Pa paiii pni«au: u telo leto naprej 26 K — h pol let* , 13, — , te trt , mesec 6,60, 2,20, V apravnlitvu prejema*: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 , — , eetrt , mesec 6»", 1.70, Za poiiljanje na dom 20 k na mesec. Političen list za slovenski narod. Narefinin* in huerate sprejema qpaniitv* v K atol. Tiskani, Kopitarjeve oboe it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana piama ne vsprejemajo. Uredniitvo je v Seme-niskih ulicah St. 2.1., 17 Izhaja «tak dan. itviemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 233. V Ljubljani, v četrtek 10. oktobra 1901. Letnik XXIX. Novice od predora skozi Karavanke. To vam je živahno gibanje pri »tunelu« nad Jesenicami ! Pridno se grade inženirska poslopja, devet delavskih barak po prav modernih sistemih, kjer bo našlo, kakor kaže, zdravo stanovanje 45 delavskih družin. Tudi nekaj Židov je že našlo varen brlog za svojo kramo in kantino. Čudno ! Toliko domačinov je prosilo za koncesijo, pa imajo vendar le prednost — židje. Vse delo v predoru in zunaj je prevzela dunajska firma Gross et Bischof (!). Kako se godi delavcem, kaže jasno to, da je celo več tirolskih delavcev popustilo delo v predoru, dasi so bili primeroma z domačini veliko bolje plačani. Delavcem, ki kopljejo stavbišče, »kompanija« plačuje 1 kvadr. meter po 20 kr. Pri največjem naporu zaslužijo k večjemu do 1 gld. 20 kr. Vložili so peticijo za zvišanje plače; podjetnik jim je obljubil povišanje, pa dosedaj je ostalo samo pri obljubi. Ker je mnogo deževnih dni, stanovanje in hrana zelo draga, se ume samo ob sebi, da se delavcem godi skrajno slabo in so vsak dan bolj nezadovoljni. Našim kmetom-voznikom se je obetal lep zaslužek pri vožnji od Jesenic do predora pri Hrušici. Mnogi so si že nakupili vožne živine in začeli veselo »furati«. Toda kaj se zgodi? Nekega popoldne pred štirinajstimi dnevi se pomika od kolodvora proti predoru cela karavana. Priromal jo je prav iz Galicije neki pravcat žid (Wischer und Sohn Weisskircher) s 24 konji in poljskimi hlapci, in veselje naših ljudi se je izpreme-nilo v žalost in skrajno nevoljo, kajti ta je prevzel vožnjo. Toda prve dni ni bilo varno hoditi po cesti. Konji, nevajeni klancev, so silno divjali, hlapci pa jih z biči obdelovali, da bi bil lahko jud še barako za klobase otvoril. Ako bi naši vozniki počeii kaj takega, bi bili vsi v Kranjsko goro romali. Že te vrste pričajo, da so bile obljube, da se bo pri zgradbi tega velikega držav- nega podjetja v prvivrsti oziralo na domače ljudi, na zveste državljane in prave davkoplačevavce, da so bile te obljube le prazne besede. Prav tako se godi predoru onstran Karavank na Koroškem. Židje so denar posodili, židje ga zopet z jakobogatimi obresti spravljajo v svoje ne-nasitljive vreče; židje bodo sploh imeli ves dobiček od želez n i c e. čuj j se, da bo treba graditi tudi en židovski tempelj, kajti židje bolj razumejo »svoji k svojim«, kot mi, zato je čisto naravno, da imajo te »kompanije« v svoji službi kolikor mogoče le Žide, in na vsak korak zsdeneš ob kakega Abrahamoviča. Ne bomo se čudili, ako se bo nova železnica imenovala ne državna, ampak — židovska. Državni poslanci, prosimo Vas, vtaknite to v svojo torbico, ko se popeljete na Dunaj v — parlament I Dve leti. Včeraj, dne 9. oktobra, je bila druga obletnica dne, ko je predsednik transvalske republike Kriiger poslal Angliji ultimatum. Ta ni odgovorila, in čez tri dni — torej po-jutranjem bosta dve leti — se je začela južnoafriška vojska. Znano je, kako so Buri po raznih porazih vendar še ostali čili in se z železno vztrajnostjo ustavljajo. V majhni vojski, razdeljeni na drobne trume, so Buri na vsak način Angležem kos in jim dan na dan prizadenejo kako izgubo. A angleška premoč je vendar huda. Kriiger je begun in išče po Evropi usmiljenega srca, ki bi prihitelo na pomoč nesrečnim Burom. Njegov namestnik Bur-ger hodi okolo po Transvaalu brez stalnega bivališča. V Bloemfonteinu, v Pretoriji, v Johannesburgu, v Komatipoortu, v vsakem mestu, ki ima več kot tisoč prebivavcev, službujejo angleške oblasti. 38.000 Burov je vjetih in zastraženih v Indiji, na Cejlonu, v Bermudi in na sv. Heleni. 105.000 starčkov, ženskih in otrok je v taboriščih, kjer se iz- kušajo rešiti pred neusmiljeno roko grabežljivega Angleža. Pred enim letom je še bila vsa Evropa navdušena za Bure. In danes ? V nesreči se izgubljajo prijatelji, vedno bolj mrzlo gledajo nekdanji vroči prijatelji na afriško bojišče. Sicer bi vsakdo rajši videl, da zmagajo Buri, kakor pa Angleži, a nobena roka se ne gane, pomoči ni od nikoder. Buri so zaupali, da bo stalna mirovna komisija haagskega shoda kot razsodišče na vojsko vplivala, a v tej nadi so se varali. Zdaj se med njimi že vedno glasneje izraža misel, da bi naredili nov »treck« v nemško vzhodno Afriko. To bi bil zdaj že tretji »treck« pred Angleži. Buri so nastali iz zveze Holandcev s francoskimi Hugenoti. Ko so Angleži kupili od Holandcev kapsko kolonijo, so naredili Buri svoj prvi »treck« — pomaknili bo se v Natal. Angleži so se polastili Natala, in Buri so »treckali« pred njimi v Transvaal. Zdaj so jim Angleži zopet za petami, in ubogi Bur misli že zopet na »treck«. Nemška vlada je rekla, da je pripravljena, jim pri tem pomagati. Za prav nizko ceno jim hoče dati potrebno zemljo. Le kot formalnost naj plačajo Buri 4 pence (16 kr.) za acre (tretjina jutra) zemlje. To je ugoden pogoj, in vprašanje je, kaj bodo Buri storili: Ali se bodo kot levi borili za svojo posest proti Angležem in nadaljevali vojsko, v kateri bi morda vsi poginili, ali pa bodo plačali tiste pence in šli pod nemško oblast. Stari Kriiger je rekel, da se bodo Buri borili do zadnjega. Ali bodo vztrajali ? Kdo ve? Po zadnjih lepih vspehih se zopet kaže več upanja, da bodo vendarle vztrajali. Politični preg-led. V Ljubljani, 10. oktobra. Volitve na Češkem so se završile predvčeraj v kmečki skupini s porazom nemško liberalne in mladočeške stranke. Prva je že pri prvi volitvi izgubila 18 mandatov, druga pa 11, po drugih virih celo 12 mandatov. Posebno občuten je poraz za poslednjo. Imeli bo namreč Mlado-čehi dosedaj večino v kmečki skupini in s tem razpolagali z obema odborniškima mestoma. Sedaj se bodo morali glede teh dveh pogajati z agrarci ter jim eno mesto prepustiti. Zmagovali so torej agrarci, ki so pa tudi v okrajih, koder so prodrli Mladočehi, dobili zelo častne manjšine. To je pač dokaz, s kako vehementno silo prodira v Cehih agrarska misel in da Mladočehi vkljub novodobni šoli nikakor niso edini reprezentance češkega naroda. Jedra ljudstva nimajo več za seboj. — Udeležba pri volitvi je bila silno slaba. Mnogo je namreč okrajev, kjer ne je udeležilo volitve komaj 25% vseh volivcev. In to se godi v deželi, ki je po izjavi gotovih krogov, posebno pa »Slov. Naroda«, najbolj probujena. Vidi se iz te skrajno pičle udeležbe, da češki narod še ni zadostno poučen o važnosti volitev, da razne stranke vse premalo delajo. Mladočehom jo morda to všeč, ker sicer bi bili imeli še znatneje izgube. V prihodnjem dež. odboru bo po poročilu praške »Politike« razmerje zelo premenjeno. Ker je skoro gotovo, da bodo konservativni veleposestniki enega obeh mandatov prepustili svojim liberalnim tovarišem, in ker bo bržkone plenum priznal nemškim strankam dva mandata, bo razmerje v odboru sledeče: Dež. maršal konservativni veleposestnik, trije Nemci, trije Mladočehi in en agrarec. — Ožje volitve v tej skupini se vrše od danes do 15. t. m. Dr. Engel o pročodrimskem gibanju. Mladočeški voditelj dr. Engel je te dni na nekom volivskem shodu govoril mej drugim o velikanskem pomanjkanju potrebno eneržije pri osrednji vladi, ki se še sedaj noče opirati na slovanske narode, potem pa prešel na Schonererjansko izdajsko rovanje v Avstriji, ki je na vseh straneh podpira Nemčija. Mi smo, pravi govornik, sicer vojaški zavetniki Nemčije, vendar je Bismark istodobno sklenil proti nam pogodbo z Rusijo. Vkljub temu so bili na Dunaju še LISTEK. Krvna osveta. (Prosto prevel G. M.) (Dalje.) Čez nekaj časa vstane, stopi k mizi, pomoči pripravljeno prtenino v vodo, jo po-gladi ter položi bolniku na čelo. Vzdihne in zopet sede na stolček. Kar na nagloma odlete vrata, mlad človek vstopi in razburjeno kliče Milana. »Kaj mu hočejo?« vpraša Teuta. »Kje je tvoj mož ? Hitro ga pokliči — orožniki !« Teuta zakrikne, skoči po koncu in plane pred kočo. Zunaj stoji nekaj mož, ki napeto zro na tovorno stezo, vodečo od Risana v mnogih ovinkih preko skalnate planjave do vasi. Sedaj pa sedaj se pokažejo varuhi reda in njih čelade izmed štrlin in grebenov, ter zabliskajo v solnčni svitlobi njih bodala in orožje. »Milan! Milan !« zakriči Teuta , vije roke in hiti za kočo. S silo ga potrese in zbudi iz spanja. Ta skoči prestrašen kvišku in zdehajo si mane oči. Približajo se tudi nekateri možje za kočo ter ga silijo, naj pobegne in se skrije. Milan se zamisli pred se zroč, toda zmaje z glavo ter odločno reče: „Ko bi bežal, bi s tem priznal svojo krivdo«. »Uklenejo te kakor žival in te sramotno ženo od tod«. »Ne morem predrugačiti !« »Pobegni! — Ivan ozdravi — in ljudje bodo pozabili«. »Ženo in otroka popustiti ?« »Bo li drugače, ko boš sedel pod ključem ?« Milan omahuje, toda reče : »Ako grem od todi in se skrijem, ne bo li potem De-meter preganjal mojega brata ?« Možje obmolknejo. Teuta pa le še sili, naj pobegne. »Pri ženi je čut, pri možu je svet«, odbija Milan. »Lo pomisli, da me bodo potem ščuvali in podili kakor psa čez vse gore. In je li gotovo, da so to čelade radi mene na potu ?« »Župan ti je dal odlog, kdo ti je pa porok, da te sedaj ne naznani«. »Naj, jaz nisem kriv ! Kdo bo pustil, da ga obnoreli pobije kakor psa? Naj De-moter misli in se odloči, kakor hoče. Pri gosposki moram dobiti pravico. Poskusiti hočem pravico, s katero so vedno hvalijo, — tudi za me se mora najti«. »Noče slušati, naj pa čuti« reče hripavo jeden mož ter veli drugim, naj se razidejo, da ne bo zgledovanja. Množica se razide; Milan in Teuta pa obstaneta pred kočo. Kmalo potem začno lajati psi in to besno lajanje gre od hiše do hišo. — V vaško ulico zavijeta dva orožnika, z bodali na puškah in roko pri batu umerjeno, jed nakomerno stopajoča, vsako bivališče ogledujoča ter gresta memo Milana in Teuto molče jima kimajoč z glavo. Teuta si globoko oddahne ter stisne Milanu roko. Preteče mučne četrt ure, nepremično stoječima pred vratmi koče. Kar nastane srdit lavež na drugem koncu vasi in zopet se pokažeta orožnika, spremljana od postavnega, tršatega moža. Za njimi se odpirajo duri koč; oboroženi inožjo, radovedne žene in otroci stopijo na ulice ter gredo za njimi. Množica raste, orožnika poprimeta puško pripravljene za strel. Tako pride ta pohod do Milana, ki šo vedno stoji na istem mestu. Čelo so mu hudourno zgubanči, z zobmi si božjastno grize ustne, le s silo vzdržuje zunanji mir. Tu pristopi občinski predstojnik in reče: »Milan Smolejev, dobili smo posóte. Gospoda želita bolj natanko poznati tebe in zvedeti, kaj so jo zgodilo med teboj in Ivanom Pa-jičem«. »Naj vprašajo, hočem odgovoriti !« reče Milan. »Vi priznate«, poprime stareji orožnik besedo, »da ste ranjenca, ki leži nezaveden v vaši koči, ranili vi b svojo roko ?« »Tako je!« »Povejte, kako so je to zgodilo ?!« Milan pove ves dogodek v kratkih, pretrganih stavkih. »Vi toraj trdite, da sto se branili v sili ?« vpraša orožnik. »Le nož v roki me je mogel šo rešiti«. »Ako je resnica, kar govorite, potem vas no more nič zadržavati, da to svoje opravičenje tudi pri gosposki ponovite«. Teuta zakrikne ter stopi med Milana in orožnike ; grozeče mrmranje nastane med okoli stoječimi možmi in ženami. Tu stopi Milan korak naprej, dene svojo roko ženi na ramo rekoč: »Vi možje in žene, pomirite se I Priznam, da taka zahteva nič kaj všeč ne more biti prostemu sinu gora, toda tako hočejo imeti novi časi. Ko bi bil jaz kriv — vi veste — bi so krvavo malo brigal za mnenje gosposke in Ubalao bi bil že zdavnej za menoj. Toda moja vest je čista, in pač no vem, kaj bi imoia gosposka zoper meno. Dasi nerad, vendar grem — zdravi ostanite ! Skrbite za mojo ženo in otroka !« vedno prepričani, da Nemčija dobro meni z nami. V resnici se pa dela v Nemčiji v škodo in na propad avstrijske monarhije. Ker Nemčije» ve, da s pomočjo avstrijskih katolikov ne more izvesti svojega načrta, skuša prebivalstvo poluteraniti. To je prvi razlog pročodrim8kemu gibanju, vsled tega pride iz Prusije toliko milijonov mark za podporo protestanškega gibanja. Nadvojvoda Fran Ferdinand je sicer imel pogum nastopiti javno proti pročodrimskemu gibanju ter je javno označiti kot protiavstrijsko gibanje, toda kako boječe in nedoločno se je v tem vprašanju vedel dr. Koerber povodom Schonererjeve interpelacije! Pri nas, končuje govornik, je politiška strahopez-1 j i v o s t postala najvišje načelo. — Kako prav je imel govornik! Ogerski državni zbor se snide dne 24. oktobra. Na ta dan je namreč sklican parlament. V resnici pridejo poslanci v Budimpešto šele 26. t. m., ker tako predpisuje zborniški hišni red. Kot starostni predsednik bo prvim sejam bržkone predsedoval poslanec Fabing, bivši pravosodni minister. Sicer je najstarejši poslanec brezdvomno Jože! Madarasz, toda ker ima tolik »rešpekt«' pred črno-žolto zastavo, da si ne upa poslancev voditi na cesarjev dvor k prestolnemu govoru, zato si vlada ne upa, pozvati tega moža v predsedstvo. Predsednikom bo bržkone izvoljen grof Albert Apponyi, če bo namreč ta služba strinjala se z njegovo nad vse fino gosposko navado. V podpredsedstvo bo prišel eden izmej Ko-šutovcev. Oijerska ljudska stranka si je po zelo vročem boju priborila skupno 22 državnozborskih mandatov, torej šest več nego jih je imela dosedaj. Z 13 kandidati pride v ožjo volitev. Ta napredek je sicer vseskozi zelo lep, posebno če pomislimo, v kakih razmerah so se vršile volitve, ki bodo razun ožjih volitev jutri zaključene. Vendar so pa prijatelji in nasprotniki pričakovali, da si pridobi stranka vsaj 20 novih mandatov. Da se to ni zgodilo, so vzrok edino le ogerski katoliški magnatje, posebno grofa Nikolaj in Moric Esterhazy, Geza Apponyi, Anton in Bela Cziraky in Andrej Czekonics, ki so odločno šli v boj za liberalno stranko in ji s svojim velikim vplivom pripomogli do zmage. Vzroki so naslednji. Že za obstrukcije proti Banffyje-vemu nasilstvu bo nekateri katoliški magnatje jeli po strani gledati vodstvo katoliške ljudske stranke, ki pač ni mogla drugega nego podpirati opozicijonalne stranke. Imenovanim možem je bila vsled tega nakrat preradi-kalna, da, zašla je, kakor se trdi o njej, na nelojalno, protidinastiško pot. Kako krivična je bila ta sodba, pač ni treba dokazovati. Ko so se približale nove volitve, je bilo sicer še vedno nekaj takih magnatov, ki so Bicer simpatizovali s katol. ljudsko stranko, kakor Festetics, Eszterhazy, Karoly, Des-sewfiy. Toda, ker se vodstvo ni ponižalo in prišlo prosit pomoči, dobro vedoč, kako malo se more zanesti nanje, potegnili so tudi ti z liberalci. Ker s svojim vplivom vladajo 30—40 okrajev, je bil tam seveda oni izvoljen, katerega so podpirali. Kato-lištvo so enostavno vrgli od sebe in šli v boj za židovsko liberalno stranko. Toda tudi katoliška duhovščina je žal mnogo zakrivila, ker po mnogih okrajih ni ganila niti z ma-zincem ali pa celo javno nastopila za nasprotne kandidate. — V takih razmerah je pač vodstvo stranke lahko zadovoljno s tem napredkom. Se nekaj o ogerskih čistih volitvah. Vzgledno »čistost« sedanjih volitev na Ogerskem osvetljujejo poleg drugih tudi naslednji slučaji: V neki občini so obljubili vladni funkcijonarji 4000 kron državne podpore za zgradbo šole s pogojem, če obči-narji volijo vladnega kandidata. Poleg tega so tudi »materialno« podprli volivce z večjim številom veder vina in piva. Nekemu volivcu so obljubili, da oproste njegovega sina triletne vojaške službe. Židovski oderuhi so pritiskali neusmiljeno na razne upnike. V takih razmerah se seveda ni čuditi, če je tudi v gotovih volivcih jel izginjati vsak moralni čut. Mnogi volivci so namreč očitno prodajali glas proti znesku 10 kron vsakomur, ki jim je hotel izplačati zahtevano svoto. Kdo bi se potem čudil, da so židje, ki so šli roko v roki z vlado, dobili pri vo litvi ogromen delež, kajti samo glavno mesto ima tri nove židovske zastopnike. Rusija proti nemškemu carinskemu tarif u. Kakor v naši monarhiji in v Italiji se čujejo tudi v Rusiji vedno številneji glasovi proti nemškemu carinskemu tarifu. Posebno ostro piše »Novoje Wremja«. Neverjetno je, pravi ta list, da nemški državniki v svoji oholosti še vedno mislijo, da si štejejo druge države v čast in posebno milost. če smejo slediti stopinjam pommeranskih grenadirjev, bodisi posledica te skupnosti kakoršna koli za interese zaveznikov, ako-ravno jih Nemci vedno izkoriščajo in jim skuš ijo škodovati. Še bolj jasno piše »Ros-sija«, ki ravno vsled tega napoveduje konec trozvezi. Brezdvomno je, piše imenovani list, da niti Avstro-Ogerska niti Italija ne bota obnovili trozveze na podlagi projektiranega tarifa. Smešno bi bilo namreč skleniti po godbo preko carinske vojske, kajti na nemški carinski tarit bi mogli odgovoriti imenovani državi edino le z bojkotom nemškega uvoza. Ako se pa Nemčija ukloni s/ojima zaveznikoma, udati se bo morala hote ali nehote tudi Rusiji, sicer ta s svojimi carinskimi postavkami zapre mejo nemški industriji. — To so precej ostre besede in ker izhajajo iz ruskih oficijelnih krogov, se bodo Nemci morali kolikor toliko ozirati na njih zahteve. Kitajski dvor se povrne te dni zopet v Pekin, ker ni v njem več strahu v podobi evropskih čet. Izprva je bilo določeno, da se cesarica vdova in cesar po imenu preselita v Kaifengfu ter proglasita to mesto za sedež kitajske vlade. Toda ker so se temu odločno uprli zastopniki zunanjih velesil in izjavili, da ne osta-vijo Pekina, se je udal kitajski dvor in se napotil na svoje staro mesto. Na potu ga ne spremlja nobena zunanja straža, da bi se ne moglo reči, da je vrnitev prisiljena in nekako poniževalna. Knjige in časopisi. Moiitvenlk za gojenke zavoda šolskih sester iz tretjega reda sv. Frančiška v Mariboru. V Mariboru 1900. — Ta molitvenik, ki so ga čč. šolske sestre izpočetka namenile le svojim učenkam, dobiva se tudi v knjigotrštvu. Mehko vezana knjiga stane 1 K 20 v, v platno vezana 1 K 60 v, v usnje z zlato obrezo 2 K, po pošti 10 h več Poleg raznih vsakdanjih molitev in pobožnosti so še posebne: Pobožnost v čast presv. Srcu Jezusovemu, v čast sv. Duhu, v čast previdnosti božji, v čast Devici Mariji, v čast angelom in svetnikom, in razne druge molitve. Tvarina je jako skrbno zbrana, in zunanja oblika jako lična. Priporočamo ta molitvenik najtopleje tudi raznim dekliškim šolam sploh, ker je težko dobiti kaj bo-ljega za žensko mladino. Molitvenik je izšel v zalogi zavoda. B. Dopisi. Iz Poljan nad Škofjoloko. Z velikim ogorčenjem smo brali umazani dopis v »SI. Narodu« št 230, v katerem Be napada na najnesramnejši način naš gosp. kaplan Andrej Ažman. Očita se mu, da ima dober okus do nežnega spola. Prašamo Vas pa, umazanci, kedaj ste zapazili, da bi gospod Ažman ne bi bil tudi z največjim revežem do skrajnosti prijazen? Kedaj ste videli, da bi tudi do Vas, nehvaležneži, vkljub temu, da ste ga brezobzirno napadali, ne bi bil vedno ljubezniv? Tu Be je videlo, da se njemu ne gre za osebe, ampak edino za pravično stvar. Da, njemu so gre za stvar, to Bpozna vsa naša velika fara, to spoznajo pa tudi vsi ljudje tujih far v poljanski dolini. Vse ga spoštuje, vse visoko ceni. To si je pa tudi zaslužil s svojim neumornim delom. Ce je pa delal tako, da je Vam, liberalci, izpodbil tla izpod nog, izpodbil tako, da jih več dobili ne bote, zato si bo pa naš gospod pustil očitati še kaj druzega, ne pa samo dober okus in prijazno občevanje. Da bo pa »poljanska dolina vsa za nami«, zato bo poskrbel on, pomagali mu bomo pa pri tem mi vsi, ker zdaj Vas poznamo. Svetujemo Vam, da gospoda pustite v miru, ker še nikomur ni nič žalega storil, ako ne, pride v kratkem na vrsto Vaša žlindra, katere je pa na cente. Boli Vas, ker ste podlegli, toda pripišite to Vaši napačni stvari, pustite pa nas in dobrega našega kaplana pri miru. Gosp. kaplan, Vi pa bodite prepričani, da Vas od danes naprej še više cenimo, ker vemo, da ste nas bodrili za pravo stvar. Več Poljancev. Dnevne novice. V Ljubljani, 10. oktobra. Osebne vesti. Kakor »W. Ztg.« poroča, je trg. minister potrdil izvolitev g. Fr. K o 11 -m a n n a podpredsednikom trg. zbornice. — Princu Ernstu Windischgraetzu je podelil cesar čast tajnega svetništva. — G. trgovec I. C. Rüger v Ljubljani je dobil od cesarja dovoljenje, da sme nositi papežev red sv. Silvestra. V avdijenci pri sv. očetu je bil 8. oktobra knezoškof lavantinBki presv. g. dr. Mihael Na p o t n i k. Iz Bele cerkve se nam poroča, da je nevarno obolel tamošnji župnik g. Mihael Bar bo. V Carigrad je prišel predvčerajšnjem naš rojak g. Ivan Knific, duhovnik ljubljanske škofije in slušatelj modroslovja. Svoje potovanje skrbno popisuje. Prestavljen je C. kr. davčni adjunkt g. Rudolf Bin ter iz Ljubljane v Kamnik. Davčni praktikant g. Ludovik Jutraš pride k uradu za odmero pristojbin. Zahvala. Dne 3. t. m. je razdelil pre-blagorodni g. okr. komisar Jan. Krese po-gorelcem državno podporo v zneBku 3000 kron, objednem podporo, katero je naklonil ponesrečencem velesl. dež. odbor v znesku 1000 K ter zbirko 227 K 16 h, katero so nabrali župni uradi in občine v okr. glavarstvu ter posluli tje. Podpisana izrekava vsem, ki so pripomogli do tako izdatne podpore ponesrečencem, v imenu pogorelcev svojo najprisrčnejšo zahvalo. Povrni in poplačaj dobri Bog tisočkrat ves njihov trud! Jernej Gnidovc, župan, Martin Poljak, župnik. Poročil se je v Železnikih g. Avgust Novak, prokurist pri J. Giobočniku z gdč. Ahatschitsch Globotschnigg. Kmetijska podružnica v Novem mestu priredi s podporo c. kr. kmet. družbe kranjske I. prašičjo razstavo v Nov. mestu na dan Lukeževega semnja t. j. v torek 22. t. m. V to razstavo se pripuščajo: 1. mrjasci, v starosti od pol leta naprej. 2. plemene svinje, in sicer breje svinje in Bvinje s praseti. Razstavljene živali so lahko domačega, jorkširskega ali pa mešanega plemena. Za lepe živali je določenih 15 premij in sicer: 5 premij po 20 K za mrjasce, 5 premij po 20 K za plemene svinje m 5 premij po 10 K za plemene svinje. Pravico do premij imajo sploh dolenjski živinorejci. Do 9. ure dopoludne morajo biti prašiči na mestu razstave. Premirajo se le take živali, ki so najmanj pol leta lastnina dotičnega gospodarja. II Premovanje mrjascev v Št. Jerneju, v pondeljek 4. nov. 1.1. Za lepe živali je določenih 10 premij, in sicer: 5 premij po 20 K in 5 premij po 10 kron. Pravico do teh premij imajo le živinorejci iz Krškega okr. glavarstva. Do 9. ure dopoludne morajo biti mrjasci na mestu razstave. Mrjasci, ki so se premirali v Novern mestu, ne morejo postati deležni premije v Št. Jerneju. Opomnja. Vsak razstavnik se mora izkazati z živinskim potnim listom. Ptujčani hočejo nemško-slovensko zvezo. Ptujski nemškutarji so se, kakor smo že kratko poročali, zbrali 8. t. m., da se pogovore o sklepih mariborskega in radgonskega nemškega shoda. Urednik Kalchberg se je na tem shodu jezil, da v Mariboru ni prišla do glasovanja resolucija, naj pri bodočih deželnozborskih volitvah gredo liberalni Slovenci in liberalni Nemci roko v roki. Kalchberg je »svetoval« slovenskim kmetom, naj se oproste »jarma« slovenskih voditeljev s tem, da volijo Nemce. Resolucije Kalchberg ni mogel spraviti pod streho na mariborskem shodu, zato je poskusil svojo srečo v Ptuju, kjer se je omenjena resolucija sprejela, dasi sta na shodu proti govorila dr. Ambrositsch in dr. Brucič. Volitev župana v Gradcu Včeraj je občinski svet graski volil župana. Izvoljen je bil zopet dr. Graf. Doba njegovega žu-panovanja bode pa kratka, kajti, ko deželni zbor štajerski odobri novi občinski volivni red graškega mesta in se za spremembo dobi cesarjevo potrdilo, bode graški občinski svet razpuščen in po novih volitvah utegne na župansko mesto priti drug mož. Nesreča. V bližini Borovnice je strela udarila v hišo Antona Adama. Hiša je zgorela. Strela je posestniku ubila tudi dva vola. Uboj. V tovarni posod pri Celju je delavec M. Vališ kurilca Mat. blemenika tako težko ranil, da je Slemenik vsled dobljenih poškodb umrl. Umor. Vdova Katarina Pugelnik, po-sestnica v Središču, je v družbi neke Hrvatice v torek teden odšla od svojega doma. Sedaj so Katarino Pugelnik dobili na hrvaški strani mrtvo v Dravi. Na truplu se poznajo znamenja nasilne smrti. Beg iz zapora. Kaznjenec, kije ušel iz zaporov v Gradiški, Franc Zupane je doma iz Šmarce, okraj kamniški, in je iz-učen mesarskega obrta. Zavod sv. Nikolaja v Trstu priredi v nedeljo 13. t. m. svojo veselico v Barkovljah. Aretirana anarhista. V Trstu so aretirali 32letnega Tomaža Querciola iz Ri-mini in 22letnega Jos. Benzi iz Forli. Aretirana sta bila ta dva človeka radi suma, da sta anarhista. In kakor vse kaže, je bil sum popolnoma opravičen, kajti pri Quer-cioliju so našli veliko množino anarhističnih knjig in spisov iz Pattersona in Buenos-Ayresa v Ameriki. Pa tudi on sam je izjavil na policiji, da je »za akcijo sposoben anarhist!!« Quercioli je bil po-pred v aredcu. Obesil se je v Rančah na Štajarskem posestnik Franc Vrečko. Bil je, dasi rojen Slovenec, hud nasprotnik Slovencem in cerkvi. K nesreči v Trstu. K včerajšnjemu poročilu o nesreči v tržaškem tehničnem zavodu se še poroča, da se je načelnik zidarjev Miklavec sam prijavil policiji. Miklavca so zaslišali in potem izpustili. K letošnji trgatvi se nam piše iz Dornberga pri Gorici, dne 7. oktobra 1901: V naši vinorodni občini še nismo dokončali trgatve grozdja, ker večina posestnikov smo čakali, da dobro dozori grozdje. In res, zastonj hvala Bogu nismo čakali, ker imamo že več časa lepo in suho vreme, ki je kakor nalašč postalo ugodno za trganje grozdja in za pospravljanje poljskih pridelkov. Umevno je, da bomo iz zrelega in v Buhem vremenu trganega grozdja dobili prav gotovo izbornega, pristnega mošta oziroma vina, ki bo in je tudi že vsak čas, bodisi sladko ali trdo kuhano, na prodaj po želji in potrebi odjemavcev. Cena moštu jesedaj postavljena na 11 do 13 gld. hektoliter, torej zelo nizka cena glede na ogromne stroške, katere pro-vzročuje obdelovanje trt. Naj že bo tudi tako, saj na stroške in trud smo itak že vsi pozabili, videvši pred seboj lepega grozdja v obilnosti. Veselimo se, da bodemo imeli letos kaj meriti; če tudi poj de po nizki ceni, to nič ne de, saj upamo, da bodemo Bkupili večje zneske denarja, kakor lansko leto, dasiravno je tudi v drugih vinorodnih krajih obilni vinski pridelek. Tako je prav in mi smo z nizko ceno zadovoljni tembolj tudi zato, da naša občina zadobi, oziroma da se ji povrne zopet dobro ime v vinski kupčiji, ker po tako nizki ceni (24 K hktl.) ne bodo mogli nekateri dobro znani posestniki petijotizirati vina in nam poštenim vinorejcem škodovati pri prodaji, kajti kemični izdelki so postali dražji, a cena vinu se je izdatno znižala. Torej kupci iz sosedne dežele kranjske, vabimo vas, da zopet prihajate kakor nekdaj v našo občino po vino, ker je ceno in ker se vam za pristnost vina ni bati, pač pa bodete prav gotovo s kupčijo zadovoljni. Ponuja se vam torej prilika, da kupite dobrega vina, posebno pa v Sa-loščih - Saksidu, ker tam imajo kmetje še večji del vinogradov, na katerih rastejo še staro domače trte, nepoškodovane od trtne uši. Torej na svidenje, gospodje kranjski trgovci! Več posestnikov. S Krke se nam piše : V nedeljo 29. septembra, ko se je v cerkvi obhajala služba božja, okoli 11. ure nastane krik: »Podbu-kovje gori!« Tudi v cerkvi se je slišal ta glas. Požarna bramba hiti z brizgalno na kraj nesreče, in mnogo ljudi hiti tudi iz cerkve v 10 minut oddaljeno Podbukovje in se urno prime dela ter ogenj v kratkem zaduši. Gorela sta dva kozolca in zgorela; ogenj ee je tudi hiš prijemal, pa se je srečno odbil. Hiša ni nobena zgorela. Za-žgal je 61eten deček. Čudno je videl vaš prvi poročevalec, ki je pisal, da je zgorelo 39 hiš, ko je v celi vasi samo 38 hiš, nekatere zelo oddaljene ; v resnici ni nobena hiša zgorela. Nesreča v premogovniku. V Zrečah pri Konjicah sta, kakor se nam piše, minoli torek delavca Ignacij Lajhar in Mihael Lamut pripravila si v jami tri dinamitne pa-t r o n 6. Kakor zahtevajo predpisi, zažgala sta vrvico za prvo patrono. Ta stori svojo dolžnost pravočasno. Jednako je bilo z drugo patrono. Ko sta pa nameravala zasmoditi ži-galo za tretjo patrono, vnela se jo kdove kako tretja patrona, ne da bi bilo žigalo do nje dožnjavilo. Dinamit je torej predčasno raznesel kamenje, in to je silovito butnilo v Lamuta, kakor je dolg in širok. Revež je seveda obležal nezavesten. Kamenita sila je rudarja le potisnila, ne da bi mu kamenje presekalo kožo. Pač pa je pod kožo bilo ranjeno vse. Ponesrečenca so tovariši naložili na voziček, potem pa ga je stroj privlekel na beli dan. V sobi-prebiralnici se je bolniku streglo in vsestranski pomagalo, kolikor se je pač dalo. Toda truplo je začelo otekati in smrt je bila neizogibna. Nesreča se je pripetila ob 10. predpoldne in zvečer ob 5. uri jo mladenič izdihnil dušo. Sedanji pokojnik bil je dobrega srca in je med rudarji veljal za vzgled varčnosti. Pri nesreči srečnejši je bil njegov tovariš Lajhar. Temu je kamen odsekal del spodnje ustnice. Pokojnik je bil doma na sosednjih Stranicah, in so ga danes v Zrečah izročili materi zemlji. Svetila mu večna luč! Dobavni razpis. Zaradi dobave potrebščin, kakor: zastav, olja, mila, lojenih in stearin sveč, vrvi, koscev itd. za c. in kr. pomorski arsenal v Pulju za leto 1902 se bo vršila ponudbena razprava in sicer za olivno olje 14. decembra in za druge predmete dne 30. oktobra t. 1. ob 4. uri popo-ludne. Ponudbe se imajo najkasneje do 3. ure popoludne omenjenih dni vložiti pri adjutanturi poveljništva c. in kr. pomorskega arzenala v Pulju. „Prva pomoč pri nenadnih nezgodah". C. k. trgovinsko ministerstvo poroča trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je v samozaložbi dunajske prostovoljne rešilne družbe izšlo od družbenega in spekcijskega zdravnika dr. J. Lamberg-a spisano lahko umljivo navodilo o prvi pomoči pri nenadnih nesrečah. Spis je izšel v dveh izdajah, namreč v obliki stenskega zemljevida in obliki knjige. Ministerstvo priporoča spis kot navodilo za prvo pomoč zlasti pri nezgodah, ki so prigode v tovarnah in drugih industrijskih podjetjih, v katerih je vpeljan strojni obrat. Zdravje v Ljubljani od 29. sept. do 5. oktobra: Število novorojencev 8, umrlih 19; mej njimi za škarlatico 1, za vnetjem sopilnih organov 2, vuled mrtvouda 1, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 14. Med njimi je 7 tujcev in 10 iz zavodov. — Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli: za škarlatico 3, za ušenom 1. Smrt pijanca. V Spodnji Šiški so v hlevu Fr. Vrhovca dobili mrtvega delavca Janeza Koželja iz Mengša. Koželj je umrl vsled nezmerno zavžito pijače. Truplo so prepeljali k sv. Krištofu. Mednarodna panorama, ki je nastanjena v poslopju meščanske imovine na Pogačarjevem trgu, kaže sedaj krasne prizore iz Štajerske. Slike so res dovršene in nihče se ne bode kesal kdor si privošči to ceneno potovanje po Štajerski, katerega nudi mednarodna panorama. Volitve v občinski Bvet zagrebški se bodo vršile 17., 18. in 19. t. m. * * * Neuročljive poštne pošiljatve. Izkaz po posebnem odseku c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva odprtih neuroč-Ijivih poštnih pošiljatev, o katerih se ne ve, kdo je iste odposlal: Trst 1 : Constantin G. Giannneskis, Bulonya, Josei Faltinek, Zadro, Aliredo Veneziani, Pisagusa, Cornelia Fran-gipani, Crvinjan, Desgnero Carlota, Trst, Jožef Susteršič, Komen; Trst 3: Lucika Mitrovich, Montevideo, Giovanni Kuzicka, Trst, Carlo Cesar, Sv. Miho (Acoro), Rosina Facchini, Nabrezina, Emma Fonda, Leviko ; Pulj 1 : Ivanka Gaber, II. Bistrica; Opatija: Carolina Urhöljenek, Kanya, Szutes Ferenez, Maros Torda ; Gorica 3 : Ana Sari, Prestra-nek ; Bazovica : Ursula Kragelj, Tolmin ; G rica 1 : Caterina Zameo, Kairo, Maria de Barros, Buenos Ayres, Josef Lack, Gorica ; Podgrad : Jožef Samsa, BrnoFrančici: Iv. Lusanj, Podgrad; Liubljana 1: Julius Wag-gner, Gradec, Josef Svatos, Prag; Ljubljana 2 : Fanni Bastjančič, Varasdin ; Ljubljana 3: Jakob Skubic, btromberg, Marija Jenko, Skofja; Liubljana 4: Frenk Cvar, Black-diamond ; Črnomelj : Franc Sustaric, Stcelton, Meta Pizdrio, ?; Zg. Mosel: Davide Rosi, Sv. M.ho ; Škofia Loka : Mizi Gasser. Celovec ; Rakek : Francesco Pielick, Sv. Pavi; Žubemberk : Anton Markovic, Ledville ; Vipava : August,o Sanzin, Trst; Domžale: Miha Kreč. Westmorland ; Trst 1 : Wladimir Ivancfi. Gradec, Friedr. Pacher, Gorica; Pulj 1: «Slov. Narod«, Ljubljana; Rakek: Joh Wajstek. Szalbadka ; Pulj. 1: Kajo Katic, Dubrovnik. O srbskem prestolu. Kralj Aleksander je čutil potrebo izjaviti, da ne misli, da bi sedaj kaj določal glede prestolonasledstva. Vse dotične vesti, dejal je kralj Aleksander, raztrosili so nasprotniki Srbske. Istočasno pa je v Ženevi bivajoči pretendent na srbski prestol, knez Karagjorgjevič, izjavil, da se ne misli nikdar odreči srbskemu prestolu, na katerem so sedeli njegovi stariši. Knez je dodal, da Aleksander radi raznih svojih napak postaja vedno nepopularnejši in da ne bode dolgo, ko bodo na mesto Obreno-vičev prišli zopet Karagjorgjeviči. Samomor v ognju. Iz Florisdorfa na Dunaju se poroča: Hišna posestnica Ana Grünwald je svojo obleko polila s petrolejem in sa potem zažgala. Ker je vsled bolečin pričela kričati, prihiteli so v nje sobo njeni otroci, ki so mater dobili v plamenu. Nisrečna ženska je zgorela. Surov častnik. Iz Budimpešte se poroča, da sta se v Regenu sprla v kavarni profesor Goldmann in orožniški častnik Dach. Častnik je udaril s sabljo s tako silo po glavi profesorjevi, da je mej vožnjo v bolnico umrl. Proti kosu Na vrtnarski razstavi se je sklenilo, naj se kos povsod uničuje, ker je vrtnarstvu in sadjarstvu škodljiv. Tako mlad in že — zarubljen. Ogerske državnozborske volitve še niso do cela završene in vendar je došlo pri blagajni poslanske zbornice več rubežni na dnevnine novih poslancev. Mej sodnijskimi razsodbami se nahajajo celo take, ki so došle že pred izvolitvijo dotičnega poslanca in veljajo kajpada le za slučaj, da je dotičnik res izvoljen. In vse to radi stroškov pri volivni agitaciji. Shod opekarjev na Dunaju je mej drugim sklenil priporočati, naj se upelje tudi manjša oblika za opeko. Cule so se razne pritožbe proti sedanjim železniškim tarifom. Morski volk. Pri Lukovu v Dalmaciji so ujeli morskega volka, ki je 5 5 m dolg in 3000 kg težak. Pripeljali so ga na Rekov Štrajk zidarjev. V Barceloni so vsi zidam stopili v stavko. Še več konj za Južno Afriko? Kakor poročajo zagrebški listi, je neha dunajska firma dala zgraditi v Zagrebu štiri velike hleve, ki so dolgi po 60 m in po 15 m široki. V te hleve bode firma začasno spravljala konje, katere bo nakupovala v ¿.agrebu in okolici ter jih potem odpošiljala v južno Afriko za angleško vojsko. Igralka — redovnica. V Severni Ameriki slavnoznana igralka Grave Raven, je nenadoma zginila iz New Yorka. Sedaj so slavno igralko zasledili v bolnici k dobremu pastirju v malem mestu Karthago v državi Ohio. Grave Raven sedaj kot usmiljena sestra streže bolne črnce. Občinski svetnik z 8 nevestami. V Berolinu se bode te dni pred sodiščem moral zagovarjati nek oženjeni socijalističen obč. svetnik, ker je 8 žensk osleparil za 28.000 mark, obljubivsi jim zakon. Raiffeisenovih posojilnic je na Gorenjem Avstrijskem 190. Državna vrtnarska razstava se je 1. t. m. otvorila na Dunaju na kateri je razstavljena različna vrtnarska zelenjad in sadje. V imenu obolelega nadvojvode Franc Ferdinanda je otvoril to razstavo minister za poljedelstvo baron dali. Pozdravil ga je pokrovitelj razstave grof Harr ach, kateri je v svojem govoru povdarjal, da je ta razstava dokaz, koliko se da vse doseči, ako složno vsi avstrijski narodi sodelujejo. Jednako kakor v tem slučaju združiti bi se morale tudi drugod vse narodnosti naše lepo države in vaeobči napredek bi potem ne mogel izostati. — Odgovarjajo na pozdrav je kmetijski minister rekel, da je namen vlade vsestransko podpirati poljedelstvo. Naša država da jo eminentno poljedelska in z združenimi močmi se lahko tudi doseže, da bode naša država v poljedelstvu jedna mej prvimi. Izmej Slovencev jo bila na razstavi odlikovana občina Št. Andraž, ki je dobila eno zlato in eno srebrno svetinjo in 5 dukatov. Dva dečka morilca. V občini Bur geis na Tirolskem je šel triletni deček nekega kmeta z dvema okolu llletnima pastirjema na pašo, toda nazaj ga ni bilo. Pastirja sta trdila, da je deček zašel na neke Bkale in Be ubil. Dasi so dečka iskali, niso ga mogli dobiti. Naposled je nek mož najmlajšega pastirja peljal v gostilno in mu dal ondi piti. Vino je dečku zlezlo v glavo in povedal je, da je na paši njegov tovariš dečku preparal trebuh in da je on svojemu tovarišu pomagal skriti mrtvo truplo. Mlada llletna hudodelca so zaprli. Zvišanje učiteljskih plač. »Klerikalni« gorenjeavstrijski deželni zbor je Bklenil zvišati učitel|ske plače za skupno svoto 450 000 kron na leto. Turški častnik linčan. V Monastiru je nek turški višji častnik v nekem javnem lokalu izrekel nekaj žaljenj na sultanovo osebo. Meščani in turški častniki so ga ho teli prijeti, toda častnik je pričel streljati in je usmrtil tri častnike in jednega meščana. Naposled je množica pričela častnika kamenjati. Zadet od kamnov zgrudil se je častnik na tla. Množica ga je ubila 8 palicami. Surov brat Iz Rima se javlja, da je policija v Empoli prišla na sled groznemu zločinstvu. Odvetnik Corfi, večkratni milijonar, je imel 20 1> t zaprto v kleti svojo vile svojo sestro. Sestra se je pred 20 leti spoznala z nekim slugom, s katerim se jo na vsak način hotela poročiti. Brat jo je radi tega zaprl v klet m pograbil nje premoženje. Ko so nesrečnico, suho kot skelet dobili, bila je težko bolna. Brata so zaprli. Elektriški tramvaj v kavarni. V Marsilji na Francoskem je skočil s tira elektriški voz. Udri jo je na uličen hodnik in od tod zaletel se v kavarno mej goste, ki so preplašeni bežali na vse strani. Ranjene so tri osebe. Puccini in Mascagni nameravata skupno uglashiti neko novo opero. Občni zborprotestanškega Gustav Adolfovega društva se je vršil te dni v Kolinu. Ne» tem občnem zboru se je pokazalo, s koliko silo se širi protestanška agi tacija iz Nemčije v Avstrijo. Ta občni zbor kliče glasno, da merodaini krogi v Avstriji ne smejo imeti zavezanih oči napram prote stanškemu rovanju. Društvo je dalo za pro-testansko agitacijo v Avstriji v preteklem letu 552 340 mark. Društvo je takoj po občnem zboru priredilo posvetovanje z nekaterimi avstrijskimi nemškimi drž. poslanci, da se ustanovi protest«.nški tednik v Avstriji Značilno je, da se agitira za protestanško gibanje v Avstriji celo pri šolskih otrokih v Nemčiji. P. Abel mej kaznjenci. P. Abel ima sedaj pridige kaznjencem pri deželnem sodišču na Dunaju. O nesrečnem bavarskem kralju. List »Cri de Pans« priobčuje senzacijonelno vest, da se nesrečnemu blaznemu bavarskemu kralju Otonu zdravje zboljšuje. Kralj je pričel govoriti in se spominja natančno vseh dogodkov do leta 1876, ko se mu je omračil duh. Te dni je vedno vpraševal po svojem bratu, o katerem misli, da je še vedno na prestolu, in vpraševal je po svoji materi. Rečeni list pravi, da to stanje kralja Otona vznemirjuje bavarski dvor, ker ako bode njegovo zdravljenje napredovalo, moralo Be bode to naznaniti komorama in kralja proglasiti sposobnim, da stopi na prestol. Tej eventualnosti bi se težko prilagodil princ Luitpold, še bolj nevšečno pa bi bilo to nemškemu cesarju Viljemu. Princregent Luitpold je poslušen rob Pruske, dočitn je znano, da je kralj Oton v svoji mladosti, kakor tudi njegov brat Ljudevit, mrzil vse, kar je prusko. Radi tega se je princregent dogovoril s kraljevimi zdravniki, da naj nič ne izdajo v javnost o poboljšanju kraljevega zdravja. Kordon vojakov okrožuje grad Furstenried, kjer se nahaja kralj Oton, in skrčila se je sedaj celo kraljeva vožnja s kočijo po grajskih vrtovih. V ostalem—zaključuje »Cri de Pariš« — po menju zdravnikov za nenavadnim povratkom kraljevega zdravja utegne slediti hitra kraljeva smrt. Koliko je resnice nad tem odkritjem pari Skega lista, ne vemo. Nedavno je tudi neki nemški list prinesel vest, da se je kralju Otonu zdravje nenadno zboljšalo, a bavarska vlada je hitela dotično vest demontirati. Kandidat — zblaznel. Iz Budimpešte javljajo, da jo Bela Vadnay, propali kandidat v Vesprinu. znorel radi tega, ker propal. Došel je te dni v ministerstvo notranjih stvari in tam je hotel ubiti državnega tajnika Ignacija Szella, brata minister-skega predsednika. Vadnay misli, tla je rečeni tajnik največ kriv, da je on propal. Grozno nakano sta preprečila dva detektiva, ki Bta pravočasno posegla vmes. Sina je umoril. Zidar Avg. Starch v Freudenbergu pri Češki Kamenici je ustrelil svojega sina iz prvega zakona, ker se je potegoval za svojo mačeho, ko jo jo pijani zidar tepel. Zidar je znan pi|anec in razsa-jalec, njegov sin pa, ki so je ravno vrnil od vojakov kot desetnik, jako miren in priden človek. Zverinski oče jo že pod ključem. Najdaljši predor grade v Združenih državah skozi btero Nevado v Kalilorniji. Dolg bo 27.000 čevljev in bo veljal 5 milijonov dolarjev. Ker ga grad« naravnost, bo krajšal novi predor progo za sedem milj ravno na onem kraju, kjer je ista najbolj strma. Proti kačjemu piku. Franc, zdravnik Calmette je iznašel serum, ki z gotovostjo deluje proti kačjemu piku. To novo zdravilo je hrabri zdravnik poskusil na samem sebi. Gora izginila. Na parnik »Tartar« je dosla novica, da je zadnji mesec na Japonskem ob močnem potresu popolnoma izginila neka gora z zemeljskega površja. Gora je bila visoka nad 500 čevljev in se jo popolnoma sesula na bližnje, nad 40 ak-rov obsezajoče polje. Med ondotnimi učenjaki vzbuja ta nenavaden dogodek veliko zanimanje. Med Jolietom in Chicago se je 15. septembra otvorila elektriška železnica. Vožnja traja na tej novi železnici 1'/» ure in velia 40 c. Skladišče smodnika zgorelo je v Cosenza v Italiji. Petdeset oseb je bilo pri požaru težko poškodovanih. Kanal mej Črnim in Baltiškim morjem namerava zgraditi družba belgijskih kapitalistov pod pogojem, da se ji izkoriščanje kanala prepusti za gotovo vrsto let. Ruska vlada se za ta pogoj še ni odločila. Kanal bi bil globok 17 čevljev, stroški za zgradbo bi pa znašali 140 milijonov rubljev. Usodni petek. Vsi trije predsedniki ameriških zjeüinjenih držav bo bili ustreljeni v petek in sicer: Lincoln, ustreljen v petek dne 14 aprila 1805, Garfield, ustreljen v petek dne 2. jul. 1881. Me. Kinley, ustreljen v petek dne 6. sept. 1901. Zverinski zločin. V vasi Muy pri Toulonu na Francoskem so prišli na sled zverinskemu zločinu. Dobili bo na cesti truplo štiriletno deklice, ki je nekaj dni prej umrla na jetiki. Pri truplu ni bilo glave, pač pa so je opazilo, da je na mrtvi, iz zemlje izkopani deklici izvršil nekdo nenaraven čin. Skoro so prišli na sled tej zverini v človeški postavi. Zločin je učinil 30-letni kmečki sin Ardisson, ki je izjavil, da je že mnogo mrtvih deklic izkopal in mrtve oskrunjal. Prebivalstvo je bilo vsled tega tako razburjeno, da je naskočilo ječo in bi bilo Ardissona linčalo, da ga razjarjenemu liudstvu niso i/, rok iztrgali orožniki. U&tVa. (»Slovensko k a t o 1. d r u š t v o« za Kamniški politični okraj vabi na občni zbor v »Katoliškem domu« v Kamniku dne 13 oktobra t. 1. ob pol 4. uri popoludne. Vspored: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tagnikovo. 3. Poročilo blagajni-kovo. 4. Volitev dveh pregledovavcov računov. 5. Govora poslancev Pogačnika in Mejača o političnih in gospodarskih razmerah. 6 Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. l)»rovi. Družbi s v. Cirila in Metoda so od 9. septembra do 9. oktobra poslali prispevkov p. n. gospoda in korporacije: Uprav-ništvo »Mira« v Celovcu 703'04 K, uprav-ništvo »Slov. Naroda« 273 47 K, Litijska mladina dohodek veselice 54 K (»SI. N.«), tvrdka V. Petričič od mila 22*54 K,, župnik Iv Sakser v Ilotcdršici 5 K, Fanika Re-žabek v Konjicah zbirko 5 K, x v Ljubljani 1 K, tvrdka Iv. Perdan od vžigalic 400 K, županstvo v Lokvi 10 K; podružnice: v Novem mestu 145 K, v Mokronogu 100 K, ženska v Cerknici 50 K, izvenakade-mična v Gradcu 00 K, v Kranjski gori iz nabiralnikov 23 24 K, v Vel. Laščah dohodek veselice 78-03 K, šentiakobsko - trnovska moška v L)ubljani 16 K, v Vuhredu 72 K, v Bovcu 42 K, za Velikovec in okolico 54 K. — Družba jo meseca septembra projela prispevkov 2346 52 K in letno podporo slav. deželnega zbora kranjskega 2000 K, izdala pa je 2911 29 K. Blagajništvo družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Za Joranovo dijaško mizo. Cez počitnice in ob začetku leta so došli ti lo darovi: G. Peter Majdič, veletržec v Jaršah 20 K. G. J. Nagode, dekan v Trebnjem 10 K. G. Anton Janežič, finančni komisar za mesece avgust, september, oktober a 4 K, skupaj 12 K. G. Peter B ihinjec, župnik v Horjulu 10 K. Po g. J. Jelencu, župniku v Ledinah 3 K 50 v. Prof. Frid. Žakeli 10 K. Rupert Podlesk iz Dražgoš 6 K. Gosp. I. Abram, župnik v Crnemvrhu 10 K. G. M. Narobe, župnik v Zapogah 20 K. G. J. Ša-lehar, župnik v Doleniivaei 10 K. G. Fr. Porenta, župnik v Križih 10 K. G. I. De-bevec, kaplan v Vipavi 10 K. G. I. Brenoe, župnik v Preski 4 K. G. Fr. Honigman, župnik v Kropi 10 K. Bog plačaj! A a pogorelcovPodlipi so poslali od 1. sept. darove sledeči dobrotniki: Veleč. g. prof. dr. Marinko Jos. 5 K Veleč, g. prof. Ant. Kriič v Ljubljani 10 K. Uredništvo »Slovenčevo« 2 K. Župni urad Am-brus 4 K. Mestni župni urad v Novem me-»tu 21 K 83 v. Bog povrni stotero! M. Poljak, župnik. Umrli no: 8. oktobra. Jožef Kramaršič, strojevodja, 24 let, Resljeva cesta 7, jetika. V b o I d i i d i c i : 7. oktobra. Marija Martiojak, ¿uvaja žen», 28 let, peritomtis. Telefonska in brxojavua poročila. Dunaj, 10. okt. V posebnem povelju na admirala barona Spauna je naročil cesar, naj se vzida v mornariški cerkvi Madonna della mare v Pulju spominska ploča z imeni vseh v Kini padlih vojakov naše mornarice. Dunaj, 10. okt. Uradni list objavlja imenovanje grofa Potookega deželnim maršalom gališkim, nadškofa Szeptickega pa njegovim namestnikom. BudimpeSta, 10. okt. Iz Halszega javljajo, da so neznani roparji okradli poštni voz, v katerem je bilo 15.000 K gotovine in 80 priporočenih pisem. Belgrad, 10. oktobra. (C. B.) V Kruševacu so se pripravljali na sprejem kraljeve dvojice, kar se pojavi eksplozija velike množine dinamita in smodnika v ondotni pro-dajalnici. Porušenih je 12 hiš, 3 osebe ubite, 14 nevarno ranjenih. Kralj je odpovedal obisk. Zof^a, 10. okt. Vlada bo zahtevala 7 milijonov naknadnega kredita za vojaške namene. Berolin, 10. okt. Cesar Viljem je iz lastne inicijative pozval nadžupana Kirschnerja in svetnika Kauffmana v avdijenco, pri kateri je bil razgovor o spornih zadevah mej cesarjem in bero-linskim mestom. Berolin, 10. oktobra. „Localan-zeiger" javlja, da se je potovanje srbske kraljeve dvojice v Petrograd opustilo, ker se ruska carica odločno brani, da bi sprejela kraljico Drago. Rim, 10. okt. Nekateri listi poročajo, da Pazman danes odpotuje v Zagreb in da se v Rim več ne vrne. Rim, 10. okt. Vsi bolniki v nisid-ski bolnici so izvan nevarnosti, razun dveh, katerima se še ni obrnilo na bolje. Izmej isoliranih oseb ni nobena obolela. Marsilja, 10. okt. Tu je umrl na parobrodu „Szapary" dalmatinski mornar Zec na kugi. London, 10. okt. Alej Anglijo in Zveznimi državami se je sklenila pogodba glede gradnje Ñicaraguakanala, ki mora ostati nevtralen. London, 10. okt. Reutmjev urad poroča iz Simle: Najstarejšega sina pokojnega emira, Habibullah-kana so okli-cali za naslednika. Sirdarjevi bratje so ga pripoznali. Kapstadt, 10. okt. V okrajih: Winburg, Simonstown, Port Elisabeth in East London je proglašeno vojno stanje. London. 10. okt. Kitchener javlja iz Pretorije: General Lyttleton poioča: Del angleške armade je na potu proti severozahodu blizu mestu čez reko Be-raan 6. t. m. zadel ob B.thov tabor, ki prodira proti severu. Dvajset milj vzhodno od Vryheida je prišlo do boja, v katerem so izgubili Angleži 3 čas -nike, deset mož je ranjenih. Angleži so ostali v dotiki z Buri. Cm opacan ia Stanja barometra r mm. Tempo-ratara po Celzija V.tr.Tl Nebo 3 S V 3 t jj _ j 10 9 zvee. | 728-5 | 10*3 i si. sever 7. zjutr. I 730 6 | 2. popol.| 732 7 6 h 16-8 si. jzah sr. sever dež oblač. del. oblač. 27 Srednja včerajšnja temperatura 9 6 nor male: lf6* 897 Priznano naravna 328 istrska vina pošiljata po nizki ceni ttebec & Zalaznik, Pulj. Katoliška Bukvama v Ljubljani priporoča: Sveto leto 1901. Molitve za odpustke sv. leta. Sestavil Andrej Zamejic, stolni dekan Drugi pomnoženi natis. Cena 35 h, po posti 40 h. Razlaga velikega katekizma ali krščanski nauki za cerkev. Sestavil Ant. Veternik, župnik na Dolu. Prvi zvezek: o veri in apostolski veroizpovedi. Broširano 2 K, s pošto 20 h več. Zaročenca (I promessi sposi). Milanska povest iz 17. stoletja Laški spisal Aless. Manzoni, poslovenil I. B—č. Broširano 2 K, po poši 20 h več. deniikl mL Dijaški molitvenik Flos juvenilis Libellus precum in usum studiosae juventutis priporoča prodajalnica kat. tiskovnega društva (II. Ničman.) Cena eksemplaru v platno vezanemu 2 K 20 h, v usnji z rudečo obrezo 2 K 60 h. Po pošti 20 h več. Žitne cene dmS 9. oktobra 1901. (Termin.) Na dunajski borsi: Za 50 kilogramov. Pšenica za ¡esen......K 7-97 do 7'98 „ „ pomlad 1902 ..... 7-42 „ 7-48 Ri za jesen.........7-17 „ 718 „ „ pomlad 1902 ....., 7-88 „ 7-39 Koruza za oktober......a 5-51 , 5 62 , maj-junij 1902 . . . „ 5 37 „ 5 38 Oves za jesen.......9 7-08 , 7-10 , » pomlad 1902 . . . „ 7-45 , 7 46 Na budimpeitanski borsi: PSenica za oktober......K 7 89 do 7 90 , „ april 1902 ...... 8 27 „ 8-28 Rž za oktober........ 6-85 „ 6-86 * „ april 1902 ....... 702 , 7 03 Oves za oktober......9 6 82 6'83 „ „ april 1903 ...... 7 16 " 716 Koruza za september.....„ 5-15 6-16 , „ maj 1902 .....„ 6 09 l 5-10 (Efektiv.) Dunajski trg. PSenica banaška.......K 7 95 do 8 60 južne žel........ 8-20 , 8-60 » ......., 7-15 , 7-35 Ječmen „......., 7-2o „ 8-60 » ob Tisi........ 6-75 „ 7-76 Koruza ogerska........6-60 „ 5-70 Cinkvant „ .......s 630 „ 7-20 Oves srednji......... 7-20 , 7 35 Fižol............ 1000 „ 11-60 Meteorologidno porodilo. fifiin* nad morjem 306-2m, srednji zračni tlak 736-0mm umetni zavod I. vrste, v pritličju meščanske lti&e. Vhod a Pogačarjevega trga. Razstavljeno le do sobote 12 okt.: Potovanje po zanimivi slikoviti Štajerski. Nihče naj ne pozabi si ogledati te krasne kraje, kateri so bili to leto nalašč posneti za mednarodno razstavo. Odprto vsa dni, tudi ob nedeljah In praznikih, od 9. jjutraj do 9. zvečer. 976 1—1 Vstopnice za dorasle 40 h, za otroke, dijake in vo ake od narednika niže 20 h. Istrsko in laiko 977 e-i R» i n.j c, najboljše vrste, prodaja po ceni A. ŠABABON v Ljubljani, sv, Petra mitnios. — Vzorci se pošiljajo na zahtevo brezplačno. — Tam dobi se tudi Barthelnovo klajno apno za živino. v SnhlnrtP za "obn® «likarje, najnovejše in r najlepše vzorce, imata v veliki izberi v zalogi BRATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 228 17 11—3 Vnanja naročila proti povzetju. KADILCI! ZAHTEVAJTE POVSOD CIGARETNE PAPIRČKE LV KORIST DRUŽBI SV (HUIA M« flFTOOA VMTfRl M NAJ 6Olj^ 05 V5£tt OftUOltl 'J GLAW NADLOGA: J0S.ST0KA-TRSTí Glavno zastopstvo za Ljubljano in okolico ima tvrdka 878 10-9 Ivan Bonač v Ljubljani. Dobro ohranjen S S se prod& prav po ceni. Ima pet oktav in 10 registrov. Pripraven tudi za pevska društva-Kje, pove iz prijaznosti upravnistvo »Slovenca«. 973 kamnoseški mojster v Ljubljani, Resljeva cesta št. 26 priporoča svojo bogato zalogo nadrobnih spomenikov od različnih in najtrpežnejših marmorov, od granita, Črnega sijenita in labradorja, prevzame tudi vsako stavbeno kamnoseško delo po najn žji ceni. Posebno se priporoča prečastiti duhovščini na izdelovanje raz-ličnih cerkvenih umetno kamnoseških del, kakor altarjev, tabernakeljnov, prižnic, obhajilmkov, krstnih in kropilnlli kamnov in podob v vsaki velikosti iz marmorja ali peščenika itd. in iz-otovi tudi brezplačno potrebne načrte in proračune. Nadalje robnikov od granita, kakor tudi kook in plošč od norfiria za tlakovanje trotovarjev. r J Najceneja zaloga plošč za pohištvo od tu- in inozemskih marmorjev. 936 6—4 čZa na želodcu bolehajoče! Vsem, ki so si vsled prehlajenja ali preobloženja želodca, v/.ivanja slabih ali težko prebavljivih prevroč h ali premrzlih jedil ali po nerednem načinu življenja nakopali kako želodčno bolezen, kakor: želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljanje ali zažlezeuje, naj bode s tem priporočeno dobro domače sredstvo, katerega izborni učinki so že mnosro let preizkušeni. To je fluberfci Ullrich-a zeliščino vino. To zeliščino vino Je prirejeno lz lzbornlh zelišč z dobrim vinom ln okrepča in oživi prebavni organizem človeka. Zeliščino vino odstrani motenja pri prebavi in pospešuje novo tvorjenje zdrave krvi. Po pravočasni vporabi zeliščinega vina se želodčne bolezni večinoma že v kalu zatro. Nikar naj se torej ne zamudi rabiti je. Simptomi, kakor: glavobol, koloanje, zgaga, napihovanje, slabosti z bljuvanjem, ki se tim močneje javljajo pri kroničnih (zastarelih) želodčnih boleznih se mnogokrat odstranijo že po nekaterokratnem pitju. Zanrtie in n^ega nePr'ietQe posledice, kakor tesnobe, ščipanje, vtripanje I I sroa, brezspanje, kakor tudi zastajanje krvi v jetrih, v vranci in pri hemeroidalnih bolestih, se z zelišč nim vinom časih hitro odstranijo. Zeliščino vino odstrani vsako neprebavnost in odpravi vsled lahkega odvoda nepotrebne tvarine iz želodca in iz črev. Medla, bleda barva, nedostajanje krvi in «slab- iieilif* 30 vei'noma posledice slabega prebavljanja, nedostatnega snovanja krvi in bo-lezni na jetrih, Ob nedostajanll apetita, nervozni oslabelosti in razdra- ženostl in pogostem glavobolu, nočeh brez spanja hirajo mnogokrat take osebe počasi. Zeliščino vino daje oslabeli življenjski moči nov impulz. ggF~ Zeliščino vino pomnoži apetit, pospešuje prebavljanje in reditev, oživlja spremembo snovij, pospešuje snovanje krvi, pomirja razburjene živce in stvarja novo življenjsko veselje. Mnogobrojna priznanja in zahvalna pisma dokazujejo to. Zellš61no vino se dobiva v steklenicah po gld. 1-50 in 2■— a. v. v lekarnah v Ljubljani, Litiji, Kamniku, Škofji Loki, Kranju, Radovljici, Idriji, Tolminu, Trebnjem, Novnm mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju, Postojini, Ajdovščini, Vipavi, Celju, Sežani, Trstu itd.* kakor tudi po vsem Avstro-Ogerskem po vseh lekarnah. Tudi razpošiljajo lekarne v Ljubljani po 3 in več steklenic zeliščinega vina po izvirnih cenah v vse kraje Avstro-Ogerske. 573 12—6 gCST* Pred ponaredbami se svari. Zahteva naj se izrecno Huberta Ullricli-a zeliščino vino. S! I> u n a j s k a borza. Dné 9. oktobra. ikvpni državni dolg v notab ... 9855 Skupni državni dolg v «rebru..........98-40 4v»trij»ka zlata renta 4%.......118-65 ivitrijska kronska renta 4%, 200 kron . . 95-60 Jgerska zlata renta 4°/0........118-45 Ogerska kronska renta 4"/„, 200 ..........92 75 kvitro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . t630 — vreditne delnice, 160 gld.......619 60 .ondon vnta ....................239'— 4emfiki drž. bankovci u 100 m. nem.dri veh.117-271/, 20 mark....... 20 frankov (napoleondor) ..... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini ... ....... Unč 9. oktobra. 3-2u/0 državne srečke 1. 185-1. 250 gld.. . 5"/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžmce Rudolfove želez, po 800 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 5°/„ . . 2.3-42 19 -92 15 11-31 190 60 170' — 213 — 94 85 144- -266-75 Ounavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . L05 50 Zastavua pisma av. osr.zem.-kred.banke «fc°/0 . U 25 Prijoritetne obveznice državne železnice . 427- — > > južne železnice 3°/0 33'9— » » južne železnice 5°/,, 121— > > dolenjskih železnic 4°/0 . — — Kreditne srečke, 100 gld..............398 — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 5nO - Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 46 25 Ogerskega > , » 6 » . 24' — Budimpešt. bazilika-srečke, 6 gld.....15 75 Rudolfove srečke, 10 gld. , . . . 55 — Sa'move srečke, 40 gld........214 — 5t Oen6is srečke, 40 gld................270 — Waldsteinove sre«ke, 20 gld.......399 — LjubljansKe srečke..................63 50 Akcije anglo-avstrijske banse, 200 gld. . . 260 - • Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. »t. v- . 5500 — Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . 809' - Akcije južne železnice, 200 gld. gr. . . . 77 — Splošna avstrijska jtavbinska družba . . . 130- - Montanaica družba avstr. plan............343 25 Trboveljska premogarska drutba, 70 gld 422 — Papirnih rubljev 100 ..................253 50