Matija Gergolet, Doberdobec, ki v Londonu velja za najboljšega ocenjevalca družb v vsej Evropi /4 Pred Štandrežem odslej mozaik z dvojezičnim napisom - i r -V Umorjena ruska novinarka Ana Politkovska je bila kot vojak na fronti, sedem let sredi konflikta, a sta njena fizična in duševna moč zmagali / 12 Primorski SREDA, 16. MAJA 2007 št. 115(18.898) leto LXIII. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,75€(180 SIT) Bojan Brezigar Odločitev desnosredinske večine na tržaški občini, da glasuje proti resoluciji občinskega svetnika Stefana Ukmarja v zvezi z ureditvijo spominskega parka na openskem strelišču samo še potrjuje oceno o politiki Dipiaz-zove uprave do nekaterih ključnih vprašanj slovenske manjšine, ki živi v tržaški občini, pa tudi do zgodovine teh krajev. Ko obravnavamo to vprašanje, namreč ne smemo pozabiti na dogovor, na osnovi katerega so Slovenci, dolinska občinska uprava in krajevna srenja, dali na razpolago zemljišče in dovolili postavitev spomenika na bazovski fojbi; v zameno naj bi tržaška občina pristala na ureditev spominskega parka na kraju, kjer so bili ustreljeni obsojenci prvega tržaškega procesa, med njimi Pinko Tomažič, kasneje, v času nacistične zasedbe, pa tudi številni talci. Tržaški županje te dogovore očitno sprejemal s figo v žepu. Opensko strelišče sicer ni več vojaški objekt, dejansko pa na njem potekajo treningi in tekmovanja v športnem streljanju. Gre za dejavnost, ki ni uskladljiva z spominom, ki ga dolgujemo nedolžnim žrtvam; še več, gre za žalitev njihovega spomina, saj bi moral biti ta kraj smrti predvsem kraj tišine in spoštovanja. Za glasovanje na seji občinskega sveta torej ne more biti nikakršnega opravičila; gre za očitno kršitev dogovorov, predvsem pa gre za pomanjkanje osnovnega spoštovanja do žrtev, ki bi ga pričakovali prav od vsakogar, še zlasti od ljudi, ki v občinskih klopeh trdijo, ta zastopajo vse prebivalstvo. DEŽELA - Razsodba upravnega sodišča Slovenci prikrajšani za 800 tisoč evrov Sodniki so sprejeli priziv Gombačeve SGPS alessandria - Dva so ujeli, tretjega še lovijo Trije albanski priseljenci preusmerili in zažgali avtobus Razbitine avtobusa, ki so ga včeraj pri Alessandrii trije albanski priseljenci preusmerili in nato zažgali ansa ALESSANDRIA - Trije albanski priseljenci so včeraj pri Alessandrii preusmerili linijski avtobus. Med ugrabitvijo je bil lažje ranjen policist, ki je skušal preprečiti preusmeritev. Ugrabite- lji so pred begom zažgali avtobus. Dvema so policisti prišli na sled in ju aretirali, tretjega pa še lovijo. Potniki so se rešili brez poškodb. Na 18. strani TRST - Deželno upravno sodišče je razveljavilo sklepe, s katerimi je Dežela FJK ustanovila svoj sklad za slovensko manjšino. Razsodba je zamrznila 800 tisoč evrov deželnih prispevkov. Sodniki so sprejeli pritožbo Slovenske gospodarske-prosvetne skupnosti in vrh vsega še naložili Deželi plačilo 1500 evrov sodnih stroškov. To kar ni uspelo desnici je torej uspelo organizaciji, ki jo vodi Boris Gom-bač. Sodniiki se v razsodbi sklicujejo na vrsto domnevnih proceduralnih nepravilnosti pri delitvi deželnega proračunskega denarja slovenski manjšini. Pod vprašaj postavljajo tudi vlogo deželne posvetovalne komisije za Slovence, ki je bila pravkar obnovljena. 800 tisoč evrov nikakor ni majhna vsota, zlasti če pomislimo, da manjšina dobiva od države že vrsto let enaka sredstva ne glede na naraščajoče stroške. Ustanovitev omenjenega sklada je bil ne samo finančno, temveč tudi politično dejanje Il-lyjeve koalicije v korist Slovcencem. Na 3. strani Tržaški občinski svet: luna park naj kar ostane pri Rižarni. Na 8. strani Goriški sedež Tržaške univerze odpira vrata Libiji Na 14. strani Ansambel SSG je včeraj odpotoval na gostovanje v Rusijo Na 7. strani evropska unija - Dosežen dogovor o mobilni telefoniji Telefonski pogovori s tujino naj bi bili v Evropi kmalu cenejši BRUSELJ - Nemško predsedstvo Evropske unije, Evropska komisija in Evropski parlament so včeraj na tristranskih pogajanjih dosegli dogovor o znižanju cen za klice v tujini, so sporočili evropski diplomatski viri. Maloprodajna cena v prvem letu veljave novih pravil naj bi bila 49 centov za odhodne klice v tujini, za dohodne klice pa prvo leto 24 centov, nato pa naj bi se v treh letih postopno znižale na 43 oziroma 19 centov.Če bodo dogovor danes potrdile vse članice, nato pa na plenarnem zasedanju konec meseca še evropski poslanci, bodo lahko Evropejci v tujini ceneje telefonirali že med poletnimi počitnicami. Pogajanja o novi ureditvi telefonskih gostovanj v tujih omrežjih so bila osredotočena na dve točki: način preklopa telefona uporabnika na zanj ugodno »evropsko tarifo« za dohodne in odhodne klice v tujini ter na cene pogovorov, ki jih bodo operaterji zaračunavali uporabnikom in drug drugemu. Po uveljavitvi nove uredbe naj bi imeli operaterji mesec dni časa, da uporabnike obvestijo o novi, evropski tarifi. Uporabniki naj bi imeli nato dva ali tri mesece časa, da se odločijo med novo in staro tarifo, sicer pa naj bi jim bila samodejno dodeljena nova, razen če nimajo z operaterjem že sklenjene kakšne posebne pogodbe. V prizadevanjih za čim boljši pregled nad cenami klicanja v tujini dogovor predvideva, naj operaterji v treh mesecih po uveljavitvi nove uredbe zagotovijo ustrezno obveščanje. Uporabnik naj bi ob vstopu v tuje omrežje prejel sporočilo z informacijami o cenah klicev in številko, na kateri lahko pridobi dodatna pojasnila. Nova uredba naj bi veljala tri leta, v prvem letu naj bi maloprodajne cene za odhodne klice znašale 49 centov, v drugem 46 centov, v tretjem pa 43 centov, za dohodne klice pa 24 centov, 22 centov in 19 centov. Operaterji naj bi si med seboj za klic zaračunavali najprej 30 centov, 28 centov in zadnje leto 26 centov. Možnosti za dogovor med državami članicami v sredo na veleposlaniški ravni so, kot omenjeno, po navedbah virov precejšnje, vendar se neuradno pojavljajo tudi informacije, da naj bi dogovor prej ali slej blokirala Velika Britanija, ki je doslej skupaj s Francijo najbolj vztrajno branila interese mobilnih operaterjev. Če bi šlo vse po načrtih, bi lahko morda Evropejci v tujih omrežjih ceneje telefonirali že na poletnih počitnicah, po eni strani poudarjajo v Bruslju, po drugi strani pa nekateri viri opozarjajo, da zadeve zaradi zakonodajnih postopkov naj ne bi bilo mogoče izpeljati pred jesenjo. (STA) llirika Viaggi srl Trst, Ul. San Lazzaro 13, "El 040/637025 Videm, Ul. Vittorio Veneta 38/B, lS°0432/229270 SKOK V POLETJE S 4 *! UMAG MALI L0ŠINJ Hotel Sol Umag4* 2.6.-10.6. 3 dnl/2 noči, HB Hotel Apoksiomen 4* 3 dnl/2 noči, BB Gran Hotel Qaphusa4*| Hotel Luna 4* 27.5., 3.6. I do 23.6. 8 dnl/7 noči, HB I 3 dni/2 noči, HB osebo od €296 llirika LastMinuteCenter www.lastmi n utecenter.it info@lastminutecenter.it 2 Sreda, 16. maja 2007 MNENJA, RUBRIKE OGLEDALO Današnja moč desnice Ace Mermolja / V svoji torbi sem ohranil časopisno stran s člankom, v katerem Marc Lazar komentira francoske volitve. Segolene Royal je bila nedvomno medijsko uspešna in je prinesla v francosko predvolilno sabljanje svežino. Pri izpostavljanju vsebin pa se je zaustavila v tistem krogu, ki preprečuje francoski in evropski levici, da bi našla nove volilce in prepričljivo zmagala. Desni kandidat Nicolas Sarkozy se je uveljavil, ker je z nekaterimi trdnimi in med sabo celo nasprotujočimi si programskimi točkami prepričal zvesto desnico, del skrajne desnice in obenem nižje sloje, ki naj bi zaradi lastnega položaja volili za levico. Tega niso storili in ne delajo. Sarkozy je tako dokazal, da je prav z desnih stališč mož no po bi ra ti gla so ve v ba ze nu, ki naj bi po starih stereotipih pripadal levici ali po pu lis tič ni des ni ci. Marc La zar je sin te ti -ziral zmagovalčev program s temi besedami: red, avtoriteta, boj proti ilegalnim pribežni-kom, delo, individualne zasluge, gospodarski liberizem, ki pa z državnimi sredstvi pomaga najšibkejšim, nižanje davkov, nacija in Evropa. Če analiziramo omenjene pojme zasledimo jas no dvoj nost: na eni stra ni je po sa mez -nik s svojimi potrebami, željami in strahovi, na drugi strani je država, ki ščiti posameznika. Vse, kar sodi v poglavje dela in gospodarskih odnosov, to je v produkcijo in potrošnjo, je individualno. Posameznik se samouresniču-je. De la, se tru di in za svoj trud zah te va pri -merno plačo. Svet je tekmovalen: kdor več naredi, naj ima več. Kdor naredi manj, bo imel manj. Tistim, ki ne zmorejo tekme, naj priskoči na pomoč usmiljena država. Tekmovalnost je torej vrednota, kot sta to posameznikovo delo in uspeh. So li dar nos ti med po sa mez ni ki ni, ker si vsak pomaga sam. Uspeh ali neuspeh se dogajata v samoti. Človek se samouresničuje v razdrobljenem svetu. Pri tem seveda nima, razen se be, no be ne ga dru ge ga jam stva. Nam morda psiholog še čisto ob začetku zdravljenja ne zabiča: »Zapomni si, da si najprej ti in šele nato pridejo drugi«. Nikjer pa ne piše, da boš kdaj srečal druge na način ljubezni, varnosti ali srečne komunikacije. Zato si sam in sam si ustvarjaš svet, ki ti prija. Seveda tega ni mož no do se či zlah ka, mor da je svet, » ki pri -ja« celo nedosegljiv. V samouresničevanje in samodoseganje cilja pa danes ljudje verjamemo. Se ve da nas v sa mo ti in ne go to vos ti sre -ča tudi strah. Tu pa stopi v prvi plan država. Ne ureja nam življenja, ampak nam pomaga graditi plotove pred strahovi ter uživati ob zasluženem trudu. To dosega z redom, avtoriteto, z bojem proti ilegalnemu priseljeništvu, z nižanjem davkov in celo z občutkom nacije, ki pa ne posega v posameznikovo življenje, posameznik pa ji (naciji) nič ne dolguje. Če stva ri strne mo do skraj nos ti, je Sar -kozy, kot ostali voditelji evropske in ameriške desnice, razglasil vrednote individualnosti, istočasno pa jim je zagotovil varnost. Nikoli niso ljudje uporabljali toliko ograj, posebnih vhodnih vrat, alarmnih naprav, dovoljenj za nošenje orožja, hišnih trezorjev, kot jih danes. Ker vse to stane, ne bi raje za varnostne naprave poskrbela država? Seveda, z redom in avtoriteto. Sarkozyjeva »novost« je torej v naglaše-vanju posameznika in gospodarskega liberiz-ma. Ker pa ljudje, predvsem tujci in priseljenci, niso dobri, se država ponuja kot avtoritativni policaj. V sintezi si posameznik in država de li ta na lo ge in nih če ne sto pa v vrt dru -gega. Paralelno stopata eden ob drugem in se po kli če ta na po moč, ko je tre ba. Levica ne hodi po tej poti, ki je v sodobni družbi vedno bolj prevladujoča vrednota. Sami levi reformisti, ki so zapustili nekatere ustaljene vrednote, ne morejo mimo solidarnos ti, med člo veš kih zvez in po mo či, ki ni mi -loščina. Država ni samo nekakšen »asistent« ali pa policaj, ki pomagata posameznikom, da uresničujejo lasten uspeh ali neuspeh. Država levice ima še vedno urejevalno moč. Skuša usklajevati stališča, ureja tržišče, zagovarja laično in multietnično družbo, skratka, skuša ustvarjati pozitivno ozračje tam, kjer vidi desnica same nevarnosti in zmote. Levica zagovarja kulturo sožitja namesto policaja, solidarnost namesto miloščine, urejene odnose namesto podivjanega samoudejanjanja in tekmovalnosti. Očitno pa te vrednote ne najdejo v dovoljšnem »tevilu ljudi pravi konsenz. V resnici je desnica bolj cinična in temačna, levica pa še vedno verjame v nek red med ljudmi, v neko racionalno medsebojno komunikacijo. Skratka, je manj pesimistična in skuša gledati preko danega. Ta pogled pa je v bistvu mnogim zamegljen. V omenjenem smislu se mi je zdel simp-tomatičen family day na trgu San Giovanni. Tu je prišlo do fuzije med cerkvijo in italijansko desnico. Ne vem, če je bila fuzija volja vse katoliške hierarhije, ne vem, če so to hotela vsa katoliška združenja, ki so priredila manifestacijo in končno ne vem, če so to hoteli vsi ljudje, ki so bili na trgu. Del katoličanov se volilno ne opredeljuje za desnico. Spojitev pa se je objektivno zgodila, ker so bili na manifestaciji najvidnejši voditelji Doma svoboščin in Casini. Ker je Berlusconi pritekel na trg in izjavil, da se katoličani ne morejo opredeliti za levico in končno, ker je bil »sovražnik« manifestantov zakon o partnerskih zvezah, tako imenovani DICO. Zakon je pripravila Prodijeva vlada, ki je nujno postala tar ča mno žič ne ga na pa da. Fuzija med katoliškimi organizacijami in sodobno desnico je, če dobro pomislimo, v bistvu dokaj nenavadna zadeva. Prodijeva vlada ni ukinila nobenega zakona v korist družine. Berlusconijeva vlada pa ni sprejemala kakih posebnih ukrepov v njeno korist. Nadalje: liberalistična politika ne daje posebnih jamstev in načeloma ne podpira družine oziroma njenih članov. Delovna mobilnost, fleksibilnost, tržišče dela, ki ni naklonjeno mladim in ženskam, nižanje ravni socialne države, zdravstva itd. so elementi, ki nikakor ne sovpadajo z vizijo krščanskega usmiljenja in ljubezni do drugega. KD je zagotavljala rešilne pasove širokim množicam, si izmislila v sedemdesetih letih tako imenovane »baby« pokojnine in podobno. Berlusconi je daleč od te politike. Konec koncev je sam živo nasprotje evangelijev: je bogat (se spominjate kamele in iglinega ušesa?), je ločen, je demonstrativno hedonist in narcizist. Pri vseh teh točkah dejansko ni objektivnih pogojev za spajanje med duhovnostjo vernika in »materialnostjo« liberalistične desnice. Zal se je spojitev zgodila drugje: razprava o partnerskih zvezah je v spretni medijski režiji in z neštetimi posegi cerkvenih dostojanstvenikov in desnih politikov daleč prerasla resnični domet samega zakonskega osnutka. DICO je postal »velika tema«, kot sta bila to raz po ro ka in splav. DI CO je šib kej ši, ker ga desnica spretno omejuje na zvezo med homoseksualci. Dvomim, da bi takšna zveza lahko zmagala na kakem referendumu. Vendar je pri vsem tem še nekaj tretjega: tisto, zaradi katerega je zmagal Sarkozy. Cerkev in desnica sta se spojili v tabui-zaciji homoseksualnosti, a predvsem v zagovoru sicer abstraktne družine, ki pa postane konkretna, če pomeni zahtevo po denarnih be-neficijih. Predvsem pa je družina tisti sociali-zacijski vrh, ki ga individualci novega sveta še dojemajo in občutijo kot dobro. V iskanju redkih vrednot, ki obstajajo kot želja, je ideal družine živ. Vedno bolj sami posamezniki si ne želijo močne države ali Evrope. Zelijo si lepo in srečno družino, polno varnosti, ljubezni in brez ekonomskih težav. Družina ima svojo moč, ker je morda še edina agregacijska točka, ki jo ljudje občutijo kot dosegljivo in pomembno. Zato si želimo idealno družino, kot so si našim predniki želeli idealno državo in družbo. Desnica se cinično poigrava s to željo. Kaj pa država? Na trgu San Giovanni je ženska dejala novinarju: »Imam štiri otroke, država mi je dolžna pomagati!«. Država je torej asistent. Dvomim pa, da bi si gospa želela, da bi taista država posegla v vzgojo njenih otrok. Raje bi izbrala zasebne šole, seveda, če bi zanje imela dovolj denarja... Levičarji zagovarjamo javno šolstvo in vidimo pomoč družini v pripravnejšemu družbenemu redu. Drugi so ta red zapustili. Vse naredijo sami in po svoji volji: tudi otroke. Država in politika pa sta le svetovalki z vrečo denarja na hrbtu, ki pomagata, da ne bo tujec vstopili v vrt posameznika in njegove idealne družine, ali pa da ne bo pomanjkanja dobrin. Družina je zadnje družbeno obzorje sodobnih individualcev. V njej iščeta desnica in cerkev lastno potrditev. Zato desnica zmaguje: ker ne gradi prihodnosti, ampak pomaga sedanjosti, da se ne spremeni ter obenem interpretira atomizirano družbo individualcev, ki si želijo in se hkrati bojijo novega sveta. Levica verjame v razumne medčloveške vezi, desnica v samouresničevanje in v policaje. Ljudem je bližja druga varianta. po knjižnem sejmu v turinu - Že dvajseti po vrsti Pomembno mesto letos dobila tudi slovenska književnost O slovenski književnosti in o kulturi Slovencev v Italiji so spregovorili tudi (od leve) Boris A. Novak, Tatjana Rojc, Miroslav Košuta in Giorgio Pressburger, spodaj razstavni prostor založbe Ibiskos TURIN - V Turinu se je v ponedeljek zaključil mednarodni knjižni sejem Fiera Internaziona-le del libro, ena od najpomembnejših italijanskih izložb delovanja na področju knjige. Tisoč štiristo založnikov, 51.000 kvadratnih metrov razstavišč-nega prostora, nov paviljon, ki je bil v celoti posvečen stripu, 23 dvoran in prostorov, namenjenih srečanjem, preko 2000 uglednih gostov, tisoč načrtovanih večjih in manjših dogodkov. To so šte- vilke letošnje, dvajsete izvedbe sejma, ki so mu določili naslov Venti, senza confini - Dvajset, brez meja. V labirintu stojnic, sredi gneče obiskovalcev in gostov, smo bili v Turinu zanimivi tudi Slovenci, na več načinov. Gotovo kot ljudje ob meji, pa tudi kot pripadniki države takoj za mejo, po drugi strani pa tudi zaradi prisotnosti ene slovenske založbe, oziroma knjige L'allievo di Joyce Draga literatura V soboto popoldne Mlada Vilenica SEŽANA- Kulturno društvo Vilenica prireja v sodelovanju s sežansko Območno izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti ter domačim Jamarskim društvom že 7. literarno prireditev Mlada Vilenica. Literarni dogodek bo v soboto, 19. maja, s pri-četkom ob 15.uri v Vilenici. Pred jamo Vi-lenico, ki slovi kot najstarejša evropska turistična jama, bo najprej sprejem udeležencev, nato bo sledilo literarno branje sodelujočih mladih piscev ter nastop Matjaža Pikala in skupine Autodafe. Slavnost v sami jami pa se bo začela ob 17.uri s pozdravnim govorom sežanskega župana Davorina Ter-čona in pobudnika literarne nagrade Mlada Vilenica Aleksandra Peršolje. Sledila bo svečana podelitev literarne nagrade. V kulturnem programu pa bodo nastopili trobil-ni trio sežanske Glasbene šole, skupina za izrazni ples Mehki čevlji iz Sežane, medtem ko bodo člani Kulturnega društva Oktet Škofije pod umetniškim vodstvom Vladisla-va Korošca pripravili krajši koncert. (O. K.) Jančarja, ki jo je Založništvo tržaškega tiska izdalo skupaj z italijansko založbo Ibiskos. Slovenski avtorji so v živo na turinskem sejmu spregovorili dvakrat. Najprej na srečanju, ki ga je organizator priredil v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev. Dogodek je nosil naslov Kromografije, srečanje s slovenskimi pisatelji in Kromografije je naslov tudi dvojezične slo-vensko-italijanske publikacije, ki jo je izdalo Društvo slovenskih pisateljev. Vodila ga je prof. Tatjana Rojc, prisotni so bili nekateri od avtorjev, ki so v omenjeni knjigi objavili svoja besedila: Milan Jesih, Boris A.Novak, Veronika Simoniti in Vlado Zabot. Po uvodu voditeljice, ki je na kratko orisala zgodovino in položaj slovenske književnosti, so gostje spregovorili o sebi in prebrali poezije ali odlomke iz svojih proznih del. Predavanje se je nekako nadaljevalo naslednjega dne, v spremenjeni zasedbi. Ob prof. Tatjani Rojc je o slovenski književnosti, predvsem pa o kulturi Slovencev v Italiji spregovoril režiser in pisatelj Giorgio Pressburger. S svojimi mislimi in poezijami sta srečanje obogatila Miroslav Košuta in Boris A. Novak. Oba trenutka gotovo predstavljata nezane-marljiv korak na poti promocije slovenske književnosti in kulture v italijanskem prostoru in nedvomno odpirata nove možnosti, da se predstavimo, kar je pomembno še posebno v bližnji prihodnosti, ko bodo evropski reflektorji z večjo pozornostjo usmerjeni na Slovenijo, kot na predsedujočo državo Evropske Unije. Martina Kafol / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 16. maja 2007 deželni prispevki - Na zahtevo Slovenske gospodarske-prosvetne skupnosti Upravni sodniki zamrznili 800 tisoč evrov za Slovence Upravno sodišče razveljavilo sklade za manjšino iz let 2004,2005 in 2006 3 TRST - Deželno upravno sodišče je razveljavilo sklepe, s katerimi je deželna vlada v letih 2004, 2005 in 2006 financirala t.i. sklad Furlanije-Julijske krajine za slovensko manjšino. Sodniki so v sprejeli pritožbo Slovenske gospodarske-prosvetne skupnosti Borisa Gombača in tako zamrznili deželne finančne prispevke v višini 800 tisoč evrov. Sklad za podporo dejavnosti in kulturnih, umetniških, športnih, rekreacijskih, znanstvenih, pedagoških in založniških pobud, ki jih promovirajo in izvajajo institucije in združenja slovenske manjšine (to je njegov uradni naziv) je ob ustanovitvi leta 2004 znašal 200 tisoč evrov, leto kasneje in leta 2006 pa 300 tisoč evrov. Torej skupno gre za 800 tisoč evrov, ki jih je deželna uprava za prvi dve leti v glavnem že porazdelila. V imenu Gombačeve organizacije je pritožbo na upravno sodišče vložil odvetnik Giuseppe Sbisa, nasprotno stran (Deželo FJK) pa sta zagovarjali odvetnici Michela Del Neri in Daniela Iuri. Razsodba (sodnemu zboru je predsedoval Vincenzo Borea, kije bil tudi poročevalec obravnave) direktno oškoduje številne manjšinske ustanove, združenja in društva. In sicer SLORI, Slovensko stalno gledališče, Narodno in študijsko knjižnico, Glasbeno Matico, center Emil Komel, SSO, SKGZ, ZSKD, Slovensko prosveto, ZSKP, ZSŠDI, goriški Kulturni dom, Dom Bratuž, Dijaški dom Kosovel, Dijaški dom Gregorčič, Prae (Primorski dnevnik), Mohorjevo družbo, Mladiko, Most, ZTT, Kinoatelje, Planiko, društvo Trinko ter zvezi cerkvenih pevskih zborov iz Trsta in Gorice ter Novi Ma taj ur. Omenjeni proračunski sklad je Il-lyjeva deželna vlada na predlog slovenskih deželnih svetnikov ustanovila leta 2004, prvo proračunsko leto po deželnih volitvah. S tem je želela Dežela, ki že deli Slovencem državna sredstva, manjšini prispevati tudi svoj proračunski denar, kot se je Demokratična zaveza obvezala med volilno kampanjo 2003. Razsodba deželnega upravnega sodišča ne temelji na vsebinskih, temveč na izrazito proceduralnih zadevah, ki so vezana na sistem delitve sredstev, na delitev manjšinskih organizacij med primarnimi in ne ter na vlogi posvetovalne komisije za slovensko manjšino. Sodniki očitajo deželni vladi, da je v celoti osvojila predloge te komisije, ne da bi jih primerno utemeljila in obenem upoštevala nekatere prejšnje razsodbe DUS. V razsodbi tudi beremo, da je delitev sredstev iz deželnega fonda potekala brez ustreznega pravilnika, pri čemer naj bi Dežela kršila nekatere svoje zakone. Brez jasno napisanih pravil naj bi poslovala tudi omenjena posvetovalna komisija, ki jo je deželna vlada pred nekaj tedni obnovila. Upravni sodniki očitajo članom te komisije, da so pri predlogih za delitev deželnih sredstev dali prednost večjim slovenskim organizacijam ne toliko na škodo manjših kot na škodo bolj pravične delitve sredstev. Dežela, ki se lahko na razsodbo pritoži na Državni svet, bo morala tudi plačati 1500 evrov sodnih stroškov. Gombač se je v sklopu pritožbe obregnil tudi nad prispevkom 200 tisoč ev-rov, ki ga j e i z fonda 2004 Dežel a v celoti namenila SSG-ju. Pritožbo so sodniki ocenili za neosnovano (leta 2005 je Gombač v gledališkem svetu zastopal Pokrajino Trst), dali pa so mu popolnoma prav glede postopka pri delitvi deželnih sredstev. SandorTence Tudi v centru Bratuž bi lahko občutili posledice razsodbe deželnega upravnega sodišča zagreb Zemljevid zavoda 25. junij Za Sanaderja je navadna norčija ZAGREB - Zemljevid o problematiki slovensko-hrvaške meje, ki ga je v ponedeljek v Ljubljani predstavil novoustanovljeni Zavod 25. junij, je hrvaški premier Ivo Sanader včeraj v Zagreb ocenil kot "norčijo". Ob tem je izrazil pričakovanje, da se bo slovenska vlada od zemljevida ogradila. Sanader je dejal, da takšen zemljevid "nima nikakršnih možnosti" in da "pripada zgodovini 20. stoletja". "Pri tem mislim na tiste, ki so podobno ravnali ob drugih priložnostih ter na ostale sosede," je izjavil Sanader v odgovoru na novinarska vprašanja. Hrvaški premier je še dejal, da "Slovenija ne more ogroziti vstopa Hrvaške v Evropsko unijo" in da Ljubljani referendum o novi članici EU ne bi bil v prid. Podobnik je namreč v ponedeljek napovedal, da bodo v zavodu začeli zbirati 40.000 podpisov za naknadni zakonodajni referendum, če bi Hrvaška še koroška - Odločno stališče podpredsednika NSKS Vouka o dvojezičnih napisih »Kancler Gusenbauer se bo moral odločiti ali za manjšino ali za Haiderja« rečih prebivalcev v posameznih občinah, odzval z opozorilom, da so na mizi izsledki več ljudskih štetij. O teh pa se ve, da število pripadnikov manjšine »zaradi manjšini neprijazne avstrijske politike stalno pada«. »Hkrati imamo 52 let Avstrijsko državno pogodbo, ki bi morala biti že zdavnaj izpolnjena,« je še pristavil pod pred sed nik NSKS. Avstrijski zvezni kancler Alfred Gusenbauer je v začetku tedna glede bodoče ureditve dvojezičnih napisov napovedal, da bo v sredo, 23. maja, njegov zadnji sogovornik pri iskanju rešitve tega vprašanja koroški deželni glavar Jorg Haider. Slednji pa poleg zahteve po »statistično utemeljeni rešitvi« odločno nasprotuje tudi kakršnikoli razširitveni klavzuli, ki bi omogočila tudi kasnejšo postavitev dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel. Nadalje bi morala ureditev temeljiti na ustavnem zakonu, »s čimer bi se en krat za vse lej za go to vi lo, da je ko -nec razprav,« je svoje pogoje za rešitev vprašanja dvojezičnih tabel sporočil Gusenbauerju koroški deželni glavar Haider. Edino, o čem se je pripravljen pogajati, so odstotki za postavljanje dvojezičnih napisov, je še pristavil desničarski populist. Pri tem je vnovič zavrnil razsodbo ustavne ga so diš ča z de se ti mi od stot ki in menil, da bi bila v skladu z ustavo in mednarodnimi normami tudi rešitev »med 15 in 25 odstotki«. Ob včerajšnji 52. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe (-ADP) pa je tedanji tajnik Slovenske prosvetne zveze (SPZ) Tonči Schlapper opozoril, da še danes niso uresničene leta 1955 koroškim Slovencem dane obljube. Schlapper je v tiskovni izjavi zapisal: »Pred 52 leti so se izpolnile sanje avstrijskih demokratov in antifašistov, ki kljub nasilju in grozotam fašizma niso izgubili vere v samostojnost avstrijske države, predvsem pa ne v pravičnost. Tako je mednarodni odpor, katerega del in posebna oblika je bil tudi partizanski upor koroških Slovencev, obrodil tako željene sadove: svobodo Avstrije, njeno neodvisnost in nevtralnost. Bistveni sestavni del državne pogodbe pa je tudi člen 7 - ustavno zajamčena magna karta pravic narodnih skupnosti, torej tudi koroških Slovencev. Žal je ostal ta člen neizpolnjen -vse do danes... « Ivan Lukan Ivo Sanader naprej izražala ozemeljske težnje po Piranskem zalivu in ogrožala prost dostop Slovenije na odprto morje. Sanader je dodal, da se njegov slovenski kolega Janez Janša ni nikoli strinjal s takšnimi stališči. Izrazil je prepričanje, da v Sloveniji obstaja dovolj politične volje za skupno odločitev o sprejemanju postopka pred mednarodnim sodiščem, ki naj bi pripeljal do ureditve meddržavne meje. (STA) dežela fjk Čezmejno sodelovanje s Slovenijo TRST - Peta komisija deželnega sveta Furlanije Julijske krajine je včeraj z večino glasov izdala pozitivno mnenje za deželni operativni program Evropskega sklada za deželni razvoj v obdobju 2007 -2013 in za program čezmejnega sodelovanja med Italijo in Slovenijo. V zvezi s tem je odbornik Gian-franco Moretton opozoril, da program povzema evropske smernice, kjer pa ni več poudarek samo na spodbujanju dejavnosti temveč na ozemeljskem sodelovanju. Novost predstavlja dejstvo, da je program razširjen na precej večje območje s 5,5 milijona prebivalcev, vanj pa sta poleg Slovenije, Furlanije Julijske krajine in dela Veneta vključeni tudi pokrajini Ferrara in Ravenna. Za čezmejne projekte je na razpolago 136 milijonov evrov, FJK pa ima vlogo koordinatorja pogajanj za prirpavo projektov med zainteresiranimi partnerji. Jörg Haider (levo) še naprej odločno nasprotuje postavitvi novih dvojezičnih napisov CELOVEC/DUNAJ - »Avstrijski zvezni kancler Alfred Gusenbauer se bo moral odločiti, ali bo vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel rešil v dogovoru s slovensko narodno skupnostjo ali pa proti njej v dogovoru z deželnim glavarjem Jörgom Haider-jem«. S temi besedami se je odzval podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Rudi Vouk na napoved koroškega deželnega glavarja, da pri pogovoru s kanclerjem Gusenbauerjem prihodnji teden (23. maja) na Dunaju ne misli popustiti. V zvezi z obiskom avstrijskega kanclerja v petek v Sloveniji pa se je oglasil tudi predsednik nemškonacional-no usmerjenega koroškega »Heimat-diensta« in zahteval, naj Gusenbauer v Ljubljani tematizira tudi vprašanje nemške manjšine v Sloveniji ter zanjo zahteva več »temeljnih pravic«. Sedanja ureditev pravic nemške manjšine da vsekakor ne zadostuje, je še pristavil Feldner, ki v vprašanju dvojezičnih krajevnih napisov podpira predlog t.i. Karnerjeve skupine s skupno 173 dvojezičnimi tablami. Podpredsednik NSKS Rudi Vouk se je na zahtevo deželnega glavarja Haiderja, ki je med pogoji za pristanek na kršnokoli rešitev navedel »statistično utemeljeno rešitev«, za kar bi bila potrebna ugotovitev »dejanskega števila« slovensko govo- 4 Sreda, 16. maja 2007 GOSPODARSTVO / finančno svetovanje - Pogovor z analitikom Matijo Gergoletom Doberdobec v Londonu ali sreča pomaga pridnim O najboljšem ocenjevalcu vrednosti družb v Evropi je pisal tudi Financial Times TRST - Mlad Doberdobec, ki se mu je uspelo uveljaviti v Londonu, na največjem evropskem in enem največjih svetovnih finančnih trgov. Govorimo o Matiji Gergoletu, tridesetletnem finančnem analitiku pri Goldman Sachs, eni največjih in najbolj uveljavljenih poslovnih bank na svetu. Povod za naš telefonski pogovor z Matijo Gergoletom je bil članek v britanskem poslovnem dnevniku Financial Times, kjer so ga v zapisu, opremljenem s po-tretom, označili za najbolj točnega ocenjevalca vrednosti in zaslužkov družb v vsej Evropi, in to v konkurenci približno dvesto finančnih analitikov. Nagrada je bila sicer dvojna, tako za najboljšega ocenjevalca energetskih družb, kot za najboljšega ocenjevalca v Evropi ne glede na področje, na katerem družbe poslujejo. Za tistega, ki Matije ne pozna, je bila novica nedvomno presenetljiva, zato smo hitro zavrteli njegov telefon v Londonu. »Tukaj sem že od leta 1999, torej osem let, prišel pa sem takoj po opravljeni univerzitetni diplomi,« nam je povedal, ko smo ga zaprosili, naj se našim bralcem predstavi. Rodil se je v Doberdobu, očetu Maksu, ki je bil več kot dvajset let direktor doberdobske posojilnice, in mami Danie-li, ki na nižji srednji šoli poučuje matematiko in prirodoslovje. Tudi sam se je šolal v Gorici, z liceja Trubar pa je presedlal v devinski koledž Združenega sveta in nato na milansko univerzo Bocconi. Tam je 22. oktobra 1999 z odliko in pohvalo diplomiral iz ekonomije in finance, že 1. decembra istega leta pa je začel službovati v Londonu. »Spomnim se, da sem prišel 28. novembra s tremi kovčki, prvo delo pa sem našel v družbi Sandard & Poor's. Po letu in pol sem se preselil v londonsko podružnico Deutsche Bank, kjer sem ostal ravno toliko časa, nato pa sem prišel sem, v Goldman Sachs, kjer delam že pet let,« nam je svojo poklicno pot orisal Matija. Zaposlitev je začel iskati takoj po univerzitetni diplomi, ki je bila za mladeniča očitno odlična izkaznica, saj ni imel niti časa, da bi si pošteno oddahnil od študija. Seveda je dobro vedel, kaj hoče in če k temu prištejemo nesporne sposobnosti, potem je rezultat bolj razumljiv. »Res je, da je za uspeh v življenju potrebna sreča, a jo je treba tudi iskati,« je prepričan Matija, ki zagotavlja, da mu uspeh niti približno ni stopil v glavo, saj je »zelo pomembno ohraniti noge trdno na tleh«. Toda kakšno je pravzaprav Matijevo delo? Področje njegovih analiz so energetske družbe v južni Evropi, v Italiji, Španiji in Portugalski. »Raziskujem te družbe, jih analiziram, sestavljam ocene in svetujem potencialnim investitorjem, npr. glede tega, koliko bodo analizirane družbe zaslužile. Seveda se ukvarjamo samo s tistimi družbami, ki kotirajo na borzi. Goldman Sachs spremlja približno osemsto družb po vsej Evropi, vključno z Rusijo. Sam jih spremljam dvanajst, med katerimi so npr. italijanske Enel, Terna, Snam in milanska multiservisna družba AEM, v Španiji pa Iberdrola, Endesa in Gas Natural.« Naj dodamo, da sta zadnji dve znani tudi v Trstu, kjer bi obe radi zgradili plinska terminala. Matija, ki je poročen z goriško Slovenko Ireno Spazzapan, prav tako zaposleno v družbi Goldman Sachs, nam je povedal, da dela po 12 do 14 ur na dan. Življenje v Londonu mu ugaja, saj je mesto zelo živahno, vse skupaj pa je še toliko lažje, ker z ženo delata na istem področju (ona se ukvarja s trgovanjem in svetovanjem na področju energentov, prav tako za južno Evropo) in imata torej tudi skupne delovne interese. Ko se vračata v rodne kraje, gresta najraje na morje ali v hribe (tudi poročila sta se v hribih, junija lani na Sv. Vi-šarjih), sicer pa njuno delo vključuje tudi veliko poslovnih potovanj. »Ko sem v letalu, je to trenutek miru in počitka,« nam je priznal Matija, za katerega je priznanje, o katerem je včeraj pisal Finacial Times, nedvomno zadoščenje: »Živim lepše in težje trenutke, zadoščenje pa izhaja iz spoznanja, da premagovanje težav ni bilo zastonj.« Za bralce, ki bi želeli prebrati članek v Financial Timesu, dodajamo še spletni naslov: www.ft.com/FTStarMine. (vb) Matija Gergolet se v Londonu počuti ravno tako dobro kot v Doberdobu arhiv london - Goldman Sachs V poslovni je delal tudi Mario Draghi GS je prva v Evropi in četrta največja na svetu Goldman Sachs je največja poslovna banka v Evropi in četrta na svetu. Od leta 2002 do 2005 j e bil njen podpredsed nik za Evropo Ma -rio Draghi, sedanji guverner Banke Italije. Kot nam je povedal Matija Gergolet, dela v londonski podruž-ni ci ban ke med okrog dves to ana li -tiki šest ali sedem Italijanov in pet Slovencev iz matične domovine. Eden izmed njih, Andrej Omahen, je prav Matijev sodelovalec. Poslovna banka Goldman Sachs ima legalni sedež v New Yor-ku in podružnice v Londonu, Frank-furtu, Tokiu, Hongkongu itn. Banka kotira na ameriški borzi New York Stock Exchange (NYSE) s siglo GS, razvila pa se je v zelo cenjeno protagonistiko na področju svetovanja, upravljanja prestrukturiranj, podjetniških prevzemov in spojitev, vlaganj v surovine, derivate in tvegane delnice, v upravljanje investicijskih in pokojninskih skladov. Claudio Boniciolli povabljen na blejski strateški forum TRST - Iz tržaške Pristaniške oblasti so te dni sporočili, da je bil njen predsednik Claudio Boniciolli povabljen k sodelovanju na mednarodnem blejskem strateškem forumu, posvečenem političnim, ekonomskim in okoljskim temam. Forum prireja slovenska vlada 27. in 28. avgusta na Bledu. Vabilo k udeležbi na mednarodnem zasedanju je Boniciolliju v imenu slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla izročil slovenski generalni konzul v Trstu Jože Šušmelj. mednarodne institucije - Najverjetneje danes v Parizu Slovenija pričakuje formalno povabilo za vstop v OECD po osmih letih čakanja LJUBLJANA - V Parizu se je včeraj začelo dvodnevno ministrsko zasedanje Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), na katerem naj bi Slovenija skupaj s še petimi državami dobila povabilo v OECD. Kot je dejal vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel, je Slovenija vabilo »čakala deset let« in je zelo pomembno, saj je OECD »ekskluziven klub« 30 gospodarsko najučinkovitejših držav na svetu. Svet OECD naj bi se na veleposla-niški ravni v Parizu minuli vikend dogovoril, da bo na seznam držav, ki naj bi poleg Slovenije dobile povabilo, uvrstil še Estonijo, Rusijo, Indonezijo, Izrael in Čile. Kot se je izvedelo iz diplomatskih virov, bodo med Slovenijo in OECD po prejemu povabila stekla pogajanja, ki bodo lahko končana že konec letošnjega leta oziroma v letu 2008. Svet OECD je julija lani na podlagi predlogov posebne delovne skupine za reformo in širitev organizacije začel konsul-tacije za identifikacijo držav, ki bi lahko postale članice organizacije. Slovensko zunanje ministrstvo je države članice OECD in Evropsko komisijo tedaj ponovno seznanilo z interesom Slovenije za polnopravno članstvo v OECD.Vključilo se je tudi v prizadevanja EU za postopno včlanitev vseh njenih članic v OECD. Slovenija je prošnjo za članstvo v OECD vložila marca 1996, novembra 1999 je oblikovala medresorsko delovno skupino za sodelovanje z organizacijo. Slovenska vlada je oktobra lani sprejela informacijo o izpolnjevanju kriterijev za včlanitev v OECD in sklep o okrepitvi seznanjanja držav članic OECD z izpolnjevanjem kriterijev za vključitev v OECD. V OECD je devetnajst članic EU, poleg stare petnajsterice še štiri članice više-grajske skupine, Češka, Slovaška, Madžarska in Poljska. Odločitev o vstopu vi-šegrajske četverice sredi 90. let je bil tudi zadnji krog širitve OECD. Od tedaj je število članic OECD naraslo na 30. Poleg naštetih evropskih držav so v organizaciji še Avstralija, Kanada, ZDA, Japonska, Južna Koreja, Islandija, Mehika, Nova Zelandija, Norveška, Švica in Turčija. Organizacija je bila usta- novljena leta 1960 kot naslednica leta 1948 ustanovljene Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC). Za povabilo Slovenije v OECD so zaslužni predvsem ugodni gospodarski kazalci in prevzem evra, so za STA ocenili nekateri slovenski ekonomisti. Obenem poudarjajo, da si Slovenija članstvo v klubu 30 gospodarsko najuspešnejših držav zasluži, od članstva pa pričakujejo pozitivne posledice. Direktor Ekonomskega inštituta pravne fakultete France Križanič sicer meni, da bo vloga Slovenije v smislu vpliva margi-nalna.»Očitno smo s prevzemom evra toliko pridobili na imidžu, da smo v ta klub prišli,« je pojasnil Križanič. Članstvo v OECD bo po njegovem prepričanju dobro vplivalo na pritok tujega kapitala, obenem pa se bo Slovenija pojavila v statistikah OECD, kar bo omogočilo primerjalnost slovenskega gospodarstva. Na to je opozoril tudi Bogomir Kovač z Ekonomske fakultete v Ljubljani, ki pravi, da imajo analize OECD v svetu največjo kredibilnost, Slovenija pa bo z vstopom v elitni klub povečala svojo medna- rodno prepoznavnost in poslovno kredibilnost. Vabilo v OECD je po njegovem mnenju sicer posledica dobrih ekonomskih kazalcev, članstvo pa pomeni pomembno potrditev Slovenije v makroekonomskem svetu. Članu strateškega sveta za gospodarski razvoj Marku Kranjcu je sicer žal, da v OECD nismo prišli že prej, skupaj z nekaterimi ostalimi vzhodnoevropskimi državami, kljub temu pa pravi, daje vabilo priznanje Sloveniji. »Na gospodarstvo članstvo ne bo imelo neposrednih učinkov, saj OECD ne daje finančne pomoči,« je še povedal Kranjec, ob tem pa poudaril, da se v OECD primarno oblikujejo različne politike, pri čemer bo zdaj lahko sodelovala tudi Slovenija. Da si članstvo v OECD Slovenija zasluži že dolgo časa, je ocenil tudi direktor urada za makroekonomske analize in razvoj Janez Šušteršič. Vstop v organizacijo je po njegovem koristen, »saj gre za nekakšen mednarodni forum za ekonomsko sodelovanje«, tudi on pa je izpostavil uporabnost analitskih podatkov OECD. (STA) Evropska centralna banka 15. maja 2007 evro valute povprečni tečaj 15.5 14.5 ameriški dolar 1,3538 1,3549 japonski jen 163,08 163,06 kitajski yuan 10,4064 10,4060 ruski rubelj 34,9340 34,9440 danska krona 7,4520 7,4513 britanski funt 0,68485 0,68435 švedska krona 9,1960 9,2313 norveška krona 8,1935 8,1985 češka krona 28,273 28,288 švicarski frank 1,6505 1,6515 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 248,78 247,23 poljski zlot 3,7833 3,7648 kanadski dolar 1,4931 1,5012 avstralski dolar 1,6279 1,6276 bulgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,2830 3,2760 slovaška krona 33,662 33,584 litvanski litas 3,4528 3,4528 latviski lats 0,6962 0,6963 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 85,94 86,23 turška lira 1,8100 1,8090 hrvaška kuna 7,3260 7,3185 adružna Kraška banka 15. maja 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,3716 1,3434 britanski funt 0,69153 0,67562 švicarski frank 1,67817 1,63729 japonski jen 168,672 158,452 švedska krona 9,43052 8,97948 avstralski dolar 1,67424 1,60361 kanadski dolar 1,5339 1,4755 danska krona 7,60323 7,31677 norveška krona 9,40557 8,98443 madžarski florint 296,676 232,396 češka krona 32,5312 25,4592 slovaška krona 38,6216 30,2256 hrvaška kuna 7,83811 6,98917 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute hrvaška kuna 15. maja 2007 _evro_ nakup prodaja ,3760 0,6944 7,564 ,5231 165,52 ,6757 8,317 9,340 ,6520 7,57 1,3421 0,6773 7,377 1,4856 161,44 1,6344 8,112 9,110 1,6113 7,03 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 15. maja 2007 Indeks MIB 30: +0,94 delnica cena € var. % / SLOVENIJA Sreda, 16. maja 2007 5 koper - Nadaljevanje posveta Povojni čas ob meji Zgodovinarji počasi sestavljajo drobce v celoto Zaključek posveta danes v Trstu - Včeraj o kulturnem in gospodarskem dogajanju, KOPER - V novih prostorih Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem se je včeraj nadaljeval posvet »Povojni čas ob meji«, ki se bo zaključil danes v Trstu. Drugi dan zaključnega srečanja dveh čezmejnih projektov je bil razdeljen na dva dela. Dopoldne so skušali z več vidikov predstaviti kulturno dogajanje, popoldne pa gospodarski razvoj. Uvodničarka Anna Maria Vinci z Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji Julijski krajini (IRSML-F VG) je poudarila, da je treba znanje o povojnem obdobju še poglobiti, sicer pa je govorila o obnovi kulturnega življenja med italijansko večino v Trstu. Začrtala je obrise poti, ki jo je prehodilo prevladujoče razpoloženje: od optimizma ob demokratizaciji in samokritičnega odnosa do fašizma do vrnitve na staro pot nacionalizma v času podpisa mirovne pogodbe. Prva dva referata sta bila namenjena razvoju medijskega prostora. Gorazd Bajc z Znanstvenoraziskovalnega središča (ZRS) Univerze na Primorskem je pojasnjeval, kako so zahodni zavezniki in Jugoslovani uporabljali radijske valove za propagando oziroma protipropagando. To je tudi zgodba o ustanovitvi Radia Trst in Radia Koper. Z drugega vidika je temo obravnaval novinar Guido Botteri. Poljanka Dolhar iz Odseka za zgodovino tržaške Narodne in študijske knjižnice je svoje poročilo namenila kulturnemu preporodu Slovencev v Trstu. Nanizala je težave zaradi posledic fašizma, poudarila ustanovitev Slovenske prosvetne zveze, razkol ob resoluciji informbiroja in bolj aktivno samostojno držo voditeljev manjšine po letu 1950. O italijanskih intelektualcih tistega obdobja je govoril Patrick Karlsen z Univerze v Trstu. Naštel je nekaj najbolj vplivnih in poskušal združiti njihove poglede. Čeprav so se med seboj zelo razlikovali, jih je večinoma uvrstil med patriote, ki so domovino povezovali s svobodo, in ne med nacionaliste. Kljub temu pa je ugotovil, da so skozi leta vse bolj nasprotovali zavezniški vojaški upravi, medtem ko so zaradi poudarjanja 20--ih stoletij civilizacije ostajali zaprti do sosedov. Tri poročila so bila namenjena vlogi cerkve. Libero Pelaschiar s Teološke fakultete v Milanu je govoril o narodu in nacionalizmu v mislih msgr. Antonia Santina in msgr. Edoarda Marzarija. Tomaž Simčič z goriškega Inštituta za narodno zgodovino je obdelal miselni svet primorskih katoličanov ter msgr. Jakoba Ukmarja. Egon Pelikan s koprskega Znanstveno-raziskovalnega središča pa je Posvet Povojni čas ob meji se bo končal danes v Trstu, od koder je tudi posnetek s ponedeljkovega zasedanja kroma proučeval položaj slovenske duhovščine v goriški nadškofiji med leti 1918 in 1954. O gospodarskih vidikih je izhodišča razpravi postavil Daniele Andreozzi s tržaške univerze. Giulio Melinato z IR-SML-FVG je obdelal izvajanje Marshal-lovega plana v Svobodnem tržaškem ozemlju. Njegov kolega Stefano Balestra se je ukvarjal z vlogo tržaške Trgovinske zbornice. Na tržaški univerzi je Paolo Ian-cis pripravil referat o goriškem gospodarstvu po drugi svetovni vojni. Jože Prin-čič z ljubljanskega Inštituta za novejšo zgodovino je opisal, kako se je gospodarstvo v coni B približevalo jugoslovanski ureditvi in iskalo dodatne vire v coni A. Gospodarske odnose med conama je predstavil Aleksander Panjek z ZRS. Deborah Rogoznica iz koprskega pokrajinskega arhiva pa je na primerih tovarn ribjih konzerv Ampelea in Arrigoni prikazala posebnosti gospodarskega sistema cone B. Posvet je seveda lahko prikazal le nekaj drobcev, ki jih zgodovinarji šele v zadnjem času sestavljajo v celoto tako, da gledajo na obe strani. Končni izdelek je še vedno v obrisih, vendar so bili mnogi udeleženci optimistični. Na primer Marta Verginella je ocenila, da je posvet spodbuda k zbližanju stališč na obeh straneh meje, čeprav obstaja še nekaj trdih orehov, s katerimi se bo treba ukvarjati tudi v bodoče. Bojan Kralj primorske novice - Delovni spor Sodišče odločilo v prid bivše direktorice KOPER - Delovno sodišče v Kopru je razsodilo, da je bila odpoved Barbari Verdnik z mesta svetovalke direktorja Primorskih novic nezakonita. Sodišče je ugotovilo, da delovno mesto svetovalke ni bilo uvedeno v akt o sistematizaciji, zato ga takratni direktor Sergej Škrlj ni mogel ukiniti. Primorske novice morajo tako pozvati Verdnikovo nazaj na delo. Ta je povedala, da sta bili ozadje njene razrešitve z mesta direktorice in odpoved delovnega razmerja svetovalke direktorja politični ter da se želi vrniti nazaj na delovno mesto. Verdnikovo je nadzorni svet Primorskih novic v začetku lanskega junija iz nekrivdnih razlogov razrešil s položaja direktorice, takoj za tem pa so jo imenovali za svetovalko direktorja. Ver-dnikovaje povedala, daje to službo sprejela, ker ji je omogočala, daje svojo kreativno energijo usmerjala bolj k razvoju kot pa samemu vodenju Primorskih novic. Njeno razrešitev z mesta direktorice je po njenih besedah sprožil koprski župan Boris Popovič, ki naj bi od nje posredno zahteval, da zamenja takratnega odgovornega urednika Bojana Gluhaka pet mesecev pred iztekom mandata. Verdnikova verjame, da je šlo pri zahtevi po predčasni zamenjavi odgovornega urednika za željo Mestne občine Koper, da bi na tem mestu pred lokalnimi volitvami imela sebi naklonjenega človeka. Kljub temu, da je Verdnikova v večjih časopisnih hišah iskala Gluhako-vega naslednika, ga ni želela zamenjati pred iztekom mandata, poudarja sama. Na koprski občini naj bi ji celo izrecno predlagali, da naj bi Gluhaka zamenjala z novinarjem Radia Koper Aljošo Cu-ravičem, ki je bil kasnejši kandidat za direktorja Primorskih novic, a je od kandidature odstopil. Koprski župan njene očitke zanika in poudarja, da je občina le 0,02-od-stotna lastnica Primorskih novic, zato v nobenem primeru ne more pomembno posegati v njihovo delo. (STA) Hrvatic: Bil sem na sestanku na Madžarskem ŠKOFIJE - Primorski podjetnik Raj-ko Hrvatič je na včerajšnji novinarski konferenci povedal, da je z njim vse v redu, v času odsotnosti iz Slovenije pa naj bi bil na Madžarskem na poslovnem sestanku. Pojasnil je, da si je vzel še dva dni za oddih in zanikal, da bi šlo za kakršno koli ugrabitev ali grožnjo. Hrvatič je pojasnil, da pri sebi ni imel prenosnega računalnika, poleg tega naj bi imel težave z mobilnim telefonom, ki je bil izklopljen, Hrvatič pa posledično nedosegljiv. Kot je pojasnil, ni pričakoval, da bo njegova odsotnost povzročila takšno medijsko pozornost, za kar se je vsem opravičil. Pojasnil je še, da se je na Madžarsko odpeljal s svojim avtom. Nazaj pa naj bi ga pripeljali prijatelji, in sicer do Hrvaške, kjer naj bi Hrvatič vzel taksi in se tako pripeljal v Slovenijo. Hrvatičev avto je tako še vedno na Hrvaškem, kar je Hrvatič komentiral z besedami, da se je "pač pripeljal s prijatelji nazaj". Hrvatič tudi zanika, da bi bila njegova odsotnost iz Slovenije kakor koli povezana z dogodkom iz Poreča, kjer naj bi ga pred časom napadli neznanci, kar policija še preiskuje. (STA) Sežiganje metel v Pliskovici PLISKOVICA - V Pliskovici bodo na križno nedeljo, 20. maja, priredili tradicionalno prireditev Sežiganje metel. Ob 16.uri se bodo dobili pod Lat-nikom evropskega prijateljstva, kjer bo potekal družabni in kulturni del ter seveda sežiganje metel. Kulturni program bodo oblikovali mladi iz OŠ Du-tovlje in člani Kulturnega društva Kraški šopek iz Sežane. Kot je povedala predsednica RD Pli-ska, Ivica Žerjal pa organizirajo 3. junija pohod Po poti mlekaric. Gre za etnološko, kulturno in športno prireditev v okviru Odprte meje, ki je bila v zadnjih letih dobro obiskovana. Pohod bo vodil po starih poteh iz Pli-skovice v Zgonik, po katerih so hodile vaške babice in pridno nosile mleko skozi Zgonik v Trst. V Zgoniku bo sledil kulturni program in seveda odprtje razstav v zgoniški enoteki. (O.K.) Fotografske zgodbe Andreja Perka v Mali galeriji CD LJUBLJANA - Andreja Perka (letnik 1946) zgodbe vznemirjajo že od mladosti, saj je živel med ljudmi, ki jim je bilo pripovedovanje v užitek. V nizu, kot zgodbe, ustvarja tudi fotografije, ki jih tako povezuje posebna rdeča nit, preprost, skoraj ganljiv odtis nekdanje prisotnosti. V Mali galeriji Cankarjevega doma (CD) bo pod naslovom Zgodbe razstavil 57 črno-belih fotografij. Razstavo bodo odprli danes ob 20. uri. (STA) živilska industrija - Eden glavnih problemov je premajhna prepoznavnost Zainteresirane organizacije podpisale dogovor o promociji dobrot Vipavske doline Nanoški sir, vipavski pršut in vina zelen bodo promovirali Vipavsko dolino foto sta VIPAVA - Ena glavnih težav slovenske živilske industrije je premajhna prepoznavnost, so se strinjali udeleženci včerajšnje okrogle mize z naslovom Postati in ostati prepoznavni v Evropi, ki sta jo na dvorcu Zemono pri Vipavi organizirala gospodarsko interesno združenje (GIZ) Vipavske mesnine in ljubljanska biotehnična fakulteta. Ob tej priložnosti je GIZ s konzorcijema Zelen in Nanoški sir podpisal dogovor o skupni promociji in trženju za večjo prepoznavnosti izdelkov Vipavske doline. Stanje v slovenski živilski industriji ni prav vzpodbudno. Privatizacija in prestrukturiranje sta prinesli tudi nekatere nove probleme, na katere morda nismo bili pripravljeni. Medtem ko je v tehnologiji in kakovosti izdelkov konkurenčna, naša industrija zaostaja pri količinah, ceni in trženju, je poudaril dekan biotehniške fakultete Janez Hribar. Po njegovih besedah se v Sloveniji ne moremo pohvaliti z živilskim izdelkom, ki bi bil prepoznaven tudi v širši Evropi. Prav povečanje prepoznavnosti izdelkov bi zato morala biti glavna naloga slovenske živilske industrije. "Imamo nekaj manjših možnosti, ki so povezane z zanimivimi tehnološkimi rešitvami, a potrebujemo neko novo energijo, da bi se naši izdelki znašli na tujih prodajnih policah," je še poudaril Hribar. V zvezi s tem je svetovalec kmetijskega ministra za področje živilske industrije in promocije ter agrarni ekonomist Aleš Kuhar opozoril, da v Sloveniji med kmeti in živilsko industrijo ni jasnega soglasja o sofinanciranju promocijskih aktivnosti. Prav zakon o promociji naj bi bil kmalu vložen v proceduro, je dodal. V okviru okrogle mize, ki je bila namenjena razmišljanjem o možnostih obstanka in razvoja vseh, ki sodelujejo v slovenski prehrambeni verigi, je spregovori tudi direktor marketinga za področje mesa in mesnih iz del kov v av strij ski druž bi Agra -r Markt Rudolf Stuechler. Predstavil je delovanje družbe, ki s 15 milijoni evri letnega proračuna poudarja kakovost in imidž kmetijskih in živilskih proizvodov ter informira potrošnike, v tujino pa se obrača šele potem, ko preskrbi domači trg. Sicer pa so ob zaključku okrogle mize, na kateri sta spregovorila še Janez Bogataj s filozofske fakultete in Marjan Simčič z biotehnične fakultete, predstavniki GIZ Vipavske mesnine ter konzorcijev Zelen in Nanoški sir podpisali dogovor o skupnem nastopu na trgu. Vipavski pršut in nanoški sir z geografskima označbama ter avtohtona vinska sorta zelen, ki so doma v Vipavski dolini, bodo tako imeli skupno promocijo, je za STA povedal predsednik GIZ Vipavske mesnine Boris Jež. (STA) 6 Sreda, 16. maja 2007 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it fest - Otvoritvena slovesnost bo na pomorski postaji Jutri odpre duri sejem znanstvenega založništva Odprt bo do nedelje, odvijal se bo na 22 lokacijah, na njem pa se bo zvrstilo 100 dogodkov Jutri ob 10. uri bodo v kongresnem središču na pomorski postaji v Trstu slovesno odprli 1. mednarodni sejem znanstvenega založništva (Fiera editoria sci-entifica Trieste - FEST). Otvoritveno slovesnost bo uvedel deželni odbornik za raziskovanje Roberto Cosolini. Po pozdravih župana Roberta Dipiazze in predsednice pokrajine Marie Terese Bassa Poropat bodo zbrane nagovorili predsednik FEST-a Stefano Fantoni, direktor FEST-a Vittorio Bo, državni podtajnik na ministrstvu za kulturne dobrine Daniele Mazzoni in predsednik deželnega odbora Riccardo Illy. Slavnostni govornik pa bo pisatelj Claudio Ma gris. Sejem bo odprt do nedelje. Osrčje prireditve bo v Dvorani čudes v bivši ribarnici na nabrežju, kjer bo na ogled razstava znanstvenih občil. Šlo bo za nekakšno veliko multimedijsko knjigarno, v kateri bo mogoče najti poleg knjig tudi revije, filme, radio, televizijo, internet in sploh vsa tista občila, prek katerih se danes izraža znanost. V kongresnem središču na pomorski postaji pa bo razstava znanstvenih občil za mlade in delovale bodo razne delavnice za vse. Sicer pa se bo sejem-festival dogajal na skupno 22 lokacijah, raztresenih tako rekoč po vsem mestu. Na njem bo skupno sodelovalo 195 založnikov, nastopilo pa bo kakih 110 znanstvenikov in drugih strokovnjakov, med njimi tudi več »zvezdnikov«. Vsega se bo zvrstilo približno 100 dogodkov, od predstavitev knjig do predavanj, od okroglih miz do video projekcij, od literarnih branj do gledaliških predstav in koncertov. Kajpak vse na znanstveno tematiko. Naš dnevnik bo od blizu spremljal prireditev. Tako bomo vsak dan objavljali spored dogodkov za isti dan in za dan pozneje. Danes objavljamo spored za jutrijšnji dan. Prireditelji so nas sicer opozorili, da so možne manjše spremembe v programu, ki jih iz organizacijskih razlogov ne bo mogoče pravočasno javiti. Upoštevati je med drugim treba, da gre za prvo ali celo za ničto izvedbo, kot rad ponavlja predsednik prireditve Stefano Fantoni, v kateri se bo moral kompleksen organizacijski stroj šele preizkusiti. V Dvorani čudes v bivši ribarnici je že vse pripravljeno za obiskovalce kroma javna dela - Včeraj zjutraj vrsta segla do Barkovelj Asfaltiranje nabrežja povzroča prometne težave Ves včerajšnji dan se je avtomobilski promet v severnem delu mesta odvijal z velikimi težavami. Posebno hudi zastoji so nastali v jutranjih urah, ko j e vrsta za vstop v mesto segla do Barkovelj. Vzrok za to je treba iskati v dokončnem asfaltiranju tržaškega nabrežja. Ta čas potekajo dela na območju med Tommaseovim trgom in Ul. San Giorgio, in sicer na polovici cestišča, ki gleda proti morju. Tržaška občinska uprava je pojasnila, da del ni mogoče odložiti zaradi pogodbenih rokov, nočno asfaltiranje pa bi zahtevalo 30-od-stotno povišanje stroškov, zaradi česar se mu je odpovedala. Tako voznikom ne preostane drugega, kot da si poiščejo alternativno pot ali pa da sedejo v avto z zvrhano mero potrpljenja. spored Jutri na FEST-u Ob 10. uri na pomorski postaji: Slavnostna otvoritev. Ob 12. uri na pomorski postaji: Okrogla miza »Download - Znanstvena komunikacija v dobi interneta«. Sodelujejo Edith Ackerman, Derrick De Kerckhove, Jean Paul Dubacq in Ferrando Folini. Razpravo uvede in vodi Paolo Ferri. Ob 12. uri v muzeju Revoltella: Predavanje »Kako zaznavamo svet - Možgani v gibanju«. Govori John Nicholls. Ob 12. uri v Dvorani čudes v bivši ribarnici: Srečanje o zdravstvu. Franco Rotelli in Roberta Ballestra predstavita prve tri knjige iz zbirke Insaluteinsieme založbe MGS Press. Ob 14.30 v muzeju Revoltella: Okrogla miza »Razsvetljena mesta«. Sodelujejo Sergio Arzeni, Roberto Cosolini, Nadio Delai, Stefano Fantoni, Barbara Franchin, Carlo Riz-zuto in Pierluigi Sacco. Vodi Luca De Biase. Ob 15. uri na pomorski postaji: Okrogla miza »Screen - Barve znanosti na malem in velikem ekranu«. Sodelujejo Piero Angela, Dario D'Aprile, Franco Del Campo, John Lynch, Eugenio Manghi in Juliette Roussel. Razpravo uvede in vodi Daniela Ci-polloni. Ob 15. uri na pomorski postaji: Branje za otroke od šestih mesecev do šestih let v priredbi Zavezništva knjižničarjev in pe-diatrov. Ob 15.30 v Dvorani čudes v bivši ribarnici: Srečanje z znanstvenikom, Alfonso Franciosi: »Briljantna prihodnost sin-hrotronske svetlobe«. Ob 17. uri v Dvorani čudes v bivši ribarnici: Okrogla miza »Poljudna znanost: navodila za prihodnost. Deželna strategija za širjenje znanstvenega in tehnološkega znanja«. Sodelujejo Fabio Carniello, Roberto Cosolini, Josep Erjaque Bernet, Gian Carlo Michellone. Ob 17. uri v muzeju Revoltella: Predavanje »Znanost na Kitajskem«. Govori Donghong Cheng. Ob 17. uri na Borznem trgu (v primeru slabega vremena v Mestni knjižnici na Hor-tisovem trgu): Science show - Matematična solata v priredbi Roberta Ghattasa (Psiqua-dro). Ob 17.30 v kinodvorani Fellini: Video »Ludwig Boltzmann: il genio del disordi- ne«, katerega avtorji so Enrico Agapito, Giuseppe Mussardo in Pietra Scudo. Predstavita Pietro Greco in Katepalli R. Sreenivasan. Ob 18. uri v Dvorani čudes v bivši ribarnici: Srečanje z znanstvenikom, Guido Barbiellini: »Pocestno znanstveno življenje. Nov model za fizični pojav«. Ob 18.30 v kavarni Tommaseo: Science café »Brki in roke: svet kot ga zaznava tip«. Sodeluje Mathew E. Diamond. Prirejata SISSA in Area Science park v sodelovanju s Hišo glasbe. Umetniški vodja Daniela Picoi. Ob 19. uri na pomorski postaji: Predavanje »Doba "taga"«. Govorita Derrick De Kerckhove in Michele Fabbri. Ob 21. uri v gledališču Miela: Koncert ob rojstnem dnevu Erika Satieja. Igrata Stefano Scodannibbio (kontrabas) in Fabrizio Ot-taviucci (klavir). Prireja zadruga Bonawentu-ra/gledališče Miela. Vstopnina s popustom: 1 evro. / TRST Sreda, 16. maja 2007 7 ssg - Posrečena koprodukcija z novogoriškim SNG Z »Bakhantkami« na pot v Sankt Peterburg Jutri nastop v gledališču Vera Komisarzhevskaja Za ansambel in vodstvo Stalnega slovenskega gledališča v Trstu je bil včeraj dan odhoda na novo prestižno gostovanje (fotografija Kroma na Trgu Pe-rugino). Posrečena koprodukcija SSG in SNG iz Nove Gorice »Bakhantke« v režiji Vita Tauferja je festivalska predstava, s katero se tržaški teater promo-vira na medanrodni gledališki sceni. Do 19. maja bo ansambel z uspešno Balkan opero gostoval v Sankt Peterbur-gu na mednarodnem gledlališkem festivalu Balkan Theatrical Space Festival. Ponovitev bo na sporedu 17. maja v gledališču Vera Komisarzhevskaja, katerega ansambel je lani gostoval v Trstu s predstavo Baal, Bertolta Brechta. Do gostovanja je prišlo na pobudo Srednjeevropskega gledališkega združenja NETA, ki povezuje gledališča številnih držav in promovira njihove kulturne izmenjave. Po medanrod-nih turnejah bo predstava SSG prisotna še na festivalskih in drugih odrih tudi v poletenem obdobju. pokrajinska cesta križ - nabrežina - Včeraj začetek del Steber kmalu spet pokonci V spominski steber se je 18. decembra lani zaletel avtomobil - Zavarovalnica nakazala denar Velike in težke valjaste marmornate kose spominskega stebra bodo kmalu spet namestili na podstavek ob cesti Križ-Nabrežina. Na odseku pokrajinske ceste med Križem in Nabrežino so se včeraj začela dela za ponovno postavitev marmornatega stebra na levi strani ceste, ob vhodu v devinsko-nabrežinsko občino. V steber se je 18. decembra lani zaletel avtomobil, namenjen v Nabrežino. Trk je bil tako močan, da se je kamniti zgodovinski pomnik razlomil po kosih, kakih 30 stotov težka marmornata kro gla na vr hu steb ra pa se je za ko ta -lila nekaj metrov stran med grmičevje. Steber se nahaja na ozemlju tržaške občine, zato bo dela za postavitev stebra vodil direktor mestnih muzejev Ad ri a no Du gu lin pod nad zor stvom spo me niš ke ga var stva. Stroš ke pa bo poravnala zavarovalnica Lloyd Adriatico. Zavarovalnica je denar že nakazala, kar je omogočilo začetek del. Ta bodo zahtevna, ker bo treba premakniti podstavek in ga nato, popolnoma saniranega, namestiti spet na svoje mesto, nakar bodo nanj namestili valjaste dele marmornatega stebra in ve li ko kro glo s he le bar do na vrh. ENPA: kmalu nova konvencija s Pokrajino Tržaška pokrajina bo v kratkem podpisala novo konvencijo z Ustanovo za zaščito živali ENPA, da bo le-ta lahko nadaljevala s sprejemanjem ranjenih in poškodovanih divjih živali. Tako je včeraj sporočila predsednica pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat. Pokrajinski uradi pripravljajo potrebne akte za čimprejšnjo odobritev konvencije. Bassa Poropatova je dodala, da je prišlo do zamude zaradi zapleta pri birokratsko-upravnem postopku. V soboto koncert za otroke v Sesljanu Občine Devin - Nabrežina, Zgonik in Repentabor v sodelovanju z zadrugo Le Briciole organizirajo koncert ansambla Girotondo D'Arpe, v soboto, 19. maja ob 11. uri na sedežu igralnega kotička Palček, Naselje Sv. Maura 124, Sesljan. Koncert, namenjen otrokom od 0 do 5 let, bo koordinirala prof. Tatiana Donis. Ob zaključku koncerta bodo lahko vsi malčki preizkusili harfo. Vstop je prost, vseeno prireditelji prosijo da zainteresirani sporočijo, če se želijo koncerta udeležiti (tel. 040-299099). Danes v Šempolaju Kosovelov večer Razvojno društvo Pliska iz Pliskovi-ce prireja zadnja leta festival prijateljstva, pri katerem kot soorgani-zatorji sodelujejo tudi OŠ Šempolaj in Dutovlje, Slovensko kulturno društvo Vigred iz Šempolaja in Kulturno društvo Tomaj. Tudi letos bodo že četrto leto zapored izvedli Kosovelove večere. Prvi tak večer bo danes, ko bodo v Šempolaju ob 20.30 uri sodelovali učenci OŠ Šempolaj in Dutovlje ter člani SKD Vi-gred. (O.K.) Drevi film krožka Lumière ,Drevi ob 20.30 bodo na sedežu kulturnega društva Ivan Grbec v Šked-nju predvajali film »Breaking News« v priredbi krožka Lumiere. Po filmu je predvidena razprava, vstop pa je rezerviran za člane krožka, ki si lahko člansko izkaznico priskrbijo ob vhodu. Odredba o varnem kopanju v morju Luška kapitanija je o varnem kopanju v morju izdala novo odredbo, ki jo je mogoče najti na seznamu odredb na spletnem naslovu WWW.guardiacostiera.it/trieste. trst - Prijatelji zemlje napovedali prijavo na evropsko komisijo in parlament Dvomi o varnosti industrijsklih obratov Uplinjevalnik naj bi stanje na Tržaškem še otežil V tržaški pokrajini je osem industrijskih obratov, kjer lahko pride na osnovi t.i. zakona Seveso do hujših nesreč in morajo zato slediti posebnim varnostnim predpisom. Tem gre dodati še druge, kjer je uskladiščen plin ali druge nevarne snovi. Toda ti obrati niso izdelali načrtov, ki bi predvidevali ustrezne ukrepe oziroma postopke v primeru nesreče, ali pa so ti načrti nedostopni. Poleg tega so ti obrati zgoščeni na zelo majhnem območju. Vrh vsega pa nameravajo ob njih zgraditi uplinjevalnik. Tudi v tem primeru bi morali zasledovati čimvečjo varnost. Vendar kaže, da ni prav tako. To je stališče naravovarstvene organizacije Prijatelji zemlje iz Trsta (sicer se po novem imenuje Samostojni klub članov Prijateljev zemlje iz Trsta), ki je včeraj na tiskovni konferenci ostro obsodila početje deželne in nekaterih krajevnih uprav ter seveda družb Endesa in Gas Natural, ki naj bi glede varnosti nudili pomanjkljive podatke. Če je po eni strani vprašljivo dovoljenje, ki ga je za gradnjo dveh upli-njevalnikov dal poseben tehnični deželni odbor, je povedal predsednik Prijateljev Roberto Giurastan-te, je specifična raziskava združenja dokazala, da so industrijski obrati v tržaški pokrajini vse prej kot varni. Dodaten nezanemarljiv problem predstavlja možnost terorističnih napadov, ki je ne gre izklju- čiti. V tem smislu so obrati na Tržaškem brez moči. Kdor bi moral vse to oceniti, je torej to storil zelo površno, meni Giurastante. Zato bodo Prijatelji z zadevo seznanili Evropsko komisijo in evropski parlament. Zakon Seveso namreč predvideva, da je treba pred analizo vpliva obrata na okolje (t.i. VIA) prej opraviti analizo o možnosti nesreč. Za to je pristojen tehničen deželni odbor, ki ga sestavljajo zastopniki gasilcev, deželne uprave, deželne agencije za okolje Arpa, pokrajinske uprave in vseh prizadetih občin. Odbor, katerega mnenje je obvezujoče, se je izrekel pozitivno. Glede na dejstvo, da so se domala vse prizadete občine v preteklosti o uplinjevalnikih izrekle negativno, se postavlja vprašanje, kako so glasovale. Dalje je združenje že prijavilo evropski komisiji, da niso opravili čezmejnega VIA oz. analize vpliva uplinjeval-nikov na okolje v sodelovanju s Slovenijo in Hrvaško. Prijavo bodo zdaj dopolnili s podatki o problematiki varnostnih predpisov v omenjenih 8 obratih, in sicer v podjetjih Linde Gas, DCT, Alder, Depositi costieri Muggia, GTS, v skladiščih SIOT, na terminalu SIOT in v škedenjski železarni. Prijavi bodo tudi priložili dvd, v katerem je razvidno, kako bi znali teroristi zlahka izvesti napad na omenjene obrate, pa tudi na Endeso ali Gas Natural. (A.G.) Računalnišk simulacija uplinjevalnika družbe Endesa sredi Tržaškega zaliva 8 Sreda, 16. maja 2007 TRST / tržaški občinski svet - Tako se je odločila desnosredinska večina Luna park in cirkus naj kar ostaneta pri Rižarni Dipiazzova koalicija zavrnila resolucijo Furlaniča (SKP) o drugi lokaciji Ob Rižarni, kraju smrti in spomina, nacionalnem spomeniku, bodo lahko luna parki še naprej vabili na ve-seljačenje in cirkusi na svoje predstave z vratolomnimi akrobati, udomačenimi zvermi in šaljivimi pajaci. Tako je - posredno - odločil tržaški občinski svet z zavrnitvijo resolucije, v kateri je svetnik Stranke komunistične prenove Iz tok Fur la nič po zval žu pa na in mestno upravo, naj poišče drug, bolj pri me ren pro stor za igre na pro stem. Proti resoluciji je glasovalo 20 svetnikov des no sre dis nke ve či ne, do ku ment pa je podprlo 14 svetnikov levosredin-ske opozicije. Premalo... Furlanič je v predstavitvi resolucije poudaril, da je občinska komisija o njej že večkrat razpravljala in bila je tudi večkrat postavljena na dnevni red ob čin skih sej, a je bi la vsa kič pre lo že -na. Na mes ti tev lu na par ka in cir ku sa na ploščadi ob Rižarni ni umestna, ker je tre ba tak kraj, kot je Ri žar na, spo -štovati, je poudaril svetnik SKP in spomnil na neokusno sliko s cirkuškim pajacem in Rižarno v ozadju, ki jo je bil videl ob nedavnem prihodu cirkusa v Trst. Občinska uprava bi morala poiskati drugo lokacijo za luna parke in cirkuse. Furlanič je pojasnil, da naloga ni lah ka, saj tre nut no v mes tu ni -razen območja ob stari športni palači na Čarboli - podobnih primernih mest. Prav zato je v resoluciji pozval občinski odbor, naj v prihodnosti uredi tak prostor. Svet nik For ze Ita li a Lor en zo Gi -orgi je izrazil »globoko spoštovanje« do Rižarne, zatem pa je »ugotavljal«, da se tam v bližini nahajata že supermarket in nogometni stadion. Namesti tev luna par ka in cir ku sa je bi la - v pomanjkanju drugih lokkacij - tako rekoč obvezna. Kar pa zanj ni niti tako hudo, saj: »Luna park navdaja z radostjo, obiskujejo ga družine, otroci se ve-seljačijo in preživijo tam lepe brezskrbne urice.« (!) Na dlani je bilo, da ne bo podprl resolucije... Od bor nik za pre mo že nje Pi e ro To no ni je na ka zal »ne moč ob čin ske uprave pred pomanjkanjem primernih pro sto rov za lu na par ke in cir ku se.« Občina mora - po zakonu - nameniti območje v ta namen, v Trstu pa je izbira minimalna: parkirišče ob Rižarni ali parkirišče na Čarboli. Tononi je pojasnil, da je mestna uprava izbrala prvo lokacijo, ker je parkirišče na Čarboli zasičeno z avtomobili bivajočih, ki bi jih mo ra li, v pri me ru ko bi tam na -mestili luna park, parkirali drugje (z vsemi nevšečnostmi vred...). Odbornik je vsekakor spomnil, da je prvič izbrala lokacijo pri Rižarni Illyjeva občinska uprava. Sedanji odbor bo po njegovih besedah skušal dobiti alternativno rešitev, drugih primernih prostorov pa zaenkrat ni. Kvečjemu bi lahko upraviteljem luna parkov in cirkusov ukazali, naj ne namestijo svojih vozil in opre me tik mej ne ga zi du z Ri žar no, temveč kakih deset metrov stran... Furlanič je odborniku odgovoril, da je bila namestitev luna parka pri Rižarni leta 1993, za časa Illyjeve uprave, povsem začasna, sedaj pa je postala stalna. Svetnik SKP je predlagal območje pri Katinari, kjer se sedaj nahajajo barake delavcev, ki gradijo hitro cesto, a kaže, da ta izbira občini ni po godu. Kot ni po godu območje ob 4. pomolu v Starem pristanišču. V glasovalni izjavi je načelnik Marjetice Sergio Lupieri napovedal, da bo resolucijo podprl z namenom, da bi mestna uprava čimprej dobila kako drugo lokacijo, saj je »Rižarna sveti kraj, in ga je treba zato zaščititi.« Des na sre di na se je po žviž ga la na »svetost Rižarne« in strumno glasovala proti resoluciji. Kdo ve, ali bi se glasovanje tako iz tek lo, ko bi se kaj po dob no lu na par -kovskega in cirkuškega dogajala tam nekje pri Bazovici, na terenu borštan-ske srenje... Po zavrnitvi Furlaničeve resolucije o alternativni lokaciji za prireditve na prostem, se bodo podobni cirkuški prizori ob Rižarni, žal, še ponavljali zahodni kras - Na Proseku zaradi pomanjkanja parkirišč Prometni kaos Predsednik Bruno Rupel poročal na seji rajonskega sveta Promet skozi Prosek postaja vedno bolj kaotičen. Parkirnih prostorov ni, vozniki parkirajo avtomobile na nedovoljenih mestih, kar ovira prometni tok. Ta se upočasni, kar povzroča preglavice tako samim avtomobilistom kot tudi domačemu prebivalstvu. Nekaj je treba storiti, je na zadnji seji zahodnokraškega rajonskega sveta opomnil predsednik Bruno Rupel. Ob tem je spomnil na težave, ki jih prometu povzročaju tuji tovornjaki. Pred nekaj dnevi je turški tovornjak zapeljal skozi Prosek in Kontovel vse do Rumene hiše v Barkovljah. Zatem se je moral z vzvratno vožnjo, dolgo več kot 4 kilometre, vrniti do Proseka. Furlanska cesta je bila tisti večer štiri ure zaprta za promet. »Oblasti ne moremo kriviti za ta dogodek, saj so prometni znaki o prepovedi vožnje tovornjakov skozi vas nameščeni ob vhodu na Prosek,« je podčrtal Rupel. Kvečjemu gre za vprašanje ne-spoštovanja prometnih znakov in predpisov, kar se vsakodnevno dogaja z div- Predsednik ZAHODNOKRAŠKEGA RAJONSKEGA SVETA Bruno Rupel jim parkiranjem tako na Proseku, kot na Kontovelu. Tu so občinski delavci vendarle namestili pregrade pred stopniščem ob vhodu v kontovelsko cerkev, da ne bi brezvestni avtomobilisti v večernih urah parkirali svoja vozila tik pred stopniščem, kot se je to često dogajalo še do pred nekaj tedni. Rajonski svet je že lanskega septembra opozoril občinske oblasti o zadevi, in zaprosil, naj posežejo. Po več kot pol leta je bilo nekaj vendarle storjeno. Na Proseku in Kontovelu pa še vedno čakajo na ureditev parkirišč v središčih vasi. Desnosredinska občinska uprava je sicer v proračun za letošnje leto vključilo postavko o ureditvi parkirišča na Kontovelu, za kar je predvidela strošek v višini 260 tisoč evrov. Minila je že več kot tretjina leta, o kakem začetku del pa ni ne duha ne sluha. Podobno je tudi z napovedanim parkiriščem na Proseku. Občinska uprava je že pred dvema letoma zagotovila, da bo uredila parkirišče v Mandriji, sredi vasi. Med namestitvijo plinskega omrežja pred poldrugim letom je izdala dovoljenje za uporabo prostora. Tako je nastalo zasilno parkirišče, ki ga avtomobilisti še koristijo. O kaki ureditvi pa ni bilo govora. Predsednik Rupel je zato predlagal, naj se v kratkem sestane rajonska komisija za promet, naj pregleda sedanji položaj prometa v treh vaseh, in naj izdela konkretne predloge, ki naj bi jih rajonska skupščina zatem posredovala občinski upravi. občina trst Furlanska cesta: 11 kritičnih točk Tržaški občinski svetnik Stranke KOMUNISTIČNE PRENOVE IZTOK Furlanič Kdaj se bodo začela dela za ureditev cestišča na Furlanski cesti pri Rumeni hiši, ki ga je sredi lanskega novembra prizadel plaz? To aktualno vprašanje je med ponedeljkovo občinsko sejo svetnik Stranke komunistične prenove Iztok Furlanič zastavil odborniku za javna dela Francu Bandel-liju. Obenem je hotel še izvedeti, ali se monitoriranje Furlanske ceste nadaljuje, saj je izvedel, da naj bi tudi na območju v bližini hišne številke 417 pre til usad. Bandelli je priznal, da je prišlo do zamude z začetkom del, ker je občini »zmanjkalo« 57 tisoč evrov za kritje predvidenih stroškov. Zadevo je sedaj uredila: občina je denar pridobila iz prodaje Palače Modello na Velikem trgu. Mestna uprava je vključila finančno postavko v rebalans proračuna, ki ga je občinska skupščina odobrila prav na ponedeljkovi seji. Tako bo polovico zneska, predvidenega za bonifikacijo terena in za ureditev cele vrste parkirnih prostorov, prispevala tržaška ob či na, po lo vi co pa de že la Fur la -nija-Julijska krajina. Prihodnji teden, v četrtek, 24. maja, bo na deželi potekala servisna konferenca, na kateri se bo do do me ni li o za čet ku in po te -ku del, ki jih bo vodila deželna civilna za šči ta. Odbornik Bandelli je zatem sporočil, da so občinski tehniki opravili zad nje mo ni to ri ra nje raz nih od se kov na Furlanski cesti 1. februarja letos. Izsledili so enajst »kritičnih točk«, med katerimi so »štiri še posebno nevarne«, ni pa po ve dal, kje se te »po seb -no nevarne točke« nahajajo. Domala vse te »kritične točke« se nanašajo na zemljišča ali zidove na gornji strani Furlanske ceste, zato je občinska uprava že obvestila lastnike, naj poskrbijo za saniranje terenov. Glede območja v bližini hišne številke 417, ki ga je Fur la nič iz rec no ome nil, pa je Bandelli odgovoril, da »stanje ni še zelo nevarno.« tržaški občinski svet - Zavrnjena resolucija o igralnici v Trstu S casinojem ne bo nič Resolucijo je podprlo 13 svetnikov, prav toliko jih je bilo proti, zato ni prodrla S casinojem v Trstu, vsaj zaenkrat, ne bo nič. Že sam postopek za ustanovitev uradno priznane igralnice je zelo zapleten in bi morali zanjo pripraviti izrecen državni zakon; po četrtkovi zavrnitvi resolucije o igralnici v mestu pa je možnost, da bi se v Trstu kaj kmalu odprla vrata casinoja, dejansko nična. Resolucijo o igralnici v Trstu je sprva predložil tržaški občinski svetnik Forze Italia Claudio Frommel, kateremu so se nato pridružili še Iztok Furlanič (Stranka komunistične prenove), Vincenzo Rescigno (Nacionalno zavezništvo), Lorenzo Giorgi in Gianni Russo (oba Forza Italia). Dokument je pozival župana, naj poseže pri deželi in pri deželnih parlamentarcih, da bi se pri državnih oblasteh zavzeli za ustanovitev casinoja v Trstu. Frommel je med četrtkovo občinsko sejo podčrtal, da bi igralnica privabila v mesto na stotine turistov, denar Tržačanov pa ne bi več odtekal v casinoje v bližnji Sloveniji. Mnenja o casinoju v mestu so si bila deljena. Nekateri so menili, da bi - po ukinitvi Sklada za Trst in Bencinskega sklada - lahko iz igralnice črpali sredstva za številne pobembne gospodarske posege v mestu. Svetniki Marjetice so ocenili, da bi bila igralnica »nemoralna«, svetnik Levih demokratov Stefano Uk-mar pa je opozoril, da »ni slabše morale, kot lažna morala...« Ob glasovanju je resolucijo podprlo 13 svetnikov, prav toliko pa jih je glasovalo proti, kar pomeni, da je bila resolucija zavrnjena. Za casino so, med drugimi, glasovali vsi svetniki Di-piazzove liste, Rescigno in Pellarini (NZ), Ukmar in Cogliatti-jeva (LD), Furlanič (SKP) in vrsta svetnikov FI. Bela kroglica sreče se, vsaj zaenkrat, ne bo ustavila na vrteči se plošči tržaške rulete... / TRST Sreda, 16. maja 2007 9 nabrežina - Leva sredina s Kmečko zvezo Birokratske obveze bremenijo kmetijstvo Srečanje tajnika KZ Bukavca s predstavniki nabrežinske leve sredine in županskim kandidatom Veronesejem Vprašanja deželnega načrta za razvoj kmetijstva, evropskih zaščitenih območij (-SIC-ZPS) in uresničitve zamisli o kraškem kmečkem vodovodu so bila v ospredju srečanja med deželnim tajnikom Kmečke zveze Edijem Bukavcem in županskim kandidatom leve sredine v devinsko-nabrežinski občini Massimom Veronesejem. Srečanja, ki se je odvijalo na sedežu levosredinske koalicije, so se udeležili tudi kandidati za občinski svet Igor Gabrovec, Franc Fabec in Sidonja Radetič (oba sta obenem podpredsednika KZ) ter Jožko Okretič. V svojem uvodnem posegu je tajnik Bukavec seznanil Veroneseja s stisko, ki jo ta trenutek doživlja kmetijstvo in sploh teritorij na Krasu. Po mnenju Bukavca lahko deželni načrt za razvoj kmetijstva prinese marsikatero zanimivo priložnost tudi za kmetovalce v devinsko-nabrežinski občini, čeprav je ovir kar nekaj. V tem smislu je Bukavec posebej izpostavil nevzdr-žnost birokratskih obveznosti, s katerimi se kmetje soočajo ob vsakem koraku. »Za uspešen razvoj pa kmetijstvo potrebuje finančna sredstva za investicije ter politič- no volja oz. naklonjenost javnih uprav,« je poudaril Bukavec. Posebna pozornost je bila nato posvečena zamisli o uresničitvi kmečkega vodovoda, saj je za namakanje vrtov in nasadov cena pitne vode iz splošnega vodovoda previsoka. Dežela podpira tovrstne projekte s finančnimi prispevki v višini 98 odst. investicije. Pokrajinski načrt o kmečkem vodovodu je bil aktualen že v sedemdesetih letih in o njem je bilo veliko govora pred leti, ko je naše kraje zajela huda suša. Glede tega je stanje tudi letos zaskrbljujoče. Tako županski kandidat Veronese kot prisotni kandidati za občinski svet so si bili edini v ugotovitvi, da bo morala prihodnja uprava posvetiti veliko pozornost kmetijskemu sektorju, ki je pomemben za vsestranski razvoj in sistemsko promocijo celotnega teritorija. Razvoj kmetijstva je veliko odvisen od urbanističnih načrtov, ki morajo zato dopuščati možnost investicij v kmečko-turistične obrate. »Aktivna soudeležba kmetov v urbanističnem načrtovanju teritorija je zato ključnega pomena,« je zaključil kandidat Veronese. 1.maj - odstranitev zastave Medja vas: NZ naj se javno opraviči Odbor jusa iz Medje vasi je obravnaval odstranitev prvomajske zastave, ki so jo domačini postavili na jusarsko zemljišče. Čeprav v obdobju volilne kampanje ni primerno ustvarjati dodatnih trenj, ne moremo mimo dejstev, da je dejanje, ki ga je zakrivil predsednik občinskega mladinskega sosveta Giuli-ano De Vita skrajno nedemokratično in vredno odločnih ukrepov. De Vita je z odstranitvijo zastave globoko užalil celotno našo skupnost. Ob tem je predsednik sosveta mladih z udorom na zemljišče medvejskega jusa kršil zakone o zasebni lastnini. Naš jus si po statutu prizadeva za sodelovanje z raznimi organizacijami in društvi na teritoriju in za valorizacijo naravnega ter zgodovinsko-kulturnega bogastva v duhu medsebojnega spoštovanja, strpnosti in sožitja. Sožitja pa ni mogoče uresničiti brez strpnega sogovornika; ko pa sogovornik v osebi predsednika občinskega mladinskega sosveta ne priznava in ne skuša udejanjiti nekaj osnovnih načel mirnega sožitja, gotovo ni na pravem mestu. Nujen je zato njegov takojšnji odstop, stranka katero zastopa in za katero kandidira pa naj se opraviči celotni med-vejski in štivanski skupnosti. Jus Medja vas medja vas Kdaj vaški center? Pred več kot desetimi leti je Depangherjeva uprava označila parcelo št. 48/100 k.o. Medja vas kot možno lokacijo za ureditev večnamenskega športno rekreacijske centra s pomožnimi objekti. Parcelo je vključila tudi v občinski ureditveni načrt pod siglo A2. Voccijeva uprava je sicer pred nekaj leti nepremišljeno izbrisala iz ureditvenega načrta omenjenega območja možnost izgradnje pomožnih objektov. Kljub temu je leta 2006 medvejski jus, v sodelovanju s SŠKD Timava, vložil na Deželo prošnjo za dodelitev prispevka za ureditev večnamenske rekreacijske površine (pomožnih objektov trenutni regulacijski načrt ne dovoljuje). Dežela je za omenjeni poseg odobrila prispevek v višini 21.600,00€, kar bi zadoščalo za začetno ureditev ma-lonogometnega igrišča in parkirišča na omenjenem območju. Občinska uprava je projekt, ki ga je izdelal geom. Marko Le-ghissa, odobrila in nato poslala tehničnemu uradu za izdajo gradbenega dovoljenja. Tu se je nekaj zataknilo, kajti tehnični urad je baje dobil navodilo od urada za premoženje naj se dovoljenje ne izda. Urad za premoženje bi to lahko storil samo v primeru, da bi bila Občina lastnik zemljišča na katerem so predvideni omenjeni posegi. Ker pa je nesporni lastnik parcele medvejski jus, ki je tudi naslovnik deželnega prispevka za ureditev večnamenske rekreacijske površine in ker je slednja v občinskem ureditvenem načrtu označena s siglo A2 (namembnost zemljišča je za športno rekreacijske potrebe) dodatno zavlačevanje predvidenih birokratskih procedur s strani občinskih uradov ni nikakor opravičljivo. Medvejska mladina se trenutno lahko ukvarja s športnimi aktivnostmi in rekreacijo izključno na vaškem trgu (med prometom) ali na iz red no ne ugod nih in za igranje nevarnih površinah. Ureditev primernega večnamenskega centra za vaške potrebe in za potrebe mladine postaja torej nujnost, ki je ne gre več zavlačevati in ki jo je treba čim prej ures-ni či ti. ( it) nabrežina - Leva sredina obtožuje Retovo upravo »V Sesljanu mini stanovanja« Župan: Novo krajinsko in gradbeno dovoljenje za kamnolom je bilo dolžnostno dejanje Sesljanski zaliv je po pričakovanjih razgibal volilno kampanjo v Devinu-Nabrežini. Stvar se je dodatno zaostrila potem ko je župan Giorgio Ret podpisal krajinsko in gradbeno dovoljenje za sesljanski kamnolom, potem ko je Spomeniško varstvo Furlanije-Julijske krajine pred kratkim razveljavilo krajinsko dovoljenje, kateremu je Ret dodal še gradbeno. Župan tolmači svoje dejanje kot dolžnostno dejanje, s katerim je v občinske blagajne vrh vsega še priteklo 442 tisoč evrov urbanizacijskih dajatev. Slednja je plačala družba S. Protasio e Gervasio, ki je lastnik kamnoloma in večjega dela zaliva. »Če ne bi izdal dovoljenj, bi mi opozicija gotovo očitala proračunsko luknjo,« komentira zadevo Ret, ki zavrača vse kritike in očitke levosre-dinskega zavezništva. Zadeva pa se zapleta in zaostruje. Leva sre-diina županskega kandidata Massima Veronese-ja oči ta Re tu in ob čin ske mu od bo ru, da sku ša ta spremeniti namembnost Sesljanskega zaliva. »Obstaja konkretna nevarnost, da se bo v Sesljanu zgodilo to, kar se že danes dogaja z nekdanjim hotelom Europa v nabrežinskem bregu, kjer se obetajo mini stanovanja za petičneže,«, piše v sporočilu Unije. Veronese in somišljeniki se bojijo, da bo usoda hotela Europa doletela območje kamnoloma in nato še celotnega zaliva, »saj si človek drugače ne razlaga naglice s katero je župan Ret podpisal ome-nje na skle pa in to kljub raz sod bi spo me niš ke ga var stva FVG.« V spo ro či lu tudi be re mo, da je se -danja občinska uprava očitno v zelo dobrih odnosih z lastnikom zaliva, okoljevarstveni in drugi problemi pa so zanjo deveta briga. Zeleni, ki se zbirajo v krožku Kras in ki so sestavni del gibanja Skupaj-Insieme, vabijo drevi ob 20.30 v Kamnarsko hišo v Nabrežino na srečanje o evropskih direktivah na področju zaščite okolja, ki zanimajo tudi Kras in Kraševce. Levi demokrati pa prirejajo v petek v Sesljanu debato o mladih in zaposlovanju, ki ga bo vodila Mariza Škerk, vodja LD v pokrajinskem svetu. Poleg županskega kandidata Veroneseja bodo sodelovali še poslanec Gianni Cuperlo, deželna svetnica Tamara Blažina in deželni odbornik Roberto Cosolini. Srečanje bo ob 18.30 v hotelu Belvedere. Nacionalno zavezništvo pa je potrdilo nedeljski obisk strankinega predsednika Gianfranca Fi-nij a, ki bo zjutraj ob 9. uri obiskal sedež stranke v Sesljanu. Navzoč bo tudi Ret. Kakšna usoda čaka sesljanski kamnolom? kroma 10 Sreda, 16. maja 2007 TRST / mladinska revija Škrat je prišel med bralce v prenovljeni obliki »Brez hrupa predajamo v roke bralcem prvo letošnjo zapoznelo, a prenovljeno številko revije«. Tako nas na uvodni strani prve letošnje številke Škrata, revije za vzgojo in izobraževanje, nagovori Škratova urednica. Škrat je zamenjal podobo in si nadel novo ime. Tudi tokrat nas, kot ponavadi, čakajo zanimive teme. No, pa si jih oglejmo. V rubriki Književnost spoznamo Mladena Oljača, pisatelja, znanega kot enega izmed najbolj prevaja-nih piscev z nekdanjega jugoslovanskega literarnega območja, in njegova dva romana: Kozara in Molitev za moje brate. Prvi predstavlja Mlade-novo najobsežnejšo medvojno epopejo, v Molitvi pa popisuje medvojne dogodke s spominskim vračanjem v preteklost. Iz kratkega odlomka se lahko prepričamo, če bomo iz radovednosti ali zaradi želje po spoznavanju medvojnega obdobja segli po Mladenovem romanu. Dalje nas pot vodi v likovni svet. S prispevkom o slikarju in glasbeniku Saši Šantlu se zaključi objava prepisov nekaterih oddaj radia Trst A o slovenskih slikarjih, ki jih je pripravljal prof. Josip Tavčar. Tokrat so se o Saši Šantlu z Josipom Tavčarjem pogovarjali Milko Bambič, Avgust Černigoj in Robert Hlavaty. V Stikih nas Neva Pahor seznani z željo po sodelovanju in prijateljstvu, kije združila šempetrsko osnovno šolo z nižjo srednjo šolo iz Romansa v Italiji, in tako omogočila mladim z obeh strani meje čezmejno sodelovanje. Vodstvi šol sta sestavili kopico projektov, s pomočjo katerih so se učenci spoznali in navezali tako trd- ne stike, da šoli sodelujeta med sabo že celih dvajset let in je program vedno bolj bogat in pester. Zora Tavčar nam predstavi Pisma iz antičnega cesarskega Rima, točneje ljubezenska pisma iz Ovida. Preberemo lahko pismo, ki ga je v obupu napisala Brizeida Ahilu in pa odlomka iz Ovidovih pisem ženi, ki prikazuje pesnikovo občudovanje ženine zunanjosti in njenih kreposti. Po strani za mnenje bralcev in po letnem kazalu, v katerem so predstavljene vse Škratove številke iz leta 2006, se lahko poglobimo v jezikovni kotiček Diomire Fabjan Bajc in pre-uzkusimo svoje vedenje o slovenskem jeziku. Tokrat se bomo naučili razlikovati civilizacijo od kulture, za poslastico pa se lahko tudi sami preizkusimo v besednem zakladu s kvi-zom Preizkusi se - kaj pomeni, kaj je to? Tokratni utrinek iz Benečije nas popelje do gorske vasice Čarni Varh (Črni vrh), v občino Podbonesec, o kateri izvemo nekaj zanimivosti, zaradi katerih se lahko usedemo za volan oziroma še bolje, si oprtamo nahrbtnik na ramena in gremo na pot... Sledi poročilo o Vecchietovi decembrski razstavi v galeriji Milka Bambiča, nadalje spoznamo etnologe in pa Vrabčkove pesmi. Zadnje Škratove strani so zelo zanimive, še posebno za šolnike. Najprej nam prof. Mojca Jerala Bedenk ponudi alternativen in zabaven način učenja s stripi. Učenci se s pomočjo teh z lahkoto učijo, saj so eden izmed »najbolj popularnih beril med mladimi«. Natalija Mikuletič nam v svojem prispevku o pomenu branja v mladostništvu predstavi obdobje mladostništva, njeno problematiko in Piagetove bralne stopnje, ki temeljijo na razvojnih stopnjah otrokovega psihološkega razvoja. Za posladek nas zadnji prispevek prve obnovljene številke Škrata popelje v družinsko okolje. Jelka Cvelbar se je lotila zahtevne teme, v kateri ugotavlja, da danes nimamo več »tradicionalne« družine, ampak jo lahko označimo kot »skupnost skupaj živečih posameznikov«. V prispevku omenja pomembnost notranjega ravnotežja med družinskimi člani in medsebojnih razmerij. Nova številka revije bo gotovo zadovoljila naša pričakovanja in obogatila naše vedenje o obravnavanih temah. Naj vam bo branje v užitek! (-met-) OBČINA DOLINA obvešča, da v smislu in po učinkih 2. odstavka 32. člena bis D.Z. 52/1991, je s sklepom občinskega sveta št. 39/c z dne 27. novembra 2006, sprejela varianto št. 22 k S.O.R.N.-U za gradnjo namakalnih naprav v kraju Dolga Krona 2.del. Varianto št. 22 k S.O.R.N.-u bo, v vseh njenih elementih, hranil občinski urad za urbanistiko. Zainteresirane osebe si jo bodo lahko ogledale, od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.15, za dobo 30 efektivnih dni, od 16.5.2007 do 26.6.2007. V tem obdobju bo lahko vsakdo predložil na občino svoje pripombe; v istem obdobju bodo lahko lastniki nepremičnin, ki jih obvezuje sprejeti urbanistični instrument, predložili svoje ugovore. ODGOVORNI U.E.URBANISTIKA Včeraj danes [I] Lekarne škedenj Danes, SREDA, 16. maja 2007 JANEZ Sonce vzide ob 5.33 in zatone ob 20.30 -Dolžina dneva 14.57 - luna vzide ob 4.47 in zatone ob 20.40. Jutri, ČETRTEK, 17. maja 2007 JOŠT, VNEBOHOD VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20,4 stopinje C, zračni tlak 1010,3 mb raste, veter 19 km na uro jugo - vzhodnik, vlaga 59 - odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,1 stopinje C. Lutke pričarale Žabjega kralja V četrtek, 26 aprila, so se učenci osnovnih šol Ivana Grbca in M. G. Stepan-čičeve odpovedali toplemu sončku. Rajši so se zaprli v malo telovadnico osnovne šole Gaspardis v ul. Donadoni. Zavzeto so prisluhnili pravljici bratov Grimm Žabji kralj, ki so jo prisrčno podale dijakinje pedagoškega liceja A. M. Slomška. Ko so učenci vstopili v telovadnico, je že stalo lutkovno gledališče. Komaj so se posedli, so prejeli dobrodošlico in že se je razlila glasba po prostoru. Skrbno izbrana melodija nas je popeljala v obdobje kraljev in kraljic. Ob mlaki se je lahkomiselno žogala lepa kraljična. Spretne roke so okusno izdelale lutke in prijetni glasovi so jim vdahnili življenje. Scena se je čarobno spremenila. Zagledali smo netopirja, polno luno, ciprese, odprta pokopališčna vrata in kmečko kuhinjo s skrinjo. Spet nas je mračna glasba odpeljala v kraško vasico in v zvoniku je bila bila polnoč. Pepi se je mudil v gostilni. Imel ga je malo čez kapo... in ko je šel mimo pokopališča, se je zgodilo nekaj posebnega. Tako je zapisala Vesna Guštin v pripovedki Ogenjček na kamnu. Ljudsko pripovedko so dijakinje s profesorjevim mentorstvom preuredile in dramatizirale. Gledalci so pozorno sledili dogajanju na odru. Prepoznali so tudi ljudske melodije in mimogrede zapeli. Čeprav je vsebinsko pripovedka mračna, ima srečen konec. Pepiju uspe, da popravi svoje nezavestno dejanje in tako reši sebe ter žalostno dušo. Vsi zadovoljni so zaploskali pridnim igralkam. Toplo se jim zahvaljujemo za prijetno urico in želimo jim še obilo uspehov na lutkovnem področju, kot tudi v zasebnem življenju. Profesorjem ali profesoricam pa čestitamo za čudovito skupinsko delo, saj je pazljivi opazovalec razbral doprinos, ki ga j e vložil vsak član. (KANKI) nišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino Od ponedeljka, 14. maja, do sobote, 19. maja 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16. ure Ul. Baiamonti 50 (040 - 812325), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (040 - 54393), Milje -Ul. Mazzini 1/A (040 - 271124). Sesljan (040 - 208334) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 - 208334) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (040 - 364928). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399 - 1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bol- La Vie en Rose«; Dvorana 5: 22.10 »Doppia ipotesi per un delitto«; 17.30, 19.50 »Le vite degli altri«. M Izleti ALCIONE - Dvorana rezervirana. AMBASCIATORI - 17.30, 20.00, 22.15 »Spider-man3«. ARISTON - Dvorana zasedena. CINECITY - 16.30, 17.30, 18.10, 19.15, 20.10, 21.30, »Spider-man3«; 16.10 »Doppia ipotesi per un delitto; 16.00, 17.50, 19.40, 21.30 »Epic movie«; 19.20, 21.30, »The number 23«; 16.30, 19.15, 21.30 »L'uomo dell'anno«; 16.00, 17.50, 19.40, 21.30 »Le colline hanno gli oc-chi 2«; 16.10 »L'ombra del potere«. EXCELSIOR - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Mio fratello e figlio unico«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.20, 19.00, 21.40 »La Vie en Rose«. FELLINI - Dvorana zasedena. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'uomo dell'anno«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) - 17.30, 19.50, 22.10 »Le vite de-gli altri«. KOPER - KOLOSEJ - 17.40, 19.40, 21.40 »Številka 23«; 22.00 »Sončna svetloba«; 18.00, 20.00 »Ohcet bo... in pika!«; 17.30 »Spider-Man 3«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 19.00, 22.15 »Spider-man3«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Notturno bus«; Dvorana 3: 16.30, 20.30, 22.15 »Le colline hanno gli occhi 2«, 18.15 »Sette chilometri da Gerusalemme«; Dvorana 4: 22.15 »Number 23«. SUPER - 17.00, 20.30, 22.15 »The Number 23«, 18.45 »Doppia ipotesi per un delitto«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.30 »Spider-man3«; Dvorana 2: 19.40, 22.15 »Spider-man3«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.00 »L'uomo dell'an-no«; Dvorana 4: 17.30, 19.50, 22.15 » SPDT vabi udeležence izletov v »Parco dellAlto Garda« (14.-16. julija 2007) in na otok Hvar (3.-8. septembra 2007), na sestanek, ki bo v »Hiši v Boljuncu«, v petek, 18. maja 2007, ob 20.30. Za dodatne informacije tel. št. 040-2176855 ali 333-5994450 V.K. (Odbor). DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE organizira enodnevni izlet v Ljubljano v nedeljo, 20. maja. Kdor se želi udeležiti izleta z avtobusom in za nadaljne informacije, je na razpolago tel. št. 040-2749995 (Ivica - v večernih urah). SPDT pripravlja za v nedeljo, 20. maja 2007, zanimiv avtobusni izlet v dolino Trente s pohodom po Soški poti. Prijave sprejemata Vojka tel. 040-2176855 ali 333-5994450 in Livio tel. 040-220155. Čimprej! KROŽEK AUSER PINO BURLO, organizira v okviru »Potovanj kulture in spomina« izlet v Prago, Češke Budejovice, Karlstein in Mauthausen od 27. do 31. maja 2007. Odhod bo iz Trsta, poskrbljeno bo za polni penzion. Podrobnejše informacije dobite na sedežu krožka v Ul. Frau-sin 17/a v Trstu, od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure. Tel. št. 040-362730. KOŠARKARSKI KLUB BOR priredi 1., 2. in 3. junija avtobusni izlet v Radence in Prekmurje z bogatim kulturnim in rekreativnim programom. Za informacije tel. na št. 348-8011601. Vabljeni! PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU i n krožek Krut vabita ob Bevkovem letu v soboto, 2. junija na ekskurzijo po Cerkljanskem z obiskom Cerknega, bolnice Franje in Bevkove domačije v Zakojci. Vpisovanje in informacije : Darko Kobal 040-826661, Anton Bole 040-417025, Krut - Ul. Cicerone 8, 040-360072. VZPI-ANPI KRIŽ v sodelovanju s Krutom vabi v nedeljo, 3. junija na izlet v Istro z ogledom Hrastovelj, Grožnjana in Pirana ter spoznavanjem nabiranja tartufov s sprehodom po gozdu, za zaključek vožnja z ladjo ob slovenski obali. Informacije in vpisovanje Tretjak Ida 040-220200 in Sedmak Gabrijela 040-229237. KLUB PRIJATELJSTVA vabi v ponedeljek, 4. junija 2007 na izlet v Istro z ogledom Brijonov in Poreča. Informacije in vpisovanje do 26. maja 2007 na tel. št. 040-225468 (Vera) ali 040-639949 (Mira). Vabljeni. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC priredi v nedeljo, 10. junija 2007, izlet v Ljubljano. Vožnja na grad in plovba s turistično ladjico po Ljubljanici. Po kosilu muzika s plesom. Odhod ob 7.30 z glavnega trga v Bo-ljuncu. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040-228050. KROŽEK KRUT sporoča, da je v teku vpisovanje za skupinsko počitnikovanje na Malemu Lošinju od 24. junija do 4. julija. Informacije in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040360072. Loterija 15. maja 2007 Bari 23 66 3 6 86 Cagliari 32 64 77 72 73 Firence 79 48 16 63 68 Genova 83 39 86 22 25 Milan 87 26 64 48 75 Neapelj 78 13 52 60 74 Palermo 88 14 46 52 70 Rim 33 57 29 32 87 Turin 36 81 33 62 67 Benetke 56 84 80 59 38 Nazionale 90 55 76 85 19 Super Enalotto Št. 58 23 33 78 79 87 88 jolly 56 Nagradni sklad 4.076.808,58 € Brez dobitnika s 6 točkami-Jackpot 69.498.145,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 16 dobitnikov s 5 točkami 50.960,11 € 1.773 dobitnikov s 4 točkami 459,88 € 66.095 dobitnikov s 3 točkami 12,34 € Superstar 90 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 6 dobitnikov s 4 točkami 45.987,00 € 180 dobitnikov s 3 točkami 1.233,00 € 2.972 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 20.542 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 47.982 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 16. maja 2007 1 1 9 Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRANA MILČINSKEGA sporoča, da je še nekaj mest za angleški tabor »Jezikajte« v Zambratiji od 27. avgusta do 2 septembra (10-16 let) in računalniško delavnico »Miška« od 3. do 7. septembra (8-14 let) v jutranjih urah. Za prijave in informacije tel. št. 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali e-pošta franmilcinski@libero.it. ¿i Čestitke Naša pranona BERNARDA na Škala Santi 95 let slavi. Vsi ji želimo, da bi še dol go let z na mi os tala in danes v veseli družbi svoj rojstni dan praznovala. Giuliana, Paride, Morana, Franco, Loredana, Olaf, Alex, Danijel in Katia. Jutri v Lonjerju MALJA 87 let slavi in z njo se veselimo v hiši vsi. Še mnogo zdravih let ji želimo vsi, posebno pa mala Sara. Ü3 Obvestila KD ZA UMETNOST KONS obvešča članice in člane ter vse zainteresirane, da bo naslednje srečanje danes, 16. maja 2007, ob 20.30, v prostorih Športno-kulturnega centra v Lonjerju. Vljudno vabljeni. KRUT obvešča, da bo predstavitvena konferenca tečaja REIKI, danes, 16. maja ob 18. uri, na sedežu v Ul. Cicerone 8b, Trst. Za dodatne informacije tel. 040-360072. DRUŠTVO ZA ZAŠČITO VREDNOT PROTIFAŠIZMA IN PROTINACIZ-MA »PROMEMORIA«, sklicuje redni občni zbor v četrtek, 17. maja 2007, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Potekal bo v Škamper-letovi dvorani na Stadionu 1. maj na Vrdelski cesti 7 v Trstu s sledečim dnevnim redom: umestitev predsedstva oz. predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, razprava o poročilih, pozdravi gostov, volitve novega odbora in razno. SKD PRIMOREC IN JUS SRENJA IZ TREBČ prirejata v nedeljo, 20. maja spust v jamo Labadnico pri Trebčah. Zbirališče ob 9.00 na vaškem trgu. V jamo nas bodo pospremili člani jamarskega odseka športnega društva Grmada iz Mavhinj. Obvezna predhodna najava in vpis do petka, 17. maja na tel. 338-4482535. FOTOVIDEO TRST 80 priredi v petek, 18. maja 2007, v Gregorčičevi dvorani Ul. S. Francesco 20, ob 20.30, predavanje »Glasba v filmu«. Predavatelj bo Mitja Reichenberg, profesor na Ljubljanski Univerzi, komponentist, teoretik filmske glasbe in publicist. Vabljeni fotografi, snemalci in ostali. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi člane in prijatelje na predstavitev in pogovor o knjigi, kulturno-turističnem vodniku dr. Rafka Dolharja »Zahodni rob«, v petek 18. maja, ob 20. uri, v Kraški hiši v Repnu. Z avtorjem se bo pogovarjal Peter Verč. AŠD SOKOL vabi člane, prijatelje, sim-patizerje in vaščane na družabnost s športnim sporedom v soboto, 19. maja, od 16. ure dalje, na odprtem igrišču Sokola. Ob priliki bo tudi nabiralna akcija za prilagoditev igrišča novim zakonskim predpisom. Toplo vabljeni. KD RAUTE-KOLONKOVEC ul. M. Ser-nio 27, priredi 26. praznik vina. Vsak udeleženec prinese vzorec vina pridelanega doma. V četrtek, 17. maja je sprejemanje vzorcev; v petek, 18. maja ocenjevanje; v soboto, 19. maja od 17.30 dalje je točka: »Spoznaš svoje vino?«, sledi nagrajevanje. LINUX USER GROUP iz Trsta prireja 19. maja 2. Install party od 10.30 do 19.00 v domu kultur (Casa delle culture) v ul. Orlandini 38. Prinesite vaš računalnik in bomo namestili linux distribucijo, ki Vam je najbolj primerna. Med prireditvijo bodo potekala razna predavanja. Več informacij na spletni strani http://trieste.linux.it SKD TA BOR, AS SO CI A ZI O NE DO -POL AVO RO FER ROVI A RI O IN GRUPPO AMICI DEL TRAM vabijo v Prosvetni dom na Opčine na razstavo prvega natečaja »Il tram di Opici-na-Openski tramvaj«. Razstava bo odprta do 19. maja 2007, ob delavnikih med 16. in 18. uro, ob nedeljah med 10. in 12. uro. ORATORIJ V MARIJANIŠČU 2007 Tu - di letos bodo v Marijanišču potekali počitniški dnevi pod imenom ORATORIJ 2007. Za OSNOVNO ŠOLO je določen zadnji teden v juniju in sicer od ponedeljka 25. do vključno petka 29. junija. Mladi iz NIŽJE SREDNJE ŠOLE bodo imeli oratoriji prvi teden v juliju. Uradni začetek ob 9 uri. Starši lahko pripeljejo otroke tudi prej. Zaključek ob 16 uri. Za prvo skupino je predviden en dan kopanja na morju in en dan izleta v planine. Druga skupina pa bo imela kot vsa zadnja leta dvodnevni pohod po slovenskih planinah. Prispevek je 70,00 evrov. V to je poleg vsakdanje hrane vključen enodnevni izlet za prvo skupino, ter prevoz druge skupine na dvodnevni izlet v planine (ni vključeno spanje v planinski koči). AŠD FC PRIMORJE vabi člane, prijatelje, simpatizerje in vaščane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 21. maja 2007, ob 20.30, v sedežu društva Primorje (Prosek, št. 2). MASAŽA DOJENČKA tečaj se bo pričel 22. maja, ob 10.30. Vodi ga Karin Vitez, dipl. fizioterapevtka. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka KRUT, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. KROŽEK KRUT prirejatečaj nordijske hoje, ki se bo pričel 23. maja 2007, ob 9.30. Vodila ga bo dipl. fizioterapevtka, mednarodna inštruktorica Inwa. Vpisovanje in dodatne informacije: KRUT, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040360072 SLOVENSKA PROSVETA IN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV sporočata, da bo srečanje z evropos-lancem Lojzetom Peterletom v četrtek, 24. maja, v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Začetek ob 20.30. AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 25. maja 2007, redni občni zbor, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Domu Brdina na Opči-nah. Vabljeni vsi člani in simpatizer-ji. SKD VESNA prireja fotografski natečaj »Razglednica iz Križa« v sodelovanju z društvom Fotovideo Trst 80. Prijavnice in pravilnik dobite v NŠK v Trstu in v restavraciji La Lampara v Križu. Slike lahko oddate v NŠK do petka, 25. maja 2007 in v Lampari do sobote, 26. maja 2007. Pojasnila: 040-220155 ali 340-7235369 (Sara Semec). SRENJA BOLJUNEC vabi na redni letni občni zbor, ob drugem sklicanju v petek, 25. maja 2007, ob 20.30, v kulturnem centru France Prešeren. KRUT vabi na skupinsko bivanje v Šmarješke toplice od 27. maja do 5. junija 2007. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8/B, tel. št. 040-360072. Pohitite! OBČINA DOLINA obvešča, da bodo vpisovanja v občinski poletni center od 21. do 31. maja 2007, od 8.30 do 12.30 v Uradu za Šolstvo občine Dolina. V ponedeljek, 21.junija 2007, bodo vpisovanja potekala tudi popoldne od 14.30 do 16.30. Za informacije tel. št. 040/8329241. Poletni center bo deloval v dveh izmenah: od 18. do 29. junija 2007, kot poletni nogometni in odbojkarski kamp v sodelovanju s Š. D. Breg za otroke med 6. in 14. letom starosti; od 2. julija do 10. avgusta 2007, kot »tradicionalni« poletni center za otroke med 3. in 11. letom starosti. ZSŠDI razpisuje dva natečaja: LIKOVNI in LITERARNI NATEČAJ na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2007. Natečaj je namenjen učencem osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade v četrtek, 31. maja 2007. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. AŠD-SK BRDINA V SODELOVANJU Z ZSŠDI organizira od 23. do 30. junija športniteden v Crmošnjicah na Dolenjskem. Teden predvideva športne priprave v naravi pod strokovnim vodstvom in družabne dejavnosti ter je namenjen otrokom in mladincem. Število mest je omejeno in vpisovanja se zaključijo 8. junija 2007. Za vse informacije in vpisovanje se lahko obrnete na tel. št. 348 470 2070 vsak dan od 18.00 do 20.30. Toplo vabljeni vsi člani in prijatelji. NABREŽINSKA KLAPA LETNIKA 1944 vabi zainteresirane soletnike na tradicionalni izlet na Lošinj-Martin-ščica v soboto, 9, junija 2007. Prijave prejemajo Manica na tel. št. 040-299220, Clara 347-1632273, Cateri-na 339-8161633 ob večernih urah do sobote, 26. maja 2007. POHITI!!! ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MIL-ČINSKI organizira poletne tabore: »Jezikajte« - intenzivna angleščina v Zambratiji od 27. avgusta do 2. septembra (10-16 let); računalniška delavnica »Miška« od 3. do 7. septembra v jutranjih urah (od 8. do 14. leta). Za prijave in informacije 040567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali e-pošta franmilčinski@libero.it GLEDALIŠKI TEDEN ZA NAJMLAJŠE v organizaciji Radijskega odra in Slovenske prosvete bo potekal od 11. do 15. junija 2007 v prostorih Marjaniš-ča na Opčinah. Vpisovanje od ponedeljka 14. maja 2007, vsak dan v uradu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, od 9.00 do 17.00 ali po telefonu (040-370846) do zapolnitve razpoložljivih mest. GLASBENA MATICA vpisuje v celodnevno Poletno glasbeno delavnico otoke med 6 in 10 letom, ki bo od 3. do 7. septembra 2007 v Dijaškem domu v Trstu. Prijave sprejemamo do 15. junija. Informacije - tajništvo GM tel. 040-418605. SREDNJEŠOLCI POZOR! Tudi letos se bo na štadionu Prvega maja odvijal športni poletni kamp, od 2. do 27. julija v tedenskih izmenah. Vpisovanja sprejemamo do 20. junija na tel. št. 338-6511568 (Valentina) ali v uradu društva na tel. št. 040-51377. Vabljeni ! ŠZ BOR IN ŠPORTNA ŠOLA TRST organizirata tudi letos tradicionalni športni poletni center na štadionu Prvega maja, ki bo potekal ob 2. do 27. julija v tedenskih izmenah. Namenjen je otrokom od 3. do 10. leta. Vpisovanja sprejemamo do 20. junija na tel. št. 338-6511568 (Valentina) ali v uradu društva na tel. št. 04051377. Vabljeni! PO LET NI CENTER PI KA PO LO NI CA ŠC MELANIE KLEIN IN SLOVENSKA PRO SVETA obveščata, da se bo poletni center odvijal v prostorih otroškega vrtca v Bazovici od 2. julija do 10. avgusta. Vpisnine sprejemamo od 5. maja do 23. junija na uradu ŠC Melanie Klein, Ul. Cicerone 8, ob sobotah med 16. in 18. uro. Vpisnine so možne tudi po internetu. Za informacije: info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. št. 3284559414. ZSKD obvešča, da je v teku razpis za 3. natečaj Ignacij Ota za zborovske skladbe namenjen predvsem mladim skladateljem. Rok prijave zapade 30. junija 2007. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlač-nik 2007« na Proseku od 2. do 27. julija od 8. do 17 ure. Informacije tel. 040-212289 v jutranjih urah. SLOVEN SKI DI JAŠ KI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: od 2. julija do 10. avgusta in od 27. avgusta do 7. septembra poletni središči za otroke od 1. do 3. leta starosti (jasli) in od 3. do 6. leta starosti (vrtec). Od 11. junija do 6. julija poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 27. avgusta do 7. septembra poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 29. junija do 8. julija kolonijo v Domu Kavka (Kobarid) za otroke / mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Od 24. julija do 31. julija kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke / mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe prostih mest, na sedežu Združenja v Ul. Ginnastica 72, tel. 040-573141. Prijavnice in informacije dobite tudi na spletni strani www.sddsk.org. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja tretji mladinski glasbeniški laboratorij INTERCAMPUS 2007, ki se bo letos odvijal v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču od sobote, 28. julija, do nedelje, 5. avgusta 2007. Namenjen je godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do petka, 1. junija 2007. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja poletne ustvarjal- ne delavnice 2007, ki se bodo letos odvijale na Vojskem od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Okvirne delavnice: lutkovna, likovna in plesna. Namenjene so vsem osnovnošolcem. Prijavnice lahko dvignete na tržaškem uradu ZSKD od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu do konca junija. Prireditve SKD VIGRED, RAZVOJNO DRUŠTVO PLISKA, KULTURNO DRUŠTVOTO-MAJ IN OŠ DUTOVLJE vabijo na »Kosovelova večera 2007« danes, 16. maja 2007, ob 20.30, v Štalci v Šem-polaju in v sredo, 30. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Tomaju. Sodelujejo učenci OŠ Dutovlje in podružnice Tomaj, dramski odsek SKD Vi-gred in ansambel Mladi kraški mu-zikanti. KD IVAN GRBEC Škedenjska Ul. 124, vabi v društvene prostore na razstavo »Mikel Daliu«. Slikarja bo predstavil Deziderij Švara. Glasbena kulisa: harmonikaš Igor Zobin. Razstava bo odprta do četrtka, 17. maja 2007. Urnik: nedelja, ponedeljek, sreda, petek od 10. do 12. ure; torek, četrtek, sobota od 17. do 19. ure. OTROCI, STARŠI, VZGOJITELJICE IN RAVNATELJICA DRŽAVNIH OTROŠKIH VRTCEV s slovenskim učnim jezikom didaktičnega ravnateljstva Dolina, vas vljudno vabimo na Slovesnost ob poimenovanju, ki bo v dolinski občinski telovadnici v petek, 18. maja 2007 ob 14. uri. SKD TABOR vabi v petek, 18. maja 2007, ob 20.30, v malo dvorano Prosvetnega doma na Opčinah na potopisno predavanje »Kambodža in Laos, deželi prijaznih ljudi«. V sliki in besedi bodo deželi predstavili Borut Bogatec, Matej Lupinc in Anže Legat. MOŠ KA VO KAL NA SKU PI NA LI PA pod okriljem SKD LIPA vabi na tretje srečanje »Fantje pojejo na vasi«, ki bo v prostorih Športnega centra Zarja v Bazovici v soboto, 19. maja 2007, ob 20.30. Program oblikujejo: Oktet Škofije (Škofije), Oktet Odmevi (Salež), Oktet Simon Gregorčič (Kobarid), MoVS Lipa (Bazovica). Vabljeni ljubitelji petja. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na srečanje ljudskih pevcev in godcev »LJUDSKI GLAS... V NAŠO VAS« v nedeljo, 20. maja 2007, ob 17.30, v Mačkoljah na prireditvenem prostoru »Na Metežici«. Prireditev sooblikujejo Hrušiški fanti iz Hrušice, Šavrinke iz Sv. Petra pri Sečovljah, ženska pevska skupina Stu ledi iz Trsta in tamburaška skupina SKD F. Prešeren iz Boljunca s pevko Marjetko Popovski. Kioski delujejo od 16. ure dalje. GLASBENA MATICA - KONCERTNA SEZONA 06-07 soboto, 26. maja ob 20.30 - Gostovanje SNG Opera in balet iz Ljubljane - G. Verdi: Nabucco, opera v 4 dejanjih. Predprodaja vstopnic od ponedeljka, 21. maja pri blagajni KD od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Informacije GM 040418605. Vabljeni! BAMBIČEVA GALERIJA NA OPČINAH Proseška ul. 131, vabi na ogled razstave Mihaele Velikonja »Utrinki«. Razstrava bo na ogled do 31. maja, vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob nedeljah samo do 12. ure. S Mali oglasi DAJEM V NAJEM garažo v bližini železniške postaje. Tel. št. 329-4128363. GLAS BE NA MATI CA nudi učencem slovenskih osnovnih šol na tržaškem možnost brezplačnega pouka izbranega instrumenta v mesecu maju. Prijave in informacije - tajništvo GM, tel.040-418605. IŠČE MO gospo, nekadilko, za nego ostarelih oseb, trikrat tedensko ob popoldanskih urah in ob nedeljah zjutraj po dogovoru. Tel. ob večernih urah na št. 040-229274. LONJER- obnovljenoenonadstropno hišo z vrtom, hlev s senikom in do-graditvenim zemljiščem prodam. Tel. št. 393-5131232. MIZARSKA DELANICA v obrtniški coni Zgonik zaposli vajenca ali delavca. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št 335-285063. PODJETJE V KOPRU išče izkušene prodajalce od 30 do 45 let. Zaposlitev za nedoločen čas. Pogoj je lastno vozilo in znanje italijanščine. Od kandidata pričakujemo razpoložljivost tudi soboto in nedeljo. Zaslužki do 4000,00 Evrov. Telefon 0039 - 3934564992 (od 14. do 19. ure) MLAD PAR išče nujno na Krasu majhno hišo ali stanovanje za nakup ali v najem, tudi potrebno popravil. Tre-benc, tel. št. 393-8965661 ali 040212355. PEKARNA - SLAŠČIČARNA išče izkušeno prodajalko, tudi part-time. Klicati na št. 040-228669, od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. PEVCA (max 25 let) išče uveljavljena rock-pop-folk skupina. Vaje na Pro-seku. Tel. št. 339-8992472 ali 3406002650. PRI PIŠČANCIH dajemovnajem hišo. Tel. št. 320-0639489. PRODAJAM nove gume Dunlop šport št. 195/60 r15. Ugodna cena. Tel. št. 3349580949. PRODAM JADRNICO model QR 682, v dobrem stanju. Za informacije št. 335-5319333. PRODAM SCOOTER 200cc, znamke Malagutti, letnik 2003 po zelo ugodni ceni. Info. na tel. 040-200496. PRO DAM barbecue iz zlitega železa, mera 80 za 45 cm, znamke green garden, za 60 evrov. Tel. št. 3409329903. PRODAM fiat bravo 80 16v cx. Tel. št. 333-6741266. PRODAM skoraj novo posteljo za dve osebi, rjave barve, skupaj z blazino, za 250 evrov. Tel. št. 340-9329903. V NABREŽINI PRODAM stanovanje 106 kvadratov: tri spalnice, kopalnica, kuhinja z malo teraso, dnevna soba s teraso, garaža, podstrešje in vrt (100 kvadratov). Tel. na št. 3382457826 ob večernih urah. ZBIRATELJ kupi stare razglednice, pisma in vse, kar vam je na poti v podstrešju in v kleti. Tel. št. 04055548. IH Osmice OSMICA je odprta na Križpotu pri Silvi. Poleg vina nudimo domač prigrizek. Toplo vabljeni! OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas! Tel. št. 040-299442. OSMICO je odprl v Zgoniku Roberto Savron. OSMICO je odprl Berto Škrk v Trnov-ci št. 4. OSMICO je odprl v Medji vasi Ferfo-glia Paolo. Toči belo in črno vino in nudi domači prigrizek. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milič. OSMICO je odprla družina Pertot (Špj'lni) v Nabrežini, stara vas št. 10. Vabljeni! OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Tel. 040-327240. OSMICO sta odprla Cvetko in Zmaga Colja, Samatorca 50. Tel. 040229224. STEVO ZAHAR je v Borštu št. 58 odprl osmico. Toplo vabljeni! V RIC MA NJIH sta odprla osmico Zoran in Evina. Prispevki Namesto cvetja na grob Ladija Milič, darujeta Dragica in Darko 20,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na drage starše, daruje Gaby Sedmak 20,00 evrov za poimenovanje otroškega vrtca v Križu po Justu Košuti. Namesto cvetja na grob naše drage Vlas-te, darujejo Liana, Giorgio, Milena, Gi-ulia in Marko 150,00 evrov za TPK Sirena. Ob priliki družinskega praznika, daruje Magda 25,00 evrov za SKD Barkov- lje. V spomin na Ladita Milič, darujeta Renato Jazbec 30,00 evrov ter Stanko Milič 20,00 evrov za MoPZ Rdeča Zvezda. Namesto cvetja na grob Gigija De Lor-enzija darujejo učno in neučno osebje otroških vrtcev iz Ronk in Romjana 85,00 evrov za poimenovanje otroškega vrtca v Križu po Justu Košuti.Na-mesto cvetja na grob Gigija De Loren-zija darujeta Ida in Drago Purič 50,00 evrov za poimenovanje otroškega vrtca v Križu po Justu Košuti. UREDNIK NOVAJE GAZETE VJAČESLAV IZMAJLOV O UMORJENI NOVINARKI ANI POLITKOVSKI Bojim se ljm da lahko spr Vjačeslav Izmajlov vodi uredništvo dnevnika Novaja gazeta, ki se ukvarja s čečenskim vprašanjem in je poimenovano po kolegici Ani Po-litkovski. Z novinarstvom se ukvarja dobrih dvanajst let: prej je dolga leta služil v ruski vojski in se udeležil tako afganistanske kot prve čečenske vojne. V Čečeniji je sodeloval pri iskanju skupnih grobišč in pogajanjih za izpustitev talcev, ki so bili v rokah čečenskih bojevnikov. Potem ko je snel vojaško uniformo, se je v Čečenijo večkrat vrnil kot novinar: največkrat prav v družbi kolegice Ane Polit-kovske, kateri priznava izredno profesionalnost in resnicoljubnost. Poljanka Dolhar Ruski novinar Vjačeslav Izmajlov ne dvomi: tudi za sedanjo rusko oblast bo prišlo leto 1991. Leto obračuna in zatona. Kdaj bo do tega prišlo, je težko napovedati. Tako kot tudi, ali se bo mentaliteta njegovih sonarodnjakov prej ko slej spremenila. Kajti tudi za to gre: »Naši ljudje so se dejstvu, da jih oblast vara, že zdavnaj privadili. Kljub spremembam zadnjih let se naša mentaliteta ni kdo ve kako spremenila,« je Izmajlov prejšnjo soboto dejal videmskemu občinstvu. Novinar moskovskega dnevnika Novaja Gazeta je v furlansko prestolnico prišel v družbi Ilje Politkovskega, sina tiste novinarke Ane, ki je 6. oktobra lani obležala pod streli neznanih morilcev. Ani so v Vidmu posthumno podelili nagrado Tiziano Terzani zaradi izrednega poguma, s katerim je opravljala novinarski poklic, saj je bila svoje neutrudno zasledovanje resnice pripravljena plačati z življenjem. Vjačeslav Izmajlov, Anin kolega v moskovski redakciji, nam je med svojim videmskim obiskom spregovoril o njunem skupnem delu. Pa tudi o vzdušju, ki je v redakciji zavladalo po njeni usmrtitvi. Pri Novaji smo izgubili že tri gazeti vinarje: Ana je bila tretja. Tistega dne, ko je bila umorjena, nas je odgovorni urednik obupano vprašal: imamo res pravico zasledovati resnico za vsako ceno? Odgovoril sem mu, da ne delamo pri Novaji gazeti zaradi plače, ampak zato, ker hočemo pisati o resnici in povedati, kar mislimo. Podobnega mnenja so vsi naši novinarji, posebno mladi, ki so uredniku odgovorili, da je bila Novaja gazeta, ki v ruščini pomeni nov časopis, ustanovljena zato, da zasleduje resni- Tistega dne, ko je bila umorjena, nas je odgovorni urednik obupano vprašal: imamo res pravico zasledovati resnico za vsako ceno? Odgovoril sem mu, da ne delamo pri Novaji gazeti zaradi plače, ampak zato, ker hočemo pisati o resnici in povedati, kar mislimo. Se kljub trem umorom torej ni nič spremenilo? Nihče ni sklonil glave. Nihče med nami ni rekel, da ga je strah, da je žrtev, ki jo morajo ljudje pomilova-ti... Naši novinarji ponavljajo, da je naša naloga iskanje resnice, varnost pa nam morajo zagotoviti direkcija časopisa in organi javne varnosti. Kje črpate toliko poguma in moči? Govorim lahko le zase. Bil sem oficir v ruski vojski in sem se udeležil afganistanske vojne, kasneje sem bil tudi v Čečeniji. Če bi na bojišču zapustil ranjenega ali ubitega vojaka, bi moji podrejeni v meni ne videli več svojega oficirja in me ne bi spoštovali. Danes, ko sem novinar, ne smem misliti na to, da so mojo kolegico ubili, ker je govorila resnico: Ana je pisala o stvareh, o katerih je bilo treba pisati. Za iskanje resnice torej ne potrebujem posebnega poguma in moči, čeprav se zavedam nevarnosti. Ana je bila številnim mladim novinarjem za zgled, mislim na primer na še ne tridesetletna Eleno Milašino in Romana Šlej-nova, ki sedaj nadaljujeta njeno delo. Tudi oni niso sklonili glave... Kakšna je bila Ana Politkovska kot kole- Ana Politkovska se je rodila leta 1958 v New Yorku ukrajinskim staršem, sovjetskim diplomatom pri Organizaciji združenih narodov. Odraščala je v Moskvi, kjer je tudi diplomirala iz novinarstva. Zaposlila se je pri dnevniku Izvestja, kasneje pri nekaterih svobodnih radijskih postajah in drugih časopisih. Od leta 1999 i n vse do smrti, ki j o j e 7. oktobra 2006 pričakala na domačem stopnišču, je bila zaposlena pri dnevniku Novaja gazeta. Iz da la je več knjig, v ka te rih je ne doum no ob so ja la zu na njo po -litiko Vladimirja Putina, predvsem nečloveške razmere v Čečeniji; prevedene so bile v številne je zi ke, med dru gim tu di v ita -lijanščino. Ki ' Nje ti: sedem zidu, a s pred njen oče, mam la utruje so jo ubi Me gačno R ji, Ukraj rili? Boj vedo, kak ja želim in običaj da vojaš nerali, ki selek. In do nosi l V s jak:s ka ja? Mo Afganisti navijali. meje in z Bila je sredi k zidu, i zmagi Temperamentna, s trdno voljo. Ko je šlo za človeško svobodo, ni poznala ovir: nič ni bilo nemogoče. Veliko sva delala skupaj: ona ženska, jaz moški. Jaz sem sedaj tu, ona je mrtva. Večkrat sem jo skušal prepričati, naj stopi korak nazaj, naj pusti, da se jaz izpostavim namesto nje. A ni pomagalo, Ana mi je odgovorila: ti si dober fant, a v tej stvari se znajdem bolje kot ti. Prisostvoval sem številnim srečanjem med njo in Čečenci: stali so v vrsti, zato da so lahko spregovorili z njo, ji zaupali svoje zgodbe. K novinarstvu sem prišel po dolgih letih služenja v ruski vojski, Ana pa je bila profesionalka: razumel sem, da lahko ona stvari pove veliko bolje kot jaz. Marsikateri kolega me je vprašal, zakaj sem Čečenijo prepustil Po-litkovski in ni mogel razumeti, zakaj sem bil pripravljen ostati v drugi vrsti. Ker niso razumeli tistega, kar sem jaz že zdavnaj: da je bila v svojih raziskavah bolj profesionalna kot jaz. Danes vodim del redakcije, ki nosi njeno ime, in sledim vsemu, kar se dogaja v Čečeniji. In čutim, da se nisem motil, ker nimam njene neverjetne energije... umrl,. ii, ki mislijo, emenijo svet je žal ni ubranila pred smrtjo. 'na smrt me ni presenetila. Bila je kot vojak na fron-i let je bila sredi konflikta, velikokrat se je znašla ob ta njena fizična in duševna moč zmagali. Obdobje no smrtjo pa je bilo zanjo zelo zahtevno: umrl ji je na je bila v bolnici, hčerka je bila noseča. Ana je bina, šibka, njeno ravnovesje se je majalo ... in takrat li. !d videmsko debato ste dejali, da si želite dru-usijo, tako, ki ne bi več vzbujala strahu Čečeni-¡ini ali drugim državam: kako bi jo lahko ustva- im se ljudi, ki mislijo, da lahko spremenijo svet, ki ko je treba živeti. Zase vem le, kakšen tip novinar-biti. Treba je vsekakor ločevati med rusko oblastjo mirni državljani. Največjo odgovornost nosijo seve-'ki vrhovi, ki pošiljajo vojsko v Čečenijo, a tudi ge: dajo vojakom ukaz, naj bombardirajo ta ali oni za-vojaki, ki tudi brez ukaza streljajo na civiliste. Vsak-astno odgovornost in kot novinar želim opozarjati odgovornostposameznikov. Zato tudi ne morem od-na vaše vprašanje: odgovornost nove ureditve želim so Rusijo. V preteklosti so bili ljudje kot Hitler, Sta-solini, ki so govorili v imenu svojih narodov. Danes j govoriti ne samo v imenu ameriškega, ampak tu-h narodov. Jaz ne... vojem življenju ste bili v Čečeniji najprej kot vo-kšnimi občutki ste se tja vrnili v vlogi novinarja vojaška kariera me je leta 1985 najprej peljala v an na čelu bataljona s štiristo petdesetimi vojaki. Poso, da moramo v Afganistan za zaščito južne ruske zaradi mednarodnih obvez, ki jih imamo do afga- kot vojak na fronti: sedem let je bila conflikta, velikokrat se je znašla ob i sta njena fizična in duševna moč ali. ega naroda. Že prvi dan sem razumel, da naša me-varnosti in da si večina Afganistancev ne želi naše sti. Spraševal sem se, kaj počnem tu, a tudi razumel, moje mesto lahko prišel drug poveljnik, ki bi mislil, ske meje res potrebne zaščite ... Ostal sem in si za-zilj a: pripeljati svoje vojake žive domov in prepričati ance, da obstajajo gačni Rusi. i katere vljuvati. da mi delno )iIo liv i? i Čečeni-predvi-i je iz-i vojna, *el za na-Osem-ik, ki sem utiral, je so ga nje-'rej eni zaredi boja: nama sa-ilka je neni in mi % ... Rekel a nasprotu-li v Čečeniji, em vedel, da ' sam del verige, ? fante pošilja v ;vojem rojstnem 'm začel sode- lovati s krajevnim časopisom in kljub temu, da sem bil vojak, javno zapisal, da nasprotujem vojni. Te članke je videl urednik Nova-je gazete in mi ponudil sodelovanje. Bilo je leto 1995 in napisal sem članek Nikogar nočem re-krutirati... Začelo se je tako vaše sodelovanje s tem moskovskim dnevnikom... Da, čeprav so me po prvem članku poslali v Čečeni-jo, od koder pa sem svoje sodelovanje nadaljeval in bil v bistvu agentNovaje gazete v ar-miji. Moji nadrejeni so mislili, da je treba mojo predrznost pripisati kakemu zelo vplivnemu botru. Z Novajo gaze-to sem sodeloval do leta 1998, ko sem pri triinštiridesetih letih snel uniformo: nadrejeni so se me hoteli znebiti, saj so vedeli, da se jih ne bojim, jaz sem jih po drugi strani sovražil, ker so svoje vojake in ujetnike zapustili v Čečeni-ji. To sem jim tudi jasno povedal... No, od takrat sem zaposlen pri Novaji gazeti in ko se je leta 1999 Ana Politkovska zaposlila pri nas, sem bil že tam... Tudi danes sem tam in se trudim, da bi se njeni morilci znašli pred sodniki: nočem njihove smrti, maščevanja, obračunov. Ana tega ne bi želela in tudi jaz ne: želim pa, da jim Anini otroci in kolegi lahko i v oči... mm m A . J-I— \/A •Jl/'i' ' f tWifflii 1 4 Sreda, 16. maja 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Na sedežu Tržaške univerze v ulici Alviano podpisali protokol o sodelovanju Izmenjava študentov z Libijo odskočna deska za poslovne stike Z univerzo El Margheb bodo vodili skupne podiplomske tečaje iz prava, ekonomije in znanstvenih ved Predsednik konzorcija Fornasir nagovarja udeležence včerajšnjega posveta bumbaca Obračun Fundacije Presežek obračuna Fundacije Goriške hranilnice za leto 2006, ki ga je upravni svet odobril na svoji zadnji seji, znaša približno 7.500.000 evrov. Vest je včeraj ob priložnosti sedme izvedbe vsedržavnega dneva Fundacije sporočil predsednik upravnega sveta Franco Obizzi, ki je dodal, da bo omenjena vsota namenjena letošnji dejavnosti ustanove. Budžet za leto 2007 bo skupno znašal 5.123.000 evrov. »Če izvzamemo sredstva, ki bodo namenjena centrom za prostovoljstvo in Skladu za jug - 398.000 evrov -, je letošnji načrt popolnoma v skladu z lanskim, saj znaša 4.750.000 evrov,« piše v sporočilu za tisk. Lani je namreč Fundacija Goriške hranilnice prispevala k realizaciji 626 projektov (v celoti je prejela 800 prošenj), skupno pa je dodelila 4.384.091 evrov. Kar 36 odstotkov denarja je bilo vloženih na področju umetnosti, 21 odstotkov na področju šolstva, 13 odstotkov na področju prostovoljstva in 12,7 odstotkov krajevnemu razvoju. S svojimi donacijami je Fundacija Goriške hranilnice lani prispevala k izpeljavi pobud na območju goriške pokrajine, ki so skupno vredne približno 27.500.000 evrov. Obisk Del Pierove Enake možnosti so bile glavna tema včerajšnjega srečanja na goriški pokrajini, na katerem so bili prisotni deželna odbornica Michela Del Piero, pokrajinski odbornici Licia Rita Morsolin in Sara Vito, predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta in pokrajinska svetovalka za enake možnosti Ful-via Raimo. Pokrajinski odbornici sta Del Pierovi najprej orisali pobude pokrajine na področju enakih možnosti, med katerimi pred-njačita projekt ESSERCI in literarni natečaj Glas ženske. »Omeniti gre tudi, da sestavljajo ženske polovico mojega odbora,« je poudaril Gherghetta. Del Pierova je postavila v ospredje, da žal mediji večkrat spregledajo pobude, ki so zadevajo enake možnosti, pokrajinski odbornici pa sta soglašali. »Zato bo treba poskrbeti za čim-večjo informativno kampanjo po šolah,« je poudarila Vitova. vrtojba - Policija prijela tatova Čez mejni prehod z ukradenim avtom V četrtek, 10. maj a, sta nekaj pred 20. uro na mejnem prehodu Štandrež-Vrtojba iz Italije v Slovenijo vstopila državljana Romunije, stara petindvajset in devetindvajset let. Na mejni prehod sta se pripeljala z osebnim avtomobilom znamke audi A4 z nemško registrsko tablico. Policist na mejnem prehodu se je odločil, da bo opravil temeljito kontrolo dokumentov in vozila. Pri preverjanju je ugotovil, da romunska državljana uporabljata vozilo, ki je bilo v mesecu marcu letošnjega leta ukradeno v mestu Latisana v Italiji in da so bile spremenjene številke šasije vozila. Prav tako je bilo po preverjanju, preko italijanskih in nemških varnostnih organov, ugotovljeno, da sta promet- no dovoljenje in zelena karta, ki sta ju romunska državljana pokazala policistu, čisti ponaredek. Nemški varnostni organi pa so kasneje policijsko upravo Nova Gorica obvestili, daje bila registrska tablica, ki je bila nameščena na ukradenem vozilu, v mesecu juliju lansko leto ukradena v Nemčiji. Kriminalisti policijske uprave Nova Gorica so Romunoma zasegli ukraden osebni avtomobil in ponarejene dokumente. Zaradi utemeljenega suma, da sta romunska državljana storila kazniva dejanja ponarejanje listin in prikrivanja, jima je bila odvzeta prostost in sta bila dan kasneje, v petek 11. maja, s kazensko ovadbo privedena k preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Novi Gorici. kandidati se predstavljajo Damjan Nacini Na listi Oljke podpira županskega kandidata Mosettija Na listi kandidatov za občinski svet trijezične Oljke, ki podpira župansko kandidaturo Giulia Mosettija, nastopa tudi 35-letni Damjan Nacini. Po rodu je iz Dola, vendar že več let živi v Gorici. Po poklicu je gasilec; trenutno je za pos len v Pa do vi, v krat kem pa naj bi bil premeščen v goriško gasilsko ka-sar no. » V man da tu 1999 -2004 sem bil občinski svetnik v občini Doberdob, ob tem pa sem bil tu di de le gat do ber dob -ske občine za ekipo civilne zaščite. Sem član Levih demokratov, »Brez meja« pa je moje geslo na goriških upravnih volitvah. Prepričan sem namreč, da Gorica mora nadaljevati na poti čezmej-nega sodelovanja z Novo Gorico. Sprehod po sosednjem mestu zadošča, da opazimo hitro gospodarsko rast Slovenije. Čezmejne stike je treba ob kulturi razviti tudi v industriji in gospodarstvu, saj Gorica ne more preživeti brez sodelovanja s sosedi. Posebno pri srcu so mi tudi vprašanja mladih, ki jim je treba dati možnost, da pridejo do za- pos lit ve. V Gorico je treba zato pri-kli ca ti no ve podjetnike in v sodelovanju s krajevnimi upravami us-tva ri ti no va delovna mesta z njihovimi naložbami. Gorica mora biti pozorna tudi do svoje slovenske narodne skupnosti. Prisluhniti mora Slovencem, ki živijo v Štandrežu, Podgori, Pevmi, Štmavru, na Oslavju in v mestnem središču, ob tem pa mora gojiti stike tudi s Sovodnjami in Doberdobom, sploh pa z vsemi zamejskimi občinami, kjer živijo Slovenci. Ker predstavlja kandidat desne sredine Romoli veliko nevarnost za našo narodno skupnost in za mesto nasploh, pozivam vse Slovence, naj oddajo svoj glas za Leve demokrate, ki podpirajo kandidaturo Giulia Mosettija.« Goriški sedež Tržaške univerze je vzpostavil stike z libijsko univerzo El Margheb, s katero bo vodil skupne podiplomske tečaje iz prava, ekonomije in znanstvenih ved. Protokol o sodelovanju med univerzama so podpisali včeraj v univerzitetnem središču v ulici Alviano, nato pa je bil na sporedu posvet o italijansko-libijskih odnosih. Slovesnosti ob podpisu dokumenta so se udeležili libijski veleposlanik v Italiji Hsfez Gaddur, rektor libijske univerze El Margheb Mohamed Edweeb, direktor libijske akademije Ibrahim Magdud, tržaški rektor Francesco Peroni in ravnatelj fakultete za diplomatske vede, ki ima svoj sedež v Gorici, Piergiorgio Gabassi. Z vzpostavitvijo vezi med univerzama želijo omogočiti mladim iz obeh držav, da si naberejo novih izkušenj in da se med seboj spoznajo, seveda pa si pričakujejo, da bodo imele daljnoročno izmenjave pozitiven učinek tudi na poslovne in gospodarske stike med Libijo in Italijo. Predsednik konzorcija za razvoj goriškega univerzitetnega pola Nicolo Fornasir je pri tem poudaril, da izbira Gorice za podpis protokola ni naključna, saj ima mesto v svojih genih tkanje mednarodnih vezi in stikov. Priložnostnim nagovorovin pozdravom je sledil posvet, na katerem so spregovorili o odnosih med Libijo in Apeninskim polotokom od antike do danes. Govorniki so poudarili, da sta bili državi od vedno tesno vezani, v obdobju kolonializma med 19. in 20. stoletjem pa so se odnosi poslabšali in nato ohladili. Po besedah govornikov si sedaj državi ponovno prizadevata za vzpostavitev sodelovanja, v prizadevanja za oživitev stikov pa je treba vključiti tudi nove projekte Tržaške univerze in univerze El Margheb, ki je s svojimi 26.000 študenti med največjimi v Libiji. Na posvetu so spregovorili izvedenci iz raznih področij, gospodarskim stikom med državama pa je bil posvečen poseg profesorja Tržaške univerze Vincenza Porcasi-ja, ki je poudaril potrebo po pobudah in projektih za dodatno zbližanje držav. Ob tem je pojasnil, da bodo v okviru včeraj podpisanega protokola konec julija priredili »summer school« v Bengaziju, v jesenskih mesecih pa se bodo začeli prvi podiplomski tečaji. Danjel Radetič Prometna nesreča v Fari Na državni cesti 351 v središču Fare se je včeraj nekaj po 18.30 zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila vpletena motorist in voznik osebnega vozila. Po vsej verjetnosti je treba iskati vzrok nesreče v izsiljevanju prednosti, sicer pa policisti dinamiko še preiskujejo. Motorist je čelno trčil v vozilo, nato padel na tla in zadobil več poškodb. Ob gasilcih in policistih je posredovalo osebje službe 118, ki je motoristu nudilo pomoč na kraju nesreče, nato pa so ga s helikopterjem prepeljali v videmsko bolnišnico. Poškodovanega moškega so sprejeli na zdravljenje s pridržano prognozo, vendar naj ne bi bil v smrtni nevarnosti. Knjiga o Trubarju Danes ob 18. uri bodo v državni knjižnici v Gorici predstavili knjigo »Primož Trubar e la riforma: unespe-rienza europea« (Primož Trubar in reforma: evropska izkušnja). Publikacijo bo predstavil Silvano Cavazza. Požar pri pristanišču Ob vhodu v tržiško pristanišče se je včeraj popoldne vnel manjši požar. Zagorelo je suho listje ob robu cestišča, ki so ga gasilci pogasili brez večjih težav. Koncert keltske glasbe Kulturno društvo »Panta rhei« iz Gorice prireja v petek, 18. maja, ob 21. uri v palači Attems v Gorici koncert skupine »Girotondo dArpe«, ki bo izvajala keltsko-irske skladbe. Glasbenike je za nastop pripravila profesorica Tatiana Donis, ki poučuje harfo tudi na Glasbeni matici in na glasbeni šoli Lipizer. Komedija v Kulturnem domu Drevi ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Gorici na sporedu komedija »Pollo impanato con vestito bianco«, ki jo bo uprizorila skupina »Attori senza con-fini«. Zbirali bodo prostovoljne prispevke, ki jih bodo namenili goriškemu Karitas za projekt Gvatemala. Skupna razstava keramik Danes ob 17. uri bodo umetnice kulturnega centra T. Crali priredile voden ogled skupne razstave keramik »Espressione con-creta«, ki bo v prostorih državne knjižnice v Gorici na ogled do 31. maja. kandidati se predstavljajo Kazimir Černic Na listi »Progetto Gorizia« podpira županskega kandidata Bellaviteja Na listi »Progetto Gorizia«, ki podpira župansko kandidaturo Andrea Bellaviteja, nastopa tudi Kazimir Černic. Rojen je leta 1960 v Števerjanu, z ženo Emanue-lo imata pet otrok. Kot poštni uslužbenec je dobro spoznal utrip v goriški občini, ki ji je s svojim aktivnim družbenim delovanjem na svoj način vtisnil pečat odprtosti, sodelovanja in iskanja skupnih točk treh različnih narodov, ki sobivajo v njej. Vseskozi je iskal različne možnosti povezovanja slovenske, furlanske in italijanske duše. Ker izhaja iz katoliških krogov, se je hitro vključil v različna društva, kasneje pa je v Gorici s prijatelji ustanovil gledališko skupino Oder 90, ki zbira in povezuje mlade ljubitelje gledališča. Je tudi soustanovitelj in predsednik čezmejnega multietničnega društva MOST, ki z gledališkimi predstavami, romanji in kulturnimi prireditvami povezuje Italijane, Furlane in Slovence. Leta 2002je bil Černic izvoljen v rajonski svet v Ločniku. »Sprejel sem kandidaturo na listi "Progetto Gorizia', ker sem prepričan, da mora Gorica 60 let po vojni obrniti stran in začeti z gradnjo prihodnosti. Ohraniti mora svojo identiteto in obnoviti dialog med raznimi narodnostmi v mestu. Na čelu te prenove mora biti človek, ki ne pozna le vseh treh jezikov, temveč tudi kulturo narodov, ki živijo v Gorici. Bellavite je to pokazal že pri odkritju Gregorčičevega spomenika v javnem vrtu v Gorici, ko je obravnaval Gregorčiča, Ascolija in druge kulturnike. Kar pa se tiče osebnega življenja kandidatov, bom kot v preteklosti to prepustil ljudem, ki si polnijo usta s kvantami. Pravi možje razpravljajo o idealih in načrtih. Rad pa bi poudaril, da so imeli ravno duhovniki v temnih časih naše preteklosti, še posebno pri Slovencih, veliko zaslug pri ohranjevanju jezika in identitete. To jim je uspelo kljub "oviram" vladajočih.« / GORIŠKI PROSTOR Torek, 15. maja 2007 15 štandrež - V ulici Tabaj včeraj svečanost ob prisotnosti domačih osnovnošolcev Vhod v Štandrež krasi mozaik ■ •■••v« • z grbom in dvojezičnim napisom Podvig je uresničil rajonski svet v sodelovanju z društvom Skultura 2001 in s pomočjo Fundacije Carigo Vhod v Štandrež krasi mozaik z grbom in dvojezičnim imenom vasi, ki ga je domači rajonski svet postavil v sodelovanju z društvom Skultura 2001 in s finančnim prispevkom Fundacije Goriške hranilnice. Jekleno tablo z mozaikom, ki je visoka tri metre, široka pa dva, so odkrili včeraj s krajšo svečanostjo, na kateri sta prisotne krajane in skupino učencev domače osnovne šole Fran Erjavec nagovorila predsednik štandreškega rajonskega sveta Marjan Brescia in Damijan Paulin v imenu društva Skultura 2001. Pojasnila sta, da so se Štan drež ci v pre te klos -ti ukvarjali predvsem s kmetijstvom; njihov najznačilnejši pridelek je bil ohrovt oz. »vržot«, vas pa j e bila daleč naokrog znana tudi zaradi puranov, v narečju »pičulatov«, ki so jih domačini gnali na pašo na Roje. »Nič čudnega torej, da so ravno "vržoti" in purani postali prepoznavni znak Štandre-ža,« sta povedala Brescia in Paulin, nato pa ob prisotnosti občinskega odbornika Silvana Primosiga pojasnila, da Štan drež kot sa mo stoj na ob či na ni imel svojega grba, sicer pa je v letih po prvi svetovni vojni izdajal koleke, na katerih je med puranoma kraljeval "vržot". Motiv sta zatem prevzela razna štandreška društva in ga uporabljala na žigih, naslovljenih papirjih in v različnih publikacijah; znaka se po Bre-sciovih in Paulinovih navedbah v reklamne namene poslužujejo tudi nekatera štandreška podjetja. » V okvi ru praz no vanj vaš ke ga zavetnika sv. Andreja smo 2. decembra 2001 od lo či li, da bo urad ni grb va -si vseboval zgodovinski motiv z "vržo-tom", s puranoma in z žitovim klasjem,« je včeraj pojasnil Brescia, nato pa je ta blo z mo zai kom bla go slo vil štandreški župnik Karlo Bolčina. Znamenje ob vhodu v vas, ki stoji v bližini veleblagovnice Smart, je odkril Viljem Zavadlav, bivši predsednik štan-dreš ke ga kmeč ke ga druš tva, za tem pa so osvnošolci in sploh vsi prisotni novi mozaik pozdravil s toplim aplavzom. Načrt za tablo, ki je postavljena na zemljišču v lasti goriške občine, je pripravil Franko Zerjal, mozaik pa so izdelali študentje mednarodne šole iz Spilimberga, ki že več let sodelujejo na kiparskih delavnicah društva Skultura 2001. (dr) sovodnje - Odlagališče na Malnišču Petejan pri Gherghetti Danes srečanje na deželi Gherghetta (levo) in Petejan med včerajšnjim srečanjem na pokrajini bumbaca Sovodenjski župan Igor Petejan in občinski odbornik Slavko Tomsič se bosta danes mudila po uradih dežele FJK v Trstu, kamor jih je pristojni funkcionar povabil na pogovor v zvezi z rešitvijo problematike črnega odlagališča industrijskih odpadkov na Malnišču. Z onesnažujočo gmoto materiala in visokimi stroški za sanacijo območja nekdanje papirnice na bregu Vipave, ki naj bi znašala približno 2.000.000 evrov, se sovodenjska občina spopada že desetletje, neobhodno potrebnega deželnega prispevka za ukrep pa doslej ni še dobila. Odlagališče na Malnišču in današnji obisk na deželi sta bila tudi med glavnimi temami včerajšnjega srečanja na goriški pokrajini, ki so se ga ob Petejanu in Tomsiču udeležili predsednik pokrajine Enrico Gherghetta ter odbornika Mara Cernic in Marko Marinčič. Pokrajinska uprava je pred nekaj meseci že dodelila občini So-vodenje prispevek v višini 13.000 evrov, ki bi omogočil začasen poseg na odlagališču, in sicer zavarovanje odpadkov pred padavinami, to pa bi še zdaleč ne rešilo vprašanja. Upravitelji so na včerajšnjem srečanju ob odlagališču obravnavali tudi nekaj drugih vprašanj, med katerimi sta izstopala razvojna perspektiva mirenskega letališča in poseg na Prvomajski ulici v Sovodnjah, kjer danes primanjkuje parkirišč. (Ale) gorica - Posilstvo Mladeniča se branita Posilstva ni bilo, saj je 16-letnica pristala v spolni odnos, v katerem ni bilo nasilja. Tako sta včeraj pred tržaškim sodnikom za mladoletne Maurom So-negom trdila 15-letna fanta, ki ju bremenita obtožbi spolnega nasilja in širjenja pedo-pornografskih posnetkov. Mladeniča sta poudarila, da se je 13. februarja 16-letnica iz goriškega javnega lokala po svoji volji odpravila v stanovanje z njima, nato pa je odšla, ko se je za to odločila. Preiskava se je pričela dan po dogodku, ko se je 16-letnica odpravila na tržiško prvo pomoč, kjer je hotela tabletko proti nosečnosti s hitrim učinkom. Zdravnik je ob njeni zahtevi obvestil starše, nato pa še sile javnega reda. Policija je takoj zatem sprožila preiskavo in izsledila osumljenca, ki naj bi spolni odnos posnela z mobilnim telefonom. Mladoletnika so aretirali 9. maja, v pre te klih dneh pa so za nje skrbe li v terapevtskih središčih izven dežele. Odkritju mozaika s štandreškim grbom in z dvojezičnim napisom je sledila skupinska fotografija bumbaca volitve - Pri SSO kandidati SSk Bellavite po četrtih, Mosetti pri športnikih Županski kandidat petih levosre-dinskih list Andrea Bellavite je začel svoj obhod vseh mestnih četrti. V ponedeljek je obiskal Štandrež in Oslavj e, kjer so ga pričakali številni krajani, ki so mu spregovorili o svojih vsakdanjih težavah in mu posredovali svoje predloge. V pogovoru z domačini je Bellavite poudaril, da je treba ovrednoti jezikovno in kulturno istovetnost rajonov, prav zaradi tega pa bo po njegovem mnenju nujno povečati pristojnosti rajonskih svetov. Včeraj je Bellavite obiskal center za duševno zdravje, kjer je poudaril, da krajevne uprave morajo pomagati duševnim bolnikom pri iskanju zaposlitve in vključevanju v družbo. V ponedeljek je Svet slovenskih organizacij na svojem sedežu sprejel kandidate za občinski svet Slovenske skupnosti, ki nastopajo na listi Oljke, Mirjam Bra-tino, Marilko Koršič, Božidarja Tabaja in Silvana Primosiga. V pripravah na bližnje volitve je predsednik SSO za Goriško Janez Povše z Ivom Cotičem in Walterjem Bandljem izpostavil prepričanje, da so vsi navedeni kandidati vredni najširšega zaupanja. »Gre za osebe, ki bodo zagotovo učinkovito uresničevale vse naloge v odnosu na vse številnejše izzive sedanjega časa,« menijo pri SSO, ki vidijo v programu štirih kandidatov jamstvo za nadaljnje uveljavljanje interesov celotne slovenske narodne skupnosti. SSO je v ponedeljek sprejel tudi predsednike rajonskih svetov iz vrst Slovenske skupnosti. »Marjan Brescia za Štandrež, Lovrenc Persoglia za Pevmo-Oslavje-Štmaver in Walter Ban- delj za Podgoro so dali pomemben prispevek za učinkovito delovanje rajonskih svetov v svojih okrožjih,« poudarjata Povše in Cotič in izražata zadovoljstvo, da je delovanje rajonskih svetov v tolikšni meri oživilo lokalno stvarnost. »Zastavljena pot je obetavna in v tem smislu velja navedene predsednike ponovno volilno podpreti. Podpreti velja tudi vse kandidate za rajonske svete, saj je nujno še naprej uresničevati vse tiste načrte, ki si iskreno prizadevajo za uveljavitev interesov celotne slovenske narodne skupnosti in za vsestransko sodelovanje z občani večinskega naroda,« menijo pri SSO. Na srečanju sta bila prisotna tudi kandidata za rajonske svete Katja Bandelli in Rudi Pintar. Po srečanju v prostorih centra Bra-tuž so se predstavniki SSO ter kandidati za občinski in rajonske svete pred telovadnico ŠZ Olympia srečali z županskim kandidatom Oljke Giuliom Mosettijem. Odborniki športnega društva so mu predstavili objekt, zgodovino in delovanje športnega združenja. Podčrtano je bilo 40-let-no delovanje društva in veliko število mladih (nad 100), ki se pri telovadb in odbojki zbira vsak dan v telovadnici. Srečanja so se ob že omenjenih udeležili tudi deželni svetnik Mirko Špacapan in kandidat za rajonski svet Niko IKanjšček. Mosetti je poudaril, da je v njegovem programu vključena vsestranska podpora športni dejavnosti, posebna pozornost pa bo namenjena tistim športnim projektom, ki strmijo po kvaliteti. VOLILNA TRIBUNA Kandidati o okolju Deset vprašanj na okoljsko tematiko bodo goriškim kandidatom za župana postavili bo danes, 16. maja, z začetkom ob 17. uri v sejni dvorani goriške pokrajine. V ospredju bodo ravnanje z odpadki, čezmejno onesnaževanje, Soča in njeni pritoki, upravljanje z javnimi zelenicami, prometna in urbanistična ureditev, trgovski sektor. Udeležbo so že županski kandidati potrdili Andrea Bellavite, Giulio Mosetti in Ettore Romoli. Mosetti z odbornikoma Županski kandidat Oljke Giulio Mosetti se bo danes ob 17.30 v hotelu Euro Diplomat v Gorici srečal z deželnim odbornikom Robertom Cosolinijem, s katerim se bo pogovarjal o problematikah dela; ob 20. uri bo Mosetti v gostilni Primožič srečal deželnega odbornika Franca Iacopa, ki bo pred tem, in sicer ob 18. uri v družbi predstavnikov Slovenske skupnosti obiskal Pevmo, Oslavje in Štemaver. Sledilo bo srečanje, na katerem bodo predstavniki Slovenske skupnosti skupaj z odbornikom obravnavali načrte za gospodarsko-turistični razvoj Posočja in za ovrednotenje briškega teritorija. Delili bodo žarnice Na stojnici Foruma za Gorico, ki na volitvah podpirajo Andreo Bel-laviteja, na korzu Italia bodo danes med 16. in 20. uro kandidati Zelenih za občinski svet delili mimoidočim okolju prijazne žarnice, ki omogočijo velik prihranek energije. Primosig o kritikah Kandidat SSk na listi Oljke Silvan Primosig odgovarja predstavnikom Foruma za Gorico. »Nekateri predstavniki leve sredine raje napadajo svoje bližnje, kot pa svarijo ljudi pred morebitno zmago desnice. Neprestano namreč očitajo SSk, da ni podprla ponovne kandidature sedanjega župana,« pravi Primosig in nadaljuje: »Brez večjih polemik želim kolega Marka Marinčiča spomniti na nekatere pomembne politične mejnike. Leta 2002 je SSk na primarnih volitvah podprla Brancatija, Forum pa Cressatija. Leta 2006 na pokrajinskih volitvah Forum ni podpiral Brancatijeve politične linije, ampak je na primarnih volitvah podprl kandidata iz Tržiča. Od leta 2002 do 2007 smo vsi izvoljeni svetniki SSk in Marjetice v občinskem svetu vztrajno podpirali župana Brancatija in njegovo upravo.« Ob tem Primosig opozarja, da je prav Forum ob začetku volilnih priprav postavil pod vprašaj ponovno Bancatijevo kandidaturo in zahteval primarne volitve. »Rezultat vsega tega je bil dokončen pokop ponovne kandidature Bran-catija,« trdi Primosig in ugotavlja: »Kolega iz Foruma ima zato malce kratek spomin, ko nam očita, da je Oljka Brancatija "odslovila s politično zaroto". Zupana Brancatija smo vedno aktivno podpirali, saj je v teh petih letih znal prisluhniti našim potrebam in končno odpreti vrata uprave slovenski jezikovni skupnosti.« Posvet o kulturi Lista »Progetto Gorizia«, ki podpira županskega kandidata Andreo Bellaviteja, prireja danes ob 20.30 v dvorani liceja Paolino D'Aquile-ia predavanje o kulturi kot razvojni priložnosti za Gorico. Govorila bosta direktor državne knjižnice Marco Menato in odbornik za kulturo Claudio Cressati. Ferone za večjo varnost Zupanski kandidat Upokojencev Luigi Ferone poudarja, da si bo v primeru izvolitve prizadeval za večjo varnost v mestu. Ob tem opozarja, da je treba mlade vzgajati v spoštovanju do sočloveka. 16 Torek, 15. maja 2007 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Vsedržavno tekmovanje v angleščini »Kangourou 2007« Slovenski dijaki so v finalu blesteli Dijak liceja Gregorčič Jaka Jan je v svoji kategoriji osvojil prvo mesto Udeleženci goriških slovenskih šol na državnem finalu tekmovanja v angleščini in profesorici Prve dni maja se je v zabavišču Mirabilandia pri Ravenni zaključilo vsedržavno tekmovanje v poznavanju angleškega jezika »Kangourou 2007«, ki ga prireja zavod British Institute v sodelovanju z univerzo iz Milana in univerzo »La Sapienza« iz Rima. Predhodni selekciji, ki se je odvijala na posameznih šolah pod budnim očesom strokovnih komisij organizatorjev, je pristopilo skupno 3.600 dijakov osnovnih, viš- jih in nižjih srednjih šol iz cele Italije. Po prvi preizkušnji se je na zaključno soočanje v Emilio Romagno iz vsake starostne skupine uvrstilo le dvajset dijakov. V finale se je uvrstila tudi četverica dijakov goriških slovenskih šol, ki se je odlično odrezala. Najboljši rezultat je dosegel Jaka Jan, dijak 2. razreda družboslovnega liceja Simon Gregorčič, ki je v svoji kategoriji »Grey Kangourou« zablestel z doseženim prvim mestom. »Presenetila me je že uvrstitev na deseto mesto po prvi selekciji, zmage pa nisem nikoli pričakoval,« je po povratku iz Raven-ne dejal prvak natečaja Jaka Jan in se pri tem zahvalil svojemu rednemu profesorju angleškega jezika Tomažu Sussi-ju. Prislužil sije dvotedensko študijsko bivanje v eni izmed anglofonskih držav. Zaključni izpit sta sestavljala ustna in pisna preizkušnja. Lastne jezikovne sposobnosti so med drugim dijaki dokazovali s pisanjem kratkega sestavka na dano temo. Priprave so potekale le delno med rednimi učnimi urami, večinoma pa s požrtvovalnim samostojnim delom dijakov. Dobro se je uvrstila tudi Marta Lombardi, dijakinja petega razreda klasičnega liceja Trubar. V kategoriji, ki je bila namenjena srednješolcem, sta se uspešno odrezali Beatrice Cijan in Julija Kodrič. Dijakinji nižje srednje šole Ivan Trinko sta pod mentorstvom profesorice Michele Riggio pristali na četrtem oziroma petem mestu. Vsem dijakom bo izdano potrdilo o poznavanju angleškega jezika, ki je priznano na evropski ravni. Zadovoljstva poleg dijakov ne zakrivajo niti profesorji. Koordinatorka in pobudnica razpisa »Kangourou« Erika Lipičar je mnenja, da niso pristopi k tovrstnim natečajem le osebni izziv za profesorja temveč »dolžnost učitelja, s katero omogoči dijaku primerjanje lastnega znanja na širšem nivoju, odkrivanje skritih talentov in pomembnost predmeta v širšem okolju izven zidov šolskega poslopja«. Omeniti gre, da so tovrstne delavnice in konfrontacije sicer na licejskem polu Trubar-Gregor-čič že ustaljena praksa, saj dijaki lahko znanje angleškega jezika primerjajo na različnih tekmovanjih, ki jih med šolskim letom organizirajo v Ljubljani in Novi Gorici. Vanja Sossou [I] Lekarne DEŽURNA LEKARN A V GORICI D'UDINE, trg sv. Frančiška 4, tel. 0481530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, ul. Romana 147, tel. 0481 - 40497. U Kino GO RI CA KINEMAX Dvorana 1:17.45 - 20.00 - 22.10 »L'uomo dell'anno«. Dvorana 2: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Le colline hanno gli occhi 2«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Notturno bus«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.30 »Spider Man 3«. Modra dvorana: 17.20 - 19.50 - 22.20 »La vie en rose«. Rumena dvorana: 18.45 - 22.00 »Spider Man 3«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1:17.40 - 20.30 »Spider Man 3«. Dvorana 2: 19.40 - 22.15 »Spider Man 3«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »L'uomo dell'anno«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.15 »La via en rose«. Dvorana 5: 17.40 - 19.50 »Le vite degli al-tri«; 22.10 »Doppia ipotesi per un delitto«. fl Razstave AGESCI IN SLOVENSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA vabita do 26. maja na ogled fotografske razstave ob 100-letni-ci skavtske organizacije od ponedeljka do sobote med 10. in 12. ter med 16. in 19. uro v deželnem avditoriju v Gorici. GORIŠKI MUZEJ KROMBERK v drugem nadstropju je na ogled razstava Primorska 1918-1947 od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, sobota zaprto, nedelja in prazniki od 13. do 17. ure. GO RIŠ KI MU ZEJ vabi na odprtje razstave z naslovom Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) v petek, 18. maja, ob 19. uri v vili Bartolomei v Solkanu. Razstavo so pripravili Jana Šubic Pris-lan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. NA GORIŠKEM GRADU bo do 28. oktobra na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. V GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI V TRŽIČU na trgu Cavour 44 bo do 27. maja na ogled razstava »Love Addiction: pratiche video dal '61 ad oggi« vsak dan med 20. in 23. uro. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA bo do 31. maja na ogled razstava Anje Jer-čič z naslovom Slike 2006/2007. M Koncerti GLAS BA Z VRTOV SV. FRAN ČIŠ KA: (v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici) 22. maja, ob 20. uri Pavle Merku - skladateljski večer - Komorni ansambel Gaudeamus, Vasja Legiša (violončelo); 30. maja ob 20. uri Aleksander Gadžijev (klavir); 5. junija, ob 20. uri Armando Mariutti (Flavta), Maria Gam-boz (harfa), Elena Allegretto (violina); 12. junija ob 20. uri Tina Gojkovič (rog), Hermina Hudnik (klavir), Bor Zuljan (kitara); 21. junija ob 20. uri Jana Fajdiga (flavta), Meta Fajdiga (klavir); 26. junija, ob 20. uri v cerkvi Frančiškanskega samostana na Kostanjevici MePZ Lojze Bratuž iz Gorice. KD »PANTA RHEI« iz Gorice organizira v petek, 18. maja, ob 21. uri v palači At-tems v Gorici koncert skupine »Giroton-do d'Arpe«, ki bo izvajala keltsko-irske skladbe. PE SEM NA GRA DU - vokalna skupina Sraka z dirigentom Bogdanom Kraljem bo nastopila na celovečernem koncertu v petek, 25. maja, ob 20.30 v grofovi dvorani na goriškem gradu. SNOVANJA 2007: 24. maja ob 20.30 v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju klavirski recital Simone Peraz; 26. maja v veliki dvorani KC Lojze Bratuž Zaigrajmo in zapojmo; 1. junija ob 20. uri v komorni dvorani KC Lojze Bratuž Romantične pripovedi s Severa; 8. junija ob 18. uri v Kulturnem domu Harmonika, petje in ples; 12. junija ob 20.30 v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju Med romantiko in impresionizmom; 23. junija ob 20.30 v cerkvi sv. Ivana v Gorici Pod cerkvenim obokom; 28. junija ob 20.30 v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju Zapiski na črtovju. M Izleti AŠD SOVODNJ E prireja v nedeljo, 20. maja, avtobusni izlet v Polcenigo (PN) na zadnjo kvalifikacijsko tekmo za prestop v prvo amatersko ligo. Zbirališče bo ob 13. uri na parkirišču pred občinsko telovadnico na Prvomajski ulici v Sovod-njah; prijave sprejemajo v gostilnah Pri Francetu v Sovodnjah in Rubijski grad v Rubijah ter pri odbornikih društva. DRUŠTVO JADRO IN ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK prirejata v nedeljo, 20. maja, izlet v Slovenske Konjice in Žičko kartuzijo; informacije pri Slavi na tel. 0481-483136. MLADINSKI ODSEK KD BRIŠKI GRIČ organizira izlet v Gardaland 8. julija. Cena izleta znaša 38 evrov; informacije in vpisovanje na tel. 320-1817897 (Daniela). -/ SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA organizira v nedeljo, 20. maja, v okviru Kekčeve poti izlet na Otlisko okno. Odhod s parkirišča pri Rdeči hiši ob 8.30; informacije: Dino Paulin (tel. 333-1581015) in Marko Lutman (0481882328) v večernih urah. SPDG vabi v nedeljo, 20. maja, na izlet na Fajti hrib na goriškem Krasu; zbirališče pri Devetakih (pri gostilni) ob 8.30; hoje za približno 2 uri in pol. Vodil bo Srečno Vižintin (tel. 335-5421420). □ Obvestila AMATER SKI BA LI NAR SKI KLUB MAK priredi v soboto, 19. maja, ob 8. uri v balinarskem centru v Štandrežu in na igrišču v Sovodnjah (ob slabem vremenu na pokritem igrišču v Gradišču) 17. mednarodni moški turnir; ob 17. uri nagrajevanje in družabnost. Nastopajo ekipe iz naše dežele in Slovenije. GORIŠKA SEKCIJA CAI organizira od 21. maja do 1. julija začetniški in nadaljevalni tečaj alpskega ekskurzionizma; informacije na sedežu društva v ul. Rossini v Gorici vsak četrtek med 21. in 22. uro. MLADINSKI ODSEK KD JEZERO priredi v četrtek, 17. maja, ob 20.30 v društvenih prostorih v Doberdobu predavanje o alkoholizmu. Spregovorila bosta Tadej Devetak, pred kratkim diplomirani bolničar, in Andrea Fiore, zdravnik, ki se na tržiški ustanovi SERT ukvarja z alkoholizmom. POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA z naslovom Hip, hura, cirkuška predstava bo od 11. junija do 13. julija in od 27. avgusta do 7. septembra. Namenjeno je otrokom od 3. do 12. leta. Vpisovanje na tajništvu Dijaškega doma (tel. 0481533495) od 13. do 18. ure. RUMITRSKI JUS v sodelovanju s PD Ru-pa-Peč razpisuje nagrado za Naj mlaj 2007 (nagrada domača panceta in buča vina, posebna nagrada za najvišji mlaj, ki bo dvignjen ročno); prijave na tel. 3385076534 ali contact@jeremit.com. Mlaj-ska veselica bo v Rupi v nedeljo, 20. maja, ob 17. uri, kjer bodo podeljene nagrade. Sodelovali bodo KD Rupa-Peč, Pr-vačka pleh muzika, harmonikarji KD Mihaelov sejem - Mengeš in Dramska skupina Bilje; na sporedu krstno predvajanje dokumentarnega filma »Od nimr do nimr, mlaj!« režiserjev Gregorja Božiča in Darka Sinka. SKD HRAST prireja v soboto, 19. maja, ob 15. uri tretjo izvedbo Iger brez meja na travniku pri župnišču v Doberdobu. Vabljeni vsi osnovnošolci in srednješolci od 5. do 13. leta starosti; informacije na tel. 347-4433151 (Claudio). Vpisnina je brezplačna! ŠKRD TRŽIČ razpisuje likovni natečaj namenjen učencem 4. in 5. razreda osnovnih iz Komna, Romjana in Tržiča na temo Moj Kras. Tehnika je prosta, prispevke bodo zbirali do 31. maja in najboljše nagradili; informacije ne tel. 0481474191. 0 Prireditve GORIŠKI MUZEJ GRAD KROMBERK prireja predavanje in predstavitev knjige Slovenska odporniška fotografija 1941 - 1945 zgodovinarja Franca Fabca in muzejskega svetovalca Dejana Vončine v četrtek, 17. maja, ob 20 uri. ZDRUŽENJE STARŠEV OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA V ROMJANU priredi v nedeljo, 20. maja, v župnijski dvorani v Doberdobu praznik Dan veselja ob zaključku šolskega leta in vseh dejavnosti, ki jih prireja Združenje med šolskim letom. Delavnice na temo ustvarjalnosti se bodo pričele ob 15. uri, ob 18. uri bo kulturni spored; informacije na tel. 3346060899 (Damjana Kobal). Prispevki Silvana Culot v spomin na prijateljico Ele-no ob prvi obletnici smrti daruje 50 ev-rov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štandrežu. Pogrebi DA NES V GO RI CI: 10.30, Ermenegildo Chittaro iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče; 11.00, Elda Visintin vd. Gismano iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na pokopališče v Zagraju. GORIŠKA POKRAJINA V skladu s 6. Členom zakona št. 67 z dne 25. februarja 1987 objavljamo naslednje podatke o PREDRAČUNU za leto 2007 in o ZAKLJUČNEM OBRAČUNU za leto 2005 (1): 1. Podatki o dohodkih in izdatkih so naslednji: dohodki | | izdatki POSTAVKE: Predvideni prihodki v Obračun POSTAVKE: Predvideni izdatki Obračun predračunu za leto za leto v predračunu za leto za leto 2007 2005 2007 2005 - Upravni presežek 384.695,09 1.160.201,98 - Upravni - Davčni priliv 5.913.730,00 6.138.627,44 primanjkljaj = = - Prilivi in prenosi 28.354.581,68 22.930.530,45 - Tekoči izdatki 35.417.956,77 28.798.495,92 (od tega od Države) 1.123.645,00 477.904,57 - Povračila deležev kapitala (od tega od Dežel) 27.055.346,00 22.369.140,74 za amortizacijo posojil 976.172,00 745.237,05 - Drugi dohodki 2.549.025,00 2.428.737,14 (od javnih uslug) 497.635,00 272.694,77 Skupni Skupni tekoči dohodki 36.817.336,68 31.497.895,03 tekoči stroški 36.394.128,77 29.543.732,97 - Prodaje in prenosi - Stroški za naložbe 23.486.911,00 11.313.656,65 kapitala 17.969.008,00 10.507.851,42 (od tega od Države) 0,00 428.616,00 (od tega od Dežel ) 5.239.108,00 4.769.443,86 - Najem posojil 5.210.000,00 491.662,16 (od tega za dvig iz blagajne) 500.000,00 = Skupni dohodki Skupni izdatki na račun glavnice 23.179.008,00 10.999.513,58 na račun glavnice 23.486.911,00 11.313.656,65 - Povračilo akontacij iz državne blagajne in drugih 500.000,00 = - Storitve na račun tretjih 3.613.000,00 1.965.490,13 - Storitve na račun tretjih 3.613.000,00 1.965.490,13 Skupni dohodki 63.609.344,68 44.462.898,74 Skupni izdatki 63.994.039,77 42.822.879,75 - Poslovni primanjkljaj = - Poslovni presežek 2.800.220,97 SKUPAJ 63.994.039,77 45.623.100,72 SKUPAJ 63.994.039,77 45.623.100,72 2. Razvrstitev najpomembnejših tekočih in investicijskih izdatkov po ekonomsko-funkcionalni analizi obračuna je naslednja: (v evrih) Splošna Izobraževanje uprava in kultura 3.304.364,86 658.461,93 -Nakup dobrin in plačilo storitev 2.413.499,17 2.279.666,00 - Pasivne obresti 46,073,59 246.343,41 - Neposredne naložbe Uprave 4.589.271,75 1.861.611,10 - Posredne naložbe 2.158.411,98 109.965,41 Stanovanja Socialno skrbstvo Prevozi Ekonomsko področje 63.755,00 143.650,59 321.039,00 28.902,16 3.785,40 10.104,78 6.000,00 401.320,00 525.732,48 454.740,38 SKUPAJ 4.170.232,38 5.113.505,95 306.307,18 6.858.202,85 3.248.850,25 Skupaj 12.511.621,35 5.156.047,85 0,00 388.579,40 714.390,01 926.460,00 19.6! I 3. Končne postavke iz obračuna na dan 31. decembra 2005: (v evrih) - Upravni presežek iz obračuna za leto 2005 3.632.667,81 - Zapadli pasivni ostanki ob koncu poslovne dobe za leto 2005 0,00 - Upravni razpoložljiv presežek na dan 31. decembra 2005 3.632.667,81 - Višina izvenbilančnih obstoječih dolgov razvidnih iz seznama, priloženega obračunu za leto 2005 0,00 4. Glavni tekoči dohodki in izdatki na prebivalca, kot izhaja iz obračuna: (v evrih) Tekoči dohodki od tega: - Davki - Državni prispevki - Drugi tekoči prihodki € 223,25 Tekoči izdatki € 209,40 € 43,51 od tega: - Osebje € 36,74 € 162,53 - Nakup dobrin in plačilo storitev - drugi tekoči stroški € 43,59 € 17,21 € 129,07 (1) Podatki se nanašajo na zadnji odobren obračun PREDSEDNIK GORIŠKE POKRAJINE Enrico Gherghetta K U LT URA Sreda, 16. maja 2007 1 7 gledališče verdi - Komorni koncert v priredbi združenja Chamber Music Štefan Milenkovic z violino začaral občinstvo Srbski virtuoz mojstrsko gradil Bachova polifonska prepletanja in požel gromek aplavz Za Štefana Milenkovica pot do slave ni bila posuta s cvetjem: pod očetovim vodstvom je začel študirati violino, ko je bil star komaj tri leta; izredni talent mu je omogočil bliskovit razvoj, s petim letom je začel javno nastopati, leto kasneje je osvojil svojo prvo nagrado. Uspehi in priznanja so prihajali na tekočem traku, otrok pa se je moral pošteno truditi, kajti talent ne pri na ša us pehov brez tr de ga gara -nja. Štefan je študiral tudi po osem ur dnevno, seveda je odraščal nekoliko drugače kot povprečni otroci. Disciplina, ki jo je vsrkal od zgodnjega otroštva, mu je dajala resen videz, več krat je na nas topih de lo val kot brez hib no dre si ran stroj: nič čud -ne ga, če pomis li mo, da je pri šes tnaj -stih letih imel za seboj že tisoč koncertov. Pogosto se zgodbe čudežnih otrok izidejo bolj žalostno, Milenko-vicu pa so se zvez de nas meh ni le: že nekaj let je srečno poročen s čelistko Ani Aznavoorian, s katero tudi rad nastopa, postal je asistent Itzaka Per-lmana na sloviti newyorški Julliard School...in se osvobodil očetove sence, ki zdaj visi nad ma li mi Šte fano vi-mi bratci. Srečen, uravnovešen, samoza-ves ten, tako se zdaj Mi len ko vic predstavlja na odru in nam velikodušno razdaja sadove svojega dela. Njegov nastop v dvorani Victor De Sabata gledališča Verdi v okviru komornih koncertov, ki jih prireja združenje Chamber Music, je privabil polnoštevilno ob čin stvo; vio li nist se je poslušal cem takoj prikupil, kajti predstavil je prvi del svojega programa v lepi italijanščini, s pre pro sti mi, a učin ko viti mi beseda mi. Iz bral je dve Sona ti za vio li -no solo, ki imata več skupnih točk: belgijski violinist Eugene Ysaye se je izrecno zgledoval po mojstrovinah Johanna Sebastiana Bacha, ko je pisal svoje sonate: tudi imena stavkov je povzel po ob li ki baroč ne su i te, čeprav je v kompozicije vnesel nove melodične in harmonske poglede 20.stoletja. Milenkovic se je pri razlagi sim-patič no zadr žal ob Sara ban di, ki so jo manj razsvetljeni vladarji celo smatrali za pregrešno, preveč erotično obarvano glasbeno obliko, nato pa je z le pim, bogatim zvo kom ob li ko val Ysayejevo Sonato št.4 v e-molu op.27: slovesnosti Allemande je sledila Sara-ban da brez poseb ne ga ero tič ne ga drhtenja, a z namigom na kitaro, ki jo violina posnema s pizzicatom. Finale je podčr tal vir tuozne vrli ne srb ske ga violinista, ki se je nato lotil morda najlepše in najbolj zahtevne Bachove mojstrovine za violino solo: Partita št.2 v d-molu BWV 1004 se začne z Al le man do, po treh vmesnih stavkih pa zaklju či z mo goč no Ci ac cono, pra -vim glas benim spo me ni kom in pre iz-kusnim kamnom za vsakega violinista. Milenkovic se ne ozira na filološ-ke raziskave, ki skušajo izvedbam Bacho vih del odvze ti roman tič no fra -ziranje: po vzoru velikih mojstrov, od Szerynga do Perlmana, poustvarja glasbo s polnim zamahom. Brez pretiravanja z vibratom, čisto, a vseskozi toplo in zavze to, ob ob čudo vanja vredni intonaciji, je Milenkovic za-blestel kot umetnik svetovnega formata, suvereno je gradil genialna Bachova polifonska prepletanja in nasičil dvorano z lepoto in prepričljivostjo svojega muziciranja. Gromkim aplavzom je sledil še kra tek na go vor, v katerem nas je Mi -len ko vic ne ma lo pre sene til, ko nam je razkril izvor svoje violine: lep, dragocen zvok, ki bi mu lahko pripisali očetovstvo velikih mojstrov goslarjev iz 17.stoletja, je izhajal iz godala, ki ga je pred šes ti mi me seci izde lal nje gov tast; umet nik je s tem že lel do kazati, da so nekateri predsodki neosnovani, pove dal je tudi, kako se jih je sam iz-ne bil, ko je med dra go ceni mi lo ki izbral izde lek iz mo der nih sin tetič nih materialov. Združenje Chamber Music je v tem tednu pripravilo kar tri violinske koncerte: po Milenkovicu bo danes igrala francoska violinistka Fanny Clamagirand, v petek pa ruski mojster Sergej Krilov (nadomestil bo napovedanega Madžara Barnabasa Keleme-na), vsi trije nastopi pa ponujajo v drugem delu Paganinijeve Capricce; vsak violinist jih zaigra osem, in Milenkovic je v virtuoznih skladbah potrdil svoj sloves tehnično vrhunskega izvajalca. Ne samo, da navidezno brez truda premošča vratolomne težave, skladbam vlije tudi muzikalni smisel: po vrsti je zaigral Capricce št 2, 4, 6, 14, 16, 17, 19, 20 in 23, občinstvo je osupljivi ekshibiciji sledilo skoraj brez diha, na koncu seveda navdušeni aplavzi, še enkrat prijetno kramljanje raz igra ne ga moj stra, kot do da tek pa Bach, s Preludijem Partite št.3 v E-du-ru BWV 1006. Katja Kralj Štefan Milenkovic med lanskim nastopom v Gorici bumbaca glasba Skupina Laibach v petek v Križankah LJUBLJANA - Po uspešni predstavitvi albuma Volk v rodnih Trbovljah bo skupina Laibach po desetih letih ponovno nastopila v prestolnici. V Križankah bo v petek, 18. maja, s pričetkom ob 21. uri mogoče v živo prisluhniti (pre)interpre-tacijam nacionalnih himen z aktualnega izdelka, ki so ga Laibach posneli v sodelovanju z duetom Silence. Skupina ima po več kot 26 letih delovanja za seboj 12 albumov, 15 gledaliških produkcij, številne videospote in sodelovanja. Od začetka turneje, ki se je, po odpovedih premiernih koncertov v Trbovljah konec lanskega oktobra, meseca novembra začela s koncertom v belgijskem Gentu, so Laibach v režiji Saša Podgorška posneli že tretji video z albuma Volk za pesem Turkiye. V njem nastopa trboveljska plesna skupina Adore. Ljubljanskemu nastopu bo sledil še koncert v Mariboru 15. junija, nato pa bo kultna skupina gostovala na dveh festivalih, estonskem Rabarock in madžarskem Volt. Laibachi na aktualni turneji kot uvod v koncert predvajajo slovenske partizanske pesmi. cannes - Danes odpira vrata že 60. filmski festival Jubilejna izvedba se z odkrito naklonjenostjo nasmiha filmskemu Vzhodu CANNES - Pred slavnim Palaisom najznamenitejšega evropskega nabrežja, ali pa vsaj tistega nabrežja, po katerem se sprehajajo najznamenitejše svetovne zvezde, bodo danes že šestdesetič razprostrli rdečo preprogo, po kateri se bodo vse do sobote 27. maja sprehajali režiserji, igralci, ugledni gostje, politiki in seveda gledalci. Odprli bodo steklena vrata palače in prižgali reflektorje nad najpomembnejšim evropskim in svetovnim pregledom filmov, ki bodo tako na velikem platnu v neposredni bližini morja predstavljeni že šestdesetič zapored. Kraljestvo niča, kot nekateri imenujejo svet filma, je namreč pod žarečim soncem čudovite Cote, uspel najti smisel svojega obstoja predvsem od takrat, ko si je Cannes znal izrisati podobo pogumnega in upornega filmskega festivala. Festival je prvič odprl svoja vrata leta 1939, predvsem, da bi odgovoril pet let starejši beneški Mostri, ki je bila takrat po mnenju razsvetljenih Francozov, a ne samo njih, preveč pogojena od fašističnega režima. Za festivalski sedež je Philippe Erlanger, direktor Association française d'action artistique izbiral med Bi-arrizem in Cannesom, a visoke palme, sonce, morje in številni hoteli so ga naposled prepričali, da se je odločil za drugo varianto. Festival naj bi se odvijal med 1. septembrom, se pravi dan po zaključku beneškega festivala, vse do 20. A njegova krstna izvedba je leta 1939 trajala samo en dan, saj so ga po Hitlerjevem napadu na Poljsko prekinili, ker sta tudi Francija in Anglija vstopili v vojno. Drugo, kasnejšo prekinitev pa je doživel tudi leta 1968, ko je skupina francoskih režiserjev, med katerimi sta bila tudi Truffaut in Godard, onemogočila njegov začetek v znak protesta zaradi odpusta Henrija Langloisa iz pariške Ci-némathque. Tako, da jih letos, v končni fazi najbolj očarljivi, drzni in inovativni evropski filmski festival praznuje 60. Današnje odprtje Da je letošnji festival pustil nekako za sabo zahodno filmsko produkcijo in koketno pomežiknil Vzhodu, dokazuje že otvoritveni film, My blueberry nights, zadnje delo Wong Kar-Waia. Direktor Thierry Frémaux si je zaželel ožigosati tudi sam festivalski začetek v znamenju Orienta in zato povabil na odprtje pravega aficiona-dosa francoske obale, ki bo, kot je v njegovi navadi prinesel lastnoročno svoj filmski trak zadnji trenutek. Izbira Wong Kar-Waia ni naključna, saj predstavlja hon-gkonški avtor (pred desetimi leti je njegov Happy together prejel zlato palmo) enega osrednjih odkritji Cannesa. Tudi tokrat mu bo nedvomno uspelo presenetiti, saj bo publiki predstavil svoj prvi film posnet na ameriških tleh. Namesto Kar-Waievih običajnih igralcev nastopajo v njem Natalie Portman, Jude Law, Rachel Weisz, Ed Harris in Nora Jones. Kot ga je sam predstavil gre za road movie med New Yorkom, Las Vegasom, Memphisom in Nevado, za snemanje katerega je porabil pičlih sedem tednov. On, ki običajno posveča realizaciji filmov nekaj let. Sprejem ob histeričnem mežikanju flashov Sicer pa bodo okroglo izvedbo obeležili nadvse slavnostno. Na znamenitem red carpetu se bo združila mednarodna »canneska družina«, saj so se prireditelji posebej potrudili, da bi uspeli predstaviti čimveč del tistih avtorjev, ki so s svojimi filmskimi zgodbami pripomogli k ugledu festivala, sam festival pa je bistveno pripomogel, da so ti isti avtorji zasloveli. Tako bo direktor Thierry Frémaux na vrhu glamour stopnic, ob histeričnem mežikanju flashov in neustavljivem snemanju kamer (v Canne-su je akreditiranih daleč največ novinarjev, fotografov in snemalcev), v prihodnjem tednu sprejel sam vrh svetovnega filma. Od Quentina Tarantina do Michaela Moora Quentin Tarantino, ki je leta 1994 pri enaintridesetih letih, ravno v Cannesu zmagal s svojim Pulp fiction, bo tokrat predstavil Death proof: nekakšno polovico skupnega dela, ki si ga je zamislil s kolegom Robertom Rodriguezom, z naslovom Grindhouse. Brata Joel in Ethan Coen, absolutna canneska rekorderja, saj bosta letos prisotna že sedmič, bosta predstavila No country old men. Enigmatično-eksperimentalni Gus Van Sant se je spet preizkusil z zgodbo o problematičnih mladostnikih, ki jo je tokrat postavil v rojstni Portland. Veliki prijatelj francoskega občinstva in samega festivala, ki ga je ravno pred dvema letoma imenoval za predsednika žirije, Emir Kusturica, pa bo ob svojem že petem prihodu na Azurno obalo, ob zvestem spremstvu Mikija Mano-jlovica in Liljane Blagojevic (nepozabne Dolly Bell) predstavil delo Promise me this. Komedijo o fantu iz podeželja, ki se odpravi v mesto, da bi lahko uresničil poslednjo željo starega deda: to, da si dobi zaročenko. O aktualnosti bo še enkrat pripovedoval tudi Michael Winterbottom, angleški režiser, ki je pred štirimi leti predstavil v Berlinu film, ki ga je avtor posnel v Trstu in v katerem je nehote nastopil tudi tržaški župan Dipiazza. Njegovo najnovejše delo, ki ima za protagonistko Angelino Jolie, je posvečeno zgodbi poročevalca Wall Street Jour-nala, ki so ga ugrabili in ubili v Pakistanu. Seveda pa bi si težko predstavljali proslavitev okroglega jubileja, ko bi na njem ne bil prisoten tudi Michael Moore, režiser, čigar zmaga s Farenheitom 9/11, je pred tremi leti dvignila največ prahu v zgodovini festivala. Njegov Sicko, reportaža o ameriškem zdravstvenem sistemu, bo na Moorovo izrecno prošnjo predstavljen izven tekmovalnega sklopa. Izven konkurence, bo na osrednjem filmskem platnu premierno predstavljen tudi film Ocean 13, zaključno poglavje Soderberghove »nadaljevanke« o skupini roparjev, katere protagonista sta med drugimi George Cloo-ney in Brad Pitt, ki se bosta seveda povzpela po canne-skem stopnišču. Alexander Sokourov pa bo predstavil delo Alexandra, ki ga je posnel v Čečeniji in v katerem igra vlogo protagonistke Galina Vishnevskaya, žena pred nedavnim umrlega skladatelja Rostropoviča. Italijanska prisotnost Cannes bo do 27. maja središče svetovne filmske produkcije Tekmovalni spored letos ne bo predstavil niti enega italijanskega dela. V sklopu Un certain regard bo zaživel samo veliki uspeh Danieleja Lucchettija, Mio fra-tello e figlio unico, ki se je sicer do zadnjega potegoval za nastop v osrednjem festivalskem sklopu. Ravno tako v Un certain regard bo predstavljen tudi film Il sogno del-la notte prima, Valerie Bruni Tedeschi, četudi gre pri tem za francosko produkcijo. Poseben poklon bo festival posvetil Ermannu Olmiju in pri tem predstavil njegov zadnji celovečerec centochiodi. Ivana Godnik 18 Sreda, 16. maja 2007 SVET / rim - Sekretar stranke poudaril, da je laičnost za Hrast vrednota Fassino napovedal bitko za uzakonitev partnerskih zvez Polemika z Boninovo in Bosellijem - Napad na Berlusconija:»Njegova prisotnost na Family Day smešna« RIM - Potem ko j e ob koncu prejšnjega tedna v izjavah za javnost poudaril, da je treba prisluhniti udeležencem obeh shodov, - Family Day na Trgu sv. Janeza v Lateranu in Laični pogum na Trgu Navo-na - je sekretar Levih demokratov Piero Fassino včeraj zavzel jasno stališče glede laičnosti in napovedal, da se bo stranka angažirala v bitki za odobritev zakona o partnerskih zvezah. »Vztrajamo v bitki zato, da bodo priznane pravice vseh, vključno s pravicami istospolno usmerjenih,« je poudaril Fassino. Sekretar Hrasta je v uvodni besedi na seji strankinega nacionalnega sveta poudaril, da je »laičnost za nas vrednota, ki se ji nismo pripravljeni odpovedati«. Dodal je, da »laični pristop je zapisan v DNK naše stranke in ena od njenih značilnosti«. V nadaljevanju je Fassino branil svojo odločitev, da Levi demokrati ne sodelujejo na nobenem od dveh sobotnih shodov. »Nismo hoteli zaostriti odnosov, ampak spodbuditi dialog med udeleženci,« je dejal Fassino, kije obenem napovedal, da bo delegacija Hrasta 16. junija uradno prisotna na shodu Gay Pride v Rimu. »Udeležili se bomo tega shoda kot vsako leto, moti se, kdor meni, da si skušamo na ta način pridobiti neko novo devištvo«. V tem okviru je prvi mož Hrasta zavrnil kritike Vrtnice v pesti, ki je napadla leve demokrate, ker niso sodelovali na shodu na Trgu Navona. »Nismo ravnodušni do zakona o partnerskih zvezah, toda vemo tudi, da so stališča v večini dokaj različna. Naš cilj je uzakoniti pravice in dolžnosti partnerskih zvez. Mi mislimo, da je vladni zakonski predlog ustrezno sredstvo, smo pa pripravljeni razmisliti o drugih predlogih, uveljaviti pa je treba načelo, da ne sme biti nobenih diskriminacij glede na spolno usmerjenost ljudi,« je dejal Fassino. V tem okviru je prvi mož Hrasta tudi neposredno kritiziral Enrica Bosellija in Emmo Bonino. »Presenetljivo je, da se nekatere sile leve sredine same proglasijo za zaščitnike laičnosti in napadajo Leve demokrate, namesto da bi se vprašali, zakaj se je na shodu Family Day zbralo najmanj pol milijona ljudi. Problema ne bodo rešili z napadanjem Hrasta,« je bil oster Fassino. Obenem pa je ostro kritiziral tudi Silvia Berlusconija, ki je skušal postaviti svoj klobuk na Family Day. Po mnenju sekretarja LD je bil Berlusconijev nastop »zavajajoč, nesprejemljiva karikatura«. Desna sredina, je pribil Fassino, se v obdobju 2001-2006 ni izkazala v ukrepih v korist družine. »Za to smo poskrbeli mi,« je bil odločen prvi mož Hrasta. alessandria - Trojica priseljencev ugrabila vozilo s 15 potniki Preusmerili so linijski avtobus: dva sta bila aretirana, tretjega lovijo ALESSANDRIA - Trije priseljenci so včeraj popoldne na meji med Pi-emontom in Lombardijo najprej preusmerili linijski avtobus, nato pa ga zažgali, potem ko so potnikom ukazali naj izstopijo. Med potniki sta bila tudi dva policista. Eden je posredoval in skušal preprečiti preusmeritev avtobusa, vendar je bil med ruvanjem z roparji lažje ranjen z nožem. Potem ko so zažgali avtobus, so trije priseljenci skušali pobegniti. Organi pregona so dvema že prišli na sled in ju aretirali, tretjega pa še lovijo. Oba aretirana sta albanske narodnosti, razlog zaradi katerega sta s pajdašem ugrabila avtobus pa ni znan. Trije ugrabitelji so stopili v akcijo včeraj popoldne na linijskem avtobusu podjetja Arfea, ki vozi iz Alessandrie v Acqui Terme, na katerem je bilo 15 potnikov, med katerimi tudi gojenca policijske šole v Alesssandrii. Trije priseljenci so sedeli v zadnji vrsti, v akcijo so stopili pri kraju Cassine. Ali Muka, 27-let, ki je že 7 let v Italiji in ima dovoljenje za bivanje, se je s pištolo v roki približal vozniku in mu ukazal, naj obrne vozilo in vozi v nasprotno smer. Posredoval je eden od dveh policistov, ki pa je bil med ruvanjem ranjen z nožem v roko. Ugrabitelji so ga prisilili, da zapusti avtobus, medtem ko so drugega policista pridržali. Ranjeni policist je tako obvestil kolege o ugrabitvi avtobusa. Ugrabitelji so medtem prisilili voznika, da je zavozil na avtocesto. Na počivališču Gravellona so dovolili sku- Organi pregona so Armanda Albrahimija ujeli, potem ko je ugrabitelji prišel na sled policijski pes ansa pini 5 potnikov, da so izstopili. Nato so z avtoceste zapeljali zopet na državno cesto prek postaje Vercelli est (tu so osvobodili drugih 5 potnikov) in pri kraju S.Martino di Trecate privozili do cestne zapore. Voznika so ugrabitelji prisilili, da je prebil zaporo, vendar je avtobus malo potem zavozil v slepo ulico. Trojica je z zažigalnimi steklenicami zažgala avtobus v upanju, da bo povzročila dovolj zmede in si krila beg. Potniki, ki je bilo še na avtobusu, so jim bili živi ščit, kljub temu pa daleč niso prišli. Karabinjerji so enega od ugrabiteljev ranili in ga ujeli. Šlo je za Muka, medtem ko je 19 let staremu Arman-du Albrahimiju prišel nekaj ur potem na sled policijski pes. Tretjega ugrabitelja pa so sinoči še iskali. Italijanski BDP upočasnil korak RIM - Po nedokončnih podatkih statističnega zavoda Istat je italijanski bruto domači proizvod v letošnjem prvem četrtletju narasel za 0,2 odstotka v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2006, v primerjavi s prvim z lanskim trimesečjem pa je BDP narasel za 2,3 odstotka. V primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem, ko je BDP narasel za 1,1 odstotka glede na tretje četrtletje in 2,8 odstotka na letni osnovi, je BDP letos nekoliko upočasnil korak. Dokončen podatek o prirastku BDP bo objavljen 8. junija, medtem ko bo preliminarni podatek o drugem trimesečju objavljen 10. avgusta. Padla vrednost delnice Alitalia MILAN - Potem ko je gospodarsko ministrstvo v ponedeljek sporočilo, da so še vse tri naveze v igri za prevzem letalskega prevoznika Alitalia, je včeraj delnica Alitalia znatno izgubila na vrednosti. Razlog za pocenitev so govorice, da vse tri naveze ponujajo sorazmerno nizko ceno za delnico Alitalia. Še najboljša naj bi bila za lastnike delnic ponudba Aeroflota, ki naj bi za vsako delnico ponudil 0,40 evra, medtem ko so še včeraj na borzi delnico prodajali po 0,886 evra. Gospodarsko ministrstvo bo v prihodnjih dneh vsem trem navezam poslalo pismo, v katerem bodo navedeni vsi postopki za predstavitev dokončne obvezujoče ponudbe. Ob težavah na borzi se je vodstvo podjetja moralo včeraj spoprijeti tudi s protestom osebja. Stevardi in stevardese so včeraj začeli dosledno udejanjati delovno pogodbo, kar je znatno upočasnilo sestavo posadk. Podjetje je zaradi tega bilo prisiljeno odpovedati nekaj letov, mnogi pa so imeli zamudo. Oklepni helikopterji in vozila za italijanske vojake v Afganistanu RIM - Italijanski vojaki v Afganistanu bodo imeli na razpologa nova sredstva za opravljanje svojih dolžnosti. Obrambni minister Arturo Parisi je včeraj v zbornici napovedal, da bodo poslali 5 bojnih helikopterjev vrste mangusta, 8 oklepnih vozil vrste dardo in 10 oklepnih vozil vrste lince, zato da bodo nova prevozna sredstva operativna pa bodo v Afganistan poslali 145 vojakov. Za okrepitve pa bo država potrošila dodatnih 25,9 milijon a evrov. Skupina 13 karabinjerjev pa bo sodelovala v programu Evropske unije za urjenje afganistanske policije. okolje - Toplogredni plini Bruselj od Italije zahteva manj dovolilnic za izpuste CO2 BRUSELJ - Evropska komisija je v oceni načrta Italije za dodelitev dovolilnic za izpuste ogljikovega dioksida v obdobju med letoma 2008 in 2012 od Rima zahtevala, naj število dovolil nic zmanj ša za 6,3 od -stotka. S tem bi Italija izpuste CO2 v podjetjih, ki sodelujejo v sistemu EU za tr go va nje z do vo lil ni ca mi, omejila pri 195,8 milijona ton, kar je za 13,2 milijona ton manj, kot je pred la ga -la v svojem načrtu. Evropska komisija je doslej vsem državam, razen Sloveniji, Franciji in Veliki Britaniji znižala obseg predvidenih do vo lil nic. Dej stvo, da naj bi komisija skorajda vsem po vrsti nižala dovoljen obseg dovolilnic, kaže morda tu di na pre ve lik ob seg do vo lil nic, ki jih po sa mez - ne države podeljujejo obratom, vključenih v shemo trgovanja s CO2. Če države podjetjem dodelijo več dovolilnic, kot ta izpuščajo CO2, potem jih podjetjem ni treba kupo va ti na tr gu in lah ko po -sledično v ozračje izpušča-jo CO2 brez stroškov. Če pa je do vo lil nic manj kot izpustov, jih morajo podjetja ali dokupiti ali znižati svo je iz pus te, npr. z vla -ganji v čistejše tehnologije. EU s e j e s Kjots kim protokolom zavezala, da bo do leta 2012 izpuste to-plogrednih plinov zmanjšala za osem od stot kov v pri -merjavi z letom 1990, vendar pa za zdaj kaže, da tega cilja ne bo dosegla. Do leta 2020 pa namerava EU emisije znižati za 20 odstotkov. (STA) rim - Po srečanju s Prodijem Med vlado in sindikati vzdušje manj naelektreno RIM - Po grožnji s splošno stavko državnih uslužbencev je napetost v odnosu med vlado in sindikati včeraj nekoliko popustila. Premier Romano Prodi je včeraj s pogovorom z Guglielmom Epifanijem (CGIL), Luigijem Ange-lettijem (UIL) in Raffaelejem Bonannijem (CISL) le dosegel, da bo soočanje potekalo v manj razgretem vzdušju. Usklajevanje stališč o pokojninski reformi je bilo odloženo dejansko na junij, medtem ko se bo danes začelo srečanje o obnovitvi delovne pogodbe za državne uslužbence. Po premierovem zagotovilu pa naj bi do konca junija oba problema rešena. Sindikalni predstavniki so bili v ocenjevanju srečanja previdni, vsekakor pa so poudarili, da je vzdušje bolj sproščeno. Vsi trije pa so povedali, da bodo odločilnega pomena rezultati. Voditelji treh sindikalnih konfederacij upajo, da bo premieru uspelo preseči razhajanja v Uniji glede pokojninske reforme, dogovor o delovni pogodbi državnih uslužbencev pa bi bil tudi spodbudno sporočilo za vse uslužbence. Medtem pa je podminister za gospodarstvo Vincen-zo Visco, ki vodi davčno politiko, včeraj dejal, da je davčna utaja v Italiji znatno višja od tega, kar kažejo uradni podatki. Utaja naj bi namreč dosegla 27 odstotkov BDP, medtem ko uradne ocene nakazujejo 16 ali 17 odstotkov. Tolikšna utaja povzroča v vseh znatno zadrego, je dejal Visco. / SVET Sreda, 16. maja 2007 19 pariz - Po volitvah Sarkozy bo danes prevzel krmilo PARIZ - Francoski predsednik Jacques Chirac se po dvanajstih letih poslavlja od položaja, na katerem ga bo po zmagi na predsedniških volitvah 6. maja nasledil Nicolas Sarkozy. Uradna slovesnost bo danes dopoldne v Elizejski palači, Sarkozy pa bo nato odpotoval v Berlin, kjer se bo popoldne v znak francosko-nemškega prijateljstva sestal s predsedujočo Evropski uniji, nemško kanclerko Angelo Merkel. Chirac bo pristojnosti predsednika Sarkozyju predal na povsem formalnem in kratkem sestanku. Predvidena ni nobena zaprisega, temveč bo odhajajoči predsednik le predal pristojnosti svojemu nasledniku. Preden bo zapustil Elizej-sko palačo, bo nasledniku predal tudi kode francoskega jedrskega arzenala. Novoizvoljeni predsednik Sarkozy se bo v sredo po slovesnosti v Elizejski palači zapeljal od Slavoloka zmage, kjer se bo v skladu s tradicijo ustavil ob grobnici neznanemu vojaku, zatem pa bo položil venec pred spomenik Charlesu de Gaulleu na Elizejskih poljanah. Že popoldne pa se bo Sarkozy odpravil na srečanje z nemško kanclerko Angelo Merkel v Berlin, od koder se bo vrnil še isti dan pozno zvečer. Nemčijaje že po tradiciji prva država, ki jo obišče francoski predsednik po prevzemu položaja, Sarkozyja pa v Berlinu pričakujejo s še večjo nestrpnostjo, saj naj bi novi francoski predsednik odigral ključno vlogo v reševanju krize, v katero je EU zašla po francoski zavrnitvi evropske ustave pred dvema letoma. Sarkozy se sicer zavzema za okrnjeno evropsko pogodbo, ki se ne bi več imenovala ustava in bi vsebovala le dele, ki so nujni za izvedbo institucionalne prenove povezave. Že pred volitvami je tudi napovedal, da dokumenta ne bo dal v ponovno presojo volivcem na referendumu, temveč ga bo ratificiral parlament. Nemško predsedstvo EU se glede evropske ustave s članicami, med katerimi bi nekatere želele dokument čim bolj okrniti ali celo spremeniti, medtem ko bi tiste, ki so ga že potrdile, rade videle, da bi ostal kar se da nespremenjen, pogaja za tesno zaprtimi vrati, vendar pa je jasno, da bo njegov končni predlog precej podoben zamislim novega francoskega predsednika. 52-letni Sarkozy si je zmago zagotovil v drugem krogu predsedniških volitev 6. maja, ko ga je podprlo 53 odstotkov volivcev, medtem ko je njegova tekmica, socialist-ka Segolene Royal, zbrala 47 odstotkov glasov. Nekdanji notranji in finančni minister je slavil potem, ko je v predvolilni kampanji volivcem obljubljal radikalne gospodarske in socialne spremembe. Želi spremembo 35-urnega delovnika, ki so ga v 90. letih uvedli socialisti, in Francoze pripraviti, da bi delali več. Napovedal je, da bo po prevzemu položaja takoj poprijel za delo, in že za julij sklical posebno zasedanje narodne skupščine, ki naj bi začela razpravo o prvem paketu reform, vključno z znižanjem davkov, reformo sindikatov, novim nadzorom nad priseljevanjem ter ostrejših kazni za množične kršitelje. Med Sarkozyjevimi prvimi nalogami bo imenovanje začasne vlade, ki bo vladajočo desno Unijo za ljudsko gibanje (UMP) popeljala na junijske parlamentarne volitve. Sarkozy naj bi po napovedih jutri za novega predsednika vlade imenoval 53-letnega Francoisa Fillona. Že v petek naj bi bila znana sestava vlade, v kateri naj bi bilo med 15 ministri sedem ali osem žensk. Zadnje dni so v javnosti že začela krožiti nekatera imena, med drugim naj bi zunanje ministrstvo prevzel socialist Bernard Kouchner, nekdanji vodja misije ZN na Kosovu (UNMIK) in ustanovitelj človekoljubne organizacije Zdravniki brez meja. Če se bo to zgodilo, bo to pomenilo veliko zmago za Sarkozyja, ki si prizadeva razširiti politično bazo svoje vlade. Kot je napovedal Sarkozy, želi oblikovati »odprto« vlado, s katero ne bo ponovil napak iz leta 1995, ko je njegov predhodnik Chirac sestavil vlado zgolj iz predstavnikov lastnega političnega krila, s čimer je podžgal nasprotja znotraj stranke. Sarkozy po lastnih napovedih želi oblikovati vlado, v kateri bi sodelovali tako člani UMP in desnosredinske Zveze za francosko demokracijo (UDF), vrata pa bo pustil odprta tudi za predstavnike levega tabora. V Franciji se tako zaključuje dvanajstletno obdobje predsednika Chiraca, ki državo zapušča v gospodarski stagnaciji in socialnih napetostih. Njegov mandat je bil zaznamovan tudi s korupcijski-mi škandali. Francoske državljane bo kot predsednik še zadnjič nagovoril drevi prek televizijskih ekranov. Anita Balas/STA moskva - Condoleezza Rice pri ruskem kolegu Sergiju Lavrovu Razhajanja glede Kosova in postavitve vesoljskega ščita Poskusili pa bodo zgladiti ostrino medsebojnih odnosov MOSKVA - Ameriška zunanja ministrica Condoleezza Rice se je v torek v Moskvi sestala z ruskim predsednikom Vladimir jem Putinom in zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Sogovorniki so poskušali poiskati obojestransko sprejemljivo rešitev o prihodnjem statusu Kosova, ki pa po njihovem mnenju še ni na vidiku. Na srečanju so se sicer dogovorili, da bodo zgladili ostrino rusko-ameriških odnosov, zaostrenih predvsem zaradi ameriškega protiraketnega ščita, ki ga Rusija po besedah Riceove ne bo preprečila.Ruski zunanji minister Lavrov je po srečanju povedal, da glede obojestransko sprejemljive rešitve o prihodnjem statusu Kosova sogovorniki niso dosegli preboja. »Strinjali smo se, da poiščemo rešitev za Kosovo, ki bi bila sprejemljiva za vse, vendar te trenutno ni na vidiku,« je poudaril Lavrov. Sogovorniki so se na srečanju dotaknili tudi vprašanja ameriških načrtov za postavitev protiraketnega ščita v Evropi, pri čemer je ameriška zunanja ministrica Riceova poudarila, da ZDA Rusiji ne bodo dovolile, da bi Moskva ameriške načrte preprečila. »Mislim, da nihče ne pričakuje, da bodo ZDA dovolile kakršenkoli veto na področju ameriških varnostnih interesov,« je novinarjem povedala Riceova. »ZDA si želijo v prihodnost in izkoristiti tehnologijo na obrambnem področju in to bomo tudi storili,« je še dodala Riceova, kije kljub neizprosnosti gle de ome nje ne ga šči ta po uda rila, da bi načrt radi izpeljali s sodelovanjem. Sogovorniki so se na srečanju sicer dogovorili, da bodo zgladili ostrino rusko-ameriških odnosov. Riceova je že v ponedeljek ob začetku obiska v Moskvi dejala, da gredo odnosi med Rusijo in ZDA skozi »težke čase«, vendar ne morejo govoriti o novi hladni vojni, ruski zunanji minister Lavrov pa je po srečanju poudaril, da tudi Moskva podpira ameriško prepričanje, da je potrebno omiliti retoriko javnih nagovorov in se osredotočiti na konkretne zadeve. Lavrov je tudi poudaril, da Rusija in ZDA, kjer bodo leta 2008 volili nova predsednika, medsebojnih odnosov po mnenju ameriške strani ne smeta žrtvovati v predvolilni kampanji, s čimer se po Lavrovovih besedah strinjal tudi ruski pred sed nik Pu tin. Odnosi med Rusijo in ZDA so se v zadnjem obdobju zaostrili predvsem zaradi spornega ščita. Po mnenju Rusije bi postavitev radarja na Češkem in de- Condoleezza Rice In Sergij Lavrov kljub nasmehom nista uspela uskladiti stališč o Kosovu, vesoljskem ščitu in drugih pomembnih vprašanjih ansa setih prestreznih baz na Poljskem vodila v spremembe strateškega ravnotežja v Evropi in novo oboroževalno tekmo, ZDA pa trdijo, da je ščit potreben za obrambo pred morebitnimi raketnimi napadi držav, kot sta Iran in Severna Koreja. Predsednik Putin je sicer v zadnjem času večkrat kritiziral poteze ameriške administracije in slednjo obtožil, da z ameriško idejo »enopolarnos-ti« destabilizira svet in z načrtovanim protiraketnim ščitom ponovno začenja oboroževanje in novo hladno vojno. Poleg namestitve ameriškega protiraketnega ščita v Vzhodni Evropi se iskre zadnje čase krešejo tudi glede širitve zveze NATO na območje nekdanje Sovjetske zveze in vprašanja prihodnjega statusa Kosova. (STA) znanost - Pomembno odkritje NASA našla dokaz o obstoju temne snovi WASHINGTON - Ameriški astronomi so včeraj predstavili doslej najtrdnejše dokaze o obstoju temne snovi, skrivnostne materije, ki naj bi predstavljala več kot četrtino vesolja. S pomočjo vesoljskega teleskopa Hubble so namreč v pet milijard svetlobnih let oddaljeni galaksiji ujeli krog temne snovi, ki meri približno 2,6 milijona svetlobnih let. Kot je povedal član skupine astronomov NASA James Jee, je to prvič, da so zaznali krog temne snovi, ki ima edinstveno strukturo, drugačno od plina in galaksij. »Čeprav smo nevidno snov našli že prej v drugih galaksijah, pa doslej še nismo videli, da bi bila v tako veliki meri ločena od vročega plina in galaksij, ki tvorijo grozde galaksij,« je še povedal. Astronomi so sicer že dolgo sumili, da mora obstajati neka snov, ki drži galaksije skupaj, saj bi imele te sicer le gravitacijo, ki bi jim jo dajale njihove vidne zvezde, kar pa ne bi bilo dovolj, da jih obdrži skupaj. Čeprav nevidna, so astronomi sklepali, da temna snov obstaja, in sicer na osnovi opazovanj, kako njena gravitacija lomi svetlobo bolj oddaljenih galaksij v ozadju. Ameriški astronomi so sicer do najnovejšega odkritja prišli povsem naključno, medtem ko so izdelovali zemljevid temne snovi znotraj grozda galaksij ZwC10024+1652 avgusta lani. (STA) beograd - Programski govor Koštunica: Sodelovanje s Haagom prednostna naloga nove vlade BEOGRAD - Vojislav Koštunica, ki ga je za mandatarja za sestavo nove vlade predlagal srbski predsednik Boris Tadič, je včeraj med razgrnitvijo programa in sestave 25-članskega kabineta izpostavil pet prednostnih nalog nove vlade, vključno z evropskimi povezavami in sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Novo vladajočo koalicijo sestavljajo Demokratska stranka (DS) srbskega predsednika Borisa Tadiča, Koštu-ničeva Demokratska stranka Srbije (DSS) in njena koalicijska partnerka Nova Srbija (NS), ki jo vodi Velimir Ilič, ter G17 plus Mladjana Dinkiča. Zveza ima skupno 130 poslanskih mandatov, v parlamentu pa lahko računa tudi na podporo skoraj vseh manjšinskih strank, ki imajo osem mandatov. Koštunica je izpostavil, da bo Kosovo za Srbijo vedno sestavni in neodtujljivi del njenega ozemlja. Kot je zatrdil, bo vsakršna enostranska razglasitev in priznanje neodvisnosti Kosova »navadna megla in pajčevina«. Vlada je zato tudi oblikovala ministrstvo za Kosovo in tako potrdila, da bo pokrajina za vselej znotraj Srbije. Glede haaškega sodišča pa je mandatar zatrdil, da bo nova vlada storila vse, kar je potrebno, da bi v najkrajšem roku uspešno in v celoti končala sodelovanje z njim. Takšna opredelitev njegovega kabineta je predvsem v interesu Srbije, zato se je vladajoča koalicija tudi dogovorila o ustanovitvi sveta za nacionalno varnost, ki bo usklajeval delo celotnega varnostnega sektorja. Polnopravno članstvo v EU je sprejeto kot programska opredelitev vseh treh članic nove vladajoče koalicije, Koštunica pa je posebej poudaril, da pridruževanje uniji v nobenem primeru ne sme biti nadomestilo za kakršnekoli druge odstopke, ki bi se nanašali na ozemeljsko celovitost in suverenost Srbije. Prednostna naloga nove vlade bosta tudi gospodarstvo in socialna politika, v okviru slednje pa zmanjšanje števila brezposelnih in boj proti revščini, dvig življenjskega standarda prebivalstva, nadaljnje strateške investicije, kot so gradnja avtocest in plinovoda, sklenitev postopka privatizacije, pritegnitev tujih naložb in drugo. Mandatar je napovedal tudi odločen in sistematičen obračun s korupcijo in kriminalom, vlada pa bo v ta namen sprejela nacionalno strategijo za preprečevanje kriminalnih dejanj. Oblasti bodo poskrbele za najstrožje kaznovanje sleherne oblike kriminala v državnih službah, je še zatrdil Koštunica. (STA) 20 Sreda, 16. maja 2007 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Finale pokala UEFA V škotskem Glasgowu Andaluzijci proti Kataloncem Za naslov se bosta spopadla branilka naslova Sevilla in Espanyol iz Barcelone GLASGOW - Stadion Hampden Park v Glasgowu bo v danes ob 20.45 (po Slo2, TV Koper in La7) gostil finale nogometnega pokala UEFA. V odločilni tekmi za naslov v drugem najpomembnejšem evropskem klubskem tekmovanju se bosta spopadla španska kluba - branilka naslova Sevilla in Espanyol iz Barcelone, ki je svoj edini finale v tem tekmovanju leta 1988 izgubil proti Bayerju iz Leverkus-na. Na stavnicah precej bolje kotira Sevilla, ki se tudi v domačem prvenstvu veliko bolje drži od tekmeca, saj je na tretjem mestu ter še vedno v igri za naslov španskega prvaka.Škotski Hampden Park v Glasgowu bo nocoj povsem v španskih barvah, sa bo približno 26.000 gledalcev na Otok pripotovalo iz Andaluzije in Katalonije, da bi videli, kako si bo Španija le zagotovila enega izmed najmočnejših klubskih naslovov stare celine. Tekma bo nedvomno razkazovanje moči španskega nogometa. »Vedno radi povemo, da je španska liga ena najmočnejših v Evropi in mislim, da je tudi tokrat tako, saj so kar trije španski klubi prišli v polfinale (poleg Espanyo-la in Seville še Osasuna op. p.). Mislim, da je konkurenca v našem prvenstvu vedno bolj ostra. Ne samo najmočnejši, tudi ostali klubi si nadvse prizadevajo igrati dober nogomet. Sevilla je dober dokaz, kako se to dela. Že dolgo igra v prvi ligi in vsako leto je boljša. Razvijajo lastno mlado vrsto in s pametjo nakupujejo izkušen kader. V zadnjih dveh letih so postali izredno napadalna ekipa,« je o nasprotnikih povedal branilec Espanyola David Garcia. Odkar je vajeti v klubu v svoje roke vzel Juande Ramos leta 2005, je ekipo Seville na igrišču lepo gledati. Njihovi uspehi lahko navdihnejo vse ekipe, ki jim manjkajo sredstva za drage nakupe in morebitno sodelovanje v ligi prvakov. Njihovi prostori Ciudad Deportiva so lep dokaz, kako daleč so že prišli od leta 2001, ko so se vrnili v elitno primero division. Vse kakor pozna tudi Espanyol temač nej -šo plat nogometa, saj si mora v Barceloni deliti mesto z enim najboljših klubov v Španiji in na svetu - Barcelono. Kljub temu, da je Espanyol trenutno nekje v sredini prvenstvene lestvice, so se v Evropi že dokazali. Med drugim so jim premoč morali priznati veliki nogometni klubi: Ajax, Benfica in Werder Bremen. »Pred nasprotnikom imamo vse spoštovanje, dobro igrajo v protinapadih, imajo dobre napadalce na čelu z Lusiom Garcio, dobrega podajalca Ivana de la Pena, na splošno so zelo dobro moštvo,« pa je o nasprotnikih dejal vratar Seville Andres Palop. Vsekakor bi lahko omenil tudi Walterja Pandianija, z enajstimi goli vodilnega strelca pokala. Za zmago in osvojitev pokala si bo prizadeval tudi trener Ernesto Valverde, Espanyol je namreč zadnjo evropsko lovoriko naskakoval pred daljnimi 19 leti, ko je v finalu pokala UEFA klonil proti Bayerju iz Leverkusna. Moštvi sta se letos že dvakrat pomerili v španskem državnem prvenstvu. V jesenskem delu je Sevilla klonila v Barceloni z 1:2, kar je bil prvi poraz po 11 uspehih na medsebojnih tekmah, konec aprila pa je bila Sevilla na svojem stadionu uspešnejša s 3:1. Tekmo bo sodil 37-letni Švicar Massimo Busacca. (STA) FIGO OSTAJA? - Čeprav je v zadnjih mesecih nekajkrat napovedal slovo od dosedanjega moštva Interja, je Luis Figo dejal, da bo morda z milanskim moštvom podaljšal pogodbo še za eno leto. Figo naj bi se v začetku julija preselil k Al Ittiha-du iz Savdske Arabije, kjer je lani igral tudi slovenski reprezentant Mile Ačimovič. DUNGA V TEŽAVAH - Brazilski zvezdnik Ronaldinho bo morda sledil rojaku Kakaju in izpustil bližnje južnoameriško prvenstvo v Venezueli. Brazilski selektor Dunga - kot kaže - torej ne bo imel na razpolago najboljše enajsterice. Evropski nogometni pokal Uefa bo tudi letos ostal v Španiji ansa rokomet - V malem finalu neodločeno proti Conversanu Tržaški rokometaši osvojili končno tretje mesto Pall. Trieste - Conversano 30:30 (17:15) PALLAMANO TRIESTE: Mo-drušan (11 obramb), Scavone (0); Skoko 3, Martinelli, Tomič 8, Carpanese, Lo Duca 3, Ivančič 7, Tumbarello 2, Visintin 4, Re-sca, Tokič 3. Trener: Radojkovič. CONVERSANO: Amedolaggine (10 obramb), Kišovec (3); Fantasia 4, Farar 5, Di Maggio 6, Civelli 4, Marine' 7, Minun-ni 1, Ficko 3. Trener: Fusina. Tržačani so sinoči igrali le neodločeno proti Conversanu, vendar po zmagi v gosteh jim je to zadostovalo za končno tretje mesto, ki je bilo zgolj prestižnega pomena. Tržačani bi v vsakem primeru igrali v pokalu pokalnih zmagovalcev, saj je Casarano sinoči postal italijanski prvak (v državnem pokalu je namreč Casarano premagal prav Tržačane). Tekmo so domači rokometaši začeli z zgrešenim pristopom. Morda so mislili, da je po zmagi v gosteh najhuje mimo. Po osmih minutah se je z dvema goloma Di Maggia Conversano že oddaljil na razdaljo štirih golov (2:6). Takrat pa se je začelo obdobje stalnih preobratov. Začeli so Tržačani, ki so v šestih minutah z delnim izidom 4:0 nadoknadili zaostanek. Nov padec koncentracije pa so marljivo izkoristili Fusinovi varovanci in Tržačanom vrnili milo za drago. V 18. minuti so gostje spet vodili za 4 gole (6:10). Radojkoviču pa ni bilo treba klicati minute odmora, saj je videl, da se njegovi fantje ne bodo predali. In res, Tomič in ostali so pritisnili na plin; v petih minutah so prestregli celo vrsto žog in nasprotnika najprej dohiteli, nato pa z delnim izidom 7:1 tudi prehiteli. V 23. minuti je bilo stanje na semaforju 13:11 za Pal- lamano Trieste, prednost dveh zadetkov pa so Tržačani ohranili do konca polčasa. V drugem polčasu so prevladovali igralci Conversana, ki so kmalu nadoknadili zaostanek in izkoritili preštevilne napake Radojkovičevih fantov, ki pa so si z zagrizeno igro v obrambi in delnim izidom 3:0 v ključnih minutah tekme priigrali gol prednosti. Gol Marineja ob zvoku sirene je le omogočil Conversanu, da se je domov vrnil neporažen. Nazadnje še novo poglavje o italijanskih rokometnih sodnikih: tokrat jim je uspelo spregledati uspešno izvedeno 7-metrovko Marca Lo Duce, ker se je žoga odbila v enega od notranjih delov železnega ogrodja vrat... (I.F.) CASARANO PRVAK- Casarano je v finalu za naslov še tretjič premagal Bo-logno (po podaljških 34:33) in tako prvič v zgodovini kluba postal državni prvak. afera puerto Blatter se boji vpletenosti nogometašev ZÜRICH - Predsednik Mednarodne nogometne zveze (FIFA) Sepp Blatter želi ugotoviti, ali je bil v zloglasno dopinško afero Puerto, ki je dala bogat ulov dopinških prekrškarjev v kolesarstvu, vpleten tudi kakšen nogometaš. »Želimo znova odpreti ta primer. Morda so bili v njem tudi nogometaši,« je dejal Blatter in obenem dodal, da za zdaj ni nobenih dokazov, da bi poleg kolesarjev bili v dopinške posle zdravnika Eufemiana Fuentesa vpleteni tudi nogometaši. Danes popoldne bo športno CONI-jevo tožilstvo še drugič zaslišalo gropajskega trenerja Aleksandra Kalca. Italijanska kolesarska zveza pa je sinoči suspendirala kolesarja, ki sta vpletena v Operacion Puerto, Ivana Bassa in Micheleja Scarponija. Srebotnikova uspešna Najboljša slovenska teniška igralka Katarina Srebotnik je bila uspešna v prvem krogu turnirja WTA v Rimu z nagradnim skladom 1,3 milijona dolarjev. V prvem nastopu je po uri in pol igre s 6:4, 6:2 premagala Nemko Martino Mueller. Šprinter brez nog Oscar Pistorius želi postati prvi olimpijski šprinter brez nog. Južnoafriški atlet je s pomočjo dveh protez že dosegel normo (100, 200 in 4x400 m), ki bi mu lahko zagotovila nastop na OI prihodnje leto v Pekingu. Zadnjo besedo ima seveda mednarodna atletska zveza IA-AF. B LIGA - Napoli je na včerajšnji zaostali tekmi 38. kroga z 1:0 zmagal v Brescii in se tako približal drugouvrščeni Genoii. Varovanci trenerja Reje imajo sedaj 71 točk na lestvici. KOŠARKA - Nocoj bodo igrali prve tekme končnive prvenstva košarkarske A1 lige: Siena - Cantü, Roma - Napoli, Milano - Varese, Virtus BO - Biella (jutri). »GIRO« - Po včerajšnjem počitku čaka danes kolesarje na 90. krožie dirki po Italiji prvi resnejši vzpon. Na 153. kilometrski progi od Salerna do kraja Montevergine bodo morali v zadnjem delu premagati tudi 10 odstoten vzpon. jadranje - Drugi polfinali dvoboj v Valencii Po hudi napaki Lune Rosse Oracle izenačil stanje v dvoboju na 1:1 VALENCIA - Druga polfinalna jadralska dvoboja za pokal Louisa Vuittona v Valenci-i sta postregla z različnim razpletom. Jadrnica Emirates Team New Zealand je Desafio Espanol ugnala za 40 sekund in skupno povedla z 2:0 v zmagah, v drugem dvoboju pa je ameriški BMW Oracle Racing, ki je Luno Rosso prehitel za 13 sekund, izid izenačil na 1:1. Italijanska posadka je večji del regate vodila, na koncu pa jih je drago stala napaka. V finale se bosta uvrstili posadki, ki bosta prvi do segli pet zmag. BMW Orac le Racing je šele po zadnjem obratu prehitel do tedaj vodilne Italijane in koncu tesno slavil, medtem ko dvakratni zmagovalci Pokala Amerike iz Nove Zelandije tudi v drugem obračunu niso imeli večjih težav s Španci in so cilj dosegli s 40-sekundno prednostjo. Finalni dvoboj pokala Luoisa Vuittona se bo odvijal med 1. in 11. junijem. Zmagovalec finala si bo priboril pravico, da se na 32. Pokalu Amerike med 23. junijem in 4. julijem pomeri z branilko naslova, švicarsko jadrnico Alinghi. Izida, pokal Louisa Vuittona, polfinale (na pet zmag), druga dvoboja: Emirates Team New Zealand - Desafio Espanol 2:0 (+ 0:40), BMW Oracle Racing - Luna Rossa 1:1 (+ 0:13). Na krovu domače jadrnice Desafio Espanol je bil tudi španski princ Felipe ansa / ŠPORT Torek, 15. maja 2007 21 šolski šport - Z nepričakovano zmago nad šolo Malignani iz Vidma Rokometaši Zoisa osvojili deželni naslov Neobičajna trenerska dvojica profesorica/dijak - Našo deželo bodo zastopali na državnem finalu I.T.C. Malignani Videm - Žiga Zois Trst 23:24 ZOIS: Ivo Ilič, Goran Kerpan, Štefan Nadlišek, Erik Hrovatin, Branko Kante, Jan Patrik Kariž, Alex Kuret, Peter Radovič, Aljoša Čok, Jar Martini, Gregor Regent, Simon Sivitz-Košuta, Martin Žužek, Pernarčič Matej Rokometaši trgovskega zavoda Žiga Zois v Trstu so osvojili naslov deželnega prvaka višjih srednjih šol in se uvrstili na državni finale. Zoisovci so se na tekmo dobro pripravili. Prišli so na vse programirane treninge in enega opravili celo v stari športni palači na pravem rokometnem igrišču in v optimalnih tekmovalnih pogojih. Pred odhodom v Videm so se zavedali, da tekma ne bo lahka, saj razpolagajo Videmčani z mnogo večjim izborom športnikov. Tudi rokometne tradicije jim ne manjka, zato so za tržaške dijake pomenili pravo uganko. Tekma se je začela v zanamenju popolne izenačenosti. Na obeh straneh je bila igra počasna, podaje so se začele daleč od obrambe in pravih nevarnosti za zadetek ni bilo. Prvi so povedli Videmčani, nato pa se je igra razživela. Zoisovci so začeli z bolj agresivno in napadalno igro, s prestrezanjem žog in protinapadi. Tudi več akcij se je končalo s strelom proti vratom. Do konca prvega dela pa so si priigrali tri gole prednosti. V drugem polčasu je ekipa Zoisa takoj dosegla nekaj pomembnih zadetkov in prednost je narasla kar na pet golov. Nasprotniki so nato prešli na mož-moža obrambo, zamenjali vlogo nekaterim svojim napadalcem, kar je povsem zmedlo naše utrujene dijake. Obramba je začela pešati, pa tudi akcije v napadu so se kar petkrat zaključile v vratarjevih rokah in torej brez zadetkov. Ko je manjkalo le dve minuti do konca je videmska ekipa izenačila. Na igrišču je vladala velika napetost. Takrat so naši fantje pravilno reagirali, dvakrat zaporedoma prestregli žogo in dosegli zadetek. Nasprotnikom so še enkrat prestregli žogo, ko je manjkalo le 20 sekund do konca in tako je bilo praktično tekme konec. Sirena je zapiskala in dijaki Zoisa so se tako oddahnili. Veselje je bilo nepopisno bodisi na igrišču kot na klopi. Za požrtvovalno igro in izjemen podvig zaslužijo pohvalo vsi, zaslugo za zmago pa si deli tudi dijak tretjega razreda geometrov Ivan Kerpan, ki je pomagal prof. Sonji Milič na treningih in vodenju tekme. Ekipo Zoisa čaka sedaj državni finale, ki bo letos po vsej verjetnosti potekal v Padovi konec septembra. (M.M.) Ekipo šole Žiga Zois, trenirala sta jo profesorica Sonja Milič in dijak-rokometaš Ivan Kerpan, so v glavnem sestavljali nogometaši, košarkarji in jadralec košarka - D liga Breg nocoj ob 20. uri v telovadnici UGG v Gorici Košarkarji Brega Minimax bodo v današnjem prvem krogu končnice prvenstva D lige gostovali pri goriški Go-riziani. Goriška peterka igra domače tekme v telovadnici UGG. Tekma se bo začela ob 20. uri. Jutri Zarja Gaja - Triestina Vzhodno-kraška nogometna ekipa Zarja Gaja bo jutri na Padričah (18.30) igrala prijateljsko tekmo proti mladincem Triestine (ekipa Primavera). Ljubitelji nogometa bodo lahko od blizu videli Triestinine mladince in tudi nekatere igralce, kii bodo na preizkusu pri Zarji Gaji. Začetniki 7:7 - Turnir Gallery Juventina - San Sergio 1:4 JUVENTINA: Schincariol, Na-nut, Knez, Hajdic-Bosnič, Robazza, Muci, Tabaj, Markovič (1 gol), Visintin. Juventina je v 1. krogu turnija v Vižovljah izgubila proti San Sergiu. Štandrežci bodo v petek (18.45) igrali proti Opicini. namizni tenis - Turnir pri Bocnu Martina Milič med prvo osmerico V soboto je bil v Traminu (Bocen) zadnji sezonski turnir druge kategorije, na katerega sta se prijavili le dve predstavnici Krasa: Martina Milič in Irena Rustia. Slednja prvo leto nastopa v tej kakovostni skupini boljših italijanskih ping-pongašic, zato je imela zelo neugoden žreb in žal ni premostila kvalifikacijske skupine. Skoraj enakovredno se je borila proti Merendi in Morettijevi. Obema je odščipnila set in nekaj jih je končalo na razliko. Slabše je odigrala uvodno tekmo proti Pellegrinijevi, ki je letos v A2 ligi odpravila marsikatero višje kotirano nasprotnico. Irena je bila zelo učinkovita in neugodna pri napadu na prvo žogo in pri serviranju, a se je prevečkrat za-letavo vrgla na drugi napad. Zelo dobro se je odrezala Martina Milič, ki je prispela do četrtfinala. V kvalifikacijah in v nadaljevanju glavne skupine je prepustila svojim nasprotnicam le en set, nato pa je klonila boljši Cavallijevi, s katero pa je bila na robu zmage. Martina je vodila proti izposojeni Milančanki Giuliji Ca-valli 2:1 v setih. Tudi četrti set je bil po- Martina Milič kroma vsem izenačen vse do stanja 7:7. Takrat je imela Martina priložnost priti do prestižne zmage, žal pa je zagrešila zaključno polvisoko žogo kar dva krat zapored. Set se je končal 11:9. V zadnjem se je srčno borila, a ni bilo dovolj. Cavallijeva (ki redno trenira dvakrat na dan s kvalitetnimi sparing partnerji) je praktično vse zadevala in zelo močno pošiljala žogico po kotih in zmagala na 7. Martina je bila kljub temu zadovoljna, saj je prikazala pametno igro in tudi (če forma ostane) možnost dobrega rezultata na bližajočem se državnem prvenstvu. (M.M.) nogomet - Prvenstvo ljubiteljev Rumeni kiosk Sesljan tretjič zapored prvak Rumeni kiosk Sesljan - New Team Tržič 4:2 (1:1) STRELCI: Vrše 2, Damjan Gre-gori, Vatta. SESLJAN: Blason, Calzi, Štolfa, Sedmak, Turko (Milič), Škabar, Candotti (Princival), Mozetič (Damjan Gregori), Švab, Vatta, Vrše. Proti solidni ekipi so Sesljančani zmagali in si tudi zagotovili zmago v prvenstvu, čeprav do konca manjkajo se štiri kola. Že v prvih minutah srečanja so gostje povedli z lepim strelom, a to je bilo tudi vse kar so pokazali v prvem polčasu. Sesljančani so imeli vsaj pet stoodstotnih priložnosti, a nikoli jim ni uspelo izenačiti. V 25. minuti je sodnik dosodil enajstmetrovko v korist domačinov, katero je mojstrsko izvedel Vrše. V drugem polčasu je trener Za-nella opravil nekatere menjave in to je tudi botrovalo, da so bili domačini učinkovitejši. V 12. minuti pa so gostje v pro- tinapadu zopet povedli. Vse je kazalo, da Sesljančani tokrat res ne bodo prišli do zmage, a v 25. minuti je »Bejbl« Gregori spretno premagal nasprotnikovega vratarja in stanje izenačil. Za goste je bila to hladna prha in domačini so napadali s polno paro. Zopet je sodnik dosodil enajstmetrovko v korist domačinov, katero je še enkrat uspešno izvedel Vrše. Vse je kazalo, da se bo tekma tako končala, a Vatta je v zadnji minuti poskrbel za pravi evrogol in z lepim lobom ukanil nasprotnikovega vratarja. Takoj po tekmi so Sesljančani začeli praznovati tretji zaporedni uspeh v prvenstvu in to praznovanje se je nato nadaljevalo pri predsedniku ekipe Bo-gotu v sesljanskem zalivu do zgodnjih jutranjih ur. Vrstni red: Rumeni kiosk Sesljan 37, Innova Trst 24, Merce rara 23, Lokomotiv Ronke 22, New Team Tržič 18, Osteria da Marino Trst 18, Hearts Ronke 17, Amatori Gorica 11, Amato-ri F.J.K. 7, Celtic Tržič 7. balinanje - Mednarodni ženski turnir □ Obvestila Tekmovalnost in zabava V Štandrežu in v Sovodonjah je nastopilo deset trojic iz Italije in Slovenije - Prvo mesto so osvojili balinarji iz Solkana Prejšnjo soboto je BD Mak iz Štandreža organiziralo že peti mednarodni ženski balinarski turnir, na katerem je sodelovalo kar deset trojic iz Italije in Slovenije. Tekmovanje se je začelo s priložnostnimi pozdravi in nagovori gostov. Dino Roner, nedavni do- bitnik priznanja ZSŠDI za živjensko delo, je v uvodnih besedah pozdravil vse prisotne in se posebno zahvalil nekaterim ožjim sodelavcem. Rdečo vrtnico simbol Nove Gorice je prejela predstavnica tamkajšnjega balinarskega odseka Helena Sgubin. Priznanje Mednarodni balinarski turnir je že petič organiziralo štandreško društvo Mak so prejeli tudi Ana Tomšič Cerne za pomoč pri organizaciji individualne tekme v igri bližanje - krog ter Emil Tomšič in Pierino Krašček za odlično pripravo sovodenjskega balinišča. Roner se je v svojem posegu zahvalil tudi vsem pokroviteljem in sponzorjem ter KD Sovod nje za sovo denj sko bali ni šče. Svoj pozdrav je v imenu pokrovitelja pobude, rajonskega sveta za Štandrež, prinesel tudi Marjan Breščak, za ZSŠDI pa go riš ki taj nik Igor Toma setig. Trojice so organizatorji razdelili v tri skupine. Skupini po tri sta svoje nastope v predtekmovanju opravili v Štandrežu, skupina s štirimi ekipami pa je odigrala vse tekme v Sovodnjah. Štiri najboljše uvrščene ekipe iz predtekmovanja so nato odigrale še finalne dvoboje v Štandrežu. Na končni razpredelnici je zasedel prvo mesto Solkan, drugo Vipava, tretje Nova Gorica, četrto pa Prvačina. Ostale sodelujoče ekipe so bile: Ajdovščina, MAK Gorica, Slovenski upokojenci Gorica, Medana, Vrtojba in Kanal. Ekipnemu tekmovanju je sledilo tudi igranje v bližanju - krog na katerem je zasedla prvo mesto Marija Lavrenčič iz Sovodenj; drugo in tretje mesto je pripadlo predstavnicama Prvačine in Ajdovščine. Zelo uspešni tekmovalni dan se je zaključil z nagrajevanjem, ki ga je vo dil Ma kov odbor nik Mar ko Zavad lav, in z dru žab -nostjo in petjem vseh nastopajočih. AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 25. maja 2007, redni občni zbor, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Domu Brdina na Opčinah. Vabljeni vsi člani in simpatizerji. BALINARSKI KLUB MAK priredi v soboto, 19. maja, ob 8. uri v balinarskem centru v Štandrežu in na igrišču v Sovodnjah (ob slabem vremenu na pokritem igrišču v Gradišču) 17. mednarodni moški turnir; ob 17. uri nagrajevanje in družabnost. Nastopajo ekipe iz naše dežele in Slovenije. OOZUS vabi člane, prijatelje, simpati-zerje na zaključni celodnevni pik nik, ki bo 2. junija 2007 v domu Maksa Perca v Sežani s pričetkom ob 10.30. Informacije, prijavo in kotizacijo sprejema do 15. maja urad ZSŠDI v Trstu (tel. 040 635627). OOZUS obvešča člane, da lahko naročijo nove smučarske kombinezone po zelo ugodni ceni v trgovini Alternativa sport v Štivanu najkasneje do 31. maja. Za informacije tel. 040 209873. TENIŠKA SEKCIJA GAJE organizira od 12. junija 2007 dalje jutranje začetniške in nadaljevalne tečaje za osnovnošolce. Pojasnila in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara) TENIŠKA SEKCIJA GAJE organizira začetniške in nadaljevalne tečaje za odrasle, ki se bodo odvijali v športnem centru na Padričah ob večernih urah. Pojasnila in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara) 22 Sreda, 16. maja 2007 PRIREDITVE / njoki summer festival - 22. in 23. junija v Ajdovščini Festival glasbe, druženja, iger in pozitivne energije AJDOVŠČINA - Tudi letos se, že tretjič, vrača programsko izviren in z naravo ter kulinariko pobraten Njoki summer festival. Letos se bo festival, ki se je dodobra uveljavil v lokalnem okolju na Primorskem, in katerega vpliv seže tudi širše, odvijal v petek, 22. junija in v soboto, 23. junija v Palah v Ajdovščini. Želja organizatorjev iz vrst lokalnih društev je, da bi združili urbano življenje z naravo in tovrstni projekt približali preko različnih aktivnosti mladim iz vse Slovenije in širše okolice. Vrhunec festivala predstavlja poleg kolesarske dirke (4 cross, ki šteje za slovenski pokal in bo imela mednarodno udeležbo) večerni glasbeni program. Na glavni oder festivala sta ste preko dveh predizborov prebili skupini Banditi iz Idrije ter Noise of Silence. Najbolj pričakovan bo letos nastop legendarne in kultne jamaj-ške zasedbe (nekoč spremljava Boba Marleyja) The Skatelites, ki veljajo za legende jamajške ska glasbe. Nemški gostje so tokrat Harmful, s katerimi se v Slovenijo vrača tudi Billy Gould, bolj poznan kot kitarist skupine Faith No More. S Hrvaške prihaja kraljica urbane- ga trip hopa Diyala ter legende melodičnega punka Overflow, iz Avstrije angažirani street punk in hardkorovci Red Lights Flash. Od slovenskih zasedb pa velja omeniti čedalje bolj uveljavljene dirty ska bend Red Five Point Star ter večžanrske Srečna Mladina. Preko dneva bo potekal košarkaški turnir trojk, brakedance tekmovanje, plesne delavnice, odprt bo skate park, pripravljeno igrišče za badminton, urejena treking proga v naravi v okolici festivala, možno bo namakanje v bazenu poleg ŠC Police in poskrbljeno za številne družabne igre. Obiskovalce festivala bo pričakal pripravljen kamping (na večjih lokacijah s tuši in wc-ji), na malem odru v senci dreves bo trgovina Hill omogočila igranje na glasbene instrumente, omogočeno bo brezplačno striženje in frizi-ranje za obiskovalce festivala, risal se bo večji grafit, presenetil vas bo njoki shop street s stojnicami ter t.i. Jungle park -posebej urejen park s koktajl barom ob reki Hubelj, kjer bo moč uživati v senci palm, lenariti na ležalnikih, se namakati v reki ali pa občudovati velike skulp-ture divjih živali (gorila, krokodil, žira-fa, itd..). Letos prvič na Njoki summer festivalu pa se odpira novo t. i. chill out Najbolj pričakovan bo letos nastop legendarne in kultne jamajške zasedbe (nekoč spremljava Boba Marleyja) The Skatelites prizorišče z elektronsko glasbo. Seveda pa to še zdaleč ni vse, kar se bo v dveh večerih dogajalo na glavnem odru in prizorišču festivala. Zato ste vabljeni, da redno spremljate najave na uradni spletni strani festivala: www.njokifestival.com ali www.myspace.com/njokifestival. Njoki festival seveda slovi po ku-linariki in slastnih njokih, letošnja novost so jutranji zajtrki, sveža kava, rogljički, zanimiva kosila in pestra ponudba pijače. Vse to in še več na festivalu, ki želi mladim približati naravo in pozitivne vrednote, ponuditi dodatno vsebino in ne, kot smo to priča prevečkrat na tradicionalnih prireditvah v Sloveniji, samo in zgolj zabavati ali opijati mlade. Za prijeten vikend v Ajdovščini, z možnostjo popoldanskega izleta do izvira Hublja in še kam, boste za dva dni v predprodaji odšteli 20 evrov, za dan festivala v predprodaji 12 evrov, na dan festivala pa 15 evrov za dan festivala. Predprodaja vstopnic preko Even-tim: www.eventim.si Njoki festival: www.njokifestival.com ali www.myspace.com/njokifetsival GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Zdravnik po sili«. Produkcija SSG. Urnik: v soboto, 19. maja ob 20.30 (Red B). Gledališče Cristallo - La Contrada Italo Svevo: »Le ire di Giuliano«. Režija: Francesco Macedonio. Urnik: do 20. maja; zvečer ob 20.30, ob torkih in praznikih ob 16.30, ob ponedeljkih zaprto. GORICA Kulturni dom Jutri, 17. maja ob 20.30 / "Komigo 2007". Mauro Fontanini: »Chi xe l'ul-timo?«. Režija: Riccardo Fortuna. V tržaškem narečju nastopa gledališka skupina G. T. La Barcaccia - Trst. V petek, 25. maja ob 20.30 / "Komigo 2007". Varjetejski dobrodelni večer v poklon pisatelju Angelu Signorelliju -»Razgibanost življenja«. Produkcija: Duo Luis International Magic Show, v italijanščini in furlanščini. V četrtek, 31. maja ob 20.30 / "Komi-go 2007".»Pupkin kabarett«. Produkcija: Teatro Miela - Trst, v italijanščini. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij V nedeljo, 20. maja ob 20.30 / Nasto- pa Špas Teater z delom »5moških.com«. Režija: Jurij Zrnec. PIRAN Gledališče Tartini Danes, 16. maja ob 20.00 / Študentski večeri odprti za vse. »Šoupova sred(ic)a«. Nastop študentskega im-provizacijskega gledališča imprObala in pop/jazz kvarteta s tržaškega glasbenega konservatorija Giuseppe Tartini. Vstop prost. V petek, 25. maja ob 20.00 / Glasbeno-gledališki večeri. "Pomlad v gledališču Tartini Piran", kabaret »Medigre 0024«. Igra Zijah A. Sokolovic. SEŽANA Kosovelov dom V petek, 25. maja ob 20.00 / »Prigode dobrega vojaka Švejka«, gostuje Šentjakobsko gledališče Ljubljana. NOVA GORICA SNG Nova Gorica V petek, 18. maja ob 20.30 / William Shakespeare: »Dvanajsta noč ali kar hočete«. Gostovanje Narodnega gledališča iz Tuzle. V nedeljo, 20. maja ob 20.30 / Rob Becker: »Jamski človek«. Gostovanje Gustav gledališča. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Jutri, 17. in v petek, 18. maja ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V petek, 25. ob 19.30 in v soboto, 26. maja ob 20.00 / Ivan Cankar: »Romantične duše«. Mala drama V petek, 18. in v soboto, 19. maja ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič Sigarev: »Ahasver«. Od ponedeljka, 21. do sobote, 26. maja ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič: »Ahasver«. Šentjakobsko gledališče M. Bor: »Vrnitev Blažonovih«, (partizanski vestern). / Režija: Jure Novak. Urnik: danes, 16. maja ob 19.30. V soboto, 19. maja ob 19.30 / J. Jacobs/W. Casey: »Briljantina«, muzikal. Režija in koreografija: Mojca Horvat. V ponedeljek, 21. maja ob 19.30 / William Shakespeare: »Komedija zmešnjav«. Režija: Dejan Sarič. V torek, 22. maja ob 20.00 / M. Jova-novic: »Naslednik«. Gostovanje teatra Paradoks. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V soboto, 26. maja ob 20.30 / V priredbi Glasbene matice - gostovanje SNG Opera in balet z Verdijevim Na-buccom. Gledališče Rossetti V petek, 18. maja ob 20.30 / Tozzi -Masini, koncert. Dvorana Bartoli V soboto, 19. in v nedeljo, 20. maja ob 21.00 / Plesne predstave: »Arebours«, koreografija Daniele Albanese; »Tin..Tinn..Ambulis«, koreografija Car-lotta Plebs; »Arebours (-2), koreografija Danele Albanese. V sredo, 23. in v četrtek, 24. maja ob 21.00 / Plesna predstava: »Bassa Con-tinua«, koreografija Tanja Skok. V soboto, 26. in v nedeljo, 27. maja ob 21.30 / Plesni predstavi: »Crush« in »Before«, koreografija Thomas Noone. Gledališče Verdi Giacomo Puccini: »Suor Angelica«. Urnik: petek, 18. ob 20.30 ter v nedeljo, 20. maja ob 16.00. Giacomo Puccini: »Manon Lescaut« / Urnik: danes, 16. in jutri,17. ob 20.30, v soboto, 19. ob 17.00, v sredo, 23. in v petek, 25. maja ob 20.30. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom Danes, 16. maja ob 20.00 / Koncert ansambla Phophonix Orchestra. PORTOROŽ Avditorij V nedeljo, 27. maja ob 19.00 / Plesni projekt, »Na metuljevih krilih«, v izvedbi Kulturnega društva plesne skupine Metulj. PIRAN Tartinijev trg V četrtek, 31. maja ob 19.00 / »Folklo-rijada« - festival plesnih in pevskih folklornih skupin z Obale. LJUBLJANA Od 21. do 28. maja 23. mednarodni festival DRUGA GODBA Cankarjev dom Danes, 16. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / Europa galante & Fabio Biondi, koncert. Umetniški vodja: Fa-bio Biondi - violina. Jutri, 17. in v petek, 18. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / SNG Opera in balet Ljubljana. Dirigent: Loris Voltolini. V petek, 25. maja ob 20.00, Gallusova dvorana / Radijski Simfonični orkester iz Stuttgarta (SWR). Dirigent: sir Roger Norrington. Solistka: Sara Min-gardo - mezzosopran. _AVSTRIJA_ PLIBERK Kulturni dom Danes, 16. maja ob 18.00 / Srečanje Glasbene šole Slovenj Gradec in Glasbene šole na Koroškem. DUNAJ Ljudsko gledališče (Volkstheater) Danes, 16. maja ob 19.30 / Muzikal »Cabaret« (s koroško Slovenko Katarino Hartmann). ŠENTPRIMOŽ Kulturni dom Danes, 16. maja ob 20.00 / Koncert »Koroški glasovi za Angolo«; nastopajo slovenski in nemški zbori s Koroške. ŠENTJANŽ V ROŽU k+k-center V petek, 1. junija ob 19.00 / Koncert »Koncert za Angolo«; nastopajo rock-skupine s Koroške. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Tržaška knjigarna - Galerija: do 30. maja, bo razstavljal Sandi Renko, »Op-tical art«. Odprto od torka do sobote od 9.00 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. Sedež deželnega sveta (Trg Oberdan 6): na ogled je fotografska razstava Lui-gija Vitaleja »Tracce no-global tra Oriente e nuovo mondo«. Galerija Rettori Tribbio 2: do 25. maja bo razstavljal slikar Casarsa. Urnik: v tednu od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 12.30, ob ponedeljkih zaprto. Muzej Revoltella:do 15. julija bo na ogled razstava slik in glinastih kipcev umetnika Gilla Dorflesa. Urnik ogleda: od 9.00 do 18.00, od ponedeljka do sobote (razen ob torkih, ko je muzej zaprt) in od 10.00 do 18.00 ob nedeljah. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792 OPČINE Bambičeva galerija (Proseška ul. 131): slikarska razstava Mihaele Velikonja »Utrinki«. Na ogled bo do 31. maja vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob nedeljah samo dopoldne. REPEN Muzej Kraška hiša: do 20. maja razstavlja fotografije pod naslovom »Kruh« Viljem Cigoj,.odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00, za večje skupine je možen obisk tudi z drugačnim urnikom. Informacije na tel. št. 040-327240 ali na e-pošto: nfo@kraskahisa.com GORICA Palača Attems-Petzenstein: do 19. avgusta, bo na ogled razstava Piranesi. Odprto od 9.00 do 19.00. ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 2. junija in 15. avgusta. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 10. junija bo razstavljal Michele Bazzana. Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto. _VENETO_ BENETKE Galerija A+A (San Marco, Calle Ma-lipiero 3073): do 31. maja, bo razstavljal slovenski umetnik Vladimir Ma-kuc. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: na ogled so slike Sea-da Emrica. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. DOBROVO Grad Dobrovo: v prvem nadstropju so na ogled viteška dvorana, kulturnozgodovinska zbirka 19. stoletja in stalna razstava »Grajska zbirka na Dobro-vem - poskus rekonstrukcije«. Odprto od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota in nedelja od 13.00 do 17.00. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. AVSTRIJA DUNAJ Slovenski kulturni center Korotan (8., Aolbertgasse 48): razstava »Polifonija 07« - dela so dali na ogled: Marta Ja-kopič-Kunaver, Irena Polanec, Anton Repnik, Janez Repnik, Rudi Skočir, France Slana, Etko Tutta, Alenka Vi-celjo, Boris Žohar. CELOVEC Galerija Alpe-Adria: »Art Tansania« -Umetnost iz vzhodne Afrike. Razstava je odprta do vljučno 16. junija 2007 vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.00 do 18.00. ROŽEK Galerija Šikoronja: v petek, 18. maja, ob 19.00, odprtje razstave Iva Prančiča (slike). TINJE Dom prosvete »Sodalitas«: v petek, 1. junija, ob 19.30, odprtje razstave »Oblike in postave iz kamna« (razstavljajo tečajniki Tinjskega tečaja). ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (15.5.2007) Vodoravno: klobasa, amper, letalonosilke, enormnost, alk, R. O., tajna, dvor, Irka, Aar, ragu, Karlo, B. A., A. T., Igor Može, umorjenka, Lane, nerv, Irena, ata, Naran, sir; na sliki: Igor Može. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 16. maja 2007 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.45 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Risanka: Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 9.35 10.35 10.40 11.00 11.25 12.00 13.30 14.00 14.10 14.45 15.50 16.15 16.50 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.55 0.00 1.35 Anima Good News Nan.: Družina Pellet - Kralj squa-sha (i. Dennis Farina, Gold Elon, Bonnie Somerville) Dnevnik, prometne informacije Aktualna jutranja oddaja Unomattina (vodijo Monica Maggioni, Lu-ca Giurato in Eleonora Daniele), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, vreme, gospodarstvo, vmes Tg1 Kino Zelena linija - Zeleni meteo Tg parlament Deset minut za oddaje pristopanja Aktualno: Occhio alla spesa Vreme in dnevnik Razvedrilna oddaja o kuharski spretnosti: La prova del cuoco Dnevnik Gospodartsvo Variete: Festa italiana - Zgodbe (vodi Caterina Balivo) Nad.: Incantesimo (i. Massimo Bulla, Alessio Di Clemente, Corinne Clery) Variete: Festa italiana Življenje v živo Tg parlament Dnevnik in vreme Kviz: L' eredita Dnevnik Kviz: Affari tuoi (vodi Flavio In-sinna) TV film: Uragano - The Flood (dram., VB, '06, r. T. Mitchell, i. Robert Carlyle, Jessalyn Gilsig) Dnevnik Aktualna odd.: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Dnevnik, Kino Rai Due 6.00 6.15 6.55 7.00 9.45 10.00 11.00 13.00 14.00 15.50 17.10 18.05 18.30 19.00 19.50 20.30 20.55 21.05 23.45 23.55 1.15 Tg2 Eat Parade La sposa perfetta Skoraj ob sedmih Variete: Random Svet v barvah Dnevnik, vreme/Achab/Medicina 33/Nesamodenar Variete: Piazza Grande Dnevnik, Tg2 Navade in družba, 13.50 Tg2 Zdravje Variete: Italija na 2. (vodi Roberta Lanfranchi) Aktualna odd.: Ricomincio da qui Nan.: Čarovnice (i. Alyssa Milano, Rose McGowan, Erica Dane), 17.50 Andata e ritorno (i. Michele Botti-ni, Nadia Carminati) Tg2 Flash/Šport Dnevnik/Meteo 2 Reality: La sposa perfetta Hum. nan.: Piloti Dnevnik, vreme Tg2 Deset minut Reality: La sposa perfetta (vodi Roberta Lanfranchi) Dnevnik Variete: Balls of steel Tg parlament Rai Tre 6.00 Rai News 24, Morning News, Il caf- fe' Corradina Minea 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Verba volant 9.15 Cominciamo bene 12.00 Tg3 - Šport, vreme 12.25 Šport: Si gira 12.45 Aktualno: Zgodbe 13.10 Nan.: Moonlighting 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.50 Tgr Znanstveni dnevnik, 15.00 Tgr Neapolis 15.10 Kolesarstvo: Giro d' Italia (4. etapa), 16.00 Proces etapi 18.10 Dok.: Drugačna Geo 18.20 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželne vesti, vremenska napoved 20.00 Šport: TGiro 20.20 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nan.: La squadra (Massimo Bo- netti, Mario Porfito, Ester Botta) 23.05 Dnevnik, deželne vesti 23.20 Tg3 Primo Piano 23.40 Dok.: Bilo je leta... 0.30 Tg3 Night News 0.50 Šport: Giro ponoči 1.25 Mi smo zgodovina Rete 4 Pregled tiska Kapljice zgodovine Nan.: Kojak (i. Telly Savalas), 7.40 Nash Bridges Za boljše življenje Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik, vreme Aktualno: Forum Nan.: Wolff Nad.: Steze Film: Mato Grosso (pust., ZDA, '92, i. Sean Connery, L. Bracco) Dnevnik in vreme Aktualno: L' antipatico Aktualnosti Tg4 Nad.: Segreti e passioni TV film: Komisar Cordier (krim., Fr., '000, i. Bruno Mandinier) Film: Ferdinando e Carolina (zgod., It.-Fr., '99, r. L. Wertmuller, i. Sergio Assisi, Gabriella Pession) Pregled tiska 8.40 9.40 11.30 11.40 13.30 14.00 15.10 16.00 16.30 18.55 19.30 19.55 20.20 21.05 23.15 1.25 9.40 10.20 11.50 12.25 13.00 13.40 14.10 14.45 15.30 16.10 17.00 17.05 18.10 18.45 20.00 20.30 21.10 0.00 1.20 1.50 i Canale 5 Na prvi strani Promet, vreme, borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 Vaše mnenje TV film: Una vita per la liberta' (biog., ZDA, '00, r. James Keach, i. Jane Seymour, Keith Carradine) Tg5 Borza Flash Nan.: Squadra Med Uno, due, tre... stallla! Nad.: Vivere Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Ashley Jones, Antonio Sabato jr., Patrick Duffy) Nad.: Centovetrine (i. Glenda Cima, Anna Safroncik, Alessandro Mario) Aktualno: Moški in ženske Tg com/Meteo 5 Nad.: Cuori tra le nuvole Tg5 minut Nad.: Tempesta d' amore Reality: Uno, due, tre... stalla! Kviz: 1 contro 100 Dnevnik, vreme Variete: Striscia la notizia Reality show: Uno, due, tre Stalla (vodi B. D' Urso) Aktualno: Matrix (vodi Enrico Mentana) Nočni dnevnik Tg5 Striscia la notizia O Italia 1 6.15 Nan.: Arnold 6.50 Variete za najmlajše 9.00 Nan.: Chips (i. Erik Estrada), 10.05 Supercar 11.10 Nan.: Hazzard 12.25 Odprti studio, 13.00 Šport 13.40 Risanke: Detektiv Conan 15.00 TV film: Primi baci (kom., Nem., '03, i. Andrea Sawatzki) 16.50 Risanke 18.00 Nan.: Zack in Cody v Grand Hotelu - Klub dvojčkov 18.30 Odprti studio, vreme 19.05 Nan.: Love bugs 3 19.40 Nan.: La vita secondo Jim (i. Jim Belushi) 20.10 Nan.: Walker Texas Ranger 21.00 Film: The Punisher (pust., ZDA-Nem., '04, i. Thomas Jane, John Travolta) 23.25 Film: X-Men (fant,., ZDA, '00, r. Bryan Singer, i. Hugh Jackman) 1.25 Šport studio, 1.55 Odprti studio/Vaše mnenje ^ Tele 4 11.00 Družinski talk show 12.35 Šport v Posočju 13.05 Lunch Time 14.30 Blizu mladine 15.05 Nan.: Velika dolina 17.00 Risanke 19.00 Vprašanja zdravniku 19.55 Športna oddaja 21.00 Aktualno: Stoa 23.35 Rubrika o potovanjih 23.55 Nan.: Bugs (i. Craig McLachland), 0.40 Bonanza LA 6.00 9.30 11.30 14.00 17.00 18.00 20.30 21.30 23.35 2.25 La 7 12.30, 20.00, 1.00 Dnevnik Dok.: Living Famously Nan.: Angelski dotik, 13.00 Duhovnik Dowling Louis Vuitton Cup Dok.: Lovci morja Nan.: Star Trek, 19.00 JAG Osem in pol Aktualna odd.: L' infedele Variete: Markette Louis Vuitton Cup (t Slovenija 1 6.10 Kultura, Odmevi 7.00 8.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.00 Poročila 9.05 Žogarija, ko igra se mularija 9.35 Nan.: Podstrešje 9.50 Ris.: Grdi raček Tine 10.15 Zlatko Zakladko: Mozirski gaj 10.45 Knjiga mene briga: Viktor Pelevin: Čelada groze 11.05 Dok.: Lepota v ogledalu zdravja 11.30 Modro 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.25 Pisave 13.50 Odpeti pesniki 14.00 Dosje: Dolga, dolga pot 15.00 Poročila, promet 15.10 Hidak-Mostovi 15.45 Ris. nan.: Šola prvakov 2 16.05 Pod klobukom 16.40 Otroška odd. o knjigah: Bukvožer - Moja Nina, 16.45 Kapitanov ključ 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Z vami 18.30 Žrebanje Lota 18.40 Risanka 18.55 Vreme, dnevnik 19.35 Vreme. Šport 19.55 Sedmi pečat - Film: Veščarjeva prerokba - The Mothman Prophecies (dram., ZDA, '02, r. M. Pellington, i. Richard Gere, David Eigenberg) 13.45 16.40, 19.30, 20.30, 23.02 Dogodki in odmevi 10.30 Nad.: Marina 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Omizje 0.20 Z vami 1.15 Dnevnik (t Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.30 TV prodaja 9.00 Zabavni infokanal 10.00 Poljudnoznanstv. nan.: Strašne pošasti 10.30 Čez planke: Finska 11.30 Pesem Evrovizije 2007 14.50 Lestvica na drugem 15.35 Dok.: Skrivna zračna vojna dveh velesil 16.30 Mozaik 17.25 Mostovi - hidak 18.00 Poročila 18.10 Nogomet: Maribor - Primorje (Liga Telekom, prenos iz Maribora) 20.05 Nogomet: Espanyol - Sevilla (Pokal UEFA, finale, prenos iz Glasgowa) 0.00 Film: Taksi za truplo (krim.-kom., Avstrija, '02, r. Wolfgang Mur-nberger, i. Gertraud Jesserer, Karlheinz Hackl) 1.25 Dnevnik zamejske TV Koper 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Globus 15.00 Film: Nevarni prehod (VB, '79, i. A. Quinn, J. Mason) 16.35 25. Medn. pokal v plesih 17.30 Sprehodi po stari Ljubljani 18.00 Program v slovenskem jeziku: Primorski mozaik 18.30 Minute za... 18.45 Primorska kronika 19.00 TV dnevnik, šport 19.30 Odmev 20.00 Pogovorimo se o... 20.40 Nogomet: Pokal UEFA (finale) 22.30 Vsedanes - TV dnevnik 22.45 Srečanje z... (vodi Rebeka Legovic) 23.15 Iz arhiva po vaših željah 0.00 Vsedanes - TV dnevnik 0.15 Čezmejna TV - TV dnevnik Tv Primorka 11.00 Videostrani 17.00 Športni ponedeljek 18.00 Čas za nas 18.45 Med Sočo in Nadižo 19.10 Zdravnik svetuje 19.40 Glasbeni spoti 20.00 Dnevnik, vreme 20.30 Kultura: Kaj dogaja 21.00 Odprta tema: Odstiranja z Barbaro Lombergar 22.05 Futsal (končnica) 23.20 Dnevnik, vreme 23.50 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar ; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Tema tedna; 9.00 Radioaktivni val z B. Devetakom in M. Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga: Brina Svit: Odveč srce (prip. Minu Kjuder, 18. del); 10.30 Glasbeni listi: 70.-80.-90. leta; 11.00 Pogovori sredi dneva; Napovednik; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: Glasbena skrinjica; 18.00 Sporazumevajmo se brez prepira; 18.40 Jezikovna rubrika: Slovenska jezikovna politika v Sloveniji (Marko Stabej); 19.15 Volilna tribuna, sledi Napovednik, nato Zaključek; 20:30 Dnevnik; 20.50 Volilna tribuna RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00-14.30 Na rešetu; 14.45 Aktualno; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik RS; 21.00 Slovenci ob meji; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads, Zvone To-mac RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.15 Govorimo italijansko?; 9.33 Intervju; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 13.00 Vse najboljše; 13.40 Kotiček dobrega počutja; 14.10 Gospodarstvo; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5 x 5; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Folk studio; 19.00 Lirika; 20.00 Album charts; 21.55 Sigla single; 22.00 Intervju; 22.30 Gospodarstvo; 23.00 Proza; 23.30 Italo heroes; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika, vreme; 8.05 Svetovalni servis; 8.15 Priimkova delavnica; 9.10 Ali že veste?; 9.20 Pregled tiska; 9.30 Glasba za otroke; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 14.10 Velika sestra; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Glasbeni utrip; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje vas čevelj žuli?; 12.00 Evropa, osebno; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.45 Glasb. uganka; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 17.40 Šport; 18.00 Ekspres; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 22.30 Glasbena oddaja SLOVENIJA 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.15 Skladatelj tedna: Otto Respighi; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 14.05 Janus; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Enciklopedija Slovenije; 18.20 Recital; 19.30 Slovenski glasbeni dnevi; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Nove poetike; 23.00 Jazz session; 0.05 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.03-22.00 Večerni spored; Radio Agora dnevno: 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). APrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,75 € (180 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestite in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 24 Sreda, 16. maja 2007 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , srediste a sredisce ' ciklona ^anticiklona TOLMEČ O 7/15 VIDEM O ^^ 10/23 O PORDENON 11/22 ¿Ü TRBIŽ O 6/14 O GRADEC 11/18 O 8/12 KRANJSKA G. ČEDAD O 11/22 ^ CELOVEC O 9/17 O TRŽIČ 10/16 O KRANJ ^ O 10/16 S. GRADEC CELJE 11/17 O MARIBOR O 11/17 PTUJ O M. SOBOTA 010/18 O LJUBLJANA GORICA n O N. GORICA 12/17 13/ifA IVI«) POSTOJNA 13/23 ^ 13/19 010/15 __ PORTOROŽ ( 14/19 , N. MESTO 12/18 O ZAGREB 13/19 O OPATIJA PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES Spremenljivo bo z možnostjo posameznih ploh ali neviht, ki bodo v jutranjih urah verjetnejše ob morju, v popoldanskih pa v gorah. Ob morju bo pihala zmerna burja, ki bo čez dan oslabela. Pretežno oblačno bo, občasno bodo še krajevne padavine, deloma plohe in posamezne nevihte. Na Primorskem bo zapihala šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, najvišje dnevne od 12 do 19 stopinj C. J Naše kraje je dosegla vremenska fronta. Danes se bo v višinah zadrževal hladen zrak, zato bo ozračje zmerno nestanovitno. Nad osrednjo Evropo je območje precej enakomernega zračnega pritiska z obsežno dolino s hladnim zrakom v višinah. Nad naše kraje bo dotekal hladen in še razmeroma vlažen zrak. dolzina dneva Sonce vzide ob 5.33 in zatone ob 20.30 Dolžina dneva 14.57 ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 4.47 in zatone ob 20.40 bioprognoza Vremenska obremenitev bo nekoliko popustila, težave bodo manj izrazite, le najbolj občutljivi bodo še imeli z vremenom povezane težave, ki se bodo kazale kot slabo počutje, nemir, potrtost in raz-dražljivost. morje Morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,1 stopinje C. plimovanje Danes: ob 4.28 najnižje -71 cm, ob 10.55 najvišje 31 cm, ob 16.07 najnižje -23 cm, ob 22.14 najvišje 64 cm. Jutri: ob 5.05 najnižje -72 cm, ob 11.42 najvišje 29 cm, ob 16.47 najnižje -14 cm, ob 22.47 najvišje 64 cm. temperature v gorah oc 500 m...........14 2000 m . 1000 m...........10 2500 m 1500 m............6 2864 m . .2 . .-2 . .-3 & TOLMEČ O 5/15 .f.. > VIDEM O 10/25 O PORDENON 11/24 & TRBIŽ O 4/14 ČEDAD O 11/24 ¿2*, CELOVEC O 7/20 O 6/15 KRANJSKA G. O GRADEC 9/21 O 8/19 S. GRADEC GORICA O 13/25 O N. GORICA ■n m O TRŽIČ 8/19 O KRANJ o LJUBLJANA 10/20 POSTOJNA O 8/18 sr"-! KOČEVJE CELJE 9/20 O M. SOBOTA MARIBOR 08/21 O 9/20 PTUJ O N. MESTO 10/21 O ZAGREB 11/22 O B Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Ob morju in v južnejših nižinskih predelih bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Drugod bo spremenljivo z možnostjo posameznih popoldanskih neviht. Proti večeru se bo oblačnost povečala. (NAPOVED ZA JUTRf V četrtek bo še nestanovitno vreme, predvsem popoldne bodo nastajale krajevne plohe. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. V petek bo večinoma sončno. črnomelj - Pritiskajo na ministrstvo, da bi dosegli prisilen odstrel teh zveri Rejci opozarjajo na napade volkov V treh napadih na področju Preloke in Adlešičev volkovi pobili 28 ovac - Ni jasno ali gre v tem primeru za volka ali volkuljo z mladiči Dediščina ČRNOMELJ, NOVO MESTO -Rejci drobnice na območju Bele krajine so v zadnjem mesecu zaznali več ponavljajočih se napadov volkov na domače živali. Problematika pokolov se po besedah predsednika Zveze društev rejcev drobnice Slovenije Borisa Grabrijana še stopnjuje ter za rejce predstavlja vse večji problem. Država omenjeno problematiko rešuje sistemsko, na ministrstvu za okolje in prostor, ki je pristojno za upravljanje populacij velikih zveri v Sloveniji, pa v letošnjem letu ne predvidevajo odstrela volkov. Grabrijan je za STA pojasnil, da bodo v Zvezi društev rejcev drobnice Slovenije zaradi vse večjega problema glede pokolov zahtevali uporabo instituta izrednega posega v populacijo volka oz. skušali vplivati na omenjeno ministrstvo, da bi izdalo odločbo o t.i. izrednem odvzemu oz. prisilnem odstrelu volkov. Letos naj bi bil namreč predviden le odstrel 100 medvedov. Kot poudarja Grabrijan, imajo rejci namreč pravico do opravljanja ekonomske dejavnosti z rejo drobnice. »Volkovi ne sodijo na območje Bele krajine,« poudarja Grabrijan ter dodaja, da je problem toliko večji, ker volkovi poko- Arhivska posnetka volka ljejo več ovac, kot pa so jih zmožni pojesti, tako da je škoda še večja. »Volk naenkrat poje okrog dva kilograma mesa, zakolje pa tudi do 10 ovac,« še pojasnjuje Grabrijan. Ob koncu aprila in v začetku maja so po podatkih predsednika omenjene zveze volkovi trikrat napadli drobnico na področju Preloke in Adlešičev v občini Črnomelj in skupaj pobili 28 ovac. V glavnem gre za odrasle živali, pogrešajo pa tudi tri jagnjeta. Vsi tropi ovac so bili zavarovani z običajnimi ograjami oz. zaščitnimi mrežami, ker pa so na omenjenem območju v zadnjem času volkove večkrat videli in slišali v bližini naselij, so se rejci napadov bali že nekaj časa. Po Grabrijano-vih navedbah so tudi v Zavodu za gozdove Slovenije, kjer so pristojni za oceno škode, mnenja, da toliko napadov v tako kratkem času in tako zgodaj v pašni sezoni napoveduje velike probleme s temi zvermi. Marjan Kumelj iz novomeške enote zavoda za gozdove je za STA pojasnil, da še ni jasno, ali gre v primeru pokolov drobnice v Beli krajini za enega volka ali pa volkuljo z mladiči. Po njegovem mnenju pa so volkovi verjetno na to območje prišli iz Kočevskega Roga. »Tudi na tem območju so v zadnjem mesecu pri naselju Grčarice volkovi namreč pobili okrog 50 ovac,« je dejal Kumelj. Ma- teja Blažič iz Agencije RS za okolje je potrdila, da so ob koncu aprila že izdali odločbo za izreden odstrel enega volka na kočevskem območju. Tudi rejci drobnice v Beli krajini zato še vedno čim prej pričakujejo primeren odziv ministrstva za okolje in prostor, saj se ekonomska škoda zaradi pokolov volkov stopnjuje. Cena odrasle ovce odvisno od pasme po Kumeljevih navedbah znaša okrog 200 evrov, jagnje pa je vredno okrog 100 evrov. Ob nastali ekonomski škodi je treba doseči tudi primeren dogovor za izplačilo odškodnin. Sporen ostaja tudi problem izginulih živali, za katere ni dokazljivo, da so jih pokončali volkovi. Odškodnine izplačuje agencija za okolje, obenem pa izvaja tudi preventivne ukrepe, in sicer s subvencioniranjem nakupa zaščitnih mrež. Rejci drobnice kot velik problem izpostavljajo tudi krokarje, ki ovcam velikokrat izkljuvajo oči ter jih poškodujejo. Kot pravi Grabrijan, lahko krokarji sicer tudi pojedo celo jagnje. V Sloveniji je trenutno okrog 3700 rejcev drobnice, od tega v Beli krajini okrog 230, ki imajo v lasti okrog 10.000 odraslih ovac. (STA) HONGKONG - Nekdanji medicinski sestri, ki je skrbela za premožnega hongkonškega indu-strialca, bodo izplačali 40 milijonov hongkonških dolarjev (5,2 milijona ameriških dolarjev) iz njegove dediščine, saj je njegova družina ustavila sodni postopek proti njej. 49-letna Pong Lau-lau, ki je imela romantično razmerje s Wong Wha-sanom, ko je skrbela za njegovo zdravje, ima zdaj pravico do denarja in delnic iz oporoke, ki so jo prebrali na sodišču. (STA, dpa) Pandi dobili svoj blog HONGKONG - Nov par velikih pand, ki je iz Kitajske prispel v hongkonški zabaviščni park, ima tudi svoj blog. Samec Le Le je omenjen kot prvi panda, ki je »uradno prišel v veliko hon-gkonško družino«. S samico Ying Ying sta v to bivšo britansko kolonijo prispela 24. aprila kot darilo kitajske vlade, ki je tako obeležila deseto obletnico vrnitve Hongkonga Kitajski. Blog s spletnim naslovom www.ocean-park.com.hk opisuje prvi dan pand v novem domu, tematskem parku Ocean Park. »Srečni smo in vznemirjeni zaradi novega doma. Ying Ying je pokazala tudi svojo veselo naravo in se je neprestano vzpenjala ter krožila po novem domovanju,« piše na blogu. (STA, dpa) Pekinški policisti ne smejo vec | PEKING - Policisti v kitajskem glavnem mestu so dobili nova navodila: dovolj je arogance, prenehajte preklinjati in ne odlagajte slušalke meščanom, ki prijavijo kaznivo dejanje. Nove smernice so najnovejši poskus mestnih oblasti, da popravijo podobo Pekinga pred Olimpijskimi igrami 2008. Oblasti so že sprožile različne kampanje: postavitev tabel v angleščini in zmanjševanje količin odpadkov ter prepoved pljuvanja na ulicah. (STA, AP) POREČ