^-'/lističe... NO. 201 Ameriška Domovina AM€RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGE ONLY 3Lcftl^g Vicfor J. Knaus, solastnik in izdajatelj Ameriške Domovine, je sinoči umrl National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING. OCTOBER 19, 1960 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER STEV. LIX — VOL. LIX Cleveland, O. — Sinoči ob 6:30 Je po kratki bolezni umrl Victor J. Rnauis, izdajatelj in solastnik Amerišikt Domovine. Pokojni je bil rojen 20. aprila 1903 v Clevelandu kot sin pok. Jerneja in. Frančiške Knaus. Po končani ljudski šoli pri Sv. Vidu in višji šoli je študiral na Ohio State University, pa se po pristopu k Ameriški Domovini posvetil popolnoma delu v tiskarni lista, ki si je prav v onih letih gradil svoje sedanje prostore. Bil je odličen stavec, vstrajen in priden delavec ter dober tovariš. V mlajših letih je bil navdušen športnik. Lani sta z ženo obhajala 25-letnico poroke. Bred nekaj meseci je prevzel uredništvo Glasa SDZ, katere član je bil. Pokojnik je zapustil ženo Evelyn roj. Mackey, hčer Nancy, učiteljico na Roosevelt osnovni šoli v Euclidu, ter sina Jamesa, ki študira prvo leto na Ohio University, mater Frances Knaus, brata Johna in Jerrya, sestre: Kristino Verbič, Frances Lausche, Vero Gluck (v Caracas, Venezuela) in Helen ElSasser ter druge sorodnike. Družina živi na 2540 Hilltop Rd. v Euclidu. Pogreb pokojnika ima v oskrbi Brickman pogreb, zavod na 21900 Euclid Ave. čas še ni določen. Blagemu pokojniku naj sveti večna luč, njegovi družini in sorodnikom pa naše iskreno soža-Be. Novi grobovi Frank Muhic Po dolgi in mučni bolezni je preminul v ponedeljek zvečer v St. Alexis bolnici Frank Muhic, star 57 let, stanujoč na RFD No. 2 Willoughby, O. Tukaj zapušča soprogo Rose, roj. Saje, hčeri Loretto in Loreen, očima Josepha Gregorič, brata Johna, sestre Mary Selan, Josephine Gabrenya, Ann Zgonc ter druge sorodnike. Mati Mary je umrla. Zaposlen je bil 27 let pri White Motor Co. Rojen je bil v Mirni Peči. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb. zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. —o- Junaki lelevizijskih sporedov na sodnijo! Zmagovalci in zmagovalke na znanih sporedih televizije se morajo zagovarjati zasadi krive prisege. New YORK, N. Y. — Sporedi televizije, kjer so razni kandi-batji preskušali “svoje znanje” lri odgovarjali na stavljena vpra-šonja, so bili ob svojem času ve-hka privlačnost. Na milijone Uudi jih je napeto zasledovalo v Udni veri, da gre za res, da je tekmovanje resnično. Zmago-valci so postali skoro nekaki ju-'Uaki. Ko je nekega dne prišla v javnost vest, da so bili ti nastopi dejansko pripravljeni, da so tekmovalci dobili vprašanja in odgovore v naprej, je bilo razoča-lanje javnosti hudo. Junaki so Ueiiadno izginili, ostalo pa je vP*'ašanje krivih priseg. ^ tekmovalci so v soglasju s te-'evizijiskimi družbami tajili, da 1 bila tekmovanja pripravljena'. ° Je posebna porota razpravlja-,a ° tem vprašanju, so to zanika-1 c'el0l pod prisego. tekom preiskave so končno PUznali tako udeleženci tekme °t tudi televizijske družbe, da te bila vsa reč pripravljena, kot s° pripravljeni vsi ostali progra-V ponedeljek so se morali 'si nekdanji junaki in junakinje aviti na newy or stkem okrajnem ledišču, kjer .so bile izvršene vse ruralnosti za sodno razpravo °- novembra, ’ ■’Ued štirinajstimi obtoženci so mane zvezde kot Van Doren, muk Bioomgarden, Elfrida von t^ardoff in David Mayer. Vlasti iščejo zfpčinca .CLEVELAND, O. — Včeraj '-Jutraj ob 4:30 je kakih 20 let plavolasi moški ustrelil do pmrti v W. 2 St. tik pred Pub-lc> ^Puare 31 let starega pomož-Poga šerifa Cuyahoga okraja Uavida C. Willisa. Oblasti si niso na jasnem, ka-0 j® bo umora prišlo. Trije oči-'boi trdijo, da so slišali revol-vorsko bitko in videli mladega v av°lasega moškega, ki je be-'•a s kraja zločina. Willis je bil v oivilnj obleki in izven službe. J* A| N Ameriška “vohuna” sta se srečno vrnila iz ZSSR DUNAJ, Avstr. — Ameriška državljana Harvey Bennett in Mark Kaminsky, ki sta sredi avgusta izginila neznano kam tekom svojega obiska v Sovjetski zvezi, sta se pojavila tu. Povedala sta, da so ju sovjetske oblasti prijele, ju postavile pred sodišče češ, da sta vohuna, ju obsodile, pa ju nato iz neznanega vzroka pognale pri Užhorodu preko meje na Slovaško. Preko Češke sta prišla na Dunaj. Sovjeti so objavili, da je Kaminski priznal vohunjenje in da je Bennett pričal proti njemu. Obadva to trditev zanikata. Kaminski je dejal, da je priznal le, da “je zbiral material in vršil stvari, ki niso običajne za navadne turiste”. Zaplenili so mu vse filme in zapiske o “vojaški dejavnosti”. Tudi Bennett je priznal, da “ni navaden turist”, kot so Sovjeti od njega zahtevali. Oba pravita, da so Sovjeti z njima lepo postopali. Naser zavrnil izraelski predlog za razgovore DAMASK, Sir. — Predsednik ZAR Naser je zavrnil predlog izraelske vlade za sestanek arabskih vodnikov, sosedov Izraela, s predsednikom izraelske vlade Ben Gurionom za ureditev spornih vprašanj. Naser je dejal, da je izraelski predlog le varanje sveta. Združeni narodi bodo delali red v Kafangi Po dogovoru med ZN in vlado Katange bo vo jaštvo ZN skušalo ukrotiti uporne domačine plemena Baluba v Katangi. ELIZABETHVILLE, Kongo. — Združeni narodi bodo poslali vojaštvo v severni del pokrajine Katanga, kjer se je del plemena Baluba dvignil proti pokrajinski vladi in vprizoril v zadnjih tednih vrsto nasilij in napadov na naselja in središča v tem predelu dežele. Vlada predsednika Čombe se je dogovorila z vodstvom ZN v Kongu, da bodo čete ZN nastopile, če treba, z orožjem proti bojevnikom plemena Baluba, iki st> se dvignili. Sodijo, da je teh med tri in pet tisoč. Uprava zadevnega področja bo ostala v rcikaih katanške vlade. Katanška žandermarija in policija bo ostala na svojih položajih, ne bo se pa naposredno vmešavala v razmere, dokler ne bodo čete ZN opravile svoje naloge. ----f>---— Johnson lahko kandidira za dve zvezni - službi WASHINGTON, D.C. — Vrhovno zvezno sodišče je zavrnilo priziv nekega Michaela Schwille proti dvojni kandidaturi sen. Johnsona. Nižje zvezno sodišče je pritožbo zavrnilo že preje. Sen. L. Johnson kandidira istočasno za žveznega senatorja in za zveznega podpredsednika. Zakoni države Teksas to dovo- hrtUM eniitoni »jKENNEDY IN NIXON PRED novo ureditev odnosov K0NV[NC|j0 VETERANOV Katoliška škofijska konferenca je stavila vladi FLRJ predloge za ureditev medsebojnih odnosov. BEOGRAD, FLRJ. — Jugoslovanska vlada je uredila odnose do pravoslavne cerkve in do muslimanov, ni se ji pa to posrečilo pri katolikih. O tem so razni zastopniki komunističnega režima večkrat tožili v javnosti, tako na primer ob priliki vstoliče-nja novega pravoslavnega patri-jarha Germana, ki menda kar dobro vozi s kmunisli, kar mu mnogi Srbi zelo zamerijo. Sedaj prihaja iz Beograda vest, tla so katoliški škofje sestavili na svojem sestanku, ki se je vršil v Zagrebu pod predsedstvom zagrebškega nadškofa Seperja, posebno spomenico na,naslov Titove vlade, ki v njej predlagajo, naj jim režim ugodi v 4 zadevah: naj naroči organom javne uprave, džTnaj ne motijo verske, ga pouka, ki ga imajo dušni pastirji v cenkvah v takih urah, ko ni nobenega šolskega pouka; naj cerkev dobi nazaj nekaj poslopij, ki so bila nacijonalizirana; naj režim da več svobode cerkvenemu tisku, ki sedaj skoraj ne obstoja; končno naj režim ureja odnose med cerkvijo in državo naravnost s škofijskimi konfe-i inčami in ne preko raznih “duhovniških udružeuj,” Značilno je, da je vlada dovolila, da se objavi ta vest, in da ni protestirala proti vsebini (rido, za katero trdijo, da še ni spomenice, ki jo je med tem že gotovo, na katero stran se bo dobila. Računajo, da bo vlada'prj volitvah obrnila, pristala na nekaj točk, da tako | Henry Cabot Lodge je včeraj dokaže, da se s škofijskimi kon- ponovno obljubil, da bo republi- Predsdniška kandidata sta včeraj govorila na konvenciji veteranov v Miami v Floridi. Kennedy je. kazal na napake republikanske administracije do Latinske Amerike, Nixon je napovedal gospodarske sankcije proti Kubi. - Borba postaja ostrejša, čim bolj se bliža koncu. MIAMI, Ha. — Sen. Kennedv je poudaril včeraj tod, da se čas za ZDA glede Latinske Amerike steka, predložil je novo energično politiko prijateljstva in pomoči. Opozoril je na Nixonov obisk na Kubi pred petimi leti in njegovo hva-io diktatorje Batiste, prav posebno pa na izjavo' Nixona; Jaz sem prepričan, da je komunizem prešel najvišjo točko svojega uspeha v Latinski Ameriki.” Kennedy je dopolnil-"Nixon ni mogel biti v večji zmoti!” Odločno je demokratski kandidat izjavil pred veterani, da ne bo omejil ameriških obvez do svobodnega sveta, kajti on “ni nikdar verjel v umik pred silo.” Podpredsednik Nixon je izjavil, da tako v “odnosih narodov kot v odnosih posameznikov nastopi čas ko potrpežljivost ni več na mestu.” Tak čas je prišel sedaj v ame-nskih odnosih do Castra. Napovedal je, da bodo ZDA pod-vzele odločne gospodarske korake proti “Castrovi vladi ban-didstva.” Nixon je zatrjeval, da je Castrova vlada zaradi vpliva, ki ga ima komunizem na' njo, postala rak, ki ga ni mogoče več trpeti. “Naš cilj mora bitj spraviti Castrovo vlado v karanteno v Ameriki”, je izjavil Nixon. Tako Nixon kot Kennedy sta nastopila v več krajih Floride. V Jacksonville! je prvi govoril Nixon, kasneje je prišel tja Kennedy. Za njegov shod se je zbralo še enkrat toliko ljudi kot za Nixonovega, kar je vsekakor značilno za razpoloženje v Pio ferencami “da delati,” dočim je bilo to ne mogoče s pokojnim kardinalom Stepincem. Kako je prišla Slovenija pod komunistično oblast, Vam pove “Vetrinjska tragedija”! — Dobite jo pri J. Lekan, 1113 E. 66 St., Cleveland 3, O. ljujejo, toda Schwille je na stališču, da je to proti zveznim zakonom. Vrhovno zvezno sodišče se je odločilo za pravico do dvojne kandidature in Johnsonu olajšalo položaj. Če slučajno izgubi v borbi za podpredsednika, bo brez dvoma zmagal v borbi za senatorja. kanska administracija vzela v vlado tudi enega črnca in pozival Kennedya, naj pove, če bo v slučaju zmage tudi on storil kaj podobnega. — Kennedy je že preteklo nedeljo povedal, da pri izbiranju njegovih sodelavcev ne bodo odločale vera, izvor ali barva kože, ampak samo — sposobnost. Predsednik zunanjepolitičnega odbora Senata je zahteval od državnega tajnika Herterja, da objavi celotno poročilo o Nixo-novem razgovoru s HruŠčevim lansko poletje. Zatrjeval je, da se je tedaj Nixon opravičeval Hruščevu zaradi proglasitve “dneva ujetih narodov”, ki ga je po sklepu Kongresa proglasil Mešanje vere s politiko se bliža polnemu zagonu Gblačno in hladno. Popoldne Verjetnost dežja. Že začetkom volivne kampanje so nekateri prenapeteži zanesli versko vprašanje v letošnji volivni boj. Kennedy in njegova okolica so takoj porabili priliko in povedali javno na shodih in sestankih, da vera ne ovira nobenega katolika pri izvrševanju njegovih dolžnosti, ako bi bil izvoljen za predsednika. Vsi so mislili, da versko vprašanje ne bo igralo nobene vloge več ne v kampanji ne na dan volitev. So se zmotili! Od vseh strani prihajajo poročila, da pripravljajo nekatere protestantovske sekte in organizacije nov val verske agitacije proti k a n d i d aturi senatorja Kennedya. Za nastop so baje izbrale Nedeljo reformacije, ki pa je letos na 30. oktobra, torej kot nalašč teden dni pred volitvami. Sekte in organizacije nameravajo začeti ta dan z razpošiljanjem literature, ki naj dokaže, da katolik ne sme priti v Belo hišo, Kot dokaze navajajo najrazličnejše trditve, celo tako, da “svet ne bo smatral Amerike kot protestantovske dežele, ako bo v Belo hišo prišel katolik”. Največ se ta literatura peča seveda z vprašanjem, ali ne bi katoliški predsednik kršil ustavne določbe o ločitvi cerkve od države in ali ne bi prišel pod vpliv katoliške cerkve, odnosno njene hierarhije. Federalna vlada je ugotovila, da se peča 144 podjetij s “proizvodnjo” protikatoliške literature. Tiskanje letakov, brošur in pod obnega propagandnega materijala stane na stotisoče dolarjev. Kdo daje denar, je vprašanje, ki nanj noče dati nihče pravega odgovora. Gotovo je, da so dohodki posameznih pro-testantovskih sekt majhni, da bi mogle kriti vse stroške. Sumijo, da prispevajo največje zneske razni konservativni protestan- tovski bogataši, ki pa niso samo republikanci, ampak tudi nev- mnogi fanatiki, posebno ženskega spola. Zadnji teden pred vo- tralci in morda celo južni demo- litvami bodo agitirali tudi od kratje. Jim namreč Kennedy ni r hiše do hiše. So agitatorji, ki so všeč, ker je napovedal za slučaj potrebe nove davke, ki bi jih seveda morali plačati bogati sloji. Ker se bojijo, da bi napa- dali Kennedya radi njegove zamisli o gospodarski in socijalni politiki, ga skušajo podreti s protikatoliško gonjo. Središče protikatoliške gonje je na jugu, kot je bilo tudi 1. 1928, ko je kandidiral Za predsednika demokrat Al, Smith. Od tam pošiljajo propagandni ma-terijal po vsej deželi. Pravijo, da bo teden pred volivnim dnem dobilo na milijone volivcev tako literaturo kar v svojih poštnih predalih. Voditeljev protikatoliške propagande je vse polno, posebno med pastorji nekaterih prote-stantovskih sekt; ki agitirajo tudi s prižnic. Njim pomagajo predsednik Eisenhower kratek čas pred Nixonovim odhodom na obisk v ZSSR. Eisenhower je na svoji “nepolitični poti” po zahodu dežele zavračal one, ki vidijo povsod samo temo in se boje za ameriški ugled v svetu. Priporočal je. naj bo pri volitvah Nixon “naša izbira”. Adlai Stevenson je v New Yorku prijemal Nixona pps^hno ostro zaradi njegovih zavajajočih izjav o moči in razmerah v naši deželi. “Nixon je ponovno dejal, da smo vojaško, gospodarsko in diplomatsko v položaju moči kot še nikdar v zgodovini te dežele. Vsak človek, ki to verjame, bo verjel vse — in ne bo napravil nič!” je zagotavljal Stevenson cvoje poslušalce, nato pa dodal: Čas je, da se prenehamo prepuščati toku in proglašati neuspehe za zmage, čas je, da se prebudimo znova k življenju in se vrnemo k narodni veličini in mednarodni odgovornosti! Talje so odnesli za tri milijone vrednosti WEST HOLLYWOOD, Calif, — Za en milijon draguljev in za dva milijona delnic so odnesli neznani tatje iz doma upokojenega kupčevalca z delnicami 50 let starega Raoula Fernan-deza. Med plenom je bila tudi dragocena ogrlica, ki je sama vredna okoli pol milijona dolarjev. Tatovi so odpeljali jekleno blagajno, v kateri je imel Fernandez spravljeno svoje imetje. V hišo so prišli ali z vietrihom ali pa se je kdo splazil vanjo skozi luknjo v steni, skozi ka- ši postavili za cilj, da razpošljejo na stotisoče brošur in letakov. Taka požrtvovalnost je gotovo vredna boljših namenov. Vodstvu demokratske in repu- tero je imel izhod in vhod go blikanske stranke odločno obso-1 spodarjev — pes. jata vmešavanje vere v politiko. Mislimo, da so njihove izjave odkritosrčne. Toda res je tudi, da si obe stranki ne zaupata; N£W YORK vsaka sumi, da njena nasprot-1 niča meša vero v politiko, “pri zadnjih vratih”, kot je rekel Truman. Kako nevarno lahko postane vmešavanje vere v volitve, se vidi po tem, da je tako preskusen javni delavec, kot je Gallup, rekel, da letos ne bo napovedoval izida volitev: boji se, da bo igrala vera veliko vlogo pri glasovanju, boji se pa tudi, da je za volitve manj zanimanja kot prejšnja leta. Zadnje vesti N.Y. — Vodniki 17 dni trajajoče stavke proti General Electric Co. žele čimprejšnji konec stavke. Napovedali so, da se bodo s predstavniki družbe sestali ponovno 2(i. oktobra, če se jim ne bo posrečilo doseči sporazuma do kraja tega tedna. WASHINGTON, D.C. — Železniške družbe in unije železničarjev so pristale na posredovanje posebne predsednikove komisije. Iz Clevelanda in okolice ! Rokoborba— J'dri zvečer ob 8:30 bo nastopil v Areni med drugimi v rokoborbi Japonec Duke Keomu-ka, ki si je priboril v raznih krajih sveta lepe lavorike. Pomeril se bo z Bobom Brazil. Nike-Zeus razstavljen— Danes, jutri in v petek bo razstavljena v mestu raketa Nike-Zeus, ki jo bodo uporabljali za boj proti medcelinskim raketam. Danes bo stala na oglu E. 12 St. in Euclid Ave., jutri in v petek pa na Public Square: Zadušnica— Jutri ob 7:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Alojza Štefana ob 19. obletnici smrti. Vaja- V petek ob osmih bo v šoli pri Mariji Vnebovzeti pevska vaja zbora Ilirije. Žalostna vest— Frank Urankar, 19409 Mohican Ave., je prejel telegrafično sporočilo, da mu je v nedeljo, 16. oktobra, umrl v Laškem pri Celju oče Jože Urankar v 84. letu starosti. Pokojnik zapušča ooleg njega: v starem kraju ženo Katarino, sinove p. Konstantina OEM, župnika na Sv. Gori pri Gorici, Toneta in Ivana v Ljubljani, hčerke Marico, Katico in Zinko ter v Chicaau, 111., hčerko Menico, por. Daschner. Rajnki je bil tudi oče pok. p. Aleksandra Urankarja. Naj v miru počiva! Sestanek— Nocoj ob osmih zvečer je v gostilni pri Erštetu v zadnji sobi sestanek Štajerskega kluba. Vsi člani odbora in vsi ostali, ki se zanimajo za štajerski večer, vljudno vabljeni. K možu je prišla— Za stalno je prišla iz Jugoslavije ga. Milka Milosevic k svojemu možu Milošu Miloševiču v Cleveland. Vse potrebno za oot ji je uredila pot. pis. Bled Travel. Dobrodošla! ?apež pozdravil judovske iredstavnike kot brale RIM, It. — Sv. oče Janez XXIII. je sprejel v privatni avdienci predstavnike United Jewish Appeal iz ZDA, ki so se mu prišli zahvalit za vse dobrote in skrb, ki jo je papež tekom druse svetovne vojne izkazoval od Hitlerja preganjanim Judom. Tekom sprejema je dejal sy. oče, da smo vsi bratje istega očeta, čeprav smo si včasih tujci, kot so bili Jožefovi bratje, ko so prišli k njemu v Egipet, dokler jim ni priznal: Jaz sem vaš brat Jožef! Gallup letos ne verjame v “znanstveno” napoved CHICAGO, 111. — Dr. George Gallup, ki «e že leta in leta trudi z raziskavo javnega mnenja m razpoloženja, se letos ne upa “znanstveno” ugotoviti, na katero stran se nagiba zmaga pri predsedniških volitvah. V preteklosti je to redno storil z večjim ali manjšim usipehom. Temeljito se je zmotil v svoji napovedi 1. 1948, ko je Trumanova zmaga nad Deweyem iznenadila vso deželo. Gallup trdi, da je letos vsaka zanesljiva napoved nemogoča, ker volivci zaradi “verskega vprašanja” ne povedo jasno in odkrito svojega mnenja. Ameriška Domovina - \ VI ■ I* IC'/% I%i— no vi» - 6117 St. Olair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Pi/blisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 201 Wed, Oct. 19, 1960 Združeni narodi in odnos med rasami vno revščino belega sveta. To bo enkrat rodilo nepričakovane posledice za odnose v mednarodni politiki, ki Evropi, Ameriki in Avstraliji gotovo ne bodo prijetne. Eno posledico že vidmo: črne države silijo v nevtralnost. Ne morda samo radi tega, ker se boje enega in drugega bloka, ali ker hočejo izigravati en blok proti drugemu. Rinejo v nevtralnost, ker se jim način hladnega bojevanja med pripadniki bele rase zdi vse kaj drugega kot dostojen in zmeren. Tako mora svobodni svet vsaj deloma nositi sam posledice pomanjkanja olike in prave mere v komunističnih vrstah. [KV»RAV»TOW« S H MBA Da rumena rasa ne gleda s spoštovanjem na belo, je znana stvar. Misli, da ima starejšo kulturo, slavnejšo preteklost in boljšo življensko filozofijo kot bela rasa. Ne oporeka da jo je bela rasa prehitela v tehničnem napredku in organizaciji gospodarstva, toda misli, da bo prišel čas, ko bo Azija imela isto stopnjo tehničnega in gospodarskega razvoja kot Evropa. Upa celo, da bo ta čas prišel kaj kmalu. Drugačna je .stvar s črno raso v Afriki. V belih Evro pejcih je videl cela stoletja ljudi posebne vrste, obdarjene s talenti in lastnostmi, ki naj bi bile črncem praviloma nedostopne. Pojem gospodarja in pojem Evropejca sta bila zanjo istovetna. Prva svetovna vojna je številnim črnim divizijam pokazala, da so Evropejci ravno tako navadni ljudje z vsemi slabimi lastnostmi in navadami kot Afrikanci. Padle so jim v oči številne slabe strani bele rase, ki so ravno črni od njih imeli največ škode. Videli so, kako jih brezsrčno pošiljajo v boj, dočim varujejo bele vojake. Videli so razliko v zdravljenju po bolnicah, videli so privilegije belih vojakov po vojašnicah. Začutili so neupravičeno izkoriščanje. Vse je do dna .spremenilo njihove odnose do bele rase Niso videli več v njih ljudi, ki naj bi jim bili po svojih zmožnostih gospodarji, ampak ljudi, ki jih nemarno zlorabljajo takrat, ko jim odmerjajo delo, ki jih še bolj brezsrčno izkoriščajo, ko ocenjujejo in plačujejo njihovo delo. Kadar so imeli priliko, da ogledujejo kulturo in gospodarski napredek po Evropi, so hitro ugotovili, da jim kolo-nijalne uprave vsega tega nočejo nuditi in da jim je samo za odvažanje afriških prirodnih bogastev, nič pa za afriške domačine. Iz vsega tega se je rodilo sovraštvo do bele rase, ki med obema svetovnima vojnama še ni moglo najti pravega ventila, da bi izbruhnilo na dan. Jasno je bilo pa že takrat, da Afrika vre in da se politična preobrazba črnega kontinenta ne bo dala več odlagati. Morda bi se bil proces emancipacije afriških plemen odvijal počasnejše in pametnejše, da ni nanj vplivala hladna vojna. Komunisti so iz propagandnih vzrokov zagovarjali takojšnjo neodvisnost afriških kolonij, njihovi nasprotniki so bili proti tej demagogiji brez moči; nosili so na svoji .vesti odgovornost za stoletno izkoriščanje afriških domačinov; v očeh afriških črncev niso imeli in nimajo toliko moralnega ugleda, da bi lahko povedali črni Afriki, da še ni godna za politično svobodo in neodvisnost, ne po svoji kulturni stopnji, ne po svoji izobrazbi. Ni svobodne demokracije brez primerne javne uprave, brez narodne discipline in brez smisla za žrtve, ki jih zahteva tudi načelo svobode. Tako smo letos doživeli, da je hladna vojna ustvarjala v Afriki kot na tekočem traku nove narode in nove države, dasiravno ni nihče verjel, da so vse te res življenja zmožne politične tvorbe, in da so jim bila potem takoj na široko odprta vrata v ZN. V palačo ZN se je tako nateplo preko sto novih afriških “diplomatov,” ki zaenkrat samo pripadajo diplomatskemu “razredu,” manjkajo jim pa še vse lastnosti dobrih diplomatov, prav posebno pa poklicne skušnje. Njihova neisku-šenost rodi marsikatero otročarijo v njihovem govorjenju in obnašanju, toda ni zmanjšala njihovega prirodnega smisla za opazovanje “belih diplomatov.” Žal se beli diplomatic obnašajo tako kot vojaški komandantje tekom prve svetovne vojne. Dajo novim črnim prišlekom v ZN razumeti, da jim sicer priznajo vse diplomatske naslove, da pa je do družabne in poklicne enakopravnosti pot še zelo dolga. Črni delegatje v ZN so to čutili takoj prvi dan vkljub vsem kadilnicam, ki so jih beli diplomatje vihteli pred njimi. Obenem so spoznali kako znajo beli diplomatje med seboj intrigirati in izigravati drug drugega. Obnašanje rdečih diplomatov s Elruščevim na čelu jim je odkrilo da se znajo “beli” med seboj obnašati še bolj pro-straško kot pripadniki drugih ras. Zanje sta Eisenhower in Hruščev pripadnika iste rase, ki je ne marajo. Ako se Hru-ščev ne zna obnašati, kot se spodobi, pade senca na vse “bele” brez razlike, na kateri strani železne zavese se nahajajo. Hitro so na primer opazili, da se pripadniki rumene rase ne prepirajo med seboj na tak način kot pripadniki bele. Zato verjamejo rumenim, kadar ti trdijo, da je azijska civilizacija več vedna kot evropska. Pomanjkanje družabne in kulturne solidarnosti med belimi je že veliko škodovalo ugledu bele rase in ji bo zmeraj več. Kaj pomaga, ako črni delegatje pri ZN vidijo po New Yorku vse čudeže moderne tehnike in vse pridobitve sodobnega gospodarskega napredka, pri tem pa morajo ugotoviti, kako divji lahko postanejo beli v medsebojnih odnosih. Črnim diplomatom ni razumljiva globina prepada med 1 elimi pristaši svobode in ravno tako belimi komunisti. To bodo razumeli šele takrat, kot bodo tudi v črnem mednarodnem svetu komunistične in protikomunistične države. Zaenkrat se bodo vrnili v svoje črne domovine s poročili svojim vladam, svoji domači javnosti in svoji inteligenci, da so jim domači spori med “belimi” samimi nazorno dokazali duho- Joliet, 111. — Dosedanje letne sezone letošnjega leta so se nekam čudno obnašale. Pomladi v Ameriki rti dosti razen v koledarjih in pratikah. Posebno letos jo je ibilo prav malo. Tako tudi prva polovica poletja se je obnašala, kakor da ni prav nič v “žlahti” s poletjem. To se je poznalo tudi na naših vrtovih. Solate smo imeli še nekaj v juniju in potem. F i ž o 1, kumare in tomatoes, to se je pa zakasnelo letos. Včasih se spominjam sem imel na mojem vrtu zeleni fižol še pred 4. julijem, ob 4. juliju pa skoro vedno. Letcs sem ga prvokrat nabral komaj še le v drugi polovici julija. Tomatoes in kumare pa komaj prve dni v avgustu. O tem se je pritoževala tudi moja soseda. Ko sva se o tem pogovarjala o sveti Ani, se je naslonila na plot in gledala na moj vrt in moje setve in sajenje in je dejala: “Letošnja vrtnarija je za eno figo na mojem vrtu, pa vidim, da je na tvojem prav tako. Vreme nam ni več naklonjeno in je vse zmešano kakor svetovna politika.” Well, sem sam pri sebi dejal, seseda je bistra opazovalka ne le vremena, marveč tudi politike, drugače bi ne naglasila, tako kakor je. Mora že imeti kake skušnje o tem. Ker se pa z mojo sosedo ni varno spustiti v kako besedno bitko, zato sem le skromno odvrnil: “Vse na svetu je dandanes ne. kam narobe, pa je menda še vre. me tako!” Pritrdila mi je, da je res nekako tako. Z Oblakov, ki so jih sape gonile sem in tja nad našim mestom je pa začelo rositi in jaz sem stekel pod mojo streho, soseda pa pod njeno. Vrte in njih bodočnost pa sva prepustila, naravi in dobri sreči, da naj nam rade in dajo svoje sadove, kakor jim je že usoje-n in prisojeno od Večnega Moj->tra, ki vlada nam in vsemu na svetu. * KAK TEDEN POZNEJE sva z Juretom obujala stare spomine na njegovem vrtu. Bili so to dnevi o Porcijunuli in Jure se ;3 spominjal, kako so dekleta in žene po vsej Belokrajini pletle čebulo v neke “kite” in jo pripravljale, da jo poneso na trg v Novo mesto. Verno je bilo belokranjsko ljudstvo, kakor malo kje kako drugo ljudstvo na svetu. O Porcicjunkull se je dvignilo vse; in je šlo po odpustke v razne kraje. Ob tem času so posebno radi zahajali v Novo mesto, kjer so v frančiškanski cer- to je, s čebulo na novomeški trg (prihajale so celo noč od predvečera Porcijunkule pa do ranega jutra) naše Belokranjice, -o se razvrstile po novomeškem t:gu (placu), vse od mostu preko 'Krke, potem -pa gori do “Berg- BESEDA IZ NARODA manove Apoteke.” Kakor čvrst kordon, kake vojaške; edinice so stale. Potem, ko so minule enkrat cerkvene pobožnosti ob jutrih in dopoldne v frančiškanski cerkvi, se je začel trg polniti z ljudmi, ki so prihajali od vseh strani novomeške okolice. Bili so to Podgorcic, tam izpod Gorjancev, zatem, vaščani vseh raztresenih vasi okrog Podgrada, Ljuibna, Ruperč vrha, Toplic in vse tam okrog južne strani Krke. Od druge strani pa vse gori od Straže, doli od Prečne, Luknje, Mirne peči in še višje tja, od Hmeljnika, Trške gore, Sent Petra, šmarjete, itd. Vsak si je nabavil od naših pridnih Belo-kranjic 'kako “rešto” čebule in je nosil preko rame. Nekateri celo dve in tri rešte. In vse je bilo veselo ob tem prazniku. Belokranjice, ker so čebulo prodale in dobile s tem nekaj grošev za Židane rute, kilklje in čevlje, oni, ki so jo kupile pa zato ker so prišli do lepe čebule, katera jim bo prav prišla, ko bodo pozimi klali in jo bodo rabili pri cvrtju ocvirkov in za druge namene. Vse to jih je spravilo v tako dobro voljo, da so jo mahnili neka'-teri h Moravcu na črnega Dalmatinca, drugi nekateri h Koščaku, ki je “birtoval” tam pred vzhodom v Novo mesto ob poti od Lečnika1 od Sent Petra sem. Drugi h Millerju v Bršljinu, oni, ki so bivali na južni strani Krke pa h “Stemburju” v Kandiji, h Čebelarju, Kušlanu, nekateri pa v Žabjo vas h Žibertu in h ta “Puklastemu mesarju,” ki se je včasih tudi ipečal s kako oštarijo. Vse je bilo veselo in obilo veselja za vse, ki so se takih sej-mnih dni udeležili. Belokranjice so prisedle na dolge vozve z loj trami In sedeč na istih so pele: tja na obisk in se potem vračajo, vsak z različnimi utisi in spomini. če bo šlo tako naprej, bodo stare navade in običaji kmalu izginili, ponekod so že. Duhovno življenje trpi, zelo trpi. Novi rod so kar se tiče verske vzgoje hudo oropali teh biserov. Stari se umikajo v večnost. Na videz radi tega popuščajo, češ, starih jutri ne bo več, bodo odšli, mlade smo pa že prikrojili po svoje. V tem ravno je ta škoda! Toda za obupati ni! Ni še vseh dni konec! življenje pred nami je še dolgo! Prihodnjim rodovom. če že ne nam bodo sijali svetlejši dnevi — in svetlejše sonce življenja! Poguma ni za izgubiti — ampak krepiti moramo istega. Prišli bodo novi časi, ko bodo šli razni škodljivi “izmi” kot smeti na smetišča. Nastopil bo nov dan — novo svetlejše sonce bo zasijalo in tedaj bo slovenski človek in njegova domovina na novo zaživela. Na svobodnih slovenskih tleh bo pel slovenski človek pesem novega življenja in zahvaljeval svojega Stvarnika, da mu je dal tako lep košček sveta, kakor je lepi slovenski svet! Tako trdno upam jaz, Tone is hriba. Slovenska politična aktivnost v Euclidu “Prodale smo čebulco, da bo novae — za čeveljčke in jopco, trala-la — trala-la-la!” Takih prizorov že več desetletij ni več tam v metropoli Dolenjske v Novem mestu. Sedanji rodovi, sem od prve svetovne vojne se jih najbrže ne spominjajo več tako živo, kakor se jih mi stari iz tistih mojih let od 1894 in vse tja do prve svetovne vojne, je povdaril Jure in kar z nekimi mladeniškimi očmi gledal nazaj v tista minula leta. Izrazi njegovih oči in njegov obraz, ki se mu je razlezel v neko radost, vse je pričalo, da je Jure strastno ljubil tiste čase, tiste dni, ki jih je v mladosti preživel tam v metliški okolici, ko ie tam fantoval, žvižgal in pel. V meni je vstalo neko občutje, ki mi je govorilo, ali je kaj tako prijetnega na svetu, da bi odtehtalo to ljubezen do domovine, do kraja, do zemlje, ljubezen, katere izraz si ravno kar videl na svetlem obrazu Slovenca Jureta? Sam v sebi sem obstal nekam nem in nisem vedel odgovora na to. čutil pa sem v svojem vrču: Ne! Večje ljubezni ni, ka-kr je ljubezen zavednega poštenega Slovenca do njegove lepe rodne slovenske zemlje! Juretove povdarke o vsem tem, kar sem omenil, so mi tako oživeli spomine na mojo lepo rojstno domovino, da isti večer dolgo časa nisem mogel zatisniti oči. V spominu so se dvigali spomini na moje mlada leta, na poznejše čase, na sedanjost in na prihodnjost. Kako poteka življenja tam zdaj, mj nekako pripovedujejo razni posetniki starega kraja cd tu in tam, ki gredo Euclid, O. — Slovenski demokratski klub v Euclidu je zelo vesel novice, da je bil Robert M. Debevec imenovan za pomožnega pravnega direktorja pri mestni upravi v Euclidu. K temu imenovanju iskrene častilke s pripombo, da je bil že skrajni čas, da se je dalo priznjanje Slovencu in sinu pokojnega, našega nepozabnega Jamesa Debevca. Robert M. Debevec je naše bodoče upanje v naselju. Poznamo ga kot odličnega adokata, poznamo ga po veliki vljudnosti in po nastopu v legalnih zadevah pred ali izven sodnijskih razprav. Pokojni oče James Debevec mu je vsadil v srce ljubezen do našega naroda in veliko, direktno ali indirektno pripomogel za obstoj Slovenskega demokratske, ga kluba v Euclidu. Brez njegove pomoči ne bi bil Euclid to, kar je danes, stotine člankov je napisal v Ameriški domovini, kateri so naše ljudi bodrili v državljanski zavesti in jim svetoval le ono, kar je bilo za nje in narod dobro. Gotovo je klubovemu članstvu znano, da je upravni odbor podal v javnosti spomenico, s katero apelira na vse Slovence, kjer koli živijo, da volijo za bodočega predsednika Združenih držav John F. Kennedy in v Cuyahoga okraju za okrajne uradnike in v državno poslansko zbornico pa Antona Novak in Johna Kovach. Na zadnji klubovi seji smo sklenili, da bo prihodnja seja v četrtek dne 20. oktobra v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave. ob 8. uri zvečer. Naši rojaki so vabljeni, da ise seje udeležp. Vsi oni, kateri še niso člani, naj se vpišejo, da s tem koncentriramo svoje; moči v dobro slovenskih davkoplačevalcev. Ni dovolj, da vršimo samo dolžnosti,, imamo tudi pravico do zahtev, saj nas je v mestu Euclidu skoro tretjino vseh volil-cev. Radi tega nam tudi pripada delež pri vodstvu mesta. V organiziranju in strjenih vrstah nam bo uspeh zagotovljen. Držimo se lepega pregovora, ki pravi: “Združeni ostanemo in razdruženi pademo.” Pridite! Joško Penko, podpredised. Slov. dem. kluba. '‘Slavčki” bodo zapeli “Kako bi človek, venec vseh stvari na svetu, molčal? Zakaj bi otrck božji veselo ne pel? . . . Vesela pesem žalostno srce zve-(iri — mila pesetn ohladi njegove rane. Lepa pesem je božji dar.” To so besede; znanega slovenskega škofa Slomška. Mislim, da se Vsi Slovenci strinjamo z njim in jemljemo njegov nasvet. Ob delu, molitvi, veselju, žalosti — vedno nas spremlja pesem, ki vsebuje naša čustva. Ni ga Slovenca, da ne bi znal vsaj eno zankati. Da se slovenska pesem izpopolnjuje, je dobro, da se ustanovijo pevski zbori. Pred štirimi leti se je ustanovil zbor “Slavček,” ki letos, kakor že pretekla leta, namerava in upa presenetiti slovensko družbo v Clevelandu is svojim koncertom dne 23. oktobra. Mi, člani zbora, hočemo ohraniti svojo “deželo petja” tu v Ameriki s tem, da se sami seznanimo s slovensko pesmijo. želimo jo podati slovenskim rojakom v Clevelandu in s tem širiti ljubezen do slovenskega petja, bodriti in užigati slovenska srca; predvsem pa pokazati Slovencem, da pesem naše lepe domovine ni umrla v naših srcih in tudi ne bo, ako nas boste vzpodbujali Vi s tem, da se udeležite koncerta “Slavčka” vsi dne 23. oktobra ob 3:30 popoldne v novi dvorani Sv. Vida. Sledi domača zabava s plesom, igra Tonklijev orkester. Anči Sodja. ----—o------- Iz preteklih dni Euclid, Ohio. — Na Silvestrovo leta 1922 se je na veselici v Kunčičevi dvorani na Waterloo Rd. zbrala lepa skupina pevcev raznih pevskih zborov. Neki zelo ugledni in agilni pevec me je vprašal, h kateremu pevskemu Zboru spadam. Iz strahopetnosti mu nisem povedal, da pojem na koru cerkve Marije Vnebovzete, temveč sem mu dejal, da pojem pri pevskem zboru Soča, kar je bilo res. Začudeno me je pogle dal in dejal: “Pevec, ki ni naprednega mišljenja in ne poje pri naprednem pevskem zboru, ni noben pevec.” Odgovor na to izjavo sem dal dotičnemu pevcu šele po desetih letih, ko so se Skupni pevski zbori pripravljali za nastop, ki se je vršil v nedeljo, 9. julija 1933, na prostorih Društvenega Doma v Euclidu. Dvomim, da bi se bilo o slovenski pesmi kdaj več govorilo, kot se je takrat. V veseli pevski družbi sem dotičnega pevca opomnil na tisto, kar mi je rekel v Kunčičevi dvorani. Bil je mož in ni mi oporekal, samo dejal je: “Sem ga moral imeti že precej pod kapo, če sem kaj takega rekel.” Dotičnik je že dolgo med pokojnimi, vendar ga še vedno spoštujem čeprav sva si bila v ostrem nasprotju glede verskega prepričanja. Priznal je svojo zmoto. Zdi se mi, da nekateri ljudje mislijo, da mora biti kulturni delavec na levo usmerjen; če hoče kaj veljati. Pa temu ni tako. Cerkveni pevski zbori, ki se poleg nabožnih pesmi bavijo tudi s posvetno glasbo, so tudi kulturne skupine. Sem spada naš pevski zbor Ilirija. Skozi dolgih 35 let pojemo vsako nedeljo v cerkvi pri sv. mašah. Do sedemdeset nastopov pri sv. mašah in raznih verskih pobožnostim ima naš celokupen pevski zbor vsako leto. Bogu v čast spopolnjujemo s svojim petjem verske obrede do najvišje stopnje. Tekom Zborovega obstanka smo ob raznih prilikah nastopili tudi izven cerkve, kar pa ne bom na drobno opisoval. Petintride-setletnico obstoja bom0 praznovali v nedeljo, 30 oktobra 1960. Podali bomo lep koncert v cerkveni dvorani. Veliko dvoran imamo Slovenci v Clevelandu, koliko od njih je akustičnih, ne bom omenjal. Stavbinska industrija je naredila v tem stoletju velik korak naprej. Cerkvena dvorana Marije Vnebovzete nima ne traverz ne stebrov, ki tako ubijajo glasove, v njej glas valovi sproščeno po dvorani. T0 pa je nekaj, kar zadovolji občinstvo in nastopaja-če. Pridite na naš koncert, da se sami prepričate o tem, kar bi Vam jaz s temi vrsticami rad povedal. Koncert se bo pričel ob štirih popoldne. Ro koncertu bo ve- čerja v šolski dvorani, kjer bomo vsi skupaj ,s koncertom nadaljevali. Na veselo svidenje! Frank Kovačič. Z naših počitnic Cleveland, Ohio. — že večkrat sem bil povabljen od sorodnikov, ki žive v St. Catharines, Ont., Kanada, naj jih pridem obiskat. V soboto, 1. septembra, zjutraj sem se napotil v mesto, kupil na Greyhound avto-busni postaji vozni listek in se ob 8:15 odpeljal proti vzhodu in proti Kanadi. Vožnja je bila vseskozi prijetna. Ko smo na meji v Buffalo, N. Y., opravili vse potrebno, smo se odpeljali proti St. Catharines, kamor smo prispeli ob pol štirih popoldne. Tam se je vršila velika parada pod geslom: Niagara Grape Festival Parade, spomin, da je mesec oktober čas trgatve. Pri paradi je sodelovalo veliko ljudi, nastopale so razne uniformirane skupine, sijajno opravljene. Pred vsako skupino je korakala čedno oblečena mlada deklica, ki je imela v rokah srebrno taktirko, katero je spretno vrtila, enkrat spredaj, pa zopet zadaj. Sedemnajst velikih splavov je bilo v paradi, na enem je bilo polno grozdja. Tako velikih grozdov nisem še nikjer videl. Na drugem je bila stiskalnica, mlini so mleli grozdje, mošt je tekel v sode. Na vsakem vozu so sedela dekleta v lepih poletnih oblekah. Koliko je bilo godb, si nisem zapomnil, vem le to, da jih je bilo veliko, časopisi so poročali, da je bilo v paradi nad 20,-000 ljudi, 83,000 jo je pa gledalo. Tudi znana tvrdka Ford je bila zastopana. V paradi so se pomikali Fordovi avtomobili od najstarejšega izdelka (1. 1925) do 'najnovejšega. V takem starem avtomobilu sem se jaz pred 35 leti vozil. Ob gledanju te parade sem obujal spomine, kako lepe parade smo imeli tudi mi Slovenci pred davnimi časi. Kolikokrat smo nastopili v clevelandskih paradah. Mesto St. Catharines je zelo lepo. Ni velikih dimnikov in dima, ki bi kvaril zrak. Okolica je poljedelska, veliko nasadov grozdja, isadnega drevja in drugih poljskih pridelkov. V St. Catharines je več slovenskih poljedelcev, ki imajo lepo obdelana polja. Stanoval sem pri nečakinji Slavki Flus v lepo urejenem domu. Njen soprog Frank je zaposlen pri cerkvi v St. Catherines. Je to veličastna katedrala. Istotam sta delno zaposlena tudi žena in sin, ki hodi v višjo šolo. Obiskali so me med drugimi tudi g. dr. Ivan Šinkovec, bivši ljubljanski advokat, g. Stane Pajk, ki je zaposlen v bolnišnici in družina Bajc. "Vsi so prav prijazni in hvaležen Sem jim za obisk. Vs0 hvalo pa izrekam moji nečakinji in njenemu soprogu Franku, sinovoma in hčeram-Prav lepa hvala Flusovima zetoma Antonu in Franku Mestek, ki sta me vozila po mestu in mi razkazovala zanimivosti. Hvala tu' di nečaku Rudiju Resniku i11 družini, ki so se pripeljali iz Toronta v St. Catherines, da smo se malo pogovorili. Vsem, ki so mi storili kakršnokoli uslug0’ najlepša hvala. Upam, da se še vidimo. Pozdrav vsem čitateljem A-meriške Dmovine in prijateljem! Jakob Resnik- Kriz v spomin padlih V mestu Buia v Furlaniji s° odkrili križ, 'ki so ga postavila v spomin vsem padlim v bojih, k* so se odigrali v Furlaniji od let3 1848 do 1945. Križ stoji na nek* višini nad mestom; ponoči je razsvetljen in ga je lepo videti P° širni furlanski ravnini., Pr' otvoritvi so bili navzoči župa^' Trsta, Gorice, Tržiča, Vidm3’ Vittoria Veneta in še številni^ drugih krajev, poleg vojaških ib civilnih oblasti. Pri slovesnosti je govoril minister Te.ssitori. XHEHISKX DOMOVINA, PREŽIVITE BOŽIČ V JUGOSLAVIJI ... s Cunard veleladjami do Cherbourga! • Potovanja — Tri petdnevna potovanja v Evropo ta december na Queen Elizabeth in Queen Mary* vam omogočijo dohod v Jugoslavijo za Božič k prijateljem in sorodnikom! Priročne zveze nudijo tudi priliko, da spotoma obiščete Pariz. • Zabave — Prijatelji na ladji in kratek čas, odlična hrana (vključivši važa priljubljena ji/goslovanska jedila), brezhibna postrežba . . . dovoljenje za dosti proste prtljage! wwmmm ŽELEZNIŠKA VOZNINA IZ PARIZA 1. n. £»s razred ratred Beograd 24% ur $40.75 $26.70 Zagreb 29 ur $35.60 $23.25 Ljubljana 19 ur $33.60 $21.85 • Prihranek — Znižane sezijske cene in 10% popusta za obratno vožnjo nudi do 18% prihranka. (Znižane vožnje vzhodno do 14. aprila; zahodno od nov. 1 — junija 1.) Vožnja do Cherbourga, po- „ _ . .. . . j Dobite Vaše drage v Ameriko! vratna vozovnica: Turistični razred od PrepU8tite cunardovi pridni, zane.iiivi $362; kabinski razred od $476; prvi raz- predplačani službi, da uredi vse podrob- red od $763. Francoska pristanišča taksa nosti odhoda' 1prihodB in Zni; Žane cene za bona fide emigrante na vseh ekstta. potovanjih na zapad, razen od 1. julija do 14. oktobra. *Queen Elizabeth, 1. in 16. decembra; ■ ■ Hk ■ Mk Queen Mary, 10. decembra. ■ II Iml Bv II Obiščite Vašega lokalnega potniškega agenta za ureditev potovanja prav do Vašega cilja! I FRANCE BEVK: ^ STRAŽNI OGNJI nila na mahovito skalo in šepe- Nato je brzela navždol, kakor ji diši turška kri. Kakor da čuti, kje bijejo srca njenih si-nov. Ni govorila. Njena bosa n°ga je odskakovala s kamna na kamen. Zdaj zdaj se je spustila v tek, kot da jo kdo preganja. Nato je šla počasneje. Njene oči so neprestano žalostno pogledovale. Prišli so globoko v dolino, da je bilo že slišati šum reke, ko se je podvizal Lenart do nje in jo zadržal za roko. Otresla se ga je in ga pogledala s predirnim pogledom: “Kaj mi hočete?” “Počasneje!’ “Se počasneje?” se je začudila. Njeno srce je drevelo v drznih skokih pred njo, ona ga z nogami ni mogla dohitevati. “Počasi!w je razlagal Lenart ženski, ki je mislila samo na otroke. “Počakati moramo ugodnega trenutka. Tiho, da nas Preje ne opazijo! Na desno, na desno!” Zdajci je razumela. Šla je počasneje in celo zaostala. Zavili so na desno. Nenadoma se je zasvetilo izza drevja. Vidna je kila reka, njeno šumenje je bilo Vsevdilj razločnejše. “Počenite!’ je ukazal Lenart Polglasno. “Glejte tam — na levici ...” Na levici je bilo v bližinni kakih sto metrov vidno turško taborišče, ljudje in konji.. . Liza se je vzpela in gledala nekaj časa kakor okamenela. Nato se je zgrabila za prsi in zadušila glasen krik v sebi. Le "'’zdih se je izvil iz nje. Lenart se je bal zanjo. Pripla zil se je do nje in ji pošepnil: “Tiho . . . tiho ... da vidimo, kaj delajo. Del jih odide, nato Ph napademo. Zdajci bi bilo Vse zaman.” Vsakdo izmed njih si je boj s Turki v prvem navdušenju mislil vse lažji. Ko so zagledali kele šotore, oborožene ljudi in rezgetajoče konje pred (seboj, P k je prevzela plahost. Kaj boko sekire in kolči, kose in beti. k° jih en turški konj sto poga-z' in Turku še treniti ni treba. Isti občutek je obvladal tudi čntico Faranov, ki so se bili na-lihem prepeljali čez' Idrijco, zlezli preko strmine hriba, prekoračili hudournik in se skrili v gozdu kakih pet sto korakov na levo od Lenartove četice. V cerkvi so bili polni bojnega du-ka> zdaj bi bili najrajši sneli klobuke in se priklonili pred Turki ko pred grofom. Ne boja, nkoganja so bili vajeni. Še Izi-kor je mračno strmel na svojo, 2 žeblji obito gorjačo in ni zi-nk besede. In še tretja četica je bila, ki 1° le prevzemala ista brezup-n°st, dasi je bila številno naj-nročnejša in je Andrejc z železno voljo čuval nad njo. “Šleve,” Pni je dejal, “domov želite, ko nrkov v brk še videli niste, -oz vodo ne moremo, tu jih počakamo. če napadejo Faro, pre-hriba ji pojdemo na pomoč.” atiho je obupaval v svojem srcu. Edina, ki ni mislila na nevarnost, je bila mati. Ta se nikogar ni bala. Ubogala je Lenarta in počenila v praprot, se našlo- pokazal: tala skozi stisnjene ustnice: “Tu so, tu so . . .” Ni se jih mogla nagledati. Krčila je prste na rokah, kakor bi jih hotela zadaviti. Grgrajoč glas je prišel iz njenih prsi, a je naglo utihnil,1 ko je del Lenart prst na usta. “Pst, tiho! Glejte, tam . . .” Vsi so počenili še niže v grmovje in med skale, da jih ni bilo videti, in so se ozrli v ono stran. Kakih dve sto korakov od njih je vodila skozi goščo steza. Po njej so vodili trije Turki kmeta, ki so ga bili ujeli v samoti, da jim svetuje in kaže pot. Niso se upali sopsti, nepremični so zrli v prikazen, ki je bila namah prav blizu njih, a se je znova oddaljila med drevjem. Turki jih niso mogli opaziti. Preveč so bili zaposleni s kmetom, ki jim je brez prestanka o-čital, da je moral radi njih prekiniti molitev. Bali so se, da ne izrabi samote v gozdu in jim ubeži. V njegovih očeh so brali, da venomer razmišlja, kako bi jih ukanil. Peljali so ga naravnost pred Hasan-bega, ki je sedel pred svojim šotorom in bil kljub svoji mladosti podoben zlobnemu starcu. Ibrahima so poklicali, da je tolmačil. Povprašali so kmeta: “Kako bi se dalo priti čez vodo?” Beg je bil s svojo dragoceno obleko za kmeta nenavadna prikazen. Snel je klobuk z glave in ni vedel kaj reči. Ibrahim mu je potlačil pokrivalo na glavo in ga opomnil, naj govori, ker Hasan-beg ga ne misli dolgo čakati. “Prav, če se Vam ni treba od krivati: saj zaslužite tega itak ne,Usi je mislil kmet. Dejal pa je: “Čez vodo? Da se človek ne zmoči, ali da ne utone, je najbolje iti čez most ... To je tako . . .” ‘Kje pa je most?” “Tam je bil,” se je kmet ozrl proti Fari in si dejal: “Tja vas mika, mrhe!” Hasan-beg se je razhudil. “Povejte mu, naj se iz nas ne norčuje, sicer bo nesel svojo glavo v naročju domov.” Za glavo se je kmet zbal. Hotel se je znova odkriti, a mu je roka na pol poti zastala.. Podvizal se je z besedo: “Hoteli bi vedeti, kako se brez mosta pride čez vodo? . . . Tole vam povem: pred leti je bilo prav toliko vode, mosta pa nikjer. Pridem in bi rad šel čez reko. Zmolim tri očenaše in stopim v vodo, a voda do pasu, do grla . . . Prišel sem pa le—.” “Kaj blebeče?” je vprašal beg. Tatar se je kmetu režal, kakor da ga hoče požreti.. Ibrahim je pretolmačil begu, ki je pokazal zobe: kmeta so vprašali: “Kje si prebredel vodo?” “Tu — ali malo niže . . .” “Kje si prebredel?’ so vpili vanj. “Deset let je od tega, kdo bi se spominjal! Morda je bilo malo više.” “Pokaži mesto!” Kmet se je zbal za glavo, ozrl se je po divji razpenjeni vodi in Slovenska moška Ustanovljena 3. junija 1938 v Barbertonu, Ohio Inkorporirana 13. marca 1939 v državi Ohio Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave. Pristop od 16. do 55. leta. Vsak Slovenec bi moral biti član te organizacije. GLAVNI ODBOR: Predsednik: MATT F. INTIHAR, 21491 Naumann Ave., Euclid 23, O. I. podpredsednik: IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland 3, O. II. podpredsednik: JOHN SEVER, 18023 Hillgrove Rd., Cleveland 19, O. Gl. tajnik: JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O. Gl. blagajnik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St., Cleveland 19, O. Gl. zapisnikar: DAMJAN TOMAŽIN, 18900 Kildeer Ave., Cleveland 19,0. NADZORNI ODBOR: Predsednik in prvi nadzornik: ANTON KRAMPEL, 96l E. 67th St. Cleveland 3, O. Drugi nadzornik: ANTON TEKAVEC, 20303 Goller Ave., Euclid 19, O. Tretji nadzornik: JOHN LESKOVEC, 1111 Ward Ave., Girard, O. PROSVETNI IN KULTURNI ODBOR: JOHN STRAUS, 1071 E. 61st St., Cleveland 3, O. MARTIN VALETIC, 15331 Glencoe Rd., Cleveland 10, O. DAMJAN TOMAŽIN, 18900 Kildeerr Ave., Cleveland 19, O. LOUIS SAMSA, Direktor atletike: 21701 Fuller Ave., Euclid 23, O. Uradno glasilo: “AMERIŠKA DOMOVINA”, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze, JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O. — iv 1-3345 J IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA Izčrpki iz zapisnikov jprošlih konvencij S. M. Z. Za informacije tajnikom posameznih podružnic glede pristo. pa starosti 'in plačila za pogrebne stroške. Zapisnik III. redne konvencije Slovenske moške zveze dne 23. septembra 1944 v Euclid> Ohio Odbor za pravila sprejme novo točko: Da se sprejema može od 55. do 65. leta starosti in to ne za več kot $25. Polne vsote za štiri let polnega članstva. Do 55. leta pa ostane, kakor je sedaj v pravilih največ $100. Grdina temu ugovarja 'in pravi, da je vsota $25 vsekakor pre-mala, toda končno pristane na. predlog odbora za pravila. Da se sprejme može vsaj do 65. leta za ne več kot $25 za pogrebne stroške, asesment pa ostane po 25 centov mesečno. Tako je končno sprejeta točka, da se nadomesti 55. s 65. letom in temu primerno se uredi pravila. Nadaljne točke pravil čita brat Česnik in so sprejeta kakor čitana. Grdina nato predlaga, da, kar se tiče te nove točke, stopi v veljavo že s 1. oktobrom letošnjega leta. Česnik pravi, da kakor za ostale točke pravil, oziroma Pravil, ki stopijo v veljavo s 1. januarjem 1945. Tako naj velja tudi za to točko. Br. Svetek nato stavi predlog, da stopijo v veljavo nova pravila s 1. januarjem 1945. Sprejeto. Ta izčrpek s tretje redne konvencije je viknjižen v Zapisniški knjigi na strani 101. Zapisnik IV. redne konvencije v Barberto'nu 1. (maja 1948. Glede posmrtnine ali pogrebnih stroškov se je upoštevalo sklep 3. redne konvencije, in sicer kar se tiče starosti, po 55. let starosti se plača samo eno četrtino polne vsote. In sicer so bila razdeljena pla Zapisnik seje gl. odbora SMZ od 24. julija I960 v Slovenskem domu na Holmes Ave. v Clevelandu bili med 55. letom in 65. letom so bili deležni samo za eno četrtin in asesment je bil ravno tako 35 centov. Oni, ki so stari od 16. do 35. let, se lahko zavarujejo za dvojno vsoto. Polno $200 poštirih letih članstva, in njihovo mesečno plačilo bi bilo pa 50 centov mese. čno. Razdeljen seveda na štiri leta 50-100-150 in $200. Ta izčrpek je na strani 161. zapisniški knjigi. Zapisnik pete redne konvencije v Clevelandu, O., 26. avg. 1951. Je pa sprejela predlog na priporočila odbora za pravila, da se omeji sprejemna starost le do 55. leta. Torej odpade starost oč 55. do 65. leta. Člen 8: Se spremeni v toliko, da ,se glasi, člani od 16. do 45. leta plačujejo mesečno 25 centov. Od 45. do 55. leta pa 35 centov mesečno. Razred 55. do 65. odpade. Priliko za pristopiti v ta oddelek imajo novi člani še do 1. februarja 1952 po starih pravilih. Nadalje je bil sprejet predlog, da se zviša asesment za 15 centov in to v upravni sklad mesečno na vsakega člana ne glede na zavarovalno stališče. S tem odpade 10 centno letno plačilo za ikonvenčne stroške. Ta izčrpek je na 221 strani v Zapisniški knjigi- Konvencija, katera se je vršila meseca septembra 1955, je odobrila iste točke glede pristopa starosti, plačila asesmenta in izplačila za pogrebne stroške. Konvencija, ki se je vršila meseca maja tega leta v Girardu, Ohio, je isto potrdila, prejšnje sklepe in določbe. Torej od 16. do 45. leta plača sleherni član 40 centov mesečno na glavni