilo se je, da pride tristo Piemon-tesov in zanje so pripravljali že barake. Nekdo jih je pregovoril, da ni prišlo do izvedbe tega načrta, s katerim bi imela tovarna itak samo škodo. V naših ljudeh ni imela le pridne, temveč tudi sposobne delavce. Ne misli, da je ta trditev kar tako, brez osnove. Mi domačini nismo prišli nikoli kljub sposobnosti do kakšneaa boljšega mesta, ker so bila boljša mesta prihraniena in nameni ena priseljencem. Prišli so bili popolni analfabeti, ki se niso znali niti podnisati. Niso bili redki primeri, ko je ta ali oni delavec naučil pisati svojeaa bodočega vodjo. Težki so bili tisti časi in tisti ljudje, ki so bili nad nami, niso imel nobene drugie prednosti kot to, da so bili fašisti. Anhovo je bila svoj čas prava fašistična utrdba. Domačini smo se počutili v njej tako, kakor se počuti riba na suhem. Ob kapitulaciji Italije se je zrušila in vsa fašistična svojat se je pobrala’ sama od sebe stran, ker še je zavedala, da nima na tej zemlji kaj iskati, pa tudi bali so se, da bi jim vrnili milo za drago. Mi jim nismo ničesar storili in
srečni, da bi mislili nanje. Le njihova slaba vest jih je gnala od tu."
Vsaka mišica je trepetala na njegovem zaubanem obrazu, ko je nadaljeval: "Plače so bile take, da se nismo videli iz dolaa in ga ni bilo več človeka, ki bi nam zaupal eno samo liro. Ob slabi hrani in v nezdravih stanovanjih ie zbolela polovica liudi za jetiko. Zdravnik se ie neprestano zara-žal in stavil predloge, da bi uprava kaj ukrenila zaradi naših stanovanj. Njegove besede pa so naletele v prazno, ker unrava ni imela čuta za naše notrebe. Na druai strani Soče, prav ob tamkajšnjem vhodu v tovarno, stoji hišica, ki je bila izaotovljena za model delavskeaa stanovanja. Nikoli ni prišlo do tega, da bi se delavci posluoili njene udobnosti in opremo so že prej odpeljali iz nje. Še prej so jo seveda fotoarafirali in slike so šle po druaih italijanskih tovarnah in bogve kam še, da bi govorile nenouče-nim ljudem o našem uaodju, češ tako dobo se godi delavcem v Anhovu. Resnica je imela drugo lice, ker je ostalo le pri tem edinem modelu. Prav tako je bilo zaradi lepšeaa tudi ambulanta, od katere ni imel nihče prave ve koristi. Vse te razmere se vlečejo dalje že dve leti po doblieni vojni, odkar čakamo na nriključitev. Sedanji aospodarji se dobro zavedajo, da se jim bodo s priključitvijo izmuznili iz rok mastni dobički in vekrat so skušali oškodovati tovarno s tem, da bi odneljali stran najrazličnejše stro-ie. Prišli so s kamioni in naložili nekaj soremnega materiala. Nato se je še nekajkrat ponovilo, a mi. delavci smo se temu odločno uprli in nismo pustili odpeljali ničesar. Naše delo se drži vseh teh zgradb in vsega, kar je v njih. Če bi našega dela ne bilo, bi se tudi tovarna ne večala. To je tista stvar, za katero danes vemo, kako je z njo. Ogromne dobičke, s katerimi so gospodarji zvišali obrat, so iztisnili iz naše krvi. Mi smo stradali v naših tesnih bajtah, hodili smo oblečeni v cunje, zato da se je tovarna razširila in da so oni razkošno živeli. Poglej moje hlače, vse visi od njih, ker za dvanajst, štirinajst tisoč lir ni mogoče kupiti novih. Rad bi vedel, kaj hasnejo nam delavcem polne izložbe v Gorici, če si ne moremo kupiti ničesar, kar je v njih razstavljeno. Za nas je tisto blago tam predrago in ker je predrago, je. ravno tako, kot bi ga ne bilo. Mi smo kljub temu strgani, lačni in jetični".
Utihnil je nekoliko, da se je poleglo ogorčenje, potem je prišel znova: "Na Tolminskem, ki je pod jugoslovansko
je tak, da se lahko živi, vsakdo se lahko do sitega naje in ni se mu treba izčrpavati in grizti samega sebe. Tam delavec ve, za koga dela, ve, da dela zase, ker so odpravili vse pijavke in je delavni človek vzel v roke oblast. Ker delavec ve da dela zase in ker ve, da bo tem več imel, čim več bo delal, dela z veseljem in z ljubeznijo. Mi nismo mogli do sedaj nikoli delati z ljubeznijo. Za nas je bilo delo vedno težko kot je bil teoak kruh, ki so nam ga merili. Po priključitvi se bo izvršil v tovarni in v nas samih velik preobrat. Uredili bomo tako, da ne bo nihče zapostavljen, da bodo dobile tudi žene v resnici toliko, kolikor jim gre in ne bo njihova plača zapisana Ie na papirju, ker jim bomo omogočili, da bodo zvišale delovno sposobnost. Iskali bomo novih delavnih načmov,- da bo naša tovarna čim več prispevala k obnovi in k moči Ju-aoslavije in da bo nam samim tem bolje v niej. Za enkrat mislimo po-maaati pri izaradnii nove Gorice in ori izaradnii nove železnice Aidovšči-na—Logatec, ki je že proiektirana.
Ozrla sem se na pročelie bližnie tovarniške znradbe, na katero so delavci napisali, da ne bodo več tlačanili na svoii zemlii. Velike, lepo obli-
šilne dejavnosti hitlerjevskega pod' zemskeaa gibanja v Nemčiji.
Podobno sliko je lahko opaziti tudi v Italiji, kjer izvajajo fašisti in neo-fašisti ne samo rušilno propagando; temveč tudi teroristično dejavnost, pn čemer jih angloameriške oblasti S® podpirajo.
Fašistične sile razvijajo vedno večjo dejavnost tudi v Franciji, kar dokazuje posebno odkrita fašistična zarota proti republiki, v katero so bili zapleteni polea desničarskih strank tudi mialisti, vichyievci in drugi agent> Hitlerjeve Nemčije. Značilno je Prl tem za taktiko fašističnih zarotnikov, da vodijo operacije pod zastavo "pr°' ti komunistične kampanje".
Francoski fašistični ilegalni pokre ni edini, ki uporablja geslo protiko-munibma, da bi prikril protidemokrd' tične načrte reakcije.
Anglosaksonske doktrine, ki želji® ustanovitev "protikomunističnih" hi0" kov in zvez, spominjajo na protikomu' nistični pakt, ki ie nekdaj prikril r°' parske namene Hitlerieve osi.
Kritiziranje britanske laburisti#1® vlade, ker ni prepovedala fašisti«1, pronaaande, ni prineslo nikakšnih re' zul tatov. Oblasti v ZDA ne ukrenil0 ničesar proti fašizmu, so pa zelo en©r'
kovane črke so sebleščale v soncu kot	v	preaanjaniu	protifašistični
znanilke novih dni.
Moto Samsa
("Ljudski Tednik")
ŽIVTT^TSmr F'TTT7T,fc^T vcpur NARODOV 7awTPVj*Tn POPOLNO UNIČENJE FAŠIZMA
Moskva. (Tassi. — "Novoie vremia" ie obimril naslednji uvodnik z naslovom "NedoVončana naloaa":
“Od zakliučka voine sta minili že več kot dve leti. Med tem časom so spreeili vrsto mednarodnih odlokov in resolucij o notrebi odstranitve vseh ostankov fašizma, kliub temu pa smo še zelo daleč od končne rešitve teaa nroblema. Kakor v Nemčiji, ie tudi v mnoaih druaih državah iztreblienie 'fašizma še nadalie ena izmed painul-neiših naloa. Bivši hitlerievci sediio še vedno kot "strokovniaki" v tako imenovanih uradih za denrtcifikaciio. ameriški in britanski politični voditelii ra trdiio. da ie denaoifikaciia končana. Z blaaoslovom anoloameriških ohlasti spreminiaio uradi za denacifikarijo dejavnost v burko. Neposredna
oraanizacij. Kampanja proti demokfd ciji in napredku ter vzpodbujan!®, reakcionarnih sil, ki vedno boli ndrCl ščaio, sta vodilni gesli te politike.
Toda, tudi vedno močnepjše dein0 kratične sile ne počivajo. Svobod®” liubni narodi sveta so trdno odločen1, nreorečiti ponovno oživitev fašizfl1 ’ Krvavi pouk pred vojno je poketz® kam vodi zločinska politika snrave
fašizmom. (Jničenie fašizma, ki ]©
bi'
SVOIO
RESTAVRT^H
IVANČIČ RUDOLF
Aftasco 2R2?
KROJA ČNTrA
CIRIL PODGORNIK
TTnoirasta 520G
MFRCn7'lTTO "CWSP flzo" um.AN SIRCA
* At* Vo/ffl 07 4 A
lo svečano nroalašeno v izjavah v T® heranu, Jalti in Potsdamu, je tudi izvesti. Človeštvo mora ustvetf* mir in varnost za bodoča pokolenl _ Potrebno ie korenito odstraniti v ostanke fašizma, da bo za vse cd odstranjena možnost nieaoveaa P° novnena cživlienia. To je, kar 11 boli zahtevajo žviljenjski interesi 11 rodov."
KROJAČNTCA
J. R. BOŽEGLAV Triunvirnto 2891	IT.	T.
FIDPO«? Fnpe:rOS rfp NATALTO DOMTNT
RO-*91
TTnnircn 3125
TT. T.
SPLOŠNO STAVTVRNO iVTTTARSTVO ANTON FORNAZARIČ J Espana 558 — J. Inc-omipro«! — F.
TT. T. 757 • Snnfnct Liiyar<“» -
BAZAR “d n N IT B I O "
n. ITni.FSRICH A vrla. Sati Martin 2902 IT. T.
5? 7 4 V P P V T K O V A FRANC ČOHA 2779	U.	T.	50-fifi55
O C! A L P E S TM *n.a4f1ir Atti****
TrSimvirntn 4*>23	TT T 51-07'»"
- PTTTnvcjrrn •prmTFT.TT7
W*
7 \ TvTAi*T?TE TN P7TFT? A^TTMU?
TT T	n	*
" n O P J (J
v;n,rrr>pi uva	TT T. KA-Kivo
TJMETMO crnirDPMn i»*r*»nn<rrvO
Alrr»o Jr*
FPAW TtANDFT T rte los Tncns 5021	TT. T. 51-St8*
TRGO^NA JESTfTN
"PRT Č V R N T C TI " C. Ramfir, Ihta 5650 - U. T. 64-1
"ALMACEN”
PETER CTTČTČ ]RTY.«>l=?or 1500 . TT T
757-301.
Heinaldo VPnuavrni*1*
MEDICO
Nazca 2381
MIZARSKA DELAV
Izdelava pohištva
IGNAC KO SE R f.
fJtiido Snatio G55
Mnnro.
RESTAURANT
MIRO
MERKU*A A
loria
PISMO IZ JUGOSLAVIJE
. Naš rojak učitelj Rajko Rajer je pri-od svojega brata Evgena pismo ln^9a v originalu poslal na naše ured-5}istvo za objavo. V pismu med dru-2lnskimi vestmi tudi čitamo:
Celje, 18-8-47.
^agi Rajko !
Prejel sem Tvoje pismo .... ^Poročam Ti, da je pri meni Jeli-?a' ki ima sedaj počitnice. Tudi Al-ertova hčerka, Vanda, je tukaj z v°je svojih dečkov.
Ua Ti objasnim zadevo nasprotne °Pagande v tujini. Pri nas je strog
red
du
od
leti
v vsakem podjetju, v vsakem ura-ln se zahteva delovno disciplino vsakogar. Gre pač za izvedbo pet-
'ne9a načrta, za obnovo porušenih
°Riov in ogromne škode, ki so jo Ovzročili Šbavi, Lahi in vsa ostala .jUzba, ki je sodelovala. Vsled tega P°vsem naravno, da onih elemen-V' ki so temu delovnemu podvigu sprotni, ki omalovažujejo načrt ter 1° netočne vesti, odnosno laži, se Riore traktirati v rokavicah. Vsi ki žive v inozemstvu, imajo pa
o0,e grehe, in to zelo težke. To so Sq1, ki so sodelovali z okupatorjem, ki jj ..‘Qli lastne brate, ovajali in sprav-
1	v zapore, taborišča, na vislice in
fii nQn^e °ne	so kili na stro-
ja F- in one borce, ki so se borili
i	svobodo in svoj dom. To je tisto 310. ki ne pozna časti, ki je brez
Njegov prvi dopust
r«V;
)0
e9a karakterja. Je pa povsem na-
110, da s takimi elementi čim pride-^v.r°ke pravice, je postopek odlo-q_i ln plačilo njihovemu delovanju 9°varjajoče.
Sc>k pošten in pameten naš človek niii najmanj ne razburja radi ino-ega rovarenja. Narod bode šel
Se
&rek
0	teh infamij ter z delom dose-
\^. kar je predvideno v načrtu. UstVr " Sm° uverieni' s* bodemo
Potrebovali kakih tujih subvencij.
Di Prišel'
rn.	'	'
pisem, da bodeš vsakogar, ki
l.	Qrili boljšo bodočnost sami, ne da
1	Potre!
To Ti
2Civ 2 ^a^no propagando, odločno tasiHi ^>°^ro storiš, ako to moje ob-cjru 0 ob vsaki priliki tolmačiš tudi našim rojakom.
Kovina jestvin -trst"
Cha	s-	c- MIHELJ
rcas 3120	U.	T.	72-4957
Delavec Tone Kresnik je po kosilu1? dejal svoji ženi, gledajoč pri tem skozi okno:
“Pravijo, naj grem na dopust..."
Žena je za trenutek ponehala s pomivanjem ter skoraj s stisnjenim glasom dejala:
“Dopust? Na kakšen dopust?"
"Kakšen, he, že štirinajst dni pravijo, če ne še delj..."
Kresnik je vrgel ogorek skozi okno ter se nato obrnil k svoji ženi. Videl je njeno zadrego in to se mu je skoraj dopadlo.
“Ti si menda že mislila, da so me poslali za zmeraj, kaj?"
"Dva in petdeset let imam, pa do sedaj se o dopustih ni govorilo kaj prida", je dejala žena. Nič manj nerodno pa tudi ni bilo Kresniku. Tega sicer ni hotel pokazati, toda ko so mu danes dejali, da more prihodnji teden nastopiti dopust, skoraj ni vedel, kaj odgovoriti. Nerodna reč to. Sicer si priznava, da je skoraj vse življenje sanjaril o tem, kar celih šest in dvajset let službovanja ni hotelo priti. Eh kaj! Bili so celo časi, ko je lahko bil neizmerno vesel, da je sploh imel zaposlitev; takrat govoriti o dopustih pa bi bila skoraj neumnost. Zdaj pa kar naenkrat štirinajst dni. Zena je mogla opaziti, da je danes vse drugačns volje, spet si prižiga cigareto in preden jo je vtaknil v usta, je dejal nekam zamišljeno:
“je res hudič. . . Kar naenkrat pride vse to..."
Kresnik pa ji prav za prav še ni povedal vse. Saj tudi ni treba, si je mislil, da bi morala stara vse vedati. Koj zatem pa je menda kar '.ako mimogrede prijel posodo za vodo, ki je bila prazna in z njo odšel na dvorišče.
Tam pa je na vodo pozabil. Sedel je na klop pod drevesom ter mirno kadil naprej. Še dobro, da ni vprašala, kaj bom počel te dni, si je najprej dejal. Saj ona tega ne razume. Zato pričakuje, da mu bo rekla:	Ti,
moj mož Tine. Kurnik bi lahko popravil v teh dneh. Drugače !i bo vendar dolgčas." Tone si misli, da je to skoraj res. Potrebno bi naposled tudi bilo, da bi šel v les in tam nabral kaj
l
ni*
Casa “VILLA REAL
— SEPELIOS DE CALIDAD — LUJOSOS AUTOS PARA CASAMIENTOS.
de
Victor M. Herrera
v
Consulie:
'''da. FCO. BEIRO 5000 esq. Bermudez
U. T. 50 - 4791
Kadar pošiljat« zavoje v domovino
^'bi želeli poslati obuvalo za moške, ženske in otroke, obrnite se do j domače tvrdke čevljev, ki ima nalašč v ta namen urezane čevlje treba doma v Evropi samo sešiti po meri. Obrnite se pismeni telefonično do:
Shalov K H Ml H
CENTENERA 1140 U. T. 60-0176	BUENOS	AIRES
JOŽE LEŠKI
za zimo. Prebelil bi si tudi lahko stanovanje. Ko se je z ženo in hčerko pc okupaciji zopet vseli, je dejal, da je treba ta čas zbrisati tudi s sten in vseh oglov. Do tega še ni prišel. Če bi še živel njegov sin, tedaj bi ta že kdaj bilo opravljeno. Njega pa co nekje v gozdovih pokopali, ko so oni trije bili v lagerju. Da, da; spet se je spomnil žene. Razložiti ji mora, da je treba dopust preživeti v miru. Dopust je oddih, kakor je to rekel zaupnik in to je celo tako strogo, da ni potrebno iti v teh dnevih na cesto kram-pati, pa naj si je to še tako nujno. . .
V	podružnici so rekli, da je vlada dala dopust kot priznanje in za obnovo delovne sile, kakor je to razlage:'} predsednik Jože.
Tako je Kresnik razmišljal in ponavljal pri sebi besede, ki jih je čul na sestanku.
“Je res hudič, je spet napol glasno zbrbral. On si namreč 5e sam pri sebi ni bil na jasnem, Kaj naj stori v teh štirinajstih dneh. Da bi doma sedel in gledal svojo ženo, to bi ga bilo sram in naposled bi to bilo tudi
RESTAVRANT “ČAVEN'-IVAN LEBAN Lope de Vega 2931	Bs. Aire*
RESTAVRACIJA in BAR
Peter Benčič
Lastnik.
INDEPENDENCIA 4202	—	BS.	AIRES
STAVBENI PLESKAR IN TAPETAR MARIJ MEDVEŠČEK Guevara 525	U.	T.	54-0624
Corgioracion Modica "Sijipacha”
ZDRAV. POMOČ ZA VSE BOLEZNI Directores:
Dr. A. Izaguirre, Dr. H. J. Duran y Dr. L. V. De La Puente
Sprejem: pop. od 15 — 20.
Ob nedeljah-praznilcih: od 9 — 12. Govori se Slovenski
SUIPACHA 28
#dolgočasno. Da bi popravil kurnik, bi še nekam šlo, toda za to najde potrebni čas tudi izven dopusta, saj ni nič posebnega zbiti tiste dile.
Ko je tako razmišljal, je vedrio močneje prodirala misel, ki jo je tudi slišal na setanku: "Tovariši, uživajte dopust v kakšnem letovišču ..!" Kresnik se je nerodno premaknil in pri tem zagledal prazno posodo poleg sebe. Vstal je in jo postavil pod pipo. Z mislijo na te besede se je potem zagledal čez dvorišče nekam daleč. Nekam neurejeno se spominja tistih krajev, ki jih je bral tajnik podružnice. Toda on je v tej vojni mnogo zgubil. Še svojega pohištva sedaj nima; prekleti Nemci! Toda to je naposiei ie bilo lepo, da jim je preblar s prospekta tista lepa imena krajev, jezer in toplic. Voda je že tekla čez posodo, on pa je še vedno strmel tja, daleč, dokler ni zaslišal glas žene:
“Zapri pipo, Kresnik!"
Tisti dan, bil je torek, o tem niso ničesar več govorili. Do pondeljka je daleč in tudi to je res, da ni dobro če se človek nečesa preveč veseli. Popoldne in naslednje dni je hodil v delavnico, kakor vsi ostali, le s to razliko, da takih, kakršen je on, med njimi ni bilo mnogo. To sicer ni nič posebnega, da je že pred vojno delal v tem podjetju dolga leta, toda nekaj izrednega je to, kar danes Kresnik čuti s svojim podjetjem. On poprej ni bil bogve kako zaveden, res pa je tudi, da mu ni bilo vseeno in da je svojega sina dobro vzgojil. Toda danes si še sam ni na jasnem, odkod njegov preobrat v tem pogledu. Svoje stroje ljubi, kakor da jim je oče. Sleherni vijak na njih mu je pokoren in delavec Kresnik dela z njimi prave čudeže, ki so jih nekoč znali delati le nekje zunaj v svetu. Sam ne ve, kako je nekega dne prišlo do tega, da so ga ob stroju fotografirali. . .
Toda to veselje in vdanost mu je vnovič zagrenil Žgajnar.
"Pravijo, da boš šel med prvimi na dopust? Se le nisi zastonj tako gnal..."
To ni bilo prvič, toda Kresnik se kljub temu ni znašel, Žgajnar je vedno le tako mimogrede zbadal, nikdar se ni upal spuščati v razgovore, razen tam, kjer je našel sebi enake. Toda od jeze se je le pridušil, dasi ga Žgajnar ni mogel več slišati. "Vedno
TRGOVINA JESTVIN Srvčho Tur vi
★
TRELLES 1402	U.	T.	59-4104
Z o li o z d r a v n i k a »i •a. Samoilovi*• Dr. Feliks Falicov
Sprejemata od 10—12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181
ROJAKI V ROSARIO IN PROV.
SANTA FE če potrebujete uradne prevode vaših krstnih, poročnih in drugih listin, obrnite se na našega prevajalca (Traduc-tor Publico Judicial)
SAN LORENZO 937	Rosario
LASTNA PEKARNA in TRGOVINA JESTVIN
“TRIESTINA” Lastniki: KUKANJA in BRATA GEC 25 de Mayo 2G08 CORDOBA
Recreo “Europa”
Pripraven za nedeljske izlete v Tigre. Prevoz s postaje Tigre FCCA. do fle-crea in nazaj: Lastnika
BRATA ROVTAR
Tigre FCCA. — T. A. 749 - 589 Rio Carapachay
RADIOTEHNIK
AVGUST COTIČ
Excelsior 1500	U.	T.	757-301
Saenz Pena, F. C. P.
LA VOZ ESLOVENA
EDITADO POR EL CONSEJO ESLOVENO FORMADO PUR TODAS LAS SOCIEDADES ESLOVENAS
Podpirajte
KAMPANJO
Slovenskega Glasa
bolj polno skledo bi hotel imeti”, je brundal Kresnik, "doprinesti k temu pa figo. .
Takih karšen je bil Žgajnar, je bilo malo. Kresnik je bil prepričan, da bodo še ti posamezniki morali izginiti ali pa se priključiti večini.
Šimen poleg njega je videl Kresni-kovo nevoljo, pa mu je dejal:
"Pusti ga! Še danes je jezen, ker so ga dobili v bolniškem stanju, ko je krampal na svoji fliki zemlje. Zdaj boš za nekaj žasa zdrav, so mu takrat rekli, ko se je predčasno moral vrniti na delo."
H5
IScstavracijii
A. BENULIC & KUSER1Č
★
Izborna hrana	Zmerne cene
CHORROARIN 596
NOVO STAVBENO PODJETJE
R. Strehar - J. Lisiak
Calle Ram6n Lista 5552 — U. T. 64-1509
Za kalkulacije - Proračune in firmo obrnite se do novega konstruktorja
RUDOLFA STREHAR Zasebno: Calle Virgilio 2941.
TOVARNA POHIŠTVA VINKO ROCpKU
BLANCO ENCALADA 249-261 VILLA ESCASO	U.	T.	652-013J>
RAZPRODAJA KRUHA
TROBEC GUŠTIN Dovažam na dom Heredia 477	U.	T.	51-7165
HERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC
Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Segurola 1608-14	U.	T.	67- 6250
Buenos Aires
RESTAURACIJA
“PRI ŠKODNIKU”
Kroglišče in Keglišee
Jožof Škodnik
Anasco 2652	U.	T.	59-899$
'Zunaj je bil lep dan. Na objavno^ desko je zaupnik pritrjeval seznam onih, ki bodo prvi šli na dopust. Štirinajst imen je bilo zapisanih, med njimi je bil Kresnik na drugem mestu. Pred njim je bil le borec invalid Ivan, za njim pa ostali najzglednejši tovariši. Te nazive so imeli poleg sebe, ob Kresnikovem imenu pa je bilo zapisano: udarnik, dvajset dni dopusta. Spodaj pa je podružnični odbor vse pozval na setanek po končanem delu.
Ljudje so začeli hoditi k deski. Skupine, ki so stale pred njo, so umolknile. Pred njimi so bile črke, katerih se niso mogli nagledati. Saj menda sploh niso vedeli, pri čem so. Pogledi so begali zvrha do zadnje besede in potem spet skraja. Delavci in nameščenci, končno jep rišel čas. . . in potem zadnja imena:	Franc	Obretan,
Gregor Krajnik, Šime. Večko. . . Zdai so se ljudje naslanjali na hrbte pre-njih in ti so se potem jezili, da še v miru ne morejo prebrati vsega seznama.
Podobno je tudi bilo na setanku, ki ga je odbor v ta namen sklical. Zbra-
li	so se kakor k nenavadnemu dogodku. Sicer je to tudi bilo res.
"Čudno je, da je tako hitro do tega prišlo", je ugotavljal prileten mož.
"Kako se boš pa obnašal", se je šalil dirugi, “ko boš doma štirinajst dni brez dela?"
To je zares nerodna reč, ker so nekoč delavca vzgajali le zato, da je neprenehoma moral garati. "To je sedaj zmaga”, so si ljudje rekli prepričevalno.
Spominjali pa so se pri tem nekda-
TRCOVTNA ČEVLJEV BELTRAM Vas po domače postreže. Pridite, pa se boste prepričali!
Se priporoča
A ! Vt n «• t ** I t ir a III
DONATO ALVAREZ 2288 Buenos Aires
MEHANIČNA DELAVNICA JOSIP HLAČA Villa Real 140. J. Ingenieros. U. T. 757-640
SLOVENSKA JURIDIČNA PISARNA
Odškodnine, Odslovitve, Nezgode, Dedščine in vse Šodnijske Tramitacije Urardne ure: od 18 do 20 DIAGONAL NORTE 1119 - Piso 8 Escritorio 823	(Nasproti	Obelisku)
T. A. 35 - 6243	Buenos	Aires
Colocacion de Vidrios, Cristales y Espejos MOISES GERBIEZ Nazca 695 (planta baja)	U. T. 63-7714
ELECTRICIDAD Y PLOMERIA
JOSE RADAN Bernaldez 1550	Buenos	Aires
MECANICA y ELECTROTECNICA
E.	LOZEJ y W. COX Avda. Riestra 1115	U. T. 61-0656
Kr<»|ačnii<a L ti O P O L 1» V £ A J
£s3 T R
Avda. FRANCISCO BEIRO 5380-84
U. t. 50-4542
VILLA DEVOTO
KROJAČNICA “LA TRIESTINA”
Izdeluje po najmodernejšem kroju
DANIJEL KOSIČ
. Calderon 3098 - Devoto - Buenos Aires
njih lastnikov, direktorja in tisti, ki so $ se povzpeli do vrha in so zaradi tega potrebovali vsaj en mesec dopusta. To je že zaradi tega moralo biti, ker ker so tivčasih daleč kam potovali in so že na ladjah in vlakih porabili 14 dni. Nerodno bi bilo, če bi take reči sedaj pozabili!
Ljudje strmijo v človeka, ki jim govori o tem in o naših pridobitvah. Tega nihče od naših poprej ni imel. Ne rod naših očetov in ne dedov.
Te misli piše v ozadju delavčeva roka in bodo veljale Titu. Govornik je končal in on gre v ospredje:
"Tito, ki si prišel iz naših vrst in si nom dal pravico. Prejemamo tovariško in vračamo v zvestobi: z dneva v dan moramo postati bolj vredni tega, kar nam je dano v zaupanje in last. Velika stvar je to, ki je nismo dosegli ne pod cesarjem in ne pod kraljem in ki jo tudi nikdar ne bi dosegli, če ne bi prišel Ti in Tvoja vojska!”
Ljudje so pritrjevali kakor le malokdaj.
Prišla je naslednja točka.. Predsednik je sporočil, da pošilja sindikat tov. Toneta Kresnika, udarnika, na brezplačno okrevanje za 14 dni v letovišče, ki si ga more sam izbrati. Obratu in vsem delavcem je znano, da je izpopolnil dva stroja, da je storilnost pri vsakem za 32% večja. Dva druga zgledna tovariša pa prejmeta polovico vzdrževalnine.
Navzoči so ploskali in Kresniku je bilo nerodno kot še nikoli. V zadregi in v presenečenju se je smehljal in premikal na stolu kaokr otrok. In ko so potem po sestanku stopili k njemu in mu stisnili roko, ni vedel drugega povedati kakor to, da še kovčega ni-
ma, da bi mogel odpotovati...
V	zadnjih dnevih pa je doma Prl' šla žena do zaključka, da bo sa®a svetovala možu, da bi šel vsaj m osem dni nekam na oddih. “Oh", J* vzkliknila pri sebi "saj sam je i*0* preveč starokopiten, da bi si kaj kega privoščil...” Hčerka Lojzka )e prikimala in sklep je bil narejen: ’ soboto mu pove, da je shranila Pre tremi meseci njegovo nagrado. Sicet jo je takrat izročil njej za nabavo P°' trebnih ropotij, kakor je to rekel lB danes je verjetno mišljenja, da od ga ni ostalo niti dinarja več. ‘ :
Ko je prišel Kresnik v petek zvecer od dela domov, je v kotu zapazil čeg, ki si ga je žena sposodila pri ^ j sedu.
"Kaj že veš/ mu je ušlo ob pogled.> franj.
"Kaj?” je skoraj prav tako presen* čeno vzkliknila žena.
"Za štirnajst dni me pošiljajo stonj in kamor hočem so rekli. . •
Kakor v ponedeljek, ko je ženi vedal, da bo dobil dopust, ga je W sedaj začudeno pogledala.
"Ja, je res hudič, če kar tako n3eI1 krat, tako čez noč pride tako preSe* nečenje", je dejal in si prižigal ciflj reto. "In to že pojutrišnjem zjutraj- ® sem se branil, pa ni nič pomacp! Dva prideta pome:"
"Že pojutrišnjem!”” je vzkliknilo z| na in takoj pustila opravek. "DfI človek kaj takega vsaj teden dni Pl vedel, da bi lahko vse v miru priP1®
vila---”
Pa je kljub temu bilo vse
časno pripravljeno. V nedelje zju se je Kresnik odpeljal na svoj prvi pust.
11 II n O L F U I. A II I t
INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV
JOSE BONIFACIO 663
BUENOS AIRES
Foto - Arte MAKCOS
Najpopularnejša na Dock Sudu Facundo Quiroga 1325 U. T. 22-8327
Tiskarna "Cordoba”
Tiskarsko podjetje naših rojakov
Ferfolja, Baretto & Paškulin
Izvršuje vsakovrstna tiskarska dela ★
® VSAKOVRSTNE TRGOVSKE TISKOVINE
® KNJIGE, BROŠURE, REVIJE, ČASOPISI KOLEDARJI ® PROPAGANDNI LETAKI IN LEPAKI
• VSAKOVRSTNA VABILA -- VIZITKE, itd.
•	GUMIJASTI PEČATI ZA PODJETJA IN DRUŠTVA. « KN JIGOVEZT V O
BUENOS AIRES
Gutenberg 3360	T.	A.	50	-	3036
Nasproti postaje-tramvaja Lacroze na Avenidi San Manin
★
Ugodna prevozna zveza:	Tramvaj	Lacroze	in	Subterraneo	Lacroze
Omnibus 66, Tramvaj štev. 85 in 86, Kolektivi 5, 8, 20, in 103.