PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 40 lir Leto XIX. St. 208 (5583) TRST, torek 3. septembra 1963 TELEFONSKI RAZGOVOR UREDNIKA € PAESE SERA» S PROF. IPPOLITOM Glavni tajnik CNEN zahteva razveljavljenje ministrovega odloka o suspendiranju Amendola zatrjuje, da je polemika o CNEN le moment v bitki zmernih krogov proti politiki levega centra - Družba «Archimedes» zanika vsakršen odnos s CNEN - V četrtek bo zasedal centralni odbor PSI V bocenski pokrajini hudo ranili karabinjerja - Aretacija Hoflerja RIM, 2. — V zvezi s polemiko okrog Odbora za jedrsko e-nergijo se nam obetajo nepredvideni dogodki. Ukrepa ministra za industrijo in trgovino Tognija, namreč imenovanje preiskovalne komisije (v kateri je glavni direktor ministrstva za industrijo in dva funkcionarja državnega računovodstva) in suspen diranje prof. Ippolita, glavnega tajnika Odbora za Jedrsko ener Stjo, ne bodo brez posledic, verjetno niti za ministra za indù strijo samega in za predsednika vlade. Prof. Ippolito je namreč takoj reagiral na te ukrepe: proti ukrepu o suspendiranju Je vložil pritožbo na državni svet, ker ga smatra za samovoljnega, prav tako pa bo tožil vse tiste, ki so ga v tisku kakorkoli povezovali z razsipanjem državnega denarja. Levičarski dnevnik «Paese Sera» objavlja danes podatke iz telefonskega razgovora, ki- ga je njc-gov urednik imel s prof. Ippoli-t°m in iz katerega izhaja, da je glavnik tajnik odbora za jedrsko energijo trdno odločen voditi do kraja bitko za ohranitev javne oprave nad sektorjem jedrske e-oergije, ker je danes- že precej lasno, da pomeni napad na odbor za jedrsko energijo in na njegovega glavnega tajnika moment v ofenzivi konservativnih sil na pozicije države v gospodarstvu. Ze Po prvih člankih Saragata proti odboru za jedrsko energijo, v ka- terih je bilo v glavnem govora o razsipanju državnega denarja, je bila namreč sumljiva enoglasna podpora desničarskega tiska tej Saragatovi kampanji. Prof. Ippolito je zanikal, da bi odbor za jedrsko energijo imel kdajkoli kakršnokoli zvezo z družbo «Ar-ehimedes» (demokristjanski tednik «Vita» je namreč zatrjeval, da je CNEN dal tej družbi naročil za 12 milijard lir). Med telefonskim razgovorom je bilo slišati značilni «klik», ki dokazuje, da je razgovor kontroliran; prof. Ippolito je dejal uredniku, da naj ga to ne vznemirja, ker da to spada v «dobro znani sistem»; on sam in vsi člani njegove družine so pod stalnim nadzorstvom in jim sledijo na vsakem koraku ! V Bologni pa je sinoči govoril član vodstva KPI Amendola, ki, demokristjanske revije, medtem ko je izjavil med drugim, da je ni niti uradni akt, kakršno je 1 • * - - vi _____z;i_ t „ — : tn _ «vedno bolj očito instrumentalni značaj nenadne moralistične križarske vojne Saragata, ki se je izkazala za orodje izsiljevanja in pritiska, da bi premagali odpor, ki bi ga prejšnji levi center mogel zoperstaviti transformistični liniji Mora in vodilne skupine KD. Znana je namreč brezbrižnost socialdemokratov glede vprašanj demokratičnega nadzorstva nad u-prayo javnih podjetij. Socialdemokrati sodelujejo že več kot 15 let s KD in pospešujejo oblikovanje klerikalnega političnega monopola in so se bili odpovedali vsakršni oblfki kontrole, kakor so v ostalem storili tudi liberalci, dokler so bili v centrističnih večinah. Znana je tudi nedavna brezbrižnost socialdemokratov in liberalcev glede škandala Federcon-sorzi. Sedaj pà ti postane CNEN glavno vprašanje, očitno v zvezi z vprašanjem nacionalizacije električne industrije in z začetkom dejavnosti te ustanove». Kar zadeva vprašanje prof. Ippolita, pa je Amendola dejal med drugim, da je «zelo čudno, da so za suspendiranje prof. Ippolita zadoščale obtožbe neke neznane l>iiJiiHiiiiiiimiiiiiilimiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiimmiiimiiiiiiiiiittiiimiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiimitmiiiaiiiiiiiiiiiMiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH|iiHiiiiiiiiii Hruščov zaključil svoj obisk in zapušča danes Jugoslavijo V nedeljo je skupno z maršalom Titom obiskal Zagreb (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 2. — Prvi tajnik CK KP Sovjetske zveze Nikita Hruščov bo jutri zaključil svoj uradni obisk Jugoslaviji, med katerim je, poleg Beograda in Skopja, obiskal Črno goro, Dalmacijo. Istro, nekatere kraje v Sloveniji in Zagreb, od koder se je danes zjutraj skupno s predsednikom Titom in ostalimi člani spremstva vrnil v Beograd. Včeraj zjutraj je Hruščov v spremstvu predsednika republike maršala Tita in ostalih odpotoval 2 Brda pri Kranju skozi Ljublja-n° proti Zagrebu. Med potjo sta Predsednika obiskala Otočec na K.rki, kjer so se od njiju poslovni zastopniki slovenske republike. _Po kratkem zadržanju v stari paščini, ki je spremenjena v ho-j®*> sta Hruščov in Tito z osta-Jlm spremstvom in z najvišjimi zastopniki Hrvaške odpotovala v "Sgrgb, 1 kjer ju je pozdravilo skoro vse prebivalstvo glavnega mesta Hrvaške. Popoldne sta Tito V Italiji se še vedno bije «atom-*ka vojna», t. j. nadaljuje se ostra polemika okrog atomskih central, ki jo je sprožil Saragat m ki je dosegla višek v soboto, k® je minister za industrijo suspendiral tajnika odbora za jedrsko energijo prof. Ippolita in imenoval preiskovalno komisijo. Levičarski tisk ugotavlja, da je bil glavni namen Saragata izva-Jati pritisk v pričakovanju socia-“stičnega kongresa in obnovitve P""sjanj za novo vlado levega centra. Saragat namreč odločno Podpira zahtevo dorotejeev, naj socialisti sprejmejo sporazum, ki so ga bili junija zavrnili, in naj se prepreči sleherna nadaljnja državna intervencija v gospodarsko oe.iavnost, tako da bi od levega centra ostalo dejansko samo ime. Dokaz temu je, da je Saragatovo Početje navdušeno pozdravila vsa desnica. ■V lužnem Vietnamu je v zadnjem času sicer mirno, toda po-Jožaj Je ni razčiščen. Vodi se pod-I*ma borba med Diemom in ~°A. Kennedy je včeraj v in-«mvjuju izjavil, da bi mogla saj-Ronska vlada menjati svojo poli-“ko, «da bi uživala podporo ljudstva», ker drugače «ne bo mogla dobiti sedanje vojne». Dodal je, ua «gre konec koncev za vietnamsko vojno in jo bodo Vietnamci dobili ali zgubili». ZDA pa nameravajo še dalje pomagati v tej vojm, ki pa je ne bo moč dobiti, jjce je ne bo podpiralo ljudstvo». ”er je znano, da ljudstvo te voj-ne ne podpira, in je prav gotovo ne bo podpiralo, je Kennedy posredno priznal, da je zgubljena, ""de de Gaullovih izjav, je predsednik izjavil, da de Gaulle zasluži, da ga poslušajo. Toda to, kar Ježi Američane, je dejstvo, da jim de Gaulle deli nasvete, «potem ko 80 18 let prenašali to breme». V zvezi z Južnim Vietnamom je vazna tudi izjeva bivšega predsednika sajgonske vlade v Parizu, ki Je pozval severne in južne Vietnamce ter Američane na premirje ter na začetek razgovorov za sporazum. Predlagal je podobno mednarodno konferenco, kakršna t s , a v Ženevi glede Laosa. Na jej konferenci naj bi razglasili nevtralnost združenega Vietnama. Po obisku iraškega predsednika : * * * * v ^*r'J' 80 sporočili, da so sklenili uvesti popolno gospodarsko enotnost med obema država-*na- Sklenili so tudi prenehanje medsebojne polemike, «da se o-mogoči sporazum med arabskimi revolucijami ter uresničenje arabske težnje po enotnosti». in Hruščov z ostalimi člani spremstva obiskali delavsko vseučilišče «Djuro Salaj» in gradbišče največjega jugoslovanskega organsko-kemijskega kombinata pri Zagrebu. Sinoči pred odhodom visokega gosta iz Zagreba je tajnik CK KP Hrvaške Vladimir Bakarič s soprogo priredil večerjo, ki je potekala v zelo prisrčnem, toplem in veselem razpoloženju. Med večerjo sta si Bakarič in Hruščov izmenjala zdravici. Bakarič je v svoji zdravici med drugim izrazil mnenje, da se je Hruščov med bivanjem v Jugoslaviji prepričal, da današnjo politiko Sovjetske zveze razume vsak Jugoslovan. «Zato verjamem, je poudaril Bakarič, da izražam mnenje vse Hrvaške in vseh navzočih, če izrazim željo, da se tovariš Hruščov in ostali tovariši pri nas počutijo kakor doma». Bakarič je nazdravil napredku Sovjetske zveze, prijateljstvu jugoslovanskih in sovjetskih narodov in Hruščo-vu. Hruščov se je v svojem odgovoru zahvalil za prisrčen sprejem in bivanje med jugoslovanskimi prijatelji ter je ugotovil, da so bili vsi razgovori z jugoslovanskimi predstavniki najbolj prisrčni in najbolj prijateljski. Poudaril je napredek Jugoslavije pri graditvi socializma in povečanje življenjske ravni delovnih ljudi od zadnjega obiska pred šestimi leti. «Narodi Jugoslavije, je poudaril Hruščov, so prehodili slavno pot borbe za svojo neodvisnost, za zmago delavskega razreda in uspešno gradijo svojo prihodnost, razvijajo socialistično gospodarstvo, krepijo svojo socialistično zastavo, podobno kot Sovjetska zveza. Zato ni nobenega razloga, da ne bi obe državi živeli v bratskem prijateljstvu». O-menil je, da se je Sovjetska zveza kot prva dežela socializma pri graditvi svoje države morala naslanjati samo na lastne sile, in je ugotovil, da je mnogo laže graditi socializem skupno z drugimi bratskimi socialističnimi državami, in da je zato potrebno združiti socialistične sile, izmenjati izkušnje in drug drugemu pomagati. Na pisanje inozemskega tiska, da se Sovjetska zveza zavzema za združitev gospodarstva socialističnih držav, da bi iz tega imela koristi, je Hruščov poudaril, da Sovjetska zveza pri tem ne želi koristi zase, temveč za vse socialistične države. Hruščov je danes popoldne v spremstvu tajnika CK KP Srbije Veselinova in skupno z ostalimi člani svoje delegacije obiskal beograjsko sejmišče, kjer je pokazal posebno zanimanje za posamezne objekte. Zanimal se je za imena projektantov in statikov in je naprosil ravnatelja sejma, naj inženirjema Bantovi-ču in Zežlju izrazi njegove čestitke za izredno konstruktivne rešitve. Nocoj sta Tito in njegova soproga priredila poslovilni sprejem v čast sovjetskemu gostu, ki odhaja jutri s svojim spremstvom z letalom v domovino. Protest SFRJ v Alžiru BEOGRAD, 2. — «Tanjug» objavlja danes noto, v kateri izraža «začudenje zaradi zadržanja odgovornih alžirskih oblasti, ker niso •storile ničesar proti razširjanj^ ,letaka’, ki žali Jugoslavijo in nje. nega predsednika maršala Tita». V noti se poudarja, da je «tako zadržanje pristojnih alžirskih oblasti nerazumljivo, ker Jugoslavija in Alžirija vzdržujeta ne le normalne, ampak zelo prijateljske odnose». Protijugoslovanski material so razdeljevali predstavniki Kitajske med otvoritvijo svoje razstave v soboto v Alžiru. Razstavo je otvo-rii predsednik Alžirije. bilo poročilo prof. Rossi Dorie parlamentarni komisiji za pobijanje monopolov, zadoščal za uvedbo uradne preiskave v poslovanju Federconsorzi. Spričo tega je jasno, da je spor okrog CNEN le moment bitke, ki jo brez u-smiljenja vodijo skupine prejšnje večine levega centra». Amendola je hkrati podčrtal potrebo po parlamentarni preiskovalni komisiji, ki naj temeljito razčisti celotno zadevo. Družba «Archimedes» je dala danes tisku izjavo, v kateri demantira vse vesti, ki jih je z njo v zvezi objavil demokris^jan-ski tednik «Vita» in ki so jih ponatisnili tudi drugi listi. V zvezi z družbo «SORIMEN», ki jo je omenil Preti v svojem včerajšnjem govoru, pa je CNEN glede odnosov prof. Ippolita s to družbo, dala danes izjavo, v kateri potrjuje, da so obstajali odnosi med to družbo in CNEN. Družba spada v skupino ENI in se peča z georudninskimi prospek-cijami. Tej družbi so naročili, naj ugotovi, ali obstajajo ležišča urana v Mont Blancu, v dolini Ren-dena in v drugih krajih, glede katerih domnevajo, da se tam nahaja uran. Prof. Ippolito je bil član upravnega odbora do marca letos, ko je podal ostavko po njegovem imenovanju za u-pravnega svetnika ENEL. Danes se je sestalo vodstvo PSI in proučilo sklepe v zvezi s predkongresno dejavnostjo; predložili jih bodo v odobritev centralnemu odboru, ki bo zasedal v četrtek. Začelo je proučevati vprašanja v zvezi s polemiko o CNEN; to proučevanje bodo nadaljevali na prihodnji seji. Stranka je mnenja, da morata parlament in dežela imeti na razpolago vse elemente o poslovanju CNEN, o poslovanju javnega nadzorstva in o razvoju znanstvenega raziskovanja. > • Tajnik PDIUM je predložil vpra-nje predsedniku vlade, da bi izvedel, ali je bila vlada predhodno obveščena o sestanku Merzago-re s predsednikom Titom in Hru-ščovom, ki je imel «očit uraden značaj», in to «prav v mestu, ki je posebno drago srcu nepozabljivih Italijanov». Včeraj so v bocenski pokrajini streljali iz zasede na karabinjerja Rinalda Magagnala in mu prestrelili trebuh. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo. Njegovo zdravstveno stanje se boljša. Danes so aretirali 22-letnega Rudolfa Hoflerja, ki je priznal, da je izvršil dinamitne napade v letih 1961-62 na področju Appiana; ob aretaciji je imel pri sebi brzostrelko, pištolo, nekaj zavojev tritola, nekaj detonatorjev, vži-galno vrvico in napravo za tempiranje. Po prvem valu teroristične dejavnosti v bocenski pokrajini je zbežal v Avstrijo; v njegovem domu so bili našli takrat znatne količine razstreliva in izvod brošure, ki je bila priložena aktom nedavne razprave proti desetim karabinjerjem v Triden-tu, in v kateri so bila navodila teroristom, da naj v primeru, da jih aretirajo in zaprejo, prijavijo preiskovalne organe, da z njimi slabo ravnajo in jih mučijo. Razgovori Popoviča v Varšavi VARŠAVA, 2. — V glavnem me. stu Poljske so se danes začeli uradni razgovori med poljskim zunanjim ministrom Adamom Rapac-kim in državnim tajnikom za zunanje zadeve Jugoslavije Kočo Popovičem, ki je prispel včeraj na enotedenski uraden obisk “a Poljsko. Pred začetkom razgovorov je Koča Popovič .položil venec na grob neznanega junaka Poljske in obiskal sejm (parlament Poljske), kjer so mu prikazali dokumentarni film «Vendarle Varšava», ki govori o uničenju in obnovi poljskega glavnega mèsta. Po ogledu znamenitosti Varšave se je Koča Popovič s svojim spremstvom vrnil v svojo rezidenco. 5 «......_________i t m m i Neposredna teleprinterska zveza med Belo hišo in Kremljem. Ameriška častnika preizkušata teleprinter iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiifiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiKiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiitiiiiifiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiimmiitiiiitii» Predlog bivšega predsednika sajgonske vlade za nevtralizadjo združenega Vietnama Sklicali naj bi mednarodno konferenco, kakršna je bila konferenca o Laosu - Sajgonski list o ameriških pripravah za državni udar - Trije budistični voditelji pribežali v ameriško poslaništvo PARIZ, 2. — Bivši predsednik južnovietnamske vlade Tran Van Hu je na tiskovni konferenci v Parizu pozval «častnike in vojake vietnamske vojske, borce narodnoosvobodilne fronte in ameriško vojaško osebje, ki je zapleteno v boje», naj ustavijo sovražnosti ob velikem budističnem prazniku. Pozval je, naj se sporazumejo za ustavitev sovražnosti ter naj «med Vietnamci proučijo način za spravo». Tran Van Hu je dalje izjavil, da je za tako rešitev, ki bi določila nevtralnost Vietnama. V ta namen predlaga konferenco, kakršna je bila mednarodna konferenca štirinajstih držav v Ženevi o Laosu. Dodal je, da odobrava de Gaullovo izjavo, kar se tiče poudarka, da morajo Vietnamci sami najti sredstva, da dosežejo neodvisnost od tujih držav. Na vprašanje, kaj misli o morebitni reakciji severnovietnamskega predsednika Hošiminha na njegov predlog za premirje in nevtralnost, je odgovoril: «Hošiminh je patriot in ga skrbi usoda vietnamskega ljudstva, in mislim, da bi se strinjal z vsako rešitvijo, ki bi to usodo izboljšala.» General Ngujen Van Ksuan, ki je bil prvi predsednik južnovietnamske vlade in ki je bil navzoč, je omenil, da je leta 1948 tudi on predlagal Hošiminhu nekaj podobnega. Na vprašanje o stališču ZDA do predsednika Diema je Tran Van Hu izjavil, da «ima vtis, da ameriška vlada skuša najti rešitev, potem ko se je zavedla, da je bila prevarana». «Miroljubne manifestacije boncev, je dodal Tran Van Hu, so bile koristne. S tem, da so žrtvovali, so dokazali ZDA, da niso komunisti, temveč se žrtvujejo, ker iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim Zloglasni guverner Wallace znova ovira integraci jo v šola h Dal je odložiti za en teden začetek pouka, češ da je «bila nevarnost neredov» - Policija napadla črnce v cerkvi s solzilnimi bombami WASHINGTON, 2. — V Plaqueminu v državi Lousiani je prišlo danes do novih incidentov, med katerimi so policaji uporabljali brizgalne in metali solzilne bombe proti črncem. V prvih večernih urah je večje število črncev začelo protirasistično demonstracijo. Prišli so v sprevodu iz baptistične cerkve in so se nato brez incidentov vrnili vanjo. s Pozneje so črnci začeli novo demonstracijo, toda napadla jih je policija na konjih, pri čemer so policaji uporabljali električne osti ki se običajno uporabljajo pri čredah živine. Črnci so močno reagirali in začeli lučati kamenje na policaje. Policija jih je zasledovala tud v notranjost cerkve, Kjer so policaji metali solzilne bombe ter so usmerili v notranjost cerkva curke vode z brizgalnami. Areti- rali so več črncev, med katerimi tudi dva črnska pastorja in črnskega zdravnika. Več črncev je bilo ranjenih. Nekaj ur pred demonstracijo je okrajni sodnik izdal začasen odlok, s katerim je prepovedal «kongresu za rasno e-nakopravnost» demonstracije. Mnogo demonstrantov se je zateklo v bolnišnico zaradi učinkov so.žilnih plinov. Plaquemine je v bližini iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||l,mmimi|||||m|||||||||||||||||||||||||| Močan potres v kašmirski dolini mnogo mrtvih in velika škoda NOVI DELHI, 2. — Danes je bil v kašmirski dolini močan potres, pri čemer je zgubilo življenje mnogo ljudi, v petdesetih vaseh pa je potres povzročil veliko škodo. Ni še znano število mrtvih. Prvotno so govorili o sto mrtvih in petsto ranjenih. Pozneje so javili, da so samo v eni vasi našteli 32 mrtvih. Baje je bilo uničenih okoli tisoč I stanovanj. Milančani za pomoč Skopju MILAN, 2. —• Glavni tajnik italijanskega Rdečega križa milanske pokrajine Antonio Boscatti je izročil jugoslovanskemu generalnemu konzulu v Milanu milijon lir k«t pomof prizadetemu prebivalstvu Skopja. Ta znesek je Rdeči križ iz Milana zbral med Milančani, ki so poleg denarja izročili večje količine zdravil, obleke in drugega blaga. Poleg tega številni Milančani skoro vsak dan obiskujejo generalni konzulat Jugoslavije v Milanu in izročijo darila. Na ta način je generalni kon. zulat v Milanu zbral nad milijon lir. delte reke Mississippi. V tem kraju velja stroga rasna segregacija. Tamkajšnjo faro vodi katoliški duhovnik Leander Perez, ki se že več let bavi s politiko in ki ga je katoliška cerkev lani izobčila, ker se je uprl ukazu nadškofije iz New Orleansa, naj začne izvajati rasno integracijo v farnih šolah. Po napadu v cerkvi je policija zaslédo-vala demonstrante po ulicah. V Tuskege v državi Alabami je zloglasni guverner Wallace odredil, naj se odloži za en teden začetek pouka v šolah, ter je dal močno zastražiti vse šole. Izgovarja se, da «se je bal neredov» v tem kraju in v drugih mestih Alabame. S tem hoče Wallace preprečiti otvoritev šol, v katere so se letos vpisali tudi črnci. Sola v Tuskege bi morala biti prva v državi Alabami, kjer bi odpravili segregacijo. Pouk se je imel začeti danes. V to šolo se je letos vpi: alo okoli dvajset črnskih učencev. Šolski svet za šole v Tuskegeu pa je nocoj sklenil, da se ne bo oziral na ukaze guvernerja Walla-cea in da se bo pouk v šolah začel jutri. V Birminghamu v Alabami se bo pouk začel pojutrišnjem. V treh šolah, ki so bile do zdaj določene samo za belce, so prvikrat sprejeli tudi črnske učence. Toda guverner Wallace je verjetno skušal z omenjenim ukrepom vplivati, da bi preprečil začetek pouka v Birminghamu in v drugih šolah, kjer so se odločili, da odpravijo segregacijo. V Birminghamu so verski predstavniki izdali poziv na spoštovanje zakona in reda. imajo opravka z režimom, ki ga ne morejo prenašati.» Zatem je Tran Van Hu izjavil, da v Južnem Vietnamu ne gre za protikomunistično borbo, temveč za borbo proti fevdalizmu in diktatorskemu režimu». Na vprašanje v kakšnem položaju bi bili komunisti v Južnem Vietnamu, če bi prišlo do rešitve, kakršno on predlaga, 'ni hotel Tran Van Hu odgovoriti. General Ngujen Van Ksuan pa je izjavil: «Treba je pripraviti južnovietnamske komuniste, da postanejo pristaši Hruščo-va, da osvobodijo Severni Vietnam Maocetungove nadvlade.» General Ngujen Van Ksuan je izjavil, da sprejema poziv Tran Van Huana, ki je sedaj predsednik «odbora za mir in obnovo Južnega Vietnama». Ameriško poslaništvo v Sajgonu je danes javilo, da je eden glavnih budističnih voditeljev, ki ga oblasti iščejo, t. j. Tiš Tri Kuang, pribežal danes v ameriško poslaništvo v spremstvu dveh mladih boncev. Tiš Tri Kuang ima 45 let in ima velik vpliv, zlasti v srednjem Vietnamu. Bil je med glavnimi voditelji, ki so organizirali protivladne demonstracije v mestu Hue prve dni maja. Ameriško poslaništvo mu je dovolilo začasno zatočišče, hkrati pa je obvestilo o njegovem prihodu južnovietnamsko zunanje ministrstvo in zaprosilo za navodila svojo vlado. Vojaški guverner v Sajgonu je danes imel tiskovno konferenco. Med drugim je izjavil, da so južnovietnamske oborožene sile pripravljene «strti vsako zaroto proti vladi» in da so oborožene sile «trdno ob strani voditeljev». Pripomnil je, da bo «vsak poskus državnega udara v sedanjih okoliščinah povzročil prelivanje krvi in ne bo koristil drugim nego komunistom». Dalje je izjavil, da so bili vsi budistični voditelji, ki so bili aretirani v prestolnici v noči 20. avgusta, izpuščeni, razen šestih, ki jih bodo postavili pred vojaška sodišča. Tudi študentje so bili izpuščeni; razen 67, ki jih bodo postavili pred sodišče. Dejal je dalje, da so za budističnimi duhovniki «bili komunisti in nekateri mednarodni avanturisti, ki želijo zrušiti vlado», ter da v vojski ni nobenega spora. Dejal je dalje, da je «budistična afera» sedaj končana, ker je «budistična hierarhija zopet prevzela nadzorstvo nad verniki». Dodal je, da je za vojsko še vedno njen poglavar Ngo Ding Nu «zaradi svoje protikomunistične preteklosti in zaradi svoje politike strateških vasi». Sporočil je, da bo cenzura na tisk ostala še vedno v veljavi, «dokler ne bo tuji tisk pokazal več objektivnosti». Danes so imeli znova odpreti glavno pagodo v Sajgonu, ki pa je ostala zaprta. Sajgonski list v angleškem jeziku «Times of Vietnam» piše, da so ameriški tajni agenti potrošili od 10 do 24 milijonov dolarjev za finansiranje državnega udara za zrušenje Diemovega režima. List dodaja, da so imeli državni udar izvršiti v sredo prejšnji teden, da pa so ga odložili zadnji trenutek, «ker so vietnamske o-blasti zvedele za vso zadevo in so se organizirale, da se za vsako ceno branijo». List trdi, da so agenti ameriške obveščevalne službe začeli pripravljati zaroto januarja ob podpori vojaških atašejev treh tujih poslaništev ter ob podpori visokih funkcionarjev državnega departmaja. Načrt je določal protivladne demonstracije med budisti, in pri tem bi ameriška tajna služba lih delih države. V ostalih državah vodila isto dejavnost, za katero imajo namreč delavci povečini že so obtoženi komunisti List pravi, da kljub prvotnemu neuspehu ameriška obveščevalna služba nadaljuje svoje programe agitacij in zarot v verskih krogih, med prebivalstvom v goratih predelih in med vojaštvom. Baje so pripravili načrt, ki določa timor budističnih in verskih voditeljev, da bi s tem izzvali novo versko borbo. Temu bi sledil u-mor katoliškega nadškofa v Hue, ki je brat predsednika Diema. Končno bi bila Ngo Dinh Nu in njegova žena izgnana. Predstavnik ameriškega poslaništva je v zvezi s tem člankom izjavil, da gre za «neumnosti». Predstavnik ameriškega državnega departmaja v Washingtonu je izjavil, da se ameriški poslanik v Sajgonu Cabot Lodge sedaj posvetuje z južnovietnamskimi vladnimi predstavniki glede zatočišča, ki so ga dovolili trem budističnim menihom. Državni departma je izjavil, da je članek v listu «Times of Vietnam» «smešen». Naftovod Genova-Aigle RIM, 2. — V soboto je prispela v rafinerijo v Aigleu v Švici prva količina surovega petroleja iz genovskega pristanišča po naftovodu Srednje Evrope, ki ga je zgradila ENI. S tem je del naftovoda iz Genove do Aiglea začel delovati. 8. avgusta je začela delovati rafinerija v Sannazzaro de Burgondi, ki jo je zgradila neka družba skupine ENI. mezde, ki so višje od sedaj določenega minimuma. Kennedy dvomi v vojaško zmago v Južnem Vietnamu HYANNIS PORT, 2. — V inter-vjuju družbi «Columbia Broadcasting System» je predsednik Kennedy, glede Vietnama izjavil: «Ce se sajgonska vlada ne bo potrudila, da išče podporo ljudstva, ne verjamem, da bo v Vietnamu mogoče zmagati vojno. Konec koncev gre za vietnamsko vojno, m Vietnamci so tisti, ki bodo vojno dobili ali zgubili Brez dvoma jim lahko pomagamo, toda vietnamsko ljudstvo je tisto, ki mora dobiti to vojno proti komunistom. Pripravljeni smo jim še dalje pomagati, toda ne verjamem, da bi mogli vojno dobiti, če ne bo ljudstvo podpiralo vojaških naporov. Po mojem mnenju je vietnamska vlada v zadnjih mesecih zgubila stik z ljudstvom. Preganjanje budistov je po našem mnenju malo pametno». Kennedy je dejal, da bi vietnamska vlada «mogla znova pridobiti zgubljeno popularnost», če bi menjala politiko. V nasprotnem primeru bi bile «perspektive za zmago vojne zelo pičle». Na vprašanje, kaj misli o de Gaullovih izjavah, je Kennedy odgovoril, da vse, kar de Gaulle izjavlja, zasluži, da se posluša, in «mi ga bomo poslušali». «Toda to, kar jezi Američane, je, da dobivajo nasvete, potem ko so prenašali to breme 18. let. Dejansko bi mi želeli pomoč, pravo pomoč». PO OBISKU ARCFA V DAMASKU Gospodarska enotnost med Sirijo in Irakom Minimalne mezde v ZDA NEW YORK, 2. — V vseh ZDA je stopila danes v veljavo minimalna mezda 1,20 dolarja (približno 800 lir) na uro Po predvidevanjih državnega departmaja se bo ta odlok moral uveljaviti predvsem na jugu, kjer je povprečje mezd na splošno nižje od povprečja v osta- DAMASK, 2. — Uradno sporočilo o razgovorih iraškega predsednika Arefa v Siriji pravi, da so si sporazumeli o popolni' gospodarski enotnosti med obema državama. Sporazum dolo-a: f, U-stanovitev «popolne gospodarske e-notnesti» med Irakom in Sirijo. 2. Dobro izvajanja kulturne konvencije, ki je bila že sklenjena med obema državama. 3. Široko vojaško sodelovanje s takojšnjo ustanovitvijo mešanih vc aških komisij. 4. Priznanje za stališče, ki ga je zavzela Sovjetska zveza v Varnostnem svetu med razpravo o sir-sko-izraelskih obmejnih incidentih. 5. Sklenili so razjasniti ozračje in preprečiti nadaljnje poslabšanje medarabskih odnosov z ustvaritvijo novih pogojev, ki naj omogočijo uresničenje enotnosti. 6. Prenehanje polemike informacijskih organizmov obeh držav, da se podprejo pozitivni elementi, ki bi mogli omogočiti sporazum med sirsko in iraško revolucijo ter drugimi arabskimi revolucijami ter uresničiti arabske težnje po enotnosti. 7. Predsednik narodnega sveta sirske revolucije general Hafez je bil povabljen na obisk v Irak. Ha- fez je Obisk sprejel. Dan obiska bo določen, takoj ko bo to mogoče. Sestanek Gromiko-Dehler MOSKVA, 2. — Podpredsednik zahodnonemškega Bundestaga, liberalec Thomas Dehler je imel danes razgovor s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. Se prej se je Dehlef sestal z ameriškim poslanikom v Moskvi Koblerjem, ki je označil Dehlerjev obisk v Sovjetski zvezi za «pozitiven korak». Kohler pa je baje izrazil nezadovoljstvo zaradi Deh-lerjeve izjave v Taškentu, kjer je izjavil, da ne odobrava zahteve za prepoved izvažanja jeklenih cevi Sovjetski zvezi. O razgovoru med Dehlerjem in Gromikom se ni zvedelo nič posebnega, razen tega, da je Dehler ponovil idejo o mirovni pogodbi, ki naj neposredno pripelje do združitve Nemčije, Gromiko pa je ponovil sovjetsko stališče, naj bi mirovno pogodbo podpisali obe Nemčiji. 3. septembra 196S listerà skupnost je inočiieiša-lffi ali EfiS Te dni je predsednik Evropske cone za svobodno trgovino (EFTA; v Ženevi ponosno sporočil, da je članstvo te organizacije s svojim izvozom preseglo izvoz ZDA in da je sedaj drugi najmočnejši izvozniški blok na svetu, Zaostaja samo še za Evropsko gospodarsko skupnostjo (EGS). Razen tega ima po njegovih besedah EFTA najmočnejši izvoz na prebivalca na svetu, močnejši kakor EGS in močnejši kakor ZDA. Bila je to odlična verbalna tolažba. Številke, ki jih je navedel predstavnik EFTA, so neoporečne, izvoz EFTA (s Finsko vred, ki je od začetka letošnjega leta pridružena članica) je znašal od 30. junija 1962 do 30. junija 1963 21,527 milijarde ameriškeh dolarjev; izvoz EGS v istem obdobju je dosegel vrednost 34,248 milijard dolarjev in izvoz ZDA 21.360 milijarde dolarjev. Izvoz na prebivalca pa znaša v EFTA 227 dolarjev, v EGS 199 dolarjev in v ZDA 113 dolarjev. Predstavniku EFTA, ki je v Ženevi povedal te številke, kajpada ni mogoče očitati, da je hotel ustvariti pri poslušalstvu vtis, ki ne bi ustrezal resničnemu Tazmerju sil; dejstva so navsezadnje dejstva in številčni rezultat je številčni rezultat. Toda Če si ogledamo rezultate, ki jih je dosegla EFTA sicer, ne morejo mimo zaključka, da tudi ti vnovič potrjujejo, da je ta organizacija zrasla na načelu «jaz tudi» in da se tega prekletstva ne more otresti. Ustanovljena je bila 20, septembra 1950 s Stockholmsko konvencijo na pobudo Velike Britanije in z namenom, da okrepi britansko in drugih držav pozi-cijo-t v prihodnjih pogajanjih z EGS, ki- je ie delovala s polno paro. Včlanile so se Velika Britanija, Švedska, Norveška, Danska, Avstrija> Švica, Portugalska in prvotni načrt je bil do leta 1 '..70 odpraviti vse carine v medsebojnem trgovanju. Toda graditev «pozicije sile» s katero naj bi se pogajali z EGS, ni putfkala dovolj naglo. Med brureljskn rundo pogajanj med. Veliko Britanijo in EGS je E1F-TA skoraj razpadla. Potem pa, ko je de Gaulle razstrelil vse upe o britanskem sprejemu in odprtju EGS navzven, se je EFTA spet zbrala in na februar-s :em ministrskem zasedanju sklenila , pospešiti odpravo medsebojnih ! industrijskih ' carin za štiri leta, tako da naj bi zadnje pre-Itf ij* padle do 31. decembra 1966. 'Konec lanskega leta so bile te carme za 50 odstotkov nižje kakor na startni točki v letu 1959. Toda gospodarskih rezultatov n: mogoče meriti s carinami. V letu lìtio je znašala industrijska proizvodnja EFTA 13 odstotkov industrijske proizvodnje vsega ka-p talističnega sveta, medtem ko je znašal delež EGS 20 odstotkov. Iz podatkov za industrijski razvoj Je mogoče ugotoviti, da je bil tempo v EGS hitrejši kakor v F/ TA. Britanija je povečala industrijsko proizvodnjo v obdobju 1939—'961 za 9 odst. Švedska za 11 odst., Portugalska 20 odst., Norveška za 18 odst, — vendar pa vse to spričo obsega zaostaja za rezultati EGS: ZR Nemčija 16 odst., Italija 28 odst., Francija 17 odst. V zunanji trgovini je bil razvoj podoben. L"ta 19. 0 je znašal skupni izvoz EFTA (brez Finske) 18.2 nvlijarde dolarjev, kar je bilo ie 2 odstotka vsega izvoza kapitalističnih držav. Delež F.GS je takrat znašal 26.4 odstotka. Lani je skupni izvoz držav EFTA (brez Finske) veljal 20.4 milijarde dolarjev in se je torej v primerjavi z letom 1959 pove- MILAN, 2. — V Ul. Tibaldi, na thestu, .kjer .so neznani vandali v nedeljo zjutraj zažgali lovorove vence in cvetje, ki je b-lo prejšnji večer položeno pod ploščo, postavljeno v spomin štirim partizanom, ki so ,iih fašisti pobili leta 1944. je bilo protestno zborovanje. Govorili so poslanec Anto-n o Greppi, sen. Giovanni Brambilla — ki sta že govorila na komemoraciji v soboto zvečer — ter neki mladi pripadnik «novega od- čal za 22,4 odstotka. Delež EFTA v skupnem izvozu kapitalističnih dežel je ostal nespremenjen. Države EGS so v istem obdobju povečale svoj izvoz za 25 odstotkov, kar je dalo lani vrednost 34,2 milijarde dolarjev, delež EGS v skupnem izvozu kapitalističnih dežel pa se je povečal na 27.4 odstotka. V nasprotju z EGS lahko zasledujemo v EFTA tudi svojevrstno trgovinsko neravnovesje. Navzlic znižanju notranjih carin za 50 odstotkov se je v obdobju 1959 -1962 medsebojni izvoz članic BETA povečal za 34 odstotkov, izvoz EFTA v EGS pa za 39,6 odstotkov. EGS slejkoprej zavzema mesto prvega trgovskega partnerja EETA. Zanimivo pa je med drugim tudi to, da se je izvoz države EFTA v evropske socialistične države povečal za 51,2 odstotka. Pomemben element v razčlenitvi odnosov med EFTA in EGS je dejstvo, da je imela EFTA lansko leta 4,2 milijarde dolarjev zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Od tega znaša delež EGS 2,1 milijarde dolarjev. Tako je povsem dopusten zaključek, da je EFTA v primerjavi z EGS nenehno v šibkejšem položaju in da Sestorici v resnici ne more vračati enakega z enakim. To je v precejšnji meri posledica samih geopolitičnih razmer: Švica in Avstrija sta spričo svoje lege in gospodarskih povezav prepuščeni EGS tako rekoč «na milost in nemilost». Velika Britanija je močno priklenjena na svoje tradicionalne zveze s Commonvvealthom in je to na primer letos spomladi sprožilo oster spor med njo in Dansko, ki je najmočnejši kmetijski izvoznik v EFTA; Finska mora tudi kot pridružena članica EFTA nenehno upoštevati posebne ozire, ki izvirajo iz njenega sosedstva s Sovjetsko zvezo. Zato j8 tudi povsem razumljivo, da si EFTA ni zgradila nikakršnih skupnih organov, ki bi bili podobni Visoki komisiji EGS ali njenemu ministrskemu svetu, ki se sestaja vsak mesec; da nima ničesar, kar bi bilo podobno Evroatomu ali Evropski skupnosti za premog in jeklo. Ministrski svet EFT,A daje samo priporočila in sklicuje — v nasprotju z vrsto stalnih komisij pri EGS samo ad hoc komiteje, ki delujejo posvetovalno in s sugestijami, te. pa lahko vlade včlanjenih držav sprejmejo ali tudi ne. V sedanjih okoliščinah je EFTA prej namenjena drugim ciljem kakor temu, da bi se spremenila v resno alternativo Evropski gospodarski skupnosti. Na njenih sestankih se jasno kaze, da je tudi po propadu bruseljskih pogajanj ostala samo začasna ustanova. Britanska in ameriška politika namreč operirata s jločasno, podtalno vojno proti izolacionalizmu v EGS. Prvi triurni naj bi bil dosežen letos jeseni, ko bo kanclerja Adenauerja v Londonu zamenjal dr. Ludwig Erhard in ko bo os, sloneča na prijateljstvu in interesnih zvezah dveh starih avtoritarnih mož, nehaia obstajati v svoji najbolj neprijetni obliki. «Nemška industrija,» je v eni zadnjih številk zapisal londonski Economist, «k sreči povečini podpira Erhar-Ja, Schroederja in njuno skupino ljudi, ki mislijo v svetovnih dimenzijah» Tedaj naj bi se odprla vrsta novih procesov; «Kennedyjeva runda» v GATT in uresničevanje ameriškega Zakona o razširitvi zunanje trgovine. «Stalna posvetovanja» med ministri Zahodnoevropske unije, kjer so članice EGS in Britanija, naj bi se razširila v nekaj, kar bi potegnilo črto čez bruseljski polom. Spričo «kurje vojne» postajajo čedalje bolj nestrpne in odločne tudi ZDA, Taka je približno perspektiva, kakor si jo zamišljajo vodilne članice EFTA. Medtem pa ostaja njihova organizacija zsčasna rešitev — zasilna fortifikacija pred pritiskom Šesterice, element, ki naj se vključi v širše geopolitične in e-konomske načrte Anglosaksoncev (kakor se rad izraža de Gaulle). Vsako leto prihaji v «staro domovino» na obisk mnogo slovenskih izseljencev : iz rudarskih predelov Nemčije in Francije, kamor so odšli že pred mnogimi leti, iz Amerike — iz ZDA, Kanade pa tudi Južne Amerike. Pravzaprav je med njimi vedno manj takih, ki so pred desetletji odšli, pa žele še enkrat videti domači kraj, pač pa je vedno več njihovih otrok, ki so se že rodili v tujini. Med temi pa je mnogo takih, ki jezik svojih staršev slabo obvladajo ali pa sploh ne. To je upoštevala NiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||l||||||||||,|||||l,,||,,,,,,11,,||,l,|ll|,l,,|l|||r|r||||||MI||MIII|Mrlullini|lll,|||||||||l||||I||||llf,l|||||||||||||||||||,(nll,im,|,,imuni,n,|imi|,mn,,, V Slovenski Istri je že dlje časa na delu ekipa Železniškega projektivnega biroja iz Ljubljane. Njena naloga je, trasirati bodočo železniško progo do Kopra. Upajmo, da se delo ne bo nenadoma zataknilo in da bo potrebna železnica tudi res kmalu stekla *A/V\ i/labi'n fv blihu'iòti*f> Štirje učbeniki za slovenščino LETOS Z ENODNEVNO «ZAMUDO» Za milijone mladih ljudi v SZ že od včeraj pouk Kljub prizadevanju za Šolske prostore je le-teh vedno premalo - V SZ bo letos šest in pol milijona učencev MOSKVA, 2. — Štirideset milijonov šolarjev v SE je - letos zadovoljnih, saj so se jim počitnice podaljšale — za eh dan: ker je bila nedelja, se je novo šolsko leto pač pričelo «šele» danes. Medtem ko je več milijonov sedemletnih otrok prvikrat presto pilo šolski prag, so se študentje vrnili na svoje fakultete, na tehnične inštitute in na višje šole. Konec prejšnjega akademskega leta je prejelo diplome 850.000 študentov in računajo, da se bo na koncu letošnjega leta to število podvojilo. Skupno bo Jetos v SZ 6,5 milijona študentov, od katerih jih je polovica vpisanih na večerne tečaje ali pa študirajo po dopisovanju. Kot se dogaja v vsakem pod- Enoni Penella, glavna Igralka v španskem filmu «Krvnik», ki je bil na programu filmskega festivala v Benetkah in zaradi katerega je prišlo na Lidu do demonstracij. Demonstracije niso bile toliko zaradi samega filma, kot zaradi dejstva, da gre za film iz Španije Franca Dall’Olio, ki ima 18 let in je s Sardinije, je postala nova «miss Italia» ročju življenja v SZ, tako so tudi na področju šole ' sprožili pred začetkom šolskega leta posebno kampanjot predavanja,-informacije, spodbujanje, protesti in opozorila — vse to se je v velikem številu vrstilo v zadnjih dneh okrog problema šole. Veliko geslo po ideološkem plenarnem zasedanju partije junija meseca je tole: «Izpopolnimo vrzel med poukom in vzgojo». Po liniji novega programa partije je naloga, ki je sedaj postavljena pred vzgojitelje v SZ ta, da izoblikujejo «novega človeka», si bo doživel komunizem. Ta naloga se pričenja v prvih ' razredih o-snovne šole: spoznavanje dosežkov tehnike, državljanska vzgoja in večje spoznavanje družbe. Vzporedno s tem geslom, ki je povzročilo spremembo v programih vseh sovjetskih šol, se podčrtava še neki drugi namen: izpopolniti izvedbo reforme sedanjega pouka, ki ji je predvsem namen, združiti v zadnjih treh letih srednješolskega pouka (od 16 do 18 let) navadna predavanja v razredu z ročnim kmečkim delom na podeželju ter z delom v tovarnah in laboratorijih v mestu. V duhu teh reform, ki so že na široko uvedene, izpopolnjujejo ' dijaki, ki nadaljujejo študiranje po obvezni osemletki (od 7 do 15 let), svoje drugostopenjsko šolanje v treh letih, med katerimi se nau-če kake obrti ali pa se vsaj ♦ privadijo dela». V tem pogledu navaja sovjetski tisk mnogo protestov učiteljev. Kmetijska ter industrijska podjetja namreč odrekajo njihovim učencem možnost, da bi prihajali k pouku, češ da je storilnost mladih ljudi potem pičla, ter zahtevajo postavitev norm, ki jih je treba izvajati. Posledica tega je, da se iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifnii,,iiu,ii,„ «i, nini,mu,,,, imun Zbudil se je v mrtvaški krsti ŽENEVA, 2. — Neki zdravnik iz Brige ter neki njegov nenavadni klient sta bila na tem, da umreta od strahu; prvi ob pogledu na «truplo», ki se giblje, drugi pa ob ugotovitvi, da je bil že zaprt v krsti. Dogodilo se Je v Brigi. Glavna oseba nenavadne zgodbe je bil neki 26-letni italijanski delavec, katerega ime ni navedeno. Delal je pri vrtanju nekega predora in pri tem ga je zadela huda nesreča: zasul ga je plaz. Ko so ga tovariši izvlekli izpod zemlje in kamenja, ni kazal nikakega znaka življenja. Poklicali so policijo, ki je po površnem pregledu naročila pogrebnemu zavodu, naj spravi truplo v Brigo. Tam bi moral uradni zdravnik ugotoviti smrt ter opraviti vse potrebno za prevoz trupla v Italijo. Ko pa so pred zdravnikom krsto odprli, se je nemalo prestrašil najprej sam zdravnik, ki je po po-mirjenju ugotovil, da je delavec kljub številnim ranam še živ. Prestrašil pa se je tudi delavec, ki se je prebudil iz svoje nezavesti ter opazil, da se nahaja v krsti. V bolnišnici so ga pregledali in obvezali, nakar je lahko sam odšel. Poskus samomora ženo Petra Karadjordjcvica BENETKE, 2. — Grška princesa Aleksandra, žena bivšega jugoslovanskega kralja Petra II, je za-vžila večjo količino nembutala z namenom, da si vzame življenje. To je napravila v nedeljo po kosilu, ko ni bilo nikogar drugega doma. Ko je prišel njen 18-letm sin Aleksander domov in jo je našel na tleh brez zavesti, so jo odpeljali v bolnišnico. Njeno stanje je še sedaj resno. Medtem je prispel v Benetke tudi njen mož. Kot je znano, se je Peter oženil V Londonu sredi vojne, ko je jugoslovansko ljudstvo krvavelo v najhujših borbah. Ta njegova gesta mu je samo pomagala, da se je v domovini še bolj zasovražil, Razsipni Karadjordjevič je že dlje časa napol ločen od žene, ki je že pred leti poskusila napraviti samomor. Papež pripravlja prvo encikliko VATIKAN, 2. — Govori se, da bo glavnp vsebina prve enciklike papeža Pavla VI odnos med religijo in svetom moderne kulture. Danes je papež sprejel udeležence kongresa zveze katoliških univerzitetnih študentov. Med njimi je bilo tudi več ministrov. Poljski list «Dejanja in misi'» je napadel newyorskega kardinala Spellmana, ki ga je označil za protivnika pokojnega papeža Janeza XXIII; očita mu tudi, da je v odličnih odnosih z Wall Streetom po Kennedyj'evem oče. tu in še, da je podpihovalec hladne vojne. Nadalje pravi članek, da je kardinal Spellman na čelu tistih, ki so proti normalizaciji diplomatskih odnosov med Vatikanom in deželami ljudske demokracije. Končno piše list, da amo riški kardinal ni nikoli odpustil pokojnemu papežu, da je sprejel v avdijenco Alekseja Adjubeja. zeta Hruščova ter ravnatelja «Izvesti j». sedaj skuša — v okviru možnosti dati šolam polja in delavnice. S svoje strani pa čutijo šole častno dolžnost, da dokažejo, da veljajo po storilnosti toliko kot «prava» podjetja. Razen tega so «šole delavske in kmečke mladine», v katere je letos vpisanih 2.100.000 sovjetskih mladincev, ki so deležni v glavnem profesionalnega pouka. Učinkovitost teh šol pa menda še ni taka, kot se je želelo, če je minister za prosveto ruske federalne republike Evgenij Afanasenko pred kratkim izjavil: «Do letos se je le malo mladincev oprijelo dela v kolhozih in sovhozih, potem ko so obiskovali kmetijsko šolo». Druge kritike se nanašajo na malomarnost pri sestavi seznamov šolarjev. «Učitelskaja gazeta» je v teh dneh poročala, da se je preteklo leto v nekem majhnem mestu permske pokrajine pojavilo v šolah 1500 učencev, vpisanih pa so jih imeli samo 1200. Potem so še kritike zaradi pomanjkanja šolskih prostorov kljub velikim naporom, ki si jih delita država (6.13.0C0 novih prostorov letos) in krajevni kolektivi. To sthnje je ilustriral pisatelj Solže-nicin v svojem zadnjem delu «V korist stvari». Povest, ki ni naletela na splošen ugoden sprejem, pripoveduje o brezuspešnih naporih študentov in profesorjev nekega tehničnega inštituta, da bi dobili nove prostore, pri katerih izgradnji so sami sodelovali. Kongres angleških sindikatov LONDON, 2. — Danes se je začel 95. kongres angleških Trade Unionov. Davi so med več kot tisoč delegati, ki zastopajo osem milijonov in pol organiziranih delavcev, razdelili dokument, ki ga je pripravil sindikat javnih urad nikov in ki zahteva temeljito revizijo sindikalne strukture z ustanovitvijo enega samega sindikata za vsak sektor industrije. Poročilo poudarja, da bi s tem zmanjšali sindikalno birokracijo, in mehanizem te kategorije bi lahko bolj učinkovito deloval. Kongres se je začel z govorom predsednika Freda Haydaya. V glavnem ie govoril o odnosih med Trade Unioni in .organizmu za gospodarsko načrtovanje .(National Economie Developement Council). Izjavil je, da bo dejavnost tega organizma preizkusni kamen glede važnosti načela medsebojnega posvetovanja, ki ga zagovarjajo sindikati, ter glede sposobnosti sindikatov, da uskladijo svojo akcijo s potrebami načrtovanja, ter sposobnosti, sindikatov, da odločajo, katerim vprašanjem naj dajejo prednost. Debata se je začela popoldne Posamezni govorniki so obravna vali predloge za reformo sindika tov. Glavni tajnik George Wood coek je izjavil, da bo končno po ročilo o spremembah v Trade TJ nionih pripravljeno za prihodnji kongres. Pri tem pa je poudaril, da je upal v naglejše napredovanje pri diskusiji v posameznih sindikatih. Dodal pa je, da «držati skupaj sindjkate, ki so dejansko neodvisni, v federalnem organizmu, kakor so Trade Unioni, u-stvarja številne probleme». Pripomnil je, da morajo Trade Unioni «hkrati združevati suverene in neodvisne organizacije ter napredovati pri akciji in razvoju te organizacije». Dalje je izjavil, da je težko uniformirati vse sindikate, ker da bi to šlo proti tradicijam angleškega sindikalizma. Delegat sindikata lesne industrije je ugotovil pesimizem tajnika in je pripomnil, da je glavni svet Trade Unionov običajno zelo darežljiv z nasveti, glede predlaganih reform pa ni dal nobenih namigov sindikatom, kako naj bi do teh reform prišlo. Delegat sindikata delavcev električne industrije pa je omenil dolgotrajna pogajanja v družbi Ford v Dagenha-mu, ko se je zdelo, da gre vsak sindikat po svoji poti. Poudaril je potrebo poenotenja sistemov in organizmov za pogajanja z delodajalci, da se prepreči, da bi se ponovilo to, kar se je dogajalo v Dagenhamu, kjer se je pogajalo 26 strokovnih organizacij,1 in so s tem «v veliki meri škodovale dobremu imenu in ugledu sindikatov», Slovenska izseljenska matica, ko se je odločita izdati majhne priročnike, s kateririii naj bi se ti obiskovalci, ki jih je zlasti poleti vsako leto precej v Sloveniji, za silo priučili najbolj navadnega in najbolj potrebnega izražanja. Tako so nastali štirjt učbeniki «Mochten Sie nicht Slowenisch lernen?», «Le Slovène a votre portèe», «Slovene /or you» in «? Quieren ha-blar en esloveno?» Prvotno so bili ti učbeniki priloga revije «Rodna gruda», sedaj pa jih je založba Mladinska knjiga izdala v knjižni obliki, in sicer v zelo prikupni in praktični obliki, tako da lahko uporabnik knjižico stalno nosi s seboj in ob vsaki priložnosti pogleda vanjo. Učbeniki so sestavljeni na osnovi kratkih razgovorov, katerim potem sledijo vsa potrebna jezikovna pojasnila. Posebej bo u-porabnikom v pomoč to, da so besede opremljene z naglasi. Slovenski del je pri teh učbenikih sestavil univ. profesor Franc Ja- / zaključne slovesnosti «forme vive» pri Portoiožu, kjer so številni kiparji Iz raznih držav na prostem klesali velike marmorne bloke ter ustvarjali umetnine kop in, za nemščino pa je sodelovala prof. Dora Vodnik, za francoščino prof. Viktor Jesenik, za angleščino prof. Nada Vito-rovič in za španščino Jolanda Kvas-Perona. Mila Šenk Pa je učbenike uredila. Besedilo, ki je natisnjeno na lepem papirju, poživljajo ilustracije akad. slikarke Marjance Jemec. Učbenike pa bo seveda lahko s pridom uporabljal katerikoli tujèc, ki obvlada navedene štiri jezike, pa bi se rad nekoliko priučil slovenščine, tudi če ni otrok slovenskih izseljencev. (Učbenike ima na razpolago tudi Tržaška knjigarna.) Nagrajeni dve deli za otroke RIM, 2. — Zaključeni so literarni natečaji, ki jih je februarja preteklega leta razpisala ustanova za knjižnice. Natečaja se je udeležilo 136 konkurentov. Komisija, ki je pregledovala dela za širjenje znanosti med otroki in ki ji je predsedoval prof. Sabato Visco z rimske univerze, je dodelila nagrado milijo» lir, delu «Človek sin človeka», katerega avtorica je Nilde Cima iz Novi Ligure. Komisija za pregled literarnih del za otroke, ki ji je predsedoval predsednik u-stanove dr. Ettore Apolloni, je sklenila, da prve nagrade ne podeli (tako se bo povečala nagrada pri prihodnjem natečaju); drugo nagrado (pol milijona) pa ja dobila Ines Lametta Gnoli iz Milana za «Zgodbe vrlih otrok in veselih opis». Komisija pa je opozorila še na pet del, katerih avtorji so; Ileana Forti, Antonio Lugli, Sull]/ Maynart, Angelo Mazzarino, Maria Mortiliaro. Začetek gledališke sezone v Parizu PARIZ, 2. — Pariška gledališka sezona se pričenja v atmosferi optimizma; 25 novih predstav bodo prikazali še pred koncem oktobra, medtem ko jih je bilo lani 22, leta 1961 pa samo 13. Program je izredno bogat: klasični avtorji — od Dumosa ml. do Shakespeara, od Čehova do Goldonija —: se izmenjavajo z bolj ali manj znanimi avtorji sodobnega gledališča. Sezona se je pričela 31. avgusta v gledališču «Sarah Bernhardt» z dramo, ob kateri Francozi že 60 let jočejo, ko jo vidijo; to je «Dama s kamelijami» Aleiandrn Dumosa ml., ki so jo od leta 1662 uprizorili 6300-krat z nezmanjšanim uspehom. Loliel Be.llon, ki je letos prevzelo vlogo, ki sta jo imeli že Eleonora Duse m Sarah Bernhardt, nato Cecil Sore! in Edvige Feuillere, pa je prosila svojega moža, romanopisca Clauda Ropa, da bi «pregledal» tekst. Claude Rop je pojasnil: «Nekatere dialoge drame smo zamenjali z dialogi iz romana. Dumas ml. je namreč iz bojazni pred cenzuro za oder omilil nekatere situacije m nekatere osebe » Tako so letos Parižani spoznali novo «Damo s Gorges Braque na eni izmed zadnjih fotografij PARIZ, 2. — Francoska vlada je sklenila slovesno počastiti Ge-orgesa Braquea z uradno svečanostjo, ki bo jutri pred Lou-vrom. Minister za kulturo André Malraux bo imel govor o umrlem umetniku. Ker je bil Braque tudi častnik «Častne legije», mu bodo izkazali tudi vojaške časti. kamelijami». Režiral je Jean Leuvrais, — Med številnimi novostmi na sporedu se s posebno radovednostjo pričakuje drama, v kateri je glavna oseba Adolf Eichmann; delo se imenuje «Doc-teur Gundel». napisal ga je Paul Guillard, uprizorili pa ga bodo v gledališču «Recamier». Delo obravnava Eichmannovo ponudbo za zamenjavo Zidov za tovorne avtomobile. Z zanimanjem pričakujejo tudi debut Frangotse Sagan kot režiserke; pisateljica režira v gl tdališču «Gptnnase» neko svojo dramo, atnbientirano v Rusiji, V gledališču «Gpmna-se» bo nastopil tudi silno popularni Yves Montand, in. sicer v delu «Des milliers de clowns». Jeseničani bodo nastopili v Pesaru PESARO, 2. — Prvi mednarodni festival tujih gledaliških skupin, ki so včlanjene v Mednarodni zvezi amaterskih gledališč, bo v gledališču «Rossini» v Pesaru od 7. do 14. septembra. Nastopile bodo tudi nekatere folklorne skupine, ki bodo izvajale ljudske plese, pesmi in glasbo. Festivala se bodo udeležile gledališke skupine iz Feldncha (Avstrija), Ledeberga (Belgija);' kneževine Monaco in Jesenic (Jugoslavija). Folklorne skupine pa bodo z Dunaja, Antverpna, Avignona in Beograda. Italijo bodo predstavljali «Canterini pe-loritani» iz Messine. Gledališče v Bologni se Že pripravlja BOLOGNA, 2. — Stalno gledališče v Bologni je pričelo študij dela «Stefano Pelloni detto il Passatore», s katerim bo nastopilo tudi na mednarodnem gledališkem festivalu v Benetkah 29. in 30. septembra. V Bologni pa bo prvi nastop 15. oktobra, Delo je novo, napisal go je Massimo Dursi. Režira Virginio Puecher. V naslovni vlogi igra Gianni Santuccio. V gledališki skupini je še 34 drugih igralcev, med katerimi so Edda Albertini, E lena Borgo, Leda Ne-proni, Gianni Mantesi, Andrea Matteuzzi, Mimmo Craig in Gigi Pistilli. «Berliner Ensemble» ne sme v Anglijo Pred dnevi je britansko notranje ministrstvo prepovedalo znanemu «Berliner Ensemble» iz Vzhodnega Berlina, da bi prišel v Edimburp na mednarodno gledališko konferenco. Kot je znano, je omenjeno gledališko skupino ustanovila vdova Bertholda Brechta. 'Predsednik omenjene konference Kenneth Tynan je izjavil, da se «Berliner Ensemble» smatra za pajboljšo igralsko skupino, kar jih obstaja v Evropi, ter je dostavil, da ga silno preseneča odločba notranjega ministrstva. Umetniški ravnatelj festivala v Edirnburgu lord Har-rewood je zaprosil notranje ministrstvo za posebno dovoljenje, toda ministrstvo se je omejilo no izjavo, da «imajo v sedanji mednarodni situaciji za politično «* pravičeno odkloniti vizume ose barn kake države z vlado, ki j' ne priznavamo». * * * V soboto zvečer so v Castellana Grotte (Bari) podelili zlate značke za umetniško dejavnost v filmu, lahki glasbi, radiu, televiziji in revialnem gledališču. Za film so prejeli značke igralci Enrico Maria Salerno, Walter Chiari, Frank Wolj Gerard Bh'if, Joko Tani, Carro! Carter, Margaret Lee in Didi Perego ter režiserju Nanni Loi tn Antonio Pie-trangeli; za radio, televizijo 1” revialno gledališče pa Marretlo Marchesi, Rossella Corno. Dino Verde in Wilbert Bradley. * Ameriški filmski igralec LeX Baxter, ki sodeluje pri snemanju filma «Winnetou» v Jugoslaviji, se je moral zateči v bolnišnico na Reki, ker je me(* snemanjem padel s konja in »e ( udaril, Ker pa ni bilo hudega, mu je zdravnik dovolil, da *< vrne v Opatijo, kjer prebiva ‘ časti snemanja. PODATKI EKONOMSKE KOMISIJE OZN ZA AFRIKO OBTOŽUJEJO Položaj delavskega razreda v Južni Afriki Za zaposlitev črnega delavca je potrebno posebno dovoljenje ministrstva Za 60 odst. nižje plače ■ Uvažanje črne delovne sile iz Mozambika in Njase Vsa Afrika je v pričakovanju skorajšnjega zasedanja generalne skupščine OZN, ki bi imela Potrditi sklepe, sprejete v Adis Abebi od strani poglavarjev neodvisnih afriških držav. Splošno mnenje je, da med afriškimi deželami ne obstajajo več bistvene razlike v mnenjih, vsaj kar zadeva osnovna vprašanja strategije in taktike za dokončno osvoboditev preostalih odvisnih afriških ozemelj ne, kakor tudi ne v zvezi s konkretno akcijo za izključitev Portugalske in Južne Afrike iz OZN, Celo najbolj konservativni politiki črnega kontinenta, ki so do pred kratkim vedno bili pripravljeni iskati vse mogoče kompromise s kolonialist', so se danes uvrstili v enotno fronto afriškega antikolonia-lizma. Ni dolgo, ko je v Adis Abebi zasedal tako imenovani «odbor sedmorice», da bi organiziral začasni sekretariat «Organizacije a-* riške enotnosti». Na mizi omenjenega odbora so se znašli vsi Predlogi afriških držav po adis-abebskem zasedanju. Med temi so bili tudi oni o pomoči osvobodilnim gibanjem v Angoli in Mozambiku ter zahteva, da se Južna Afrika v vseh mednarodnih organizacijah bojkotira. Afričane nič bolj ne ponižuje °d postopanja južnoafriške republike in Portugalske z domačim afriškim prebivalstvom. Zaradi tega ni nič čudnega, če so afriške dežele bile tudi najodločnejše v svoji zahtevi, da se z Južno Afriko in Portugalsko pretržejo diplomatski odnosi. In kmalu po zasedanju v Adis Abebi so te to tudi storile, Poleg tega so zaprle svoje luke in letališča vsem južnoafriškim ladjam in letalom. Tej politični akciji se je pridružila tudi ekonomska komisija OZN za Afriko z objavo 'svoje študije o posledicah politike rasne diskriminacije na gospodarski razvoj afriškega juga. Posebej je v tej študiji tudi obdelano vprašanje položaja tamkajšnjega de-lavsjtega razreda. V Južni Afriki domači delavci nimajo pravice konkurirati na tržišču delovne sile v svojstvu kvaliejranih delavcev. Delodajalec je z določenimi zakonskimi Predpisi onemogočen, da bi svobodno zaposloval Afričane kot kvalificirane delavce. To lahko stori samo z odobritvijo ministrstva za delo, toda v tem primeru mora biti plača afriškega delavca za 60 odst. manjša od plače Evropejca. Takšen je predpis, od katerega ni smeti odstopiti. Primeri takšne diskriminacije so številni: evropski kvalificirani zidar prejme na pr. 97,8 pennyja na uro, afriški največ 26,5 penny-Ì®. To velja za vso Južno Afriko, razen v oblasti Pretorie, kjer so Pogoji še strašnejši. Visoke dnevnice belcev, razumljivo, za Južno Afriko ne predstavljajo gospodarskega vprašanja. Dejansko gre za umetno vzdrževanje visoke življenjske ravni evropskih priseljencev, ki uživajo plodove dela domačinov. Takšna politika gre obenem tudi v korist delodajalcev, ker jim omogoča cenene afriške delovne sile, zmanjšanje proizvodnih stroškov in povečanje dobička. 2e leta je v Južni Afriki poloni domačega delavstva zelo za-skrblju;oč. Poizkusi, da bi se nekateri osnovni problemi rešili s pomočjo stavke, niso prinesli uspeha. Najvecjo uslugo politiki resne diskriminacije je vsekakor storila Portugalska, ki je iz Mozambika začela v Južno Afriko izvažati delovno silo, Nekaj po. nebnega delajo tudi britanske °blastj z delovno silo Njase. ven-dar prihaia glavni udarec vselej 'z Mozambika. Kadarkoli domači delavci v Južni Afriki proglase stavko, je ta v trenutku parali-z-irsna » takojšnjim uvozom delov. np sile iz Mozambika in Njase. 7a te usluge portugalska prejema v posebnem sporazumu dolo-čeno denarno nagrado. Po podatkih ekonomske komisijo OZN za Afriko je danes v Južni Afriki zaposlenih okrog 5U) tisoč delavcev z drugih odvisnih afriških področij, t. j. 20 odstot-k°v, oziroma petina vsega delavskega razreda južnoafriške republike. Ta poplava uvožene de-'ovne sile ustvarja kot neposredno posledico nenehno bojazen med domačimi delavci, da bi ostali brez zaposlitve, kar že tako Predstavlja na tem področju ene-Sa najbolj perečih problemov. Delavski sindikati imajo v spe-mfičnem položaju afriškega juga svoj poseben pomen: Predvsem Predstavljajo «beli sindikat» v JUžni Afriki nekakšno separatno delavsko organizacijo, ki slom n® politiki diskriminacije. Člani te organizacije so bolje nagrajevani za svoje delo od Afričanov. Zatem so evropski sindikati registrirani kot polnopravna strokov-n® organizacija, katera, poleg politične podpore, delavcu nudi tu-'t možnost strokovne izpopolnile. Obenem pa afriške delavske ’rgnnizacije niso priznane od stra-ni oblasti, kakor tudi niso te, dejansko najštevilnejše skupine de’svskewa razreda Južne Afrike, nikjer registrirane, v iviozainbiKu, Angoli in ostalih portugalskih področjih je položaj nekoliko drugačen, Tu portugalske oblasti proglašajo politiko «svobodnega združevanja» tako imenovanih «prosvetljenih delavcev». Kaj to pomeni? To pomeni, da lahko postane član sindikata samo Afričan, ki si je pridobil pravico do naziva «assomi-lado», t. j. državljan kastovske kolonialne družbe. Ostali tisoči domačih delavcev, ki si omenjenega naziva niso pridobili, se pravi «neciviliziranih» Afričanov, pa nimajo nobene možnosti, da bi preko lastne, sindikalne organizacije branili svoje pravice. Ne imeti pravice do naziva «assimilado» pomeni nadalje biti prebivalec kolonije brez vsakih političnih pravic. Iz vrst teh portugalske oblasti tudi rekrutirajo delavce za prisilno delo v Mozambiku ali za izvoz v Južno Afriko. Pogoji, ki v njih žive Afričani v portugalskih kolonijah, predstavlja- jo najodvratnejšo kršitev načela o človeških pravicah, zagotovljenega v listini OZN. Portugalska pa se s takšnim svojim ravnanjem sama izpostavlja ostri kritiki in sankcijam, izhajajočim iz političnih in moralnih norm omenjene svetovne organizacije. Delavski sindikati domačinom v Južni Afriki, Basutolandu, Južni in Severni Rodeziji itd., vodijo danes na zelo široki fronti izredno odločno borbo za popolno emancipacijo afriškega delavca. Zaradi tega je delavski razred afriškega juga tudi s posebnim zadovoljstvom sprejel na znanje ukrepe poglavarjev neodvisnih afriških dežel na zasedanju v Adis Abebi, v upanju, da bo to pot svobodna Afrika odločneje kot kdajkoli poprej stala na pozicijah protikolonialnega boja afriških narodov. Zakaj, z dosego politične svobode, odpade tudi politika rasne diskriminacije, obenem pa bodo ustvarjeni boljši pogoji tudi za zaščito interesov «črnega delavca». M. G. V Ratnapuri na Cejlonu je bila za letošnjo «kraljico draguljev» izvoljena Dafne Solomon, ki jo vidimo na sliki. Vrednost draguljev, ki jih nosi, je 30,000.000 lir. Cejlon je znan po svojih rudnikih dragih kamnov Ob 20. obletnici splošne vstaje na Primorskem Italija je kapitulirala, živela svoboda! (Iz knjige «Med briškimi griči je posijalo sonce») Prva svoboda. Italija je kapitulirale in z njo so kapitulirali karabinjerji in enuclei» in D'Ottone in vsi njemu podobni, kapitulirali so Baguer, Tosco, For-mentini in vse, kar je tlačilo briško ljudstvo. Brici so bili pripravljeni na njihovo kapitulacijo, pravzaprav so jo tudi sami pomagali pripravljati. Prvikrat v briški zgodovini ni bilo v Brdih gospodarja. Ljudstvo se je zavedelo: gospodar smo sami. In je začelo prevzemati oblast. Ta prevzem ni bit tak, ko da bi se izmenjala dva gospodarja. Ne. Treba je bilo začeti znova. Na razvalinah prejšnjega naj zrase nova stavba. Brez grofov in baronov, h rez njihovih valptov, brez pode.Hatov in njihovih sekretarjev, brez vsega, kai bi utegnilo spominjati na suženjstvo in na pokorščino tujcu. Novo pa ne nastane kar čez noč. Po- sebno ne negro, ki naj bo trajno po najbUinji poti. Toda, kje je in ki naj povsem zabriše preteklost. dom? Za Dolenjca, za Ljubljančana, za Dalmatinca in Crnogor- Minimumu..................immillimi............. DOGNANJA AMERIŠKIH, FRANCOSKIH IN DRUGIH STROKOVNJAKOV Strah pred bolesterinom je neupravičen: ni kriv za poapnenje žil Preplah ob ugotovitvah prof. Bonteja - Poskus z rastlinskimi in živalskimi tol scarni - Sredstva ni Brez holesterina ne gre, ker ima zelo važno vlogo IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Razstava lepakov v Občinski V občinski galeriji se otvarja ski galeriji, nismo imeli več pri- jesensko razstavljanje z VII. razstavo lepakov. So to dela učencev šole za reklamno slikanje, ki deluje pod okriljem ENAL, državne ustanove za izpopolnjevanje trgovinskih uslužbencev. Letos rnzštavlja le šeht učencev in dve učenki sproti .šestnajstim iz lanskega leta in izvežbal jih je tudi drug učitelj, Nereo Laureili, do take višine, da se nam zelo učinkovito predstavljajo in smemo od njih pričakovati tudi dejanskih uspehov v olepševanju splošnega videza reklame našega mesta. Najdejavnejši se zdi nadarjeni Sergio Scheidler s šestimi lepaki in raznimi osnutki za prospekte, v katerih izstopa dovoljno značilnost obdelane snovi. Sledi mu Vit torio Wieser s petimi bolj napredno zamišljenimi deli prefinjenih barv in povsem različno industrijsko tematiko. Toda večina udeležencev rešuje tujskopro-metno tematiko Trsta, našega Krasa in Karnije. Kraško privlačnost poslednjega je gotovo najbolje podal Spaccini Andrea z preštudiranjem barv in oblik posebnosti tega kraja, ki se. nasprotno, prilagajajo morsko-sončni komponenti ti lepaku za jadralno regato. Claudio Penso prijetno vabi na obisk planin in Milj z dobro stilizacijo stavbnih posebnosti. Ni pa prav občutil ritem jadralnega sporta; je pa stvaren v svojih malih grafičnih delih. Edoardo Di Demetrio vpliva z enostavnostjo kompozicije m barv lepaka «Akvarij». Dober je tudi v podajanju morske vabljivosti za letovanje v Sesljanu. Ako sta prospekta za potovanje v Mehiko in afriški Markeš malce trda pa nas Baldo Piero prepričuje v lepaku za like slediti doma razvoju njegove umetnosti. Brali pa smo, da je po-gostoma razstavljal drugod in da so njegova dela ponekod družno visela z onimi Guttusa, Turcata, Done, Fontane in drugih mojstrov najnaprednejšega slikarstva Italije. Ker pa je Antoni vulkansko delaven, nas je zanimalo videti v Gradežu, kjer sedaj razstavlja v hotelu «Saturnia», do kod mu je uspelo razviti svoj prenos nihalnih ritmov v sliki, ki je bil glavna nota lanske razstave doma. Kot smo pričakovali, seda ji Antoni že prehiteva prejšnjega. Čeprav je njegov nihalni ritem opazen še v kakem delu, se Antoni predstavlja popolnoma prenovljen. To pa predvsem zaradi novega načina slikanja, s katerim uspešneje podaja globino prostora svojega abstraktnega sveta. Čeprav slika še vedno s čopiči, so pa olje nadomestila sodobnejša vezila baronih pigmentov, ki dovoljujejo zelo reliefno izstopanje potez. In te so pretežno tanke, čipkasto dodelane na barvno migotajočih ozadjih ter se prepletajo v čudovito razgibane zanke. Da bi podal to prepletanje čim jasneje izostreno, Antoni ponekod presenetljivo spretno lepi na sliko barvane motvoze in s poudarjenim podsenče-njem istih ustvarja nadvse resnično plastičnost fantastičnih o-blik, ki jih ustvarja njegova bujna domišljija. Barvno je Antoni v nóvih delih bolj prefinjen in izredno mehko ubran. A to, kar optično utriplje o teh platnih, ni več snovnost barve, temveč že barvno žarenje astralnih svetlob, razpršenih v izrezu kozmičnega prostora, katerega poustvarjanje še vedno zanima Antonija, zlasti kovnjaki trdili, da je glavni sovražniki človeka, ki je sel čez 40. leto. Preobilica holesterina v krvi naj bi povzročala arteriosklerozo in dosledno s tem infarkt. Nikakšna tajnost ni, da so bolezni srca in ožilja v nekaterih državah zavzele v zadnjem času prvo mesto v smrtnosti. Tako se je v Franciji odstotek smrti, katerih vzrok so bolezni srca in ožilja, povečal od 16 odst. v letu 1. 38 na 32 odst. v letu 1958. Toda dokazano je, da začenši s 25 letom starosti kažejo znake obolenja od arterioskleroze vsi ljudje. Ameriški vojaški zdravniki so razte.esili 300 vojakov padlih v korejski vojni. Po zunanjih znakih so ti 22-letni mladeniči bili vsi povsem zdravi, toda 22 odstotkov njih je imelo okvare na srčno žilnem sistemu. Ameriški zdravniki menijo, da kaže podobne znaite v raznih stadijih kar 9.0 odst. ljudi. In kje temu vzrok? Marsikdo bi rekel, da le temu kriv holesterin. In vendar ni res. V zadnjem času neki _ei> n,ani strokovnjaki trdijo, da n jlest-srin ne povzroča okvar na stenah krvnih žil. Ateromi se pojavljajo tam, kjer so stene krvnih žil že poškodovane. To so dokazali 'udi neki nizozemski zdravniki, k,j so na umeten način poškodoVah stene aorte na poizkusnih miših. Nato so te aorte potopili v raztopino, ki je imela velik odstotek holesterina in ta se je sesedel le na tistih delih aorte, kjer je bila okvara, ne pa na zdravih. Krivec za srčho žilna obolenja torej ni po njihovem mnenju holesterin, pač pa neki drug še neznan čimtelj, ki povzroča okvare v krvnih žilah. Glede tega je več hipotez: posebne vrste poklici, dednost, večja ali manjša dejavnost posameznika, pomanjkanje fizične, ga dela in Še marsikaj, kar je povezano s sodobnim načinom življenja, Pravi proces nastajanja okvar na stenah krvnih žil ostane torej neznan. • Morda pa je v tem primeru vendarle dobro, zmanjšati količino ho. lesterina v krvi? Morda se bomo na ta način -izognili) njegovemu sasedanju na stenah krvnih žil? Leta 1961 je profesor ha medicinski fakulteti v Capetownu V. Bonte-Steward ugotovil, da se odstotek holesterina v krvi povečuje potem ko smo se najedli hrane, ki je bila bogata živalskih tolšč ln da se količina v krvi zmanjša, če uporanljatno rastlinske tatič« k.it na pr ki lužno, sbrtč. nično in druga olja. Tisk je tedaj na veliko pisal o tem odkritju in rezultat tega je bil, da se je n. pr. v Franciji poraba rastlinskega > lja naglo dvignila od prvotnih 2.000 na 75.000 ton. Toda nekateri strokovnjaki menijo, da od porabe rastlinskih tolšč — olj — ni nobene koristi. V neki bolnišnici so napravili sledeči poizkus: 28 bol-niiiniHiiiiimiiiihiiUiiiiiHMMiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiinmiiiiiiiiiuiniimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHMmiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Izpopolnili boste lastne pobude z onimi ne- Kega svojega sodelavca. Upoštevajte doOerr nasvet, ki vam ga bo dala ljubljena oseba. BIK (od 21.4. do 20.5.) Skušajte kar Sé da rtatančno izpolnjevati svoj načrt. Sestali se boste in pogovorili o važnem vprašanju z neko doslej neznano osebo. DVOJČKA (Od 21.5. do 22.6.) Poklicne obveznosti vam bodo preprečile že določeno potovanje. Zaupajte svojemu dobremu psihološkemu čuta, RAK (od 23.6. do 22,7.) Ne vztrajajte preveč na tem, da bi dosegli neko podporo. Srečne ure v družini. LEV (od 23.7. do 22.8.) Obstaja nevarnost dokajšnje napetosti v odno- obisk morskega muzeja in repen- , , . ... **«—*• t: energije v barvno zaznavne . oblike zvezdnatega vesolja, katerih barvitost poje tenkočutnim občudovalcem Antonijeve umetnosti pesem odmaknjenosti od surove vsakdanjosti življenja. tedna. Od obeh razstavljajočih deklet smo Ruzzierijevo spoznali že tani. po njenih odličnih delih m zato nas ne presdneča, če je tu še popolnejša, zlasti v dovršenosti zasnove barvnih prospektov, ki so kljub svoji dekorativnosti kar na mestu. Da bntenjamo El/rido Fabris med zadnjimi, je to le zato, da jo bolje pohvalimo, ker kaže res mnogo .izvirnosti in prizadevnosti o poglobitvi v prikazano snov lepaka in izrazit barriti smisel ter dobro kompozicijo tudi v prikazanih primerkih grafičnih del. Guido Antoni v Gradežu Od lanskega januarja, ko je prof. Guido Antoni razstavljal v Občin- Toda Antoni je kljub temu verjetno že na povratku s svojega izvidništva v kozmos, ker v nekaterih delih opažamo že bolj stvarne, bolj zemske oblike, ki se povezujejo na prejšnje le po lesketajočem soju astralnih barv. Ako smo o priliki Antonijeve razstave v Trstu ugotavljali, da je zanihal daleč naprej v podajanje še neporočene lepote bodočnosti, pa se sedaj v sliki «Arheološki fragment» že nakazuje povratno nihanje preko naše sedanjosti v preteklost časa, da bi tako dohitel pobegli žar že davno dogorelih kresov pralepote. MILKO BAMBIČ O holesterinu kot o enem izmed povzročiteljev poapnenja žil smo že pisali. Nekateri so holesterin imenovali tudi «morilec štev. I» in to v zvezi s tem, da arterioskleroza m srčna kap terjata v zadnji dobi ogromno žrtev. Sedaj pa prihajajo na dan s trditvami, da holesterin ni povzročitelj arterioskleroze. Sovjetski list «Znanost in življenje» je pred kratkim objavil študijo, iz katere povzemamo nekaj podatkov: Za holesterin so nekateri stro- ---------------------- slh med vami m nekim sodelavcem. Razmerje med vami in ljubljeno osebo ne bo najboljše. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Prejeli boste nove naloge, predvsem bo pri tem upoštevana vaša strokovnost. Z bistro zamislijo vam bo uspelo rešiti zapleteno vprašanje. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Bodite previdni v poslovanju z osebami, ki preveč obljubljajo. Dali boste zelo dober nasvet ljubljeni osebi. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Vsi. ki se ùkvarjajo z znanstvenim delom, bodo polni dobrih zamisli. Neko prijateljstvo se bo ohladilo. STRELEC (od 23.11. do 20,12.) Prisiljeni boste sprejeti več važnih odločitev. Dobre novice. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Odpirajo se nove možnosti za vaše poklicno udejstvovanje. Dokajšnje intelektualno zadoščenje. VODNAR (od 21.1. do 19,2.) Ne po stavljajte se po robu, ne da bi za to bili Izredno pripravljeni, osebi, ki Je močnejša od vas. Ne odkrivajte skrivnosti, ki so vam bile zaupane. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pomanjka nje tehničnih sredstev bi utegnilo zavleči zaključek nekega dela. Ne bodite preveč vezani na svoje navade. nikov, pri katerih se je količina holesterina vrtela od 3 do 5 gramov v litru krvi, so razdelili v dve skupini. Eni so dajali hrano, zabeljeno z živalskimi, drugi pa z razstlinskimi tolščami. Nihče od preizkušancev ni vedel, kakšna je tolšča v njegovi hrani. Na koncu poskusa pa niso zabeležili nobene znatnejše razlike v odstotku holesterina v krvi pacientov. Poskusi na živalih pa so pokazali, da uporaba rastlinskih tolšč zmanjšuje odstotek holesterina le v onih primerih, ko so iz hrane izločene vse druge tolšče. V listu «Biochemical journal» iz decembra 1961 je bilo objavljeno poročilo o ugotovitvah skupine a-meriških strokovnjakov, ki so na temelju poskusov prišli do sklepa, da zmanjšanje količine holesterina v krvi privede do povečanja njegovih zalog v tkivu, posebno v tkivu krvnih žil. Tako je zmanjšanje holesterina v krvi podgan nu 17 odst. povečalo njegovo količino v tkivu aorte za nad 33 odst. To dejstvo dokazuje, da se s tem še bolj spravljamo v nevarnost pred arteriosklerozo. Raziskovalci so ugotovili neposredno zvezo med količino hoicsterina v organizmu in skupno zalogo tolšč in lipomatoznih elementov. Do podobnih sklepov ->o pusli tudi francoski zdravniki, ki so ugotovili zvezo med debelostjo in obolenji srca jn ožilja. Po podatkih ameriške statistike je smrtnost od >rčoo žilnih obolenj trikrat večja pri ljudeh, ki so za 30 do 40 odst. težji od «povprečnega» Američana. In Američani ne jemljejo povprečja pri «nizkih» težah. Dr. Tremoliere iz francoskega ir., štituta za higieno piše takole: «Infarkt miokarda je najpogostejši pri debelih ljudeh, pri nervoznih, pri kadilcih, prav tako pri onih, ki imajo boljši apetit». Strokovnjaki sedaj raziskujejo ta pojav v dveh smereh: kardiologi hočejo odkriti vzroke srčno žilnih okvar, biokemiki pa proučiti proces sinteze lipomatoznih e-lementov, ki urejajo količino holesterina v človeškem organizmu. Mi menimo, da je holesterin «škodljivec», ki je protizakonito prodrl v naš organizem in ki ga je treba na vsak način iz njega izgnati. Toda to je velika zmota. Holesterin je snov, ki je neob-h dn : potrebna 't-tH-’.i. **uu, On sodeluje pri ast/urjanju cele vrste tkiv, posebno tkiva jeter, možganov in živcev. Določena količina holesterina je potrebna tudi za to, da bi se organizem mogel boriti proti nalezljivim boleznim in slnbokrvnosti; pomaga pri ustvarjanju spolnih hormonov in hor. monov nadledvične žleze, pri prenašanju mastnih tvarin v krvi itd. Njegova usodna vloga pri obolenjih krvnih žil je le domneva. Sc mkdo ni videl človeka, ki bi bil «bolan» zaradi prevelike količine holesterina v organizmu. Vendar pa je zdravnikom dobro znana bolezen s sledečimi simptomi: ble-doličnost, lasje brez sijaja, slabo delovanje nadledvične žleze, utrujenost. Toda ti ljudje so dosegli, če smemo tako reči, sen mnogih sodobnikov: v njihovem organizmu skoraj ni holesterina. Dejansko pa je to tragedija, ker je holesterin eden najbolj neobhodnih elementov za življenjsko aktivnost raznih celic. Vsi poizkusi, kako bi se v organizmu povečal odstotek holesterina, so se izkazali kot zelo težki, kot je težko doseči tudi znižanje odstotka holesterina. Stvar je v tem, da se pretežni del holesterina zbere v jetrih in le 2 odstotka gre v ostali organizem. Znanstveriiki še ne moreio reči, kje je vzrok motenj glede normal- „ . . , .. . ca, ki je polnil italijanske zapore Brici so se lotili. Najprej sOi , . : , • dali duška veselju spričo odho-1 " trohne‘ ° “«“*""** ,Db«sua; e.«: uucia- Glasbene razglednice; 20.00: mSfeland; 23.0o!'KlUriM M Dl." 5°-.Ro,I.din«.u»' »•«»• »®‘- Pentagram; °rif«str*..«®!'t0V8"‘ Mescoli Cano. Trst 12.00: Plošče: 12.29: Tretja stran; 1.15: Kot juke box; 1 -to petje; 14,00: Tržai 14.10: Lutkovni oder. Koper 9.35: Sprehod med dvema stoletje- 20-20: Radijska Igra; 21.20: Sere-ma; 10.35: Nove ital. pesmi; 1100: nadtR večer; 21.45: Ansambel Moj- Vesela glasba; 12.00: Glasbeni pro- ?lira Sepeta; 22.15: Jug, glasba; gram; 14.00; Pevci; 14 45: Plošče; 23 05: s Popevkam) po »vetu. Ital. te le vi j i/o 15.00: Album pesmi; 15.35: Koncert 13.15: Kot juke box- 13 «f Zborov- £ miniaturi; 16.00: Rapsodija; 16.35: sko petje; 14,00; Tržaške melodije; 1®:*0: .Ital- nar°d- f*-00' Program za najmiajše; 19.00; .......- 17-°°: ,rlms!‘? novost|: Dnevnik; 19.15: «U mugello dl N.‘- 17 35: Mala ene klopedija; 17.45: cola Lisi»; 19.40: Surova riba na Glasbeni variete: 18.35: Vaši iz- Japonskem; 20.15: Športne vesti-branci; 19.50: Ritmosimfonična glas- 20.30: Dnevnik; 2105- Film- «Včel ba: 20 35 • «Tl InraminM- 21 2S. u« ... .....l-.7 J. * ' ba; 20.35: «li baraccone»; 21.35: Večerna glasba: 22.10: Plesna glasba, do jir^uUMe»'*-' g^nadalj^anje"; ///. program 18.30: Gospodarska rubrika; 18.40; 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15; Glasba za dobro jutro; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: Pet simfoničnih plesov; 12 00 In 12.50; Glasba po željah; 13.40: Orkestri In ansambli; 14.00: Zabavne Tuji periodični tisk; 19.00: Gabrl-popevke; 14.30: Počitnice na mor- lelijeve skladbe; 19.15: Bolgarsko raj rojena»; 22.50: «Quel vagabondo di Ulisse» 23.15: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Dnevnik; 21.13: «II parolle- ........ ... .... . ________ ______ __________ re questo sconosciuto»; 21.45: Z»- ju In v planinah; 14.50: M. Mai- slovstvo; 19.50: Vsakovečernf^kon” nlmlvosti U športnega življenja; cert; 20.30: Revija revij; 20.40: "* ”* - — - • ••• » , m.ov. ivi. iviai- colm: Uvertura Tan O'Shanteri 15.30: Poje Yma Sumac; 16.00: No- Haendlove skladbe; 21.2oV Portre ve plošče; 16.30; Tretja stran; 18.45: Andrea Joliveta; 22.05: Literarna Operni koncert; 17.40: Glasbene oddaja; 22,45: Glasba danes sanje ln želje; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Fred Bongusto; 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester Glenn Miller; 22.40; Glasba za lahko noči 23.00: Prenos RL. Slovenijo 4.00: Dobro jutro; 8.05: Foerster: II. dejanje opere «Gorenjski slavček»; 8.35; Plesna ansambla Mala- 23,35: Športne vesti, Jug. televizija 19.30: «Naši prijatelji — avtomati» — sovjetski dokumentarni film; 20.00: TV dnevn.k; 20,45: Iz dela OZN — pomoč nerazvitim deželam-21.00: Celovečerni umetniški film-22.30; Poročila. — '4 — 3. septembra 1963 Vreme včeraj: najnižja temperatura 18,à najvišja 26, ob 19. uri 23, zračni tlak 1016,8 rahlo pada, veter 3 km severozahodnik, vlaga 76-od-stotna, jjadavine 0,2 mm, nebo poob-lačeno, ipiorje rahlo razgibano, tem-Pya*or» m pr Ja 23,» stopinje. Tržaški dnevnik Danes TOREK, 3. septembra Dora Sonce vzide ob 3.27 in zatone ob 18,42, Dolžina dneva 13.15, Luna vzide ob 18,57 in zatone ob 4,35. Jutri, SREDA, 4. septembra Ida 188 DIJAKOV PRED PONOVNO PREIZKUŠNJO Na vseh slovenskih srednjih šolah so se včeraj začeli popravni izpiti Največ jih je na nižji gimnaziji in na trgovski akademiji - Problemi slovenske šole ob izvajanju novega zakona o šolski reformi S pismeno nalogo iz slovenščine so se včeraj začeli na vseh slovenskih srednjih šolah v Trstu popravni izpiti za prestop v višje razrede in za dosego male mature na nižji gimnaziji. Tako so se torej že odprla šolska vrata za skupno 188 dijakov, ki ob koncu šolskega leta niso imeli dovolj sreče. Za dijake, ki so o-pravljali zrelostni izpit na klasičnem in realnem liceju, učiteljišču in trgovski akademiji, a ga niso popolnoma izdelali, pa se bodo šolska vrata odprla 13. septembra, ko se bodo začeli zrelostni izpiti v jesenskem roku z nalogo iz italijanščine. Teh dijakov (iz Trsta in Gorice) je letos 33. Popravne izpite za prestop v višji razred ima letos na nižji gimnaziji 69 dijakov, na višji gimnaziji nobeden, na učiteljišču 6, na trgovski akademiji 53, na znanstvenem liceju 20, na klasičnem liceju 2. Popravne izpite za malo maturo na nižji gimnaziji pa ima 38 dijakov. Danes bodo dijaki na vseh omenjenih šolah, ki imajo seveda popravni izpit iz tega predmeta, pisali nalogo iz italijanščine, jutri pa bo na vrsti latinščina, razen na trgovski akademiji, kjer imajo namesto latinščine tuj jezik. Ustni izpiti na učiteljišču se bodo začeli v petek, na nižji gimnaziji in znanstvenem ter klasičnem liceju v ponedeljek, na trgovski akademiji pa v sredo. Do 25. t.m. traja vpisovanje v I. razred enotne srednje šole, te dni se bo začelo vpisovanje otrok v I. razred osnovne šole, nato pa v otroške vrtce. Ponovno opozarjamo starše, katerih otroci so letos dokončali o-snovno šolo, da je vpisovanje o-trok v enotno srednjo šolo po zakonu obvezno. Zaradi tega naj starši opravijo svojo dolžnost, da ne bi imeli sitnosti. Dolžnost slovenskih staršev pa je seveda tudi, da vpišejo svoje otroke v slovensko šolo. Kakor smo že večkrat omenili, bodo po novem zakonu o šolski reformi polagoma odpadli razni tipi nižje srednje šole ter strokovne šole in bomo imeli enotno srednjo šolo. Z novim šolskim letom, ki se bo začelo 1. oktobra, se bo začela izvajati ta reforma s prvim razredom. Tako bomo imeli pri Sv. Jakobu, pri Sv. Ivanu, v Rojanu, Nabrežini, Križu, na Opčinah, na Proseku, na Katinari in v Dolini letos prvi razred nove enotne srednje šole z enakim učnim programom. Učni program za italijansko srednjo šolo je bil že objavljen, za slovensko pa bo moral biti objavljen v kratkem. Prav tako bo šolsko skrbništvo pred začetkom novega šolskega leta sporočilo razmestitev učnega osebja. Omenimo naj še, da bodo dijaki drugega in tretjega razreda nižje gimnazije in strokovnih šol, nadaljevali z učnim programom svojih šol, ker se bo šolska reforma izvajala postopoma. Glede izvajanja nove šolske reforme moramo pred začetkom novega šolskega leta opozoriti pristojne šolske oblasti, zlasti šolsko skrbništvo in ravnateljstvo urada za javno vzgojo pri vladnem generalnem komisariatu, na zadevne predloge sindikata slovenske šole, da ne bodo nastajale težave, ki bi samo ovirale delovanje slovenske šole in uspeh pouka. Upati je, da bodo pristojni organi poskrbeli za nove učbenike, za namestitev zadostnega števila šolnikov, za potrebna učila in opremo šol itd. Prav tako moramo ob tej priliki omeniti tudi vprašanje pomožnih učnih knjig za slovenske osnovne šole. Upravičeno pričakujemo, da se ne bo dogajalo kot lansko leto in da bodo te knjige takoj v začetku šolskega leta izročili vsem učencem slovenskih osnovnih šol, kakor jim po zakonu pritiče. Seznami zavarovancev obrtniške blagajne Pokrajinska bolniška blagajna obrtnikov sporoča, da so na občinskih oglasnih deskah na tržaškem področju in na sedežu pokrajinske bolniške blagajne obrtnikov v Ulici Udine 19 od 1. do 15. septembra izobešeni seznami zavarovancev, ki so jih v času med januarjem in julijem 1963 na novo vpisali ali izbrisali, ali ki so v tem času prijavili kakršnokoli spremembo svojega položaja. Proti vsebini teh seznamov lahko vložijo prizadeti priziv na pokrajinsko komisijo za .obrtništvo pri trgovinski zbor-'nici v roku enega meseca od i objave. Po tem roku bodo poslali te sezname davkariji, da izterja prispevke, ki jih zavarovanci dolgujejo po zakonskih predpisih. Obrtniki pa lahko plačajo prispevke neposredno in v enem samem obroku z vplačilom na poštni tekoči račun, za kar pa morajo vložiti prošnjo pri upravi bolniške blagajne. potrebe 40 milijonov ton surovega mineralnega olja. Naftovod ima premer 86 cm in bo znašala njegova največja letna zmogljivost 35-40 milijonov ton, ko bodo dogradili nove postaje za črpanje nafte. Pri projektiranju so sicer upoštevali bodoče velike potrebe, vendar niso mogli predvideti tako naglega porasta potrošnje nafte in derivatov. Zato ta naftovod že v kratkem ne bo zadostoval potrebam, saj sedaj pripravljajo v Svici gradnjo dveh novih čistilnic, ki bosta imeli zmogljivost šest milijonov ton nafte letno. Glede izbire izhodišča za nov naftovod nemški poluradni organ podčrtuje, da bodo po vsej verjetnosti izbrali Trst, saj je to pristanišče na najugodnejši točki in je najmanj oddaljeno od velikih petrolejskih pristanišč Bližnjega vzhoda. Seveda pa moramo pri tej vesti upoštevati, da po vsej verjetnosti ne gre za točni in dokončni sklep, odnosno da gre predvsem za splošno geografsko indikacijo. Pristanišče za naftovod bo lahko izbrano na kateri koli točki od Tržiča pa do Milj. Nemški glas o naftovodu Jadran-Bavarska Tiskovni urad Zahodne Nemčije je objavil zanimivo sporočilo v zvezi z načrti osmih petrolejskih družb za gradnjo naftovoda Jadransko morje-Bavarska. Prvotno go vzeli v poštev dve možnosti: podvojitev zmogljivosti odnosno gradnjo paralelnega naftovoda ob že obstoječem naftovodu, ki gre iz Marseilla skozi Svico v Nemčijo in gradnjo naftovoda, ki bo šel od Trsta preko Alp skozi dolino reke Inn do Donave. Vendar Je prvi načrt odpadel. Petrolejske družbe vedo, da ima naftovod, ki ga vzdržuje družba «Pipe line Sud-Europeen da Lavera» in ki gre iz Marseilla do Strasburga in Karlsruheja, že dovolj lastnih klientov. Ce se sešteje zmogljivost francoskih, švicarskih in nemških čistilnic, ki spa-. dajo v območje omenjenega naftovoda, se pride do skupne letne dar pa je prav to vprašanje lahko rešljivo, saj so imeli naftovodi vedno mednarodni značaj in je njih ureditev lažje vskladiti z načeli Skupnega evropskega tržišča. Popoldne pa se je nadaljevala razprava o pristaniščih in o pomoči, ki jo nudijo razne države, o čemer je predaval trgovski ravnatelj pristanišča v Rotterdamu. Danes si bodo slušatelji ogledali ladjo «Iliria», C Od 21. do 23. septembra bo v Redipugli svojevrsten kongres, ki bo združil osebe, ki imajo isti priimek: Soldi. Gre za okoli 30 tisoč oseb, ki imajo enak priimek in ki živijo po vsem svetu. Kongresisti si bodo ogledali tudi Gradež in Trst. Proslava bazoviških junakov Ob 33. obletnici ustrelitve bazoviških junakov bodo protifašistične-odporniške organizacije, svojci in znanci v petek, 6. septembra ob 17.30 uri položili vence na njihove grobove na pokopališču pri Sv. Ani, V nedeljo, 8. t. m. ob 15.30 uri pa nriredijo protifašistične organizacije proslavo pred spomenikom na strelišču pri Bazovici z govori, polaganjem vencev in nastopom pevskih zborov. Darovi za Skopje Darove v denarju in blagu sprejema osrednji zbirni center v Ul, Geppa 9, tel. 31-119, od 8. do 14. ure. Denarne prispevke pa sprejemata: Tržaška knjigarna Ul. sv. Frančiška. Primorski dnevnik Ul. Mon- tecchi 6. KRIZA PROMETA V TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU Tudi v avgustu padec prometa Javnih skladišč Najobčutnejši je padec prometa z žitaricami in oljčnimi semeni Po neuradnih podatkih je v avgustu promet Javnih skladišč dosegel 133.000 ton, medtem ko je znašal istega meseca lanskega leta 180.000 ton. Od 133.000 ton prometa odpade 86.000 ton na izkrcano in 47.000 ton na vkrcano blago. Ti podatki se nanašajo izključno na promet Javnih skladišč in ne vključujejo torej prometa lesnega pristanišča, ILVA, Industrijskega pristanišča itd. V razdobju januar-avgust je dosegel promet Javnih skladišč skupno 1.201.000 ton in je bil za 11 odst. nižji kot v istem razdobju lanskega leta, ko je znašal 1.351.000 ton. Položaj je torej zelo neugoden in to še zlasti, ker prihaja do padca prometa zlasti v zadnjem razdobju, ko se opažajo posledice zvišanih tržaških pristaniških tarif, do česar ni prišlo v drugih konkurenčnih pristaniščih. Struktura v prvih osmih mesecih prepeljanega blaga je bila naslednja: premog, rude in staro železo 415.000 ton, lani pa 423.000 NA TEČAJU O PROMETU Gospodarska ugodnost naftovodov Včeraj je na tečaju o prometu v okviru držav Skupnega evropskega tržišča predaval svetovalec ENI inž. Alfredo Giarratana o ekonomičnosti naftovodov. Govornik je ugotovil, da je znašala potrošnja nafte v Zapadni Evropi v letu 1962 215 milijonov ton in da se je potrošnja zvišala v primerjavi s prejšnjim letom za 50 odst. Sedaj obratuje 14 naftovodov (od katerih 4 v Italiji), ki imajo skupno dolžino okoli 3.000 km. Grade 1.600 km naftovodov, obstajajo pa na-rti za nadaljnjih 1.570 naftovodov, med katerimi je tudi naftovod Trst-Nemčija, ki bo predvidoma dolg 480 km. Govornik je ugotovil, da so imeli naftovodi resne posledice pri prevažanju nafte z ladjami, medtem ko ni prišlo do bistvenih sprememb pri zemeljskih prevozih, O prevažanju nafte in njenih derivatov z naftovodi sedaj razpravljajo vrhovni organi SET, ki so pričeli z razpravo o prevoznih vprašanjih. Ven. ................. ....................... HUDA NEZGODA OTROKA V CER0VLJAH Konj na domačem dvorišču poteptal 2-letnega otroka Čeprav se zdijo poškodbe hude, zdravniki upajo, da bo otrok okreval V pozni večerni uri je mirno spal v svoji bolniški posteljici . mniiitimiiiilMiipiMliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui, unii, imi,umni,,,,,umni irmiiiiii.miiiiimiii ENfl OD ŠTIRIH ENOT ZA PROGO PROTI DALJNEMU VZHODU Nova Lloydova ladja „ Esquilino" grajena po načelih avtomatizacije Ladja je danes zgftdaj zjutraj odplula na uradno poskusno vožnjo - Sprejem za predstavnike oblasti Predstavniki oblasti in med nji- strojnici. Osrednja stikalna plošča mitporfprefekt MojiMiriJifirMald- *.................... mk pokrajine Delise, podžupan Cumbat, poveljnik pristanišča pol. kevnik Bataglieri so.fi včeraj ogledali riovo’Lloydqvo ladjo «Esauili-no», k: bòi vozila rta redni hitri trgovski progi proti Daljnemu z hodu. Ladja j« pčndči' ob Al uri uplula na uradno preizkusno vož. em:r vzhodu. Ladja jet pèndei ob 4. uri Gaplula na uradno preizkusno vož. njo, ko bo posebna državna komisija ugotovila brzino ob polovičnem tovoru. Nato bo ladja odplijlb Benetke, kjer bodo dokončali nalaganje tovora in nato na otvoritveno vožnjo na progi proti Lidiji. «Esquilino» spada v okvir, štirih ladij, ki jih je naročil Tria ški Lloyd za progo proti Daljnemu vzhodu in bo vozila izmenično iz Trsta in iz Genove. Gre za zelo lepo moderno ladjo, ki pa ima — prva v Italiji — revolucionarne značilnosti. Prvikrat so namreč uporabili na tovorni ladji načela polne avtomatizacije, ki se pogosto že uporabljajo v industrijskih podjetjih. Na enem samem mestu so namreč osredotočili popolno vodstvo pogonskega stroja, kot tudi električnih in različnih pomožnih naprav. Pogonski in druge Diesel motor. je ne poganjajo več iz strojnice temveč^ z osrednje centrale, ki je terminčno in akustično izolirana od strojnice, tako da službujoči strojni oficir lahko dela v ugodnih pogojih. Iz osrednje centrale se skozi velika okna vidijo vse podrobnosti v Deset minut po 18. uri je komaj dveletni Marino Legiša še koracal po domačem dvorišču v Cerovljah št. 30. Trenutek pozneje pa je že obležal nezavesten na tleh, ker ga je z vso silo pomendral domači konj ter mu povzročil hude poškodbe. Malčka je s svojim avtom prepeljal v splošno bolnišnico njegov oče, 38-letni Stanko Legiša. Zdrav, niki so ugotovili na malčku razmeroma zelo hude poškodbe, in si. cer predvsem krvavitev iz levega ušesa, zaradi česar menijo, da ie prišlo do zloma zatilnika. Poleg tega so Marinu ugotovili obširno in globoko rano na levi roki, rano na zgornji ustnici ter razne podplutbe na desnem kolenu. Poleg tega je močno Krvavel iz nosa. Kako je prišlo do nesreče? Kot smo že dejali, se je mali Marino igral na domačem dvorišču. Prav tedaj je brat njegove mame, Pepce Terčonove por. Legiša, se pravi njegov stric pripeljal na dvorišče voz naložen s senom. Moški je izpregel kobilo, ki se je napotila kot navadno, do bližnjega napajalnika. Kobila pa se je nenadoma o-brnila, ko se je hotela napotiti proti hlevu. Prav v tistem trenutku se je malček znašel pod kopiti živali. Zdi se, da ga kobila ni brcnila, temveč samo slučajno poteptala. Takoj, ko je zaslišala vpitje na dvorišču, je prihitela neka sorodnica iz bližnje gostilne, ki je vzela otroka v naročje ter mu skušala pomagati. Po kakih desetih minutah so malčka spravili k zavest vsaj toliko, da je začel klicati svojo mamo. Svojcem se ni zdelo v tistem trenutku, da je Marino hudo poškodovan, ker je bil pri zavesti. Pozneje pa jih je zaskrbelo, ker je močno krvavel iz nosa in ušes. Zato ga je oče naložil na svoj avto ter ga odpeljal v splošno bolnišnico. Sinoči okoli 23. ure je mali Marino spal v svoji posteljici v splošni bolnišnici. Ce ne bodo nastopile nepredvidene komplikacije, bo morda okreval razmeroma zelo hitro. Ogorek cigarete Je nekdo vrgel v nedeljo zvečer na dvorišče stavbe v Ul. Caccia 5. Ogorek je padel na kup odpadkov, ki je pričel goreti. Poklicali so gasilce, ki pa so imeli lahko delo. Zadostovalo je nekaj veder vode, da so požar pogasili. Včeraj dopoldne pa je nekdo poklical gasilce v Ul. Leo št. 6, češ da gre za požar. Poziv pa je bil nepotreben, saj ‘ ni šlo za požar, temveč za dim, ker so delavci v sosednem gradbenem podjetju sežigali lesene opilke. Pleskar v bolnišnico zaradi strupenih hlapov S strupenimi plini, ki jih razvija barva, se je zastrupil 25-letni pleskar Elio Framalieo dorila v Ul. del Veltro 9, ko je včeraj okoli 9.30 pleskal hladilnik ladje, ki jo dokončujejo v ladjedelnici Feb szegy. Padel je nezavesten na tlaj kjer so ga pobrali njegovi delov-ni tovariši in od koder so ga odpeljali v bolnišnico. je zvezana s pogonskim strojem, ki je teleupravljen in zadostuje nekaj pritiskov na gumb, da se požene, ustavi, pospeši brzino, odnosno izvrže vse druge potrebne operacije pri pogonu velikega Diesel motorja, ki razvija 11.200 konjskih *il. Na levi »trani so tri stikalne plošče, s katerimi se upravljajo Diesel motorij in z njimi zvezani generatorji električne energije, na levi pa stikalne plošče za upravljanje kompresorjev, črpalk za vodo in_ za olje. Na zadnji steni so nameščena vsa stikala za zapleten električni sistem. Vsasa stikalna plošča je opremljena z vrsto manometrov in drugih naprav, ki kažejo delovanje motorjev in drugih naprav in ki v primeru napak najprej avtomatično sprožijo zvočni in vidni a-larm, nato pa v primeru hujših poškodb pogon avtomatično ustavijo. Zlasti je zanimiv «scannig System», to je posebna elektronska naprava, ki nadzoruje 72 točk, me. ri temperaturo, pritiske in podobno in «moči», dokler je vse v redu. Ce pa se temperatura zniža ali zviša preko dovoljene mere to vestno^ zabeleži in istočasno tudi zabeleži točen čas izpremembe, poleg tega pa se vžge rdeča lučka, ki službujočega strojnika opozori na napako. Centralizirano upravljanje po. gonskih strojev bo po predvidevanjih brodarjev in graditeljev prineslo resne koristi. Predvsem bodo lahko bolje izkoriščali pogonski stroj in druge motorje, saj bodo lahko točneje upoštevali vse pokazatelje, ki so združeni na enem samem osrednjem mestu. Pri tem ne gre za majhne stvari, saj porabi veliki pogonski stroj na tone nafte .in pomeni majhen prihranek na gorivu ali mazivu v absolutnih številkah dejansko pomembno vrednost. Istočasno se bo tudi znižala možnost okvar, saj vsi avtomatizmi zelo točno spremljajo delovanje motorjev, pravočasno opozarjajo na nepravilnosti, česar do sedaj ni bilo mogoče, pa če je bila posadka še tako pazljiva. Končno se za približno 20 odst. zniža število zaposlenih strojnikov. Bistveno pa je tudi dejstvo, da se delovni pogoji znatno izboljšajo, saj se vrši nadzorstvo nad stroji v posebnem ločenem prostoru, ki je termično in akustično izoliran od strojnice, v katerem obstaja umetna klima. Strojniki bodo torej delali v ugodnem okolju, med. tem ko so bili do sedaj prisiljeni delati pri motorjih, ki so vroči in kjer je ziak zlasti v tropskem podnebju razbeljen, je polno izpušnih in drugih strupenih plinov. Izboljšanje delovnih pogojev je eden izmed glavnih razlogov za uvedbo novega centraliziranega sistema nadzorstva in vodstva pogonskih strojev, saj je zaradi neugodnih delovnih pogojev prišlo do pravega «bega» mornarjev te stroke, ki so se raje zaposlovali na mnogo ugodnejših delovnih sorodnih mestih na kopnem. Centralizirano upravljanje pogona predstavlja torqj revolucionarno novost v pomorstvu in odpira nove širše možnosti, ko se bo postopoma prehajalo na delno avtomatizirano ladjo, ko bodo iz enega središča izvrševali vse operacije in končno, ko se bo ustvarila «avtomatizirana ladja», ki bo praktično plula skoro brez posadke, ki bo ■ potrebna samo še za nadzorstvo in morebitne izjemne operacije. Ladja «Esquilino» je torej prvi korak k tej bližnji bodočnosti. Vendar pa se glede dstalih naprav, razporeditve prostorov, navigacijskih in drugih naprav približuje vsem ostalim običajnim ladjam. Pri tem pa gre seveda za zelo moderno ladjo, na kateri so posebno skrb posvetili posadki, ki se bo -na ladji zadrževala dalj čpsa, saj bo ladja plula na dolgi tovorni progi. Celotna posadka je nameščena v kabinah za eno in največ za dve osebi, razpolaga z vrsto prijetnih prostorov za prebivanje, v vseh prostorih, kjer prebivajo ljudje, je umetna klima, poskrbljeno je za 'sanitarne in druge naprave. «Esquilino» ima naslednje značilnosti: naj večja dolžina 154 m, širina 20 m, višina do glavnega mostu 11,8 m, grez ob polnem tovoru 7.79 m, brzina na preizkusni vožnji 19.2 milje, komercialna brzina 16.5 milje. V soboto splavitev cisterne «AGIP-Trieste» V soboto bodo v ladjedelnici Sv. Marka v Trstu splavili 48.068-tonsko motorno cisterno «AGIP-Trieste», ki jo grade za družbo AGIP iz Milana. Botrica ladje bo soproga predsednika vlade Vittoria Leoneja. Včeraj so na ladjo postavili 22.600 kg težak vijak, ki ima premer 6,50 m in ki so ga izdelali v podjetju «Ansaldo fonderie multe, db» v Genovi. V ladjedelnici CRDA v Tržiču bodo v ponedeljek splavili 36.000-tonsko tovorno ladjo za prevoz tovora v razsutem stanju, medtem ko bodo podobno ladjo, ki so jo napravili v CRDa v Trstu, izročili brodarjem v sredo. ton padec 1,7 odst.; žitarice in oljčna semena 68.000 ton, lani 182 tisoč ton — padec 62,7 odst.; les 93.000 ton, lani 108.000 ton — padec 14 odst.; razno blago 625.000 ton, lani 638.000 ton — padec 2,2 odst.. Pri lesu je prišlo do bistvene spremembe strukture lesne trgovine, saj se je nekoliko povečal obseg pripeljanega tropskega lesa (letos 32.000 ton, lani 29.000 ton), medtem ko se je znižal obseg pošilj evropskega rezanega lesa (letos 61.000 ton, lani 79.000 ton — padec 22,6 odst.). Celotni rezultat prometa tržaškega pristanišča je torej zelo negativen, saj predstavlja promet Javnih skladišč bistveno in finančno najpomembnejšo postavko. Do padca tega prometa pa je v prvi vrsti prišlo zaradi znižanih pošiljk s strani Avstrije in CSSR, s katerima ni bila več obnovljena letna pogodba o pristaniškem prometu. Do 20. septembra je treba prijaviti občinske davke Tržaško županstvo poziva davkoplačevalce, naj na osnovi zakonskih predpisov o krajevnih financah izpolnijo do 20. septembra t.l. sledeče davčne prijave; Prijavo za družinski davek, davek ba pse, davek na obrtna dovoljenja, davek na stroje za ekspresno kavo, dave’; na napisne table, davek za pobiranje in odnašanj 6. smeti, davek za zasedb.0 javnih prostorov, ki vsebuje tudi pristojbino za vozne dohode v razne stavbe, pristojbino za kanalizacijo, davek na stanovanja, ki je omejen samo na tiste osebe, katere nimajo stalnega bivališča v tržaški občini in ne plačujejo v Trstu družinskega davka. Omenjene prijave ni treba, da napravijo vse tiste osebe, ki So že vpisane za omenjene davke v občinski davčni seznam in ki so že pravočasno vložile zadevno prijavo, če med tem časom ni nastala v pogledu obdavčevanja kaka sprememba. Glede družinskega davka pa je treba prijaviti vse spremembe o dohodkih, ki so1 v zadnjem letu nastale v drijžini. Kdor ne bo pravočasno vložil omenjenih prijav, bo kaznovan po obstoječih zakonskih predpisih. Zveza partizanov tržaškega ozemlja sporoča, da je vpisovanje za izlet v Cerkno zaključeno, ker so vsa razpoložljiva mesta v najetih avtobusih že zasedena. PROSVETNO DRUŠTVO «IGO GRUDEN» V NABREŽINI vabi na predavanje prof. Nade Pertotove o NOVI ENOTNI SREDNJI SOLI, ki bo v dru-števnih prostorih v Nabrežini v četrtek, 5. t. m. ob 20.30. Šolske vesti Na državnem znanstvenem liceju s slovenskim ufnim jezikom v Trstu. ki lina poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1963-1964 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchio 9-11. neprèkinjeno do 25. septembra 1963. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim Jezikom v Trstu sporoča, da se pričnejo zrelostni izpiti v jesenskem izpitnem roku Soškega leta 1962-63 dne 13, septembra 1963 ob 8.30 s pismenim Izpitom lz italijanščine. Na državnem trgovskem tehničnem zavodu s slovenskim učnim Jezikom v Trstu se bodo začeli usposobljenost-n) popravni izpiti 13. septembra 1963 ob 8,30 s pismeno nalogo iz Italijanščine. Vpisovanja za šolsko leto 1963-64 se vršijo vsak dan op 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ul. Caravaggio 4, neprekinjeno do vključno 25. septembra 1963. Državna nižja Industrijska strokovna šola s slovenskim učnim Jezikom v Trstu (Rojan, Ulica Montorsino 8), obvešča, da se vrši vpisovanje učencev in učenk do vključno dne 25. septembra t.l. Ravnateljstvo nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu obvešča dijake, da se vpisov.nje za II. in lil, razred ter za 1. razred enotne srednje šole nadaljuje do 25. septembra 1963 vsak delavnik od 10. do 12. ure. Učenci, ki se vpišejo v I razred enotne srednje šole morajo predložiti naslednje dokumente: 1. Rojstni list iz anagraf. urada. 2. Potrdilo o precepljenju. 3. Potrdilo o zdravih očeh. 4. Zadnje šolsko spričevalo. Vsa druga pojasnila se dobijo v tajništvu Sole. Vpisovanje v slovensko učiteljišče v Trstu se je začelo in bo trajalo do 25. septembra. Pojasnila daje tajništvo zavoda. Razpis za prijave v Slovenski dijaški dom L Dijaki ki nameravajo vstopiti v šolskem letu 1963/64 v Slovenski dijaški dom kol redni ali zunanji gojenci morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tlskovlnan, ki jih dobijo pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Ul. Ginnastica 72 ali pri predsednici Dijaške Matice v Ulici Gtppa 9/11 (pri SPZ). 2. Prošnje za sprejem v dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do izpolnitve vseh razpoložljivih mest 3. Dijaki, ki niso v gmotnem položaju, da bi plačevali celotno vzdrževalnino, naj vložijo pri Dijaški Matici posebno prošnjo za podporo po navodilih razpisa Dijaške Matice. 4. Vsa ostala pojasnila in navodila prejemajo prosilci pri naslovih navedenih v 1, točki. Uradne ure do 20. septembra: Vsak delavnik od 11. do 13. ure, ob ponedeljkih in petkih pa še od 17. do 18. ure. KRADEL V TRSTU - ARETIRAN V VERONI Po dveh mesecih aretiran mladoletni cirkuški tat Iz voza cirkusa Togni je svojemu sostanovalcu odnesel vso garderobo In izginil Kino Nazionale 16.00 «Gli avvoltoi». Ran-dolph Scott. Arcobaleno 16.00 «I tre volti della paura» eastmancolor. Boris KarloK. Prepovedano mladini. Excelsior 16.00 «90 notti In giro per il mondo» eastmancolor. Prepovedano mladini. Fenice 16.00 «Il ventidleatore del Texas». Robert Taylor, Eastmancolor. Grattacielo 16.00 «Il fornaretto di Venezia» technicolor. Michele Morgan, Jacques Perrtn. Superclnema 16.00 «Tamburi d’Africa» technicolor. Alabarda 16.30 «Il re di Roma» technicolor. P. Cassel. Filodrammatico 16 00 «L’ira di Achille» technicolor. Gordon Mitchel. Aurora 16.30 «Silvestro e Gonzales, vincitori e vinti». Cristallo 16.30 «Magnifica ossessione» technicolor. Rock Hudson. Capito! 16.30 «Il rifugio dei dannati». Prepovedano mladini. Garibaldi Danes zaprto. Jutri ob 16.00 «Il risveglio dell’istinto» technicolor. Laurent Terzleff. Massimo 16.30 «Giulio Cesare, li conquistatore delle Gallie# technicolor. Cameron Mitchell. Impero 16.30—21,45 «Uno del tre». Moderno 16.00 «Casablanca». Hupery Bogart, Ingrid Bergman. Astoria 17.00 «Silvestro contro tutti». Barvne slikanice. Astra 16.30 «L’ultimo minuto». Prepovedano mladini. Vittorio Veneto Revija policijskih filmov. 16.45 «Paradiso dell’uomo» technicolor. Prepovedano mladini. Abbazia 16.00 «Il grande gaucho». Ro-ry Calhoun. Marconi 16.30 «Jhonny Guitar» scope-color. Joan Crawford. Ideale 14.30 «Il iesoro del lago d’argento» technicolor. KINO NA PROSTEM Satellite 20.00 «Stan e Olio alla riscossa». Najbolj nenavadne in najzabav-nejše dogodivščine.' Marconi 20.00—22.00 «Jhonny Guitar» scopecolor. Joan Crawford. Paradiso 20.00—22.00 «Arriva Jesse James» technicolor. Bob Hope. Skedenj 20.00 «Professore tra le nuvole» technicolor. Fred Mac Murray. Danes; v MIRAMARU predstava «Luči in zvoki» Ob 21 sc ob 22.15 v Italijanščini «Maksimilijan ln Karlota». GLASBENA MATICA V TRSTU Vpisovanje v Solo Glasbene Matice bo od 2. do 7. septembra t. I. vsak dan od 9. do 12. ure v šolski pisarni v Ul. R. Manna 29/1., tel. 29-779. Vpisovanje v Nabrežini bo v četrtek, 5. septembra od 10. do 12. ure v dvorani P. d. «Igo Gruden». Vpisovanje na Proseku bo v četrtek, 5. septembra od 18. do 20. ure v dvorani P. d. «Prosek-Kontovel». Vpisovanje v Trebčah bo v petek, 6. septembra od 20. do 21. ure v Ljudskem domu. Reden pouk se bo začel v ponedeljek, 9. septembra 1963. RAVNATELJSTVO VALUTE V TESTU dolar 620,25 švicarski frank 143,70 funt šterllng 1734,— francoski frank 126,50 marka 155,80 šiling 24,02 pezeta 10,34 dinar 0,72 marengo 5600,— zlaco 710,— ........iiuuiiiaiinaimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiii..immiiim..................n..... Rudarska godba iz Idrije na festivalu «Unità» Snoči. se je v parku na Pončani zaključil peti festival lista «l’Unità», ki se je pričel v soboto. Tudi zadnji dan je bilo v. parku vse živo: na treh krajih so igrali orkestri in največja množica se je gnetla pred odrom, kjer so se vr- stila dekleta, ki so pela popevke. Najbolj navdušeno jim je seveda ploskala številna mladina. Dolge vrste so bile tudi pred stojnico, kjer so pekli čevapčiče in kjer se je ves čas močno kadilo. Seveda so imele tudi stojnice z domačim vinom obilo hvaležnega občinstva. Po razdelitvi nagrad za popevke je nastopila šaljiva skupina z veselimi tržaškimi popevkami. Skratka, bilo je obilo zabave za vse. Na sliki vidimo nastop godbe na pihala rudarjev iz Idrije v nedeljo, Policijski funkcionarji komisariata Stare mitnice so po dveh mesecih izsledili tatiča, ki je o-kradel 19-ietnega Giuseppa Ro-mo iz Conegliana Veneta. Pred dvema mesecema se je Roma znašel v našem mestu skupaj z uslužbenci cirkusa Togni, kjer je bil zaposlen kot natakar. Tudi tatič — 17-letni Franco B. — je bil zaposlen v cirkusu. Do tatvine je prišlo nekega sobotnega jutra, ko je Franco B. pograbil vsa oblačila in drugo imo-vino svojega tovariša ter se oddaljil od šotorišča. Ko je Roma vstopil v kamion, kjer je spal skupaj s Francom, ni našel več niti enega žepnega robca. Okradeni je prijavil zadevo policijskemu komisariatu, ki je obvestil o zadevi vse policijske državi. organe v Po dveh mesecih je morda Franco B. mislil, da ga nihče več_ ne zasleduje. Na njegovo nesrečo pa ni bilo tako, saj so ga pred nekaj dnevi policisti našli v Veroni, ga aretirali in pripeljali v Trst. Na policijskem komisariatu Stare mitnice je mladenič priznal svojo krivdo. S seboj je imel še dobršen del ukradenih predmetov, ki so jih vrnili Romi. Ker pa je že pretekel rok zakonskega pripora, so mladeniča izpustili na svobodo ter ga prijavili oblastem zaradi tatvine. * * * Karabinjerji z openske postaje so prijavili sodnijskim oblastem zaljubljen par, ki so ga zasačili v neki samotni ulici na Opčinah. Pravzaprav je par zasačila neka patrulja financarjev, ki ju je potem spremila do karabinjerske postaje. Gre za 40-letnega Lea B. iz Benetk ter za 25-letno Nado G. iz Sežane. Dekle je baje nekoliko prej prestopila državno mejo, prišla na Opčine, kjer je počakala Lea. Obtoženca so prijavili sodišču ne da bi ju a-retirali. Po izjavah karabinjerskega pod: častnika iz Ul. Cologna, ki je spremljal ranjenca v bolnišnico, se je mladenič ponesrečil v Ul. Friuli pri hišni številki 68. Rosetta se je malo prej peljal z vespo TS 14724 proti središču mesta, ko je iz doslej še neznanih razlogov zavozil povsem na desno, podrsal po obcestnem zidu in se končno prevrnil z vespo vred na asfalt, kjer je obležal nezavesten. Mimoidoči so takoj po telefonu poklicali RK. Po mnenju zdravnikov bo mladenič okreval v 5 dneh. če se bo izkazalo, da ne gre za kostne poškodbe lobanje. SPDT priredi v nedeljo 22. t.m, planinski izlet na Viša rje in Lovca ter za tiste, ki bi to želeli, tudi k Belopeškim Jezerom). Tu se bomo srečali s člani bratskega koroškega S PD iz Celovca. Mali oglasi Nevaren padec mladeniča z vespo v Ul. Friuli Ponoči ob 23.30 so z avtoambu-lanto RK pripeljali v bolnišnico 20-letnega Giuseppa Rosetto, stanujočega v Ul. del Sale 2, in ga sprejeli na I. kirurški oddelek zaradi poškodb na glavi z možnimi kostnimi poškodbami na lobanji Mladenič je bil tudi v nezavestnem stanju. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v 2. najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče .. . limone . . i .. . fige ............ jabolka................29 hruške ................ 24 breskve ............... 29 slive ............... grozdje ............. domača pesa. .. .... zelje kumarice ............ čebula .............. stročji fižol . ..... fižol za luščenje .... solata .............. meiancane . . ...... krompir zelena paprika....... paradižnik . zeleni radič I. . . ; s -, zeleni radič II. . ; domače bučke......... uvožene bučke ....... Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec) 330 411 411 176 294 282 36 83 71 29 118 71 24 118 59 29 106 53 29 50 36 59 176 83 50 160 100 41 71 59 36 80 60 40 77 45 118 180 141 59 141 94 125 250 200 47 100 71 23 47 33 59 83 71 24 106 47 300 500 400 60 250 200 40 100 80 47 94 83 kopalne obleke, perilo, poletne bluzice iz pletenine, nogavice ter vse sezonske artikle za ženske, moške in otroke p0 najntžjlh cenah v Trstu, dobite pri «MAGLIABELLA» na Kor-zu Garibaldi li (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Postreženi boste v vašem Jeziku. POKRIVANJE PODOV !n podi IZ Plastike, guma, linoleum od 500 lir dalje, preproge In plastične preproge za hodnike vseh vrst, žlmnlče za kopanje od 3900 lir dalje, žimnice 12 platna spremenljive v naslanjač za morje od 5500 lir dalje dobite pri «ITALPLAST», Trst. Trg Ospedale 6. tel. »5-919, DEKLETA za lahko delo — dobra plača — bivajoča v okolici Opčin — Iščejo se. Pismene ponudbe na: Fabbrica Cartotecnica — Casella postale 2001 — Opiclna. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. Alberta Kriščaka daruje Marta Zuban 500 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Franca Gombača darujeta družini Škerlj in Sancin 2.000 lir za Dijaško Matico. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 1. In 2. septembra 1963 se Je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa j* 11 oseb. Umrli so: 67-letnl Francesco Battaglia, 58-letnl Giovanni Palomba, 61-letni Angelo De Tullio, 60-letni Alberto Ressi, 57-letna Anna Rossini por. Pani, 69-letni Antonio Della Martina, 63-letna Eleonora Bacchia por. Belian. 56-letnl Alberto Kriščak, 62-letni Giuseppe Giannini, 39-letnI Antonio Cremonese, 83-letni Giovanni Zerbo. NOČNA SLUŽBA LEKARN od 1. do 15. septembra All’Alabarda, Istrska ulica 7; de Leitenburg, Trg sv. Ivana 5; Ai Due Mori, Trg Uniti 4- P re ridirli, Ul. Tiziano Vecellio 24. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili v tako velikem številu na zadnji poti našega dra- gega očeta in nonota RIHARDA RAUBERJA Posebna zahvala pevskemu zboru, č. g. župniku, mestnim stražam, darovalcem cvetja in vencev ter vsem dobrotnikom, prijateljem in znancem. Žalujoči: sin, snaha, sestri, brat, vnučki in ostalo sorodstvo Opčine, Trst, Ljubljana, 3.IX.1963. NEZADOVOLJSTVO USLUŽBENCEV BIVŠE ZVU Še sodai ne uživalo vseh pravic stalnih državnih uslužbencev Minila Na najslabšem so uslužbenci policijskih zborov bivše ZVU, ki so prešli v civilno službo so že več kot tri lete, Ito ima negativne posledice tudi stim bivšim policistom, ki so jih k,i lofio i.i. - “!"* — 5 1 J kot civilne državne uradnik? do- delili ». notranjemu; ..-ministrstvu (kvesturi). Zanje namreč velja drugačno raVrianje kot za druge državne uslužbence v istih uradih, predvsem kar se tiče,delovnega urnika ter plačila zk aia® urno delo. Uslužbencem ‘ mvše ZVU priznajo le 10 izrednih ur na mesec, drugim pa 22. Glede urnika pa velja zattjg dneVpi pretrgani umik sedmih ur delaj za stare državne uslužbence pa u-godnejši nepretrgani urnik. dkar je bil 1960. leta sprejet /a-1 glede pomožnih prejemkov in do- aa, po katerem so uvrstili usluž-1 klad, ki jih uslužbencem ne pri-“ence bivše ZVU med državne ‘ Uslužbence, pa čeprav v posebni st,alež, ki bo trajal «do izčrpa-to je, dokler bo še kak u-®‘Užbenec v službi oziroma upokojen. Toda kot vedno je zakon efta stvar, praksa pa druga, saj I® odvisna od tega, kako se zakon tolmači. Zato obstajajo še dandanes spori in zahteve teh Uslužbencev, ki povečini niso zadovoljni s svojim položajem in se zato stalno pritožujejo ter so c«o stavkali. Pri tem je treba upoštevati dve vprašanji. Po trditvah1 prizadetih n> rešen položaj teh uslužben-«v na splošno, še posebej pa sf. pritožujejo bivši civilni polici-S”’ ki so Se izrekli za civilne službe in so jih dodelili raznim Uradom, kjer pa so se jih na raz-. ?e načine otepali. Uslužbenci biv-s? ZVU injajo na splošno dya Sindikata ; eden je včlanjen v Uelavško zbornico, drugi pa je •samostojen» in se imenuie Zve-2a uslužbencev bivše ZVU. Bivši Policisti pa imajo še svoj' pose-,en sindikat, ki ščiti njihove iti-lorese in ki je ravno te dni iz-v»lil novo vodstvo. . Omenjena zveza je že februarja letos poslala ministru za re-•ormo birokracije Mediciju spomenico, v kateri je zahtevala .takojšnje popolno 'uveljavljenje o-JPenjenega zakona št. 1600 iz 1960. leta. Tako je zahtevala, naj se Uslužbencem bivše , ZVU prizna Popoln juridicru status uslužben-,Cev državnega staleža s službo •P funkcijami, ki naj bodo gleda službenega položaja izenačene ?. kvalifikacijo, katera jim pri-“*® na podlagi pridobljenih pra-:'?• Razen tega naj se jim določilo koeficienti (plačilni razred), k) bodo enaki koeficientom stil-p*!* državnih uslužbencev. Konč-Po je zveza zahtevala, naj se Vsem prizadetim takoj sporočijo dekreti o dodelitvi službenih Plest. Sedaj pa se' je zveza obrnila Paravnost na predsednika republike s prošnjo, naj posreduje, da re nehajo vsa birokratska nasnro-•°vanja, ki preprečujejo takojšnje uveljavljenje zakona št. 1600. k pojasnilo teh zahtev omenja jYeza v svoji prošnji, da se^ osla-Pja omenjeni zakon na spoštova-Piu vseh pridobljenih pravic oseb-toda razne državne uprave ?°éejo izenačiti uslužbencev biv-°? ZVU s stalnimi državnimi u-al«žbenci, jim nočejo priznati pri-dubljenih pravic na podlagi funk-Cll, ki so jih opravljali v zvezi J kategorijo, v katero «go spadali, ,?r, jim, nočejo niti izenačiti koe-ncietjitav, g) služijo za določitev Plačilnega razreda. Ker ni določba stalna hierarhična lestvica .Uslužbence bivše ZVU, so prepuščeni diskriminacijam, ki jih Povzročajo razni funkcionarji. Vse znavajo. Kar se odlokov o imenovanju tiče, so jih sicer, kot predpisuje zakon, registrirali pri državnem računskem dvoru, nišo pa pismeno, to je uradno, obvestili o njih prizadetih. Se bolj nezadovoljni pa so bivši policisti, ki so na slabšem tudi v primeri s civilnimi uslužbenci bivše ZVU. Tem so namreč določili najnižji plačilni koeficient 202, bivšim policistom pa najnižji koeficient 131, kar pomeni veliko razliko v plači. To Se je zgodilo, ker so jim določili vojaški koeficient namesto civilnega, čeprav je državni svet razsodil, da so bili uslužbenci policijskih zborov hiv.še ZVU civilni in ne vojaški uslužbenci. Ti uslužbenci zahtevajo, da se tudi njim prizna koeficient 202, zaradi česar ne bo imela država nobenega večjega izdatka, saj jim sedaj plačujejo razliko med prejšnjo in sedanjo plgčo z «osebno doklado». Uslužbenci in njihovi svojci pa bi pridobili glede socialnega zavarovanja, ker jim sedaj omenjene osebne doklade ne računajo v pokojninsko zavarovalno osnovo. Zaradi tega trpe sedaj zlasti vdove in sirote bivših policistov, kj dobivajo zelò' revno pokojnino. Poglavje zase je položaj kakih 40 bivših policistov, ki so jih dodelili poštni upravi in kjer še vedno razpravljalo, ali naj se od posebne doklade, ki jo dobivajo vsi državni uslužbenci, odtegne «osebna doklada», ki jo dobivajo ti uslužbenci za kritje razlike med prejšnjimi in sedanjimi prejemki Grka v zaporu zaradi cestnega prekrška Agenti devinskega policijskega komisariata so predvčerajšnjim ob 22.' uri aretirali dva grška državljana, ki sta prekršila cestni zakon. Gre za 27-letnega Aristida Gerakoylakosa iz Aten ter za 40-letnega Anastasiusa Bellasa iz Soluna. Bilo je okoli 22. ure, ko je neka policijska patrulja ustavila o-menjena Grka sredi Sesljana, ker sta prekršila člen cestnega zakona, ki prepoveduje voziti po_ obljudenih krajih z dolgimi žarometi. Policisti so ugotovili, da sta se grška turista peljala z avtom znamke Ford 186-Z 6872. Avto je šofiral Gerakoylakos. Agenti so ju ustavili, ter so ugotovili, da ni imel ta s seboj vozniškega dovoljenja. Takoj nato pa je prizadeti izjavil, da so mu ga neznanci ukradli nekaj dni prej. I-mel pa je pri: sebi dokumente, ki so neizpodbitno dokazovali, da je lastnik avtomobila. Agenti so VEDNO SIRSA PODPORA NOVEMU PREHODU V UL. SV. GABRIJELA PSi odločno podpira otvoritev novega prehoda Premagati preživele birokratične prepreke, ki nasprotujejo uresničenju koristne pobude Zahtevo odbora trgovcev, ki je zbral 600 podpisov • za otvoritev novega mejnega prehoda druge kategorije v Ul. sv. Gabrijela, podpira vedno večje število strank. V naših prejšnjih številkah smo poročali o ponovnem koraku predstavnikov tega odbora ter o podpori, ki sta mu ga do sedaj dali krščanska demokracija in komunistična stranka. italijanska socialistična ki 1)0 znašala eno tretjino vseh davkov, za katere je bila dokazana utajitev. Ce je občan prijavil manjše dohodke, bo prav tako plačal eno tretjino dodatne takse, izračunane na podlagi utajene razlike. Župan nadalje odreja vsem lastnikom gozdov, da morajo iz njih odpeljati vse usahlo drevje najkasneje do konca marca prihodnjega leta. Kdor bi tega ne Inženir Vižintin se je poslovil pšnePvj'ndrugP9a upr/ve PŽ«to so , ^‘'«Ustem*0«^3 prS ti uslužbenci tpdr ze stavkali, a e,ena g() cestnef,a ^korA. Tako zaman. Qn jcot njegov tovariš pa sta pri- Končno se godi krivica tudi ti-'držana zaradi nadaljnje preiskave. OBVESTILO KZ IN ZMP Izlet v Ljubljano na mednarodno vinsko razstavo Informacije in prijave se danes in jutri Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obveščata svoje člane, da se lahko udeležijo izleta z avtobusom v Ljubljano, in sicer na obisk 9. mednarodne vinske razstave, v četrtek, 5. septembra. Obisk mednarodne vinske razstave in pokušnja vin bosta prav gotovo zanimali zlasti naše vinogradnike. Ne zamudite ugodne prilike! Odhod zjutraj, vrnitev zvečer. Informacije in prijave do srede, 4. septembra, na sedežu KZ in ZMP v Ul. Geppa 9 med uradnimi urami. Sef inženir goriške občihe Fernando Vižintin je po 40 letih jddšelv pokoj. Na intimni svečanosti so se od njega poslovili .najvišji predstavniki občinske u-1 prvo pomoč. 3 udi • «... stranka podpira napore odbora b° kaznovan po zakonu trgovcev. V svojem včerajšnjem tiskovnem sporočilu o tem vprašanju, uvodoma poudarja, da birokratske zapreke nekega funkcionarja, ki nasprotuje politiki dobrega sosedstva z jugoslovansko republiko, zelo Škodujejo gori-škemu gospodarstvu. Goriški socialisti, ki so temeljito, proučili, vprašanje novega prehoda, so i-meli sestanke s predstavniki iz Nove Gorice, ker so bili préd leti med pobudniki za dosego krajše poti med dvema sosednima mestoma, Gorico in Novo Gorico. Ves ta čas so z zanimanjem sledili razvoju dogodkov okoli novega prehoda, katerega koristnost zagovarjajo občinski svet, gospodarske ustanove in politične stranke. Mestna sekcija PSI iz Gorice sodi, da bi novi prehod v Ul. sv. Gabrijela povečal obmejni promet, ker so v Novi Gorici zgradili avtobusno postajo in ker je v njegovi neposredni bližini tudi železniška postaja. Povečal bi, tudi promet trgovin v severnem delu mesta, ki so nastale in se razvijale do leta 1947 zaradi prihoda kupcev iz Soške doline in gorskih krajev, ki so sedaj pod Jugoslavijo. Mestna sekcija PSI jamči, da bo tudi preko svojih državnih vodstev podpirala otvoritev novega prehoda ter želi, da bi skupni napori vseh političnih strank odstranili preživele birokratske zapreke, ki onemogočajo dosego tega smotra. prave. Župan dr. Poterzio se mu je zahvalil za dolgoletno delo v korist občine ter poudaril velik prispevek, ki ga je dal v tehničnem uradu, da bi z življenjem mestne skupnosti čimbolj moderniziralo. V imenu perso-naia se je poslovil od njega generalni tajnik dr. Palin. Inž Vižintinu so podelili zlato medaljo, ki predstavlja mestni žig iz trinajstega stoletja. po 10. Na Trgu sv. Antona mu je postalo slabo Včeraj dopoldne nekaj uri so poklicali avto Zelenega križa na Trg sv. Antona v Gorici, kjer je nenadoma postalo slabo 70-letnemu Jožefu Rebcu, ki stanuje blizu gostilne «Pri zvézdi». Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer so mu nudili PO SESTANKU S KAPITANOM SIR0TTIJEM Pristaniščniki zahtevajo javno uporabo pristanišča v Tržiču Napovedujejo gibanje proti svoboščinam, ki so jih priznali dvema podjetjema Pokrajinski izvršni odbor pristaniških delavcev je v nedeljo poročal svojemu (članstvu, ki se je zbràlo na skupščini v Tržiču, o sestanku s poveljnikom pristanišča polkovnikom Sirottijem. Sindikat je zahteval sestanek s poveljnikom, da se pogovori o svoboščinah, ki so bile priznane ter-moeiektrični centrali SADE ter letni uvozno - izvozni trgovski družbi. Na zaključku skupščine so proglasili agitacijsko gibanje ter poslali vsedržavnemu vodstvu sindikata zahtevo, da poskrbi za sestanek z ministrom za trgovinsko mornarico, kateremu naj bi prisostvovala tudi tričlanska delegacija družbe in sindikata. Nadalje so sklenili posredovati na pristojnem mestu, da se doseže takojšnja klasifikacija pristanišča, ureditev razsvetljave ter doseže najširša podpora vsega prebivalstva, oblasti in parlamentarcev v obrambo njegovih kori- PO STARIH NAČRTIH INŽ. GNADUNGERJA IZ ŽABNIC Morda bo že prihodnje leto stekla obnovljena žičnica na Sv. goro r - M H n «Pr, w H m M W a' Na hribu bodo zgradili gostinski in hotelski obrat - Skupni stroški bodo znašali okoli 300 milijonov dinarjev rnženir Gnadlinger, ki stanuje i predvidene ovire in če se bodo v Zabnicah, je pred časom izročil ] spoštovali dobavni roki, tedaj bi sti, ter da se tako prepreči postopno prehajanje pristanišča v zasebne roke. Pristaniščniki že vnaprej sporočajo, da se bodo po-služili najbolj odločnih ukrepov za zaščito delovanja pristanišča v korist skupnosti. Na pokrajinskem uradu za delo so tri sindikalne organizacije podpisale sporazum z ravnateljstvom podjetja CILFIT, na podlagi katerega bodo delavci prejeli proizvodno nagrado v znesku 15 tisoč lir. nill'imiiii,i,riii„,iiii.iiiiiliiiiniijrnliiiiiiliii«iiiiiiii>«ó»o'iiiiliijiiiiiiiiiiiiiiiilliiUiiiiiiinihiiiiiiniiii.i..iiuii.MliiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiMii|i> OGNJENI ZUBLJI SREDI iPOUNE - Požar je Upepelil HiSo V odsotnosti stanovalcev V vržejti .naslednjim davkom!? dr* Gasilci iz Trsta in Milj so ogenj omejili in nato pogasili . Skoda ie znatna Škoda Odredbi županstva o občinskih davkih in gozdovih Goriški župan poziva davkopla- Očer nell ostanki Pangerceve hiše v Dolini «^včerajšnjim okoli 23. ure so jeleni zublji zajeli hišo št. 191 v ter jo skoraj popolnoma Jftm, Malo prej kot je izbruh-ù.,Rh?ar jé šel mimo po cesti neki a>abihjer v civilu, ki je opazil, diw,se„vali iz poslopja precej gost ,®l°Pil je v sosednjo hišo ter. .........- . gbrašal domače, če vedo kaj se sti strani postorila, ki se ni dotika-®a3a v njihovi soseščini. Ker pa 1 la drugih his. Na nasprotni strani so ti menili, da ni nikogar v hiši, | je ni je bilo na dlani, da je izbruhnil I ki bi požar. Takoj so telefonirali gasil- — u cem v Milje in v Trst. Iz Milj je prihitela ena motorna brizgal-niča, medtem ko so iz Trsta poslali dve. K sreči je požar izbruhnil na ti- mm na AUDIE MURPHY—= LORI NELSON CH1LLWILLS'tfjfMmil* immntks predvaja danes 3. t. m. z začetkom ob 18. uri film: SENZA LEGGE (NAVZKRIŽ Z ZAKONOM) li INO « 1 KISš» PBOSEK Predvaja danes 3. t. m. ob 19.30 uri Columbia barvni film: UNA STREGA IN PARADISO (Čarovnica v paradižu) igrajo: KIM NOVAK, JAMES STEWARD in JACK LEMON namreč neko drugo poslopje >i ga ziblji utegnili zajeti, če ne bi gasilci pravočasno omejili požara. Obema skupinama gasilcev iz Milj in iz Trsta je poveljeval kap. Sgorbissa. Gašenje pa ni poteklo brez težav in nezgod, saj je v določenem trenutku zmanjkalo tudi Vode. Takoj so gasilci uporabili avtocisterno, ki so jo pripeljali s seboj ter nadaljevali z gašenjem. Bilo je že okoli 3. ure zjutraj ko je bila vsaka nevarnost mimo. Pripomniti je treba, da so sosedje začeli reševati iz goreče hiše razne predmete takoj potem, ko se je zvedelo na požar. Pri tem so se posebno izkazali najmlajši Pozneje se je zvedelo, da je požar zajel bgje najprej pod nad kletjo. Sinoči smo govorili z lastnikovo ženo, ki je menila, da je prišlo do požara zaradi pomanjkljivega dimnika. Na vsak n,ačin je zgorelo vse prvo nadstropje (hiša je pravzaprav enonadstropna) ter RO ostali praktično pokonci samo zidovi. Lastnik hiše je Josip Pangerc, ki stanuje s svojo ženo Amalijo v Ul Foschiatti 13. Zakonca sta lastni-ka mlekarne v Ul. Settefontane 18 ter navadno bivata v mestu, Josip Pangerc pa ima navado, da gre vsako jutro v Dolino, kjer se u-kvarja s kmetovanjem. Njegov oče, ki je umrl v februarju lani, mu je zapustil hišo in posestvo, medtem ko se je mati preselila k hčerki v Boršt. Zakonca sta navad, no preživljala nedeljo v domači hiši v Dolini. Vsako nedeljo zvečer pa sta se vračala na dom v Trst. V kleti je bilo shranjenih predvčerajšnjim tudi kakih 300 litrov Vrženi naslednjim žinskl davek, davek na stanovanja, na obrtnice, strojg za ekspresno kavo, pse, da plačajo ta kso za odvažanje smeti, za napise in prispevek za kanalizacijo. Prijavo napišejo na posebnih o-brazcih, ki jih izdaja županstvo. Izvzeti so tisti davkoplačevalci, ki so že vpisani v sezname in če se njihova dohodninska zmogljivost ni spremenila. Čeprav je bila vložena prijava, lahko županstvo še vedno uradno poizveduje za dohodki občana. Kdor bi v predpisanem roku ne prijavil dohodkov, bo plačal dodatno takso, «MiiiMuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimimmmimiiHiiiitniiiiiN Begunec z bodalom Ze v soboto zvečer so policijski agenti komisariata pri Sv. Soboti aretirali 25-letnega jugoslovanskega begunca Ivana Mili-šiča. Okoli 21. ure je Milišič prišel z nekimi drugimi begunci k vhodu begunskega taborišča. Ker pa pravilnik predvideva pregled beguncev, ki odhajajo iz tabori; šča, so agenti hoteli pregledati tudi njega. Milišič pa ni hotel ubogati, temveč se je zakadil v nekega agenta ter ga začel biti s pestmi Kmalu nato so ga u-kjfotili ter ga preiskali. Pri njem so nasTi med drugim majhno bodalo. Poleg tega so tudi ugotovili da je bil nekaj časa prej nezakonito izginil iz taborišča. Zato so ga aretirali ter ga prijavili sodnijskim oblastem. Z motorjem v avto Branjevec Benito Pentassuglia, star 21 let iz Ul. Slataper 16, se, je včeraj zjutraj okoli 2. ure peljal z motorjem po Ul. Carducci proti Trgu Stare mitnice. V bližini poslopja št. 27-b je trčil v avto, ki ga je upravljal 41-letni Mario Sgorbissa iz Ul. del Toro 12. Ta mu je bil namreč privozil naprpti ter nenadoma zavil na levo. Pentassuglia je trčil v avto ter padel na tla. Pobil se je po bradi ter po levem kolenu. Neki zasebni avto ga je odpeljal v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo . pomoč. Ozdravel bo v 14 dn9h. pristojnim krogom v Novi Gorici načrte, Wi jih je napravil še pred vojno in na podlagi katerih so zgradili med obema vojnama znano žičnico na Sveto goro (Skal-nico). Ker so ti načrti veljali precej denarja, je mogoče hitro uganiti. da bodo obnovili žičnico na Sveto govo, hrib nad Solkanom, ki meri v višino okoli 680 metrov in s katerega je lep razgled v Furlanijo in gorati del julijskega predgorju. Kakor smo izvedeli iz raznih virov, kjer smo zbrali podatke o tem nadvse zanimivem objektu, še ni povsem določeno, kdo bo .glavni nósitelj finančnega bremena. Govori se, da bo večji del stroškov krila občina Nova Gorica, ni p* izključeno, da bodo pri gradnji sodelovale tudi turistične in gospodarske organizacije. -Za novo žičnico bodo uporabil: betonske objekte, ki so ostali skoraj nedotaknjeni. Preizkusiti bode morali glavni nosilni steber, ki je nekje na polovici med spodnjo in zgornjo postajo, če ga zob časa ni načel. Zgornja postaja bo nespremenjena. Na betonsko podlago bodo namestili nove naprave, zgradbo pa primerno uredili. Le na spodnji postaji bo nekaj spre memb. Potisnjena bo nekoliko bolj pod hrib, tako da bodo tik njo zgradili manjši nosilni steber, da bi kabine ne udarjale ob tla. Vse kaže, da je največje vprašanje nosilna žica, ki je v Jugoslaviji ne izdelujejo. Nabavili jo bodo v Avstriji ali Nemčiji, kjer so specializirana podjetja za grad njo nosilnih jeklenih vrvi za veliko obremenitev. Po tej žici bo nosilna žica vlekla dve kabini, eno navzgor in drugo navzdol. To žico, kabini in ves ostali material pa bodo dobavila jugoslovanska podjetja. Na Skalnici bodo postavili gostinski obrat, kjer bo v prizidku kakšnih 160 gostinskih prostorov, na terasi, ki jo bodo zgradili kasneje, pa še 50. Začetne zmoglji-vosti v prostorih za prenočevanje gostov bodo skromnejše, kakšnih 2Q postelj, ko pa bodo obrat drugi fazi razširili, bo lahko na Skalnici prenočilo okoli 60 oseb. Za izvedbo tega načrta bo potrebnih od 250 do 300 milijonov dinarjev, ki so verjetno že zagotovljeni. Pri tem se vsakomur nuj no vsiljuje vprašanje, kdaj bodo začeli z deli in kdaj bo žičnica speljala. Kot. j.e razveseljiva že sama 'napoved o izgradnji tega objekta, tako razveseljiv je- tudi termin, ki ga zagotavljajo investitorji: če ne bi nastopile ne- Istrski begunec se je obesil Istrski begunec Francesco Desco, star 51 let, ki živi s svojo družino pa Opčinah r. Villa Car-sia, si je predvčerajšnjim Vzel življenje. Neki njegov sorodnik ki je zjutraj prišel domov, ga je našel obešenega. Skušat rpu Je pomagati, toda vsaka pomoč bila zaman. . , h- i, l Truplo pokojnega Desca je pregledal policijski zdravnik prof. Renato Nicoiini, ki je ugotovil, da je nesrečnik umrl zaradi zaduše-nja. Takoj potem so njegovo truplo pripeljali, v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnijskim oblastem. Zadevo preiskujejo policijski agenti 1~“- _____j,,.,______________ . _____ , misariata na Opčinah in zn: vin»r Ne' ve se še, če so rešili sode i stvenega laboratorija tržaške kv*-iz klati. I ^ure. čez kakšno leto lahko že odšli na Sveto goro z žičnico. Popoldanski urnik trgovin Pokrajinška zveza trgovcev v Gorici opozarja prizadete, da je še do 15. t.m. v veljavi za trgovine z oblačili, opremo, raznim blagom in za cvetličarne popoldanski urnik, določen s prefek-turnim odlokom, s katerim so te trgovine odprte popoldpe od 16. ure do 19.45, ob sobotah pa največ do 20, ure. Tokrat gre za res Poskusna doba na parkiriščih s časovno omejitvijo se je zaključila v nedeljo ponoči. Do takrat so bili mestni stražniki prizanesljivi s pozabljivimi avtomobilisti, ki niso namestili izza vetrne šipe ploskve. Namesto globe so jih vpisali v poseben seznam, da so ugotovili, kdo je najbolj izkoriščal njihovo potrpežljivost. Namesto običajnega poziva, naj se kršilci prometnih predpisov zglasijo na poveljstvu in plačajo g lobo, so dobili avtomobilisti na teh parkiriščih samo dva listka: z enim so jih stražniki opozarjali, da so prekršili nove predpise, z drugim pa so jih poučili, kako deluje novi režim. V nedeljo zvečer, kakor smo že povedali, se je poskusna doba zaključila. Včeraj stražniki niso več puščali med metlicami tia vetrnih šipah vljudnostnih opozoril, ampak običajne listke za globo, prav takšne, ki nas spravijo ob živce, kadar jih ob povratku avtomobilu zagledamo na Sipi. Od včeraj dalje se niso mestni stražniki več šalili. Tokrat gre zares. Zato ne preostane drugega, kot da si dobro zapomnimo imena vseh dvanajstih parkirišč s časovno omejitvijo od 60 do 90 minut (lahko tudi manj), si priskrbimo številčno ploskvo in se v celoti p odvržemo novim predpisom. Samo tako ne bomo več izgubljali živcev in, seveda, di denarja ne. Porezala se je po nogi Včeraj ob 14. uri so nudili pr vo pomoč v goriški civilni bolnišnici 23-letni Guerini Mozetič, Ul. Rossini 17 v Gprici. Nekpj poprej se je ranila v levo nogo z ' ostrim predmetom. Okrevala bo y 8 dneh. Sin je pretepel svojo mater V nedeljo popoldne je prišla p« pomoč v goriško civilno bolnišnico Kristina Kučar por. Ipavec iz Skr-ljevega št. 14 pri Dolenjah. Zdravniki so pri pregledu ugotovili, da ima žena sledove udarcev na obrazu ter rano na desnem ušesu. Nudili so ji prvo pomoč in jo poslali domov s prognozo okrevanja ▼ 10 dneh. žena je povedala, da ji je poškodbe povzročil njen sin, ko se ja vrnil domov, potem ko je malo preveč pogledal v kozarec. Deklica je spila očetovo zdravilo V nedeljo zjutraj je komaj dveletna Paola Carlovieh iz Tržiča, Ul. Rossini 21 močno prestrašila svoje starše. Ko se je zjutraj okrog 8. ure prebudila, 'je opazila na nočni omarici blizu postelje stekleničko, v kateri je bilo neko očetovo zdravilo. Otrok je segel po steklenički, jo odprl in izpil vse, kar je bilo v njej. Takoj ie začutila hude bolečine v trebuhu in ko so starši opazili, kaj se je zgodilo, so jo takoj odpeljali v civilno bolnišnico. Tam so ji nudili potrebno pomoč in jo pridržali za nekaj dni na zdravi,, juju. Kabina bo v kakšnih osmih minutah pripeljala na Sveto goro okoli 20 oseb. Žičnica je bila pred vojno last podjetja Ribi NA TURNIRJU V MOSI Podgora-Juventina 1:0 Preteklo nedeljo je bil v Moši ob priliki domačega praznika v tem kraju tudi nogometni turnir med ekipami iz Standreža, Podgore, Kaprice in Farre. V tekmi med Juventino lz Standreža in Podgoro so zmagali Podgorci, vendar so se morali pošteno potruditi, da so dosegli z edinim golom v drugem polčasu končni rezultat in zmago. Igralci in navijači Juventine se pri tem pritožujejo, da je bil v tej tekmi sodnik precej pristranski, da je razveljavil en gol juventincev in spregledal tudi več pogrešk nasprotnikov, kt bf jih morali kaznovati. Vsekakor pa je tekma pokazala, da imajo igralci Juventine še premalo treninga in so bili zlasti v drugem polčasu nekateri upehani. ■Podgorci so bili v tem pogledu bolj vztrajni. Zato bo treba do začetka rednega tekmovanja še pridno vaditi, kar velja zlasti za nove člane prve ‘ekipe. Med Igralci Juventine sta bila najboljša vratar Cjak in pa Co-melli. iiiiiiiiMiiiMiiiiiimiiiiiiniiMimiHimiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiimitiu V NEDELJO PONOČI IN DOPOLDNE Dve avtomobilski nezgodi pri Tržiču in Stivanu Bilanca; trije ranjeni in oba avtomobila razbita Takšna je bila spodnja postaja svetogorske žičnice, dokler je ie delovala V nedeljo je prišlo do dveh avtomobilskih nezgod, od katerih se je ena zgodila pri Stivanu, druga pa blizu Tržiča. V nedeljo zjutraj okrog 1 ure se je pet Tržačanov peljalo z avtom od Devina proti Stivanu. Naenkrat pa je počila guma na desnem prvem kolesu in čeprav šofer ni vozil naglo, je avto izgubil ravnotežje ter po kakih 80 metrih cikcakanja in potem ko je podrl obcestno drevo, zdrknil po visokem cestnem nasipu. Čeprav je bil padec hud, pa (e bil na srečo ranjen samo eden od petih potnikov in sicer šofer avtomobila 22-letnl Ruggero Vetto-vani iz Trsta, Ul. Artemisio 6. Njegovi tovariši so' mu pomagali iz razbitega vozila in poklicali rešilni voz Rdečega križa iz Tržiča, ki ga je odpeljal v tržiško bolnišnico. Tu so mu ugotovili odrgnjenje na čelu in verjetno nalomljenje reber. Pridržali so ga v bolnišnici s prognozo ozdravljenja v 7 dneh. Precej truda so imeli, da so zopet potegnili razbit avto na cesto in do jutra je morala cestna policija o-mejiti promet samo na eno polovico ceste. Ostanke avtomobila so odpeljali v Trst. po druge nezgode je prišlo v nedeljo okrog 11.30. Ob tisti uri je 42-letni Mario Barella Iz Guardami-glia pri Milanu vozil avto Flaminia po državni cesti proti Tržiču. Z njim je bil v vozilu tudi 31-letni mestni stražnik Primo Minozzi iz Cremone. Neki avto, ki je vozil pred njima, se je nenadoma ustavil in da bi prenrečil trčenje, je Barella naglo zavil na desno. Pri tem je njegov avto zašel s ceste, treščil v neko cipreso in obtičal ves razbit med kamenjem ob cesti. Več mi-movozečih avtomobilistov Je priskočilo na pomoč ponesrečencema, ki so ju odpeljali v tržiško bolnišnico. Tam so ugotovili Barelli udarec na prsnem košu, ter rano na spodnji ustnici. Nudili so mu prvo pomoč. Okreval bo v 15 dneh. Huje jo je izkupil Primo Minozzi, ki ima večjo rano na čelu, kjer so mu morali napraviti kakih 20 šivov. Pridržali so ga v bolnišnici s prognozo zdravljenja 20 dni. Precej je bil poškodovan avto, ki ima ves prednji del popolnoma razbit. Oparila se je s kropom Ob 17. uri so pripeljali v civilno bolnišnico 4-letno Mario Ps-lumbo iz Gorice, Ul. Cordarolli 33, ki se je doma polila z vrelo vodo in si prizadejali! opekline 1. in 2. stopnje, V bolnišnici se bo zdravila 7 dni. VERDI. 17.00: «In Italia si chiama amorei». Anketa, črnobeli film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan. CORSO. 17.00: «Delitto di coscienza», M. Graig, P. Me Goohan in J. Munro. Angleški črnobeli film. VITTORIA. 17.30: «Porgy and Bess», S. Poitier in D. Dandridge. Ameriški cinemascopeski film v barvah. CENTRALE. 16.30: «Il passo del diavolo», R. Taylor in P. Raymond. Črnobeli ameriški film. Zadnja predstava ob 21:30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna D’UDINE, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj rmo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 26,6 stopinje ob 13.10 uri in najnižjo 15 stopinj ob 6.10 uri. Povprečna vlaga je dosegla 77 odst. S presenečenjem zaključeno tekmovanje za «III. jadranski pokal» Čehi pred Američani v ekipnem tekmovanju Med posamezniki zmaga Mc Donalda in Battersonove (oba ZDA) - Stefanoviceva tretja PORTOROŽ, 2. — Presenečenje v zadnjem dnevu tekmovanja padalcev za «III. jadranski pokal». Američani, ki so ves čas vodili, so morali po nedeljskih skokih v morje, prepustiti vodilno mesto odličnim Cehom. V ženski konkurenci pa je prvo mesto tako ekipno kot niče ostalo predstavnicam ameriških barv. Portorož je bil v nedeljo slavnostno strani, da bi prisostvovali zadnji • za posamez- razpoložen. Ljudje so že zjutraj prihajali z vseh točki sporeda, to je skokom padalcev v morje s plavanjem do cilja. Pripomniti je treba, da so ti skoki posebnost v tekmovanju za «Jadranski pokal». V nedeljo so se padalci spuščali z višine 600 metrov in so morali pristati čim bliže plavajočemu cilju. Za dosego cilja pa so morali preplavati del proge od mesta, kjer se je padalec dotaknil morske gladine pa do čolna, ki je bil konec njihovega truda. Pri tem so se seveda tekmovalci «od-križali» padal in večina tudi rešilnega pasa. Sodniki pa so jim merili čas, ki so ga potrebovali od mesta padca pa do dosega «il ja. Kot v prejšnjih dneh so bili tudi nedeljski skoki zelo privlačni in tekmovanje napeto. Zadnji dan pa je popolnoma spremenil lestvico, ki je dobila popolnoma drugačno lice. Američan Me Do- nald, ki je bil še v soboto sedmi, si je s preciznim pristankom nabral tako prednost, da se je povzpel na prvo mesto in tako med posamezniki osvojil največjo lovoriko. V ženski konkurenci, kjer je zmagala Američanka Battersonova, je Jugoslovanka Ste-fanovičeva dosegla s tretjim mestom izreden, nepričakovan u-speh. Končni vrstni red tekmovanja za «III. jadranski pokal» je naslednji: MOŠKI Me Donald (ZDA 1.034,02 Norman (ZDA) 1.033,90 Vrabel (CSSR) 1.028,09 Zalasinski (Poljska) 1.025,44 Vrban (CSSR) 1.023,10 Ivanov (Bolgarija) 1.021,62 Brydon (ZDA) 1.018,52 Schaal (NDR) 1.017,77 Ciernak (Poljska) ZENSKE Batterson (ZDA) Stanek (Poljska) Stefanovič (Jugoslavija) Olson (ZDA) Storck (NDR) Lange (NDR) EKIPNI LESTVICI MOŠKI 1. CSSR 2. Združene države Amerike 3. Poljska 4. Bolgarija 5. Madžarska 6. Jugoslavija I 7. NDR 8. Avstrija 9. Jugoslavija II 10. Velika Britanija ZENSKE 1. Združene države Amerike 2. NDR 3. Poljska 4. Jugoslavija 5. Avstrija 999,28 982,11 977,42 966,22 958,18 945,75 V SOBOTO IN NEDELJO V LJUBLJANI Zmaga moške in zenske reprezen tance nad atleti Jugoslavije Izid dvobojev: 124:87 in 76:41 LJUBLJANA, 2. — Dvojni dvoboj atletskih reprezentanc Jugoslavije in Češkoslovaške, ki je bil v soboto in v nedeljo v Ljubljani, se je kopčal z visoko zmago gostov tako v moški kit v ženski konkurenci. Čeprav je razlika v točkah precejšnja, se lahko reče, glede na evropsko in celo svetovno vrednost Cehov, da poraz za Jugoslavijo ni neča- sten. Med tekmovanjem sta obe reprezentanci dosegli nova državna rekorda, padel pa je tudi rekord Slovenije, medtem ko je bilo rekordov stadiona, kjer je bilo tekmovanje, nič manj kot 18. Državni rekord so dosegle Čehinje v štafeti 4x100 m, za Jugoslavijo pa Rajkova v teku na 800 metrov. V moški konkurenci je češkoslovaška reprezentanca premagala jugoslovansko 124:87, v ženski pa je bilo razmerje v korist gostij 76:41. Izidi so naslednji: MOŠKI 400 m ovire: HruŠ (C) 52”4; Matič (J) 53”: Mandlik (C) 53”7; Botič (J) 54”. 200 m: Mandlik (C) 21”7; Pavlovič (J) 21”8; Votrubec (C) 21”8; Stanojev (J) 22”1. 800 m: Juza (C) 1’49”7; Grujič (J) 1’50”5; Jilek (C) 1’50”5; Ru-bešič (J) 1’52”9. 3000 m zapreke: Špan (J) 8’40”5; Zhanal (C) 8’42”2; Eichler (C) 8’57”3 ; Hafner (J) 9'03”8. 5000 m: Važič (J) 14T4”9; Jurek (C) 14’18"9 ; Hellmich (C) 14’ 22”1 ; Zuntar (J) 15’22”5. Kladivo: Matoušek (C) 65,25 m; Malek (C) 63,99; Bezjak (J) 62,42; Mijatovič (J) 57,06. Palica: Tomašek (C) 4,80 m; Le-šek (J) 4,60; Taf tl (C) 4,00; Arapovič (J) ni preskočil začetne višine. Troskok: Stanišič (J) 15,40 m; Njaradi (J) 15,36; Krupala (C) 15,34; Kalecky (C) 14,65. Disk: Danek (C) 58,68 m; Zem- 1.017,30/ V PORTU ALEGRE Svetovni univerzitetni rekord na 100 m prosto Madžarke Mandarezove PORTO ALEGRE, 2. — Madžarska si je danes s Osilo Mandarez osvojila zlato kolajno v plavanju na 100 m prosto za ženske. Ker je Madžarka nastopila na univerzitetnih igrah je s časom 1’04”4 izboljšala svetovni univerzitetni rekord, ki je z 1’06”9 pripadal sovjetski plavalki. V skokih v vodo pa je glavna lovorika pripadla Nemki Ursel HÌ11-sovi, ki je dosegla 126,64 točke, medtem ko je njeni rojakinji Helgi Beru, ki se je uvrstila na drugo mesto, pripadlo le 110,82 točke. Tretja je bila Brazilka Tizu Sato. V plavanju na 200 m hrbtno za moške je zmagal Madžar Josef Csi-zani, ki je zabeležil čas 2T9”9, medtem ko je četrto mesto pripadlo z 2’24” Jugoslovanu Dorčiču. Italijan Corsi pa se je uvrstil z 2’29”9 na peto mesto. Italija, Sovjetska zveza, Francija, Poljska, Madžarska in Nemčija so se uvrstile v polfinale ekipnega tekmovanja v floretu. MINULO NEDELJO NA STADIONU PRI 5K SOBOTI lepi uspehi atletov Bora na pokrajinskem prvenstvu Vedno bolj v ospredju mladi člani športnega združenja Tudi v nedeljo so atleti športnega združenja Bor dosegli razveseljive rezultate. Tekmovali so skupno z najboljšimi atleti iz Trsta za okrajno prvenstvo. Na tem tekmovanju je nastopilo res lepo število atletov in doseženih je bilo nekaj dobrih rezultatov. Za prvo presenečenje je poskrbel član Ginnastice Lepre, ki je v teku na 60 m z zaprekami prepričljivo zmagal in poleg tega ponovno zabeležil znamko dobre vrednosti. Uspešen je bil tudi Geromet, ki je dosegel 9”5, 3 desetinke več od zmagovalca. Lepa borba se je odvijala med metalci krogle. Kvaliteta je bila sicer na nizki ravni: Ernè je takoj zabeležil točno 11 m, Borovec Sancin pa 10,86. Ernè ni več napredoval, Sancin pa je dvakrat premagal 11 metrov, vendar je obakrat za malenkost prestopil in zadovoljiti se je moral z 2. mestom. Drugi borovec Krasna je bil z 10,01 peti. V treh polfinalnih tekih na 80 m smo videli lepe borbe za uvrstitev v finale. Od štirih borovcev je uspelo le Petarosu, ki je za 2 desetinki sekunde izboljšal čas iz prejšnje nedelie. V finalu je Peta-ros tekel še bolje in še za 5 desetink izboljšal osebni rekord. Nov čas znaša 10”4. Zmagovalec te panoge je bil Gandusio z 9”6. V skoku v višino je nastopil samo Boris Fabjan. Atlet je skočil 165 cm, kar je trenutno še zado- Fučka, Fabjan, Sancin vsi na prvem mestu 80 m: 1. Gandusio (Ginn.) 9”6, 6. Petaros (Bor) 10”4; Gombač (Bor) 10”4, Žerjal (Bor) 10"8, Maar (Bor) 12” krogla: 1. Ernè (CUS) 11,00, 2. Sancin (Bor) 10,86, 5. Krasna (Bor) 10,01 250 m zapreke: 1. Pin (Fiamma) 39'3 višina: 1. Fabjan (Bor) 1,65 m disk: 1. Fučka (Bor) 42,85 250 m: 1. Tonini (Ginn.) 30”2 hoja 4 km: 1. Miloch (S. Giacomo) 20’59’T, 2. Mattagliano (Ginn.) 21’02”7 palica: 1. Fonda (Ginn.) 2,90, 3. Hreščak (Bor) 2,60 daljina: 1. Bassi (Libertas) 5,49 kopje: 1. Fornasaris (Fiamma) 44,11, 4. Bogateč (Bor) 35,62 . 1200 m: 1. Sancin (Bor) 3’24”7, 2. Peres (CSI) 3’25”6, 3. Montina (Fiamma) 3’27”3 600 m: 1. Tiengo (Fiamma) 1’31”4 60 m zapreke: 1. Lepre (Ginn.) 9”2 4x100 m: 1. Ginnastica (Tonini, Gandusio, Giglio, Lepre) 47”, 3. Bor (Petaros, Fučka, Žerjal, Gombač) 51”5, voljiva znamka, in se uvrstil v tržaško reprezentanco, za zmago v Gorici pa se bo moral več potru-ctM in doseči vsaj 170 cm, znamko ki jo je letos že dvakrat premagal. Za Bor je z veliko prednostjo zmagal tudi Fučka v metu diska: to je njegova že 6. letošnja zmaga v prav toliko nastopih. Atlet je tokrat metal stalno okoli 42 m in dosegel največ 42,85 m, približno pol metra od osebnega rekorda iz prejšnje nedelje. Slovenski atiet se počasi privaja zelo rentabilnemu načinu metanja, s katerim ga je seznanil trener prof. Sturm iz Ljubljane pred dvema tednoma, in verjetno je, da bo Fučka svoj rekord že v kratkem izboljšal. Zeio hiter je bil tek na 250 m. Tonini je silovito začel in pridobil veliko .prednost, kakih 5 m pred ciljem pa je bil popolnoma brez moči in zaradi pomanjkanja sproščenosti na samem cilju padel. Dosegel je kljub . temu odličen čas 30”2, s taktično boljšem tekom pa bi gotovo dosegel manj kot 30 sekund. V teku na 1200 m so nastopili le trije atleti ; vsi trije so dosegli res izredne rezultate. Start je bil počasen, vodil pa je Sancin. V drugem krogu se je tempo malo povečal. V finišu je Peres skušal vodečega prehiteti. Kazalo je že, da Sancin napada ne bo vzdržal, v zadnjih 100 m pa je vendar odločno potegnil in zmagal z 8 m prednosti. čas slovenskega atleta je le za 4 desetinke slabši od osebnega rekorda. Ko bi včerai nastopila tudi Bacci in Mihčič iz Tržiča bi bil deželni rekord gotovo blizu 3’20”. Skok s palico je prinesel Marku Hreščaku 3. mesto. Atlet je imel največje težave pri 2,40, gladko pa je premagal 2,50 in 2 60. Više ni šlo. Odličen je bil mladi Fonda, ki je za kar pol metra izboljšal osebni rekord iz prejšnje nedelje. Atlet Ginnastice skače z fiberglasom, ki pa za sedaj še ne pride do izraza. Met kopja je dal le povprečne rezultate. Zmagal je Fornasaris z dobrimi 44 metri, Bogateč pa je za Bor osvojil 4. mesto. Ni nastopil Igor Dolenc, ki se je med tednom težje ranil na dlani. Tekmovanje je zaključila štafeta 4x100 m. Teklo je 6 ekip, med nji- *11. 1- V.1V1W JV, V* VsXVAJtS, UIVW **J* mi tudi četvorica Bora. V postavi Petaros, Fučka, Žerjal in Gombač so slovenski fantje osvojili nepričakovano 3. mesto in si priborili bronasto kolajno. , ■ Si» flfj %% ' p; ■ '■Pet vrnili v svoje prejšnje postojanke. 2e po prvem spopadu smo spoznali, da nas čakajo hude borbe, zato smo se takoj lotili dela. V smeri proti sovražni’ kevim postojankam smo kopali dvojne jarke in gradili bunkerje za protitankovske topove in strojnična gnezda, v ozad' Ju pa velike bunkerje, kamor bi lahko med bombardira' njem skrili svoje topove in mitraljeze. To nam je poznej* zelo koristilo. Po š«»vilu morda sovražnik niti ni bil močnejši od na®-silno pa nas je prekašal v avtomatskem orožju, v tankih & letalih. Nemški in italijanski bombniki so nas skoraj nepre' stano obsipavali z bombami in naši Strelski jarki so bili staW° v toči strojniškega ognja. Bili smo dobro organizirani iI1 smo imeli sijajne borce, naše orožje pa je bilo zastarelo, P8 še tega smo imeli malo. Naš bataljon je imel protitankovsko baterijo, mitralješko in specialno četo. Specialno četo je vo-dii tovariš Furlan, mitralejško pa Frančeškin. (Nadaljevanie sledit UREUNISIVO: TRST - UL. MONTECCHI 6-11. TELEFON 93-81)8 IN 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico MI, Tel. 83-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Tel. št 37-338 - NAROČNINA: mesečna 656 lir - Vnaprej: Četrtletna 1800 Ur, polletna 3500 Ur, celoletna 8400 lir - SFRJ: v tednu 20 dni, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tisk i Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana-Stritarjeva ulica 3-1, telet. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 60014-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 130, finančno-u pravni 200, osmrtnice 160 Ur — Mali oglasi 40 Ur beseda. — Vsi oglas) se naročaje pri upravi. ' Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja In tlaka Založništvo tržaškega tlaka. Trat