Iz delovnih kolektivov naše občine
Metalka Ljubljana
Na dobri poti. V Metalki so ob izvedbi projekta razvoj DO Metalke ustanovili poseben sklad za razvoj in imenovali komisijo, ki bo spremljala in bedela nad uporabo teh sred-stev. Razvojno-raziskovalno delo v okviru Metalke bodo uvedli v treh delih: sklad za razvoj bo spodbudil delo pri osvajanju novih vrhunskih proizvodov in postopkov tako v trgovinskem kakor tudi v proizvodnem dela Metalke. Inovativna dejavnost na ravni delovne org anizacije in v vseh njenih dejavnostih naj bi da-jala predvsem pobude z vseh ravni in sredin za smotrnejše poslovai\je in doseganje več-jih učinkov. Sistem razvojno-raziskovalne dejavnosti na ravni DO in v vseh njenih de-javnostih bi zagotovil trdno podlago za trajno oblikovanje strateških usmeritev delovne organizacije in dejavnosti. Ta-ko so tudi inovativni dejavno-sti zagotovili potrebno organi-zacijsko podlago, materialne možnosti ter strokovno spremljavo.
Poročilo za poslovne sode-lavce. Vsako leto izdajo v Me-talki po zaključnem računu vsebinsko bogato in sodobno opremljeno letno poročilo, kjer so glavni finančni podat-ki, obenem pa je v poročilu še nekaj pomembnejših podat-kov o delovni organizaciji ter temeljnih organizacijah, de-javnostih in podobno. Poroči-lo ima tudi propagandni po-men in je namenjeno poslov-nim sodelavcem. Izročitev te-ga poročila poslovnemu part-nerju torej pomeni, da mu za-upajo in da obenem še naprej računajo z njegovim poslov-nim sodelovanjem, ko mu vsako leto tudi s poslovnim poročilom pokažejo svoje uspehe. Letos bodo izdali 3400 izvodov, od katerih je po-lovica s slovenskim, polovica pa z angleškim besedilom. Poročila bodo takoj poslali poslovnim sodelavcem, orga-nizacijam, investitorjem in posameznikom; poročilo je koristno, če pride pravo-časno.
Sredstva za kadre so vedno rentabilna naložba. V Metal-ki vedno bolj poudarjajo vlo-go znarya in s tem tudi dodat-nega izobraževanja zaposle-nih delavcev. Formalna izo-brazbena struktura je v Metal-ki zelo dobra. Ocenjujejo, da je v delovni organizaciji do-volj strokovnih delovnih in inovativnih delavcev, ki pa mnogokrat niso ustrezno za-posleni, vodeni in motivirani, kar pa bodo v letošnjem letu uredili. Posebno pozornost posvečajo tudi štipendijam. Na visokih šolah trenutno šti-pendirajo 44 študentov (9 na ekonomiji, 2 na matematiki, 5 na elektrotehniki, 1 na lesar-stvu, 4 na strojni, 1 na arhitek-turi in 1 na višji šoli za organi-zacijo dela). Na srednjih šolah imajo nekaj čez 50 štipendi-stov, na trgovski pa 21, vseh štipendistov je trenutno 98. Za letos je načrtovanih tudi 130 jezikovnih tečajev, imajo pa tudi 23 študentov ob delu in 42 takih, ki se ob delu šola-jo na srednjih šolah.
Viba film Ljubljana    '
Kormoran v Berlinu.  Na
37. mednarodnem filmskem festivalu je bil predvajan slo-venski film KORMORAN v programu Panorama. Film Antona Tomašiča, posnet po scenarvju  Borisa Cavazze,  s
scenaristom v glavni vlogi je bil na sporedu trikrat v kinih Cinema, Urania in Atelje. Ob slovenskih filmih so v Berlinu na filmskem sejmu prikazali še Poletje v školjki in Hereti-ka. Za Poletje v školjki se za-nima več tujih kupcev.
RTV Ljubljana
Pozitivno sprejeta pobuda RTV o ustanovitvi kluba TV gledalcev. Številni predlogi, pobude, mnenja in sugestije, izrečene v javni razpravi v SZDL, bodo nedvomno vpli-vale na izbbljšanje RTV pro-gramov. V razpravi je večina sodelujočih tudi pozitivno ocenila pobudo RTV o usta-novitvi kluba RTV gledalcev. S tem bosta namreč zagotov-ljena nenehen vpliv delovnih ljudi in občanov na vsebino in kvaliteto TV programov ter popolnejše podružbljanje te-ga medija. Nadalje je bila izra-žena želja, da se poveča obseg oddaj »v živo«, ki naj v vse-stranski razpravi obravnavajo aktualno-politično in gospo-darsko problematiko. Pozitiv-no so bile ocenjene tudi odda-je, ki informirajo o procesu delegatskega odločanja. V javni razpravi so pohvaljene otroške in mladinske oddaje, izražena pa je bila želja, da bi se povečal obseg kvalitetnih otroških in mladinskih oddaj. Največ kritičnih pnipomb je zadevalo filmski televizijski program, zlasti glede kvalite-te in ponavljanja filmov. Po-dan je bil predlog za uvedbo oddaje za predvajanje kino-tečnih filmov ob določenih terminih. Tudi zabavni pro-gram kJjub pozitivnim premi-kom po mnenju večine udele-žencev še ni dosegel ustrezne kvalitete. Treba bi bilo pove-čati obseg tega programa ob koncu tedna in med počitni-cami, pri čemer naj bo zago-tovljen bolj humorističen pro-gram, medtem ko bi moral bi-ti program ob državnih praz-nikih in republiških prazni-kih sestavljen bolj praznično. Kritično so bile ocenjene tudi reklame. Mnogi menijo, da so nekvalitetne in preglasne gle-de na redni program, medtem ko so telefonska poročila in komentarji novinarjev (iz tuji-ne) povsem nerazumljivi. Izo-gibati se je treba podvajanju programov prve in druge mreže, pa tudi sočasnemu predvajanju različnih oddaj, ki zanimajo delovne Ijudi in občane.
Januarski referendum je uspel. Januarja so delavci toz-dov in delovne skupnosti s se-dežem v Ljubljani na referen-dumu glasovali o sprejemu samupravnega sporazuma o združevanju in uporabi dela sredstev skupne porabe, za stanovanjske namene, ki je ryihov skupni samoupravni akt, ter o sprejemu svojih pra-vilnikov o reševanju stano-vanjskih potreb delavcev. Sa-moupravni sporazum in pra-vilnike so delavci sprejeli z večino glasov. V Ljubljani je bilo vpisanih 2165 upravičen-cev, glasovalo pa jih je 1545 ali 74,8%.
ŽG Ljubljana
Podelili priznanja za naj-lepše urejene sobe. Konec ja-nuaija so se v domu malih sta-novary v Štepanjskem naselju v Ljubljani sestali stanovalci doma in predstavniki sveta uporabnikov. Poslušali in ko-mentirali so poročilo o delu v domu v lanskem letu. Na omenjenem  sestanku  stano-
valcev so podelili tudi prizna-nja in simbolična darila stano-valcem najbolje urejenih in vzdrževanih sob.
V koprski Luki dovolj to-vora za ves februar. V pro-metni operativi ŽG Ljubljana so povedali, da je tovorni pro-met na koprski progi zadnje dni januarja in v začetku fe-bruarja spet intenzivneje zaži-vel. Po zatišju, ki je značilno za začetek koledarskega leta in ki se mu je letos pridružila še hladna in snežna zima, naj bi v februarju prepeljali iz Ko-pra 1310 ton sintermagnezita v Kraljevo, 5900 ton boksita v Ruše in Beljak, 47.000 ton prer moga v Lukavac, 36.800 toh manganove rude na Čehoslo-vaško, 2000 ton sintermagne-zita v Avstrijo ter okrog 22.000 ton fosfatov v Avstrijo.
SCT Ljubljana
Vse manj mladih se odloča za gradbene poklice. Od 1530 razpisanih učnih mest na srednjih gradbenih šolah v Sloveniji se je v tem šolskem letu vpisalo le 1040 učencev, od katerih jih je kar 583 iz dru-gih krajev Jugoslavije. Ti po-datki zgovorno pričajo o pre-majhnem zanimanju mladih iz Slovenije za zidarske, tesar-ske, pleskarske in druge grad-bene poklice. Ne pomagajo niti bistveno boljši štipendij-ski pogoji, kot so v drugih go-spodarskih          dejavnostih.
Gradbena podejtja v Sloveniji ponujajo učencem brezplač-no bivanje in hrano v dijaških domovih, kupujejo jim učne pripomočke, delovna in zaš-čitna sredstva, pa tudi žepni-ne dobijo nekaj, odvisno pač od učnega uspeha. Kljub te-mu je letos več kot 50 odstot-kov razpisanih štipendij osta-lo nepodeljenih.
Sredi poletja bo zaživela
nova »Rdeča hiša«. Delavci
SCT končujejo na objektu no-
" ve  ljubljanske  porodnišnice
še zadnja pleskarska in mizar-
ska dela. Končujejo montažo aluminijastih delov, notranjo zasteklitev ter instalaterska dela in polaganje marmorna-tih tal. Pogled na objekt je pri-jeten. Armiranobetonska ske-letna konstrukcija, ki jo pre-krivajo penobetonske fasad-ne plošče, daje objektu pri-sten videz. Zasteklitev je tro-slojna, klasično streho prekri-vajo zarezniki. Notranje pre-delne stene so betonske in opečne, ometi cementni. Tla-ki so prekriti z linolejem, ste-ne pa prevlečene s pralnimi dekolit barvami. Vrata so pre-vlečena z ultrapasom. Objekt bo bistveno izboljšal standard delavcev ginekološke klinika in ugodno vplival na nosečni-ce in porodnice, ki jim bo omogočal tudi visok bivalni standard. Za medicinsko osebje pa predstavlja nova porodnišnica tudi veliko več-je možnosti uvajanja najno-vejše medicinske tehnologije. Najprej bodo preselili bolniš-nični oddelek, nato pa posto-poma vse druge. Hiša bo zaži-vela sredi poletja.
PTT Ljubljana
Tudi sindikat je krepko za-stavil svoje delo. Sindikalna konferenca v PTT je potegni-la črto pod svojim lanskim de-lovanjem in si zastavila pro-gram nalog za letos. Večina sindikalne konference iz lan-skega leta se bo logično nada-ljevala tudi letos. Nekoliko večjo pozornost pa bo konfe-renca namenila pogojem in rezultatom gospodarjenja ter planiranja, dograjevanju sa-moupravnih splošnih aktov, predvsem v področju delitve po delu in organiziranosti v PTT, delovanju delegatskega sistema in dejavnosti okrog volitev ter ne nazadnje tudi informiranju oziroma obveš-čanju. Poleg programa so sprejeli še pravila o organizi-ranosti in delovanju konfe-rence osnovnih organizacij zveze sindikatov Podjetja za ptt promet Ljubljana.
Srečanje upokojencev toz-da PTT Ljubljana. V tozdu
PTT Ljubljana so pripravili zares prisrčno srečanje ža svo-je nekdanje, sedaj že upokoje-ne sodelavce. Kljub slabemu vrfemenu se jih je zbralo kar lepo število. Pozdravili so jih predstavniki družbenopolitič-nih organizacij in vodstvo toz-da. S krajšim kulturnim pro-gramom pa so nastopili učen-ci srednješolskega centra. Srečali so se nekdanji in seda-nji ter bodoči delavci. Za uvod sta predsednik osnovne organizacije sindikata in di-rektor tozda na kratko orisala delo in življenje v tozdu. Opo-zorila sta na sedanje težave ptt prometa in tudi na uspehe v zadnjih nekaj letih,,.
UKC Ljubljana
Nova aparatura za diagno-stične in terapevtske posege v sklepih. Z darilom delovne organizacije SCT je Univerzi-tetna ortopedska klinika do-bila novo in najmodernejšo aparaturo, imenovano artro-skop, ki je priključena na vi-deosistem. Aparat deluje na principu televizije in omogo-ča na TV ekranu ogled notra-njosti sklepov in s tem ugo-tavljanje patologije. To je tako imenovana diagnostična ar-troskopija. Ta aparat nam po-leg diagnostike omogoča tudi artroskopske posege v skle-pih. Nova aparatura se odli-kuje po tem, da pri artroskop-skih posegih v sklepu ohrani-mo operacijsko polje sterilno, saj ni več potrebno približati glave in opazovati notranjost skozi okular. Vse dogajanje se opazuje na monitoiju. Obe-nem pa tudi drugi zdravniki lahko vidijo notranjost skle-pa, se učijo in diferencirajo razne strukture ter ugotavlja-jo patologijo. Prednost nove aparature je tudi v tem, da omogoča lažjo pot h kirur-škim reparacijam obolelih struktur ali k odstranitvi me-niskusov. S takimi posegi v sklep se skrajša čas rehabili-tacije bolnikov, krajša je ležal-na doba in tudi čakanje za sprejem v ortopedsko kliniko.
Lojze Cepuš