260. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 14. novembra 1904.
XXXVII. leto.
i shaja vsa* doc »vsčer, istima nedeija in praznike, ter telja po pošti prejemali aa avstro-ogrske de&eie aa vsa leto ■ K, aa pol leta 13 Ks aa četrt Jota 6 K BO h, za eden neeec 8 K 90 h. Za LJubljano a poftiljaniea om dom aa vse leto 84 K? aa pol leta IS K. za Četrt leta 6 K, aa eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa aa vse leto 22 K, zt pol leta 11 K, aa Četrt leta d K 00 h, aa eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje deiele toliki ie5, kolikor znafia poštnina — Na naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit vrste po ia h Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 b, d fd trikrat ali večkrat tiska,   —  Dopiai naj se tavoltf (rankovati.   -   Rokopisi se ne vračajo.  —  Uredništvo in uprsvnlstvo je v Knatlovih alioah st. o, in sicer uredništvo v I nadstropia. upravniatvo pa v pritličja —
OpravniBtva naj se biagovo i jo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
„Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne Številke po 10 H. „Narodna tiskarna" telefon it. 85.
Občinske volitve v Kamniku.
Kamnik, 13. novembra. In b^jna tromba je zapela! Občinske volitve se bližajo in kdo bode v tem boju igral veliko vlogo, o tem slovenski svet še ne ve ničesar. Da se pa stvar ne bede vršila kar »za-
;ulisnca, Lo^em skrbeti, da o tem velikem boja izve tudi širša javnost,
lasti pa kamniški meščanstvo, fia-tero   vkljub   svoji   radovednosti in
krbnernu razUkavanju ne more priti
[j jasnosti. Klerikalci prikrivajo svoje toojne načrte liki kača noge, liberalci pa delajo, kakor bi se imela občinska soiitev vrš;te še le če« nekaj let C mu to prkrivanje?! Ztasti naredna napredna stranka, koji se ni bati po H ganja računov o 3 l e t a e m gospodarstvu, mora nastopiti j&sno in določno, aaj priznavajo celo klerikalci, da je bil sedanji župan g. Močnik župan, ki ni vpošteval straoksrstva, marveč je ta'io on kot cel narodno-napredni odoor gledal vsekoar ni to, da meščani in pripadniki kamniške občine De bi nosili- prevel kih bre-n.e-j. MisiiT.', da to naziranje ni greb, 5e tudi ni bilo pokrito s plaščem dvomljive kržcanste ljubezni, katero prekuje naš dekan in najboljši politik J»nez Lavrenčič.
Kam ne s a « bč na tiči po z^s'ugi prejšnjih klerikalnih žopaaov (to laheo na ž ijo dofe*ž~m) do grla v dolgih in kdo naj jO reši tega groznega bremena, je p*c vprašanje aa trezne kamnine meščane, ne pa za dekana L^.vrt-ijčiča, ki se kot vsak drugi, pop trudi, da preide mestno gospodarstp-) v i jt gove rok-, ki pa nota bene niso niti toliko izvežbane, da bi reš-l* teko pereče vprašanje, če tudi z^-ijo na stroške »vernih o -&č« graditi lepe sa'fon«, ki n*:j s'u žijo za konference k&ran š<im podivjanim popom.
Da pa preidem k stvari, naj po-
vem, da se bode cel ta velikanski boj vršil direktno med dekanom Lav-renčičem in političnim in gospodarskim druStvcm »Z )ra«; zakaj, to razjasnim v naslednjem.
Ko je prišel dekan Lavrenčič v Kamnik p*st ovčice, je narodno-napredni občinski odbor preti volji celotne narodno - napredne stranke vsprejel njega na jako konoiiijanten način in gospod župan Močnik mu je pri vsprejemu polagal na sroe besede našega Lveličarja: »Svoj mir Vam dam, svoj mir Vam zapustim, ljubite se med seboj, kakor sem Vas jaz ljubil«; in dekan Lavrenčič je v pričo stot ne ljudi slovesno obljubil, da se bode vedno držal tega nauka in da m ru v Kamniku ne bode kalil. Ai star »igvorjanec« ni Še nikoli vpošUval Kristusovih naukov in tako tudi ne dtktn Lavrenčič. T.homa je pričel ruvati proti vsega spoštovanja vrednim muž; m kateri slučajno pripadajo narodno - napredni stranki in je zlasti ves svoj vpliv hotel vporabiti proti njim. Zdaj mu ni bilo všeč to, zdaj ne ono in če se je kdo predrzni! kljubovati njegovim na-redbam, tega je zadelo v polni meri njegovo preziranje in skušal ga je upogniti na vsak način — ne vedoč, da si kamniški meščanje ne dado ukazovati od nikogar, najmanj pa od čiovefea, ki je preveč rad stavbeni mojster
Stara navada v Kamniku je bila, da so al»ati ženske, katere imajo ob nedelj*n in praimksh čez glavo posla s svojo deco in družino, zahajale že Ejutraj ob 5. uri k maši v samostan, in da nisi deležne samo »suhe maše«, so zih«;*le od tod k pridigi v farno crfktv, koje opravilo se vrši šale ob šestih z m&šo, ki se korč* še le proti 1ji8 uri. Ni greh, če se gre od piidige ob 7*7 uri z namenom, iz-poln.ti svojo stanovsko dolžnost, do mov ali ta dekan se drži stališča, da mora vsakdo prisostvovati njegovim ceremonijam, saj je on, ki nosi »kio
buč*k po stran'« menda najlepši oelibatar, kar jih poseduje sveta katoliška cerkev, in »naj-lepšein najinteligentnejše dame« v Kamniku ga baje grozovito rešp^ktirajo. In ostro je zaren-Čal, da bode že on Kamnič<*ne naučil! Časa? tega sami ne vemo.
Kdo bi se tedaj čudi), če lepega Janeza rada vidi »lepa Lojzika«! In »lepi Janez« je zato zelo hvaležen ter bode pokazal svojo lepoto in svojo meč pri bodočih občinskih volitvah, kjer se bode videlo, kako bodo za njim capljale vse naj lepše — nič ne de če tudi stare — dame — in gUaovle za »stranko lepega Janez a«.
Ali pri vseh teh lepih idilah se je vendar — Če tudi se Janez togoti — pojavil taktor — s kojim se mora re9no računiti, in ta faktor bode politično in gospodarsko društvo »Zora«, kateremu se je v zadnjem času sicer očitala malomarnost.
M slimo, da Kamničanom pač ne bode vseeno, kdo naj načeluje občini, marveč si bodo gotovo poskusili poiskati za zastopnike može, ki bodo znali varovati svojo in vsega meščanstva korist. Taki možje se peč ne naiiajajo v etieuiki »lepega Janeza«, ki je dosedaj pošiljala k občinskim sejam »bosonoge« zastopnike, marveč v str.nki, kojo vodi »Zora«, katera je v kratkem času svojega obstoja pokazala, kako zelo razume varovati koristi kamniških prebivalcev.
Kamniški dekan je že sedaj v največji zadregi, kega naj ai izbere za svojega svetovalca, zakaj on sam dobro uvideva, da s takimi možmi kakor j h ima sedaj —ni mogoče ničesar storiti. Kaj more on zato, če prvi ne zna drogega kot »z lecta punčke peč'« — drugi »o rumu« fantazirati, tretji izpolnjevati želje svoje holjše polovice, četrti, peti in šesti pa sploh ničesar ne razumejo! — Pač niso hodili v Janezovo Šolo! — Voči-gled takim in enakim dejstvom se
pač ni Čudit*, da dekan s svojim rnla ! Njemu nanosijo lahkoverni ljudje vse dim kaplanom tako skrivno agitira, j to, kar se potrebuje za najudobnejše
Ali zagotovimo ga, da ga bode »Zora« — prisilila k javnemu delu.
Našemu meščanstvu, ki tako aelo pazi na tvoje koristi, pač ne bode vse eno, ali naj načeluje mestni občini kak meščan, ki upošteva koristi meščanov, ali kak po »Maiaveuturi« poslani klerikalni agent, ki se briga kvečjemu za to, da bi zapustil po svojem dobrem in brezbrižnem življenju svoji kuharici čimvečji kupček, ki ga znosijo skupaj sicer nevedne ali za večno življenje vnete ovčice. Kamniški meščanje morajo paziti, da ne postane mesto Kamnik provin cija za razne brezplodne me-niške rede, da se ne bode rekie, tu samostan, tam sam.stan, meščan ti pa dajaj vbogajm? ljudem, ki spi 6 oele mlake rujne pijače in si napa-sejo aveje trebuhe, — meščanstvo pa naj s praznim želodcem moli: »L* kete, reši nas, o Gospod!«
Kamniški dekan se peha, da je kar groza, da bi koga ujel v svoje mreže. Naše Zi7edno meščanstvo pa se naj čuva, da mu ne gre na lima niee. »Zora« Vam bo javno peksiala, da se Lavrenčič za vs? kaj drugega bori, kakor za kori.t prebivalstva mesta Kamnik!
Javni shod, kojega namerava prirediti »Zora«, bode velezanimiv in tam se bode izvedelo marsikaj interes: ntaega, kar gosp. Lavrenč.ču ne bode prav dobro dišalo. T* daj pogumno naprej, zakaj ne kakor je »Gorenjec« zadnjič rekel: »Kosmov Janez nam županil ne bode«, ampak dekan Lavrenčič na; nam ne župani! Župan hoče b ti dekan Ivan Lavrenčič, mi pa pravimo: Gospod dekan, ostanite lepo v svojem krasnem salonu, ki ni sezidan z vaš h žuljev ter pustite, da ai zavedni meščanje sami opravljajo svoje premoženje! — Vsak meščan naj ima toliko zavednosti, da se ne bode pustil komandirati od puhloglavcev iz župnišča. Kaj pa ve dekan,  kaj se  pravi živeti.
življenje, sam si ne prisluži ničesar, Svetopisemski ptički, ki ne sejejo in ne žanjejo, a vendar jih nebeški Oče preživi, so doma v župniŠčib, in kamniški dekan spada tudi mei nje.
Vojna na Daljnem Vztoku.
Slava Steslja.
Kdo ne pozna junaka, čig*r ime je sedaj v vseh ustih, čigar slava je prodrla v vse dele sveta in kate«
rega vsakdo imenuje z največjim občudovanjem in spoštovanjem? General Steselj je to, mož jeklene volje in železnega značaja!
Odločil se je, da brani Port Artur do zadnjega svojega vzdihljeja) dokler bo imel samo enega moža na svoji strani, ki bo unil streljati s topom. Ia ostal je mož-bessda! pol leta kljubuje uspešno pred Port Arturjem eni tretjini vse japonske vojske. Mc*scc za mesecem pada v morje večnost', pomlad se je umaknila poletju, za nj'm je nastopila hladna jesen, ki se žs tudi umiče ledeni jeseni, a general Steselj ■ svojo posadko, ki je več ko desetkrat manjša, kakor oblegajoča armada, se še vedno uspešno brani, oblegan tudi z morske strani od japonskega brodovja in odrezan od domovine in od vsega sveta, vsem divjim japonskim napadom.
Rivnodušno zre na tisoče in tisoče bomb, granat in kroge), ki jih mečejo Japonci uro na uro, dan za dnevom v trdnjavo s sosednih gora, ki so se spremenile v vulkane, ki neprestano bluvajo cg-»nj, jeklo in svinec; nobene nade nima, da bi mu došli rojaki na pomoč; okoli njega pada mež za možem, drug za drugim, bodisi da ga zadene sovražna krogla, ali da ga pjloži v hladni grob bolezen, Steselj stoji neomajan, kakor skala, ne trene s očmi, dasi se mu krči srce, in se bije naprej
Izprehodi p 3 Pariza.
Pi§© dr. Ivan Prijatelj. (Dalje.)
I. Diskurft o ulici.
Tako kakor se zdajle izprchaj<*rn po montparnarških ulicah, sem se iz-prehajal pred nekaj meseci po ulicah nemških meet. V Poznanju sem prvič videl pravo nemško ulico — zaHa. dunajska je produkt kaosa, monakov ska, ki sem jo tudi že pred leti videl, pa nazorno profeserujoča zgodovina slogov. Pristne nemšie ulice mora imeti Norimberk, ulice nemških zgodovinskih »purgarjev«, onega sloja nemške družbe, ki se je bil povspei na krmilo nemške kulture za časa »Meistertangerjev«.
Nemška ulica ni ravna kakor francoska, ker stavi Nemec svojo hišo samo z orirom na svoje potrebe, torej zase in po svoje. Zato nikdar ne gleda na sosedovo. Prcčeljna stena njegove hiše ne gre pod ravnilo z drugimi, zato na njej z največjo samovoljnostjo izstopajo vzbočeni, ostro-kotni prizidki — »erkerji«. Erker — *o je najznačilnejši produkt nemškega
duha v arhitekturi. 11 docela po njegovem bistvu je umerjen. V njem je dobila lice nemška ekskluzivnost in domosednost. To je košček ulice — one občnesti, ki je Romanu za-željeno skupno tcrišČe — ukraden in uzurpiran v korist ljube druSiniee Kakcr v nemškem delu Poznanja, tako sem videl tudi v Berolinu in v Draždanah krasne erkerje. Polni cvetlic so in vsakovrstnih okrsfkov, in našega človeka, kolikortoliko južno široprsega preseneti vsa ta neskončna krb in briga, ki je je na Nemškem deležen ta pogosto z barvanimi okni zaprt kotiček. — Vse v udobnost družine! nam govori ta prostorček ravno t«ko kakor tudi ostalo stanovanje s svojimi skrbno razdeljenimi sobami, opravljenimi z najsolidnejšim pohištvom. V tsh takozvanih »staro-nemškth mobilijah« leži cela zgodo vina prikladne (angevvandt) umetnosti. One imajo svoj popoln razvitek z za Četničko, klasično in propadajočo dobo. Iz vsega tega bo lahko posname, da so bile mobilije nemškemu domo-sedu nekaj važnega, bistvenega, malone polovica sreče njegovega življe nja. Ziato pa je Nemec vse evolucije svojega okusa, ves razvitek svojega
umstveno estetičnega napredovanja zapisal tudi v pohištvo. To se še danes ni izpremenilo. Ko so zadnja desetletja razodela in razvila novo umet rost, so bili poleg Angležev Nemci najhitreje pri delu, da prilože nove umetniške prglede k svojemu pohištvu. Čim se je pot spela njih misel, njih pesem na novo višjo stopnjo, takoj je moralo tudi njih stanovauje-za njo.
Družina — to je oni začetek in konec, odkoder moraš meriti Nemca. Brez ozira na domače ognjišče ne smeš izreči o njem nikakŠne sodbe in v nobenem oziru. Nemški duh korenini v družini in poglavitna njegova karakteristika obstoji v tem, v kakšnem razmerju je do te inštt tuoije. Tu sta se razvila v Nemcih dva umstv *»a tipa, ustvarjajoča duali-zem, ki se je najgloblje začrtal v zgodovino nemškega duha. Ta dva tipa sta: filister in modrec Prvi je družinski oče (po nemško se to glasi vse Širje, mogoČneje in oblast neje: Familienvater!) — sreda vseh ?red. Tu je vsa visokost ponižana in vsa niskost povišana. Tu sploh ni nobenih distano več, ampak sama ploskve, nobenih daljnih šelj in hre-
penenj iz nižine v višino (ki sta odpravljen )> ampak sama mirna in neskončna vegetacijska zadovoljnost ona blažena buržcazncst, katere vzor je nemški purgar, ki ima družino in mu dobro gre na zemlji. M^sti zanimanja je to za ono majhno, pošteno, neratburljivo lepoto, aH bolje čednost, ali še bolje snažnost, ki ne vesta zanjo niti Slovan, niti ti;man, živeča neredko dovolj nesnažno. V toiiki le poti kakor Nemec s svojo družino ne živi povprečno noben narod. Vse nje-po o delo je prežeto od zmfsla za lepo. A ta zmisel je vedno droban, akuraten in nikdar dramatičen ali selo tragičen, z eno besedo ona ereds, v katero se vse količine izenačujejo, vsi zemotani računi človeškega bitja na kratko rešujejo s tem, da se oni čujejo, to je mrtva Učka, simbol hudiča, kakor ga ie preganjal v Rusih Gomolj, te negsoije gibanja, sile in življenja, ki so sitmb >!? — Boga.
Filozof nemški pa nima družine, ampak samo svojo t ho sobico z direktnim, neomejenim razgledom, na katerem je vidno par predmetov kakor par opornih t čk — izkratkn: svoj visoki, izolirani »erker«. S 7oje oči opira na vrh kOngsbeiškega zvo-
nika tako dolgo, da je njegova misel kakor od vseh materialnih p;z oproščena, svetlo zaostrena pušioa, zmožna prodreti do poslednjih konss-kvenc. Do te sposobnosti je prišel s enormnim trudom, zato mu je znana njena potenca do najmanjših podrob-nosi — malone vsi naši pojmi teorije poznanja so nemško delo, zakaj Nemec je gnoseolog, da mu ga ni j para. Iz krematorija empirije vzletava njegova misel v kraljestva abstrakoije, zaznamujoč na kozmičnem obzorju rahel sled, ki bo mor. biti na njem zasijala enkrat mavrica poslednje sinteze. Zskaj njegov nazor je kakor njegova misel zaostren vedno s abso-iutom. Siino ko bi ne sedel nemški modrec v svojem »erkerju« ves ne pristrpen in nt družen! Ker je svoj zistera izdelal lan in ve, kaj je vreden, — tudi če je samo znanstvenik, ni čital drug h del o predmetu — zato ne prizna drug h in je skrajno nestrpen. Sicer i« to lastnost vsakega borca, a vendar izgleda tudi njegovo delo kot visoka, privatna stavba, kot razgledni stolp samo zanj in za njegove. A med tem je znamenit kažipot in pcraenljiv vsorec za vae človeštvo. (Dalje prih.)
na življenje in smrt a vragom svoje domovine!
Ako Japonci osvoje kake okope, ai zgradi novih. Ako japonske granate aaigo mesto, pogasi požar in •e bori dalje, ta nepremagljivi junak!
Ako poataja sovražni ogenj že neznosen, koplje Steselj podzemelj-ake jame in skriva v njih svoje ljudi. Kadar že vojakom ginejo poslednje sile v neravnem boju, pojavi ae Steselj med njimi na okopih ter bodri a svojim zgledom in s svojo navzočnostjo omahljive in malodušne. Kadar ga Japonci poživljajo, da bi se častno vdal, odgovarja s pikrimi besedami in zatre s tem v svojem moštvu vsako misel na kapitulacijo. Njegova žena stoji na čelu port-arturškega »Rdečega križa« in ae odlikuje z nič manjšim pogumom, kakor njen mož. V vseh mogočih nevarnostih, ki neprestano groze usmiljenim sestram, se posveča gospa Stesljeva z največjo gorečnostjo in požrtvovalnostjo svojemu svetemu delu. Steselj ae je že uživel v misel, da pade na svojem mestu, čakajoč baltiškega brodovja. Toda on ga še dočaka, ako se eskadri na daljnem potu ne prigodi ka ka nepričakovana nesreča!
Japonska poročila sama so največ pripomogla k temu, da se slava Stesljevega imena že dotika skoro zvezd. Po japonskih zatrdilih je Portarturoem že pošel kruh, pričela ae je zima, zaloge streljiva so že skoro prazne in zadnje skladišče amodnika je baje že zletelo v zrak, a vse to ni moglo zlomiti sile in moči tega leva! A on se tudi niti vdati ne more, on ne pozna te mož nosti. Ako so še na svetu junaki, Steselj je junak! — Tega alavospeva nismo napisali mi, kakor je morda marsikdo mislil, čitajoč ga, marveč — angleški list »Spec-iator«!
Položaj v Port Arturju,
Japonci so lastnikom kitajskih ladij sporočili, da ustrele vsakogar, ki bi se drznil predreti blokado. General Steselj je prosil Japonce iz humanitarnih ozirov, da pokoplje mrtvece, za kratko premirje. Japonci bo to odklonili baje radi tega, ker so Rusi zlorabljali privilegije »Rde čega križa«. General Steselj je prepričan, da še lahko trdnjavo drži najmanj do novega leta. Posadka je dobila nov pogum, ko so dospeli v pristanišče parniki z živili in streljivom na krovu. V mestu je le malo hiš, ki bi bile nepoškodovane. Vse ruske vojne ladje imajo na krovu mine, a katerimi sanae sebe potope, Čim za-vzemo Japonci zadnje fore.
Kapitulacija Port Arturja — bajka!
Reuterjev urad poroča iz Londona, da ho vesti o kapitulaciji Port Arturja in o tozadevnih pogajanjih generala Steslja z generalom Nogijem navadni borzni manevri, ki nimajo niti najmanjše dejanske podlage.
Konklave 1 1903.
m.
(Dalje)
Med tem, ko je papež ležal na mrtvaškem odru, so kardinali začeli z vso strastjo in lokavostjo boj med sabo, boj za nasledništvo. Že tu se je nekaj pokazalo, kar se je med konkla-Tom še jasnejše videlo: da v Rimu tudi prisega ne drži. Angleži in Američani so uprizorili pravo revolacijo. Angleški in ameriški časnikarji bo prinesli cele zaboje čekov seboj, in za denar se dobi v Rimu vse. Nobena stvar ni ostala tajna, vsako najmanjšo stvar so izvedeli ameriški in angleški časnikarji in vatikanski duhovniki eo ■e kar trgali za to, kdo bo več in važnejših stvari izdal. Res, da so ame riŠki in angleški Časnikarji pustili v Rima približno dva milijona frankov zato pa so tudi izvedeli kar gorke še najintimnejše detajle.
Francoski časnikar Praneois Carry je v tem ozira povedal nad vse karakterističen dogodek. Kardinalski kolegij je imel sejo, v kateri se je posvetoval, koga naj izvoli tajnikom konklava. To
„Novoje Vremja" o Port Arturju.
»Novoje Vremja« naglasa, da ni verjeti poročilom o japonskih uspehih pred Port Arturjem, ker io vse te vesti v zvezi z novim japonskim posojilom. V zadnjem času ae je posrečilo spraviti v Port Artur 100000 projektilov, da ae torej trdnjava lahko drži ie najmanj dva meseca Japonoi ie niso osvojili niti enega fora in če bi tudi predrli linijo glavnih utrdb, bi morali premagati še veliko težkoč, da bi se polastili glavnega, skoro nedostopnega fora Liaotiešana.
Namestnik Aleksejev o Port Arturju.
Kakor se zatrjuje v ruskih mornarskih krogih, se je namestnik Aleksejev izjavil, da poročila o Port Arturju ne odgovarjajo resnici.
Ni malo ae ni treba bati, da bi trdnjava padla v doglednom času General Steselj je trdnjavo tako močno utrdil, da bo Japonce še stalo mnogo časa in ogromnih žrtev, predno se jim bode posrečdo osvojiti trdnjavo.
Mnenje ruskega generalnega štaba.
Mnenje ruskega generalnega štaba o položaju iz Port Arturja je tole: Prav lahko je mogoče, da sta Steselj in Nogi že opetovano sklenila premirje na 24 ali 48 ur, da sta v tem času pokopala mrtvece. Takisto pa ni izključeno, da je Nogi porabil ta Čas v to, da bi zapeljal ruske vojake k izdajstvu. Vest o premirju je torej sama na sebi ugoden znak za sedanji položaj trdnjave. Naj si je mesto še tako poškodovano, najsi so Japonoi že prodrli do glavnih utrdb in najsi se bore še tako hrabro, d o sedaj še ni padel niti eden for, bodisi na zapadni, bodisi na severni strani. Dasi se je posadka že morda skrčila za eno tretjino, vkljub temu se trdnjava še lahko drži vsaj do konoa tega leta.
Z mandžurskega bojišča.
General Saharov poroča z dne 12. t. m: V noči na danes so Japonoi s treh strani napada vas Vušdijan, ki se nahaja v naših rokah in leži dva kilometra južno cd Šjnjalince Vsi japonski napadi so bili odbiti. Na naši strani bo bili štirje vojaki ranjeni.
Iz Mukdena poroča Reuterjev urad: Ker so Rusi v sredo neprestano ljuto obstreljevali japonske pozicije, se je več japonskih sprednjih vojev umakni opreti jugu.Splošno se sklepa, da Japonci sedaj niso sposobni za ofenzivo. Osvojitev Patilove gore na koncu bitke ob reki S&ho je za Ruse velikega pomena, ker obvladuje vso ravan, po kateri morajo Japonoi pro dirati, ako etopijo v ofenzivo-
Rusi dobivajo v Mukden sak dan novih vojev na pomoč.
Po poročilih iz Iakova pripluje tjakaj vsak dan 10 do 15 transportnih ladij z vojaki, municijo in živili na krovu Sodi se, da so Japonoi v zad
rr~k—......ii ni-T-irn—rnrriiiiii t-Tiri»i~rTig—nr-ia
posvetovanje je bilo strogo tajno in strogo tajno je bilo tudi glasovanje. Kardinal Vanntelli se je po seji di rektno peljal domov in je tam dobil nekega angleškega časnikarja. Kaj pa Želite, ga je vprašal, kardinal Vanntelli. Časnikar je odgovoril: Rad bi vedel, ali je za tajnika konklava izvoljeni monsignor Merry del Val prijatelj ali nasprotnik  kardinala  Rampolle. Vanu-
telliju je kar sape zmanjkalo. Kaj, je vskliknil, pred 10 minutami je bil Merry del Val izvoljen in vi to strogo tajnost Že veste? Da, eminenca, je smeje se odgovoril časnikar, Merry del Val je izvoljen in sicer z večino 23 glasov.
Kardinal Vanutelli je mislil, da ga zadene kap in bolestno je vsklik : Moj Bog, ravno cerkvi sovražni Časnikarji izvedo vse!
Nedostojno kakor vatikanski pre-latje so se ob Leonovi smrti vedli tndi drugi krogi. Taktno in vendar možato ko se vedli samo socijalni demokratje. Henrik Ferri je Leonovo smrt v Avan-tiju naznanil z besedami: Razkriti vzpričo veličanstva smrti gremo mimo Leona Pec- j cija, prepričani, da njegov naslednik ne I
njem času v lukova ie izkrcali dve diviziji, ki ata ie odšli k Ojamovi armadi.
Baltiško brodovja
je doapelo v Dakar, kamor je priplulo tudi deaet nemških transportnih par-nikov a 80000 tonami premoga na krovu. V Port Saiduse bodo amele ruske ladje preskrbeti a premogom in živili do prihodnje luke. Ruski ladji »Jupiter« in »Merkur« io v soboto preplule Dardanele in ae pridružile baltiikj eakadri.
Rusko zlato v Sinmintingu.
»Daily Telegraphu« se poroča is Tieneina: Vest, da imajo Rusi v Sinmintingu veliko zalogo zlata, je Japonce ailno razburila. Čuje se, da ae Japonoi pripravljajo, da bi se polastili tega zlata.
Deželni zbori.
Gorica, 18. novembra. V sinoćnji seji ae je sprejel proračun deželnega zaklada za 1905 Redne potrebščine znašajo 1,100.739 kron izredne potrebščine 72.000 K, pokritja je 405 891 K, tedaj znaša primanjkljaj 766.848 K, ki se mora pokriti z raznimi dokladami. — Na predlog poslancev llaranija in Grče se je dovolilo pogoreloem v Čepovanu 3000 K. Učiteljstvu na deželni gluhonemnici se je draginj-ska doklada povečala.
Dunaj, 13. novembra. Poslanec Kolisko je stavil nujni predlog glede učnega jezika najavnih ljudskih in meščanskih šolah. Predlog poudarja, da se je v tej stvari že storil svoječasno soglasni sklep, ki pa ni dobil cesarje vega potrjenja, vsled tega se pred laga nov zakonski načrt, ki določa da mora biti učni jezik na vseh ljudskih in meščanskih šolah na Nižj eav s t r i j -s L v m edino nemški. Predlog je bil enogl«ano sprejet Zaman vsak trud!
Pred otvoritvijo državnega zbora.
Dunaj, 13. novembra Politične osebnosti, ki so zadnji čas bile pri cesarju, zatrjujejo, da se cesar najodločneje zavzsma za to, da začne parlament zopet delovati ter zahteva, da parlament z ozirom na potrebe države in armade (? pomaga pri rešitvi državnih potrebščin. S tem je dal cesar tudi ministrstvu jasno navodilo.
Dunaj, 13 novembra. Včerajšnjemu ministrskemu svetu so se predložili vsi zakonski načrti, ki pridejo na vrsto v predstoječem parlamentarnem zasedanju. Do božič nih počitnic se bo zbornica največ bavila 8 podporami vsled ujm priza detim krajem in s proračunskim provizorjem. Tudi proračun za leto 1905 je že imel ministrski svet v razpravi. Proračun pa ne izkazuje preostanka, kakor je to bilo zadnja leta; pač pa izkazuje računski zaključek za leto 1903 znaten prebitek.
D u n a j, 13. novembra. Vseneroški poslanci bodo vložili v prvi seji in-
bo drugega kot stari naš sovražnik v novi osebi.
Kar se je po Leonovi smrti godilo v Italiji, ni bilo samo nedostojno nego časib naravnost škandalozno. Francoski kardinal Mathieu se je zgražal nad tem početjem in je rekel, da je sedaj spoznal, da je Italijan samo imenoma katoličan, sicer pa da je vsa njegova religija brezbožen fetišizem. Najbolj se je kardinal Mathieu razjezil, ko mu je grof d' An glave povedal, kako so ljudje sklepali stave, kdaj da umrje. Vsi klerikalci so v svoji zabitosti verjeli prorokovanjn blažene nune Elizabete iz Rima, ki je 8 tisto sigurnostjo, ki je običajna pri vseh katoliških svetnikih, prorokovala, da umrje papež Leon na dan „Sv. Marije na gori Karmel". Klerikalci so na to stavili mnogo stotisoč frankov in — izgubili, stave pa so dobili liberalci, framazoni in židje. Neki podjetni spekulant z imenom Grasselli, je hotel napraviti cel totalizater, da bi ljudje stavili, kateri kardinal postane papež. Vlada je to prepovedala, Češ, da je to žaljivo za verska Čutila katoličanov. Ta Grasselli pa ni imel po-
terpelaoijo  glede  ministra deželana Vsenemei bodo v interp. zahtevali da   naj  dobi vsak  narod, ki pride v pošte v,   svojega mi n istra v kronskem avetu, in sicer ae naj poleg češkega in poljskega ministra tudi imenuje nemški in maloruaki minister. (Kaj pa Jugo slovani ?)
Lvov, 13. novembra. Ker hoče jugoslovanska zveza, brez ozira na nadaljno postopanje Mladočehov nadaljevati obstrukcijo v drž. zboru, ugovarjali bodo proti temu štirje maloruaki poslanci, ki so v »Slovanski zvezi« ter najbrže zapuste jugoslovanski klub, ter se združijo z ostalimi maloruskimi poslanoi v poseben klub.
Jugoslovanska pravna fakulteta.
Brno, 13 novembra. »L d Nov.« ae poroča z Dunaja, &% so nemški politiki, ki bi radi odpravili češko obstrukcijo v drž zboru, predlagali vladi sledeče: Drugo češko vseučilišče se naj ustanovi v Olomucu in ob enem se naj premeste z Brna v Olomuc deželno nadsodišče in poštno ter brzojavno ravnateljstvo. Na ta način bi dobilo mesto Olomuc značaj drugega glavnega mesta Morav ske poleg Brna. V Brnu se naj ustanovi nemško vseučilišče in vojno poveljništvo v nadomestitev za preseljene urade. V Trstu se naj ustanovi italijansko vseuči lišče in obenem slovensko in hrvaška pravna fakulteta.
Važna reorganizacija v armadi.
Budadešta, 13. novembra. Iz poved ministrskega predsednika grofa T i s z e  zaradi   ustanovitve   t o p -niŠtvaprideželnibrambi je zbudila po celi deželi veliko veselje. Nadalje je tudi povedal, da stoji novi brambni zakon, ki je že večinoma izgotovijen, na temelju dveletne vojaške službe. Dosedanja službena doba pa še vedno ostane neizpreme-njena pri mornarici, konjeništvu in topništvu ns konjih.   Glavna sprememba bo obstajala v tem, da se osem divizijskih topniških polkov  za avstrijsko deželno brambo, in sedem za ogrski honved izloči iz skupne armade, oziroma se ustanovijo trije novi div. topniški   polki.    Dosedaj   je pri vsakem vojn vojni topniški polk (vseh je 14), pri vsaki armadni diviziji je en divizijski topniški polk (vseh je 42), a za konjeniške polke je osem baterijskih divizij na konjih; razun tega so za 15. voj v Sarajevu in za dež. brambovske čete v Dalmaciji in na Tirolskem posebne gorske artilerije. Preosnova, oziroma ustanovitev novih topniških polkov bo  zahtevala 944 topov,  6000 koni, 8000 mož in 2500 častnikov. Seveda bodo stroški ogromni. Madjari jih bodo seveda z veseljem plačali, vsaj so se jim izpolnile stare sanje, kajti z artile-rijo je šele njihova deželna bramba popolna in sposobna za vsakojako resno akcijo, kakršna se  jim je leta 1848 ponesrečila. Sicer pa se tudi avstrijska delegacija ne bo  upala postaviti po roba velikanskim novim bremenom.
sebno dobrega mnenja o verskih čutilih katoličanov in ker mu vlada ni dovolila totalizaterja, si je sam pomagal na spreten način. Napravil je 64 kvart za kvartanje, na vsaki kvarti je pa bila slika enega kardinala, as je bil papež Leon. Kdor je to igro kvart kupil, je imenoval tistega kardinala, ki bo po njegovem mnenju izvoljen, na kar se mu je dotična kvarta preščipnila in s tem je zadobil pravico, da dobi še enkrat toliko, kakor je plačal za kvarte, ako bo izvoljen papežem tisti kardinal, ki ga je imenoval. Omenjeni Grasselli je s temi kvartarni v desetih dneh zaslužil 170.000 frankov. Prav ko je hotel iti na Benečansko, kjer je bil silno veliko, če ne vse izgubil, ker so vsi ljudje bili prepričani, da bo izvoljen beneški patrijarh —- kakor se je tudi res zgodilo — je vlada v Mantovo došlemu Graselliju prepovedala prodajo rečenih kvart in mu konfiscirala 20.000 iger. S tem se je Grasselliju rešil ves denar. Kaj čuda, Če so klerikalci tarnali: Samo brezvercem in framazonom je papeževa smrt prinesla srečo, katoličanom pa nesrečo. (Dajje pria
Dogodki v Inomostu.
Dunaj, 13. novembra. Naučni minister je sprejel včeraj dep ataci jo italijanskih akademikov is Gradca is Dunaja; deputacija je opisovala ministra žalostni položaj italijanskih dijakov m imenovanih univerzah ter je prosila varstva. Minister je sicer izjavil, da akademične oblasti ne mislijo dati vsem italijanskim dijakom občutiti maščevanja vsled dogodkov v Inomostu, a očitaj je deputaciji, da so italijanski dijaki prezirali (?) razburjenost inomoškeg* nemškega prebivalstva ter so razburjenje še povečali s tem, ker so prišli dijaki z drugih vseučilišč k otvoritvi italijanske fakultete v Inomost.
Dunaj, 13. novembra. Profesorji italijanske pravne fakultete v Inomostu so bili te dni pri ministrskem predsedniku dr. pl. Korberju ter mu'izjavili, da z ozirom na agitacijo proti fakulteti in z ozirom na svojo osebno varnost pod nobenimi pogoji ne gredo nazaj v Inomost. Ministrski predsednik jim na to izjavo ni ničesar odgovoril.
Inomost, 13. novembra. Zastopniki vseh nemških vseučiliščnih društev so prišli k rektorju zahtevat, naj se vsi italijanski dijaki, ki so vpisani na nemškem vseučilišču, a so se udeležili otvoritvene elavnosti italijanske fakultete, relegirajo. (Kako liberalno!)
Sestanek jugoslovanskih vladarjev.
Zadar, 13. novembra. »Jedinstvo« vzdržuje proti zanikanjem inozemskih listov svojo vest, da se v kratkem času vrši v Sofiji sestanek srbskega kralja Petra, črnogorskega kneza N i k o 1 e in bolgarskega kneza Ferdinanda.
Dogodki v Macedoniji.
Solun, 12. novembra. Končno so se le premagale vse ovire glede po-množitve reformnega oroŽništva za Ma-cedonijo. Zadnji pomisleki turške vlade so se odpravili diplomatiČnim potom.
S koplje 12. novembra. V albanskih pokrajinah skopeljskega okraja se je položaj zadnji čas poslabšal, kar je provzročil največ vali Šakir paša, ki se vede napram Albancem premebko Izpustil je nemirnežem na ljubo mnogo zločincev, ki so mnogostroki morilci in prosluli roparji. Tudi jim pušča nositi ne le narodno orožje, temuč tudi vojaške revolverje in puške repetirke. Prišlo bi bilo že do splošne vstaje, ko bi ne bila posamezna albanska plemena med seboj tako nesložna. In to je tudi glavna politika iz Carigrada, da se ta nesloga zdržuje in množi.
Novo parlamentarno zastopstvo na Ruskem.
Petrograd 13. novembra. Novi ruski minister notranjih zadev, knez S v j a t o p o 1 k - M i r s k y je baje predlagal carju sledeče : Rusko earstvo se naj razdeli v okrožja, in sicer evropska Rusija v deset, sibirska pa v Šest okrožij. Vsako okrožje izvoli po enega zastopnika v novo korporacijo, ki ima pravico predlagati želje in zahteve svojih okrožij. Tudi zemstva bi imela svojega zastopnika v novi parlamentarni korporaciji, ki bi naj bil nekak temelj za ustavo — seveda v bodočnosti.
Dnevne vesti
V Liubliani, 14 novembra. — Občinski svet ljubljanski ima dne 15. noven bra cb pet;n popoldne izredno sejo. Na dnevnem redu so: Naznanila predsedstva in poročilo o podelitvi stavbnega dovoljenja za sgradbo gospodarskega poslopja v mestni jami oD prisilni delavnici; o sprejemu Dr.»g;tina Ž*-gwJA ustanove za uboge; o izidu c-fertne obravnave ia izvažanje fekalij iz topmčarske vojašnic* aa lc-ti 1905 in 1906; o delovanju »Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva; o nadaljnem postopanju glede dovažmja in odvaftanja peri U; o delovanju tržnega nadsornika tekom leta 1903 ; o prošnji vodstva mestne slovenske dekliške osemraz-rednice za nakup človeške okostn-ce; o prošnji šolskega sluge na isti šoli za nagrado; o nakupu poslopij in aveta aa regulacijo Vegovih in Pe-ternelovih ulic; o dr. Prana Počka ponudbi glede odkupa njegove hiše
It 31 v Streliških ulicah za regulacijo; o prošnji vodstva MarijanišČa za spregled plačila zaiadi neBreče pri vodovolu.
— Trgovska in obrtniška zbornico v Ljubljani ima v sredo dne 16. novembra 1904, ob 9. ari dopoldne v dvorani mestnega magistrata redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. Naznanila predsedstva. 3. Naznanila tajništva. 4. Proračun stroškov za višjo trgovsko šolo in njih pokritja. 5. Poraba za 1. 1888, 1889, 1890, 1892 in 1893 letos plačane zbornične doklade. 6. Prememba zhornič nega volilnega reda. 7. Priziv G. c. C.-a proti predpisu zbornične doklade. 8. Volitev cenzorjev za ljubljanski zavod avstro-ogrske banke. 9. Predlogi gospodov zborničnih članov. 10. Tajna seja.
— Ta dunajskega vseuče-
lišča. V soboto smo prejeli že pre-pezno za dotično številko našega lista — naslednjo brzojavko: Nemški listi so raznesli vest, da namerajo Slovani skupno z Italijani demonstrirati. Zastopniki Slovanov so izja vili, da je ta vest neresnična. Nemško dijaštvo je vkljub rektorjevemu naznanilu o izjavi Slovanov napalo 50 slučajno v avli nahajajočih se ISiovanov. Zahtevali so, da se odkrijejo pri »Wacht am Rhein«. Slovani tega niso hoteli storiti. Zato so tiii tepeni in vrženi iz avle. Razburjenost je velika. Prihodni te-|dan je pričakovati večjih nemirov.
— j,Smejejo se, ko drugi |de!ajO|" tako hinavsko kriči sobotni
Slovenec", ker smo izjavili, da nas Iprav nič ne briga prepir, dali smejo ICehi  opustiti  svojo   obstrukcijo brez [dovoljenja „lepega kluba"   ali ne. Kdo lpa dela, ko se mi smejemo?  I, klerikalci seveda!  In kdo bi se tudi ne Ismejal, dasi je „ Slovenec" proglasil ta smeh"   ciničnim,   ako  se vidi, kako sedaj   klerikalci   „ delajou   v   potu svo-hega   obraza,    da   bi   tudi zanje nekaj odpadlo od žetve, ki bojo drugi vse j ali! Pol desetletja in več se že bore Čehi za svoje iravice, odvzete jim s kruto roko, in vso odločnostjo so leta in leta vztrajali v najstrožji obstrukciji, dasi so bili vsem tem času navezani zgolj sami ia se, brez vsake opore. Ta vztrajni »oj je končno tudi vladajoče kroge prepričal, da se tudi proti Čehom ne Ida vladati v Avstriji. In dr. Korber je [el misliti na to, s kakšnimi koncesijami Čehe pridobil, da bi opustili obstruk-eijo. V tem trenotku so se šele naši derikalci pridružili  češki obstrukciji, ta katero so bili preje do dna duše iladni, dasi so ves ta čas v kranjskem pcželoem zboru vztrajno obstruirali proti riadi in bi vsak normalen Človek mislil, la bodo isto storili tudi proti vladi na tanaju. Toda klerikalci tega niso sto-tflil Na Kranjskem so napadali vlado, na Dunaju pa so klečeplazili pred njo (n beračih od  nje mastnih podpor' za ^oje svrhe. In šele, ko so opazili, da politična situvacija spreminja in da )ce vlada skleniti mir s Čehi in jim lati nekaj koncesij, da opuste obstruk-pjo, so   spoznali,  da  bije  njih srce pravzaprav vendarle za Čehe in da se treba postaviti na njihovo stran. In Maj so tako pozno odkrili svojo lju tazen ?   Za to so  bili tehtni vzroki! Ppazili so  namreč,   da  odpade, ako [e v zadnjem času pridružijo češki obdukciji, ko hoče vlada skleniti s čehi "kj tudi nanje kakšna drobtinica. Mi proti tej kalkulaciji ne imeli baš mogo   ogovarjati,    dasi    je tako Ostopanje sicer   „zdorowoa,  manj pa |lionorowou,  ako   bi klerikalci  s tem trojim nastopom skušali  doseči kake [ažne narodne koncesije. Ana ni niti misliti, saj je znano, da kle-fralej gledajo povsodi samo na svoje [bankarske koristi,  docim so jim na-tfni postulati deveta briga.   Za pod ,0ro  falitni   »Gospodarski   zvezi" so ^pravljeni, kakor smo se že prepričali, pak hip prodati vladi svoja načela in postaviti vse narodne postulate. Kaj f še pa klerikalci storili  dosedaj zalega v narodnem oziru ?   Nič in pet nič! Za svoje strankarske koristi p pač umeli doseči marsikaj, za obče ,rodne ničesar! In tudi sedaj, ko ho-eJo Cehe prisiliti, da ne smejo opustiti
obstrukcije, ako tudi klerikalcem vlada ne ustreže v gotovih vprašanjih, a e j i m gre samo za strankarske koristi. In da bi te tem goto veje dosegli, bi jim naj Še mi pomagali. O, pa se motijo gospedje klerikalci; v njih voz pa se ne damo vpreči in če nas zbog tega še stokrat imenujejo izdajalce!
— Družbi sv. Cirila In Metoda je cesar izrekel zahvalo za udanostno izjavo povodom v Žalcu vršivše se velike skupščine. Družbo je o tej zahvali obvestilo 11. t. m. okrajno glavarstvo v Celju a odlokom o. kr. namestništva na Štajar-sketn z dne 9. t. m.
— Iz Poljan nad škof jo Loko. Tukaj pri nas v Poljanah se Še vedno opaža maščevanje umrlega klerikalnega konzuma. Strašna je bila smrt konzuma in med ljudmi vlada še vedno grozna jeza, strah in zdihovanje za ogromno škodo. Popisati se ne da, kako so prevarjeni kmetje zdihovali in jokali, kajti kazen jim jc bila za petami in nekatere so brez usmiljenja pometali v ječo, kjer seveda ni pričakovati nič dobrega. Zelo častitljiv je bil začetek konzuma, konec pa silno sramoten, ker je poginil na tako grd način. Spomin-jajmo se na ta prizor, zakaj kaj enakega se še lahko zgodi. Našim ljudem bo ostal v spominu še v poznih letih.
— Italijani se demonstrirati ne znajo« Goriški Italijani so hoteli povodom krvavih dogodkov v Inomcstu prirediti v zbornioi Teli častno manifestacijo, po seji pa demonstracijo. Toda pokazila je poslancem vso stvar krvoločna in nevedna italijanska družba na galeriji, ki je vsakikrat, ko je govornik našteval koliko je bilo ubitih, koliko ranjenih in kolibo v ječo vrženih, Zategnjeno zavpila: »bene !« Istotako klaverna je bila demonstracija po mestu, kjer je mularija pela za Slovence zelo izzivalne pesmi, menda v zahvalo, ker so Slovenci v zbornici tudi gladovali za italijanske predloge.
— Repertoar slov. gledališča. Jutri vprizori se prvič na slovenskem odru velika historična drama iz rimskih časov: »V znamenju križ a«. To senzaciionelno delo angleškega pisatelja Wilsona Barreta, ki sta ga priredila za oder A Doicini in Bohrmann-Eiegen, predstavljalo se je z velik m uspehom na skoraj vseh evropskih gledališčih ter je zbudilo lani osobito v gledališkem svetu mnogo zanimanja vsled procesa, ki sta ga imela gori navedena dramatizatorja radi prvenstva drama tizacije. Drama se je za naše gledališče na novo vprizorila in so se napravile nove dekoracije in novi rim ski kostumi. Režijo ima g. Jaro-slav Tišnov.
— Slovensko gledališče. Repriza »L >hengrina« se je prav lepo in hvalevredno obnesla in je bila sobotna predstava v vsakem oziru dosti boljša od prve Samo zbor jo je Časih nekoliko zavoz.l. Zato pa je ženski zbor oškodoval občinstvo s tem, da so se nekatere izmed teh pevk pri najresneiših prizorih čisto noženirano na odru smejale in se med seboj zabavale. Kaj vodstvo gledališča še vedno ne misli tej razvadi konca narediti?
— Zanimiva obravnava bo
kakrr smo že poročali, v sredo 16 t. m. dopoldne pred tukajšnjim dežel airn sodiščem Obravnavalo se bode o dvoboiu, katerega je imel iur. Trilier s topničarskim nadporočnikom Otm. Lavt&rjem in v katerem ie bil zadnji nevarno ranjen. Obtoženi so: tu*. Trilier in njegova sekundanta E .--nest Gbam in Žiga Vodušek. Trillerja brani dr K Trilier, Cbama dr. Furlan, Voduška pa dr. Konrad Vodušek
— Učiteljski dobrotniki. Za »učiteljski konvikt« so darovah: Neimenovan v Ljubljani, 50 K; krajni šolski svet v Komendi, 1060 K; g Josip Jeglič, hišni posestnik v Ljubljani, 10 K; gospod Vinko V • z j a k , deželni računski svetnik v Ljubljani, 3 K; gospod Alojzij D o m i o e 1 j, o. kr. poštar v Zagorju, 1 K; tvrdka Fran K s. S o u v a n v Ljubljani, 76 22 K; u č i teljsko društvo za kranjski šolski okraj 200 K; gosp. dr. K o n stantin vitez Fddransperor. praktični zdravnik v Ljubljani, 10 K; g. Jakob J a r c, c. kr. okrajni sod nik v Črnomlju, 2 K; gospod Fran Kalmus, posestnik in tovarnar v Ljubljani, 10 K; vesela družba v Tržišču na Dolenjskem, 40 K; g. Ivan R e a ni a n , naColuik i
ieleznične postaje v p., slovenski pisatelj i. dr. v Ljubljani, 40 K; gosp. Fran K o 11 m a n n , predsednik »Mastne hranilnice«, trgoveo in posestnik v Ljubljani, 20 K; jr. J o a i p T u r k , trgoveo, posestnik in občinski svetovaleo v Ljubljani, 20 K. — Živili učiteljski dobrotniki! Bog plati!
— Izkušnja učno usposobljenosti za ljudsko sole. Ogla silo se je 54 kandidatov in kandida-tinj. Usposobljeni so: Za ljudske Šol« s slovenskim in nemškim poučnim jezikom kandidatinje: Marija Črčkova iz Čadrama, Antonija G o s t-lova, pom. učiteljica v Lichtenthurni-činem sirotišču v Ljubljani, Frančiška G r n m o v a, pom. učiteljica ravnotam, Ema Hrovatinova iz št. Janža na Dravskem polju, Karotina K o n Č i n o v a, pom. učiteljica v Lichtenthurničinem sirotišču v Ljubljani, Marija Krallova iz Nadanjega sela, Marija Levčeva iz Kolovrata, Marija Slatku v a iz Sromelj, Ljudmila Mazgonova iz Mengša, Mar. Močnikova iz Žirov, Marija Potratova iz Podgorja (Slov. Gradec), Josipina Primožičeva iz Črnomlja, Marija P u c o v a, iz St. Janža (Šoštanj), Leopoldi na Kan tu v a iz Uotedršice, Marija Ranzinger-j e v a iz Ljubljane, Ana Riegrova iz Nove Štifte pri Ptuju, Avrelija Schittniggova iz Ljubljane, Ana Schnlzova iz Ljubljane, Ida S toč kova od Sv. Marjete pri Ptuju, Gabrijela Šimenčeva iz Šmartna na Paki, Marija Uršičeva, iz Godoviča, Vera Vencajzova, iz Ljubljane (z odliko), Marija Windischerjeva z Dobrove in Ivana Zorčeva iz Hotiča, dalje kandidatje: Josip A m b r o ž i i iz Bučke, Josip Brandt v Sv. Križu pri Ljutomeru, Jos. Bi z jak z Vranskega, Val. Clemente z Gore, Jul. čenči č z Senožeč, Vinko Engclmann iz Trnja, Karel Gorišek iz Zatičine, Rafael G o s t i š a iz Idrije (z odliko), Franc G r u m iz Vipave, Maks Hočevar z Bizeljskega, Anton Kadunc iz Štre-kljevca (z odliko), Josip Kor ban iz Žeta! Fortunat Lampret iz Trnovega, Josip Lipovec iz Bukovja, Matija Pel k o iz Zagorja, Matej P eter lin iz Studenca, Alojzij Petsche iz Trsta, Ludovik Potočnik iz Dobove, Josip Ros iz Dola pri Laškem, Andrej s k ulj iz Tržišča, Martin Sotlar iz Kapele pri Brežicah, Anton Seme iz Starega trga. — Za ljudske Šole z nemškim učnim jezikom kandidatje: Karel P a r r iz Trsta in Josip Sbasch-nik iz Spod. Skrilja. Dopolnilno izkušnjo iz kat. veroznanstva je prestal Rudolf K al lan od Sv. Katarine pri Trbovljah, Marija Scheschargova z ViČa pa izkušnjo iz telovadbe za ljudske in meščanske šole (z odliko)! Dve kandidatinji niste prišli k izkušnji, en kandidat in ena kandi datinja sta pa bila reprobirana.
— Himen. Poročil se je danes srosp. Alcjzi| Korsika, vrtnar ▼ L ubijani, z gospico Marijo Pook. Bilo srečna!
— Umrla je včeraj v Ljubljani, cd kapi zadeta, pb vsem mestu vrlo znana g^č Jenny Recherjeva v starosti 49 let. Pokojnica je bila članica premnogih dobrodelnih društev m vobče požrtvovalna in nesebična podpornica siromakov in ubožmh dijakov. N v m. p!
— ,9lv1artinov večer" pevskega društva »Slavec« je privabil včeraj mr.ogo občinstva v areno »Narodnega doma«, kjer se je kaj kmalu razvila živahna zabava. Društvo je z»pe!o nekaj prav lep'h točk, sodelovala pa je tudi marljiva Društvena godba Posebno so ugajali vrlo zabavni šaljivi prizori. Po sporedu se je otvorit vesel ples. Vsekakor moramo tudi pohvalno omeniti gostilničarja v »Narodnem domu«, gosp. B -.govič*, ki se je potrudil po streči z dobrim vinom in jedjo. Vma so v restavraciji »Narodnega doma* sedaj res izborna in nikakor pre draga.
— Celjsko pevsko društvo
priredi v nedeljo, dne 20 novembra 1904 v veliki dvorani »Narodnega doma« v C -hu burko s petjem »Njen korporal«. Pri predatavi sodeluje polnoštevilna celjska narodna godba. Začetek točno ob 7 uri. Vstopnice ima v predprodaji trgovina D. Hn barja v Celja.
— Umor in samomor. V
Ped k ir št u >e komi Leop. Kom-p ose h ustrelil svojo gospodinjo in potem še seb«. Vzrok ni znan.
— Zaboden. Dne n t m. je bil na Prošeku sejm. Kakor je v takih slučajih že v navadi, bile so vse gostilne natlačene ljudstva Znano je namreč, da tržaški okoličan ga po cebno rad srka, zlasti ako je vino domačega pridelka. Z L da ni ta Martinov dan končal brez žalostnega dogodljaja. Stvar je bila ta-le: Nrki že prileten domaČ fant (ime zamolčimo) se ga je posebno n&lezel. Pri-Šedši okolo polnoči domov, začel je grozno razgrajati, tako da so ntka teri sorodniki, ki so prišii tisti dan v poaete videli za potrebno, da intervenirajo žaudarji. Kmalo sta prišla
dva žandarja, a fant so jima je postavil v bran, ker ae je čutil jakega ▼ domači biii. Na to ae je nabodel fant v desno stran gornjega života, aaletevii ae v bajonet iandarja. Prvo pomoč je ranjenec dobil pri tukajšnjem okrajnem zdravniku. Potem je bil pa takoj odveden a vosom v tržaško bolnico.
— Akademično društvo „Ilirija" v Pragi je izvolilo sa si maki tečaj 1904/05 ta - le odbor: Predsednik: Dragotin Koder-man, cand. iur.; podpredsednik: Anton Bernot, oand. pbil.; tajnik: Fran Kaduneo, stud. phil.; blagajnik: Viljem Kukec, stud. rnech ; knjižničar: Ivan L a h, stud. phil; preglednika: Fran Jenčič, cand. ing. in Josip Lavrenčič, stud iur.
— V deželno bolnišnico so včeraj pripeljali Frančišao Volčičevo, ker ji je konj zlomil desno nogo.
— Tatvini. Pred par dnevi je bilo posestniku Antonu Jancu v neki gostilni v Kolodvorskih ulieah ukra deno 33 K denarja. — Neki drugi osebi pa je izpeljal neki policiji že znan uzmovič ko«e»ff z obleko, v približni vrednosti 60 K in se z njim podal po svetu.
— Vlom v šoli. Včeraj popoldne je dosedaj neznan tat prišel v II. državno gimnazijo, stri šipo pri pritličnih vratih slugove sobe in ukradel slugi Ivanu Grilu 50 kron vredno suknjo. Suknja je visela tik vrat in jo je tat izvlekel skozi strto šipo.
— K nožem je sunil v so boto zvečer najemščefc Anton Špiljak, rodom iz Zagreba, svojega konkurenta Maksa Dukovnika. Stala sta pred južnim kolodvorom in ko je prišel gorenjski vlak, sta vabila ljudi vsak v svojo gostilno. Bukovnik se je baje zaletel v Spiljska, tega je pa to tako razkačiio, da je potegnil nož in Dukovnika sunil pod oko. Poškodba je znatna.
— Kolo v pijanosti odpeljali Sinoči je delavrc Jožef Jankovič, prišedši iz Ribičeve gcstilne, opažu v jarku naslonjeno kol , katerega se je takoj polastil in je odpeljal domov. Ko ga je stražnik stavil a nrsdu, se je izgovarjal, da je kolo res vzel, toda le vsled tega, ker je bil tako pijan, da ni vedel, fcaj dela.
— Konji eplasili so se danes dopoldne hlapcu Alojziju Ran^rju na Karlovski cesti Voz je Race rja pritisnil v zid neke hiše in ga tako po škodoval, da so ga morah z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico-
— Ukradene svetilke. Gosp. Valentinu Accettu, stavbnifcu, so bile v teku 14 dni ukradene 4 svetilke pri zgradbi dr. Požarjeve hiše v Sod-nijskih uliefth
— Delavsko gibanje. V soboto se je odpeljalo z južn?ga kolodvora v Ameriko 30 Črnogorcev. — 22 Hrvatov je šlo iz Hruš c*\ 12 pa iz Pod-brda na Reko, 18 jih je šlo iz Bohinjske B strice v Zagreb, 25 pa iz Heba na Reko. 21 tesačev se je pehalo iz Zgornje Avstrije v Logatec, 21 Lahov pa iz Ljubljane v Kormin — Včeraj je prišlo iz Amerike 160 Hrvatov in Slovencev, 60 Hrvatov iz Westfalskega, 70 iz Hrušiee, 70 jih je šlo tja. — Na Dunaj je šlo 30 Ko-čevarjev.
— Izgubljene in najdene reči. Krojač Franc Zupančič je našel žensko uro. — Lucija Oajškova ie izgubila bankovec za 10 kron — Frančiška Desernikova pa je izgubila denarnico, v kateri je bilo 10 kron denarja.
— Najdeno« Na Šmarni gori se je včeraj našel hišni ključ. Kdor ga je izgubil, naj se zanj oglasi v upravništvu »Slov. N«roda«
— Corrigendum. V sobotno našo Številko se je vgnezdilo par lapidarnih pomot. Tako je treba Čitati v uvodnem Članku „Sram jih je!" namesto „civilne glasove" virilne glasove; v drugem članku „Učiteljske plaČeu itd. pa mesto dotične „tožbe" dotične „točke"; končno v notici „Repertoir slov. gledališča" mesto „dirjaM (Nero) „divja". Sicer pa je vsak čitatelj gotovo že itak sam uganil za škratkom pravo besedo.
* Najnovejše novice. Ženske na vseučilišču. Dunajska pravna fakulteta je sklenila, da k predavanjem in vajam za učitelje in lektorje ne pripusti v bodoče hospitantinj, ki nimajo mature.
— Za botra italijanskemu prestolonasledniku je naprošen črnogorski knez Nikola, ki odpotuje te dni s kneginjo Mileno v Rim.
— Pobegli dunajski sodni tajnik dr. Helfer ni le napravil dolgov za 300000 K, temuČ je tudi ponaredil več menic za visoke svote.
— Morilka Klein je pisala nekemu dunajskemu odvetniku iz zapora v Parizu, naj poišče na Dunaju žensko, ki ji je popolnoma podobna, tako da jo je enkrat njen mož na ulici objel in poljubil. Ta Ženska je najbrže tudi umorila Sikoro. Zvijača ni posebno duhovita.
— Umorjen in izropan lup« nik. V   Haldersbergena pri Franko-brodn so našli zjutraj katoliškega žup nika s prerezanim vratom in oropanega v njegovem stanovanja.
— S tremi otroci jo skočila v vodo ▼ Kčnigsbergu mi* zarjeva žena Kaleok. Ženo in enega otroka so is vlekli ie živa, dva otroka pa sta bila že mrtva. 2eno so zaprli.
Telefonska in brzojavna poročila.
Trst 14. novembra. Včeraj so se pričakovali tukaj veliki izgredi, a ostalo je vse mirno. Ob */• 9. mri dopoldne so imeli socijalisti svoj shod radi dogodkov v Ino-mostu Sklenila se je resolucija v prilog italijanski univerzi v Trstu. Shoda se je udeležilo 1500 ljudi. Socijalisti so nato demonstrirali pred mestno hišo in so se nato mirno razšli Ob 11. uri dopoldne je bila v zborov, dvorani tržaškega municipija skupščina delegatov italijanskih občin v Avstriji. Navzoči so bili vsi italijanski drž. poslanci, deželni glavar goriški, dr. Pa jer in istrski, dr. Rizzi, 41 delegatov ital istrskih občin, 33 občin iz Goriške in Gradiške, 12 občin iz Trenta in deputacija iz Zadra. Predsedoval je shodu drž. poslanec baron Malfatti. Na predlog dr. De Pierra se je sklenilo protestirati proti dogodkom v Ino-mostu in zahtevati, da se v Trstu c snuje laško vseučilišče. Takisto se je sklenilo, da se bodo v bodoče slični kongresi italijanskih občin prirejevali vsako drugo leto. Prihodnji kongres bo v Trentu Mir se ni nikjer kalil.
Jesenice 14 novembra. Slava občinskim odbornikom, ki so glasovali za skupno slovensko šolo ter preprečili zahrbtne nemške nakane. Sramota izdajalcem!
Dunaj 14. novembra. Slovenski vseučiliščniki so izročili rektorju spomenico, v kateri zahtevajo, 1) da se kaznujejo oni nemški dijaki, ki so v so-botoSlovence z brahijalno silo iztirali iz avle, 2.) da se ukrene vse potrebno v osebno varstvo slovenskih dijakov nasproti neutemeljenim napadom z nemške strani in 3.) da se prepove vsaka provokacija na a k a-demičnih tleh.
Rim 14. novembra. Pri sedaj znanih ožjih volitvah je bilo voljen h 47 vladnih pristašev. Tudi ožjih volitev so se udeležili klerikalci.
Harkov 14. novembra. Na trgu pred spomenikom pesnika Puškina je eksplodirala bomba, ki je močno poškodovala spomenik in razbila vsi okna v bližini.
Varšava 14 novembra. Včeraj so se prigodili tu veliki izgredi; odposlano je bilo vojaštvo, da jih uduši. Ubitih je bilo baje 10 oseb, ranjenih pa 31.
Rusko-japonska vojna,
Petrograd 14. novembra. Rusija je kupila od neke prijateljske države več vojnih ladij za 70 milijonov r u b 1 j e v. Te ladje se medpotoma pridružijo baltiškemu brodovju. Ena oklopnica, kijedobila ime „S vjatosla vu, in ena torpedovka ste se že pridružili baltiški eskadri v Sredozemskem morju
Berolin 14 nevembra. „Lo-kalanzei er" javlja, da so Japonci v zadnjem času močno ojačili in dogradili svoje utrjene okope Velika bitka se lahko prične vsak trenotek.
Berolin 14. novembra. Cuje se, da se nahaja ob železniški progi Irkutsk Mukden 86 000 ruskih ranjencev. Ti ranjenci pripadajo večinoma sibirskim polkom.
London 14. novembra. ,Daily Telegraph* poroča, da se v japonskih vojaških krogih naglasa, da ni neopravičeno optimistično mnenja, da Port Artur pude še pred Božičem.
MF" ZahteT/afte vsekdar sžo-1» *U*n > tinkturo (tudi odvajalno) lekarnarja EHoo   !»;.» v l.iut> l m u i xi «
Dmn.isui cesti In zavračajte pona-redbe ki obsegajo drusilČ««« zdravju škodljivd snovi. Zunanja naročila po 1 povzetju. 19H4 81
ENT/
„bmed najboljših salinskih odvajalnih mineralnih voda". 2840-6      Giuaeppe Lapponi
telesni zdravnik NJ. Setostipapeža. Zaloga v Ljubljani pri
Mihael Ivistnerjii in Peter Lassnuik.
Borzna poročila.
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kurzi dnn. borze 12. novembra 1904. Maložbeni |»*»i.irji.
4°/# majeva renta . . . srebrna renta . . . avsrr. kronska renta
„   zlata 0 ogrska kronska n .
zlata
* <o 4° c
4,J e posojilo dežele Kranjske . 4l/tn/o posojilo mesta Spljet . 4V0 r n Za^ar . 41/s0/o bos.-berc. žel. pos. 1902 4°'0 Češka dež. banka k. o.
40,-
* /l o
41/ 0; /X /0
* .
/o
.        n        »      Ž. 0. .
zst. pisma gal. d. hip. b. pest.   kom.  k.   o. z.
10% pr.......
zast. pisma Inuerst. hr. „      „     ogrske cen.
dež. hr.......
z. pis. ogr. hip. ban. obl.   ogr.   lokalnih Že-
41 ac 0 obl. češke ind. banke . 4°/đ prior. Trat-Poree lok. žel.
4°/0 prior. dol. žel.....
3% „ juž. žel. knp. 1 t»/i -4*3°, o avat. pos. za žel. p. o. .
Srečke.
Srečke od L 18601, ....
„      ,   . 1864 .....|| 273—
„ tizske.....
n     zem. kred. 1. emisye
„    ogr. hip. bauke . .
„    srbske a frs. 100—
„ turške.....
Basilika srečke .
Kreditne „ Inomoške „    .   . .
Krakovske B    .   . .
Lil1       :i.ike B
Avst. rud. križa n
Ogr.    „    „ «...
Kudolfove „    .   . .
Baletmrške „   .   . .
Danajske kom. „    .   . .
I>oInice-
Južne železnice .... Državne železnice . . . Avstr.-ogrske bančne delnice Av8tr. kreditne banke . . Ogrske „ „ . . Živnostenske „ .
Premogokop v Mostu (Brtti)
Alpiuske motan.....75
Praške žel in dr. dr. .   . .
Riina-iiurauyi.....
Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr, družbe . Češke sladkorne družbe . •
v tU ute.
C. kr. cekin......
20 franki.......
20 marke.......
Sovereigns......
Marke........
Laški bankovci .....
Rublji........
Dolarji........
Žitno cene v Budimpešti.
Dne 14. novembra 1904. Termin.
t lKmar	
100 —	100 20
9995	100-15
100-05	100-25
119-95	120-15
98-05	98-25
118-75	11*95
99-50	101 —
10025	101*25
100 —	10O-—
10075	101-75
99-60	100 —
99'60	10010
101*40	102 40
107-40	108-40
100-50	101-20
10050	10120
100-—	100-90
100--	101 -
100-75	101'75
98-5U	
99 —	
307 C5	309 65
10060	101-60
185—	187'—
273- -	277—
162 - -	164- —
307 —	317 —
298*--	309 —
272- -	277 —
94—	98 70
132-50	133-50
20-75	21-75
479 -	490*—
78'-	8360
86- -	91-—
68--	72-—
53 75	5575
28-80	2^-80
66 —	70 —
77- —	81 —
52ti*—	536'—
8S40	S9- —
652 -25	653"25
1636* —	1645 -
671*50	672 50
796 —	798 —
249* -	250 —
66-2 -	665'—
483 75	484 75
2330 -	J340 —
Ć13 50	514 50
AQb' —	309 —
533'	534 50
173 —	175-
ii-aa	11 37
	19-tO
23-50	83*68
	23 98
117-65	U?*f*5
	95 50
254	254-50
4-84	5*—
Pšenica za april Rž „ april
Koruza   n maj Ovea     „ april
n 50 > 50 » 50 . 50
10-30 8 01 7 62 7-21
brez poročila.
Meteorologičao poročilo
Nov. 1	Čas opazovali j a	Stanje i karo-metra v mm	rt o t- B S S	Vetrovi	Nebo
12.	9. zv.	7391	6 1	-1 svzhod	jasno
13. n	7. zj 2 pop.	740 13 739 7	- 02 13 4	si sever p.m.sever	megla jauao
»	3. 3V.	:^5 7	35	sr.sover	jasno
14 n	7. aj. 2,povv	74S6 7^8 9	00 51	sr. jvzh. p. m. jvzh.	jasno jasno
Srednja temperatura sobote in nedelje: 5 4 in 56, — normale: 4 4° in 4 1°. — Mokrina v 24 urah: 0 0 mm in 0 0 mm.
DEBELOST
odstrani hitro in garant, neškodljivo ThielejfiV čaj za odstranjenje debelosti. NajfinejSa izpričevala. Zavitek 2 K (po poŠti -250 K franko po povz.)
iz lekarne Jas. pl. Tdrbk, Btidapešta, Koenigsg. št. 12.
ki: 2 —6 ■
Lspo
los
v I. nadstropju, obstoječe iz 3 sob, predsobe, kuhinje, shrambe, posclske sobe, kleti, drvarnice in podstrešja, išče družina za 1. maj 1905. Vzame se tudi enonadstropna hi^a z malim vrtom, najraje v Sv, Jakoba okraju, v najem ali pa se pod ugodnimi pogoji kupi. 3326—1 Ponudbe pod „1. majnik 1905" upravništvu „Slov. Naroda".
modnega blaga za dame, sukna In raznega manufakturnoga blaga, najcenejši nakup za neveste, bogato zalogo kro-jašklh potrebščin priporoča
J. KOSTEVC
Sv. Petra cesta 4.
Cene strogo solidne. Toćna postrežba. Vzorci se pošiljajo na zahtevo poštni-e
prosto. 2973-9
i!
99
Uradnik
44
Pisma na pošti ni sprejel, ker se rekomad.
pismo ne izroči brez poveri;a Oiipošiljatelj naj tedaj zabteva, da se mu vrne pismo na pristojni poŠti proti poStoo-prejemnemu listu. Zopotnega obvestiia prosi K N Sch. do 25 t. m pod ,Stalna sluiba 550 » na upravništvu „Siov. Naroda" proti inserat-nemu listu. 3a94-2
Računski marker
s kavcijo, išče primerne službe v kaki bolje idoči kavarni ali pa tudi lahko prevzame manjšo, dobro idočo kavarno v najem v mestu ali na deželi. i
Ponudbe naj se pošljejo upravništvu „Slov. Naroda« pod .Kavarna št. 1001.
Dva vajenca
3288-2
sprejme takoj
Albin C. Achtschin
ključavničarstvo v Ljubljani.
ki je absolviral štiri razrede meščanske šole, želi vstopiti v kako pisarno. Ponudbe  na upravništvo „Slov. Naroda" pod   Absolvent". 3322—1
m
n	i	m	m	m	m
					
pereceno. H&^f
Ljubljana, dne ?4. listopada t9Q4.
332»
Razpis.
Za gradbo vodovoda vasi Rake
na 36.000 kron preračujena dela in dobave se bodo oddale potom Javno dražbe.
Pismene, vsa dela zapodajoče ponudbe z napovedbo popusta ali pa doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože
do 1. decembra t. L 12 ure opoldne
podpisanemu občinskemu uradu.
Ponudbe, ki morajo biti kolekovane s kolkom za eno krono, je doposlati zapečatene z napisom: ..Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda za Rako1.
Ponudbi mora bi dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim prezpogojno ukloni.
Razen tega je dodati kot vadi j še &•/• stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovanih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Občinski odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudne cene, oziroma če se mu vidi potrebnim, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrt', proračuni n stavbni pogoji so na ogled pri deželnem stavbnem uradu v Ljubljani.
Ofc>ol**»l*:l urad l*£0LkaL
dne 11. novembra 1904. 3326-1
jI 1870 Ustanovljeno 1870 [
Trgovina s perilom in modnim blagom
C. J. HAMANN
na. Mestnem trg\i šte^T*. O
priporoča naslednje predmete:
2974-6
vezenine in pletenine
kakor jopiče, hlače, moške in ženske nogaice, telesne pasoe,  ogre alce za meča in zapesti itd. itd.
telovnike za dame in deklice
zelo elegantne In praktične:
»^|« za  otroke "KK*
plaščke, mufe, čeveljčke, kapice, rokavice itd. %a  pošteno   pomtrezbo Jamel finim
C. J. HaMANN
dobavitelj perila c in kr Visokosti, raznih častniških uniformiranj, zavodov itd.
Nacf 50 let obstoječa
prodajalna
v večjem trgu na Spodnjem Štajerskem se takoj odda v najem; v trgu so tudi e. kr. uradi.
Več se  poizve pri upravništvu „Slov. Narodau. 3289 2
Brezskrbno
^rodovinsko srečo jamč« prevažna knjiga o pre-obilem blagoslovu % otroki. Z veC kot tisoč zabvalni-cami pcSilja diskretno za \90 h v avsU. znamkah gospa A. Kaupa,
JI
Grenčica
Florian"
in liker 6-860
„Florian"
najboljša kapljica za želodec.
Mesečna soba
lepo meblnvana, se s 1. decembrom odda v novozidani hiši v Ravnikarjevih ulicah št. 4, I. nadstr. (blizo vojašnice pešpolka št. 21  in blizu bolnišnici .
_ M2H 1
Izdelovalci zobotrebnikov!
Prosim za naslov in navedbe cen za večji  odjem.   Ponudbe pod šifro ,,K. J. 4505" na insertni kan. Jana  Gregra v   Pragi, JindHiika ulice štev. 19. 3317-2
Stanovanje
8  2 gobama in kuhinjo   kakor tudi
m patentom se odda za febr. 190f).
Povpraša se na Tržaški cesti Ste 7. 13. I. 32H_-
V nsjezzt so da
takoj ali z novim letom staroznan.
v Trebnjem, Dolenjsko.
Gostilna  obstoji  iz  4   lepih gob, I veže,  kuhinje,  ledenice  in  hleva. Pri
hiši je lep senčnat vrt za goste. < I stilna stoji pri veliki cesti, 1 minuto od farne cerkve in 4 minute od železniške postaje oddaljeua. 3266- I
Ces. kr. avstrijske    ^    državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod Iz voznoga roda.
Velj iven od dne 1. oktobra J 904. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE ju?, kol. PROGA U TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m poaoči osobni 1 vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Frauzensfeste, Inomost, Moaakovo Ljobso čez B Isthal v Ausaet j  S<»lnograd, tex   Kleii.-Reifling   v   Steyr,   v   Liuc,   na  Dunaj   v a  Amstetten.   — Ob 7. uri 5 m rjutraj osobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak. Celovec, F anz nv.e>te  Lmbno. Dunaj, e>i Sv'z v Solnograd, Inomost,   ćez Klein-ReiHing v Steyr, Line, Bude PlatB M
Francove vare Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. u i 54 m i obni vlak
v Trbiž, Pontabel, Beljak, Cel ovec, Ljubno, Selzthal Solnograd, Leud - Gastein, Zeli ara S^r* Inomost, Bregenc Curih. Ženeva, Pariz čez A - - :ej na Du.;.j. — Ob 3. uri 56 m popold:.«? osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Frauzensfes-e, Mo akovo, Ljubno, čez Kit n-Reifling v Steyr, Line, Bndejevice, Plzen, Manjine vare, Heb Francove vai »ve v re, Fr
.direktni voz I. in II razr. , Lipsko, na Dana) čez Amater en. — Ob 10, nri ponoći' osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, M<makov<> iTiM-Monaknvo drektni voz I in 1' razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni -lak.. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop istotako. — Ob 7 uri 8 m i Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA Ob ;s. uri % I m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Acistetten, M rakovo Ii.ora st Franzenistfste, S.lnojfrad Line, Steyr, lschl, Aussee, Ljubno, Celovec. Belj; k (Monak«.»vo-Trst direktni voz 1. in II. r.tz ) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri li1 m li vlak a Du-
naja čez Amstetten, L pskj, Prago (direktni vez I. in II. razred t', Francove vaz«, Karlovo var Heb, Maiijine vare, Plzen, Badejevice, Solnograd,  Line,  Steyr,   Par/   žeaero, Curih, Bregene. Inomost,   Zeli   ob jezeru,   Lend-Gastein    Ljubno,   Celovec,   Smohor,   Poutibel.  — Ob 4. uri 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljnbna, Selzthala,  Belja1. »        >vca, JJonakovoga, Ka mosta, Franiensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer o*obui vlak z Dunaja, Ljnbna, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inom ttr*  Solno,rada čez lUtin-Retfling, iz Steym Linca, Bndejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Ltpske^a. — PROGA IZ NOVEGA  MESTA IN  KOČEVJA.  Osobni vlaki:   Ob 8. ari 44 ru  zjutnj iz Novega mesta Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8 ari 3b m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž   kol. V KAMNIK.   Mešani vlaki: Ob 7. i 28 m zjutraj, ob  2. uri 5 m popoldne, ob  7. un u> m zvečer. — Ob 10. ari 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktebra. — PRIHOD V LJUBLJANO  drž  kol   \L KAM NIKA. Mešam vlaki: Ob 6. uri 49 m ztutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6 uri 10 na zve e Ob 9. uri 65 m ponoči tamo ob nedeljah in pravnikih in le okt bra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani.
Krojaški salon za gospode 23 2 19
IVAN MAGDIĆ
Ljubljana, Stari trg št. 8.
Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših journalih iz najmodernejšega in najboljšega tuzemskega in inozemskega blaga.
Uniformiranje in zaloga potrebščin za Sokole.
Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po Dajraznovrstnejših kombina-Icijah pod tako ngodnimi pogoii, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje fin omrt z zmanjsujoČimi se vplačili.
[Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividendo.
a,}exxina zavarovalna banka Pragri. Rez. fondi: 29,217.694*46 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 78,324.623-Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ vseBltozt ilovaniko « naredao upravo.
Vm poj Milil* daj«:
Generalni zastop v Ljubljani, čejrar piaarne so t lastaej banfine) b
iktla nUoali 121.
17 K.
3-131 iši
Zavaraj« poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj iu najkulantneje Dživa najboljši aloves, koder posluje
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
Izdajatelj in odgovorni urednik: D
r. Ivan Tavčar.
Lastnina in tiik „Narodne tiskarneu.
53
1733339^0304