Štev. 61
V Llnbljjanl, t torek, dne zz. marca nio.
Leto xxxviil
as; Velja po pošti: s=
Za oelo lets naprej .	K 26-—
aa pol leta » .	» 13-_
aa četrt » » .	» 6-50
za en meseo » .	» 2*20
za Nemčijo celoletno	» 29'—
za ostalo Inozemstvo	» 35'—
^ Vnpravništvn: =
Za oelo leto »prej . K 22-40 za pol teta » . » 11*20 za četrt > » . » 5-60 za en meseo » . » 1*90 Za pošiljanje na dom 20 t, na mesec. — Fesamezne Štev. 10 v.
Inserati: s=
Enostolpna petltvrsta (72 mm);
za enkrat......po 15 t
za dvakrat.....» 13 »
za trikrat.....» 10 »
za več ko trikrat . . » 9 »
T reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanju primeren popust.
Izhaja:
vsak dan, iivseaši nedelje is praznike, ob 5. ari pop^dm.
Br Uredništvo je v Kopitarjevih nlioah Štev. 6/IH. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ae = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slcvenski narod.
Upravništvo |e v Kopitarjevih nlioah štev. o. i = Sprejema naročnino, lnserate ln reklamacije. ===== Upravniškega telefona štev. 188. =====
Današnja številka obsega 4 stran!.
Buren veliki teden.
Tihoto, ki je običajna na veliki teden v parlamentarnem in v političnem življenju, sta letos prekinila dva dogodka: pretep v ogrski zbornici in zbli-žanje med našo državo in Rusijo, mi Slovenci sami pa imamo še tretji dogodek: izdajstvo slovenskega vseučilišča po naših slovenskih (?) liberalcih, kar smo včeraj že natančneje obsvetili.
Včerajšen škandal v ogrski zbornici je razburil vse časopisje. Opisali smo ga že včeraj natančno, danes le izpopolnimo naše včerajšnje poročilo. V zbornici se je prečital dopis, da razpusti danes nadvojvoda Jožef ogrski državni zbor v kraljevem dvorcu v kraljevem imenu. Protestirali so proti raz-- istu Batthyany, Kossuth in Rakov-ky. Ko se oglasi k besedi Khuen, name velikansk vihar, ropot. Justhovci jbolj kriče: »Ne dopustimo, da go-v ri!« »Vun ž njim!« Khuen diktira ,oj govor stenografom, nato stopi , oti sredi dvorane, da bi se razumel : ivor. Poslanci na skrajni levici zapu-! svoje sedeže in skočijo proti Khue-in ga obkolijo. Polonyi kriči na mena: »Sramujte se! Vi ne spadate jbornico! Vi pes! Vi svinja!« S stoli, likimi knjigami in s postavami na-le na Khuena. Poljedelski minister renyi hiti Khuenu na pomoč, a pred-pride k njemu, mu vrže poslanec carias medeno vžigalično pripravo v raz in ga zadene nad desnim očesom, di se, da mu teče kri. Nekaj trenut-v potem je bil ranjen grof Khuen na rem licu, kjer ga je zadela debela jiga, ranjen je tudi na desnem licu. uen si briše z robcem kri. Dvorane še zapustiti. Pretepajo se še naprej, iko ranjen je bil tudi honvedski mi-ter Hazay in poslanec Hencz. Posla-:5 Nagy pošteno ozmerja Zacariasa, pozove Nagyja na dvoboj. Nato sledi hujši vihar. Spreta se pošteno Hencz Rakovsky. Škandal je timvečji, ker 5e nihče priznati, da bi bil metal ari v ministre. Medtem obvezujejo •avniki ranjene ministre. Poljedelski nister ima veliko rano pod desnim 'som in na ustih. Zdravniki izjavijo, bo zdravljenje trajalo nad osem dni. iUen ima 4 do 5 centimetrov dolgo rano nad levim očesom, praske ima tudi nad desnim očesom in pri desnem " esu. Rešilno društvo se je tudi nastanilo pred zbornico. Medtem so se poslanci prepirali med seboj. Nihče ni hotel biti kriv škandala. Izgledali so '£< o lepo, ker ko so metali črnilnike, so ! popolnoma počrnili. Predsednik pozove tiste poslance, ki so delali škandal, naj se prijavijo in dajo zadoščenje. Justhovci kličejo: »Ničesar ne obsujemo«. Nihče se ne priglasi. Nagy Ui Taljam psujeta, ker se nihče ne prijavi. Grof Apponyi vstane in zakliče: Dolgo že sedim v zbornici, a takih astnih in dejanskih napadov še ni-n doživel. Ta sramota se mora ma-"-avati! Tisti, ki so te prizore vprizo-., se morajo javiti!« Zdaj so šele pri-i priznavati, ko je Hollo še rekel, da Khuen sam z nepostavnostmi pomočil izgrede. Aitner prizna, da je )čil proti Khuenu, a se ga ni dotak-. Szakayoes prizna, da je vrgel proti uenu postave, da pride njegova ose-v stik s postavami, ki jih ne pozna, charias prizna, da je vrgel proti uenu postavo. Tudi Hoffmann in Beck konstatirata, da sta metala knjige proti Khuenu. Khuenove in Serenyi-jeve rane bodo zaceljene v šestih do osmih dneh. Cesar je bil takoj obveščen o prizorih in je pustil izraziti svoje so-žalje. Proti napadovalcem se uvede kazensko postopanje, ker se gre za ra-ki se bodo celile nad osem dni in so zato težke telesne poškodbe. Ni izključeno, da napadalce, petnajst jih je, po razpustu zawo in nc bodo mosrli kandi-
dirati, če bo proti njim uvedeno kazensko postopanje. Ranjena sta bila poleg ministrov tudi poslanca Andrej Gal in Ladislav Nyegve. Zaradi ogrskega škandala je petnajst častnih afer.
Sporazum med Mro-SgrsRo in
Točke o sporazumljenju med Av-stro-Ogrsko, in Rusijo smo že včeraj objavili. Zbližanje ima posledico, da nastanejo zopet normalne diplomati-čne zveze med obema državama, vsled česar se tudi razmero na Balkanu ublažijo. Nemški listi z zadovoljstvom kon-štatirajo, da je most med Dunajem in Peterburgom zopet zgrajen. Francosko časopisje naglaša, da zbližanje rnecl Avstrijo in Rusijo jamči za mir. »Ma-tin« naglaša, da je pogodba splošno zadovoljila.
B e r o 1 i n , 22. marca. »Vossische Zeitung« poroča z Dunaja: Pogajanja so se zavlekla ,ker je Izvolski v začetku predlagal, naj se tudi ostale velevlasti, ki so podpisale berolinsko pogodbo, obvešča o pogajanjih glede na zbližanje med Rusijo in Avstro - Ogrsko. Izvolski je hotel na ta način ustvariti nekako skupno zvezo teh velevlasti glede na vzdržanje statusa quo na Balkanu. Avstro - Ogrska naj bi ostala v slučaju vojske med balkanskimi državami nev-. tralna ter naj bi varovala svoje balkanske koristi samo v sporazumu z ostalimi velevlastmi. Tega predloga pa Avstro - Ogrska ni sprejela. Uspeh pogajanj so le normalni diplomatični odno-šaji med Avstro - Ogrsko in rusko diplomacijo, kar pa nima nobenega vpliva na svobodno avstro - ogrsko balkansko politiko. — »Berliner Tagblatt« poroča iz Peterburga, da se je doseglo med Izvolskijem in avstro - ogrskim poslanikom grofom Berchtholdom ustno sporazumljenje, ki odgovarja posredovanju Aerenthala, in ki se bo v par dneh tudi pismeno izvršilo. Tozadevni sklepi se nanašajo na obojestransko razmerje do balkanskih držav in na normalne diplomatične odnošaje.
Pariz, 22. marca. »Eclair« smatra to zbližanje za neobhodno potrebno z ozirom na bodoče dogodke na vzhodu. Brezdvomno je v kratkem pričakovati zopet revolucionarnega gibanja v Turčiji, ki ga nete častniki, katerih je nova vlada vrgla na cesto 2400. V tem slučaju je bilo zbližanje med Avstro - Ogrsko in Rusijo neobhodno potrebno.
Peterburg, 22. marca. »Novoja Vremja« piše h komunikeju o zbliža-nju Rusije z Avstro - Ogrsko, da se je doslej moglo bilježiti v mirovno knjigo le kratko opazko, da so namreč med Avstro - Ogrsko in Rusijo zopet nastopili normalni diplomatični odnošaji, ki so bili več mesecev pretrgani. Vrednost dokumentov bi se spoznala, ako bi se objavila pogajanja, kar bi bolje odkrilo namere Avstro - Ogrske kot pa dokumenti sami.
(Dopis iz Celovca.)
Trikrat »fej« in parkrat »heil«, so vpila nemška grla včeraj zvečer pri »Hotel Sandvvirt« v Celovcu. Imeli so namreč »shod«, kakor pravijo. Da ni bilo več ljudi na shodu, je bržkone vzrok ta, da vendar le večina Celovca še ni ob celo pamet. Sicer je predsednik shoda govoričil nekaj o lepakih, da niso bili pravočasno nabiti. Med nami povedano so bili ti lepaki tako veliki in tako kričavi, da bi jih lahko celo v Beljaku spoznali. Luč sta prižigala temni pameti celovških vsenemcev dva protestanta pastor Ileinzelmann in profesor dr. Angerer. Resnico sta zavijala približno tako-le: Katoliška vera noče svobode! Na leči, v šoli in v spo-vednici vklepa dobro ljudstvo v svoje verige. Pravi rabeljni svobode so pa je-zuitje. Kako surovo napadajo jezuitje
in katoliška cerkev svobodo človeka, se vidi v tem, da mora kristjan o Veliki noči k spovedi, in da nalagajo revnim kristjanom težki jarem božjih zapovedi. (Vi gospod »vom reinen Evan-gelium«: Ali se je Kristus zmotil, ko jc trdil: Moj jarem je sladak in moje breme je lahko?) Opomniti je treba, da je Angererja kot malega smrkovca potegnil iz teme župnik v Teichel. »Črni« kruh je jedel ta prosvitljenec v škofovem zavodu do šeste gimnazije. Prav protestantovska svoboda se ga je prijela, ko ga je 181etnega mladeniča neko dekle zmešalo. Popolnoma razumljivo je, da jarem gospodov in taka svoboda se nikakor ne glihata, in vrgel je jarem Gospodov raz sebe.
Mi protestantje smo popolnoma svobodni, tako sta namreč »učila«. Zato je največji škandal, da Slovenci zahtevajo slovenske karte na kolodvoru; vsak tak Slovenec se mora vkleniti v verige. Mi smo svobodni in privoščimo vsakemu svobodo. Kako si torej upajo Jugoslovani med seboj prosto se združevati? Mi hočemo deliti vsakemu pravice, ampak tisti, ki hujskajo koroške Slovence, so slovenski duhovniki! — Ko je bil shod končan, ni prav nobenega Nemca pest bolela, ker pravega ploskanja ni bilo.
Ko je dr. Angerer čutil, da poslušalci že skoraj spe, je semtertja ob nedolžno mizo udaril in zaklical: »Hetz-' pfaffen«, »Hetzslowenen«. No, posebnega nič ni bilo na shodu, samo malo glava nas je bolela, ker ta logika je bila prehud poper za naše možgane. Ker je predsednik milo plakal, da so lepaki jako dragi, smo mu dali tudi mi po en krajcar. Opomnimo ob koncil še dvoje:
1.	Več takih shodov in take logike in rešena bo Vsenemčija!
2.	Dr. Angerer je med drugim tudi profesor in učitelj slovenskih dijakov!
USTANOVITEV ČEŠKE OBRTNE STRANKE.
Praga, 22 marca. »Hlas Naroda« poroča, da se je včeraj ustanovila nova češka obrtna stranka. Sedaj imajo na Češkem 12 strank.
AVSTRIJA IN ITALIJA.
R i m , 22. marca. Več poslancev levice in skrajne levice je vložilo interpelacijo na zunanjega ministra grofa Guicciardinija, v kateri zahtevajo pojasnila glede prepovedi mnogih italijanskih časopisov v Avstriji in glede izgonov italijanskih časnikarjev zlasti v zadnjem času, namreč iz južne Tirolske.
VELIKA KORUPCIJA NA DANSKEM.
K o d a n j, 22. marca. Velikansko razburjenje je povzročila na Danskem nova korupcijska afera. Notranji minister, zgodovinar dr. Munk, je odredil, da se revidirajo vse državne blagajne. Doslej so znani samo deloma uspehi te revizije. Od 170 nadzorovanih državnih blagajn, se je zasledilo pri 110 velike defravdacije.
OBISKI SRBSKEGA KRALJA NA EVROPSKIH DVORIH,
Pariz, 22. marca. »Figaro« poroča iz Belgrada, da se dele potovanja kralja Petra v tri serije: 1. Peterburg, Carigrad; 2. Rim, Pariz, London; 3. Dunaj, Berolin. Vendar ni izključeno, da bi Dunaj ne prišel v drugo serijo, medtem, ko bi London in Berolin tvorila tretjo serijo.
MORILCI RUSA TARANTOVSKIJA — AGENTI RUSKE TAJNE POLICIJE.
R i m , 22. marca. Rimski policiji se je posrečilo izslediti morilce Rusa Tarantovskija, ki so ga pred letom našli umorjenega v njegovem stanovanju v Via Trattina v Rimu v nekem zaboju. Skrivnostni umor je povzročil mnogo dela policiji. Preiskovalni sodnik Fa-zioli je preizkusil najmanj 2000 brzojavk, ki so bile za časa umora poslane iz Rima v Rusijo. Odposlalo se je posebnega komisariu v .Varšavo, katere-
mu so je posrečilo po več mesecih no samo nadaljevati pot po sledeh, odkritih v Rimu, ampak zaslediti tudi morilce, ki so agentje ruske tajne policije. Italijanska vlada jc zahtevala izročitev morilcev, a jc ruska vlada odločno odklonila to zahtevo.
RUSKI ANARHISTI V S MIR NI.
Carigrad, 22. marca. Vali v Smirni, paša Muktar, je na predlog ruske vlado prosil ondotni nemški glavni konzulat, naj sc dovoli preiskati po turški policiji in poslaniškem spremstvu nemški parnik »Therapia«, če niso na njem ruski anarhisti. Nemško poslaništvo v Carigradu je naročilu glavnemu konzulatu, naj prošnjo odkloni.
NEMIRI V FILADELFIJI.
F i 1 a d e 1 f i j a, 22. marca. Po nekoliko mirnih dneh, v katerih so se vršila brezuspešna pogajanja, so v soboto zopet izbruhnili nemiri. V Kousing-tonu se razstrelili dva voza cestne železnice z dinamitom. Ranjen ni bil nihče, a poškodovanih je bilo več hiš. Družba, katere last je cestna železnica, je ugodila nekaterim zahtevam stavku-jočih, a noče priznati centralne Unije in razsodišča. Družba je povzročila z neveščimi vozniki - stavkolomi mnogo nesreč, vsled tega tudi izgubiva simpatije občinstva. Zastopniki mestne uprar ve so začeli posredovati in je upati vspeha.
ROOSEVELT V EGIPTU.
Kairo, 22. marca. Bivši ameriški pi-edsednik Roosevelt bo dospel v četrtek semkaj ter ga bo sprejel kediv. y nedeljo se bo vršil njemu v čast pri nemškem poslaniku zajtrk. Dan pozneje bo predaval Roosevelt v egiptovski univerzi ter se bo potem odpeljal x Aleksandrijo.
M
XLVI. redni občni zbor »Slovenske
Matice« se je vršil včeraj ob 8. uri zvečer v dvorani Mestnega doma. Predsednik prof. dr. 11 o š i č je bil napovedal predavanje o »Morali med slovanskimi narodi«, toda bil bi lahko svoje predavanje imenoval tudi »Analiza spora med Cookom in Pearyjem« ali pa »Biologija školjk in brachykefalizem med vzhodnimi Slovani«, zakaj zveza in vodilna nit bi bila najbrže povsod ista . . . Dr. Ilešič in njegova predavanja so po svoji nedoločljivi kakovosti in mnogobesedni malostvarnosti sicer že povsod zadosti znana, toda na občnem zboru Matice bi pač zborovalci lahko pričakovali kaj temeljite j šega, včeraj pa so bili vsi brez izjeme hudo iznenadeni. Predavatelj je brez zveze skakal črez neskončna brezdna cd enega predmeta do drugega in vsak se je povpraševal, kako si jc za svoj mistum compositum mogel izbrati tako mnogo-obetajoč naslov. Od Pestalozzija, ki ni z zabavljanjem, ampak z zavestjo, da mora razmere pozitivno izboljšati, pedagoško deloval, je prešel dr. Ilešič na dr. Mandiča, ki je na zadnjem Ciril-. Metodovem shodu tako govoril, kakor da ni ne antropološke ne psibiške ne kulturne razlike med Hrvatom in Slo« vencem; potem je grajal tistega, ki je' svojčas v boju zoper političnega na-i sprotnika na javnem shodu govoril v več slovanskih jezikih; nato jc doka-, zoval, kako so brez podlage predsodki glede aziatskih razmer na Balkanu, na zgledu o neki gospej, ki jc mislila, da v hrvaškem Zagorju vsled različnih' okoliščin v posteljah sploh ni mogoče spati, pa je bila potem ta gospa prav tudi mnenje, ki ga ima Kranjec o Hr« vatu, češ, da pije kakor živina, nasprotno pa sodi Hrvat o Kranjcu, da zna slednji tako piti, da ga nobeden pod mizo ne spravi; bičal nato tistega, ki .je govoril o »importirancih c in mu prerokoval, da bo vse te reči sodila zgodovina; potem fiksiral »krvnomo-ralnoetično podlago« za vse Slovane,
grajal »imperializem v mišljenju in omenil bana Jelačiča, nekega češkega očeta, ki je ustrelil sina, ker je hodil v poljsko šolo, končal pa z nekim štajerskim kmetom, ki je nekoč šel mimo hiše, kjer je bival predavatelj na počitnicah, pa dejal, da ne bo za dež molil, ker moli zanj itak sosed — če pa pada dež na eno njivo, pade tudi na drugo. To jo zmotno stališče — obe njivi treba obdelovati in se zanjo brigati, za slovensko, hrvaško in tudi za srbsko. To je prava pot do avstroslavizma. Občinstvo, ki ga je bilo zelo malo navzočega, jo predavanje jako mrzlo sprejelo, kar je bilo čisto naravno. — Nato je govoril predsednik Hrvaške Matice, Kučera. — Tajnik poroča, da je Matičinih članov 4069, omenja delovanje znanstvenega odseka in priprave za jugoslovansko enciklopedijo. Nato pripominja dr. Ilešič, da je ban pl. To-mašič tudi naročnik Matice in se čisto po nepotrebnem med odobravanjem navzočega svobodomiselstva zaleti v duhovščino, češ, neki župnik, ki ga je vabil za člana, mu'je odpisal, da on sploh nobenih knjig no rabi! Če se pomisli, da največ knjig kupuje ravno duhovščina in za publikacije gotovo najmanj desetkrat toliko izda kakor vsa slovenska laiška inteligenca skupaj, potem se mora dr. Ilešičevo mali-ciozno opazko smatrati za več kakor samo za netaktnost. — Nato so se \r-šile volitve, skrutinij pa bo šele danes. Nato je dr. Pajk, ki so ga »novostru-jarji« pred leti iz odbora vrgli, pa so letos nekateri zopet njega volili in bi ga baje, kakor se govori, radi postavili celo na mesto dr. Ilešiča, izjavil, da izvolitev v vsakem slučaju odkloni. Posebnih predlogov in nasvetov ni bilo — sploh je bilo zanimanje jako majhno.
Dnevne novice.
lj Mladeniški tečaj v D. M, v Polju
se je vršil v soboto in nedeljo ob veliki udeležbi. Prihiteli so na tečaj bratje »Orli« iz Sostrega, Zadobrove, Dola in tudi poljski »Orel« je bil častno zastopan. Tehnično predavanje in telovadbo je vodil oba dneva brat P. Kržan; orga-nizatorično iavno ljudsko predavanje v soboto je prevzel brat Podlesnik. Dvorana je bila natlačeno polna mož in mladeničev, žena in deklet. Pri zadnji telovadni uri v nedeljo zvečer so imeli očetje priliko videti, kaj so se njihovi sinovi naučili na tečaju. Vsak oče je lahko ponosen na svojega sina »Orla«. Na zdar!
+ Smrtna kosa, V Solkanu pri Gorici je 19. t. m. ob 2. uri zjutraj umrl na vnetju možganske mrene župan g. Anton Mozetič v 58. letu starosti. Pokojni je bil blaga duša, spoštovan od vseh, ki so ga poznali. Pogreb, ki se je vršil 20. t. m. ob 5. uri popoldne, je bil lep, kakor se jih v Solkanu redko vrši. N. v m. p.!
+ Stradanje naših visokošolcev pred durmi Na ta oklic »Podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju« se je prvi odzval g. Posavcev na Dunaju z velikodušnim darilom 200 kron. Živeli nasledniki!
-f »Narod« samega sebe Mamiral. Že včeraj smo odgovorili »Narodu«, ki ni bil zadovoljen z v »Slovencu« objavljeno zahvalo soi"odnikov pokojnega pesnika. Medveda, da je on tisti, ki zahvale ni priobčil tako kot je bila naročena in plačana. Ker je pa »Narod« pogrešal »Sokolov« v naši zahvali, povemo, da pri A. Medvedovem pogrebu ni bilo nobenega Sokola v kroju, torej je pač nekoliko preveč zahtevano, da bi so celo nenavzočim Sokolom moralo zahvaljevati. Vse ljubeznjivosti, ki jih je »Narod« tem povodom nabral na naš naslov, torej padajo nanj nazaj!
—	Narodno flJetlišče v Zagrebu. Po jako nepovoljnih skušnjah z nekaterimi intendanti prišli so v Zagrebu do prepričanja, da nestrokovnjak ali pa uradnik nikakor ni za vodstvo gledališča; vsled tega sc bodo po Veliki noči temeljito bavili z gledališkim vprašanjem; kajti tako, kakor zdaj, ne gre več naprej, ako hočejo imeti tako iz-borno gledališče, kakor so ga že imeli. V mislili imajo žo moža strokovnjaka, domačina, ki jc zdaj odličen član nekega večjega gledališča. Kakor rečeno prišli so merodajni krogi po neprijetnih skušnjah, posebno pod sedanjim intendantom Treščecem, nestrokovnjakom, do prepričanja, da za vodstvo gledališča sodi le mož, ki jc sam igralec, strokovnjak, ki temeljito pozna komplicirani stroj gledališče uprave, o katerem se ve, da bo spretno in z uspehom vodil zagrebško narodno gledališče.
—	Kolavdacija nove vojne ladje. V
torek bo priplula v tržaški ladjedelnici izgotovljena nova vojna ladja »Nadvojvoda Fx*an Ferdinand« v Pulj kjer se bo vršila prihodnje dni kolavdacija.
Kakor se čuje bo prisostvoval kolavda-ciji tudi prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand čigar ime nosi ta novi velikan naše vojne mornarice.
—	»Pripravniškemu domu« jc daroval preč. g. msgr. častni kanonik Anton Jaklič, vojaški superior v Gi-ad-cu, 20 K mesto venca umrlemu pesniku Antonu Medvedu. Prelepa hvala dobrotnemu dostojanstveniku!
—	Predavanja v »Ljudskem domu« v Kranju so bila zadnji čas vsak četx*-tek in so imela mnogo poslušalcev. To so ros naša ljudska vseučilišča, ki nudijo poduk v raznih strokah. Najuspešneje se s takimi predavanji deluje za izobrazbo in napredek ljudstva. Prejšnji četrtek je g. profesor in deželni odbornik Jarc temeljito govoril o državnem, deželnem in občinskem socializmu, o delu na socialnem polju pri drugih narodih in o tem, kakšna naloga nas čaka vsled prometnega razvoja v bližnji bodočnosti. Nato je pa gosp. dr. E. Globočnik govoril o prebavanju. Opisal je s poljudno besedo in pokazal v velikih, krasno izdelanih slikah razne organe, ki pospešujejo v človeku pre-bavanje, oziroma zadržujejo, ako so bolni. Nazadnje je pod drobnogledom kazal izvlečke raznih snovi, katere je izdelal pri teh svojih študijah. — Prihodnjič bode gospod profesor Robida govoril o pesniku Antonu Medvedu.
—	Zavedna soc. demokracija v Pu-Iju. V soboto se je vršil tu shod jugoslovanske soc. demokracije na katerem je nastopil kot govornik dr. T u m a iz Gorice. Navzlic velikim lepakom in še večji agitaciji je bilo mogoče spraviti na ta shod samo okolu 55 somišljenikov oziroma poslušalcev. Med te so pa všteti tudi vladni zastopnik, laški liberalci in pet hrvaških delavcev. Se je li splačalo priti iz Gorice? Prazniki in nedelje so za tukajšnje socialne demokrate dnevi popivanja. Morda bi bilo na kak drug dan več sreče.
—	Stalni odsek istrskega deželnega sveta je sklenil protestirati zoper nameravani davek na vino in piirejati protestne shode; vzelo se je naznanje, da se je komisija za pogozdovanje Krasa v Istri podeželila; sklenilo se je ur-girati deželni odbor, da izdela zakon glede licenciranja bikov zasebnih posestnikov; naprosi se železniško ravnateljstvo, da uvede še en osebni, vlak na> progi Poreč-Buje; nadalje se sklene nakupiti oslic z Italije v svrho vzgoje velikega plemena v Istri — prodajo se posestnikom po 120 K ena. Razstave goveje živine se bodo leta 1910. vršile v Labinu, na Cresu, v Dignani, v Motovu-nu, v Bujah, Poreču, Kastvu in Pazinu.
—	Sacra Rota Romana, najvišje cerkveno sodišče v Rimu, je te dni odločilo glede konkurza za župno mesto v Gradežu. Kakor znano, je gradeška občina predlagala za župnika don Mei-zlika, ki je liberalcem ljubši, škofijstvo pa je imenovalo za župnika don Tog-nona, pristaša katoliške stranke Fai-duttijeve. Don Meizlik se je zoper to pi-itožil pri Sveti Roti, ki jo zdaj razsodila, da je tako imenovanje Meizliko-vo kakor Tognonovo nepravilno in se obe razveljavita;
—	Uvedla se je direktna železniška zveza med Trstom in Londonom.
—	Strašen zločin se je zgodil v Ro-vinjskem selu v Istri. Prišla je neka laška družba iz Rovinja v to vas in šla v neko gostilno. Ko pa se eden izmed laške gospode prikaže na vratih, mu prileti majhen kamen v glavo. Drugega ni bilo nič in Lahi so mirno vrnili v Rovinj. Po laških listih pa je silno veliko pisanja o »slovanskem atentatu« in »zatiranju laškega elementa«.
—	Dobrodošlo darilo vojakom. Poveljstvo tretjega voja je odredilo, da dobe letos vojaki podrejenih mu polkov 10-dnevni dopust. Vsled tega so se odpeljali dopustniki že v soboto na svoj dom. Pritožil se menda ni nikdo proti temu.
—	Pogreša se od 12. t. m. slaboumni 30 let stari Andrej Čemažar iz Toma-čovega. Oblečen je slabo in ima rjavo zimsko suknjo, hlače čmokrižaste. Govorjenja je slabega ter naglaša v besedah vedno 1 in š. Postave je srednje, lase ima temnokostanjeve. Kdor bi kaj izvedel o njem ali bi ga kje videl, se prosi, da bi to naznanil vlagalki pri D. Hribarju.
—	V Horjulu bode v soboto dne 26. marca t. 1. semenj za živino in blago, vljudno sc vabijo kupci in prodajalci da nas posetijo v obilnem številu.
—	škoda v naših gozdovih, povzročena vsled snežnih žametov, sc šele sedaj prav pozna in je dokaj večja in občutnejša kakor se jc prej domnevalo. Trpelo je zlasti mlado drevje in med tem najbolj smreke in jelke, ki leže po-nekodi kar križem po tleh, deloma iz-ruvane s koreninami, doloma strto kakor ržene bilke. Posestniki gozdov pri-
dno trebijo to pokončano drevje in ga rabijozaograjein slične namene. Okrog Vrhnike imajo nekateri posestniki v svojih gozdovih po deset do dvajset tisoč K škode. Nič bolje ni v tem oziru tudi na Gorjancih, v kočevskih in ribniških gozdih, kakor tudi na Gorenjskem. Mnogo kvare je sneg napravil tudi na Golovcu in na ljubljaskem gradu v takozvanem Regalijevem gaju.
—	200.000 kron za nemški »Schul-verein« so doslej v oporokah Nemci zapustili v letu 1910.
—	Saški kralj Friderik Avgust, ki je bil pretekli teden v Trstu, je prisostvoval med tednom v cerkvi sv. Antona Novega, pomešan med ostalim občinstvom, sveti maši in tako dal lep zgled katoličanom. Menda bo kralj zdaj za Veliko noč poslal svoje sinove na brionske otoke na počitnice.
—	Mrtvega novorojenčka so našli v Trstu v nekem vozu za smeti! Obvestili so seveda takoj policijo. Otrok je bil dobro razvit.
—	V konkurzu je trgovina Franceta Lubšina v Trebnjem.
—> Umrl je na Opčinah 45 let stari trgovec Avgust Costantini.
—	Iz Kandije, Mil. gospod prošt dr. Elbert je dne 8. t. m. opravil slovesno sveto mašo z asistenco v samostanski kapeli usmiljenih bratov, ki so obhajali praznik sv. Janeza od Boga. Nato pa je v navzočnosti gospoda okrajnega glavarja barona Viljema Rech-bach in drugih odličnih gospodov bla-vpeljala po mestu električna razsvetljavo, za Rontgenove žarke itd. Tudi Novomeščani baje žele, da bi se kmalu vpeljala po mestu elekritčna razsvetljava, pa sc gosp. Seidlnu, posestniku elektrarne nc posreči, da bi dobil tehnika, ki bi instaliral na njegovo režijo.
—	Poročanje o stanju setev in o letini. V sporazumljenju z glavnimi kmetijskimi družbami in z drugimi prizadetimi činitelji je kmetijsko ministrstvo sklenilo, da dosedanje poročanje o stanju setev in letini primerno preuredi ter to preuredbo izvede pred začetkom letošnje poročevalne dobe. — Bistvo te preuredbe je, da poročevalci o stanju setev in o letini kmetijskemu ministrstvu odslej vsakočasnega stanja setev in domnevane letine nc bodo opisovali s popolnoma poljubno izbranimi besedami, ki imajo različen pomen, kakor so to doslej delali, ampak cenili bodo z natančno določenimi zaznamki v številih, glede potih glavnih pridelkov (pšenice, rži, ječmena, ovsa in koruze) se pa za poskušnjo na novo vpeljejo stvarne cenitve. — Obenem je bilo sklenjeno, da se o sadjarstvu in vinstvu odslej ne bo več poročalo v splošnih poročilih o stanju setev in o letini, marveč — enako kakor se to glede hmelja godi že več let — bodo to v posebnih poročilih opravljali poročevalci, v ta namen naprošeni. — Vse podrobnosti omenjene preuredbe so razvidne iz »Navodila poročevalcem o stanju setev in o letini c. kr. kmetijskemu ministrstvu«, ki ga kmetijsko ministrstvo v kratkem naravnost pošlje svojim poročevalcem, ki obsega potrebna pojasnila, obrazce, vzorce in be-ležnice. — Golice za poročila bo kmetijsko ministrstvo naravnost in pravočasno pošiljalo poročevalcem.
—	Prva deželna čebelarska, sadjarska in zelenjadarska razstava v Besni se bo vršila to poletje v Sarajevu. Pokroviteljstvo je sprejel deželni načelnik Marijan pl. Varešanin.
—	Izpraznjena srednješolska mesta. V zadnjem času so bili od 16. marca izdani sledeči razpisi: Ravnateljska mesta: Praga (uč., 31. III.). Klasična filologija: Černovice (I. g., L. G. d., 20.
. III.), Gurahumora (realg., L. h., 31. III.), Ljubljana (I. g., L. G., 3.1. III.). Moderna filologija: Auspitz (r., Fr. D., 15. IV.). Zgodovina - zemljepisje: Gurahumora (realg., H., 31. III.), Dunajsko Novo mesto (g., H., 10. IV.). Prirodopisna skupina: Dunaj V. (r., Ng. m. e., 10. IV.). Kratice in znaki kakor navadno.
—	Umrl je v Pragi g. Ferdinand Ta dr a, češki zgodovinar, kustos vse-učiliške knjižnice.
—■ Ljudsko vseučilišče v Zagrebu?
»Bratje hrvaškega Zmaja«, ki so letošnjo zimo priredili v Zagrebu 18 izvrstno obiskanih predavanj, mislijo na to, da se v Zagrebu ustanovi stalno ljudsko vseučilišče.
Štajerske novice.
š Zmaga S. K. Z. na Ponikvi. Dne
17. marca smo imeli četrtič občinsko volitve. Volil jo samo tretji razred in sicer le štiri odbornike, ker dva sta že potrjena. Oddanih je bilo 234 glasov. S. K. Z. je dobila večino 34 glasov. Zdaj je menda vendar enkrat boj končan. S. K. Z. ima IT. in m. razred; torej 12 odbornikov, med tem ko je imela v starem odboru le štiri somišljenike,
g Škandal v Petrovčah pri Celju,
V Petrovčah so pred onim tednom pri občinskih volitvah sijajno zmagali pri. staši katoliške stranke. Zadnjo nedeljo pa se je raznesla grozna vest. Na praz-nik sv. Jožefa, 19. t. m., je imel v Pe. trovčah urednik »Narodnega Dnevni, ka«, Lešničar, shod za »napredno« mla-dino. V noči po shodu pa so bila z blatom pomazana vrata katoliško narodnih volivcev. Kdo so ti zločinci, se še ne ve, zvedelo se. pa bo, kdo je nositelj take naprednosti.
š Vsenemška komedija. Ravnokar pretekli teden se je vršilo v kazini od vsenemškega društva sklicano zborovanje mariborskih prusofilov. Na shodu, ki je bil vkljub velikanskemu vrišču zelo slabo obiskan, sta govorila neki dr. Ursin z Dunaja in vsenemški poslanec Malik iz Lipnice. Prvi je skušal vezati različne nemške otrobi, »dokazoval« s frazami, kako se avstrijsko, posebej pa še štajersko nemštvo »zatira«. Najbolj leže v želodcu temu preroku Slovenci in nemški krščanski so-cialci. Celo tako nesramen je bil ta dr, Unsin, da je trdil, da so slovanski narodi nesposobni za višjo kulturo. Govornik je nakopičil same suhe fraze ter je v jokajočem tonu povdarjal, da avstrijsko nemštvo leze dan za dnevom v propad. Hujskač in poslanec Vincenc Malik v svojem govoru spravil toliko oslarij in neslanosti skupaj, da so se mu začeli njegovi ožji somišljeniki ro-gati. Slikal je zbranim lahkovernim nemškim Mariborža.iom slovanskega zmaja, ki stega svoje zobe po mariborskem mestu in se kotali proti Gradcu. Slovanskega in klerikalnega zmaja proti kateremu so spustili mariborski Vsenemci toliko papirnatih patron, so skušali tibiti tudi z neko resolucijo, iz katere se takoj vidi, da jo je sestavil kak dr. — Unsin. Ob koncu pa je him. na »Wacht am Rhein« zazibala naše neodrešence v srečne višine vsenem-. ških nebes.
š S. K. S, Z, v Mariboru je priredila predzadnjo nedeljo gledal, večer; predstavljala se je spevoigra »Kovačev študent« in burka »Krčmar«. Vsi igralci in igralke so častno rešili svojo nalogo, odlikovali so se igralci - pevci ? igri »Kovačev študent« in župan ter Janez in Tone v igri »Krčmar«. Udeležba je bila povoljna, pogrešali smo pa mnogo somišljenikov, kateri se redno ud<*-ležujejo predstav in prireditev drugih društev, prireditve našega društva „pa — prezirajo. Upamo, da zadostujejo te besede; kdor želi, da se naše krščan- , sko - socialno gibanje ojači, da se naša; društva okrepe, bo nas podpiral, ker s tem, da nas ne podpira, podpira neposredno — nasprotnike.
š Narodniaštvo liberalcev. Slovenski naprednjaki in slogaši se vedno pc • našajo po svojem časopisju, kaki patentirani narodnjaki da so. Kako pa dejanski izvajajo besede, ki jih govore pri polnih kozarcih, to pa nam dovolj jasno kaže ta-le slučaj. Dne 15. marca sem bil na kolodvoru v Mariboru. Pred menoj sta bila nek priprosti slovenski fant ter neki visok gospod, slovenski liberalec, ki se včasih tudi rad titulira za raclikalca. Oni priprosti fant je ko rajžno zahteval v slovenščini vozni listek in ga tudi po daljšem prerekanju dobil. Radoveden sem bil, kako se bod< neki oni gospod naprednjak sekal 2f uradnikom zaradi slovenščine. Ali kaj ko se začudim ko je ta »vzor - rodo? ljub« v blaženi nemščini zahteval vožnj listek. Ko sva se potem s fantom glas no pogovarjala in kritizirala to »narodno« postopanje gospoda liberalca, jc on smejoč se namrdnil svoj obrazek. Še norčujejo se! Taki so! Pred svetom bi radi veljali kot vzor - rodoljubi, t praksi pa nikdar ne izvršujejo pravega rodoljubja! Dejanja, dejanja gospodje!
š Terno je zadel v Celju neki kme-tič iz okolice. Dobil je nekaj sto kron, Naročil si je takoj voz in se je z viržin-ko v ustih »nobol« odpeljal.
UuMianske novice.
lj Javno predavanje S. K. S. Z.
Pred današnjim predavanjem učiteljice gdč. Z e m 1 j a n o v e , govori v spomin pokojnemu pesniku Antonu Medvedu pokojnikov osebni prijatelj g-prof. Adolf Robida iz Kranja.
lj Odborova seja »Rafaelove družbe« sc vrši jutri, v sredo, 23. t. m., ob 5. uri popoldne v pisarni odvetnika tir. VI. Pegana. Zaradi važnosti dnevnega reda se prosijo vsi odborniki, da se seje zanesljivo vsi udeleže.
lj Ravnatelj Remec je govoril v nedeljo na shodu »Slovenskega katoliškega delavskega društva« v S. K. S. i Razpravljal je o draginji. Z obresti sa; mimi se kapitalistu brez truda množi premoženje na stroške delovnih sta* nov. S karteli in trusti kapitalisti if bolj zasužnjujejo ljudstvo. Ob razbori-
I vekar. Iz pogodbe je razvidno, da jo bila Borštnik - Zvonarjcva angažirana lo kot član slovenskega gledališča. Pričo so potrdile le, kar jo navajala tožnica. Kar so tiče zamude izkušenj, je to že prišlo čisto v navado na slovenskem gledališču. Sodnik se je držal pri razsodbi zgolj izvedenčevega mnenja. — Razprava sama je pokazala, da sc Govekarju ni posrečilo ponižati umetniškega slovesa Borštnik-Zvonarjeve. O gledaliških pogodbah pa itak javnost zna, kakšne da so. Saj je že svojčas pri ljubljanskem okrajnem sodišču padla v neki drugi zadevi iz sodnikovih ust beseda, da je bila neka gledališka pogodba nemoralna, ampak druga gospoda je v dotični zadevi sodila drugače.
lj Pravi škandal je to, ker se v Ljubljani tako malo pazi na izseljence. Sinoči je n. pr. čakalo na vlak do 250 Makedoncev, ki so se peljali skozi Bots v Južno Ameriko. Sploh je izseljeniški promet na ljubljanskem kolodvoru naravnost velikanski; za izseljence pa ni prav nič preskrbljeno, potikajo se po cestah in ulicah v obližju južnega kolodvora, kar jo za Ljubljano velika nevarnost osobito v zdravstvenem oziru. V čakalnicah jih ne pusti spati južna železnica, denarja za gostilne pa nimajo. Tu bi morala poseči država vmes, da prisili železniško upravo in prek-morske družbe, ki imajo dobiček od izseljencev, da zgrade zanje v Ljubljani moderno čakališče, kakršnega predpisuje za izseljence naša moderna doba. Iz Amerike se vrača tudi veliko izseljencev, ki tožijo, da so razmere v Severni Ameriki zelo žalostne, zaslužek slab, draginja pa velika.
lj Bivši ključavničar Selak aretiran. V soboto jc policijski stražnik are-toval 501etnega brezposelnega ključavničarskega pomočnika Karola Selaka, ker je hotel v nekem hotelu prodati črn ženski svilnat dežnik. Selak prizna, da je dežnik ukradel v neki hiši blizu justične palače. Lastnik dežnika naj so zglasi na policiji.
lj Umrl je I. Peterča, ključavničarski mojster na Dolenjski cesti.
lj Ukradena je bila v kolodvorski restavraciji v Brnu urarju Jaroslavu Hejni 80 cm dolga črna potna torbica, v kateri je imel 3600 K denarja in za okoli 4000 K zlatih moških in ženskih žepnih ur, verižic, prstanov, uhanov in nekaj drugih dragocenosti. Tatvine je sumljiv neki okoli 20 let star mladenič. Pred nakupom se svari.
lj Izložbeno okno so okradli pred-sinočnjem dosedaj še neznani tatovi branjevki Tereziji Dolenčevi v Kolodvorski ulici št. 26. Ukradli so dve steklenici malinovca, nekaj razglednic, ci-tron in druge sladščičarije ter napravili lastnici 6 K škode.
lj Za kruhom. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 8 Srbov, 120 Makedoncev, 5 Slovencev in 100 Hrvatov.
lj Ubegli prisiljenci. Pred kratkim so od dela pobegnili prisiljenci Mihael Bruckenberger, Karol Sail, Fran R upnik in Jožef Žalione. Najbrže jih jc k temu izletu napravilo lepo vreme.
VSE SOMIŠLJENIKE OPOZARJAMO, naj se pri naročilih vsakovrstnih obrtnih izdelkov obračajo na člane »Društva rokodelskih mojstrov« v Ljubljani. — V društvu so zastopniki vseh obrti, ki bodo postregli s solidnimi izdelki za kolikor mogoče nizko ceno. — »Društvo rokodelskih mojstrov« v Ljubljani (»Rokodelski dom«, Kolenskega ulice št. 12) daje radovoljno pojasnila v vseh obrtnih zadevah.
E azne stvari.
Monopol na kavo v Avstriji. V zadnji številki dunajskega tednika »Die Freistatt« piše dr. Franc princ Win-dlschgratz o u pel javi monopola na kavo. Pisatelj zelo stvarno razlaga navade in razvado trgovino s kavo in pride po prepričevalnih dokazih do zaključka, da bi upcljava monopola na kavo v Avstriji ne prinašala samo državi bogatih dohodkov, ne da bi močno oškodovala trgovske kroge, temveč tudi konsum bi bil cenejši in prodano blago boljše, četudi bi so mogli saditelju in gojitelju kavinih nasadov nuditi boljši pogoji. Seveda nenasitljivi špokulaMtje in veletržci bi no bili zadovoljni.
Telefonska in brzojavna poročila.
OGRSKI DRŽAVNI ZBOR RAZ-PUŠČEN.
Budimpešta, 22. marca. Danes opoldne je bil v budimpeštanskem kraljevem dvoru slovesno zaključeno zasedanje državnega zbora in razpuščen ogrski državni zbor. Poslanci Košutove in Justhove stranke k zakl j učenju niso prišli. Navzočna pa sta bila ministrski predsednik in poljedelski minister, prvi je imel rdeče obliže po obrazu, drugi je pa imel črno obvezo. Točno ob dvanajstih je prišel v dvorano nadvojvoda Jožef in je ob razpustitvi ogrskega državnega zbora, stoječ pred prestolom v generalski uniformi, imel kratek pre-stolni govor. Pozneje je bila v dvorni kapeli slovesna zahvalnica, katere se jc udeležil tudi nadvojvoda Jožef.
K VČERAJŠNJIM PRETEPOM V
OGRSKEM DRŽAVNEM ZBORU.
Budimpešta, 22 marca. Včerajšnje prizore v ogrskem državnem zboru časopisje ostro obsoja, tudi časopisje Ko-šutovcev, predvsem glavno glasilo Ko-šutovo »Budapest«, ki pravi, da so se pretepa udeležili le Justhovci. Čuje se, da je vladar včerajšnje dogodke najstrožje obsodil ter jih označil kot atentat na člane ministrstva. Nadvojvoda Jožef je včeraj nenaznanjen prišel obiskat Khuen Hedervaryja ter mu izrazil svoje simpatije. Splošna sodba je, da so bili napadi že davno prej pripravljeni. Kazensko postopanje proti udeleženim poslancem se je že pričelo. Policija poziva gledalce na galeriji, naj se javijo kot priče. Danes se je javil višji mestni poveljnik, ki je gledal prizore z galerije. Ministrski predsednik in poljedelski minister bodeta danes zaslišana kot priči. Udeleženi poslanci bodo že danes dobili povabila k zaslišanju, govori se celo, da bodo nekateri celo aretirani.
OROŽJE NA HRVAŠKEM ZOPET DOVOLJENO.
Zagreb, 22. marca. Prepoved nositi orožje je razveljavljena. Ravno tako je razveljavljena odredba iz leta 1909 glede prijavljenja tujcev.
VOHUN BENDAK UMRL.
črnovice, 22. marca. Svoječasno se je poročalo, da so zaprli uradnika bu-kovinskega deželnega odbora, nivšega rezervnega častnika in ljudskošolskega učitelja, Bendak, ker je bil osumljen, da je vohunil za Rusijo. Zaprli so tudi njegovo ženo. Preiskava je dognala mnogo obtežilnega za osumljenca in bi se morala prihodnji teden že vršiti obravnava. Bendak, ki je bil že prej bolan vsled tuberkuloze, pa jc včeraj umrl.
VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA.
New York, 22. marca. V Greonmon-thainu v državi Jova je skočil s tira osebni vlak in sc prevrgel preko strmega nasipa. Devet voz jo razbitih. — Uradno se poroča, da je 45 oseb ubitih, 35 težko ranjenih.
tosti delavstva se razbije tudi nasilstvo kapitala. Sledila je živahna razprava, v kateri se je konštatiralo, da je edino uspešno orožje proti draginji močna, krepka stanovska organizacija. Delavstvo se je opozarjalo na Jugoslovansko Strokovno Zvezo, katere naj se trdno oprime, a oprime naj se tudi »Prvega ljubljanskega delavskega konsumnega društva«. Shod je tudi čestital poslancu Gostinčarju ob njegovi petdesetletnici. — Na Veliko nedeljo shod odpade. Prihodnji redni tedenski shod se ?opet priredi na Belo nedeljo točno ob deseti uri dopoldne v S. K. S. Z.
lj Umrla je inženirjeva vdova gospa Dorina Souvan, rojena Jabornegg pl. Altenfels, stara 81 let.
lj Promoviian je bil na graškem vseučilišču avskultant pri tukajšnjem deželnem sodišču g. Avgust Munda za doktorja prava.
lj Mesto venca na krsto umrlega gosp. K. Recknagel-a darovali so njega prijatelji, zbrani pri stalnem omizju v gostilni Činkole, 54 K »deželnemu pomožnemu društvu za bolne na pljučih«.
lj Policijski nadkomisar g. Ivan Robida stopi s 1. majem definitivno v pokoj, G. nadkomisarja bodo na ljubljanskem magistratu jako težko pogrešali, ker je bil znan po svojem obsežnem osebnem znanju in po izredni Službeni vestnosti.
lj Gledališka predstava, ki jo je priredilo na praznik sv. Jožefa Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov, je v vsakem oziru zelo povoljno uspela. Ljudska igra »Andrija Grča«, spretno prirejena za manjše odre po igri »Gra-ničarji«, je dosegla prav lep uspeh. Gostilničar Grega (g. R. Vrančič), ki je dal pravo življenje vsej igri, glavni junak Andrija (g. Iv. Peterlin), hajduk Gjuro (g. L. Tomažič) in sluga Fritzo (g. Iv. Eržen) bi s svojimi vrlo pogojenimi vlogami lahko nastopili na vsakem .večjem odru. Pa tudi druge osebe v igri so našle spretne predstavljavce, tako župan (g. Avg. Jeločnik), trgovec (g. BI. Novak), seljak (g. Ant. Završnik), jet-ničar (g. Iv. Korbič), polkovnik (g. Ant. Koleša) in hlapec Matko (g. I. Šimenc). Manjše vloge so bile dobro porazdeljene, režija prav skrbna. — Pred uprizoritvijo igre je zapel društveni pevski zbor pod preizkušenim vodstvom g. P. Gorjupa Nedvedov »Pozdrav« in veliko kantato »Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo«. Živahna pohvala občinstva je pričala, kako velik učinek je naredila kantata. V resnici, neki posebni duševni vžitek nudi ta globoko zamišljen slavospev rokodelstvu, ki ga je društvu poklonil g. državni poslanec dr. Janez Ev. Krek, in ga je krasno uglasbil g. Fr. Ferjančič ter so ga pevci-rokodelci s pravimi občutki zapeli. Solista g. L. Bajde in g. Iv. Erman sta se pri proizvajanju kantate zlasti odlikovala. Na sporedu je bil tudi govor; društveni predsednik g. Alojzij Stroj je govoril o pomenu katol. društev rokodelskih pomočnikov za napredek rokodelstva in o njih splošnem kulturnem pomenu. V svojih izvajanjih je povdarjal zlasti one točke, ki jih je prav te dni omenjal
V	nemškem državnem zboru poslanec dr. Grunenberg, ki je z mogočno, prepričevalno besedo slavil katol. društva rokodelskih pomočnikov. — Ljubljansko društvo sme zadnjo prireditev z vso pravico zabeležiti med veselo točke
V	svojo na izobraževalnih delih bogato kroniko.
lj Afera Borštnik Zvonarjeva - Go-vekar končana. Danes dopoldne se je končala znana razprava Borštnik-Go-vekar. Sušnik, dr. Tavčarjev ltonci-pijent, uvodoma pove, da na to ne da ničesar, kar je Naglič izpovedal z ozirom na igranje Borštnik-Zvonarjeve. Sodnik Zottmann odkloni vse dodatne predloge. Z ozirom na po »Narodu« in »Laibacher Ztg.« objavljeni kritiki izjavi nemško, ker je bila tožba nemška: »Die Zeitungen sind keine Urkunden und die Qualitat der Kritik in den hie-sigen Zeitungen ist sattsam bekannt.« Priča Bohuslav izpove med drugim: »Skoraj vsi igralci prihajajo pi'opozno k izkušnjam. O prepirih, intrigah ne ve sam ničesar. Spoštuje Borštnikovo kot veliko umetnico.« Sodnik zasliši kot gledališkega izvedenca ravnat, nemškega gledališča Jožefa Richterja, ki pove med drugim, da so mu znane razmere od šmire do dvornega gledališča. Z ozirom na vloge, ki jih je odklonila Borštnikova, izjavi izvedenec, da če je bila angažirana kot prva igralka, je bila razven ene upravičena vse vloge odkloniti. Po pogodbi je bila Borštnikova angažirana kot igralka za di'ame, igrokaze in burke. V pogodbi ni bila njena sti*oka posebej označena, dasi je imela najvišjo gažo in dasi je Borštnikova znana po vsem slovanskem jugu kot prva dramatična moč. Sodnik je tožbo Borštnikove odklonil s sledečimi razlogi: Za pogodbo je odgovoren Go-
Glasovanje s pomočjo elektrike. V
francoski zbornici boelo letos upeljali novo napravo, s katero bo mogoče glasovati poslancem brez posebnih dolgo-veznosti. Na mizi zapisnikarja se bo 'namreč nahajala ploskev, na kateri bodo zapisana vsa imena poslancev. Pri vsakem imenu bo 5 različnih znakov, ki bodo pomenjali, ali je poslanec navzoč,-ali ne, ali pritrjuje predlogu ali ne, aji pa sploh ne glasuje. Pri začetku vsake seje pritisne došli poslanec na gumb nft svoji pisalni mizi tor tako naznani po električnem potu svojo navzočnost. Pr glasovanju se pa poslužuje po potrebi treh gumbov za »da, ne, ali da so zdrži glasovanja«.
Svobodomisleci in zvonovi. Društvo »Svobodne misli« v Doulleusu na Francoskem jc zahtevalo od občinskega sveta, naj se mu dovoli napraviti zvonove, da bodo zvonili pri civilnih pogrebih. Kljub temu, tla obstoji občinski svet skoro iz samih radikalcev, je vendar imel toliko okusa, da je odbil čudno prošnjo svobodomislecev.
500 hiš je pogorelo v Jokoliami na Francoskcm. 3000 ljudi jo brez strehe,
ROJALISTIČNE DEMONSTRACIJE NA FRANCOSKEM.
Pariz, 22. marca. V Amlensu so bile proti generalu Picardu, ki jo prišel tja, da prevzame poveljstvo drugega vojnega zbora, veliko pocestne rojali-stične demonstracije. Policija je odstranila. veliko rojalistične lepake, ki so jih rojalisti nabili po vogalih.
ZRAKOPLOVNA VOŽNJA MED D#S-SELDORFOM IN BEROLINOM.
Berolin, 22. marca. Ravnatelj Zep-pelinove družbe, Cosmann, je naznanil, da so predpriprave za zrakoptovno vožnjo med Dusseldorfom in Berolinom že toliko gotove, da so bodo redne vožnje z zrakoplovom vršile žo to leto.
LAKOTA V SIBIRIJI.
Peterburg, 22 .marca. Iz omskega guvernementa so poroča o lakoti. Vsled pomankljive hrane jo izbruhnila skor-butova epidemija.	• 'i^i'-
• v-1:
VELIKA TATVINA.
Bruselj, 22. marca. V nedeljski noči jo bilo vlomljeno v neko trgovino z zlatnino na eni glavnih cest v nepo-
sredni bližini severnega kolodvora. Trgovino so tatovi popolnoma izpraznili in pokradli dragocenosti za 150.000 frankov.
TJRZSNE O ENE.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 22. marca.
Pšenica za april 1910.....13-93
Pšenica za okt. 1910 . . . ... .	11-52
Rž za april 1910 . . . .....	8-76
Rž za okt. 1910.......8-41
Oves za april 1910 . . ....	7-40
Koruza za maj 1910......6 21
Efektiv: velike premembe.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736 0 mm.
o Ul a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Is1 „M » - >
21	9. zveč.	731 8	8 1	sr. jvzh.	jasno	
22	7. zjutr.	7330	2-3	si, szah.	»	00
	2. pop.	733 0	12-8	sr. svzh.	*	
	Sredn	a včerajšnja temp. 83", norm. 4'6,J.				
Znanost in umetnost.
—	30-letnica Franca Ondrička. Tej
dni je slavil 30-letnico svojega umetniškega delovanja virtuoz na gosli prof. Fran Ondriček, rojen leta 1859. v Pragi, Oče njegov je bil prvi violinist v pra-< škem gledališču in on ga jc tudi glasbeno izobrazil. Dovršil je konservatorij v Pragi in Parizu. Sedaj je profesor na Dunaju.
lj Koncert čelista g. I. Stano, sc je
vršil v petek zvečer v malodanc prazni mali dvorani »Narodnega Doma«. Radi verujemo, da so pred mnogobrojnim občinstvom vse z drugimi občutki igra, kot pa če umetnika deprimira taka praznota, G. Stano je umetnik na svo-. jem inštrumentu, igra z vervo ima bla-; goglasen ton in lepo tehniko, samo, da je njegov inštrument nekoliko trd. Iz-borno je sviral Saint - Sacusov koncert, dasi je semtertje motilo spromljevanje,' ki je bilo vobče premočno. Zelo čustven no je prednašal tudi skladbe Oršičeve, katere bi bilo najprimernejše označiti za glasbene slike. Prazen se je čul S. Bachov »Air« brez spremljevanja, do-čim tega nismo opazili pri Piattyjevi »Koncertni etudi« ki je bila kaj elegantno izvedena. Krasni sta bili obe Popprovi točki »Noeturna« in »Taran-tella«, v njih se je pokazal gospod Stano res mojstra. Z dobrimi utisi gospod Stano ni odšel iz Ljubljane, kjer tista inteligenca, kateri je baje konservatorij živa potreba, niti teh redkoseja-nih večerov komorne glasbe ne pride uživat, katere prirede k nam se zaletele bele vrane. Vrlega umetnika spremljajo naše tople simpatije in želje na njegovem daljnem sigurno uspešnem umetniškem, delovanju.
* Esperantska slovnica je izšla. Esperanto je mednarodni jezik, ki jo razširjen po vsem svetu. S pomočjo te slovnice se priuči lahko vsak sam brez učitelja esperanta v najkrajšem času. Izvod stane 1 K 20 v, po pošti 20 v več. Knjigo se dobi samo pri založniku; Lju. Koser, stud.lur., .Turšinci pri Ptu-. ju, Štajersko.
—	Rojak-umetnik v tujini. »Amerik kanski Slovenec«, ki izhaja v Jolietu, piše 4. marca: Gospod Anton Foerster, naš rojak (rodom Ljubljančan), znan kot briljanten koncertni pianist po vsem omikanem svetu in od zadnjo jeseni profesor godbo na veliki šoli »Chi-cago Musical Collcge«, o čegar prvem nastopu v Ameriki smo poročali svoj čas, je zadnji četrtek v Chikagi zopet slavil zmagoslavje. Priredil je svoj koncert, o katerem so zelo pohvalno poročali vsi svetovni listi ehikaški. Znani glasbeni kritik Gabriel Katzen-berger piše v »Westen und Daheim« z dne 27. februarja tako-le: Gosp. Anton Foerster od fakultete »Chicago Musical College« in o čegar izvanrednih sposobnostih kot pianist in glasbeni pedagog smo že podrobno poročali po njegovem prvem javnem nastopu v uvedbenem koncertu (z gosp. Seebal-dom) v Orchestra Hallu, je priredil v Ziegfeldovi dvorani zadnji četrtek zvečer svoj prvi recital tukaj. Tridelen, telitovit spored s Schubertom, Beethovnom, Chopinom (štiri točke) in Lisztom (tri točke) je že vnaprej naznanjal velik muzikalen užitek. ' Krasna Schubertova, fantazija z »Allegro con fuoco«, laskavim, milo zvenečim »Ada-gio«, v katerem uporablja Schubert »Wanderer«-melodijo, in potem s »Pre-ste-AlIegro«, je namah poživila občinstvo. Gospoda Foersterja izvajanje je bilo najčistejše umetniško stvarjanje, ki je vsakogar navdalo z nemotenim, nemešanim, čistim veseljem. Umetnik jo umel, napravili »\Vandcrerja-; na
Kimballovem klavirju spevnega. Oci lirsko nežnega do mogočnega dramatičnega nas je razno dušno stanje zopet sladko obhajalo, ki je razodeva div-ni »Adagio«. Resnična radost je, slediti gospodu Foersterju na klavirju v njc-Kovem duhoviiem in plemenitem igranju. Vse njegovo vedenje, mir in jasnost v njegovem shvatanju vpliva z iz-vanredno privlačnostjo na njegove poslušalce. — Njegov igralni red ni bil morda kronologičen, pač pa čisto este-tična razvrstitev, ki je nudila najlepše bisere omenjenega skladatelja. Žal, da smo mogli slišati samo še Beethovnov »Rondo« ter Chopinov »Impromptu« in njegove »Etudes«, ki so se igrali z isto-toliko briljantnostjo, z istotako globokim umetniškim čutom in sijajno tehniko. — Tako znameniti chikaški kritik. In mi Slovenci smo lahko ponosni na gospoda Foersterja, ki je naše gore list.
* Mentor. List za srednješolsko mladino. Letnik II. štev. 6. Vsebina: Študent naj bo . . . (Fr. S. Finžgar.) — Na pesku. (Jos. Lavtižar.) — Za lisico. Lovske slike. (Fr. Ks. Steržaj.) — Jesenski listi. (Prof. dr. Pengov.) — Iz prijateljskega življenja. (Jos. Logar.)
—	Navod za. šahovo igro. (Andrej Ur-šič.) — Drobiž: Jakoba Alešovca izbrani spisi. — Kaj se da iz pisave brati.
—	Karamsin o Rusih. — Helvetius. — Washington o veri. — »Mentor« izhaja prvi dan vsakega meseca in stane 4 K na leto, za dijake 2 K. Izhaja v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano.
s mm emu
se doseže na vsak način boljše uspehe, kot z navadnim ribjitn oljem. Ta je bistveno lažje prebavna in učinkuje zaraditega hitreje in zanesljivejše.
Ona prinese dalje boljše uspehe, ker jo vsi radi vživajo, kot navadno ribje olje, katero odklanjajo zaradi neprijetnega okusa.
Izrecno najbolj fino, prvovrstno lofotsko (norveško) ribje olje, ki ima največ redilne moči, pride pri pripravljanju
Scott-ove emulzije
v vporabo in to so dokazi, zakaj je Scott-ova emulzija obče priznana za neprekosno vzor-emulzijo.	2615
Cena izvirni steklenici 2K 50 v.
Dobi se v vseh lekarnah.
Pristna le s to znamko — ribičem — kot garancijskim
znakom SCOTT- ovega ravnanja!'
flLA (m » jbnm v Ljubljani vprome-flH H ~!f&m tni ulici blizu južnega M MAJIHv AR kolodvora, priprav-
na za vsako obrt ali trgovino, se proda prostovoljno pod jako ugodnimi pogoji. Pojasnila daje odvetniška pisarna dr. Ivana Tavčarja, Sodnljska ulica štev. 2.	sn 3-1
Lep močan doz „ za moštvo „
proda po jako ugodni ceni
županstvo v Boh. Bistrici.
y » * ? 1 » » 1
Harmonij
skoro popolnoma nov s 4 registri, z močnim in lepim glasom se za 150 K proda. Kje, pove uprava lista.	816 2—1
Na veliki četrtek dospe sledeče:
Donavski karpi, fagoš iz Pla-tenskega jezera, ščuke in različne morske ribe. Dalje pa tudi fazani, kopuni, poulardi in purani. Fine praške gnjati (šunke) vedno v 812	zalogi.	2-1
Fr. Kham
trgovina Specerlje, delikates in vinarna.
Prihranite
vsak dan
4'80 do 24 kron, ako za-vživate železnato vino s kino lekarja Piccoli-ja t Ljubljani z dnevnim izdatkom 18 vinarjev, mesto kina železnatega vina, ki ne vsebuje več železa, kot navadno vino in kojega bi morali izpiti eden do pet litrov na dan, da bi do-vedli organizmu potrebno množino železa, kar bi pa bilo radi alkohola le škodljivo. Polliterska steklenica Piccolijevega železnatega vina 2 kroni - Naročila proti povzetju. 3281
posteljno visijo
odstrani zajamčeno takoj! Slovita priznanja in pohvale. Zdravniško priporočeno. Starost in spol se morata naznaniti. Knjižico pošlje zastonj: Zavod ..Sanitas" Velburg P 347 Bavarsko.	284 31
MOCAI, PRIDEN DEČEK
14 let star, poštenih starišev, želi vstopiti pri dobrem in poštenem krščanskem mojstru kot vajenec v ključavničarski obrt. Vstopi lahko po praznikih ali z majem. Blagohotne dopise se prosi pod ,,Priden deček št. 1000 Poste restante Tržič Gorenjsko.	soo 4-1
Gozdi
Pobrežje št. 229 pri Mariboru
zelo lepi, mali in veliki, največ smreke, so na Spodjem Stajer-na prodaj. Pojasnila pri gosp.
:MATIJI OBRAN:
789 1
Čemu trositi mnogo denarja za inozemsko tuje blago, ko se vendar dobi najfinejši tuzemski me-296	dicinal	i_i
t
ena velika steklenica samo za 3 K. Velika zaloga pri tvrdki:
Leskoiic & Meden
v Ljubljani, Jurčičev trg št. 1. Trgovina špecerijskega, kolonialnega in materijalnega blaga, raznih barv, žganja, vina in deželnih pridelkov na drobno in debelo. Telefon št. 131.
St. 5104.
Razglas.
808
Na vzorni sirarni v Stari Fužini v Bohinju je ustanovil deželni odbor
za praktikante
z mesečno podporo po 30 K.
Prosilci morajo imeti v sirarstvu že nekaj prakse. Prednost imajo oni, ki so dovršili mlekarski tečaj na Vrhniki. Praktikantje morajo opravljati vsa dela v sirarni v Fužinah in na planinskih sirarnicah. Vežbanje traja osem mesecev, in sicer od 15. aprila do 15. decembra 1.1.
Vsak praktikant se mora zavezati, da ostane vseh osem mesecev nepretrgoma v pouku na Fužinah.
Mesečno podporo bodo praktikantje prejemali v mesečnih obrokih potom »Mlekarske zveze« v Ljubljani. Prošnje je vlagati
do 1. aprila 1.1.
pri »Mlekarski zvezi« v Ljubljani.
Deželni odbor kranjski
v Ljubljani, dne 16. marca 1910.
PrlporoCa se
695 1
največja zaloga o6leR za gospode in čečRe
Solidna postrežba! Nizke cene!
Linblgana, Pred Skotilo 19
Medno najnouejSa konfekcija za dame in deklice
Varstvena znamka.
KSiiiepjeira cementna stresna opeka HM
644 16 1	z zarezo in brez zareze
je trpežnejša in cenejša kot vsaka druga opeka. - V zalogi jo ima v poljubnih množinah izdelovatelj	<
IVAN JGLACIN, LJUBLJANA \
^ Zahtevajte cenik! — — Ravnotam vedno velika zaloga Portland-cementa. 1

512
ii moderno Hiti
za moške obleke
v največji izbiri priporoča po ugodni ceni
R. Miklauc
lilabijana, Stritarjeva (SpitalsHa) ulica 5.
Obstoj tvrdfce čez 40 let!
Vino po ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja BoC v Istri, belo in črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 24 vinarjev liter in se ga more naročiti tudi samo 56 litrov. 667 100—1
Kupi se dobro ohranjen in po ceni
harmonij
Naslov pove uprava lista.
813 3—1
se priporoča v izdelavo vsakorrstnih kn jigoveških del. Specijaiifefa: crfanfe poslovnih knjig za denarne zavode, trgovce, tovarnarje, društva i. t. d. Vsako naročilo se točno in natančno po predpisa izvrši. Raznovrstni vzorci na zahtevo brezplačno.
naloečja zaloga u Ljubljani,
K spomladni in poletni seziji
si dovoljujem svoje cenjene odjemalce opozoriti na svojo velikansko zalogo u konfekciji za dame, gospode, deklice, dečke in otroke, posebno pa na spodaj omenjene predmete: Otroške obleke, pralne .... od K 1'50 naprej » » i z blaga ... » » 4'-
Obleke za dečke......» » 6*—
» » gospode.....» » 8'—
Površnike in šport, suknje za gospode » » 12 —
Pelerine s kapuco.....
Klobuke .......... »
Velour klobuke.......»
»
»
»
- »
»
»
Zaradi prevelike zaloge v damski konfekciji, cene znatno znižane
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg štev. 5. m

Izdajatelj: Dr. lenacU 2itnilu
Tisk: »Katoliške Tiskarne«..
Odgovorni uredniki Ivan Sietew