AftiERiškA Domovi ima No. 217 AM6RICAN IN SPIRIT K>R€tGN IN UNGUAG6 ONLY H&tfonal and Intematidaml Cireulst!®« CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 10, 1959 SLOVCNEAN MORNING N€WSPAP€R ŠTEV. Lvm.—VOL. LVHL Izmenjava filmov med Novi grobovi j Vedno več kadimo Ameriko in Sovjeiijo Anton Yurkovich I _____ Snoči je po dolgi bolezni umrl Kljub podražitvi je število na svojem domu ob Rt. 87 v prodanih cigaret v Ohio poraslo za 5.6 odstotka. COLUMBUS, O. — Zdravni- smislu dogovora O razšir- Newbury, Ohio, 72 let stari, v k'lnju kulta megli sodelo- Brodu Moravice rojeni Anton Vanja sta se vladi Združe- Yurkovich. Iz starega kraja je V1 . ... nih držav in Sovjetske zve-prišel v Ameriko l. 1902. živel ™k **- ku na pljučih kajenje, v Ohio ne verjamejo kaj prida. Celo povišanje davka na prodajo cigaret Ze pogodili O izmenjavi je dolgo let na Stanard Ave. v tilmov. , Clevelandu, dokler se ni pred WASHINGTON, D. C. - No J14 leti Preselil v Newbury. Za- ni zadlva i(, kajenja. c°j bodo v Washingtonu kazali Pustil ie ženo Mary, roj. Kva- p0 podatkih je bilo v slovesno pred izbranim občin- ternik, otroke Mary Stanek, preteklem septembru v Ohio stvom, ki bo moglo samo kot ■^■rin Eeeko in Edwarda ter tri prodanih 103,923,000 paketov ci-povabljeno priti v kinogledali-| vnu^e“ Pogojni je bil brat Ma- garet, nad pet in pol milijona ^či Metropolitan in DuPont, sov-, Staiduhar, Franka (v Ka- več kot pred enim letom. iGtski film “Žerjavi lete.” Isto-jNC), Mathewa, Frances Braj-| Država Ohio je v septembru Gasn0 bodo v Moskvi kazali klic, Katherine Podnar, Thoma-(nabrala samo na cigaretah $5,-ameriŠki film “Marty.” Jsa (v Evropi), Slave (v Evr.),' 346,126 davka. Če pomislimo, Ti dve predstavi, ki se ju bo-'Ane Crnkovič in Johna. Bil je kako se ljudje radi pritožujejo osebno udeležili tudi'nekate-1 član društva sv. Josipa br. 99 ( nad davki, je čudno, da ta davek ri ameriški filmski zvezdniki HBZ. Pogreb bo iz Grdinovega plačujejo, ko bi se mu prav lah-Robinson in Gary Cooper) | pogreb, zavoda na E. 62 St. v ko izognili, če bi le opustili — ^ Moskvi in štirje sovjetski Ulmski zvezdniki v Washingto-'W sta začetek obširnejšega spo-re(ia zamenjave filmov. Skup-je v načrtu deset sovjetskih Umov za kazanje po Ameriki in eset ameriških za kazanje v °vjetski zvezi. Obe strani sta Ume izbrali svobodno po svojih Ustnih vidikih. Sovjeti so izbrali izmed 70 Ameriških filmov med drugimi Redeče: “Circus Stars,” “The ^iot,” “Don Quixote,” “Otello, Swan Lake” in “Quiet Flows the Don.” Kalvarijo. četrtek zjutraj na Čas še ni določen. Adolf A. Serschen Včeraj je umrl Adolf A. Serschen z 288 E. 151 St., soprogj Anne M. kajenje. imaš maslo za ušesi, tikar ne hodi na sense! Združeni narodi, n. y. ^ Na ta pregovor je najbrže po-2abil jugoslovanski zastopnik ZN Vidic, ko je napadel tancoski načrt o eksploziji al°mske bombe v Sahari. Trdil e’ da eksplozija lahko spravi v varncist zdravje sredozemskih arodov. S svojo kritiko je pri-. v čudovito bratovščino Indi-^ 111 Tunizije, ki sta tudi, vsaka ^ svojega stališča, kritizirali r^Uc°sko namero. ^ rancaski delegat pri ZN ^ 0t'h ni ostal dolžen odgovora. agotovil je jugoslovanskega cj°lTlUnista, da bo francoska vla-a ukrenila vse, kar je potreb-’ da ne bo nihče imel škode S£ eksplozije. V tem oziru bo s, rila najmanj toliko kot jugo-Wvanska vlada v Vinci, kjer se 2 Pri laboratorijskem poskusu atomsk° silo ponesrečilo šest jim°ISl0Vanskih Inženirjev, ki so j Putem morali nategoma re-jjj, ati življenje francoski zdrav-j 1 v Parizu in imeli pri tem P Uspeh. Ei lsenhower namerava aJe obiskati tudi Latinsko Ameriko Nep S5INGT0N’ D- c- — v 1 hiši trdijo, da predsedniko-v °k°Nca pritiska nanj, naj bi jjj ^žnji bodočnosti obiskal tu-Np ^r^ave Latinske Amerike, lig Varu°st je namreč, da bodo hoJ^ zelo zamerili Eisen-j1jj^eDu, da je obiskal ves svet, la ne’ kamera bo tem več-cl0’j er v Latinski Ameriki že §o upajo, da jih bo Eisenhovv. °biskal. Vremensk prerok pravi: in topleje. Sen. Wm. Langer umrl WASHINGTON, D. C. — V ________, čče^pok." Irene^Swa-1 nedelJ° je umrl 73 let stari re' dey, Lenore in Mary Ann, sta-1 Publlkanski senator Sev' Dako' ri oče. Bil je član American ; ^ William LanSer- Bolehal Legion in Društva Najsv. Ime-'od Pr^eklega avgusta, ko mu , TT. . -n i le na raku umrla zena. na fare sv. Hieronima. Pogreb bo iz Mullaly pogreb, zavoda na ! Lan§er Je hodil v senatu sv°-365 E. 156 St. v cerkev sv. Hie- Na P°ta in večkrat glasoval pro-ronima v četrtek ob 9:30, nato ^ Eisenhowerjevi vladi kot za ^ , .. njo. Bil je vnet zagovornik be- na a varijo. ^ gunske zakonodaje, ki naj bi _ . ,v . v. odprla vrata brezdomcem, be- Bomismco SO rdZSinll guncem iz komunističnih dežel. CLEVELAND, O. — Nadškof ---—o------- E. Hoban v spremstvu obeh po- Sv. Oče in predsednik Ei-možnih škofov je v nedeljo po- senhower se bosta videla poldne blagoslovil novi del St.1 g decembra Alexis bolnišnice, ki obhaja le- j tos 75-letnicO' obstoja. j VATIKAN, It. — Vatikansko Bolnišnico imajo v oskrbi se- uradno glasilo Osservatore stre sv. Frančiška Serafinsikega. R°mano je objavilo, da bo sv. Nadškof je ob tej priložnosti sPreiel predsednika Eisen-v svojem govoru dejal, da se je howerja 6- decembra. Ne bosta katoliško prebivalstvo Cleve- se Pa srečala kot tujca, poznata landa v zadnjem desetletju po- se ae takoj po drugi sveto- dvojilo in da so zato tudi močno vrd voinb ho je bil sedanji pa-porasle potrebe po katoliških Pež nuncij v Parizu, Eisenhower bolnišnicah in drugih ustano- Pa vrhovni poveljnik zavezni-vah. JIKLARSKISTRAJK PRIDE JANUARJA PRED KONGRES Delavski tajnik je napovedal, da bo predsednik Eisenhower predložil vprašanje jeklarskega štrajka, če ta ne bo ob koncu 80 dni, ki jih določa Taft-Hartleyev zakon za “ohladitev,” končan, Kongresu. \ k. k.; WASHINGTON, D. C. — Vodja unije jeklarskega delavstva McDonald je ob razglasitvi veljavnosti odločitve sodišča na temelju Taft-Hartleyeveg zakona, naj se delav stvo za £0 dni vrne na delo, dejal, da bodo delavci delo zopet zapustili, ko bo predpisana doba 80 dni potekla, če ne bodo jeklarske družbe popustile. Zahteve po spremembi delovnih pravil bodo po besedi McDonalda sprelete od strani unije samo “preko njegovega mrtvega trupla.” Delavski tajnik James P. Mitchell je povedal, da bo predsednik Eisenhower v slučaju, če med unijo in jeklarnami ne bo dosežen sporazum do začetka zasedanja kongresa v januarju, vprašanje predložili s posebnimi priporočili za rešitev Kongresu v razpravo. Mitchell hi povedal, kaki bodo Eisenhowerjevi predlogi, zavrnil je le misel, da naj bi zvezna vlada sama ali preko sodišč določala nove delovne pogoje, če se delavstvo in podjetja ne bi mogla sama večji operaciji. Verni rojaki, po- sporazumeti. Po njegovem bi to “obvezno” posredovanje sebno njegovi škofljani, so pro- dišalo preveč po socializmu. < ~ šeni, naj se ga spomnijo v mo- v . v UA INAlfC IČITliCCTI litvi, da bi srečno prestal ope- Delavstvo se počasi vrača na HAllll UVkuSt V tv 11 in se zdrav vrnil med CtelO CLEVELAND, O. - škof dr. Gregorij Rožman je že nekaj časa v bolnišnici sv. Aleša, kjer se bo jutri podvrgel resni in racijo svojo čredo,- / Fifo kerino dal Dedijeru In/lisi za tujino Peronisti se pripravljajo na državljansko vojno? TUCUMAN, Arg. — Oblasti so odkrile visoko v gorah vojaško taborišče peronistov in zajeli tri mlade fante. Ti so pravili, da so jih nedavno privabili v oboroženo gibanje, katerega naloga je s silo privesti nazaj na oblast Perona. Peronovi pristaši so baje zasnovali načrte za borbo proti sedanji Frondizijevi vladi po načinu Castrove vojne proti Batisti na Kubi. ških čet. Tak sestanek se je vršil zadnjič 1. 1919. Takrat je predsednik Wilson obiskal papeža Benedikta XV. -----o------ Naser zapira komuniste KAIRO, Egipt. — Sredi preteklega tedna so egiptovske oblasti prijele skupino kakih 32 vodnikov komunizma v Egiptu. To je doslej tretja večja skupina, ki je prišla za jetniške mreže, od kar se je Naser lan- I PITTSBURGH, Pa. — Vzdr-: ževalna moštva so se vrnila na delo večinoma že preteklo so-^ boto, da pregledajo, kakšna je i škoda na napravah. Peči so zopet zakurili in ponekod so že iz-BEOGRAD, FLRJ. — Znani delali prvo jeklo. Po sedaj ob-Djilasov prijatelj in črnogorski javljenih podatkih škoda na na-komunisti Dedijer je končno do- pravah ni večja, kot so pričako-bil od komunističnega režima vali in bo vzpostavitev obrata potni list, da bo lahko šel z ženo možna v 10 do 14, dneh, seveda in štirimi otroci v Manchester le v omejenem obratu. Postop na Angleško, kjer bo predaval no bodo klicali nazaj na delo tuna univerzi. Upa, da ga bo po- di delavstvo, vabilo na predavanje tudi par ameriških univerz. Med tem ko trdijo nekateri, da bo mogoče v štirih do šestih Pri celi stvari so imeli svoje tednih dciseči že polno proizvod. njo, odgovarjajo drugi, da to nemara ne bo mogoče do prihodnje spomladi. prste vmes angleški socijalisti, ki so se že dolgo časa potegovali pri Titu, naj ne preganja ne Dji-lasa ne Dedijera. Tito je sedaj izpustil Dedijera, svoboda za Djilasa se mu najbrže zdi še prenevarna. Bivši poljski minister umrl kot kuhinjski pomočnik LONDON, Ang. — Poljski Jeklarska stavka je stala delavstvo okoli eno milijardo dolarjev na izgubljenih plačah, jeklarne pa okoli pet milijard na izgubljeni produkciji. Skupna škoda je torej presegla samo v tej industriji šest milijard dolarjev. Pri računu splošne škode za naše narodno gospodarstvo je pa treba upoštevati tudi dru- je umrl v Londonu kot kuhinjski pomočnik v nekem malem hotelu. Angleška vlada mu je ponudila pokojnino, toda mož se je za-skega decembra odločil nasto- J njo zahvalil, češ da je treba pre-pati ostreje proti rdečim agen-' našati slabo usodo ravno tako, tom. I kot se ne braniti dobre. begunec Julius Ulrych, ki je bil pred vojno član poljske vlade in ge industrije,‘ki so morale zaradi pomanjkanja jekla omejiti ali sotrudnik maršala Pilsudskega, : celo ustaviti svoj obrat. Sem spada posebno avtomobilska industrija. Trenutno je zaradi pomanjkanja jekla brez dela nad četrt milijona oseb, to število se bo v naslednjih tednih še povečalo. Navdušenje tržaških Italijanov za Italijo se je vneslo Znani tednik “Time” je v Italijo in Jugoslavijo. Toda ta zadnji številki lepo orisal pro- teden, ko se je bližala peta ob-padanje Trsta, od kar je zopet letnica velikegai dne, ni nikomu povezan z Italijo. Takole neka- prišlo na misel, da bi razobešal ko pripoveduje: zastave. Ko Na:eČ'inoma sončno 2Ja 42< temperatura 55, naj- je tržaški župan Pred petimi leti je italijanska'^0 Franzil pola§rl na tr§u trobojnica ponosno plapolala v Nnita venec v spomin Italija- svežem morskem vetru s tiso-, nov Padlih nemirov v ča‘ čev oken in streh Trsta. Naglo su ^ezniske zasedbe, so gle- korakajočibersaglierisosiko- dali Prizor Sam0 ,golobJe- Po maj delali pot skozi množico 1 Petih letih italijanske vlade ne- 250,000 ljudi, ki je navdušeno kdaJ cvetoci TrSt g°sP°darsko kričala “Viva I’ltalia!” in “Viva , umlra‘ Trieste Italiana!” Tako so po devetih letih prebivalci “Svo- Krasna glava Pred 20 leti je bil Trst med “skritih” brezposelnih — ki so kratje izdrli narodne bonde, ki zaposleni pri javnih delih — naj bi nadomestili mestu gospo- stalno narašča. darsko izgubo, ki jo je utrpelo _ , . , , , , . . Iz odhodom 6,000 angleških in Trst je postal, kot se je izra-j ... . , , v ,,, , I ameriških zasedbenih vojakov zil njegov župan, iepa glava brez telesa ali krvi.” Po dogovoru 1. 1954 je njegovo istrsko zaledje prišlo pod Jugoslavijo. Jugoslovani se zelo trudijo, da ... bi izgradili Reko v dostojnega tekmeca Trstu. Reka nudi od 20 do 50% nižje cene. Večina s Svobodnega tržaškega ozemlja. Od tedaj ima Rim za vse predloge, da naj bi se katero izmed večjih državnih podjetij v Trst in da bi postalo pristanišče prosto carine, I gluha ušesa. Tržačani se prito- CLEVELAND, O. — Na področju Cleveland-Lordin je bilo poklicanih nazaj na delo o-koli 12,100 jeklarjev od skupnega števila 28,000. Danes bodo poklicali na delo novih 3,500. Sodijo, da bo do prihodnjega ponedeljka velika večina že zopet na delu. Jeklarne spravljajo po vsej deželi v (ibrat dosti hitrejše, kot so napovedovali. Jezerske ladje so na poti proti jezeru Superior po železno rudo. NEW YORK, N.Y. — Oddelek za hrano in zdraivje zvezne vlade je objavil, da so brusnice, ki so zrasle v državah Oregon in Washington lani in letos možno nezdrave za uživanje, ker so jih pridelovalci škropili z neko kemikalijo za uničevanje plevela, ki ugotovljeno povzroča raka. To opozorilo je pridelovalce brusnic spravilo v hudo zadrego, ker te prihajajo na mizo največ za Zahvalni dan in Božič s puranom. Pridelovalci trdijo, da so že poskrbeli, da brusnic, ki bi bile zdravju nevarne, ni več na trgu. Iz Clevelanda in okolice z bolnišnice— Mrs. Ivana Zalar, 11920 Long-mead Ave., se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za darila, obiske in pozdrave. Obiski ra domu so zaželjeni. Na jug— Mrs- Jennie Gerk in Mrs. Mary Rusian sta včeraj odleteli proti Buenos Airesu v Argentini obiskat svojega brata. Vse za pot jima je uredila pot. pis. A Kollander. Seja— Podr. št. 15 SŽZ ima v četrtek zv. ob 7:30 sejo v navadnih prostorih. Po seji bo obhajanje "ojstnih dni. Društvo Danica št. 11 SDZ ima nocoj ob osmih sejo v navadnih prostorih. Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima jutri ob 7:30 zvečer sejo v navadnih prostorih. Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ ima jutri ob 7:30 zv- sejo v Slov. domu na Holmes Ave. Rokoborba— V četrtek zvečer ob 8:30 se bodo znova pomerili brata Gallagher ter Bobo Brazil in IIio DiPaolo in še vrsta drugih znanih rokoborcev. LONDON, Vel. Brit. — V Sudanu je prišlo do upora dela vojaštva, ki pa ga je vlada v kali zadušila. WASHINGTON, žene države so D.C. — Zdru-obdolžile Ku- Tito čestital Hruščevu za obletnico oktobrske revolucije BEOGRAD, FLRJ. — V Moskvi so praznovali pretekli teden obletnico oktobrske revolucije ob uradnem navdušenju in ljudski radovednosti za zabave, ki jih vsako leto priredi komumsti-čni režim. Glavno je, da ima ob tej priliki vsa Sovjetja tri dneve plačanega dopusta. Pri tej priliki je poslal tudi Tito svojemu prijatelju Hruščevu dolgo pozdravno brzojavko, ki je v njej želel ruskim komunistom “dolgo in veliko bodočnost.” Dodal je, da Jugoslavija želi “še uspešnejši razvoj dobrih odnosov” z Moskvo. Morda se je pri tem spomnil na tiste, ki sta jih zadnjič imela v mislih on in Hruščev, ko sta se menda sestala na rumunsko-ju-goslovanski meji. narodov stare Avstro-Ogrske, ki , . , . , v v, . , . Giovanni Palmara, visoki koso uporabljali tržaško pristani-! J , ... ., ^ J - misar v Trstu, otresa njihovm kujejo, da se na Siciliji rojeni HONG KONG, Kit. — Predsed- •unrlrma- ^ 'ra” velikimi italijanskimi pristani-, aoe’ •'e sedai Pod komunistično besedami: ‘“Moj lastni vodnega tržaškega ozemlja , ^ viad0) toda celo nekomunistic-1 mrzlično pozdravili združitev z Italijo. njegovo ' šči takoj za Genovo, danes je osmem mestu. Tržaški po- morski promet je padel za eno S pravico so sporazum o vrnit- četrtino samo v zadnjih dveh vi Trsta Italiji pozdravljali kot letih, železnilšlki promet se je v hod iz ozemeljskega spora-, ki je na Avstrija- je usmerila letos tak del svojega prometa na Reko, da je ta letos prvič v svoji | otok trpi bolj! Tržaški župan Franzi! se jezi: “Trst je vsekakor tako blizu , . , , 'vsem italijanskim srcem in vsi .......zgodovini po morskem prometu . s0 tako ganjeni> zmago diplomacije Združenih istem času znižal na nekako [ Trst Prehltela- ;k0 pridejo sem, da so njihove drjav — najsrečnejši možni iz- polovico. Nad-17,000 Tržačanov Preveliko navdušenje oči polne solz. Morda zaradi te- (12% celotne delovne sile me-1 V prvem navdušenju po pri- ga ne morejo videti naših vpra- Unija transportnih delavcev napovedala boj 56 kongresnikom WASHINGTON, D. C,—Unija transportnih delavcev je že napravila načrt, kako naj se bo, da namerno in z lažmi maščuje nad Kongresom, ki je seje sovraštvo proti njim. Od- izglasoval nov Landrum-Grii.-ločno so zanikale, da bi ka- nov zakon o unijah. Dognala ko ameriško letalo “bombar- iei ha je za zakon glasovalo 56 diralo” Havano. Letalo, ki je takib kongresnikov, ki so lani poneslo letake nad Havano, zmagali komaj s 5'< večino. Te ni bilo oboroženo in tudi ni bo skušala pripraviti ob m?n-bilo sposobno metati kake date in se bo vrgla z vso silo v bombe. V kolikor je bil kdo njihove volivne okraje, kjer bo v Havani ob tej priložnosti pomagala nasprotnikom kon-ranjen, je bil lahko samo od grešnikov, naj pripadajo katerikoli stranki. Med 56 kongresniki, ki jim je napovedan boj od strani unije, je 54 demokratov in samo dva republikanca. Eden izmed njih komunistične je Halleck’ ki ga ima uniPa Prav posebno v želodcu, kajti on je spravil s svojo taktiko zakon skozi Kongres. protiletalskih izstrelkov ali pa od bomb, ki so jih metali po cestah z avtomobili se vozeči Castrovi nasprotniki. 1 dolgo zastrupljal odnošaje medita) je brez posla in število dobitvi Trsta so rimski biro-jšanj.” nik kitajske vlade Ču-En-laj je odgovoril indijski vladi na protest zaradi kršitve meje, naj se vojaštvo obeh držav umakne za 25 km od meje, cel spor pa naj bi nato Ču in Nehru obravnavala na posebnem sestanku. Odgovornost za spo- Dobra izbira Tončka in njen očka imata išie dolgo pot pred sabo. Zato jo očka vpraša: “Tončka, ali naj greva peš ali pad v Ladakhu, kjer je padlo naj sedeva v avtobus?” 9 Indijcev, zvrača Ču na In- Tončka: “Jaz bi šla rajši peš, dijo. če bi me ti nesel.” /UflERlSUi POMOWilM CQ23QXXSSSS8S « 11 I I/ K- % V 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knauš; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00' for 6 months; $4 00 for 3 months Canada and Foreign Countries : $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3r,d, 1879. No. 217 Tues., Nov. 10, 1959 Dolgost našega življenja v očeh naših zavarovalnic i. Ljudje, ki imajo opravka z denarjem, ne zaupajo nikomur, vedno in povsod iščejo pota, kako bi kontrolirali to, kar so zvedeli. Mednje spadajo tudi voditelji naših velikih zavarovalnic, ki se pečajo največ z življenskim zavarovanjem. Niti trditve zdravnikov jih ne zadovoljijo. Skupina naših zavarovalnic je zato nabrala fond v znesku 2.5 milijona dol. in ga dala na razpolago posebni komisiji zavarovalnih številkarjev z naročilom, naj na podlagi zavarovalnih polic preiščejo, kako vplivata teža človeškega telesa in pritisk krvi na dolgost življenja. Komisija je vzela v pretres 4.9 milijonov zavarovalnih polic, izdanih tekom 20 let, to je od 1. 1935 do 1. 1954. Prišla je do zanimivih zaključkov, ki jih tu v glavnem navajamo, ker gotovo zanimajo tudi naše bralce. II. Komisija ni samo ugotovila, da današnji rod živi dalj časa kot rod pred zadnjo svetovno vojno, ampak da je postal tudi daljši; moška telesa so se v srednjem podaljšala za poldrug palec, ženska pa samo za pol palca. Mimogrede povedano, to čuti tudi industrija za pohištvo, ko mora odrejati standardne dolžine za postelje. Pri telesni teži gredo pa pota obeh spolov po različnih potih. Moški so v primeri z višino postali debelejši kot so bili pred 25 leti. To se pozna posebno pri moških majhne po stave in pri mladini. 25-letni moški tehtajo danes pri višini 5 čevljev in 4 palce šest funtov več kot pred 25 leti, moški pri 35 letih 8 funtov in moški pri 55 letih zopet štiri funte Pri moških visoke postave razlika v teži nekaj manjša. Na splošno je pa povprečni moški danes pet funtov težji, kot je bil pred 25 leti. Pri ženskah je položaj ravno obraten. Tehtajo povprečno manj kot njihove prednice 1. 1929. Z drugo besedo, znale so uveljaviti vitko linijo na celi črti. To velja posebno za ženske med 20 in 30 leti. Na drugi strani teža ne pojema z leti, kot je to slučaj pri moških. Ženske 20-24 let tehtajo pri višini 5 čevljev in 4 palcev povprečno 121 funtov, ako so pa stare 40 let in več, pa že 140 funtov. Razlika med ženskami in moškimi je v tem, da teža moških raste med 20-30. letom, potem se pa ustali, dočim ženske ohranijo vitko linijo tja do 40 leta, potem pa njihova teža začne hitro rasti in ne popušča. III. Kako vpliva teža na umrljivost? Statistika daje sledeči odgovor: Umrljivost je pod povprečjem pri tistih, ki imajo podpovprečno težo. Ako tehta moški na primer 20 funtov nad povprečjem, se nevarnost za njegovo življenje poveča za 10% nad povprečjem. Ako tehta 25 funtov nad povprečjem, se poveča nevarnost za življenje že na 25% nad povprečjem. Isto velja z malimi spremembami v številkah tudi za ženske. Statistika trdi torej, da je najbolje imeti kakih 20 funtov pod normalo, odnosno,. da so dandanašnji Amerikanci povprečno za 20 funtov pretežki. Debelost je namreč rada povod za razne, bolezni kot so sladkorna bolezen, bolezni na prebavilih in ledvicah itd. Sicer pa, kaj je normalna teža v današnjih časih? Komisija je izdelala posebno tabelo tež, ki jo objavljamo na koncu uvodnika. Ni pa ta tabela nobena dogma, mora iti še skozi kritične pripombe naših zdravnikov. Služi pa lahko kot orijentacija. IV. Težje je vprašanje krvnega pritiska. Visok pritisk je nevarnejši za življenje kot nizek, to staro resnico je ugotovila ponovno tudi sedanja komisija. Kar je odkrila, je domneva, da postane že majhno zvišanje pritiska nevarno za življenje. Na splošno so krvni pritisk sam in njegove spremembe bolj nevarne za moške kot za ženske. Komisija navaja tudi višine pritiska, ki so lahko nevarni za življenje, toda razponi med najvišjimi in najnižjimi pritiski so zelo veliki. Kot se vidi, se komisija ni mogla odločiti, da nastavi jasne meje dopustnega krvnega pritiska. Kombinirani vpliv teže in krvnega pritiska na umrljivost je seveda velik. Debeli ljudje z visokim krvnim pritiskom so v večji nevarnosti za življenje kot suhi z nizkim pritiskom. To velja enako za moške in ženske. Na drugi strani so postale razne bolezni, ki so zvezane s srčno napako in krvotokom, — in te se rade pojavijo kot posledice debelosti in krvnega pritiska — veliko bolj nevarne, kot so na primer jetika, influenca, pljučnica itd. Zaključki komisije bodo imeli posledice tudi za suhe ljudi z malim krvnim pritiskom, ne morda na njihovem zdravju, ampak na njihovem žepu. Verjetno je namreč, da bodo zavarovalnice na podlagi opazovanj komisije izračunale nove premije, ki bodo veljavne za vse zavarovance enako. To se pa še ne bo zgodilo že jutri, kajti čisto gotovo je, da bodo dobili poročilo v roke zdravniki in zaključke temeljito prerešetali. Zavarovalnice se bodo pri novih premijah morale ozirati tudi na zdravniška mnenja. Vse skupaj kaže nato, da je zmernost v vseh ozirih še najboljša obramba tudi za naše življenje. To je star recept, pa ga radi prezremo. N o Ve povprečne teže (Višina je računana z obutimi čevlji, teža z običajno sobno obleko) ZA MOŠKE Višina Starost 30-39 40-49 50-59 60-69 5’2” 137 140 142 . 139 5’4” 145 148 149 146 5’6” 153 156 157 154 5’8” 161 165 166 163 5TO” 170 174 175 173 6’ 179 183 185 183 6’2” 188 192 194 193 6’4” 199 203 205 204 Za ŽENSKE Višina Starost 30-39 40-49 50-59 60-69 5’ 120 127 130 131 5’2” 126 133 136 137 5’4” 132 140 144 145 5’6” 139 147 152 153 5’8” 146 155 160 161 5T0” 154 164 169 ❖ i BESEDA IZ NARODA m>»>*>*♦**♦*k11nn, ******i mh Zopet par vrstic z Otoka toliškega Westminstra. Da ni mogel izvesti načrtov z vlado, Aberdare-Gl"^ Vel. Brit. - katera ie ŠIa iz JueosIa''Iie la-žalostno je, da moram poročati ta.“41 M kar tri smrtne slučaje med ro- ;pn Bogu uzlva vecn0 P4301 ° jaki. Kljub svetovni krizi so pri nas Za Veliko noč so našli mrtve- razmere še kar povoljne in je ga v stanovanju v Northampto- zaslu?ek Primeren za preživlja-nu 'štajerskega rojaka Slavkota n^e- Eetos smo imeli izredno le- Astriča. Ko ga štirinajst dni ni P0> toPl0 S0nčl10 PoletJe in Prva bilo na spregled, je policija sto- teclne jeseni, šele v drugi polepila v stanovanje in ga našla vici oktobra je pričelo deževati. mrtvega. Zadela ga je kap. Pokojni zapušča v Franciji sina, kateri je prišel z ženo na pogreb, v domovini pa več sorodnikov. Dne 26. maja so našli mrtvega na progi Wellington-Shrop-shire 20-letnega Ivana Muhiča, doma iz okolice Novega mesta. Pokojnik je prišel sem. na Sveti večer leta 1957 in je živel pri stricu v Domingtonu. Zaposlen je bil v vojaškem skladišču. Doma zapušča starše, brata in sestre. Na posledicah operacije na že lodcu je 7. maja umrl v bolnici v High Wycombe 40-Ietni Franc Smogavec iz Maribora. Tu zapušča ženo, doma pa več sorodnikov. Vsem umrlim rojakom naj da Bog večni mir in pokoj, žalujoče svojce pa naj tolaži Kdo jim bo prvi sledil, ve samo On. Saj poje naš Prešeren: “Odprta noč in dan so groba vrata, al’ dneva ne pove nobena prafka.” Novorojenčkov je pri nas prav lepo število in vsem želimo obilo zdravja in sreče. V misijone v Pakistan sta odšli rojakinji čč. sestri Agnes in Dominika žužek iz .“Catholic Medical Sisters House” v New Castle, ki sta sestri tudi po rodu. Sta iz znane verne ljubljanske družine, iz katere so izšli v kratkem trije duhovniki (jezuiti) in tri redovnice. V misijonih bosta delovali kot zdravnici. Čč. gg. Niko in Ivan žužek, rodna brata zgoraj omenjenih, sta vodila v postnem času 1957-58 v raznih krajih tu, kjer bivajo naši rojaki, sv. misijon. eta 1957 je odšla iz iste redovne hiše v misijone v Gano zdravnica č. sestra Gabrijela Ehrlich, rodom iz Žabnic pod sv. Višarji. Vsem mladim, neustrašenim misijonarkam obilo sreče in uspeha v vinogradu Gospodovem. Letošnjega 22. septembra je v Londonu v krogu svoje družine in številnih prijateljev slavil 50-letnico svojega življenja znani javni delavec in bivši profesor filozof g. Franc Sekolec iz Maribora. Na slovenski narodni praznik, 29. oktobra, bo minulo eno leto, odkar je v New Yorku umrl ve- Tako lepega in toplega poletja ne pomnijo že 200 let. Radi pomanjkanja dežja je nastopila suša, pomanjkanje vode in gozdni požari. Precej sta trpela poljedelstvo in živinoreja. Pri nas doma v Sloveniji in v vseh podonavskih deželah je bilo veliko deževja ter so poljski in sadni pridelki pičli in slabe kakovosti. “Naš Dom” v Londonu je po zaslugi neke dobre Slovenke rešen dolga in je sedaj res naš! Naj bo Marija Pomagaj, kateri je posvečena ,v Domu prijazna kapela, plemeniti dobrotnici o-bilen plačnik. Obiskovalcev od doma je bilo zaradi demonstracij dijaške mladine v Zagrebu in drugod letos bolj malo. Sedaj so spet pričeli prihajati v večjem številu. Tukajšnji ugledni katoliški list “Universe” se že nekaj tednov zavzema za. zelo plemenito akcijo: za osvoboditev kardinala Stepinca, kateri že 13 let krivično in nedolžno trpi za božje in človečanske pravice sveta. List trdno upa na uspeh akcije in pričakuje, da se bo kardinal Stepinac še pred Božičem vrnil na svoj položaj v Zagreb v Kapitel, od koder je bil septembra 1946 nasilno pregnan in nato nedolžno obsojen. Iz srca pozdravljamo in pomagamo pri tej akciji. Toda, ker poznamo komunistično taktiko, dvomimo o uspehu. Vlada doma je zašla v precejšnje finančne težave ter upa, da bo stric Sam bolj darežljiv, če bo kardinal na svobodi. Plemenitim katoličanom tu naj bo Bog obilen plačnik. Dobro bi bilo, če bi to akcijo podprli še razni britanski in ameriJški novinarji, kateri so nekoč Stepinca blatili in obrekovali, sedaj, ko so spoznali resnico, sramotno molče. Kardinal Stepinac pa vdano nosi svoj križ in pravi samo eno: “Moja vest je čista in svojih ovčic sam od sebe nikdar ne zapustim.” Radovednim novinarjem je pred leti povedal jasno in odločno: “Kristus ni bil še nikdar premagan in tudi sedaj ne bo.” Zanesljiva poročila od doma povedo, da se je versko prega- peljalo. Lahko se zgodi, da bodo oni, ki nemoralo širijo in podpirajo, najobčutnejše z njo kaznovani. Vsaka krivica se enkrat maščuje. Hvala Bogu se velik del naše mladine doma dobro drži. Volitve v Angleški parlament so za nami. Volivna borba je bila prve tedne tiha in mirna, proti koncu pa razgibana vse do dostojne mere. Konservativci so proti vsemu pričakovanju dobili 100 poslanskih mest večine. Katoličani so pridobili šest mandatov več in tako imajo v parlamentu 25 poslanskih mest (14 konservativci — 11 delavci). Izgubo delavske stranke pripisujejo največ temu, ker je šel tik pred volitvami šef socialistične stranke g. Gaitskell v Moskvo in tam doživel neuspeh. Delavski kraji so dali zaupanje svojim delavskim kandidatom. Da so dobili konservativci večino, je pač njih uspeh v času njih vlade zadnjih petih let in narod jim je zaupal, če bodo pa v bodoče skušali voziti po starem kapitalističnem sistemu, so dnevi njih vladanja šteti. Pa malo verjamemo v to, Anglija ni več ona velesila in sleherna vlada se resno prizadeva ustreči volji naroda in ohraniti moč in blagostanje. Angleži imajo ono dobro lastnost, da je njih prvi cilj korist naroda, pa naj bodo na vladi delavci ali konservativci. Sedanjemu predsec-niku vlade damo lahko lepo priznanje, da gre mož sleherno nedeljo k službi božji v prebiteri jansko cerkev z vso svojo družino. Mnogim katoličanom je lahko za vzgled. Bliža se Zahvalni dan, ko po vsej svobodni Ameriki dajete zahvalo Bog'u za 'vse prejete darov, sadove zemlje dotičnega leta, brez razlike vere, narodnosti in stanu. Ob tem se spominjam oktobrskih Zahvalnih nedelj po naših podružnicah doma na Dolenjskem, ko je po sveti maši ob slabi ali dobri letini zadonela po cerkvi Zahvalna pesem. Prvo nedeljo v novem bru, na Zahvalno nedeljo, pa je bila zahvalna slovesnost pri farnih cerkvah. Kmetska zveza je zadnja leta pred vojno to prav lepo organizirala in kmetje so prinašali na oltar razne pridelke polja in vinogradov, katere je potem duhovnik blagoslovil. To navado doma spet uspešno obnavljajo. Res, prav iz srca se zahvalimo Bogu, da živimo v miru in svobodi in nam za vsakdanje potrebe vsega zadošča. Ko boste, predragi rojaki Severni Ameriki, tisti dan obirali slastne pečene purane in jih zalivali z vinčkom letošnjega leta/ Vam |elim prav po domače: Bog žegnaj! Spomnimo se pri tem, da ni povsod na svetu tako. Milijoni so, ki nimajo skorjice kruha, zlasti po '(Aziji in Afriki, zato mi, ki se primerno preživljamo, res lahko iz srca zapojemo hvalnico Bogu in po svojih močeh pomagamo onim, ki morda ničesar nimajo. Ob koncu želim vsem rojakom, raztresenim po širnem svetu, vesele božične praznike, srečno novo leto in božji blagoslov v njem. Bog živi! Peter Selak. VESTI Koncert v Chicagu lik Slovenec č. g. Alojzij Kuhar.' njanje spet povečalo. Pozorni Pokojni je bival v Angliji nad so predvsem na one duhovnike, devet let in ustvaril našemu na- ki obsojajo razporoko in nemo-rodu dobro ime in ugled v Par- ralo med mladino. Ni potrebno lamentni hiši in v pisarni ka- dosti razlage, kam bo vse to pri- Chicago, 111. — Pevski zbor fare sv. Štefana v Chicagu priredi vsako leto ob tem času svoj letni koncert. Letos bo zbor nastopil v soboto, 14. novembra, ob pol osmih zvečer v veliki sve. toštefanski dvorani. Na sporedu so narodne in umetne pesmi. Letos več narodnih, kot umetnih. Poleg starejšega zbora bo nastopil tudi zbor fantkov, ki je lani prvič nastopil. Ta zborček šteje 40 fantkov iz četrtega, petega in šestega razreda naše farne šole. Poleg teh dveh farnih zborov bosta gostovala še zbor čikaške Slov. ženske zveze in Jugoslavija ni kandidat Drago Kunc, zastopnik Titovega zunanjega ministrstva, je dejal, da Jugoslavija obžaluje, da je prišlo pri volitvah nestalnih članov v Varnostni svet Združenih narodov do takih nasprotij kot smo jih poklali komaj na višku mrzle vojne. Izjavil je, da Jugoslavija pri ta kem položaju ni kandidat v ta. svet. Pri volitvah je prišlo do hude borbe med Poljsko, ki jo podpira sovjetsko-komunistični blok, in med Turčijo, ki jo podpirata Amerika in Anglija. Jugoslavija je v tej borbi na strani sovjiptsko-komiunistličnega: bloka češ, da se drži dogovora o zemljepisni razdelitvi nestalnih mest v svetu. Večji pridelek na zadružnih poljih? Po podatkih Titove vlade je bil letošnji pridelek na zadružnih poljih od 70 do 90 odstotkov večji od onega na poljih privatnikov. Zadruge imajo v vsej Jugoslaviji sedaj na razpolago 3,300 traktorjev in 298 kombajnov (strojev za žetev in mla-čev). Za Slovenijo bi bili ti podatki prava novost, saj še vedno obiskovalci od tam trdijo, da so privatne njive zelo skrbno in dobro obdelane, med tem ko so zadružne v plevelu. Vsekakor je gotovo, da imajo zadruge na razpolago poleg strojev in o-rodja tudi cenena umetna gnojila, do katerih privatnik le težko pride. Naval na univerzo v Ljubljani Letošnjo jesen se je vpisalo na Ljubljansko univerzo kar 2,600 novih slušateljev, čeprav jih more ta sprejeti v prve letnike le kakih 2,400. Največji je dotok na medicino, arhitekturo in tekstilni oddelek. Da bi povečali vpis na gospodarsko fakulteto, so dovolili vpis tudi takim, ki nimajo predpisanih šol, če so le napravili posebni sposobnostni izpit. Vse ni dosti pomagalo. Na njo se je vpisalo vsega le 500 slušateljev. Mladinski zbor Lige. Tako se nam obeta zanimiv in prijeten večer ob zvokih slovenske pesmi. Noben Slovenec v Chicagu in okolici ne bi smel zamuditi tega večera. Posebno farane sv. Štefana vabimo, da se udeležijo in svojo udeležbo dokažejo zboroma, da cenijo njihovo žrtev, ki jo imajo, da je v cerkvi vsako nedeljo lepo petje. Starejši zbor poje pri dveh sv. mašah vsako nedeljo, fantki pa pri eni. — Na svidenje torej v soboto, 14. novembra, v farni dvorani sv. Štefana v Chicagu — ob 7:30 zvečer. Vstopnina $1.00. Duhovniki pri fari. Zahvala iarijine legij© Cleveland O. — Mladinska Marijina legija se iz srca zahvaljuje g. režiserju Vilku čekuti in ostalim torontskim igralcem za krasno podano “Marijino oznanjenje.” Ni dvoma, da samo ljubezen do vere in naroda je tista gonilna sila, ki vas je vspodbujala do žrtev, katere ste si nadeli š prihodom v Cleve- Čebele napadle tovarno marmelade v Ajdovščini Celi roji čebel so v več zaporednih zaletih napadli tovarno marmelade v Ajdovščini. Skozi velika odprta okna so prodrli v notranjost in prizadeli okoli milijon dinarjev škode. Uslužbenci so skušali čebele pregnati z žvepleno kislino, kar pa se jim ni posrečilo. Morali so ustaviti delo. Veliko škodo so utrpeli čebelarji, ki jim je bilo uničenih po več rojev, ostali pa močno oslabljeni. Naraščajoči prihranki Uradno poročilo trdi, da so hranilne vloge v Jugoslaviji narasle od 1. 1953 od 1,855,000 na 2,500,000, vloge same pa od $9,800,000 milijonov na $77,700,-000 milijonov. Pri teh številkan smo računali odnos dinarja do dolarja na uradni bazi 600 dinarjev za dolar. Povprečno pride torej na vsa-_ ko hranilno vlogo $37, kar tudi za jugoslovanske razmere ni veliko. Titovci žrtve? “Komunist,” eno izmed glasit jugoslovanskih komunistov se izraža pohvalno o pripravah za sestanek na vrhu in sestanek sam pozdravlja, pri tem pa kaže na zahodne sile, ki so obnovil6 bagdadski pakt na Srednjem vzhodu, češ da je to orožje mrzle vojne, na Kitajce in Romune p3 opozarja, ker da napadajo titov" ce zaradi njihove “neodvisne' poti. Tito in titovci so postali male zanimivi 'tako za Zahod kot za Vzhod, nihče se za nje ne brig3 dosti, zato /skušajo na vse načine svet opozoriti, da so še vedi’0 tu in da so še vedno “žrtve” napadov z Vzhoda, da jhn je tore.1 Zahod dolžan še vedno pomagati. Kmetijske zadruge Po uradnih podatkih je v Ju' goslaviji okoli 5,200 splošnih kmetijskih zadrug z 1,300,009 člani, Titovci trdijo, da kmet6 v te zadruge nihče ne sili, da s6 prostovoljne, da pa kmetje pristopa j o v vedno večjem števil3’ ker se zavedajo “njihove koristnosti.” — Pri tem je resnica, da silijo kmete v te zadruge z vs6' mi mogočimi sredstvi, najv6' č pa z izrednimi davki na one, k1 v zadruge še niso stopili. Poldrugi milijon izseljencev Po podatkih, ki jih je zbral3 Hrvatska izseljenska matica, je po svetu razkropljenih 1,560,' 000 jugoslovanskih izseljenceV' Od tega naj bi bilo 930,000 H1’' vatov, 360,000 Slovencev, 200>' 000 Srbov, 20,000 Črnogorcev ^ 50,000 Macedoncev. Milijon ju' goslovanskih izseljencev živi v Združenih državah, kjer je največ j a naselbina jugoslovanski!1 izseljencev trenutno Clevelan1 z okoli 85,000 izseljenci. Okoli 50,000 jugoslovanski!1 izseljencev je po teh podatki^ v Kanadi, v Argentini pa cd0 kar 170,000. Močna skupina je tudi v Avstraliji, med tem k° so manjlše skupine v Novi Holandiji in v Afriki. Nova francosko-jugoslovansk3 trgovinska pogodba Razgovori med zastopniki goslavije in Francije v Pari211 ^so se uspešno končali in PoC^ I pisana je bila nova trgovinsk3 | pogodba, po kateri je Francij3 land. Vaša vztrajnost in vaš nastop sta prišla še bolj do izraza .j30 Kateri Je radi nesreče, ki Vas je doletela , ^°llla Jug°slavlR nove kr na poti v Cleveland. Lepa hvala tudi vsem ostalim sodelavcem, zlasti kuharicam, ki so pripomogle, da je prireditev uspela tako lepo. Hvaležni smo številnemu občinstvu, ki je pokazalo toliko zanimanja in tako pazljivo sledilo nastopanju na odru. Upajmo, da bodo slovenski rojaki še v ne-prej podpirali naše delo za vero in dom. Mladinska Marijina Legija. dite. Poveljnik ameriške šeste v Jugoslaviji Adm. Anderson, poveljnik 3 meriške šeste flote, ki čuva SlC^ dozemlje in južno Evropo Pre komunistično napadalnostjo, ie v drugi polovici preteklega 1116 seča obiskal Jugoslavijo in s£ razgovarjal z vodniki jugo5!0 vanskih oboroženih sil v B6° gtif1 gradu. V Jugoslaviji je bil dni. J py Ameriška Domovi ima MoiwiEi AMERICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY SLOV« MORNING N6WSPAPGR Iz slovenskega Toronla 29. okt. naš narodni praznik Slovenci na tujem, a v svobodi leto za letom praznujemo 29. okt. kot naš narodni praznik. Veselje in velike upe pomeni za nas ta praznik, a je bridka usoda njegovega praznovanja. V takozvani narodni državi Jugoslaviji ga nismo mogli praznovati. Tudi danes se narod v takozvani republiki Sloveniji ne sme javno spominjati dogodkov iz 1. 1918. šele na tujem imamo možnost, da moremo sebi in mlademu slovenskemu rodu povedati, kaj se je zgodilo v jeseni 1. 1918. Vsebino tega narodnega praznika bi lahko izrazil v stavku, ki ga je 1. 1922. zapisal v Koledar Družbe sv. Mohorja pokojni dr. Lambert Erlich: “Naša Volja, naša samozavest, naša samoodločba nas je osvobodila.” Tem besedam slovenskega mučenika iz druge svetovne vojne in komunistične revolucije bi dodal samo. še besede mirovne konference po prvi svetovni vojni v Parizu, ki je izrekla o Slovencih sledeče zgodovinske besede: “Kljub temu da so ječali Slovenci pod pritiskom tu- Praznovanje narodnega praznika ni samo obujanje spominov na veličastne dogodke niti ni samo hvalospev nositeljem zgodovinskih dejanj. Nauk preteklosti naj bo vodilo v bodočnost. Ob prazniku naj prevzame nas v novih domovinah in naše ljudstvo na rodnih tleh neomajna volja vztrajati in neuklonljiva samozavest, da nismo rojeni samo za suženjstvo in hlapčevanje, ampak da smemo upati na novi 29. okt., ki bo združil vse Slovence v resnični svobodi. Proslava praznika Letos je proslavo narodnega praznika v Torontu pripravil pripravljalni odbor “Narodnega sveta.” Proslava je bila na dan Vseh svetnikov popoldne v slovenski dvorani na Manning Ave. Kot slavnostni govornik je bil povabljen predsednik SNO dr. Miha Krek. Dr. Srečko Pregelj je vodil proslavo, pozdravil goste, vodil moški pevski zbor in zborno deklamacijo. Kot častna gosta sta bila med udeleženci tudi prometni minister g. John Yaremko, član pro- ne nehamo misliti na osvoboditev zasužnjenih bratov in sester pod komunizmom. Proslave so se udeležili tudi predstavniki Srbov ter dopisnika torontskih dnevnikov The Telegram in Toronto Daily Star. Ko je stopil v dvorano predsednik SNO dr. Miha Krek, ga je pozdravilo veselo ploskanje in pesem Hej Slovenci. Pristopila sta Janezek in Metka v narodni noši ter izročila predsednikovi gospe šopek nageljnov. Osrednja točka proslave je bil govor predsednika dr. Mihe Kreka, ki je z veliko državniško jasnovidnostjo očrtal osnovne silnice slovenske politike. Svoj govor je začel v angleščini, da je gostom pojasnil zgodovinske okoliščine, ki so privedle do osvoboditve slovenskega naroda 1918. Nato je nadaljeval v slovenščini s primerjavo veselega upanja 29. okt. s praznikom Vseh svetnikov in žalovanje dneva vernih duš s praznikom 2. junija, ko je dan slovenskih vernih duš. Navezal je govor na misli pokojnega dr. L. Erli-cha, ki jih je objavil 1. 1922 v Mohorjevem Koledarju pod naslovom Mirovna konferenca in Jugoslavija. O slovenski bodočnosti moremo govoriti samo, če bo slovenska politika upoštevala geografski položaj naše dežele-, nazira-nje in apetit mnogoštevilnejših v novembru se bomo spominjali dragih rajnih in molili za pokoj njihovih duš. Če še trpe v vicah, jim bomo največ pomagali s sv. mašami, odpustki, molitvijo in dobrimi deli. Tudi z darovi za cerkev. Zelo verjetno marsikak Slovenec trpi v vicah tudi zato, ker ni dovolj vestno spolnjeval šeste cerkvene zapovedi, ki ukazuje, naj podpiramo svojo župnijo in svojo cerkev, pustil zlasti v tretjem dejanju, I Zlasti, če vemo za kakega pokoj-ker so bili nekateri igralci pre- nega rojaka, ki je malo hodil v več navezani na šepetalko. Tu- cerkev in malo prispeval za cer- di je bilo opaziti v nekaterih kvene ustanove, bo zelo dobro, dne 25.'okt. pa je imel Misijon-1 prizorih pomanjkanje režisersko Po njegovem namenu damski krožek Baraga misijonsko jeve roke. lemo kaJ ^ cerkev ali za misi- prireditev. Člani- Misijonskega Na splošno pa vse priznanje lone. m mu tak° skraJsamo trP' krožka in Prosvetnega društva igralcem, le škoda — ker bi dvo- v vicah, so uprizorili igro rana lahko sprejela večje števi- Popevke « cerkev Brezma- GOSPODOVA URA, lo gledalcev in bi bilo darilo mi- dežne v New Torontu lahko po- jonarjem večje. sllJate tudl na sledeče naslove: V nedeljo 18. okt. se je zače- U- Anton Jeglič, 1057 E. 68. St., hranilnica in posojilnica proslavila z banketom praznik Kreditnih Zvez. Na praznik Kristusa Kralja Ohio, g. Franc Kamin, 1125 E. 72. St., Cleveland 3, Ohio, ali pa naravnost na Rev. Janez Kopač, C. M., 594 Manning Ave., Toronto 4, Ont. Cerkveni odbor. Ki jo je napiscd Vanni Leto. | sijonarjem večje. Odlikujejo jo njena sodobnost v la v cerkvi Marije Pomagaj 40 Cleveland 3, Ohio; g. Jakob Resnik, 3599 E. 81. St., Cleveland 5, Zdravstvena preiskava je do- dogajanju in vsebini in pa ne preveliko število nastopajočih urna pobomost. Tri dni je bilo Qggk izpostavljeno Najsvetejše, pred Petrnač France — bogat indu-1 katerim so se vrstili molilci s strialec ima 2 sinova: Lojze je svopnh križi in prošnjami, inženir in je zaposlen v očeto- 31. okt. je imel SKAS družab vem podjetju, Marko je pa prav- m večer. Odbor je povabil tudi gnala, da so y Novi gkot kar dosegel doktorat iz zdravil- Prdesednika dr- Mlho Kre' ski telesno skrajno slabo razvi- stva. Janez Močnik je upravnik ka z gospo Oba sta se z vese- ti Ugotovitve so povzročile pra- Petrnačeve tovarne; ima sina Ujem odzva a pova i u. v J vo zaskrbljenost in oblasti pred- Radota, ki je še visokošolec. Mladi dom pa je isti vecei Preddelavec in mehanik v to- priredil zabavni večer — maške- varni je Slamnik. Matevž pa je rado. Nekaj' novega ie bll° to | lesnega razvoja in utrditve. med nami. Mladina se je žaba-1 vala in za najboljšo masko je dobil priznanje g. Rudi Kus. o- Streha se je zrušila MONTREAL, Que. — V petek -se je nepričakovano zaradi hudega vetra zrušila streha enonadstropnega poslopja, ki so ga gradili pri Johnson and Johnson tovarni za kirurgične instrumente zaradi povečanja podjetja. Okoli 50 kv. yardov strehe, katere cement se še ni imel priložnosti posušiti, se je med hudim vetrom zrušilo. Pri nesreči so bili trije delavci mrtvi, preko 20 pa težje in lažje ranjenih. Reševanje je bilo precej težavno zaradi slabega vremena in zaradi železnih drogov, s katerimi je bila cementna streha ojačena. ■o--------- KRIŽEM PO KANADI lago posebne tečaje, ki naj pomagajo otrokom do boljšega te- Odprtje novega poslopja na Upland letališču v Ottawi je odloženo do spomladi zaradi škode, ki jo je povzročilo ameriško letalo Starfighter, ko je letalo 3 orzino večjo od zvoka preko njega- nekoliko šaljiv in s skrbmi preobložen služabnik pri Petrna-ču. Dejanje se razpleta v glavni pisarni Petrnačevega podjetja. Dejanje igre je borba 2 idej ali bolje 2 klicev, božjega, ki kliče zdravnika Mirkota na duhovniško in misijonsko pot, in klica tega sveta, čigar predstav- Oktobrski dobrotniki slov. cerkve v New Toronto TORONTO, Ont. — Zadnji dni Združene države so dovolile Midwestern Gas Transmission Co. v Houstonu, Tex., uvoz večjih količin naravnega plina iz Alberte. V Kanadi so to vest sprejeli z velikim veseljem in upajo, da je sedaj pot k napredku petrolejske industrije v Al- (OSULICH BOŽIČNI PAKETI Vsled znižanja cene kavi, so cene naših paketov, SKUPNO Z NOVO CARINO, ostale skoro iste kot lansko leto. vincialne vlade, in g. Arthur jerodnih uradnikov, brez narod-j Maloney, član zveznega parla-nih šol, preplavljeni po priselje- menta. Oba sta s toplimi izrazi ftih državnih uslužbencih, so j pozdravila Slovence in jim če-°hranili neoskrunjene svoje na- ' stitala k narodnemu prazniku, rodne težnje! Zvezne in zdru-joba sta povdarjala potrebo, da žene države so priznale temu držimo skupaj, da ne pozablja- slovanskemu plemenu pravico,1 mo narodno kulturnih svetinj, ki ’ panje kulture iz zapada in prida se priklopi slovanski državi.” smo jih prinesli od doma, in da padnost h katolištvu. Zaradi J teh danih in nespremenljivih postavk smo Slovenci predstra-ža Južnih Slovanov proti ger-manstvu in italijanskim sosedom ter imamo svoje poslanstvo proti vzhodu; to predvsem v časih, ko se začenja gibanje za združitev pravoslavja in katolicizma. Govornik je bil deležen burnega ploskanja. Po proslavi je dr. Miha Krek imel daljši raz-vorov z dopisnikom Telegrama. Ta list je naslednji dan poročal o proslavi in prinesel sliko dr. M. Kreka. V oktobru Drugo nedeljo v oktobru je bila prva prireditev v slovenski dvorani. Namenjena je bila bolnim in potrebnim članom naše skupnosti. Pripravila jo je Vincencijeva konferenca, ki je najbolj srečnim razdelila lepa darila kot raženj za piknike, kuhinjsko posodo, šivalno mizo in stroj ter več drugih koristnih daril. 17. okt. zvečer je župnijska Jamčimo v celoti za vse naše pošiljke, ki pridejo do naslovnika v 2W do 25 dneh. Kakovost našega blaga je vedno prvovrstna. Vsi paketi, katere pošljete preko nas, ne glede na to, da se plača carina, so vredni veliko več, kot če bi jih vaši kupili v Jugoslaviji za dfnarje. 100 LRS. NAJFINEJŠE BELE KANADSKE MOKE “GOLDEN SUN” ...............................$10.75 100 LRS. RIŽA .......................................$16.25 37 LRS. NAJFINEJŠE MASTI “SWIFT” .................._$11.95 STANDARD PAKETI V ceni je vračunana poštnina, zavojnina in zavarovalnina. PAKET ŠT. 63 ..........$17.10 10 lbs. polenovke 10 kg kave 10 kg riža 5 Ibs. testenin 5 Ibs. sladkorja .... (Carina: 2.580 din. — $4.30) PAKET ŠT. 54 ...........$16.20 11 kg (24 Ibs.) kave (Carina: 5.310 din — $8.85) PAKET ŠT. 46 $9.00 4)4 kg kave 4% kg riža (Carina: 2.430 din. $4.05) PAKET ŠT. 84 ..$5.50 3 kg kave 1 1 / kg riža (Carina: 1.770 din. $2.95) PAKET ŠT. 51 ........$21.00 10 kg kave 10 kg riža 10 kg sladkorja (Carina: 5,<>20 din. $9.20) PAKET ŠT. 30 ........$38.80 ICO Ibs. bele kanadske moke 20 Ibs. testenin 20i Ibs. sladkorja 20 Ibs. masti “Swift” 20 Ibs. riža 10 Ibs. kave 5 Ibs. mila za pranje 1 Ib. čaja Ve Ib. popra v zrnu 10 kosov toaletnega mila (Carina: 4.690 din. — 6.15) AKO ŽELITE, DA VAŠI NE PLAČAJO CARINE, VPLAČAJTE NAM POLEG KUPNE CENE PAKETA TUDI CARINO, NAZNAČENI PRI VSAKEM STANDARD PAKETU. BICIKLI, STEYR-PUCH, Model Tourcnrad, moški ............$37.50 ženski ..............-.....$39.00 BICIKLI, STEYR-PUCH, Model Markenrad, moški ...,........$40.00 Ženski ......... ^........$41,.50 RADIO PHILLIPS, Model Philetta, 6-cevni, vsi valovi ....$47.00 RADIO GRUNDIG, Model 97, 7-cevni, vsi valovi ...........$49.00 RADIO GRAETZ, Model Baroness, 6-cevni, vsi valovi ......$52.00 TELEVIZIJSKI GRUNDIG APARAT ..............-............$160.00 SINGER ŠIVALNI STROJ ........:...-.....................$140.00 Vsi radijski in električni aparati so izdelani specialno za Jugoslavijo za električni tok od 220 V. Pošiljamo vse druge radijske in televizijske aparate, hladilnike, električne štedilnike, pralne stroje, sesalce prahu, motorje za čolne Seagull, Farymann, Baschr, Penta, kosilnice, traktorje, brizgalnice za vinograde, lovske puške, vodne grelce, brivske aparate, motorna kolesa, volneno blago in platno itd. CARINA NA HIŠNE IN TEHNIČNE PREDMETE JE OSTALA ISTA KOT JE BILA PRED NOVO CARINSKO ODREDBO. POLJEDELSKI STROJI SO SEDAJ BREZ VSAKE CARINE. v oktobru smo vpisali v seznam nik v igri je upravnik tovarne I dobrotnikov za gradbeni sklad I 0 Toronto, Ont. igralci so zopet pokazali nove Po $20: g. Ivan Murn, Toron-sposobnosti. Tako je Petrnača Uo 14> Ont., g. F. Leban, Toron-|ske viade v Britski Kolumbiji industrialca dobro predstavil g. to 14> 0nt-’ g-Martin Sterle, To- he lesno industrijo opozoril, da Janez Adamič. Z res dobro ronI° I4> Ont., g. Blaž Potočnik, se mora potruditi za izpopolni-igro je to pot naravnost preše- Toronto 14, Ont., g, Ivan Šibe- Uev SVojih polizdelkov in izdel netil g. Jože Peternelj, ki je mk, Toronto 14, Ont., g. Ignac kOV) če noče v borbi z drugimi igral inženirja Lojzeta. Narav- Me£lič> Toronto, Ont. industrijami gradbenega mate- nost živel je s svojo vlogo dok- Po $15: g. Cvetko Oseli, To-1 riala trpeti hude škode, torja g. Marjan šošterič. G. ronto 14, Ont., g. Jurij Sišnik, Frank Brence je bil zelo dober Toronto 14, Ont., g. Jernej To-j V Alberti preudarjajo oblasti vlogi upravnika Močnika, mazin, Toronto 14, Ont. o možnosti uvedbe enotne cene Njegovega sina Radota je neko- Po $10: g. Zvone Hrastnik, To- mleka, ki naj bi onemogočila liko preboječe a vendar ne sla- ronto, Ont., g. Janez Kušar, “vojne” med posameznimi veli-bo podal g. Peter Novak. Vese- Downsview, Ont., g. Jože Zabu- kimi mlekarnami, kot je bila ne-li optimistični ton igri je odli- kovec, Toronto 14, Ont., g. Vin- davno ona med mlekarnami čno podal g. Otmar Mauser v ko Povše, Toronto 14, Ont., g. | Lethbridgeu in Calgaryu. vlogi mehanika Slamnika. G. Anton Tratnik, Toronto 14, Ont., Cirilu Soršaku se pozna, kako g. Alojz Gračner, Toronto, Ont., | Direktor urada za industrij rad nastopa na odru. V vlogi gdč. Norma Anzelc, Toronto 14, ski razvoj v Saskatchewanu se služabnika Matevža je vzbudil Ont., g. John Skrabec, Toronto, je sestal s predstavniki japon mnogo smeha. Ont., g. Jožef Plut, Mimico, Ont., ske industrije, da bi ugotovil, ah V začetku igre se je dejanje S- Franc Kastelic, Toronto 14, je kaka možnost, da bi ta zgra- Ont., gdč. Justi Petrič, Toronto dila v omenjeni pokrajini kake 14, Ont., g. Alojzij Magajna, To- svoje podružnice, ronto, Ont., ga. Angela Likozar, Jeklarne v Regini so začele POZOR! 1 Toronto 14, Ont., g. Jože Par, razširjati svoje obrate, ki bodo dokaj dobro, lepo in naravno I odvijalo. Tempo igre pa je po- Priporočamo vedno in pov« tod veliko pazljivost, to ni do-) samo za drage, ampak orav tako za nas same! MALI OGLASI V najem 2-sobni in 3-sobni stanovanj s svojo gorkoto, kopalnico, prenovljene, se oddajo samo odraslim. Kličite po 5. uri pop. Na 1193 E. 60 St. Parkanje na dvorišču. (220) Hiša naprodaj Proda se 6-sobna hiša s 3 spalnicami nasproti cerkve sv. Kristine v Euclidu. Kličite MU 1-3729. (X) Naprodaj na Windward Rd. < Pri Lake Shore Blvd. lepa 6-sobna enodružinska hiša s sončno sobo, preproge, vsa nova moderna kopalnica, globok lot, privilegije za obrežje. IV 1-1469 ali KE 1-0993. Ilff (218) Hiša naprodaj Na ogled je nova zidana' hiša v eni naj lepših naselbin v Euclidu, blizu cerkve, transporta-cije in trgovin. Prodaja gradbenik. Za pojasnila pokličite IV 1-6702. f , * (5,10 nov) V najem 3 čiste sobe, privatna prsna kopel, se odda odraslim. $36.00. Na 1176 E. 61 St. LO 1-4205 ' ! (Tu-Fr.) Sobe se odda 4 sobe spodaj, na novo deko-rirane se oddajo na 1054 E. 71 St. Kličite od 9. do 6. ure BR 1-6623 ali po 6. uri MO 2-1498. (221) Novo otvorjeni krznarski salon L- Toronto> 0nt., g. Joseph Petrič, Sfn,:*. S* Ont., g. J0>e Sobočan, rancijo. Cene naj nižje. FURRIER SALON POPOV 233 Spadina Ave Toronto, Ont. Toronto, Ont. Po $5: g. Ludvik Stajan, Toronto 14, Ont., g. J. Mikolič, To- v bodoče sposobni izdelati na leto do 150,000 jeklarskih izdelkov. Farmarjem se je posrečilo re-Išiti večji del žetve, ki jo je po- Sobe se odda Tri opremljene sobe s kopalnico se oddajo- Privatni vhod. Pripravno za 2 zaposlena mo-pka. UT 1-1585. (219) $ | za gramofonsko ploščo slovenske in druge iz starega kraja pošiljamo po pošti. COMET RADIO CO. 555 St. Clair W. od Bat hurst a Toronto — LE 5-7269 Prodajamo pohištvo po tovarniških cenah. _ PriHitP in nr^nripaif«* cp 1 U pu/ww*-’'-' lu v dl U1SIYIU Pridite in prepričajte se! Se priporoča: M. KOLEDIN ronto 14, Ont., g. Stefan Ulčar, kril zgodnji sneg. Sodijo, da ni Toronto, Ont.; $4: ga. Cecilija Mkjer ostalo na polju preko ene Šehovic, Toronto, Ont. desetine žita. V kolikor ne bo $2.50: g. Bogomil Vrabec, To- skoro zapadel nov sneg, utegne-ronto, Ont., g. Mirko Krapež, | jo še večino tega rešiti. Toronto, Ont. Po $2: g. Mirko Bakovnik, I V'Manitobi je ostalo pod zgo-Toronto, Ont., g. Jožef Štefan- daj zapadlim snegom okoli de-čič, Toronto, Ont., g. Kati Le- setino pšenice, 0vsa in ječmena, narčič, Toronto, Ont., g.* Ivan lan je po večini uničen, velika Gaber, Toronto, Ont. škoda je nastala tudi na krmi Vsem dobrotnikom naj Brez-1 in krompirju, madežna obilno povrne! Sedaj V najem V najem se oddajo tri opremljene sobe na 1552 E-. 49 St. HE 1-7061. -(219) Ui sle prehlajeni? Pri nas imamo izborno zdravilc da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. Handel Drag 15702 WATERLOO RD. KE 1-0034 Naročila snreiemamn In lemo po pošti tudi z® Clevelnarf HANDEL - MAZZETTI: teenila j'e iz ^pa sv°jrožni venec, na katerem je bil obe-— "' ' '" " ' i',1 ":,.i'" ~ " srrr*-* S| šen kristalnat krneč. Rajni oče j§l ša ji je bil podaril na dan sv. •r: birme Grd železen kavelj je •f molel iz stene. Na ta kavelj, nad svojo revno postlejico, je obesila z nežno roko svoj rožni venec. Oj, oče bi ne bil smel umreti, ji je kipelo žalostno, mlado srce, potem bi nas ne bil poslal milostivi gospod sem v Štajer. Na misel ji prihaja, kako je ob tej uri oče sedel pri ot-rokih ter jim bral iz življenja svetnikov . . . Prav ob tej uri so ga tudi položili v rakev v veliki sobi; .. . . med gorečimi svečami je ležal tako upadel, oj tako bled, tako mrtvaško bled: o kako je takrat jokala mati! — Ob tej uri je Štefana, očetov najstarejši in najljubši otrok, potem, ko je postregla gostom, hodila in hodila na pokopališče pred samostanom na očetov grob, obiskovat očeta in mu grob škropit z blagoslovljeno vodo. Ko je klečala na grobu, je donela iz božjega hrama meniška molitev: Benedicamus Domino — Hvalimo Gospoda! in so se vračale črede čez gore. Pa, kaj je to? Za Boga svete- Junakinja iz Štajrai Deklica je šla po stopnicah smo prišli! Umazana golazen je gori. Mati nevoljno dene ku- vreščala nad posteljami ter zle-hinjsko posodo v škaf, vmes pa tela skozi odprto okno jezno mrmra: “Seveda, v Jen-1 Urno je stopila Štefana na Spah, da* poginemo gladu. Tri stol, obesila je svoj predpasnik sode vina že imam, tri ge do- na tečaje okna, ki ni imelo štetim. Naročim še pivo; Bog ve, klenih šip, kajti večer je bil kje je dobim najceneje?” Med tem je stopila Štefana mrzel. , . , ». , . , Potem se je vrnila k zibelki, z detetom v naročju v spalni- co. Bilo je že zelo mračno. Materina postelj je bila visoko na-gromadena, pri postelji je stala zibelka, v kotu pa sta bili ena poleg druge dve snažni pernici. Na prvi, ki je bila modro oblečena, je ležala Mihaela; na drugi, rdeče oblečeni, sta počivala oba dečka. Štefani sili smehljaj skozi solze, ki ji igrajo v očeh. je imelo odprte oči. Prestrašilo se je in samo ni moglo zaspati. Štefana stoji ob zibelki, sklepa roki in moli. Večerno zlato je obsevalo njeno glavo in ožarjalo njeno revno obleko. Zapela je otroku pesmico molitvico. Sladki zvoki njenega glasu so zazibali dete, že je zaspalo. Štefana napravi čez zibelko znamenje sv križa, potem se poda v sobo zraven, da tu- “Otroci so neumni. Že spe, di sebi pripravi postelj. Na po] vse so pozabili.” Na lahno je Te-’ prazna pernica je ležala v enem kotu, v drugem pa odeja in grob koc. Najboljše je dala materi in bratcem ter sestrici. Za njo popravila otrokom odejo, daj odpre Krištof oči. “Štefi, meni se je pa nekaj sanjalo o jelenu.” \ je Vse dobro. Tudi na tlaku bi “Pst!” odgovori Štefana in spaia) nič bi ji ne bi delo. Samo položi prst na usta. ;sama mora biti in skrita. Že kot S Tabora sem done troben- majhna deklica je tako dolgo te, trobijo rogovi in Zamolklo prosila, da je dobila svoj koti-. ropotajo bobni. j ček, svoje gnezdece, kjer je bi- Štefana je malo dete oblekla la vedno sama. Vedno in vedno • v svežo srajco. Tako zelo ra- se ji sanja o nunah, ki imajo da ima sirotico, kakor mati skr- 1 samostan v Admontu. V polhi zanjo. Nato jo položi v zi- mraku, v temi misli, kako lepo belko^ na kateri je naslikana bi bilo, če bi postala redovnica, krava, ki jo nekdo vodi za vrv. ali puščavnica v gozdu. Jeleni V trapaovju stropa nekaj za- in srne bi hodile mimo nje, frfota “Ti moj Bog! Netopirji angeli bi ji prinesli kru-so tudi tu. Podgane in netopir- ha, in Jezus bi bil njen edini ji. Bog in sv. božji križ! Kam CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE AUSTIN Take over $16,500 mortgage on 2J4 year old Town house. Beautiful paneled basement. Low 4Vz% interest. Many extras. COlumlbus 1-5376. _____________________________(217) DOHODNINSKA HIŠA Lastnik prodaja. $80 mesečno za 3-sobno stanovanje v podstrešju in 5~ sobno stanovanje spodaj. Garaža za 2 kare. Plinska gorkota, preproge, zastori. $12,900. Lawndale 1-8189. ____________________________(219) LA GRANGE HIGHLANDS — Last-,nik prodaja 6-sobno ranch hišo s 3 spalnicami, priključena 1 Vz garaža, gorkota na olje, blizu šol in cerkva, skoro en aker zemlje s sadnimi drevesi. Poceni za hitro prodajo v 20h. FLeetwood 4-2350 zvečer. (220) BEVERLY — 94th & Longwood TWO HOMES — 6 room brick bungalow, 3 bedrooms and 8 rooms.. Modern, cabinet kitchen, gas radiant heat, 2 car garage. Many extras. Excellent condition. Near schools and churches. Will sacrifice. By (owner. Hilltop 5-9781. (219) in najljubši prijatelj. Ko je pripravila postelj, se je ozrla po sobi, je-li kaj svetega v sobi, saj je bila to duhovniška hiša. Ničesar ni bilo tu. Po- CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN — Located on Highway in good neighborhood. Living qu'arters )n rear. By owner $4,500. Call — FUlton 8-9757 after 1 p.m. — 127th and Honore, Blue Island. (218) HOUSEHOLD HELP WOMAN for General housework in Glencoe, 111. — Stay. Own room and bath. Child care. Phone VErnon 5-1637. (218, WOMAN for general housework and plain cooking. Must like children, Stay, own room. Good salary. References. Write or phone M. J. Butler, 69(55 W. 125th St., Palos Park, 111. Gibson 8-47(7. (21S) CORCORAN FUNERAL HOME AIR-CONDITIONED CHAPEL 6150 N. Cicero Avenue, Chicago Phone: PE 6-3833 (219, ga! Kje pa smo? Zares, spodaj izgledala tako velika, tako lepa, skoraj veličastna. Eden duhovnikov je bil visokorastel, bled, plečat, oči so mu zrle globoko, skoraj žugajoče; drugi je imel gladek, rožnat obraz in je prijazno gledal. Ta je rekel deklici: ““Nisva prišla rada, dobra deklica, nadlegovat vašo mater; toda pater Albert,” — z roko pokaže na spremljevalca — “pater Albert priganja, moramo dobiti del denarja, ki ga je vaša mati dolžna samostanu; gospod opat je zbolel, ker je volitev izpadla tako slabo. Treba je kupiti zdravil v mestu in jih drago plačati; naš samostan je v tem žalostnem luteranskem času u-bcžal. Nihče ne da več za maše, nihče nam ne deli več miloščine, pater Albert dobro ve.” “Pater prior tudi ve,” mirno pravi drugi menih. Saj ga je prior seboj vzel, sedaj ga ima pa vedno v ustih, da bi se zdelo, da ni njemu na denar, am- “Skočila bom, precej sem zo- zraven!” ti!” se smehlja deklica. “Molili pet tu. Gospodje, malo potrpi- J ‘“Gospodje,” pravi mati, “tu bomo, da gospod opat kmalu imate, kar je s težkim delom 1 ozdravi,” reče , obema meniho-prislužila moja hči, če tudi je ma s tako nežnim glasom, da jo še mlada. Vsak vinar je prine—jje hvaležno pogledal celo strogi sla materi. Vzemite in kupite Albert, ki sicer nobene ženske te,” je prijazno rekla in urno zletela po stopnicah gori. V zgornjih sobah je bilo sedaj svetlo, kakor po dnevu, pa ne od večerne zarje, je že skoraj zatonila, temveč od mnogih funtnih sveč, ki so gorele po oknih, in od smolnatih ponev, ki so v mogočnih plamenih bakljale na ulici. Štefana je potegnila izpod materine postelje skrinjo odpr- ■ la je težki pokrov in iskala v skrinji, dokler ni našla očetove | usnjate mošnje. Vse je bilo notri, kar je zaslužila od svojega osmega leta sem, ko je že takrat predla prejo tako lepo, da so jo ljudje kupovali za denar. Sedaj se obrne Krištof na pernici in vpraša: “So li palčki tu?” — “Ne, Krištof, sestra je, mirno spa-vaj!” se smehlja in smukne iz sobe. ;. zdravila vašemu opatu, kupite jih z malo doto uboge, osirotele deklice.” “Za doto se še ne mudi, ma-' Oglašajte v “Amer. Domovini” ne pogleda v hce. (Dalje prihodnjič.) ---------o------ GRDINA POGREBNI ZAVOD 10.73 East 62 St. 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 * Moderno podjetje — Zmerne cene Petinšestdeset let nudi KSKJ Ijubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. “Mati, tu je denar, daj ga pak le Albertu, da tako ne bo-' prečastitim gospodom.” Lju--( do ljudje hudi nanj, temveč na 1 beznivo se je glasila beseda. To-Alberta, nepriljubljenega tuj- da mati pozna svoje dete. “če :‘Da so časi hudi in dragi, ga ne daš ti, ga dam sama,” meni • hčerka. Žalostno vzdihne vem tudi sama!” toži švertneri- mati, vzame v roko mošnjo ter ca. “‘Noč in dan garam in se pe- koče skriti zlati ce]<;in. Toda v hiši se sliši natanko zamolklo spodje potrpe, da začnem toči ham, sedaj pa denar. Naj go- Štefana pravi: “Mati, pusti g,a meniško govorjenje: Benedicamus Domino! Ali se ji sanja! Ne, menihi govore dalje, menihi so v hiši . . . Strah jo spreleti in veselje, da ji postane vroče — -— — saj te je glas njenega dobrega spovednika, patra Kusmine. Skoraj je zavriskala, kakor srna je zavriskala, kakor srna je zletela po stopnicah doli. “Admontski patri so tu, prišli so po nas, da se vrnemo nazaj v našo staro hišo v Admont. Z Bogom, luteranski Štajer!” “Štefana!” ji kliče mati nasproti, “‘za Boga milega, kaj je zopet prišlo?” , ,, , . v . , sam cesar pUde, hranim “Kaj pa, mati?’ vprašuje de-1 ^ „ klica v zadregi. Pod stopnicami obstoji in se vsa trese, ko se ob svitu sajaste leščerbe in smolnice, ki je zunaj nekje gorela, ozira po prišlecih. Res, menihi so, pa ne admontski, temveč čisto tuji. Pa vendar jo veseli, da so le menihi! Toda mati se joka? “Vidiš, Štefana, to sta dva gospoda iz garstenskega samostana in zahtevata od mene, u-boge žene, sedemdeset goldi--narjev . . . Stefana, ti povej, ali je res, ali ne, dai so nam v Admontu vzeli hišo zato, ker nisem mogla plačati dolga. O, jaz uboga žena s peterimi otroki, in eden še ne hodi! Bog se usmili! Gospodje boste ja to uvideli in me ne boste pestili kar prvi dan.” Tuja meniha sta potegnila klobuke z glav, ko se je prikazala deklica, ki je v svitu sveč ti, pravico za točenje sem že dobila.” “Mati,” tiho reče deklica in potegne mater nekoliko v stran, “če smo dolžni, moramo pač plačati. In če je gospod opat I tako bolan in so gospodje patri 'tako revni, moramo tem bolje plačati. Mati” — reče še bolj tiho — “v usnjati mošnji očeto-| vi so goldinarji, zaslužila sem jih pri krpanju mašne obleke, notri je tudi zlati cekin, ki ga mi je dal milostivi gospod.” “Ne, Bog varuj, Štefana, tega pa ne!” jo osorno zavrne mati. Tvojih krvavo zasluže-jnih grošev pa ne dam, četudi ti jih za doto; ti gospodje ne pogine-Ijo lakote, dosti imajo v svojih • shrambah, imajo zlatnino, hiše I in srebrne jame.” j “O ne, mati, ti-ie že ne,” je sramežljivo šepetala deklica. AVS AFELY A\/INGS 813 East 185th Street 25000 Euclid Avenue 6235 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio ZULICH INSURANCE AGENCY ,18115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio KRANJSKO KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDNOTA 'A'v k;-,.a...;’, a OBLAK FURNITURE CO. 6612 ST. CLAIR AVE. HE 1-2978 POHIŠTVO IN POPOLNA OPREMA ZA DOM Z vsakim nakupom dobite zelene Eagle znamke Odprto dnevno do 8. ure zvečer razen v sredo do 1. pop. Mullally Funeral Home ŽRAČEV ALNI SISTEM AMBULANČNA POSLUGA POGREBI OD $200.1)0 NAPREJ 365 East 156th Street KEnmore 1-9411 HELP WANTED — FEMALE WE NEED REGISTERED NURSES Positions available in all clinical areas of modern teaching hospital. Excellent personnel policies, vacation, sick leave, insurance and retirement. Progressive in service, education program. Opportunities for promotion unlimited. Salary 1S290.00 per month with automatic increases. Located on campus of large midwestern university. Write—Wire or Call Personnel Manager UNIVERSITY HOSPITAL COLUMBIA, MISSOURI ismn KONEC POTI — Parne lokomotive stoj e pred kurilnico v Carbondale, JU. Verjetno ne bodo šle več na pot, ker je Illinois-Central Railroad zamenjala te vrste lokomotive z modernejšimi Diesel. Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $12,500,000.00 Število certifikatov: 47,900 Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JF.DNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od &500.00 do $17,060.00. K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri! STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! ža pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. SE SELITE Izpolnite ta odrezek In ga nam takoj pošljite. NI potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Av«. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov:__________________ Moj novi naslov; MOJE IME: .. PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO. ZA SPOMIN — Roger Greenfield, 12 let stari fantič, snema na film kraljevskega pingvina v londonskem živalskem vrtu. i