PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	5 •
Abb. postale I gruppo	LCHil OU lir
Leto XXIV. St. 274 (7167)
TRST, sreda, 27. novembra 1968
PO PREDVIDENEM^ SKLEPU[ PREDSEDNIKA REPUBLIKE
Tajnik KD Mariano Rumor imenovan za predsednika vlade
S posvetovanji med strankami levega centra bo pričel danes-Rahla večina v vodstvu PSI za sodelovanje v vladi, struja De Martina in Giolittija se je vzdržala, proti pa Lombardijeva levica - Življenjepis novega predsednika

Mariano Humor
VIlUUllllUIIIUIIIIIimHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIUIHIIIimnilUIIIIUIIIIIIIUIIIIIIimillllllimillHIIIIIIIIIIIIII
OB VflJONTSKEM PROCESU V L’flQUILI
' V'
«Ce bo kaj vode, odprite dežnike!»
Tako so dvajset dni pred tragedijo odgovorili zaskrbljenemu longa-r°nskemu podžupanu - Tudi država zahteva izplačilo odškodnine
L’AQUILA, 26. — Drugi dan pro-®sa o vajontski tragediji je danes Potekal v odsotnosti osmih obtožencev, ki so dobili dovoljenje, da nekaj dni zapustijo L’AquiIo, dokler ne bodo opravljene formalnosti o določitvi zasebnih strank.
Tudi država, in sicer predsedstvo •btnistrskega sveta in osem ministrstev je danes zahtevalo od “tih obtožencev izplačilo odškod-bine za škodo, ki so jo pri ne-?reči utrpele številne javne uprave. :2Plačilo zahteva država samo od reakcionarjev Societa Adriatica di Stettricita (SADE), ki je bila po nacionalizaciji električnih industrij aljučena v ENEL, ne pa od osta-3*1 štirih obtožencev, ki so državni tbnkcionarji. Vsota, ki jo država Zahteva, ni bila še dokončno do-dčena, vendar bi morala znašati ?*rog štirinajst do petnajst milijard lir. Zainteresirane uprave, po-;e8 predsedstva ministrskega sve-a, so ministrstva za javna dela, a prevoze, za zaklad, za finan-^e’ za industrijo in trgovino, za r*e'° in socialno skrbstvo, za o-hrambo, za pošte, za notranje za-Q®ve in za poljedelstvo.
Današnji razpravi je prisostvovala tudi skupina sedeminštiridese-“h oseb, ki so preživele tragediji. v«čina njih je pri grozotni popia-Ja zgubila svojce. Po zaključku razprave se je skupina preselila v ti-Ssovni urad sodne palače, kjer so Preživeli odgovarjali na vprašanja
asnikarjev.
Najbolj pretresljivo je bilo pričanje tedanjega longaronskega Podžupana Terenzia Arduinija, ki lo Povedal, kako so bili že dva.i-s®t dni pred tragedijo vsi v meste-?u prepričani, da vajontski jaz ne vzdržal pričakovanega vodnega !a*a. Povedal je, da je tedaj tele-onirai na varnostno službo jeza, 5Jer je dobii 0d osebe, ki je niso Se identificirali, skrajno nesramen Odgovor «Ce bo padlo nekaj kap-‘Jic vode — je dejal glas po tele-°nu _ odprite dežnike« •
, 2e več dni - je dejal Arduini, ?: ie pri tragediji izgubil komaj ^•letnega sina — se je v Longa-r°nu govorilo o usadu, do katera bi utegnilo priti vsak trenu Prebivalci so se bali, da bi Pričakovani val pregazil jez ali ga porušil in se zlil v dolino, *°t se je dejansko zgodilo. Prava Panika pa se je polastila ljudi kapi dvajset dni pred tragedijo — nadaljeval Arduini — ko se je *ei»ilja začela tresti. Zagotovili so narn, da gre za navadne potresne ®dnke, medtem ko je šlo za hrib r°c, ki se je začenjal premikati Proti jezeru.
Da so tragedijo predvidevali je Potrdil tudi karabinjer Rinaldo A-sti. ki je v noči nesreče dobil Vkaz, da blokira cesto proti Va-Jontu, Ničesar mi niso dejali o Preteči nevarnosti — je dejal Asti " pač pa so mi povedali, da m Stnel nihče mimo, ker so morali ?bižati vršino bazena. Karabinjer J.e tudi opisal trenutek tragedije, ko ^ zagledal bel plamen, ki se ie Jzdignii iz električnega omrežja, ta*toj nato pa ogromno količino Jorte, kj je odnašala za sabo vse pr je srečala na poti. Asti se je a°maj rešil, medtem ko sta nje 8°v» žena in dve hčerki ostali pod
blatom in ruševinami.
Proces se bo nadaljeval jutri.
Razprava o omejitvah v britanski zbornici
LONDON, 26. — Na londonskem valutnem trgu vlad-: še vedno negotovost. V spodnji zbornici pa se nadaljuje razprava o omejitvenih ukrepih, ki jih je odredila vlada. Vladna resolucija, ki določa uvedbo pologov na uvoz je bila danes odobrena pri prvem branju brez prevelikih ovir, čeprav so laburistični, konservativni in liberalni poslanci kritizirali ta ukrep, ki bo ostal v veljavi eno leto.
Mnogi konservativni in laburistični poslanci so postavili več vprašanj v zvezi z nemškim stališčem med sedanjo valutno krizo. Finančnega ministra so vprašali, ali je res, kar se trdi, da je VVilson neke noči ob 2.30, ko je bila kriza na vrhu poklical v svoj urad za-hodnonemškega poslanika in mu sporočil, da bo britanska vlada zmanjšala kontingent britanskih čet v Nemčiji ali celo umaknila čete iz zahodnega Berlina, če ne bo bonska vlada zvišala tečaja marke. Finančni minister Jenkins je odgovoril, da so sporočila med vladami vedno zasebnega značaja, in da misli spoštovati to načelo.
RIM, 26. — Predsednik republike Saragat je poveril sestavo nove vlade tajniku KD Rumorju. Ustrezno sporočilo je prečital ob 18.45 novinarjem generalni tajnik predsednika republike odv. Picella
Takoj za tem je Rumor iz j a--------------
vil novinarjem, da pri sestavi
nove vlade očitno kaže, da je treba sestaviti organsko in stabilno vlado med tremi strankami levega centra, ki naj nadaljuje «z odločnostjo in prizadevnostjo politike razvoja italijanske družbe». Pri tem, je dejal Rumor,
bo treba upoštevati politične pro- ______,_________.	- ,	, ..	,_T.
grame in indikacije, ki izhajajo iz *;™zo, .^sneje Predsednik ACLI, -/ariniih ra-zrn-nv m*vrj c+mnb-ami iz,- sindikalist in od 1947. leta vsedr-
Mariano Rumor je postal 1937. leta doktor filozofske fakultete na univerzi v Padovi. Med vojno je bil do pomladi 1943. leta poročnik artilerije, kasneje pa med organizatorji odporniškega gibanja v Venetu. Takoj po vojni se je pričel aktivneje ukvarjati s politiko in je bil namestnik tajnika KD za Vi-
zadnjih razprav med strankami levega centra. Omenil je tudi točno določene obveznosti.
žavni svetnik KD. 1948 leta je bil izvoljen za poslanca, nato je bil
D,__	,	.	..... večkrat podtajnik v raznih vladah
Rumor bo s posvetovanji pričel | in ministo za notranje zadeve. 27.
že jutri in bo ob 10.30 sprejel delegacijo demokristjanov, ob 12. uri predstavnike republikancev in ob 17. uri pa delegacijo socialistov.
S tem imenovanjem se je najbrž zaključilo prvo in najbolj kritično razdobje sestave nove vlade levega centra in to z že nekako v naprej predvidenim rezultatom, ko je postal tajnik stranke kandidat za predsednika vlade, kar je v določenem smišlu že v tradiciji KD od Fanfanija, Mora in tudi nekaterih drugih osebnosti.
Istočasno pa so zadeve še vedno zapletene tudi z načelnega stališča, čeprav bo novo imenovani predsedniški kandidat moral verjetno prebresti najtršo čer pri imenovanju ministrov in podtajnikov. Socialisti so namreč sicer osvojili načelo o setavi vlade levega centra, vendar tudi na današnji seji izvršnega odbora samo z zelo tesno večino in z njih strani ostaja vrsta odprtih vprašanj.
Na današnji seji vodstva PSI je prišlo do glasovanja, ki povsem točno odraža razmerje sil med vodstvom, ki je prišlo do izraza na kongresu in na zaunji seji centralnega komiteja. Za sestavo nove vlade levega centra sta se nam-; reč izjasnila samo obe desničarski struji, ki predstavljata — kot je znano — komaj 52 odstotkov centralnega komiteja, proti se je izjasnila Lombardijeva levica, levičarski center z De Martinom in Giolittijem na čelu, pa se je glasovanja vzdržal v pričakovanju razgovorov in pogajanj o vladi.
Zeio verjetno je odvisna od De Martina in Giolittija dokončna rešitev vladne krize, ker je zelo težko sprejemljiva vlada levega centra, ki bi predstavljala v lastnih strankah šibko večino. Na tej osnovi pa ni možna trdna in organska vlada levega centra, kot je to v uvodnih besedah po investituri dejal predsednik Rumor.
Na glasovanju vodstva PSI je dvanajst svetovalcev (vključno Nenni) glasovalo za resolucijo, ki se obvezuje za vladno sodelovanje in to svetovalci struj «autonomia socialista« in «rinnovamento», vzdržalo se je sedem svetovalcev struje «riscossa socialista« ter svetovalec struje «impegno socialista«, proti pa sta glasovaia svetovalca «sinistra socialista«.
Poslanec Mariano Rumor se je rodil v Vicenzi 16. junija 1915 v družini z dolgo katoliško tradicijo. Njegov ded je bil lastnik tiskarne in je bil ustanovitelj katoliškega gibanja na področju Vicenze. V tem okviru je pričel 1889. leta izdajati list «L’operaio cattolico«, ki po 79 letih še vedno izhaja.
januarja 1964 je bil izvoljen za tajnika KD, za kar je bil potrjen na kongresu v Milanu letošnjega leta.
Dijakom priznana pravica do zborovanja
RIM, 26. — Dijaki srednjih šol bodo smeli odslej imeti na šolah, ra katerih so vpisani, zborovanja zv debatiranje o svojih problemih. Tako je določilo danes ministrstvo za šolstvo, ki je po masovnih demonstracijah prejšnjih dni sprejelo upravičeno študentsko zahtevo.
Zborovanja, ki bo moralo poteka, ti izven ur pouka, se bodo lahko udeležili dijaki enega razreda ali več vzporedni, v določenih primerih pa tudi cele šole. Udeležiti se ga bodo morali tudi ravnatelj in nekateri profesorji, prisostvovali pa bodo lahko tudi starši. Teme zborovanj se bodo morale omejiti na področje šolske dejavnosti; predloge in prošnje; ki bi izšle iz zborovanj, bo moral ravnatelj proučiti in delno ali celotno sprejeti '• mejah, ki jih dovoljuje obstoje ča zakonodaja.
Špekulativni kapital zapušča Zah. Nemčijo
BONN, 26. — Zahodnonemški minister za gospodarstvo Karl Schiller je v poslanski zbornici izjavil, da je včeraj in danes zapustilo Zahodno Nemčijo 510 milijonov dolarjev špekulativnega kapitala.
Nocoj je Sciller izjavil, da je sedem od enajstih držav, ki so se zbrale prejšnji teden v Bonnu, zahtevalo, naj Nemčija zviša tečaj marke. Z izjemo Švice in treh držav so vse druge države skupine desetih zahtevale, naj se marka revalvira za 7,5 odstotkov, kar bi zmanjšalo za približno 10 milijard mark presežek bonskega izvoza in bi hudo oškodovalo programe za pomoč tujini in druge mednarodne obveznosti Nemčije.
Schiller je dodal, da bi bilo politično brezpredmetno in zgrešeno pričakovati, da bi taka revalvacija lahko popravila napake drugih.
Schiller je tudi izrazil bojazen, da bi ukrepi v Veliki Britaniji in Franciji mogli pripeljati k splošnemu ozračju protekcionizma. Izrazil je upanje, da bodo vsi sedanji ukrepi postopoma privedli do reforme svetovnega valutnega sistema.
Med razpravo o ukrejuh, ki jih je sprejela bonska vlada, t.j. o novem davku na izvoz in o davčnih olajšavah za uvoz, je govoril tudi kancler Kiesinger, ki je dejal, da so te ukrepe narekovali nemški interesi, toda tudi «odgovornost do mednarodne valutne skupnosti«.
RAZSTAVA BERIL OBVEZNIH SOL TREH DEŽEL V VIDMU
Na včerajšnjem «dnevu Slovenije nad 600 šolnikov iz treh dežel
Podobni, vendar razširjeni razstavi bosta prihodnji leti v Novi Gorici in v Celovcu - Pobuda je rezultat prijateljskih stikov, ki so jih uči. telji iz Bovca navezali s svojimi stanovskimi tovariši v Tareentu
VIDEM, 26. — Nad 600 šolnikov Koroške, Slovenije in dežele Furlanije - Julijske krajine je včeraj prisostvovalo «dnevu Slovenije«, ki ga je Furlansko gibanje za didaktično eksperimentiranje priredilo v okviru razstave beril obveznih šol teh treh sosednih dežel. V občinski dvorani Ajace je bilo moč na vsakem koraku slišati vse tri govorice, slovensko, italijansko in avstrijsko, ki so se prepletale med seboj in služile kot sredstvo sporazumevanja med vzgojitelji, ki jim prav zavoljo njihovega delovanja na tako občutljivem področju pripada pomembna vloga pri vzgajanju mladega rodu, da se bo med seboj razumel in spoštoval.
Poročilo o vzgojnih metodah v obvezni šoli, kakor tudi o nastanku sodobne slovenske šole sploh je imel namestnik republiškega tajnika za prosveto in kulturo Bo-
ris Lipužič. Njegov govor so pre- • vajali v nemščino in italijanščino I Sledil je praktični prikaz pouka1 petja in angleščine z učenci osem letke iz Nove Gorice.
Najštevilneje so bili zastopani učitelji iz Koroške, katerim je nadrejeni šolski voditelj izrecno priporočal, naj si ogledajo razstavo, ter jim potovanje omogoč:! na takšen način, da jih je včeraj oprostil pouka. Kakšnih 200 učiteljev je bilo nadalje iz Slovenije, skoraj izključno iz občine Tolmin. Koristnost te pobude pa je spoznalo tudi nekaj slovenskih u-čiteljev in profesorjev s Tržaškega in z Goriškega, ki so prav tako prišli včeraj popoldne v Videm. Zanimivo je, da so bili prisotni nadalje številni šolniki iz 600 kilo metrov oddaljenega Novega Sada v Vojvodini. Semkaj so prišli na podlagi dogovora s slovenskimi šolami, ker so jim nudili učni
(niiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii
OMEJITVENI UKREPI FRANCOSKE VLADE
De Murville je včeraj izjavil da «vojna za frank ni še dobljena»
Obrazložil j« vrsto strop ukrepov za premaganje sedanje krize Izdatki za atomske poizkuse se bodo znižali samo za 400 milijonov
PARIZ, 26. — Predsednik francoske vlade Couve de Mur- na Pacifiku. Podpora za zgraditev ville je podal danes v poslanski zbornici izjavo o gospodar- francosko-britanskega nadzvočnega ski, finančni in valutni politiki vlade. Iz njegovih izjav iz- ! trgovskega letala ((Concorde« se bo haja, da bo potrebno zmanjšati potrošnjo, da se prepreči in- zmanjšala za 60 milijonov frankov, flacija, ter olajšati izvoz, s tem da postane francoska proizvodnja bolj konkurenčna.
De Murville Je izjavil, da se
akcijski program vlade lahko povzame v treh «zelo enostavnih formulah«: zagotoviti v bližnji prihodnosti zaščito valute, obnoviti ravnotežje, nadaljevati gospodarski razmah.
Glede prve točke, t. J. obrambe
iiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiii m n milili i im n milili n n mn iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiii
Delegacija ANPI zaključila obisk v Jugoslaviji
Skupna obveznost, da nadaljujejo borbo za likvidacijo vojaških blokov
(Od našega dopisnika) I rioosvobodilne borbe Jugoslavije iz-mrnrRAn 9«	_ Danes ie do 'menjala informacije o družbeno
BEOGRAD, 26. Danesje^ ^lirični .vlogi borbenih orgaruza-
osmih dneh bivanja v Jugoslaviji kjer je bila gost Zveze združenja borcev NOV Jugoslavije, odpotovala v domovino delegacija nacionalnega združenja partizanov Italije ANPI pod vodstvom predsednika Arriga Boldrinija. Med bivanjem v Jugoslaviji je delegacija, ki jo je sprejel tudi predsednik Tito, obiskala poleg Beograda razne ustanove v Skopju, Kragujevcu in Zagrebu, kjer se je seznanila z druž-beno-političnim in gospodarskim sistemom, z vlogo proizvajalcev v razvoju samoupravljanja, z delom družbeno političnih organizacij ter razvojem socialističnih in družbenih odnosov. Delegacija ANPI je poleg tega v razgovoru z zastopniki Zveze združenja borcev narod-
imiHiHHHHHHHmiiiiiiiiimiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiimiimiiiiiiiiimiiimmmiimimimiiiiiiiiHiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiimiimiiiiHHiiiiiiii
Ameriška letala bombardirala ozemlje Severnega Vietnama
Šlo je za «obrambno akcijo» ■ Sajgonski režim je pripravljen, da se udeleži pariških pogajanj - Sporazum med SZ in DR Vietnama
SAJGON, 26. — Dve važni. vesti iz Vietnama: prva, nepotrjena, da je sajgonski režim sporočil ameriški vladi svojo pripravljenost, da se udeleži pariških pogajanj; druga, tokrat uradna, da so Američani znova bombardirali ozemlje Severnega Vietnama.
Prvič po 1. novembru so včeraj ameriški bombniki ponovno spustili svoj smrtonosni tovor nad se-vernovietnamskim ozemljem, nekaj km severno od demilitariziranega pasu. Po ameriški verziji je šlo za bombardiranje «obrambnega značaja«: bombe so izpustili, da bi omogočili rešitev posadk dveh izvidni-ških letal, ki jih je severnoviet-namsko protiletalsko topništvo sestrelilo.
Proti novi ameriški provokaciji je ostro protestiral glasnik hanoj-ske delegacije na pariških pogajanjih Nguyen Than Le. Potem ko je znova zahteval takojšen začetek pogajanj, med štirimi ali pa. v odsotnosti sajgonskih lutk. v troje, je Than Le dejal, da Domenijo včerajšnji incidenti »vojna dejanja proti DR Vietnamu, ki nasprotujejo obvezi ZDA, da brezpogojno prekinejo bombardiranje. Poleti a-meriških izvidniških tn drugih letal, oboroženih ali ne, nad severno-vietnamskim ozemljem — je dejal hano.iski glasnik — in bombardiranje z lažnivo pretvezo pomoči pilotom, ki so bili kaznovani, kor so kršili zračni prostor DR Viet
nama, pomenijo vojna dejanja in kršijo na grob način suverenost in varnost DR Vietnama in nasprotujejo mednarodnemu pravu. Ta dejanja — je zaključil Than Le — škodujejo iskanju miru v Vietnamu: ZDA bodo morale nositi vso odgovornost za njihove posledice.
Voditelj ameriške delegacije Cy-rus Vanče je na drugi strani izjavil, da je odločno protestiral pri veleposlaniku Ha Van Luu, enem od predsednikov hanojske delegacije, zaradi streljanja proti ameriškim izvidniškim letalom, ki letajo nad demilitariziranim pasom ali nad ozemljem Severnega Vietnama.
V ameriških krogih menijo, da včerajšnje «obrambno» bombardiranje ne pomeni kršitve odloka o prekinitvi bombardiranja.
Bolj optimistične, čeprav neuradne, so vesti iz Sajgona: tiskovna agencija ANSA, sklicujoč se na »obveščene vire«, poroča, da je južno-vietnamski predsednik Nguyen Van Thieu sporočil ameriškemu veleposlaniku Bunkerju, da je njegova vlada pripravljena na sodelovanje na pariških pogajanjih.
Kot smo dejali ni bila vest še uradno potrjena. Ameriški glasnik je samo sporočil, da sta imela danes Bunker in Thieu v predsedniški palači dvajsetminutni razgovor.
V vvashingtonskih vladnih krogih pa so nekateri funkcionarji pove-1 živil, goriva, orožja in municije.
dali, da je ameriška vlada že dobila sporočilo sajgonskega režima o udeležbi na pariških pogajanjih. V istih krogih menijo, da bo saj-gonska vlada uradno razglasila svojo odločitev v prihodnjih dneh.
Na vietnamskih bojiščih je prišlo danes do ostrih spopadov. Naj-hujši boji so bili na področju demilitariziranega pasu, pri katerih so sodelovali ameriški in južnoviet-namski vojaki, helikopterji in topništvo. Izgub, ki so jih utrpeli na obeh straneh, niso še javili. Ostri boji tudi ob kamboški meji, kakih petdeset km pd Sajgona. Enote FNO pa so z raketami obstreljevale vas v bližini Kontuma in vojaško bazo pri My Thoyu, 60 km južno od prestolnice.
V Sajgonu je v neposredni bližini ameriškega veleposlaništva eksplodirala bomba, ki ni povzročila žrtev. Gre za tretji tovrstni incident v bližini veleposlaništva v zadnjih treh dneh. Do eksplozije je prišlo na hodniku sedeža društva «Vietnam-Amerikav>, ki ie kakih tristo metrov oddaljen od ameriškega diplomatskega predstavništva.
Hanojska tiskovna agencija je sporočila, da so danes v Moskvi podpisali nov sporazum med SZ in DR Vietnama, po katerem bodo Rusi dobavljali severnim Vietnamcem leta 1969 velike količine
cij, o njihovem delu in o zavzemanju obeh organizacij na mednarodnem področju v zvezi z najnovejšim razvojem dogodkov, posebno v Evropi.
Udeleženci odporniškega gibanja Italije in Jugoslavije so se obvezali, da zaradi nadaljevanja procesa popuščanja napetosti v Evropi in na svetu nadaljujejo borbo za likvidacijo vojaških blokov NATO in varšavskega pakta ter proti teoriji in stališčem NATO o {(nadzorovani neodvisnosti« ter o teoriji varšavskega pakta o ((omenjeni suverenosti«, ter bodo dosledno vodili borbo proti vsem oblikam oživljanja nacifašizma in revan-šizma. Organizaciji opozarjata na nevarnost na področju Sredozemlja in pozivata borbene organizacije sredozemskih držav, da prispevajo k naporom miroljubnih sil, da bi se Sredozemlje spremenilo v področje miru in sodelovanja, in da bi se okrepila neodvisna vloga držav Sredozemlja. Zastopniki obeh organizacij so se nadalje dogovorili, da v bodoče, za napredek in utrditev medsebojnega sodelovanja, nadaljujejo prakso medsebojnih stikov in obiskov, izmenjavo misli, informacij o vseh vprašanjih dvostranskih odnosov in važnih mednarodnih dogodkov.
Člani delegacije ANPI so se po vrnitvi v Italijo brzojavno zahvalili predsedniku Titu za pozornost in za jiotrditev stikov globokega prijateljstva med narodi Jugoslavije in Italije.
Pomočnik tajnika za informacije zveznega izvršnega sveta Enver Hu-mo je danes v zvezni skupščini odgovoril na vprašanja poslanca Božidarja Gorjana, ki se je zanimal, zakaj je prenehal izhajati v Jugoslaviji časopis ((Zemlja sovjetov«, ki ga je v Jugoslaviji tiskala sovjetska časopisna agencija APN, in kako je z delovanjem Informativnih služb v Jugoslaviji. Humo je dejal, da je delovanje informativnih služb urejeno z mednarodnim sporazumom od 1961. leta in da je danes delo služb v skladu z zakoni o tisku in meddržavnimi pogodbami. Časopisna agencija APN je 1966. leta pričela izdajati v Jugoslaviji ((Zemljo sovjetov« v srbohrvaščini, ki ga je zadnje čase tiskal zagrebški Vjes-nik, medtem ko je beograjski Interpret skrbel za prevajanje. Po intervenciji čet varšavskega pakta na Češkoslovaškem In napadanju Jugoslavije v sovjetskem tisku sta Vjesnik in Interpret odpovedala APN svojo pomoč. To je edini vzrok, zakaj ta list od septembrn ne izhaja. Pristojni organi zagotavljajo vsem ustanovam normalno delo in se zavzemajo, da se to delo normalno opravlja, je Enver Humo.
franka, je de Murville sporočil obnovitev nadzorstva nad valutno izmenjavo, ki je začelo veljati včeraj zjutraj. Poudaril je, da bodo to nadzorsbvp strogo izvajali in da bodo kazni zelo stroge Pripomnil je. da je -sedaj« odprta' pot zk povratek kapitala v Francijo.«
Toda potrebno je tudi obnoviti ravnotežje glede proizvodnih stroškov, cen, mezd, kreditov, javnih finartc. Da bo Francija lahko zopet konkurenčna, je dejal de Murville, je vlada odobrila davi načrt zakona, ki ukinja davek na mezde v breme industrije in se zamenja z davkom na dodatno vrednost.
Pripomnil je, da bo francosko gospodarstvo s tem v ugodnem položaju v odnosu do tujih konkurentov. Ta prednost se bo podvojila v odnosu do uvoza, ker bo ta avtomatično prizadet z višjim davkom.
Zatem je de Murville naštel tri ukrepe, ki naj bi preprečili višanje cen. Omenil je ukinitev prometnega davka za meso. Glede mezd je izjavil, da bodo ((nastala vprašanja proučili kakor predvideno, čeprav je logično, da bo treba tudi glede tega. kakor na drugih sektorjih, upoštevati splošno stanje«.
Govoril je nato o varčevanju z državnimi financami. Kakor je o-menil de Gaulle, bo primanjkljaj v -proračunu za prihodnje leto zmanjšan na 6345 milijonov frankov. Varčevanje se bo izvedlo s	.... ... __ ... _____ _______
tem. da bodo zmanjšali podpore kakšna bo njena odločitev. Zaklju-
K temu je treba dodati hitrejšo izterjanje davkov na dodatno vrednost, kar bo dalo skupno 2105 milijard frankov. Skupaj z drugimi varčevalnimi ukrepi bo moč zmanjšati primanjkljaj za 5346 milijonov frankov.
V začetku je de Murville izjavil, da ((Francija ni še dobila vojni «. frank«. V nedeljo je dobila bitko, ki je v teku od 4. novembra. Sedaj pa morajo vlada, parlament in vsa dežela iti na delo.
De Murville je nato govoril o razvoju krize In trdil, da je izbruhnila 4. novembra ter se naglo razširila na vse zahodne države. Dodal je, da je frank letošnjega maja ošibel, gospodarstvo ni bilo še na trdnih nogah, ker preveč državljanov ni imelo zaupanja v Francijo in so gledali predvsem svojo korist.
Zatem je de Murville trdil, da je bila kriza predvsem mednarodna. kar kaže tudi dejstvo, da so sklicali v Bonnu sestanek finančnih ministrov desetih držav. Konferenco so sklicali na pobudo bonske vlade, ker je njena valuta postala premočna. Na konferenci so govorili o stanju marke in franka, toda tudi o drugih valutah in o vseh vprašanjih, ki so nastala v zvez; s premiki kapitalov.
Glede franka je bila temeljita diskusija, ker se je vsak zavedal, da pritiče francoski vladi sprejeti svojo odgovornost in nihče si ni dovolil predlagati kakršno koli rešitev. Franclja m sprejela nobene obveznosti in tudi ni dala vedeti,
nacionalizirani industriji (železnice. elektrika, plin, telekomunikacije) in na drugih sektorjih.
ček je bil ta, da so sklenili dati Franciji dve milijardi dolarjev posojila. Poleg tega ima Francija Kar se tiče vojaških izdatkov, pravico do dviga 985 milijonov do-so jih sklenili znižati za 400 mi- iarjev prj mednarodnem denarnem
lijonov frankov, s tem, da se razveljavijo atomski poskusi, ki so bili določeni za prihodnje poletje
skladu. De Murville je dejal, da spričo tega ni bilo moč govoriti o razvrednotenju.
material za poučevanje madžarske manjšine. Slovenija je namreč razstavila tudi berila za italijansko in madžarsko manjšino, ki živita na njenem ozemlju. Poleg didaktičnega ravnatelja prof. Guer-rina Zanonija, ki je pobudnik razstave, so se konference udeležili predstavniki šolskih oblasti iz Trsta in Gorice in pedagoški svetovalec za slovenske šole v Trstu prof. Stane Mihelič.
»Sedanja knjižna razstava U> konferenca o učnih metodah sta sad stikov med šolniki, ki smo jih mi, Bovčani, navezali s kolegi v okolici Tarčenta v Italiji pred skoraj poldrugim letom,« je dejal profesor Vlado Uršič, ravnatelj osemletke «Peter Skalar« v Bovcu. »Naši učenci so razstavljali v šoli v Moggio Udinese ter peli v vasi Buie. Prek teh šol smo se seznanili z didaktičnim ravnateljem profesorjem Zanonijem in z njim prišli do dogovorov, kako bi naše sodelovanje še poglobili in razširili. Tako je nastala ideja o tristranskem srečanju, kateremu smo sedaj priče. Prihodnji takšni manifestaciji šolnikov bosta v razširjeni obliki v Novi Gorici in pa v Celovcu. Reči moram, da so nas v Furlaniji zelo prisrčno sprejeli in da vlada za naše knjige in še posebej za pouk na italijanskih in madžarskih šolah izredno zanimanje«.
Kakor smo že uvodoma omenili, je bila koroška delegacija izredno številna. Sestavljali so jo učitelji nemških in mešanih (slovenskih) šol iz okrajev Velikovec, Spital, Celovec, Beljak in Borovlje. Vodil jo je inšpektor za nemške in dvojezične (slovenske) šole prof. Rudolf Vouk.
Šolski upravitelj Herman Velik iz Koroške je o razstavi dejal, da je njen ogled osebno priporočat deželni šolski svetnik za Koroško, in sicer ravno ob priliki dneva slovenske knjige, da bi se seznanili z učnimi metodami v sosedni republiki
Potožil se nam je, da jim primanjkujejo šolske knjige, zlasti pa pogrešajo jezikovne vadnice, medtem ko za višjo stopnjo sploh nimajo knjig, ki bi dijakom pomagale pri tehničnem pouku. Profesorji jih sicer rabijo zase, vendar samo toliko, kolikor črpajo snov iz njih, medtem ko so dijaki brez slovenskih tekstov.
((Potrebno bi bilo imeti več stikov s šolami v Sloveniji — je še dodal upravitelj Velik. Te želje so pojavljajo predvsem pri tistih zavednih učiteljih na mešanih šolah, ki slovenski pouk resno jemljejo k srcu.«
Omenimo naj, da je avstrijsko nižje šolstvo takole razdeljeno: najprej so štiriletne osnovne šole, nakar sledita dve paralelni štiriletni ločeni šoli: glavna šola, ki je nekakšna naša enotna srednja šola, ter gimnazija.
Zelo zanimiva je nadalje tudi izjava, ki nam jo je podai profesor Novak z novogoriške osemletke, ki je včeraj popoldne udeležencem prikazal praktični pouk angleščine s pomočjo avdiovizualne metode. Povedal nam je, da ima kolektiv novogoriške šole zelo prijateljske zveze z neko sorodno šolo v okolici Conegliana, ki trajajo že več kot leto dni ter se krepijo in obetajo dobre rezultate.
Ob tem se nam nehote vsiljuje vprašanje, kako je mogoče, da ti stiki nastajajo le med oddaljenejšimi šolskimi kolektivi, nikakor pa ne med bližnjimi, konkretneje, da ne nastajajo na u-radni in najbrž niti ne zasebni ravni med stanovskimi kolegi na slovenskih šolah v Italiji ter v bližnjem slovenskem zamejstvu. Je mar to slučajno, ali pa morda posledica neke politike?
G. V.
V Bukarešti konferenca sil varšavskega pakta
Med drugim menda razpravljajo o bližnjih ma-nevrih, ki bodo tudi na romunskem ozemlju
varšavskega pakta maršal bovški.
Jaku-
iiuiiiriiiniMniiiHiiiuiiiiiiuiuiiiiuiiniiiniuiiniiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiifiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiHHiiiia
DANES SE JE PRIČELA	Up ton Sinclair
in Arnold Zwerg sta umrla
BOUND BROOK (New Jersey), 26. — Upton Sinclair je v starosti 90 let umrl v neki kliniki v Nem Jersepu Pisatelj je bil znan po vsem svetu po svojih knjigah socialne vsebine.
Prvi uspeh je dosegel leta 1906 z romanom «Džungla», nakar so sledila dela, ki niso imela posebne literarne vrednosti Njegove pisateljska veljava se jz obnovila leta 1943 in 1945 je prejel Pulitzerjevo nagrado. Poskusi’ se je tudi v politiki in leta 1934 mu je le za malenkost spodletelo, da ni bil izvoljen za guvernerja Kalifornije. V svoji več kol SO letn karieri je napisal okrog HO del, v katerih je vedno ohranil svoj i zvestobo idealom socializma. Več njegovih del je prevedenih v mnoge jezike.
BERLIN, 26. — Po dolgi bolezni je v vzhodnem Berlinu umrl, star 81 let, nemški romanopisec Arnold Zmeig, ki jj postal slaven s svojimi knjigami z bojišč prve svetovne vojne. Njegova najbolj znana romana sta «Verduns ter «Primer narednika Griše«, ki sta bila prevedena v 17 jezikov Arnold Zmeig je sam doživel vojn . v jarkih pri Verdunu.
Kot Žid je leta 1933 pravočasno zapustil nacistično Nemčijo ter odšel v Palestini. Leta 1948 se je vrnil v vzhodni Berlin. V Vzhodni Nemčiji je bil deležen velikih časti in odlikovanj in dodeljene so mu bile važne funkcij na kulturnem področju.
BOLGNA, 26. — Umrl je časnikar in pisatelj Eugenio Ferdinan-do Palmieri, star 65 let. Napisal je šest gledaliških del in nekaj zbirk pesmi.
BUKAREŠTA, 26. — Danes se je pričela redna konferenca članic držav varšavskega pakta. Konferenca se vrši v naivečji tajnosti in ni znan niti dnevni red razgovorov. Pred konferenco je samo romunska uradna agencija objavila vest, da bodo razpravljali o vprašanjih usposobitve vojakov za boj.
Vendar pa opazovalci istočasno trde, da gre tudi za dve pomembni politični vprašanji, ki bosta na dnevnem redu Predvsem naj bi se dogovorili za sestanek «na vrhu« med podpisniki varšavskega pakta, na katerem naj bi preučili odnose. Poleg tega pa bodo menda tudi obravnavali nove manevre, ki bi se naj vršili tudi na romunskem ozemlju.
Zadnje vprašanje je dokaj zapleteno saj bi predstavljalo formalno opravičilo za vstop sovjetskih čet na romunsko ozemlje. V tej zvezi so romunske oblasti izdale Uradno sporočilo, ki pa ne pove nič določenega in samo govori, da v ((bližnji prihodnosti« manevrov ne bo. Romunski tisk danes ničesar podrobnejšega ne poroča o konferenci in se omejuje na uradno sporočilo, v katerem je izjavil j rečeno, da bo konferenca trajala do 29 novembra. Znano je tudi, da B. B. I konferenci predseduje poveljnik sil
Titove čestitke A. Dubčku
BEOGRAD, 26.	— Predsednik
zveze komunistov Jugoslavije maršal Tito je brzojavno čestital ob rojstnem dnevu prvemu tajniku CK KP Češkoslovaške Aleksandru Dubčku ter mu zaželel dobro zdrav je in mnogo uspeha v njegovem vnetem delu za blaginjo bratskih narodov Češkoslovaške, za nadaljevanje ustvarjalnega razvoja socializma na češkoslovaškem in za mir na svetu.
BUDIMPEŠTA, 26. - Trije madžarski železničarji so umrli in številni potniki so bili ranjeni zaradi iztirjenja vlaka Budimpešta-Szombathely, do katerega je prejšnjo noč prišlo v bližini postaje I!agytetenydioso. Vlak se je iztiril iz do sedaj še neznanil. razlogov in jc treščil v ustavljer tovornjak. Pri nesreči so izgubili življenje strojevodja, kurjač in nadzornik.
SLOVESNA OTVORITEV RAZSTAVE OB UMETNIKOVI 70-LETNICI
V
Černigoj je pravi tržaški proizvod ki je ostal zvest svojemu narodu»
Pred številnim občinstvom sta spregovorila dr. Hlavaty in ravnatelj Montenero, Dina Slama in Miloš Pahor sta izvedla glasbeni program, Aljoša Žerjal pa je pokazal svoj odlični film o Černigoju
Slovesno in obenem prisrčno je bila včeraj zvečer otvorjena Černigojeva antološka razstava ob njegovi 70-letnici. Slikar Klavdij Palčič je v imenu kulturne komisije pri SKGZ in Slovenskega kluba pozdravil navzoče, nakar je spregovoril dr. Robert lllavaty, ki je dejal:
»Zelo sem zadovoljen, da smem spregovoriti nekaj pozdravnih in u-vodnih besed nocoj, ko moj dragi prijatelj in nestor slovenskih likov-nikov v Trstu otvarja svojo jubilejno razstavo v tem Kulturnem domu. Menim, da je hotel on sam — kakor tudi mi vsi — s to razstavo počastiti svoj življenjski jubilej, se pravi 70-letnico svojega plodovitega življenja.
Naša dolžnost je, da mu v prvi vrsti iskreno čestitamo k temu lepemu doživetju in da mu kot svojemu človeku in umetniku zaželimo še mnogo let zdravega življenja in uspešne umetniške tvornosti.
S prijateljem Černigojem, pravzaprav z njegovo umetnostjo, sem se prvič srečal, ko je leta 1922 v Ljubljani izšla prva izdaja Ribičičeve otroške igre »V kraljestvu palčkov«, ki jo je Černigoj prekrasno ilustriral. Kmalu nato sem ga tudi osebno spoznal in ol takrat sva ostala v ožjih stikih in delovnem prijateljstvu.
O Černigoju vemo vsi veliko, saj je po svojem umetniškem delu in po svojih razstavah stalno prisoten med nami. Menil : pa. da je vendar primerno in spodobno, da re-kapituliram v kratkih besedah njegovo življenjsko pol, po kateri je dospel zdrav, delaven in še tako svež do tega življenjskega mejnika.
Prof. Černigoj se je rodil v Tr- na velikih ladjah, kot scenograf,
stu, študiral je najprej umetnostno šolo v Trstu, potem slikarsko akademijo v Bologni in v Miinchnu, kjer so se izoblikovali naši največji slikarji od Ažbeta do Groharja in Jakopiča, in je končno dopolnil svoje umetniške študije v Bauhausu v Weimarju v Nemčiji. Po končanih naukih se jv vrnil v Trst, poučeval v Postojni od 1923 do 1925 je odšel v Ljubljano, kjer je poučeval risanje na srednji tehnični šoli. Po drugem študijskem razdobju v Weimarju l.t kratkem ponovnem bivanju v Ljubljani se je vrnil v Trst. Od leta 1945 se je dokončno naselil v Trstu in poučeval risanje na slovenski realni gimnaziji in učiteljišču v Trstu. Černigoj je edini Slovenec, ki je študiral v Bauhausu problematiko konstruktivistične smeri, katere idejni zasno-vatelj je bil znameniti nemški arhitekt Gropius. Z o to umetniško smer se je Černigoj močno zagrel in ustanovil po prvi vojni v Trstu skupaj s Karmeličem avantgardno slikarsko skupino.
Černigoja kot izredno delovnega, visoko nadarjenega in nemirnega, revolucionarnega umetnika karak-terizira nenehna menjava stila. Zato se je v svoji bogati tvornosti izoblikoval v učinkovito pozitivistično-impresionistični umetnosti. Černigojeva ustvarjalna produkcija je bila že od mladih let razgibana in raznolika bodisi v tehniki, v stilu in problematiki, od akvarela in olja do dekorativnega slikarstva, intarzije, štukature, mozaika, zgrafita in zelo uspešno v vseh oblikah grafike. Znano je, du sc je Černigoj u-veljavil kot umetnik pri opremah
HiiiiiniimuiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiniiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinin
DVE PLATI RUBLJA
Na eni poimenska vrednost na drugi grb Sovjetske zveze
Urednik Ekonomičeskoje gazete ekonomist V. F Filipov je po točkah pojasnjeval osnovne značilnosti gospodarske reforme v Sovjetski zvezi. »Reforma je sestavljena iz treh prvin. Prva je nov način upravljanja (prešli smo na tako imenovano upravljanje po panogah). Druga prvina je izpopolnitev načrtovanja (najti moramo takšne oblike centraliziranega načrtovanja in metode, ki bodo dovoljevale večjo gospodarsko samostojnost podjetij). Tretja prvina je povečanje ekonomske stimulacije.*
»Ekonomska stimulacija je prav tako sestavljena iz treh prvin,* je pojasnjeval Filipov. »Prva je zaslužek (načeloma enak zaslužek za delo). Druga prvina so družbeni skladi (brezplačno zdravstveno zavarovanje, brezplačno šolanje in pridobitev kvalifikacij, pokojnine, štipendije, brezplačno potovanje v sanatorij in dom oddiha, vzdrževanje otroških vrtcev, jasli itd.). Tretja prvina so rezultati dejavnosti podjetja »
Naivno so vprašali: «Kaj pomeni 'brezplačno'; ali to pomeni, da plača nekdo drug, ne pa zaposleni? Ekonomisti trdijo, da je treba vse plačati. Nič ne more biti brezplačno. Vi pa ste vendar ekonomist?*
»Seveda, toda pri nas ne plačujemo neposredno. Naš plačilni sistem je sestavljen iz treh prvin. Najprej tarifno kvalifikacijsko kazalo (kvalifikacija delavca in kvalifikacija dela). Vsako podjetje v okviru tega določa razred svojemu delavcu. Druga prvina je plačilni razred, tretja pa tarifni koeficient, to je, razmerje ravni plač delavcev različnih kvalifikacij. O tem, kakšen razred kdo dobi, odloča podjetje, in nihče ni od zgoraj. V tujini govorijo, da določajo vse plače v Moskvi. To ni točno.*
»Kakšen je vpliv delavcev na odločanje o poslovanju?*
»Na proizvodnih posvetovanjih v industriji se zbere vsako leto kakih pet milijonov zaposlenih. Potem imamo tu sindikat. O vsem, kar zadeva zaslužke, materialni položaj in pogoje dela, odloča administracija, toda ob soglasju s sindikatom. Imamo partijsko organizacijo, ki ima v podjetjih pravico nadzorovati dejavnosti administracije.*
»Ali zasluži tisti, ki dobro dela, več kot tisti, ki dela slabo?*
»Najprej se moramo dogovoriti, kaj mislite z «dobro dela*. Ali ima višjo kvalifikacijo ali kaj?*
Po daljših pojasnilih smo dobili končno jasen odgovor: če nekomu uspe narediti več, bo tudi več zaslužil. Imajo pravcat sistem načrtovanja.
Letošnjo jesen je «Pravda» ob triletnici uvedbe gospodarske reforme priobčila članek N Bajba-kova, namestnika ministrskega sveta Sovjetske zveze in predsednika državne planske komisije. Bajbakov sprašuje ali je smotrno tudi v prihodnje ohraniti množico raznih oblik načrtovanja, ki po-
nagrajevanja za rezultate celotne gospodarske dejavnosti podjetja. Zaradi tega predlaga, da podjetja postopoma osredotočijo v enoten sklad za materialno stimulacijo vsa sredstva posebnih sistemov načrtovanja, ki jih je zdaj več kot trideset.
Poleg izpopolnitve materialne stimulacije pa ne kaže zanemariti niti tako imenovane moralne stimulacije. A. S. Motiljev pravi v knjigi Pogovori o ekonomski reformi: »Naš rubelj ima dve plati. Na eni strani je prikazana nominalna vrednost, na drugi pa grb Sovjetske zveze. Podcenjevanje katerekoli od teh dveh plati bi bilo nepravilno in bi privedlo do pačenja dejanskih odnosov v socialistični družbi.
Motiljev pravi v svoji knjigi, da je praksa ustvarila mnogo oblik za moralno spodbudo najboljših proizvodnih rezultatov. To je velikega pomena za razširitev naprednih metod in načinov dela. V moskovski tovarni KIM dajo delavcu, ki doseže v treh mesecih najboljše rezultate, naslov »najboljši v poklicu*. V prvi moskovski tovarni ur razpravljajo o kandidatih za premijo na sestankih brigad, potem pa z imenom delavca, ki naj bi dobil premijo, seznanijo ves kolektiv. Med delavci je tudi razširjeno tekmovanje za naziv »mojstra zlatih rok*.
»Jaz mislim,* je dejal direktor moskovske tovarne Rdeči velikan A. Gvozdev, «da bomo uspehe dela podjetij prav kmalu ocenjevali ne samo po teh nazivih, ampak tudi po tem, kako se oblačijo delavci, v kakšnih stanovanjih živijo, kakšne pesmi prepevajo in, če hočete, s kakšnimi vozili se vozijo. To je abeceda reforme in njena moč.*
vendar je njegova najmočnejša teh nika umetniška in uporabna grafika.
Černigojeva borbena, revolucionarna in ekstremna stilistika je razumljiva, ce vemo, da se je izoblikoval in umetniško dozorel v razgibani dobi, polni družbenih in u-metniških premikov, oh koncu prve svetovne vojne in po njej. Impresionizem, ekspresionizem, neo-kubizem in končno abstraktna in in-formalna umetno it — vse to so o-blikovalne faze njegove izredno nadarjene narave in njegovega inte-lekta.
Če še omenim, da je v svoji dolgi umetniški ustvarjalnosti razstavljal v vseh velikih mestih Jugoslavije, v raznih mestih Italije, v Berlinu, v Pragi, Zurichu, Arboni, Celovcu, Cincinatiju, Brightonu v Angliji, na Nizozemskem in da je poslikal nekaj cerkva na Primorskem, je to le zelo bežen in še zdaleč nepopolni prikaz bogatega Černigojevega umetniškega opusa.
Povsem umevno je, da si ne usojam podati analitični in kritični prerez ali celo ocene njegove visoke umetniške kakovosti in se spuščali v kako oceno življenjskega dela tega našega genialnega likovnega mojstra.
Važneje se mi zdi povedati nekaj besed o Černigoju kol človeku. Ko se nam danes predstavlja Černigoj s to svojo jubilejno razstavo v tem hramu naše kulture, naše umetniške zmogljivosti in dejavnosti, imamo prav gotovo občutek, da je prof. Černigoj velik likovni umetnik, katerega odlikujejo visoke človeške vrline, in sicer nenehen strastni nagon po iskanju novih razvojnih poti, kar mu narekuje izredna nadarjenost in strastna ljubezen do likovne umetnosti. Po svojem požrtvovalnem in nesebičnem nagnjenju do razdajanja svojega znanja in svojega talenta drugim, pa naj si bo to dijakom ali zrelim umetnikom, je Černigoj vzoren pedagog in mentor nekaj mladih generacij. Na stotine ali morda celo na tisoče mladincev je vzgojno vodil v svet likovne umetnosti in prav gotovo tudi ni likovnega umetnika pri nas, ki ga Černigoj ni kaj naučil.
Pri vsem svojem vUoko umetni-škem in obilnem delu se Černigoj hi silil v zasluženo ospredje in je v zavesti resničnega umetnika vselej čakal na sodbo v prirojeni mu skromnosti.
Naj zaključim svoje izvajanje z odstavkom, ki ga je o Černigoju napisal umetnostni kritik in akademik prof. Stele v svoji knjigi, ki se glasi: «Kot človek in umetnik
mu mojstru. Černigoj je polazal, kako lahko predhodniški zagon najde mesto tudi v težavnih položajih, če ga le podpira duh žrtvovanja. In v tem je skrivnost večne mladosti Avgusta Černigoja, je zaključil ravnatelj Montenero.
Prof. Černigoj se je zahvalil govornikoma, nakar sta nekaj modernih skladb na flavto in spinet zaigrala Miloš Pahor in Dina Slama. Pri tem velja podčrtati, da sta bila — poleg Michelinija — tudi avtorja glasbe Tržačana: Pavle Merku in Danilo Švara. Končno je prišel na vrsto film Aljoše Žerjala, o katerem smo v našem listu pisali že v nedeljski številki. Film je dosegel — in drugače ni mogli biti — popoln uspeh pri občinstvu, ki je navdušeno ploskalo talio avtorju filma kakor tudi samemu prof. Černigoju, ki je s svojo «vlogo» v filmu tako prijetno presenetil.
Iz male dvorane, kjer se je odvil ta program in kjer je razstavljenih nekaj Černigojevih del, se je občinstvo odpravilo v balkonski foyer, kjer so razstavljena mojstrova dela iz raznih časov. Prepričani smo, da bodo ta dela privlačevala še druge obiskovalce ves čas, dokler bo razstava odprta. Upamo tudi, da ne bo slovenske višje šole, ki ne bi čutila dolžnosti, da za dijake organizira obisk te razstave.
POMEMBNA PRIDOBITEV NA ENI NAJBOLJ ODPRTIH MEJA
Novi mejni prehod pri Škofijah svečano izročen svojemu namenu
Trak je prerezal elan izvršnega sveta SR Slovenije Bojan Lubej - Govor predsednika koprske občinske skupščine Mira Kocjana - Otvoritve so se udeležili tudi tržaški župan Spaccini, preds. pokrajine Savona, deželni odbornik Stopper in drugi
im-
. .w, ^
—w?-
.j
(
-
Predsednik občinske skupščine Koper Miro Kocjan med pozdravnim govorom



_______-.... „ nrr ^	• r
mip, gnatffeJ	w* TJ* i *
%	\	'X
** 'j| j|	^ ■ *	I ‘	'V; ‘ > * V;’	'V!
;-iv . '■ ■	'#■ 't '
V*‘-'- ti-C

| ' ",‘:V

Predstavniki oblasti ob otvoritvi novega obmejnega prehoda
Včeraj dopoldne je bila svečana otvoritev razširjenega in popolnoma obnovljenega jugoslovanskega mejnega bloka pri Škofijah. Svečanosti so se udeležili člani izvršne; ga sveta SR Slovenije Bojan Lubej kot predstavnik vlade SR Slovenije, predsedniki skupščin Kopra, Izole in Sežane, sekretar za notranje zadeve SR Slovenije Slavko Furlan, jugoslovanski generalni konzul v Trstu inž. Tepina in konzul Hrast, član izvršnega sveta SE Slovenije predstavniki carinsko direkcije iz Bojan Lubej je kot predstavnik Ljubljane, predstavniki oblasti iz vlade prerezal trak in izročil pre- Hrvatske Istre itd.; z italijanske hod svojemu namenu	strani pa so prišli tržaški župan
inž. Spaccini, predsednik pokrajinske uprave dr. Savona, deželni odbornik Stopper, miljski župan Mil-lo, dolinski župan Lovriha, občinski odbornik Hreščak, šef obmejne policije dr. Patarino itd.
Goste je pozdravil predsednik koprske občinske skupščine Miro Kocjan, ki je dejal:
«Danes, 26. novembra 1968. izročamo njegovemu namenu razširjeni in modernizirani, v bistvu nov mejni prehod na Škofijah, na pol poti med Koprom in Trstom. Slovesno ga predajamo njegovemu namenu, da bi s svojo širino, s svojo racio-
iiiinoiiiHiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiuiniiiininiiiiiiiiiiiiiiimiiiimoiiiiiiiooiomMoinMiminNiniMumiiiMmiiiiiiiitiimiiiiiMimiiiiimimniiifiiiinimniiiiiiiiiiMiMniiiiiiimiMiinmiimiiiimmiiiiuiiiimmiiiiiinimii
PROTI ODKUPNINI 10 MILIJONOV IZPUŠČEN PO 30 DNEH
Univerzitetni študent iz Santu Lussurgiu Matteo Orni zopet v krogu svoje družine
Preden so ga sardinski banditi izpustili, se je moral mladenič obriti
CAGLIARI, 26. - Univerzitetni študent, 25-letni Matteo Onni iz Santu Lussurgiu, katerega so banditi ugrabili 26. oktobra, je od sinoči zopet na svobodi. Banditi so ga izpustili malo pred Oristanom, kamor se je Onni zatekel k znancem, od koder je telefonsko obvestil svojce o izpustitvi. Oče in njegov brat Bacchisio sta prišla ponj in ga spremila domov, kjer ga je pričakovala objokana mati. Izpuščeni študent, sin premožnega živinorejca, je bil gladko obru in ni kazalo, da bi med ujetništvom trpel.
Fanta so ugrabili 26. oktobra, ko
je Avgust Černigoj pravi tržaški I je s svojim avtom R4 spremil oče-proizvod. Nemiren, podjeten, ne-1 ta in strica na njihovo posest. Pol utrudljivo delaven in razborit, člo- j ure prej so banditi vdrli v stajo in
vek, ki mu je bilo življenje trda šola, a se je z vztrajno borbo dokopal do vloge enega najuglednejših umetnikov svojega rodnega mesta Za nas pa je toliko bolj dragor cen, ker je tudi pod najtežjimi pogoji ostal zvest svojemu narodu.* Ravnatelj galerije Revoltella Giu-lio Montenero je naslovil na umetnika nekaj prisrčnih besed. Odklonil je, da bi o Černigoju govoril kot umetnostni kritik, saj o njem govorijo, je dejal, sama njegova razstavljena dela. Podčrtal je poteze njegovega značaja in njegove vsestranske dejavnosti, kar vse se je rodilo iz enega edinega prepričanja: iz globoke vere v umetnost. Že leta 1927 je Černigoj postavil svoj koncept o umetnosti, ki je zaživel po štiridesetih letih. Toda sam se je že v teh letih držal tega principa ter bil apostol nove umetnosti, ki jo je oznanjal skrom no, tiho, z zgledom svojega stalnega, neprekinjenega in neutrudnega dela. »Iti naprej* bi lahko bilo njegovo geslo in miadi bodo našli v njegovem delu, ki je najbolj v skladu z našim časom, z dinamično družbo, ki postavlja neprestano v krizo lastne temelje, ki ne sprejema ne shem in ne meja. Govornik je na koncu izrekel pohvalo organizatorjem te razstave, ki so tako izkazali zasluženo čast tržaške-
prisilili dva pastirja k molku, ko pa so Onni in njegova spremljevalca hodili po poti, so jih napadli. Očeta in strica so zavezali in ju pustili v kmečki hiši, Onnija pa so odpeljali s seboj. Preden so se oddaljili je prišlo med očetom in banditi do dramatičnega razgovora. Priletni oče se je ponudil, da gre z njimi pod pogojem, da pustijo sina na miru. Banditi so mu odgovorili, da so hoteli odpeljati tudi njega, ki je gospodar in ima denar, vendar pa je prestar. «Z nami bo šel tvoj sin,* so rekli, »ker je mlajši in odpornejši. Vrnil se bo domov, ko boš izpolnil, kar ti bomo naročili. Kmalu boš imel naša navodila.*
Banditi so Mattea Onnija odpeljali z njegovim avtomobilom, katerega so naslednjega dne našli na pobočju hriba Grighini, ki je znan kot hrib zločinov, ker so na njem v preteklosti našli zatočišče krvoločni banditi. Giuseppe Onni, Gio-vanni Bische in oba pastirja so se kmalu otresli vezi in so stekli po pomoč.
Karabinjerji so preiskavo osredotočili na področje Santu Lussurgiu, ker so menili, da so Mattea ugrabili ne samo zaradi odkupnine, temveč tudi iz maščevanja. Vedeti je treba, da je 75-letni Giuseppe Onni najbolj premožen živinorejec na področju. Njegova družina je že pla
čala svoj davek banditom. Že pred je moral vsesti v avto. Kmalu za
osmimi leti so Matteovega strica ubili in Onnijevi so bili znani na področju, ker so se ostro uprli banditu Giuseppu Fesu. Tudi med procesom proti Pesu so pričali proti njemu in opisali izsiljevanje, zaradi česar se jim je posrečilo tudi priti do dela denarja, ki so ga morali izročiti banditu.
Po osvoboditvi je Matteo Onni izjavil, da so banditi dobro ravnali z njim. Hranili so ga s sirom, pršutom in celo z mesom in vinom. Toda hoditi je moral vse dni do vče raj, ko so ga z obvezanimi očmi odpeljali z avtom do kraja, kjer so ga izpustili.
Študent je povedal, da so mu tistega jutra, ko so ga ugrabili, po-
...	.........-:i:
tem je izstopil in od tedaj naprej je moral stalno hoditi. Najbolj dramatičen trenutek njegovega ujetništva je bil, ko je menil, da ga bodo ubili. To je bilo nekega dne, ko je počival, na sebi pa je imel dva plašča, ki so mu jih dali banditi, da se je pokrival. Dva bandita sta sedela poleg njega, bila sta zakrinkana in oba sta imela brzostrelko. »Kdaj ga boš ustrelil?*, je vprašal c-den od njih, misleč, da spi. On pa je vse slišal. «Ne, ne ubite me,» je zakričal in zajokal. Eden od njiju ga je nadrl in mu rekel, da ga ne bodo ubili. Kljub temu je Matteo kričal iz obupa, dokler ni prišel tretji bandit, ki ga je pomirii. «Božal me je,* je rekel
iiiinmiiiiiiimiiiluHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB
PRED POLICIJSKO AKADEMIJO IN PODOFICIRSKO ŠOLO
V Rimu bomba eksplodirala pod policijskim tovornjakom
v
Ze šesti bombni atentat v enem tednu
RIM, 26. — Sinoči malo pred polnočjo je bomba eksplodirala pod policijskim tovornjakom, ki je bil ustavljen skupno z drugimi vozili ob policijski akademiji in podoficirski šoli javne varnosti, ki sta v Ul. Guido Reni. Eksplozija Je spravila na noge ne samo agente, podčastnike in častnike javne varnosti iz bližnje akademije in iz vojašnice, temveč tudi ljudi iz bližnjih stanovanj. Na kraj je prišel tudi rimski kvestor Melfi. Sinočnji je že šesti atentat v enem tednu. V torek sta dve bombi eks-
plodirali pred licejem Magnani in gostoma "povzročajo škodo siste- 'tehničnim zavodom v Cinecittk, dan mu osnovne stimulacije oziroma kasneje Je do eksplozije prišlo
pred osnovno šolo nedaleč od Ko-loseuma, v • četrtek pa sta dve bombi eksplodirali pri dveh bencinskih črpalkah.
Strokovnjaki so ugotovili, da je bila bomba povezana s kratko za-žigalno vrvico, ki so jo zažgali s cigaretnim ogorkom. Bombo so neznanci postavili v prednjem delu tovornjaka, pri čemer so morali delo izvesti bliskovito in tudi v popolni tišini, ker bi najmanjši šum privabil na cesto agente iz bližnje akademije. Eksplozija je u-ničila tovornjak in poškodovala več policijskih vozil in avtobusov, ki so bili ob pločniku.
Med preiskavo so strokovnjaki našli tudi drugo bombo, ki ni eks plodirala. Politični urad kvesture nadaljuje s preiskavo in je ugotovil, da je bila bomba sestavljena iz zmesi trotila in amonijevega nitrata tako kot ostale bombe, ki so eksplodirale prejšnji teden. Kot v prejšnjih primerih, tudi tokrat ni nihče videl atentatorja. Policija je danes zaslišala precej oseb, ki so jih kasneje izpustili. Tudi cestni bloki, ki jih je na raznih območjih mesta postavila prometna policija, niso pripomogli k razjasnitvi dogodka in k identifikaciji atentatorjev.
krili glavo, mu zamašili usta in se Matteo Onni, «kot bi bil otrok.* Od
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiniinm,,
TRAGIČNO ZAKLJUČENA MISIJA DOBRE VOLJE
Indiosi plemena «Atroaris» pobili 12-člansko odpravo
Skupino, v kateri sta bili tudi dve ženski, je vodil italijanski misijonar
MANAUS (Brazilija), 26. — Poveljstvo brazilskega letalstva je javilo, da je včeraj prišel v majhno mestece ob Amazonki, kakih 200 km vzhodno od Manausa, človek, ki se je udeležil odprave na področju Amazonije.
Človek, o katerem se je zvedelo, da se piše Alvaro, je izjavil, da je zapustil odpravo pred 30. oktobrom, ko je bilo jasno, da se Indiosi pripravljajo na napad. Odpravo je vodil italijanski misijonar Giovanm Calleri. V njej je bilo 10 moških in dve ženski. Ta je 14. oktobra odpotovala iz glavnega mesta države Amazonas Ma-naus in je imela namen pomiriti indiose m dobiti od njih dovoljenje za gradnjo ceste, ki bi morala teči po ozemlju plemen Atro-aris in Waimiris. Nepričakovano pa se je izgubila sled za odpravo, ki je bila v stalnem stiku z reševalno službo brazilskega letalstva. To je danes objavilo del zadnjega poročila, ki ga je Calleri poslal po stiku z Indiosi. To poročilo, ki je bilo zelo podobno prošnji po pomoči, se je glasilo: »Nimamo več daril. Začeli smo že razdeljevati Indiosom naše osebne predmete. Tu je le malo miru. V zameno za darila smo dobili samo sedem lokov in sedem puščic. Indiosi so se začeli obnašati zelo čudno. Nimamo več daril in zaradi tega niso preveč zadovoljni z našo prisotnostjo. Zaradi tega se je naša skupina razdelila na dva dela z namenom, da ena odide proti drugim, manj sovražnim vasem. Eden od članov odprave (mogoče Alvaro), se je v prvih urah oddaljil neznano kam. S seboj je odnesel vse njegove zasebne stvari.« Oddajo so prekinili in od tedaj niso imeli več nobenega glasu o odpravi.
Reševalna služba brazilskega letalstva je danes javila, da so opazili v bližini vasi Indiosov pleme-
na Atroaris na področju Roraima vsaj dve trupli. Ni izključeno, da so Indiosi pobili vse člane odprave. Funkcionarji državne zveze za Indiose domnevajo, da so pobili samo moške. Indiosi namreč ne ubivajo žensk, ker jih raje držijo za žene.
Alvara so morali sprejeti v bolnišnico, kjer so ga tudi zaslišali. Baje je izjavil, da je zapustil odpravo, ker se je bal za življenje. Kasneje se je premislil in se je zopet pridružil, toda ko so prišli v vas Indiosov Atroaris, je videl, kako so italijanskega duhovnika odpeljali v neko kočo. Mislil je, da se je misijonar spoprijateljil z indiosi, a ko je videl v sredini vasi truplo nekega člana odprave, je iz strahu zbežal
Nihče si ne zna razlagati, kako je mogoče, da se je Alvaru posrečilo vrniti se v Manaus. Je popolnoma zmeden, zaradi česar bodo o-blasti počakale, da se mu stanje izboljša, šele nato ga bodo temeljito zaslišali.
tedaj naprej so bili nekaj časa zelo vljudni z njim.
«Srečen sem,* so bile prve besede, ki jih je izrekel Onni ob prihodu domov, kjer so ga čakali tudi novinarji, katerim je povedal, kaj se mu je vse pripetilo v 30 dneh ujetništva. Z njim so banditi spregovorili samo dvakrat Vprašali so ga, če je spoznal koga od njih in na njegov negativen odgovor so mu pokazali risbo narejeno s sistemom identikita, ki naj bi po mnenju policije in karabinjerjev odgovarjala enemu od njegovih ugrabiteljev. »Poznaš tega,* so ga vprašali in na njegov odgovor, da ne ve kdo je, so se glasno zasmejali. Drugič so ga nagovorili, ko so v Cagliariju ugrabili posestnika Antonia Manat-zuja. Včeraj zjutraj pa so mu najavili, da ga bodo zvečer izpustili. «Pripravi se,» so mu rekli «in obrij se.» Eden od banditov mu je dal celo milo in britev. Zatem so mu ponovno pokrili glavo in ga z avtom odpeljali neznane kam. Okoli 22.30 je izstopil. «Sedaj si prost,* so mu rekli banditi. «Pojdi proti tistim lučem. Tam je Oristano.* Po poldrugi uri hoje je Onni prišel v mesto, kjer je potrkal na vrata prijatelja njegovega očeta.
Po vesteh, ki prihajajo iz krogi
metne, vsiljene pregraje ter da
_ov
družine Mattea Onnija, so za izpu- ____________ _____„___ ...
stitev sina plačali 10 milijonov lir. si, temu nasprotno prizadevali ffl.’ Banditi so v začetku zahtevali 80 je, sevedc. na enakopravni osnov1' milijonov, vendar so med pogaja- za še globlje medsebojno spoznaj nji precej popustili. Pogajanja so nie• za še večje vzajemno sodem' bila na področju Sorgone, kjer so I van-e’ ?“ mJr napredek v kor» prejšnji teden izpustili po 34 dneh	človeštva ...	. m
____i_._	n_ ______.V-	, ...	.	O tlKimi islcr0”1”” f n-rri onrrtl
mino, funkcionalno in sodobno U' rejenostjo ne le potrdil, marveč tudi pospešil promet na tem področju, ki je vsako leto, vsak mesec, vsak dan večji.
Skozi ta prehod gre vsako leto V obe smeri na milijone oseb in vozil. V prvi vrsti so to prebivalci t obeh strani meje, ki potujejo sem in tja v okviru videmskega sporazuma in ki dajejo mejnemu življenju pečat izredne živahnosti, medsebojne povezanosti in navezanosti, kar je konec koncev popolnoma v skladu s politiko, ki jo vodita dve sosedni deželi, Jugoslavija in Italija, s politiko koeksistence i" sodelovanja v obojestransko korist■
Skozi ta prehod, na katerem beležimo vsako leto naj večji promet sploh med Jugoslavijo in Italij0, gre tudi na sto in sto tisoč turistov iz drugih dežel. Lani je šlo skoz} ta prehod v obe smeri nad 22 milijonov ljudi in skora’ 7 milijonov vozil, letos do konca oktobra pa J" milijonov ljudi in 5.500.000 vozm Otvoritev tega prehoda, ki je nalf večji v Jugoslaviji in sodi med ital' večje, če ni celo največji, v Evropi, je hkrati lampantno potrdilo, da smo na najbolj odprti meji na evropski celini.
Razširitev in modernizacija prehoda na Škofijah sta stali 1.450.000.00" starih dinarjev, od tega 220.000.00" S-din za mejne objekte, 210.000.00" S-din za cestišče, razsvetljavo m druge infrastrukturne objekte tet nad I milijardo S-din za razne turistične in podobne zgradbe, ki bodo v kratkem dokončane. Mocno razširjeni in temeljito prenovljen1 objekt bo omogočil veliko lažji Prf' hod tako prebivalcem, ki potujefi v okviru obmejnega prometa, M' kor tudi turistom iz raznih dežel Hitreje bodo lahko opravljene mejne formalnosti, naglejši bo odl>" sem in tja. hitrejše bodo razne u' sluge, ki jih ljudje potrebujejo,-
Kot rečeno, je tudi ureditev te0" prehoda, ki mu bo v kratkem sled•' la. kot smo obveščeni, tudi ureditev prehoda na italijanski strani' naravna posledica, hkrati pa oW Ijivo potrdilo konstruktivnih, čedš' lje globljih, čedalje intenzivnejši, odnošajev na mejnem področju mea Jugoslavijo in Italijo, v duhu in v skladu s politiko prijateljstva te' sodelovanja med dvema deželama‘ Slovesno izročamo prometu ta °\ jekt v prepričanju, da bo vsestransko služil svojemu namenu; se Pla[ vi, množicam, ki se ga poslužujejo in se ga bodo posluževale }" ki s tem jasnit , soontanim delanjem hočeš nočeš izpričujejo ves* in želje človeštva: da bi v tem d}, našnjem svetu, ki je vse manls>’ odstranjevali sebične interese in K
živinorejca iz Bartigaglia Luigija Leddo. Preiskovalni organi domnevajo, da je ugrabitev Ledde in Onnija delo iste skupine, ki pa se je za to priložnost razdelila na dva dela. Kot Leddo, so banditi tudi Onnija privezovali k drevesom in fant je imel skoraj ves čas zavezane roke.
spre-
V TRIDENTU
Podgane obgrizle spečega otroka
TRIDENT, 26. - Danes jeli v otroško bolnišnico komaj 7 mesecev staro Mario Roso Cortono, kateri so zdravniki ugotovili globoke rane na desni roki, ki so ji povzročile, medtem ko je dekletce spalo v zibelki, podgane. Dekletce stanuje s starši v starem stanovanju, ki je v najbolj revnem predelu. mesta. Če ne bo komplikacij, bo dekletce okrevalo v tednu dni.
takimi iskrenimi težnjami., želiami odpiramo prehod škofije-’ Po govoru predsednika koprs',e občinske skupščine ki so ga Pre. vedli v italijanščino, je piestri?c‘ trak in tako izroči! novi objekt nje' govemu namenu predstavnik vla®® Slovenije Bojan Lubej. Gostje s° si ogledali naprave in čestitali S|-a. diteljevn. Skozi blok, ki ima 12 za avtomobilski promet in sodoj,n° opremljeni urade z i mejno služb0’ je spet stekel promet, ki je bil # nekaj minut prekinjen Gostu, * se je prvi pripeli?; čez mejo z av' t' m z gorisko registracijo, so P°’ darili šop cvetja, steklenico sliv?'!’ ke in album z narodnimi mot'v.1' predstavnik gradbenega podje^P »Kraški zidar* pa jo poklonil albJ'7 s fotografijami o poteku del pr.e..’ sedniku koprske občinske skupšCI_’ ne, predsedniku pokrajinske up1'0, ve dr. Savoni in županu občine W Ije, ki meji s koprsko občino. £ svečanosti je predsednik koprs*ri občinske .skupščine priredil za go sprejem v kristalni dvorani hote*" Triglav v Kopru.
■■■■■■■■i
Pogled na moderno urejen mejni prehod na škofijah
Ob današnji obletnici smrti in jutrišnjem odkritju doprsnega kipa v izolski šoli
Vojka Šmucova - svetal lik borke za boljšo bodočnost svojega naroda
Danes poteka 34 let od junaške smrti Vojke Smucove, borke in sanitetne referentke lil. bai. III. prekomorske brigade. Padla je med izvrševanjem svoje dolžnosti 37. nov. 1944 v bitki pri Kninu. Pokopana je skupno s svojimi soborci v vasi Lukarj pod planino Promina. Na predlog odbora za proslavo prekomorskih brigad, ki je bila 4. julija 1965 v Ilirski Bistrici, je občinska skupščina Izola poimenovala osnovno šolo v Izoli po Vojki Smuč, jutri ob 9. uri pa ji bodo v avli šole odkrili doprsni kip, delo akademskega kiparja in Vojkinega soborca, tržaškega rojaka Antona Sigu-lina. Sredstva za kip so prispevale krajevne gospodarske organizacije, z velikim razumevanjem pa so se pri zbiranju sredstev odzvali tudi obrtniki in zasebniki. Vsem darovalcem se občinski odbor ZZB Izola iskreno zahvaljuje. Kip Vojke Smucove bo poslej šolski mladini približeval vzgled te junaške mladinke, ki je žrtvovala svoje mlado življenje iz ljubezni do svojega naroda in svobode.
Vojka Šmucova se je rodila 9. septembra 1925 v Logatcu, toda že leta 1927 se je z družino vrnila v Trst, kjer je odraščala. Ker so za časa fašizma bile ukinjene vse slovenske šole na Primorskem, je obiskovala italijanski dveletno trgovsko šolo in jo z uspehom končala. Zdrava domača vzgoja na eni, fašistično nasilje na drugi strani je izoblikovalo iz mlade Vojke lik odločne borke proti fa šizmu. Že v zgodnji mladosti se je vključila v takratno ilegalno skupino slovenskih mladeničev in je bila kasneje leta 1940 aretirana. Po petih mesecih zapora je bila izpuščena ter postavljena pod policijsko nadzorstvo do ponovne aretacije leta 1941, ko je bila od poslana v internacijo v Forenzo v Lučani ji.
Tu je kljub strogemu nadzorstvu policije prišla v stik s slovenskimi mladeniči, ki so Dili aretirani pozimi 1942-43 in dodeljeni v zloglasne posebne bataljone (batta-glione speciale). Od njih je izvedela resnico o političnem in par tizanskem gibanju na Primorskem. Ko so italijanske fašistične oblasti prišle na sled tem njenim stikom, so jo premestili v taborišče v Terranovo, kjer je dočakala osvoboditev in prihod zavezniške vojske.
želje borcev in pustiti Vojko v III. bataljonu Lepšega dokaza za njeno priljubljenost med borci bi težko mogli najti.
Prve dni marca 1944 se je Vojka skupaj z brigado izkrcala na otoku Visu. Tu se je začelo pravo trdo vojaško življenje pod šotori, na žgočem suhem dalmatinskem Krasu ob hudem pomanjkanju vode, katero so vozili iz Italije. Tu na Visu se je Vojki spet nudila priložnost, da prenese svoje znanje na druge, zlasti na veliko skupino deklet, ki so po opravljenih tečajih bile razporejene kot sanitetne bolničarke po četah in vodih. Prav sanitetnemu osebju gre zasluga, da se v takšnih razmerah ni oojavila med borci kakšna epidemija.
Končno je za Vojko prišel tudi ognjeni krst, ko je njen bataljon izvedel samostojno akcijo na otok Brač. Po vrnitvi na Vis je v svoj dnevnik zapisala med ostalim:
«...Imeli smo tri padle in štiri ranjene tovariše, sovražnik pa 67 padlih in zajetih.» V bataljonskem glasilu pa je po tej akciji izpovedala svoje občutke, med drugim
že previla, ali ne? — danes pa si tu pred menoj ranjen in to močno ranjen. Previjam te, a misli se mi mudijo v bodočnosti, pri ostalih tovariših Vidim še ranjene, a bojim se, da mi bo kdo padel od vas... Pa tud* to bomo preživeli, saj se zavedamo, da ste se žrtvovali za domovino, da ste prelili svojo drago kri za osvobojenje svojega narodna Borbena pot se je nadaljevala preko Korčule in Pelješca, dokler se ni brigada pri BašKi vodi izkrcala na kopno. Po zavzetju Splita, Trogira, Šibenika in Dr-niša so se začele priprave za osvoboditev Knina, ki je predstavljal zadnje dobro utrjeno in branjeno sovražnikovo oporišče v Dalmaciji. Tretja brigada se je za osvoboditev Knina borila pol-
nih 30 dni. Knin je ostal mnogim Primorcem v svetlem spominu kot izraz izredne hrabrosti in predanosti borcev, saj je vsak peti borec brigade pustil tu svoje življenje. Nad 400 jih je bilo ranjenih in padlih. Med znanimi junaki, kot so bili Drago Bončina, Janez Volk, Jože Gruden in še vrsta drugih, je sovražna krogla zadela tudi našo Vojko Šmuc v trenutku, ko je nudila na odprtem bojišču pomoč ranjenemu komandirju III. čete Rajku Mohorčiču iz Sežane. Bilo je 27. novembra 1944.
Pokopali so jo v Lukarih pod planino Promina.
Ko je Vojkina soborka Nada Žagarjeva, ki je bila sekretar SKOJ v brigadi, zvedela za Vojkino smrt je napisala spis, iz katerega povzemamo nekaj odlomkov:
'V’
Iz zapisa Nade Žagarjeve v bataljonskem glasilu
Maščevati Vojko!
«Sla sem mimo tvojega groba, Vojka! Tiho je bilo, vse mrtvo — toda pred menoj je vstajala tvoja podoba, tvoje veliko delo, tvoje junaštvo! Streslo me je ob misli, da te ni vec med nami. Da, padla si! Bulajusa! Ta hrib bo za vedno zapisan v spominu naših borcev, v spominu naših mladincev, saj so tam grobovi naših borcev, med katerimi si tudi ti, Vojka.
Čuje se bobnenje v daljavi, minometi pojejo svojo smrtnostno ve sem, a ti počivaš no dalmatinskih tleh, nedaleč O' kraja, kjer si se borila. Slišala sem o tvoji hrabrosti, slišala o tvoji jekleni volji in
S tem se je začelo za 20-letno Vojko novo poglavje njenega mladega življenja Tedaj je bila v južni Italiji formirana partizanska baza NOVJ in Vojka se je prijavila v zavezniško vojaško bolnišnico v Grumi, v kateri so se zdravili tudi težki ranjenci partizani, katere so pripeljali iz Jugoslavije. Čas, ki ga je prebila v tej bolnišnici, je Vojka izkoristila za izpopolnjevanje ter je z uspehom opravila tečaj za zdravniške pomočnice pri operacijah.
. Ko je v novembru 1943 po mnogih zaprekah, ki so jih povzročali zavezniki, prva prekomorska brigada odpotovala v domovino, se je v prostem taborišču že snovala nova brigada, ki je dobila svoje prve organizacijske oblike decembra 1943, ko sta bila že formirana dva bataljona in premeščena v Carbonaro, istočasno pa sta v Gravini nastajala še druga dva bataljona. Ker je vodstvo sklenilo, da ostane nova brigada na trimesečnem vežbanju v Italiji, je Vojka prišla v novo formirano III. prekomorsko brigado ter postala sanitetni referent bataljona v tej brigadi.
Poleg napornega dela z ranjenci in bolniki se je Vojka uveljavila tudi na političnem področju zlasti med mladino. Glede na to, da je bila v III. prekomorski brigadi večina ljudi letnikov od 1921 do 1926, bivših internirancev, ki niso hodili v slovenske šole, je bilo važno in tudi zelo razgibano kulturno-prosvetno delo. Teh fantov je bilo nad 1500 in so v taboriščih Gravina in Carbonara dobili prve stike s slovensko kulturo. Pevski zbori, dramske skupine, tečaji za slovenščino so bili vsak dan na programu, in prav tu se je Vojka pokazala kot neumorna in požrtvovalna, hkrati pa uspešna učiteljica Ko bi morala po službeni dolžnosti oditi na novo dolžnost v II bataljon, so v njenem bataljonu zbrali toliko podpisov proti njeni premestitvi, da je štab brigade moral upoštevati
Vojki v spomin
Ko prvič gledal v tvoje lepe sem dlani sem vedel, da dobroti boš služila, da prej ko laž si smrt boš izvolila, da po pravici tvoja misel hrepeni.
In videla si tujcev zlo, kako besni! Ko zemlja domačinov kri je pila na domovino nisi pozabila, stopila v vrste borcev si za lepše dni.
Planine strme in polji, gozdovi so jokali,
ko so tovariši utrujeni zastonj klicali;
kje Vojka si, naš dobri, lepi, zvesti bojni brat?
In mesto da bi bil na tvoji svatbi srečni svat, učil otroke smeha, kazal jim neba kristale, — nas nema čakaš na bregovih večnosti obale.
G. 2. V. 45.
To pesem je napisal Vojkin soborec Z. J.
taborišče z željo, da se boriš v naših vrstah. Že takrat sem videla tvojo veliko ljubezen do borbe, kajti vsak dan si spraševala, «kdaj gremo v domovino». Pomagala si v organizaciji, ko smo prirejali mladinske konference za primorske Slovence. Ti si bila tista, ki si konferencam najbolj živo prisostvovala, kajti sama ti si bila Primorka in si kot taka najbolj razumela dušo svojih bratov, ki so preživljali v sebi nekak prelom v novo življenje. Spominjaš se, kako smo jih učili slovenskega jezika, ko smo jim prikazovali našo borbo. Ti Vojka si bila med najagilnejšimi tovarišicami .Slišala sem o tvojem delu na Primorskem, v Trstu. Sama si mi pripovedovala, kako ste organizirali tajno slovensko šolo prav v času, ko so fašisti najbolj tolkli po vas.
Danes vemo, zakaj si s tako si lo, energijo, mladinskim zanosom
tudi z naslednjimi besedami, posvečenimi ranjenemu tovarišu: «Težko mi je bilo te previti, toda roke se mi niso tresle, ker se mi niso smele... Gledal si me, v tvojih očeh je bilo vse. ponos, zaupanje in bolečina: prelil si svojo kri za domovino. Verjemi mi, tovariš, čeprav sem hladno delala okoli tebe, čeprav je izgledalo, da mi je to delo čisto običajno, v resnici ni bilo tako. S teboj sem čutila iste bolečine, isto trpljenje.
Mogoče sva se nekoč, ko sva bila še daleč od hudega ognja mitraljezov in bacačev. šalila in smejala in si mi tako v šali dejal: No. ko bom ranjen me boš
borbenosti, visoki zavesti, saj vse to si pokazala, izrazila samo z enim dejanjem, ko si prevezovala ranjenega tovariša komandirja v trenutku, ko so nemški minometi najbolj sipali, ko so mitraljezi najbolj tolkli po naših položajih. Takrat ko si se sklonila v sanitetno torbico po nov material, da bi tovarišu obvezala š/ drugo rano, je prižvižgala krogla, ki te je zadela. Obležala si mrtva. A tvoje herojstvo živi med borci, med vsemi skojevci, mladinci za vedno v naših srcih.
Spominjam se dneva, ko sem te
prvikrat videla. Bilo je to v Italiji. ko si pristopila v partizansko
šla v borbo, saj si se hotela maščevati za vse gorje, ki ga je prestal primorski narod, hotela si maščevati žrtve Bazovice, žrtve onih, ki so leta in leta trpeli po ječah. Te žrtve, ki jih je slovenski narod daroval zato, ker je hotel na novo vstati. Zato, ker je s slovensko pesmijo, s svojo zastavo, s svojim jezikom hotel pokazati, da noče biti več suženj, marveč svoboden in enakopraven ostalim narodom.
Vojka, ti si hči tega ponosnega naroda. Iz tvojih besed je zvenelo samo eno: maščevati se za vse gorje, ki ga je prestal primorski narod, ustvariti med primorsko mladino novo življenje, za vedno pokopati in izbrisati sledove fašistične vzgoje.
Ustvarjala si ta svoj ideal, toda nisi ga dokončala. Padla si zanj. Toda s tvojo smrtjo je vstal med našimi borci en sam jeklen vzklik: Maščevati Vojko!* Spominjali se bodo mladinci svoje Vojke ob vsakem strelu iz puške, mitraljeza, minometa in še večja strast jih bo zgrabila v borbi za svobodo.
Vojka! Borila si se na dalmatinskih tleh, ljubila si prav tako dalmatinsko zemljo, kot svojo, ker je bila tvoja zavest tako močna, da si spoznala potrebo borbe tukaj, daleč od tvojega doma prav tako, kot si se borila na svoji zemlji. Spoznala si ljubezen dalmatinskega borca do svoje zemlje, in tudi ti si jo ljubila, žrtvovala si se zanjo, da bi bila svobodna. Tvoja plemenita duša se je povezala z njimi v skupnem boju proti našemu sovražniku. Izpolnila si svojo veliko dolžnost do domovine.
Vem, da si čutila isto srečo, val neizmernega veselja ob osvoboditvi Splita, Šibenika, kot ga je čutil dalmatinski narod

Mp
odiraj ali si»q in vi ženijo lesi jo ya3ft trupla, bata, kjea’ obe dali živ* aa boljfo bodočnost aoW naropali obe ga daleč od va&Ui Jerajev .boreči ae proti tistemu sovražniku proti kateremu, se borijo vaŽi
asr1**’
z O BOMOVlsO 1V Brcu s t e ^ nos il i t iste svetle ideale, zl katere ste se borili in na katere so boAZ ' naprej ai,ki sna ostali.
Ms'sMfSrSiir-
J.t fco končano.To Van ,	.tS,-
borei "
A
•no z vasi 11 fali in se WcilI,to
Vsi tisti,ki se danes ko se bomo vrnili
S
P
(i
U.T.sS!	k“	b°-.
..o	sasf&ira
vas .je obranila zvesta in zavedne svojemu narodu. In ponosni smo mi,ki smo vnsa Mii tovariši in bnu
raT^........*>tf**a
- .
Vojka nekaj dni pred smrtjo na bojišču pri Kninu
Toda v srcu ti je tlela še ena želja — videti svobodno primorsko zemljo, deželo največjega trpljenja pod fašizmom, videti bistro Sočo, ki bo pela slavo svojim junakom. ki bo pela pesem o večni svobodi. Glej, Vojka, s to slavo boš ovenčana tudi ti kot hči naroda, ki se je borila za njegovo svobodo...*

Nekaj dni zatem je padla tudi Nada Žagar, hčerka znanega re-
volucionarja in narodnega heroja Staneta Žagarja, za katero velja vse to, kar je sama zapisala o Vojki.
Lik Vojke Smucove je ostal preživelim borcem III. prekomorske
udarne brigade v neizbežnem spominu. Tržaški mladinci so si izbrali njeno ime za poimenovanje tržaške mladinske delovne brigade «Vojka Štnuc», ki je leta 1947 delala na mladinski progi Šamac-Saraievo in postala trikra. udarna. Na proslavi prekomorskih brigad 4. julija 1965 pa so v Ilirski Bistrici sklenili poimenovati nekatere ulice, trge, šole in ustanove po imenih padlih prekomorskih borcev. Osnovna šola v Izoli je dobila ime po Vojki Šmuc.
Po zapiskih iz Vojkinega dnevnika, iz osebnih spominov in po pričevanjih soborcev zapisala Albert Klun in Avgust Brezavšček.
Vojka šmucova (na sredini) s soborkama, Nado Žagarjevo in Živko Obidovo na bojišču pred Kninom. Slike Vojka in Nada niste več videli, ker je bila razvitanekaj dni po njuni smrti
Dr. Vladimir Orel
Mm na Krasu
VIL
Za Slovence je nastal ugoden čas za naseljevanje tudi v Istri, ki je bila dotlej pod grško-bizan-tinsko oblastjo. Imenoval je za Istro gubernatorja vojvodo Ioanne-sa kot svojega namestnika, združil je v svojo državo longobard-sko kraljevino in si dal častni naslov kralja Longobardov. Po dveh letih je priključil še primorske Slovence in Hrvate do Libur-nije t.j. severozahodne Istre.
O vojvodi Ivanu
O vojvodi Ivanu je znano, da je uvedel fevdalni sistem. Najprej je odvzel občinam pristojnost odločanja globe zadev prebivalcev izven mesta, kjer so imeli posestva, s tem da je njihova posestva razlastil, in si jih prilastil. Obdelovali so jih pa novi naseljenci, ki so bili večidel Slovenci ali Hrvati. Vojvoda Ivan, ki je bil langobardskega porekla, ni bival v Pulju kot giavnem mestu Istre, pač pa v Novem gradu, ker je tu imel veliko posestvo. Novi naseljenci so se lahko naselili in so prejeli zemljo za obdelovanje. S lem je privabil delovne ljudi iz sosednih pokrajin, katerim prejšnja grško-bizantinska vladavina ni dovoljevala naselitve.
Romansai Istrani, ki so jih naselili Benečani, so nasprotovali takšnemu novemu redu, ker jim je odvzel mnogo lahkega dobička. Tudi škofje so znali urediti kolonat-ske pogodbe sebi v aorist. Končno so se ti Istrani pritožili zoper vojvodo Ivana, da je desetino, ki je pripadala cerkvi, dajal novona-seljenim Slovencem kot pomoč. Govorili so, da delajo naseljenci škodo in da so pogani. Vojvodi so očitali, da ima samo na posestvu okoli Novega grada 200 kolonov, ki morajo za njega, njegove sinove in hčere graditi nova gradišča. Po svojih uspehih je bil Karel leta 900 kronan za cesarja.
Rižanski zbor
V pismu, ki ga je pisal svoji ženi, je omenil tudi, da se je vojvoda Ivan odlikoval v boju. Kmalu nato ga je postavil za gubernatorja Istre. Ko pa je prejel pritožbo zoper vojvodo, je imenoval tri odposlance (missi domi-nici), da bi sklicali vse prebivalce k zborovanju v Rižano (leta 804). Udeležili so se ga cerkveni dostojanstveniki in zastopniki istrskega ljudstva (primatje) ter prebivalci istrske dežele. Pritožba ni bila naperjena samo proti vojvodu, pač pa tudi zoper škofa. Vojvoda je na zboru priznal krivice in se skliceval na dobro vero ter obljubil, da bo vse popravil in dal poroštvo, da se oo to izvršilo. Ravno tako je patriarh Fortunat dokazal, da cerkev ru delala krivic in da je raje pomagala ljudem. Nato je zbor po odstopu pri-tožiteljev od pritožbe zaključil zborovanje in v zapisniku določil natančne določbe glede samouprave. Na splošno je bil uspeh majhen. Kaj se je zgodilo z vojvodo Ivanom? Cesar Karel je v zvezi s sklepom rižanskega zbora zagrozil s strogimi kaznimi. Razpisali so nove volitve rektorja, gubernatorja, patriarha, škofov in tribunov. Dodati je še, da je vojvoda Ivan videl v slovenskih naseljencih krepko delovno silo za obdelovanje državnih zemljišč. Po podatkih ni mogoče oceniti njegove o-sebnosti.
mnsm
SREDA, 27. NOVEMBRA 1968
RADIO TRS f A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.15 Jutranja glasba -11.40 Šola - 12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah -17.00 Duo Russo-Safred 17.35 Ščepec poezije - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 šola - 18.50 Ljudske pesmi - 19.10 Higiena in zdravje - 20.00 Šport - 20.35 Simf. koncert - 21.15 Nove knjige.
16.00 Spored za najmlajše 17.10 Program za mladino 19.00 R. Ricci in E. Magni 20.15 Orke stri - 21.00 Verdi: Othello.
II. PROGRAM
TRST
12.05 Pacchiorijevi solisti - 12.25 Tretja stran - 14.35 Literarna oddaja - 14.45 Kitarist Tonazzi.
7.30, 8.30, 13.30. 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkestri 9.40 Glasbeni album 10.00 Rossini, 3. nad.
10.40 Glasba po željah - 11.40 Pesmi desetletja 14.05 Juke box - 15.15 Koncert 16 00 Popoldanski spored 17.35 Enotni razred -18.20 Enciklopedija 20.00 Nagradno tekmovanje - 21.10 Jazz.
III PROGRAM
Skladbe za mladino - 9.30 Orkester Young - 9.45 Kvintet «A. Nef-fat* - 11.15 Pri vas doma 12.10 Iz baleta «Trnjulčica» 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.30 Priporočajo vam... -14.05 Koncert za oddih 15.40 D. Kiš: Konec leta 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Mladina sebi in vam - 18.00 Aktualnosti 18.15 Pianistka B. Ivančič 18.40 Naš razgovor - 19.15 Glasbene razgled niče 20.00 «Ti in opera» - 22.15 Nemški jazz - 23.05 J. A. Valente: Pesmi - 23.15 Lahko noč
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.00, 16.00,
19.15	Poročila 7JO Jutranja glasba - 8.(H) Prenos RL 10.15 Ansambel Lyons - U.00 Otroški kotiček - 11.30 Današnji pevci -
12.00	in 12.50 Glasba po željah -
14.15	Nove plošče • 14.30 Ritmi -15.30 Moški zbori 16.30 Otroški kotiček 16.35 Operna glasba -
18.00	in 19.30 Prenos RL - 19.00 Ansambel Cerri - 22.10 Jazz - 22.35 Komorna glasba.
10.00 Operna glasba 11.35 So-ler, kvintet 12.45 Haydnov kon cert št. 28	13.00 Simf. koncert -
14.45 Komorni zbor RAI 15.45 Lisztove skladb -	17.20 Nemščina
- 17.45 Mozartov Kvartet K 168 18.30 Lahka glasba 20.30 Filozofske vede.
pILODIFUZI JA
ITAL TELEVIZIJA
13.30, 17.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 10.30 in 15.00 Šola 12.30 Primitivni narodi 17.00 Giocagio ■ 17.45 Program za mladino 18.45 TV razprava 19.15 Znanost: A. Volta - 19.45 Šport in kronike -21.00 Od Kobarida do Vittoria Veneta - 22.00 Športna sreda
8.00 Scarlattijeve sonate - 9.30 Poulenc in Britten 10.10 Clemen-tijeva sonata št. 2	12.30 Paisiel-
do, Fedra -	14.00 Zecchijeve
skladbe.
KANAL
19.00 Angleščina - 21.00 Dnevnik 21.15 Film: «Che gioia vivere».
JUG TELEVIZIJA
NACIONALNI PROGRAM
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 13.00, 15 00, 20.00 Poročila 8.30 Popevke 9.06 Zvočni trak 10.35 Ura glasbe 12.05 Kontrapunkt 13.15 Glasbeno-go vorni spored 14 45 Nove pesmi -
6.00, 7.00, 10.00. 13.00, 19.30 Poročila - 6.50 Danes za vas - 7.25 Telesna vzgoja 7.45 Inform. oddaja 8.08 Skladbe D. Švare -8.55 Pisan svet pravljic - 9.10
17.20, 20.00 h, 22.35 Dnevnik -9.35 TV v šoli - 17.24 Lutke 17.45 Pisani trak 18.20 Oddaja za otro ke - 19.05 Popularna glasba 19.45 Cikcak 20.35 Ekrar na ekranu 21.45 O I. svetovni vojni 22.40 Nogomet Anderlecht Manchester.
Vojkina sestavka v glasilu 111. bataljona 111. prekomorske brigade
OVEN (od 21.3 do 20.4.) če se ukvarjate s trgovino, bodite previdni. Novost v vaših čustvenih odnosih.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Srečanje z vplivnimi osebami. Vzdušje razumevanja na delu in doma.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Potrebna bo potrpežljivost. Zvečer bo prijetno le doma.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Dosegli boste to, kar ste si želeli Previdnost ne bo odveč
LEV (od 23.7. do 22.8.) Dopoldne bo vse prav, ne bo tako popoldne.
HOROSKOP
Več razvedrila ne bi škodovalo.
DEVICA (od 23 8. do 22.9.) Uveljavili se boste pri predstojnikih. V ljubezni nič novega.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Dobre perspektive, kar zadeva delo, ne pa kar zadeva čustva.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.)
Izboljšanje na delu ali v službi. Dan bo prijeten.
STRELEC (od 23.11 do 20.12.) Včasih vam dobrota več škoduje kot koristi. Dolge tazprave brez hsskci
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Do segli boste rezultate in ne boste zadovoljni. Ljubosumni boste
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Težave gmotnega značaja, vendar ne hude. Nič novega v ljubezni.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Za današnji dan bo značilna nervoza. Pomirite se v domačem krogu.
govorili
Vojvoda Ivan in Zagrajc
V okolici Komna nekih listinah, ki se tičejo zagrajskega gradišča, da se je v davnih časih neki dostojanstvenik umaknil s svojo družino na gradišče Zagrajc. Tako vest zbudi gotovo zanimanje in je bilo treba pogledati, kaj pravijo tiste listine. Ker je bil zgodovinski lik vojvode Ivana precej zagoneten, sem menil, da bi morda iz teh papirjev kaj več o tem izvedel. Listina je pisana v latinščini, oblika je prepis brez datuma in podpisa. Pisec listine je redovnik iz samostana benediktincev v Salernu in se glasi: «Anony-me Salernitani Chromcon incipit* Menim, da nirr.a smisla prepisati listino v latinščini, niti jo prevesti. Zato naj povem na kratko, da se je v dobi papeža Caharije Karl-
mana, sin francoskega kralja Mar-tela, odpovedal prestolu in šel v benediktinski samostan v Aquinunj blizu Rima, med tem ko je langobardski kralj Ratchis oblegal Perugio in druga mesta Pentapilisa. Papež, da bi preprečil padec teh mest, je prinesel darove kralju.
Čez nekaj dni pa je Ratchis prosil. da bi ga sprejeli v samostan. Ratchis se je odrekel svoji kraljevski časti in sledi' mu je r.a prestolu langobardski kralj Aistulf. Listina omenja, da je bil Ratchis ljubezniv in darežljiv kralj, Aistulf pa da je lokav in bojevit. O vojvodi Ivanu ni niti besedice. Kako so mogli iz govoric o tej listini sklepati, da je vojvoda Ivan živel na gradišču Zagrajc?
Na isti listini je še pripomba brez podpisa v italijanskem jeziku:
cAntica residenza Castrum Jo-hannis (Ivanji grad) nel Car so, o ve il longobardo Duca Giovanni Gorite e Governatore d Istria su no-mina di Carlo Magno si ritiro ion la famiglia nelVanno 804 dopo it Placito di Risano*
V prevodu se glasi: «Stara rezidenca Ivanji grad na Krasu, kamor se je langobardski vojvoda Ivan, ki ga je Karel Veliki imenoval za grofa in guvernerja, u-maknil s svojo družino v letu 804. po rižanskem zboru.*
Vojvoda Ran, ki je imel posestvo v Novem gradu z 200 koloni, je imel še druga zemljišča in gradišča. Pritrditi taki domnevi bi bila velika napaka. Zato moramo reči, da vojvoda Ivan, ki je bival na svojem veleposestvu v Novem gradu, res m bil daieč od Krasa, ampak le toliko, da bi bilo težko pritrditi takim dvomljivim govoricam. Zagrajc je bil tesen prostor za tako osebnost in ni verjetno, da bi si v takem gradišču iskal zatočišča.
Gradišče tudi ni dovolj zavarovano, da bi ravno tja rinil. Odprto je z vseh strani in dva manjša nasipa ne bi bila zadostna obramba. O tem se lahko še danes prepričamo, sicer nam opis arheološke ekipe to pove.
Če vzamemo v poštev še, da so bili na gradišču stalno prebivalci iz kraja, ni mogoče misliti, da bi si izbral tak kraj za ugodno bivanje. K temu je treba še dodati, da zgodovinar Bernard Benussi v svojem delu <sNel medio evo. Pagine di storia istriana,» na str. 167 pravi glede vojvode Ivana, da je neznano, kaj se je z njim zgodilo (Che cosa sia avvenuto del duca Giovanni e ignoto). Benussi pravi, da je bil odstavljen oz. da je po odstavitvi vojvode Ivana posfal gubernator Unfrid. Vojvoda Ivan je bil povezan s karolinško družino, ker je bila prva žena cesarja Karla hči langobardskega kralja Deziderija, ki je tudi končal po razpadu langobordske vojske v samostanu, kamor ga jc pregnal cesar Karel.
Zgodovinar dr. Vergotini v svojem delu «Lineamenti storici sulla costituzione politica delTlstria du-rante il medio evo* govori o vojvodi Ivanu in o «Rižanskem placi-tu» ter zaključi s tem, da je najbrž zapustil deželo. («11 duca Giovanni probabilmente avra abban-donato la provincia). Vergotini ša pove, da je vojvoda Ivan predlagal, da bi se sporazumeli glede slovenskih kolonov tako, da jih bo preselil in poslal v bolj oddaljene kraje in tudi glede ostalih vprašanj, da je prišlo do sporazuma. Iz nobenega vira ni mogoče zvedeti, kaj se je zgodilo s slovenskimi koloni vojvode Ivana. Ker so Ogri vedno pogosteje vdirali na to ozemlje, so začeli ljudje opuščati obdelovanje opustošene zemlje.
Dr. Abel Oto v svojem delu cPaulus Diaconus und die iibri-gen Geschichtsclneiber Langobar-den* (Pavel Diakon in ostali zgodovinopisci) navaja, da je iz sa-lernitanske kronike razvidno, da jo je napisal leta 978 benediktin- M ski menih, ki je tud' napisal v** istem samostanu benediktincev v Salernu o kralju Ratchisu in ,Ai-stulfu, kot smo zgoraj omenili, no pa o vojvodi Ivanu. Dr. Abel poudarja. da je o zadnjih letih langobardske države oilo mak) zapi--sanega in se zavoljo tega mo>« vse, kar je napisanega, pri uporabljati. Langobaidski kraki stulf je zavzel vsa grška$ v srednji Italiji. Bila je hif ma med langobardsko <t»’4*vo in papežem, ki je znal ur*‘,rab'ti duhovna sredstva za dosego posvetnih smotrov. Aistulf)*.*0 imenovali «tirana» in .<hudičev iztrebek.*
Zagrajsko ugank0 srrK* s tem zaključili,' toda n;;*? arheologov jo
nismo mogli
fjiONEC)
• • «
Ob koncu bi„racl> popravili šo
kako napak«1: v v nadaljevanju od 23. nov. 10 se Proti koncu prvega stolpca vrim'e tri napake: o predzadrijer’ oostavku gre za Rakitovec in *e Hokitonič, nadalje * naslednjem odstavku hrib med Gračiščem 10 ne Gradiščem) med Hrastovljan' ie Lačna in ne Ločina. Op.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 13.8, najnižja 8.7, ob 19. uri 11 stop., zračni tlak 1024,7 stanoviten, vlaga 65%, veter 6 km vzhodnik, nebo Jasno. morje mirno, temperatura morja 14.5 stopinje.
Tržaški
dnevnik
Danes, SREDA, 27. novembra
BERNARD
Sonce vzide ob 7.21 in zatone ob 16.25 — Dolžina dneva 9.04 — Luna vzide ob 13.14 in zatone ob 00.00
Jutri, ČETRTEK, 2*. novembra
JAKOB
FINCflNTIERI PREDLAGA PREMESTITEV DELAVCEV IZ SV. MARKA
V odgovor so delavci vseh ladjedelnic takoj proglasili stavko in odšli z dela
Sindikati menijo, da pomeni stališče Fincantieri poskus zavrnitve vseh obveznosti, ki jih je sprejela vlada v oktobru - Solidarnost PSI in PSIUP z delavci
Včeraj v prvih popoldanskih urah se je po vseh obratih IRI v Trstu razširila vest, da namerava Fincantieri premestiti veliko število delavcev ladjedelnice Sv. Marka v druge obrate v Trstu in celo v Tržiču, kar je seveda povzročilo hudo razburjenje. Zato so delavci vseh obratov takoj zapustiti delo.
V zvezi s tem sta sindikalni organizaciji kovinarjev FIOM-CGIL in CCdL izdali poročilo, ki pravi:
Včeraj je bil na sedgžu Inter- (--------------
•1nda ob navzočnosti ravnatelja Fincantieri dr. Bazzurra sestanek, sklican na zahtevo sindikata kovinarjev CCdL in FIOM-CGIL v zvezi z zadnjimi sklepi CIPE, kolikor se nanašajo na naročila ladjedelnici Sv. Marka in Tovarni strojev ter na zaposlitev delavcev v teh dveh obratih. V veliko presenečenje sindikalnih zastopnikov je Fincantieri po dr. Bazzurru ponovno predložila zadevo premestitve delavcev Sv. Marka v Tržaški arzenal, v Tovarno strojev in tudi v ladjedelnico v Tržiču. Da pa ne bi delavci, ki sedaj čakajo na delo, bili v breme podjetju, je vodstvo predlagalo, naj bi jih dali v dopolnilno blagajno.
S tem ravnanjem je Fincantieri prekršila vse obveznosti, ki sta jih 23. oktobra sprejela sen. Caron, podtajnik računskega ministrstva, in poslanec Galli, podtajnik predsedstva vlade. Stališče Fincantieri je še toliko bolj resno, če pomislimo, da je prišlo do tega ravno sedaj, ko je vladna kriza. Sindikati menijo, da pomeni stališče Fincantieri poskus zavrnitve vseh obveznosti, ki jih je sprejela vlada v oktobru.
Sindikat kovinarjev CCdL in FI OM CGIL sta že včeraj popoldne seznanila osrednje vsedržavne sindikalne organizacije s položajem in sta jih pooblastila, naj zahtevajo od sen. Carona, da zahteva od Fincantieri spoštovanje tega, kar Je prav on zagotovil vsedržavnim in pokrajinskim sindikalnim organizacijam v oktobru.
Stavko, ki so jo včeraj proglasili v ladjedelnici Sv. Marka, Tovarni strojpv, tržaškem Arzenalu in v CMI je prvi odgovor na to kršitev obveznosti vlade, ki jo je zakrivila Fincantieri v sedanjem političnem položaju. Sindikalne organizacije zahtevajo naročila, ki
Izredna priložnost!
RAZPRODAJA
nekaterih
KNJIG
DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE
POPUSTI DO 70 >
Uiaika kn-ntfatna
1'K.S'I — Ul. sv. rančiška 20 Tel. 61-792
bodo omogočila, da se vsi delavci IRI v Trstu vključijo v proizvodnjo, tako da ne bodo več čakali na delo.
Zvečer so sindikalni voditelji seznanili z vprašanjem prefekta Cap-pellinija in zahtevali, naj takoj posreduje. Med razgovorom sindikalistov s Cappellinijem se je sen. Caron po telefonu pozanimal glede položaja In zagotovil, da bo takoj posredoval, da bo Fincantieri spoštovala obveznosti, katere je sprejela vlada. Sindikata sta že sklicala svoje vodstvene organe, da sprejmejo primerne sklepe, če ne bodo oblasti takoj obsodili ravnanja Fincantieri.
Po sestanku tajništva kovinarjev CCdL je dr. Fabriod Izjavil, da je ponoven predlog za premestitev delavcev v Tržič, povezan z namenom, da postavijo delavce v dopolnilno blagajno, dejanje, ki ga je treba ostro obsoditi. Zato je Delavska zbornica prepričana, da bodo ravnanje Fincantieri takoj in odkrito obsodili. Prepričani so tudi, da bo vlada spoštovala gospodarske in politične obveznosti, sprejete 23. oktobra, kajti v nasprotnem primeru bi to pomenilo, da nj nobenega namena za Izboljšanje gospodarskega položaja Trsta. Sindikati so sklicali svoje vodstvene organe, ki bodo odločali o nadaljnji akciji v skladu z izjavami, ki jih bo dal senator Caron.
Tajništvo federacije PSI je sklicalo posebni odbor za gospodarska vprašanja, ker je zaskrbljeno zaradi vesti, da ni CIPE izpolnil svojih programskih obveznosti. Odbor je razpravljal o tem vprašanju in ugotovil dejanski položaj. Po sestanku sta tajništvo in odbor izrekla solidarnost stranke z delavci, ki so ponovno prisiljeni stopiti v borbo za obrambo našega gospodarstva. Tajništvo je sklenilo, da bo na razpolago sindikalnim organizacijam za vse, kar bi te menile, da bi bilo prikladno.
Tudi PSIUP je izdal poročilo, v katerem izraža svoje ogorčenje spričo novega napada, ki ga doživel tržaški delavski razred s premestitvijo novih stotin delavcev Sv. Marka, še enkrat zanika CIPE sam sebe že mesec dni po zagotovilih, da se bo v ladjedelnici delo nadaljevalo. S temi sklepi se potrjuje konec Sv. Marka kot ladjedelnice. PSIUP izreka ponovno vso svojo solidarnost tržaškim delavcem, ki se borijo in bodo nadaljevali svojo borbo v o-brambo pravice do zaposlitve.
Zasedanje sindikata javnih uslužbencev CISL
V nedeljo je bilo zasedanje sindikata javnih uslužbencev CISL.
Poročilo je podal zvezni tajnik Bal-1 dassare Armato. Govoril je o zadnji stavki državnih uslužbencev in omenil pet osnovnih točk. glede ka-! terih se strinjajo vse tri sindikal- j ne organizacije. Te točke so mezdna politika, politika prejemkov, povezana z reformo, sindikalne svoboščine in pravice, zdravstvena oskrba, pokojninska politika. Armato je še posebno poudaril potrebo, da se uredijo vse postavke plač s posebnim poudarkom na razne dodatke, za katere ni pogodbenih norm, kar povzroča krivične
V ponedeljek se je v Trstu se stalo pokrajinsko vodstvo PSI. Na dnevnem redu je bila odobritev političnega dokumenta, ki ga je predložila večina, ter izvolitev izvršnih organov, kot jih predvideva statut. Seji je predsedoval tajnik Oberdan Pierandrei. Na dokument večine so pristali po obširni razpravi tudi predstavniki struje «Impegno Socialista« Boniciolli, Piša in Teiner. Ta struja pa ni menila, da bi bilo primemo, da bi sedaj sprejela kakšno nalogo na izvršilni ravni, ker hoče ostati prosta v svoji kritični in spodbujevalni dejavnosti.
Večina je izvolila šest članov izvršnega odbora, ki bodo pomagali pri delu pokrajinskemu tajniku. Izvoljeni so bili: Giorgio Elleri in Igor Gruden za podtajnika; Mario Bereš, Silvano Miam, Bortolo Gi-raldi in Bruno Padovani pa za člane izvršnega odbora. Zatem so poverili Eraldu Cecchiniju nalogo upravnika stranke. Niso pristali na politični dokument in na omenjeno sestavo izvršilnih organov (ki so jih izvolili z večino 19 glas'ov) predstavniki struj «Riscossa Socialista«, «Unita Socialista« in levica. Tiskovni urad pravi, da ie vodstveni odbor pri sestavi izvršilnih organov strogo spoštoval določbe statuta. ki se tičejo neskladnosti med
lllllllllllllllllllllllillllllllllll||||||||||||||||||||||||||IUIIIIIII||||||||||||||||||||||||||1||||||||||||||||||||||l||l||||||lll||„l||||||||||||,|||l|||l|||||||l|||||||||||tl||||||||||||||||||„|||
razlike.
Rekel je. da je treba izboljšati dejavnost javne uprave, pri čemer je treba začeti pri velikem številu vodilnih kadrov, ki niso vedno kvalificirani. Seveda je vse to povezano s plačami in s specializacijo. Po obravnavanju splošnih vprašanj, ki zanimajo javne uslužbence, je Armato proučil nekatere posebne plati vprašanja v Trstu. Omenil je tudi nekatere rešitve za bivše člane civilne policije. Seveda bo treba rešiti to vprašanje v okviru splošne reforme, za kar so se že pbvezali. Po poročilu, ki so mu navzoči pazljivo sledili, so se oglasili v razpravi številni udeleženci.
Predstavnik čuvajev parkirišč ACT pri deželnem odborniku za delo
Včeraj so na deželnem odborni-štvu za delo sprejeli predstavnika CISL Curria in predstavnika CGIL Petronija, ki ju je spremljalo odposlanstvo uslužbencev parkirišč tržaškega avtomobilskega kluba (ACT). Na sestanku so orisali funkcionarju odborništva za delo dr. Callegarisu vzroke včerajšnje stavke, ki so jo proglasili uslužbenci. Pri tem gre predvsem za priznanje kvalifikacije in skrčenje delovnega urnika. Dr. Callegaris je v imenu odborništva zagotovil, da se bo zanimal za rešitev spora, ki traja že od avgusta lani, da se položaj ne bo še bolj zaostril. Sindikalne organizacije so vzele na znanje zagotovila predstavnika odborništva za delo ter so si pridržale pravico, da bodo v primeru nepopustljivosti vodstva ACT ponovno začele borbo, da dosežejo zadovoljivo delovno pogodbo.
SESTANEK POKRAJINSKEGA VODSTVA PSI
Izvoljen izvršni odbor iz samih predstavnikov večinske struje
Dr. Igor Gruden izvoljen za pokrajinskega podtajnika - Predstavniki skupin «IIiscossa»,
«Unita socialista» in «Levice» se njajo s sestavo odbora
stri-
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Tudi večinski svetovalci kritizirajo politiko in delovanje deželnega odbora
Včeraj so spregovorili še štirje svetovalci - Danes se splošna razprava konča z govori svetovalcev Bacicchija, Dal Masa in Del Gobba
Na včerajšnji seji deželnega sveta se je nadaljevala splošna razprava o deželnem proračunu in obračunu ter so posegli vanjo štirje svetovalci:	Rigutto (KD),
Virgolini (KD), Boschj (MSI) in Bettoli (PSIUP). Tako so ostali še trije svetovalci, ki so se priglasili k razpravi, in sicer: komunist Bacicchi, socialist Dal Mas in demokristjan Del Gobbo.
Svetovalec Rigutto Je v svojem govoru precej kritiziral delovanje deželnega odbora, čeprav pripada večini. Spada pač v levo strujo stranke in dobro ve za razne težave, ker je sam župan občine Ma-gnago in naleti često pri svojem delu na razne ovire. Zato občuti pomanjkljivost raznih zakonov in pomanjkanje decentralizacije pri upravljanju dežele. Kot skoraj vsi svetovalci Je tudi on obravnaval vprašanje velikih pasivnih ostankov, pri čemer je naprtil del krivde zanje dejavnikom izven deželne uprave. Pri tem pa je dodal, da bi nekaj ovir lahko odstranili tudi v okviru delovanja dežele same. Težave nastajajo že v občinah, ker nimajo uradov za načrtovanje niti denarja za izvedbo raznih načrtov.
Občine imajo tudi velike težko-
ZARADI NEPORAVNANIH OBVEZNOSTI V VIŠINI ENE MILIJARDE LIR
Upniki ladjedelnice «Felszegi» napovedujejo javne demonstracije
Prizadetih je nekaj nad 100 industrijskih, obrtniških in trgovskih firm s skupno okrog 1600 delavci
Odkar je miljska ladjedelnica »Feiszegi« prenehala z delom, so se začela množiti vprašanja gospodarske narave, ki so v zvezi z delavstvom obrata in s podjetji, ki so z njo sodelovala. Vprašanja, povezana z delavstvom — to je vprašanje nadaljnje zaposlitve delovne sile, vprašanje odškodnine in od-pravnine, ter nekateri sorodni problemi — so stopila po nastopu deželne finančne družbe «Friulia» in ladjedelnice »Navalgiuliano« nekoliko v ozadje, zato pa so nasprotno pritegnila nase toliko večjo pozornost vprašanja malih in srednjih industrij ter trgovskih podjetij, ki jih je Felszegijeva kriza potegnila s seboj v čedalje hujšo stisko.
2e na raznih zasedanjih, ki so jih v zadnjih mesecih organizirale tržaške stanovske organizacije, predvsem pa zveza malih in srednjih industrij ter obrtniških podjetij, ki so pri tem najbolj pripadeta, so se začeli stopnjevati iz-raizi skrbi, Ki jih povzročajo po enii strani pomanjkanje novih na-ročv.1, po drugi pa še vedno neporavnane obveznosti nekdanje uprave «*vi.szegi». Nevzdržnost položaja je prišla ponovno izrazito na plan na včerajšnjem srečanju upnikov bivše ladjedelnice v sejni dvorani trjjyVmske zbornice. Problem je v Sjstvu naslednji: ladjedelnica «Fels*egi»' je kljub finančnim težavam, »• katerih se je nahajala v zadnjih mesecih svojega poslovanja še napvej naročala zunanjim podjetjem ra,lla dela oziroma dobavo raznih pošiljk ladijskega materiala. V glavi%.m je šlo za dobave na kredit, ki jjh ladjedelnica po svojem stecaL nj mogla poravnati, skupna yred^ost teh obveznosti znaša okoli Ujlitardo lir. Industrijskih, obrtniških jn trgovskih firm, ki	.odprte	ra-
čune z bivšo ladjedeln-.0j je nekaj nad 100, število deavceVi ki so pri tem neposredno prizadeti, pa dosega 1600. Seveda Ile morejo podjetja redno plačevati delavstva,
če sama ne pridejo do denarja pri bivši ladjedelnici, oziroma pri bankah, na katere se je opirala »Feiszegi« pri svojem delovanju. Odtod čedalje hujša stiska na tem področju tržaškega gospodarstva.
Številnim upnikom ladjedelnice so se včeraj pridružili tudi nekateri podjetniRi, ki so sicer v celoti ali deloma prejeli plačilo za delo in dobave, opravljene za ladjedelnico v zadnjem letu pred njenim stečajem, a od katerih sedaj ku-rator zahteva naj vrnejo denar in naj tudi sami postanejo upniki ladjedelnice oziroma stečaja.
Ti pa zahtevajo poravnavo vseh obveznosti, in sicer ne od ladjedelnice ali od kuratorja, ki vodi stečajni postopek, temveč od bank, in predvsem od zavoda Banca Na-zionale del Lavoro. Njihova zahteva se opira na naslednje dejstvo: pogodbe, ki se nanašajo na opravljanje del ali na dobave blaga in storitev na področju pomorstva, vsebujejo po navadi klavzulo, da ko ladjedelnica ne more iz enega ali drugega razloga nadaljevati z začetnim delom, pristopi na njeno mesto sam naročnik. V slučaju miljske ladjedelnice, ki je nazadnje gradila ladjo «Italia» za družbo »Societa Crociere Oltremare«, se je v nekem trenutku zgodilo prav to, da so sporazumno z zakladnim ministrom namesto ladjedelnice, ki je omagala, nastopili kot graditelji bančni zavodi. Ti pa niso zašli v stečaj, in morajo zato poravnati vse obveznosti bivše ladjedelnice: po drugi strani pa tudi nimajo pravice, da bi od podjetij, ki so prejela redno plačilo za o-pravljeno delo, zahtevale povračila izplačanih sredstev.
Upniki miljske ladjedelnice so že prikazali svoje gledišče in zahteve vodstvu trgovinske zbornice, deželnemu odborniku Dulciju, tržaškemu županu, sindikatom, vladnemu komisariatu in samemu stečajnemu kuratorju dr. Amigoniju, vendar doslej brez uspeha. Zdaj pa na-
meravajo prenesti celotno zadevo najprej na ulico, z demonstracijami in javnimi nastopi, nato pa še v_ Rim, kjer naj bi dosegli zadoščenje pri zakladnemu ministru in pri ministru za industrijo in trgovino. Skupna vrednost pasive pri stečaju »Feiszegi« znaša namreč okoli 7 milijard lir in je zato nemogoče, da bi po rednemu stečajnem postopku prišli do svojega denarja._ V času pa, dokler ne bo to vprašanje dokončno rešeno, naj bi dežela vsaj deloma olajšala položaj prizadetih podjetij, s tem, da bi jim priznala finančno zaslombo, kakršno je svoj čas priznala delavcem miljskega obrata. Za izvedbo skupne akcije v obrambo svojih koristi, so upniki sestavili poseben odbor, v katerem so ing. Bradaschia, dr. Olazabal, g. Valente in g. Meriggioli. Odbor se bo že danes sestal na prvi pripravljalni seji, da sestavi načrt nastopov, Glasovanje za sestavo odbora je pokazalo, da so bili zbrani upniki enotnega mišljenja glede potrebe po skrajni borbi za dosego svojih pravic, sicer pa je bila seja precej burna. Vodil jo je novoizvoljeni predsednik združenja tržaških maiih in srednjih industrij ter odbornik trgovinske zbornice prof. Florit.
Nov predsednik in tajnik Časnikarske zbornice
Deželni svet Časnikarske zbornice Furlanije . Julijske krajine se je včeraj sestal in razpravljal o odstopu predsednika Manlia Gran-bassija. Svet je vzel z obžalovanjem na znanje nepreklicni sklep dr. Granbassija in je izvolil za novega predsednika kolego Leoneja Smoquino, ki je doslej opravljal nalogo tapnika. Za tajnika Časnikarske zbornice pa so imenoval! kolego Gianmario Cojuttija iz Vidma.
če pri najemanju posojil. Druga težava je v tem, da občinski u-pravljalci ne poznajo vseh zakonov in da je zelo zapleteno vprašanje dokumentacije, ko gre za izvedbo raznih del. Poleg tega državni in nadzorni organi zelo počasi delujejo. Svetovalec je pri tem dal nekaj predlogov ter dejal, da bi morali bolj pohiteti s proučevanjem načrtov. Deželna uprava bi morala za svoje odnose z občinami izkoristiti svoje dosedanje izkušnje s krajevnimi ustanovami sploh. Rekel je, da je dežela sicer mnogo napravila v prid Krajevnim ustanovam, da pa bi lahko se več. Govoril je tudi o raznih poklicnih tečajih, o domovih za starčke, o rehabilitaciji psihično in fizično zaostalih in podobno.
Svetovalec Virgolini je v svojem govoru v celoti odobraval ravnanje deželnega odbora in njegovo politiko. V glavnem je obravnaval kmečka vprašanja, saj je funkcionar organizacije «Coltivatori di-retti«. Kot po navadi, pa je polemiziral s komunisti in obravnava! položaj na Poljskem in češkoslovaškem, kar je seveda povzročilo proteste strokovnjaka za kmetijska vprašanja med svetovalci KPI Mo-schionija, ki ga je večkrat prekinil in mu dejal naj raje govori o položaju kmetovalcev v Furlaniji. Tudi svetovalca Movimento Friuli sta bila tega mnenja ter mu dejala, naj pusti vzhodne države na miru in obravnava raje domačo stvarnost, ki res nj rožnata. Virgolini je dejal, da so kmetje predložili mnogo prošenj za mehanizacijo ter da sta država in dežela večini teh prošenj ugodili. Prav tako sta ugodili prošnjam za druge prispevke kot na primer za izboljšanje vinogradov, vrtov in sadovnjakov. Slabši je položaj za živinorejo.
Virgolini je dejal, da Je odbor-ništvo za kmetijstvo opravilo o-gromno delo, saj je bilo predloženih samo za dodelitev kreditov za nakup raznih kmetijskih strojev 3.253 prošenj in deželno odbomi-štvo Jih je ugodno rešilo 2295. Mnogo prošenj je bilo predloženih tudi v druge namene. Seveda je še mnogo vprašanj nerešenih in jih bo mogoče rešiti le z državno pomočjo na podlagi člena 50 deželnega statuta.
Svetovalec Boschi Je predvsem obravnaval vprašanje kmetijske politike v deželi. Rekel je, da je treba kmetijska vprašanja obravnavati v okviru vsedržavnega gospodarskega načrta. Treba je delovati na tem, da bi se dohodki v kmetijstvu Izenačili z dohodki v drugih panogah. Seveda je treba poseči z javnimi sredstvi predvsem na področju, kjer je največ možnosti za razvoj. Na drugih področjih pa je treba poskrbeti za socialne investicije. Na koncu je dejal, da je treba sprejeti za kmetijstvo nekaj organskih deželnih zakonov, ne pa drobiti deželnih posegov.
Odločno je kritiziral delovanje deželne uprave in večine sploh psiupovec Bettoli. V začetku svojega govora je omenil, da je poročevalec Ginaldi rekel, da pomeni nasproten glas opozicije globalno politično nasprotovanje politiki večine sploh, medtem ko vsa večina pozitivno ocenjuje izbire deželnega odbora. To pa ni res, kajti razni pripadniki večine, zlasti pa svetovalci Romano, Rigutti, Pittino In Pittoni so kritizirali delovanje odbora. Zato ni mogoče govoriti o strnjenosti večine. Vsem je znano, da obstajajo velika trenja med demokristjani in socialisti samimi in kdor hoče to prikriti, ravna zelo neodgovorno. Demokristjan Rigutto je na primer kritiziral ravnanje deželnega odbora nasproti krajevnim ustanovam, demokristjanka Pittino ni zadovoljna s socialno-skrbstveno politiko, medtem ko demokristjan Romano zahteva izboljšanje položaja delavstva, še boij kritičen je bil socialist Pittoni (Bettoli mu je sicer dejal ((socialdemokrat«), ki pa bi moral iti s svojo kritiko do konca in povedati,
kako si zamišlja odnose med opozicijo in večino
Rekel je, da se razen zamude pri trošenju denarja deželni odbor izgovarja na zunanje ovire in med drugim tudi na dlakocepstvo računskega dvora. Poleg tega se izgovarja tudi na to, da ni vseh izvršilnih norm. Toda v tem primeru, če komisija za izvajanje teh norm ne deluje, naj dežela odpokliče svoje zastopnike iz nje. Kritiziral je tudi stališče poročevalca o obračunu Metilsa (KD), ki zahteva velike podpore industrij-cem, katerim naj bi najprej z javnim denarjem pripravili vse infrastrukture, to je zemljišče in razne priključke, seveda vse z javnim denarjem, zatem pa naj bi še s prispevki za obresti in celo v kapitalu prispevali tudi za nakup strojev in za proizvodnjo. To bi bilo pravo darilo zasebnikom s trošenjem javnega denarja. Kritiziral je tudi ravnanje raznih ustanov, ki se ukvarjajo s poklicnim poukom. Predvsem bi morali delovanje teh ustanov uskladiti in šele potem jim dajati razne podpore. Na koncu Je svetovalec kritiziral še urbanistično politiko dežele.
izvršilnimi funkcijami stranke in nalogami v krajevnih upravah, Demartinova struja «Riscossa», ki so ,jo na strankinem kongresu zastopali bivši pokrajinski tajnik Pittoni, Apih, Giuricin, Laurenti, Pesante, Romano in Valle, je zavrnila dokument večine in je izglasovala svojo resolucijo, v kateri poudarja politične teze, ki jih je zagovarjala na kongresu, ter smatra, da je za zdaj zaprta vsaka možnost političnega dogovora z večino, obenem pa opozarja na resnost sklepov glede ustanovitve odbora, ki ga sestavljajo samo predstavniki struje «Autonomia». Predstavniki struje «Riscossa» pripominjajo, da je na kongresu prišlo do predloga za ustanovitev izvršnega odbora na podlagi sorazmernega predstavništva vseh struj z namenom, da bi zagotovili čimbolj šo enotno sožitje vseh struj, uravnovešenost v izvršnih organih, stranki pa največjo politično silo. Zastopniki struje «Riscossa» poudarjajo, da je sklep desnice resen, ker še bolj poglablja ločitev med večino in manjšino ter ne upošteva močnega pritiska baze za enotnost. Na ta način si je večina prevzela veliko odgovornost.
Opozorilo mesarjem
Tržaško županstvo opozarja, da stopijo I. decembra v veljavo novi predpisi za prodajo na drobno perutnine in kuncev. V občinski pravilnik Je bil namreč vključen člen 116 bis, ki določa, da se zaklana perutnina lahko prodaja samo v pooblaščenih mesnicah in prodajalnah, da mora biti skrbno očiščena in oprana ter brez drobovja. Zaklanim kuncem je treba odreti kožo, odstraniti drobovje in tace. Tako v hladilnikih kot v izložbah mora biti perutnina ločena od drugega mesa.
Mesarje opozarjamo, da se držijo predpisov, sicer bodo morali plačati globo.
Opozorilo Kmečke zveze vinogradnikom
Kmečka zveza opozarja svoje člane vinogradnike, da jc treba prijaviti pridelek vina, ki ga ima vsak še v kleti do polnoči 30. novembra.
Kdor ne bi izpolnil in oddal prijave, ne more potem dobiti dovoljenja, da vino lahko proda, ali sam toči na osmici.
Po zakonu so predvidene stroge kazni za tiste, ki bi vina ne prijavili (od 100 tisoč do 1 milijona Ur globe).
Prijave je treba na-pisati na posebnih obrazcih. Rok za njih oddajo zapade nepreklicno 10. decembra. Ni torej moč računati na možnost prijave po tem roku.
Zato naj se vinogradniki zglasijo na tajništvu KZ, da. jim izpolni in vloži prijavo. TAJNIŠTVO KZ
iiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii)
ZARADI UKINITVE TRŽAŠKEGA LADJEDELSTVA
Mala in srednja industrija drsita v čedalje hujšo stisko
Na to dejstvo so opozorili na sestanku novoizvolje. nega odbora Združenja male in srednje industrije
Kakor smo žc zabeležili na tem mestu, so te dni na sedežu organizacije, ki združuje male in srednje industrije z našega področja, umestili novo izvoljeni vodilni odbor, ki ga sestavljajo: prof. Florit (predsednik), ing. B. Umani, ing. L. Gombacci in L. Prešel (podpredsedniki), S. Boniiacio, M. Coeci, S. Gregorin, ing. V Pizzarelli in P. Toresella (člani).
Na prvem sestanku, ki ga je imel po izvolitvi, je novi odbor sestavil okvirni načrt za praznovanje dvajsetletnice ustanovitve prve zveze malih industrij. V nedeljo, 8. decembra bodo organizirali v glavni dvorani trgovinske zbornice posebno srečanje o problemih male industrije ter povabili nan0 vse predstavnike oblasti z našega področja; poleg tega pa bodo izdali posebno številko publikacije ((Gospodarstvo male industrije« (L'Economia della Piccoia Industria).
Na seji so odborniki razpravljali tudi o vrsti vprašanj, ki zadevajo delo malih in srednjih industrijskih obratov. V tej zvezi so poudarili pomanjkanje zadostnih finančnih razpoložljivosti, L katerih naj bi te industrije lahko črpale posojila za svoje trenutne potrebe. V zvezi z nedavnim sklepom trgovinske zbornice, da zavrne predlog deželnega združenja bančnih zavodov, ki podeljujejo srednjeročna posojila industrijskim podjetjem, da bi razširili kriterije, po katerih se posamezno podjetje lahko smatra za srednjo oziroma maio industrijo, je odbor izrekel svoje zadovoljstvo, saj bi pomenil pristanek na takšen predlog občutno povečanje števila upravičencev. To pa bi še zmanjšalo možnosti, ki jih imata mala in srednja industrija za najemanje posojil pri omenjenih zavodih. Odborniki so še izrazili zaskrbljenost spričo dejstva, da se nesorazmerno velik del _ finančni:, sredstev, ki jih ob določenih priložnostih dajejo na razpolago za industrijo država in druge javne ustanovo, podeljuje velikim industrijam tako da ostane za male in srednje obrate zelo malo denarja.
Odbor je na koncu naglasil po-
trebo opozoriti oblasti in stalno obveščati javnost o čedalje hujši stiski, v katero se pogreza mala in srednja ---------------
Izredno število zakolov v občinski klavnici
Zaradi slinavke in parkljevke, ki Je razsajala na železniški postaji na Proseku, je bilo od 22. oktobra do 8. novembra v občinski klavnici izredno število zakolov in nekateri delavci so morali opravljati izredno delo. celo 16 ur na dan.
Po ukrepu ministrstva za zdravstvo so namreč odpeljali za zakol mnogo goveje živine in drobnice, okužene in zdrave, da se prepreči razširitev okužbe. Tako so 22. oktobra zaklali 78 zdravih telet, 24. oktobra so zaklali 146 okuženih goved, naslednji dan so zaklali iz previdnosti precej zdravih krav in telet, ki so bila v hlevih klavnice, 2. novembra so zaklali nekaj goved iz češkoslovaške, 5. novembra 33 goved iz Madžarske. 6. novembra 546 jagnjet, naslednji dan 251 in 8. novembra 694 jagnjet.
PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE» prireja
PR0SLA VE I00LETNICE SLOVENSKE ČITALNICE PRI SV. IVANU
ki bodo v prostorih društva in v veliki dvorani na stadionu «Prvi maj«
SPORED PRIREDITEV
V četrtek, 28. novembra 1968 ob 20.30
PREDAVANJE O ZGODOVINI SVETEGA
Predaval bo dr. Samo Pahor.
IVANA
V soboto, 30. novembra 1968 ob 20.30
ZAKLJUČNA OSREDNJA PROSLAVA 100-LETNI-CE ČITALNICE PRI SV. IVANU
Sodelujejo: svetoivanski pevski zbor, društvena dramska in folklorna skupina, recitatorji in govorniki.
VABLJENI VSI ČLANI IN PRIJATELJI DRUŠTVA
Gledališča
Protest zaradi zasedanja NATO
v Trstu
V petek, 29. t.m. bo v našem mestu zasedanje o atlantski zvezi, katerega se bo udeiežilo več visokih voditeljev NATO in organizacij Setaf in Usis. V tej zvezi sta komunistična svetovalca Giorgio Rossetti in ing. Antonino Cuffaro naslovila na župana ing. Spaccini-ja vlogo, v kateri ga vprašujeta, ali so mu znani razlogi, zaradi katerih atlantske organizacije tako rade prirejajo takšna zasedanja v našem mestu. To je v odkritem nasprotju z mednarodnim poslanstvom Trsta, pravita komunistična svetovalca, ter s samimi gospodarskimi interesi Trsta, saj je ponoven razcvet gospodarskih dejavnosti na našem področju odvisen predvsem od ohranitve miru v svetu.
Verdi
Jutri zvečer ob 20.30 tretja predstava Donizettijeve opere »Don Pa-squale» z istimi nastopajočimi kot pri prejšnjih predstavah. Dirigent Luigii Toffolo.
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic.
Teatro Stabile
Za prvo predstavo Jonescove komedije ((Krvnik brez plače«, ki bo v petek ob 21. uri v Avditoriju v u-prizoritvj ansambla Teatro Stabile. je vodstvo gledališča povabilo v Trst Eugena Ionesca, ki se bo udeležil petkove premiere, dan kasneje pa se bo na pobudo gledališča in Krožka za kulturo in umetnost srečal z občinstvom na sedežu Krožka na Verdijevem trgu 1. Srečanje bo ob 18. uri. Prisoten bo tudi režiser Jose Qua-g-lio ter igralec Giulio Bosetti, ki bo igral glavno vlogo v komediji. Srečanja se bodo udeležili tudi drugi igralci, ki nastopajo poleg Bosettija, in sicer Alv-ise Battain, Marina Bon-figli, Mario Mearelli, Franco Passato-re, Rosetta Salata, G-ianfranco Salet-ta, Lino Savorani, Edmondo Tieghi in Giorgio Valleta.
Vstopnice so v prodaji pri blagajni v galeriji Protti (tel. 36-372).
Nazionale 14.30 (Zadnja predstava ob
22.10)	«Mayerl»-ng», O. Sharif, C. Deneuve. J. Mason, A. Gardner. Technicolor.
Grattacielo 16,00 «L’armata a caval-lo». T. Konjovkova, K. Mikolajevv-ska, M. Kozakov. Agascope. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 15/30 Reklamna predstava. Jutri: «Un tranquilIo pošto di campa-gna». F, Nero, Vanessa Redgrave. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 15,30 (Zadnja predstava ob
22.10)	«11 medico della mutua«. Alberto Sordl.
Excelsior 15.30 (Zadnja predstava ob
22.10)	«Petulia». Julie Christie, G. C. Scott, R. Chamberlain. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ritz 16.00 »Frank Costello:	faccia
d'angelo». A. Delon. Technicolor. Alabarda 16.30 «Tre gendarmi a Nevv York». Louis de Funes. Technlco-lor
Moderno 16.30 «Pronto, c’č una certa Giuliana per te«. M. Medici, G. Del. Technicolor.
Filodrammatlco 16.30 «Sexi gang«. Linda Veras, Silvain Carthay. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Scust facciamo l’amo-re». Pierre elementi. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «Ruba at prosslmo tuo«. R. Hudson, Claudia Cardinale. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
TEATRO »CRISTALLO* - Ulica Ghirlandaio 12 — Od 29. do 30. nov. 1960 ob 21. url glasbena predstava Bock in Harnick «FIORELLO»
45 igralcev, 20-članskt orkester, 300 kostumov. Prodaja vstopnic v galeriji Protti 2, tel 36-372.
Capitoi 16.00 «Indovina ohl viene a cena«. S. Tracy. S. Poitier tn K Hepburn Technicolor
Impero 16.30 _ 21.45 «Tutti insieme appassionatamente«. Technicolor.
Vittorio Veneto 16.00 »Niente rose per OSS 117». John Gavin, Margaret Lee. Technicolor.
Garibaldi 16.00 «La via del West». Kirk Douglas, R. Mitchum. Technicolor.
Astra 16.30 ceCuster 11 rlbelle«. Technicolor.
Ideale 15.30 «Gattopardo». C. Cardinale, B, Lancaster.
Abbazia 16.00 «11 pirata del re». Dou McLure, John Stockovvelle.
Odbor za proslavo stoletnice Kmečke čitalnice v Skednju vabi na
FOLKLORNI VEČER
«NAŠA ŠČJEDNA U STARIH CAJT’H»
ki bo v sredo, 27. novembra ob 20.30 v škedenjski kino dvorani.
Spored
1.	Nastop pevskega zbora z ljudskimi popevkami, ki so nastale v Skednju in na Kolonkovcu na pobudo zborov ((Velesila« in »Slava«.
2.	Folklorni ples s prizori v domačem narečju.
SPD Igo Gruden iz Nabrežine priredi v nedeljo, 1. decembra ob 17. uri
Grudnov večer
z razstavo slovenske knjige.
Na sporedu je govor dr. B. Pahorja o temi: Pisatelj in narodno občestvo in koncert pevskega zbora Jakobus Gallus.
Vljudno vabljeni!
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo France Prešeren v Boljuncu vljudno vabi vaščane in vse ljubitelje slovenske knjige, da obiščejo obnovljeno knjižnico, ki je odprta vsako nedeljo od 10.30 do 12. ure na sedežu društva.
Prosvetno društvo »Ivan Cankar*
obvešča, da se začne v društvenih prostorih pošolski pouk danes popoldne ob 15. uri.
Včeraj - danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dn-e 26. novembra 1968 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 12 oseb.
UMRLI SO: 86-letni Augusto Da-pret-to, 76-letna Luc-ia Grassi vd. Fa-vretto, 74-letnl Agostino Lupo, 21-letni Ljudvtk Bobnar, 79-letna Giu-seppina Presenti, 81-letni Rodolfo Vidmar, 76-letni Cornelio Devetak, 77-letna Rosa Fragiacomo por. Zangran-do, 67-letni Marcello B-in, 85-letna Gio-vanna Siega vd. Piazza, 56-letnl Antonio Lepore, 84-letna Rosa Bastlian-oic vd. Nardin.
DNEVNA SLU2BA LEKAHN (od 13. do 16. ure)
Godina, Čampo San Giacomo 1 Grigolon, Trg Virgilio Giotti 1. A Due Mori, Trg Unitž dTtalia 4. Ni coli, Ul. dl Servola 80 (Skedenj).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Croce Azzurra, UL Commerclal 26. Dr. Rossetti, Ul. Combi 19. Dl Signori, Trg Ospedale 8 Tamaro e.
S Podjetje Veraldo (Strada di Monte d’Oro) sporoča kmetom, ki imajo oljke, da sprejema, kot prejšnja leta, olive za stiskanje pod dosedanjimi pogoji.
Mali oglasi
HOLLESCH, TRG S. GIOVANNl I. lO-KAHATNO ZLATO GARANTIRANO I. KVALITETE, «00 UR GRAM.
5. dec. l>o obiskal
Namesto cvetja na grob pok. Jus Fertotu daruje Viktorija Stoka 15 lir za pevski zbor Jakobus Gallus.
Naznanjamo žalostno vest, da je tragična usoda umorila našega ljubljenega
DRAGOTA STOJKOVIČA
Pogreb bo danes v sredo, 27, t. m. ob 14.30 iz cerkve v Trebčah.
Žalujoči starši, bratje, sestre, posebno zaročenka, Dragica in drugo sorodstvo
Primaria Impresa Zlmolo
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Pešec kriv prometne nesreče ker je hodil po desni strani
Ukradla je formularje za zdravniške recepte - Pogojno obsojen, ker se je sam pohabil
Pred tržaškim prizivnim sodi- tov. Dekret so registrirali na Ra ščem (predsednik Cinelli, generalni čunskem dvoru 16. novembra letos, pravdnik De Franco, zapisnikar
Mosca Riatel) se je moral zagovarjati včeraj 55-letni Angelo Ma-cor iz Sutria - Ul. Osoppo, ki je bil obtožen, da je nenamerno povzročil hudo prometno nesrečo
Obtožnica je trdila, da je Macor povzročil nesrečo, ker je šel po cesti na desni strani. Vanj je trčil od zadaj tedaj 37-letni Lucio Maz-zolino, ki se je peljal z lahkim skuterjem. Mazzolino je kmalu po nesreči izdihnil v videmski bolnišnici zaradi hudih lobanjskih po škodb (verjetno zaradi zloma na zatilniku).
Obravnava proti Macorju pred stavlja skoraj edinstven primer nenamernega umora, ki ga lahko povzroči pešec. Macor je namreč šel po desni strani cestišča, ko ga ie nenadoma podprl na tla motociklist. Macor je dobil poškodbe, ki pa so bile le lažjega značaja. Hujše pa so bile posledice trčen)a za Lucia Mazzolina.
Nesreča se je pripetila na državni cesti št. 13. Bilo je 10. oktobra lani že pozno zvečer, ko jc bila že popolna tema. Mazzolino se je peljal tedaj po omenjeni cesti s prižganimi zasenčenimi lučmi Nenadoma je treščil v pešca, ki ie šel v isto smer na skrajnem desnem robu ceste.
Nesreča se je pripetila v bližini kraja Reana del Roiale na cesti Videm-Tricesimo. Videmski sodniki so obsodili pešca na 8 mesecev zapora, upoštevajoč delno odgovornost za nesrečo same žrtve nesreče. Na včerajšnji obravnavi pred prizivnim sodiščem je generalni pravdnik zahteval, naj sodniki u-poštevajo pri razsodbi poleg čl. 134 cestnega zakona, tudi člen 588 pravilnika za izvajanje cestnega zakona. Tožilec je med drugim menil, da je pešec, ki je povzročil prometno nesrečo, prekršil tudi o-menjene člene cestnega zakona, oziroma pravilnika, ki nalagajo pešcem obveznost, da v primeru pomanjkanja prehoda za pešce, hodijo po levi strani ceste. Videmsko sodišče je obsodilo Macorja na 8 mesecev zapora, in sicer v višini 70 odst. odgovornosti spričo 30 odst odgovornosti umrlega Maz zolina
Včeraj je tržaško prizivno sodišče potrdilo prvotno razsodbo ter s tem potrdilo načelo, da v določenih pogojih mora tudi pešec odgovarjati za prometne nesreče
Pred tržaškimi kazenskimi sodniki (predsednik Rossi, tožilec Tavel.a zapisnikarica Mastromauro) ss je morala zagovarjati včeraj 24-letna Ariella Krebel iz Ul. Baiamonti 11, ki je bila obtožena, da je ukradla zdravniku dr. Umbert.u Rinaldiju formularje za zdravniške recepte, ki jih je pozneje dala natisniti v neki mestni tiskarni.
Kreblova se je polastila formularjev receptov, ko je delala kot
Študij na novi fakulteti bo trajal štiri leta. Slušatelji bodo med «komplementarnimi» vedami lahko izbirali tudi slovenski oziroma srbohrvaški jezik. Sporazum med tržaškim vseučiliščem in videmskim konzorcijem je bil sklenjen za dobo 30 let in se bo avtomatično podaljšaj, kolikor ga ne bo katera izmed obeh strank preklicala.
Kongres organizacije študentov ekonomije
V dvorani «Venezian» na novi univerzi se nadaljuje 14. mednarodni kongres organizacije študentov ekonomije, AIESEC. Po včerajšnjem pozdravu rektorja prof. Ori-goneja, in uvodnem poročilu tajnika dr. Roberta Pallinija, so se delegati organizirali v delovne komisije, ki se bodo sestajale do sobote, ko bodo na drugi plenarni seji izvolili novo vodstvo organizacije, ki je bila ustanovljena 1949. leta v Stockholmu in združuje 38 ekonomskih fakultet iz sedmih držav Nameni organizacije so mednarodno sodelovanje, izmenjava študentov in pridobivanje praktičnih izkušenj na industrijskem in trgovskem področju.
Zasedanje prisostvuje tudi splošni tajnik Aieseca Šved Oivind Sor-broden.
(ilednUtvu
Ljubljana nima sreče
«V uradnem voznem redu ki je na ogled potnikom na skoraj vseh italijanskih železniških postajah, je ime slovenske prestolnice samo enkrat (in še to približno) pravilno napisano: LJUBLJANA (glej X. list, razpredelnica št. 8), sicer pa je v rabi vedno L1UBLIJANA.
Podobne in enake napake najdemo tudi v uradnih izdajah voznega reda, ki izhaja o Turinu dvakrat na leto v založbi Pozzi. Na velikih, od daleč vidnih plakatih o sporedu odhodov in prihodov vlakov, navajajo vedno in dosledno LJUBLJANA. Tiskovino prireja vsaka postaja posebej in je za Trst izdelek znane tukajšnje tiskarne.
Čudno, da prav LJUBLJANA nima v tem pogledu sreče, ker so vsa imena v drugih evropskih jezikih pravilno natiskana Izjema je menda le ime sovjetskegz glavnega mesta, ki ga v pretvorbi iz cirilice v latinico pišejo MOSKWA namesto MOSKVA. Poslednjo nepravilnost menda ponavljajo tudi na vagonu, ki vozi dvakrat na teden iz Rima preko Trsta v Moskvo in nazaj.
Če je že mednarodni dogovor tak, da se pišejo imena mest v izvirni obliki, bi bilo prav, da se ob ponatisih take napake popravijo in odpravijo.»	Sledi podpis
iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitmiiiiiiiiiiiiiimmiiimiiiiiiiiimiMiiiiiiiimiii
VČERAJ ZJUTRAJ PRI OBELISKU NA OPČINAH
Zagrebški avto zaradi hitrosti zavozil s ceste in trčil v drevo
Poleg šoferja so bila v avtu tri dekleta, toda vsi so se le lažje ranili
Včeraj zjutraj se je na Opčinah, malo pred Obeliskom, pripetila lažja prometna nesreča, pri kateri na srečo ni bilo težje ranjenih, a bi se lahko hujše končalo, če bi tedaj kdo čakal na tramvaj. Avto ki ga je zaneslo s ceste, bi ga lahko zmečkal.
Gre namreč za zagrebški fiat 600, ki ga je upravljaj 25-letni Ante Uzelac in ki je bil v družbi treh deklet namenjen v naše mesto.
Malo prej je bil prečkal križišče s trbiško cesto in se na vso naglico približeval 'ovinku pri Obelisku. Zaradi naglice je izgubil nad-
danes zvečer je na sporedu v prosvetnem društvu «Kras» iz Dola-Poljan in sicer ob 20. uri. Jutri, v četrtek ga bodo predvajali v prostorih PD «0. Zupančič« v štan-drežu ob 20.30. V petek zvečer pa v klubu «S. Gregorčič« v Gorici
Požar v Doberdobu 50 tisoč lir škode
Včeraj popoldne ob 15. uri so poklicali gasilce iz Tržiča v Doberdob, kjer je nastal požar v gospodarskem poslopju Marina Ferletiča. Ogenj se je razširil na zalogo ži-
ga zanaša. Poskusil je zavreti, toda zaman. Avto je vrglo s ceste čez tračnice openskega tramvaja in. ie bbstat le ob ’ drevešu v ' katerega . .	.	, lla‘a K,).r je trčil. Pri tem je potnike v vo-
holničarka pri omenjenem zdravni- 7j|u vrg|0 vnaprej, da so se po-
morstvo nad vozilom in.začutil, da : k	,	kf :	; nnnnlnoma
vovrnti tnri» vmsKt KT	ki jo je popolnoma
ku. Formularje in potem ponatise Pa je izkoristila s tem, da je v raznih mestnih lekarnah odkupila (s ponarejenim podpisom) večje količine zdravniškega preparata «D'-nria«. Gre ga zdravilo, ki se lahko prodaja samo pod nadzorstvom zdravnikov in z njihovo osebno privolitvijo Gre pa za preparat, ki na splošno služi za zdravljenje debelušnosti. čeprav vpliva na človeški organizem tudi drugače
Kreblova je služila pri omenie-nem zdravniku v letih 1964 in 1965. Prav tedaj se je menda polastila omenjenih formularjev, ki jih ie dala potem ponatisniti. Sele lam je zdravnik Rinaldi zvedel, da so sorejeli v nekaterih mestnih lekarnah recepte z njegovim ponareie nim podpisom. Recepte sta razoe-čall obtoženka in še neka druga mladenka, ki se je znašla z njo na zatožni klopi
Na včerajšnji obravnavi je javni j tožilec zahteval za Kreblovo 10 me-j secev zapora ter 30.000 lir globe Kazen naj bi bila pogojna in naj hi je ne vpisali v kazenski lisi Za mladoletno obtoženko pa je iav ni tožilec menil, da bi ji morah odpustiti prekršek. Sodniki so spoznali obtoženko za krivo ter so jo obsodili pogojno na 6 mesecev zapora zaradi prekrška, ki zadeva Ponarejanje podpisov Oprostili pa so jo obtožbe tatvine receptov, ker je kazenski postopek ustavljen zaradi amnestije Glede mladoletna mladenke so sprejeli zahteve jav nega tožilca.
* * *
Pred tržaškim okrajnim sodnikom Estijem (tožilec Padovani, zapisnikarica M Scheriani) se je za govarjal včeraj 56-letni Vincenz > Tonci z Lonjerske ceste 101/1, ki je bil obtožen, da je obdolžil neke neznance dejanja, ki ga je napra vil on sam' Tonci Je bil izjavil da sta ga 18 decembra lani napadla dva neznanca ter mu prerezala organ. Nesrečnika so tedaj odpeljali v splošno bolnišnico, kjer Je s posrečenim kirurškim pose-SMn za las ušel smrti Preiskovalni organi so ugotovili, da si je moški sam prizadel hudo telesn ' Poškodbo
Na včerajšnji obravnavi (ki je bila za zaprtimi vrati) je sodnik spoznal Toncija za krivega ter ga obsodil na 5 mesecev ln 12 dni za Pora. Kazen je pogojna in je ne bodo vpisali v kazenski list.
bili po obrazu in spodnjih udih.
Dekle, ki je sedelo ob šoferju pa je ranil vetrobran. k> se ie razbil na kosce.
Ante Uzelac jo je pravzaprav najbolje izkupil, saj se je samo pobil po kolenu in mu je uspelo stopiti iz avta. Ustavil je neko zasebno vozilo in poprosil šoferja, nai zapelje dekleta v bolnišnico
Tu so 21-letuo Ubavko Orec samo obvezali, medtem ko so ostali dve, 21-letno Milko Čavko in 24-letno Marijo Župančič sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer bi se morali zaradi lažjih ran in močnega živčnega pretresa zdraviti osem dni. V resnici pa sta dekleti ostali v bolnišnici samo dve ur) ker ju je dežurni zdravnik na njuno izrecno prošnjo odpustil
Izraelske štipendije
Izraelska vlada namerava podeliti nekaj študijskih štipendij italijanskim univerzitetnim študentom in raziskovalcem, štipendije bodo krile enoletno bivanje in raziskovanje pri izraelskih univerzah oziroma višjih šolah in ne bodo vezane na dosego kakšne diplome. Štipendije bodo znašale 480 izraelskih lir, to je okoli 86.000 italijanskih lir na mesec, ter se bodo podeljevale največ 12 mesecev. A-kademsko leto v Izraelu traja devet mesecev, šolsko leto na Izraelskem inštitutu za tehnologijo pa H mesecev. Kdor misli zaprositi izraelsko vlado za omenjeno štipendijo, naj to stori najkasneje do 31. decembra letos. Podrobnejša navodila dajeta Ministrtsvo za zunanje zadeve, Glavna direkcija za-kulturne stike s tujino, ali pa Izraelska ambasada v Rimu, Ul. Mi-chele Mercati 12. 00197 — Rim.
Objavljen dekret o ustanovitvi fakultete tujih jezikov in slovstev
V Uradnem vestniku štev. 297 * dne 22. novembra 1968 je objavljen dekret predsednika republike štev 1170 z dne 12. junija h L s katerim je bila ustanovljena pri tržaški univerzi nova fakulteta tujih jezikov in slovstev, ki bo poslovala v Vidmu Za finančne in poslovne potrebe nove fakultete bo skrbel poseben «Kon-a°rcij za vzpostavitev in razvoj visokošolskega študija v Vidmu«, s katerim je uprava tržaškega vseučilišča februarja ietos sklenila po-?®ben sporazum. Profesorski stalež “o v smislu omenjenega dekreta obsegal za sedaj pet stalnih predavateljev in 14 rednih asisten-
Protest proti zvišanju stanarin IACP
Združenje stanovanjskih upravičencev je včeraj izdalo poročilo, v katerem v imenu prizadetih stanovalcev v starih hišah IACP energično protestira proti zahtevi po povišku najemnin. Pri tem poudarja. da so zahteve za povišanje najemnin celo večje kot je bilo prvotno sporočeno, da so poviški (v višini od 30 do 70 odst.) določeni krivično in z diskriminacijo, da bodo v mnogih primerih poviški tako visoki, da bodo najemnine še večje kot za stanovanja, ki so jih po vojni zgradili z državnim prispevkom, da so stanovalci večinoma upokojenci in v slabih gmotnih razmerah, itd. Združenje si pridržuje pravico, da se bo pritožilo na višje oblasti.
uničil. Zgorelo -je kakih 50 stotov krme in škodo cenijo na okrog 50 tisoč lir. Gasilci so bili skoro poldrugo uro na delu preden so s pomočjo domačinov popolnoma poga sili ogenj in odstranil-' vsako na daljnjo nevarnost
Povozil je kamionista
ki je prečkal cesto
Včeraj zjutraj nekaj po 6 uri se je pripetila v Ul Boito v Tržiču prometna nesreča, pri kateri je dobil hujše poškodbe kamionist 46 letni Nicola Evaristo iz Tržiča, Ul. Galilei 46 V bolnišnic, so mu ugotovili udarec v lobanjo, pretres možganov in druge poškodbe ter so ga pridržali z rezervirano prognozo na zdravljenju Evaristo je malo prej izstopil L svojega tovornjaka ter šel peš preko ceste do bližnje avtomobilske črpalke. Ko je ponovno prekoračil cesto, ga je podrl z avtom fiat 500 39-letni Um-berto Gabrovec iz Selc, Ul. Forna-ci; tudi on je bil pr; nesreči poškodovan ter so ga v bolnišnici pridržali za 10 dni na zdravljenju.
DA BI BILO SLISATI TUDI DRUGO PLAT ZVONA
Pogovor z geom. Lupierijem o izgradnji avtomobilske ceste skozi Sovodnje
Avto cesta bi bila poglobljena ter speljana pod pokrajinsko cesto - Nobenih omejitev za gradnje ob njej - Ali naj ustvarimo drugo Palmanovo?
VESTI IZ DOBERDOBA
Pogovor z občinskim odbornikom za javna dela geometrom Lupierijem, ki tudi kot pokrajinski uslužbenec spremlja načrtovanje prof. Materninija, nam je na osnovno vprašanje, ali bo cesta skozi Sovodnje speljana v jjodvozu ali v nadvozu glede na pokrajinsko cesto, takole odgovoril:
«Izdelujemo elaborat s hidrološkimi podatki o vodostaju rek ob sotočju v Sovodnjah, ki po prvih podatkih ni odkril večjih nevšečnosti; toliko je res, da so nam prebivalci spodnjih hiš zagotovili, da niso bile nikoli pod vodo.»
«Iz tega bi bilo moč sklepati, da bo avto cesta speljana pod pokrajinsko?«
«Mi smo docela prepričani, da jo bomo speljali spodal in da se sedanja altimetrija ne bo spremenila niti za centimeter. Izven zemlje se razen mostov in ograj ob glavni cesti ne bo videlo ničesar. Cesta bo od mednarodnega prehoda speljana ob železniški progi proti jugu. Nekoliko pred podvozom bo zavila na sedanje letališče, da bi lahko čimbolj pravokotno zapeljala pod progo, od koder bo poglobljena speljana nekoliko dlje od pokrajinske ceste, kjer so nekakšne terase, od tam pa v nivoju zemlje do mosta čez Sočo.»
«In koliko metrov bo široka?« «Cesta bo široka 16 metrov; imela bo štiri steze, po dve , v vsako smer, od katerih bo vsaka široka po 3.50 m. Na vsaki strani bo po en meter bankine, kar znese 16 m.»
«Koliko metrov bo širok pas na obeh straneh ceste, kjer ne bo dovoljeno graditi?«
«Ni nikakršne omejitve za gradnje; omejitve obstajajo samo na cestah izven naselij, medtem ko jih v naseljih ni. Za Sovodnje veljgjo enaka določila kot za Milan ter jih uveljavljajo posamezne občin-s.:e uprave 's svojimi regulacijskimi načrti.«
«Mene zanimajo vaše tehnične u-gotovitve, da bi jih posredoval občanom in jih čimbolj seznanil z vašimi načrti.«
«Kar zadeva tehnično plat vam iskreno povem — za nas je vseeno, kakšna bo odločitev . - da bi predstavljal sprejem predloga, kakršnega- nekateri zagovarjajo, se pravi gradnja ceste v nasipu severno od Sovodenj, slabo uslugo tej občini. Medtem ko bi po sedanjem načrtu cesto poglobili, bi jo morali na zgornjem delu vasi dvignili in napraviti nadvoz nad železnico, kar pomeni izgradnjo 7 do 8 metrov visokega nasipa pri sedanji železniški čuvajnici In ker je v bližini pokrajinska cesta, bi morali tudi prek nje speljati nadvoz (sicer bi nastalo preveč klancev), tako da bi se nasip avtomobilske ceste podaljšal od železnice skoraj do Soče. S tem bi bilo resno oškodovano širjenje industrijske cone v Sovodnjah, ki so ;o sporazumno določili s prof. Piccinatom, kakor tudi samo sirjenje Sovodenj proti severu, kjer ima vas na razpolago zemljo za svoj razvoj, medtem ko južno od sedanjega naselja za širjenje rii primernega prostora. Nova varianta bi bila najslabša in bi je prav gotovo noben urbanist ne mogel odobriti.
Jaz bi bolje razumel predlog — ki bi bil zelo drag za državo —
llll«lfllllllllll||||||||||l|||lt|||l|l|||||ll|||||||||||||||||l|||||||l|Vllt«II||||||||||||||||IIIII|||||||lllltll|l||l|lllll>|lHA(ll
VESTI »Z TRŽIČA
Tudi danes stavke in protestna zborovanja
Nadaljevanje stavke elektrovarilcev
V tržiški ladjedelnici se tudi da-1 vic. Ob 8.30 bodo začeli s stavko nes nadaljuje stavka elektrovaril- ter nato odšli v povorki v Tržič
za speijavo ceste južno od vasi, medtem ko je severna rešitev docela nesprejemljiva.
Če upoštevamo, da so Sovodnje — kakor v nekem oziru tudi Gorica s svojimi omejitvami, ki jih predstavlja meja. Soča itd. — tudi utesnjene z rekama in železniško progo, bi izgradnja tako visokega nasipa severozapadno od naselja spremenila ta kraj v drugo Palmanovo.«
«Mi razumemo vaše stališče in se nam vidi v tehničnem pogledu tudi vredno obravnave, toda _ to ne pomeni, da je takšno stališče pravilno, še celo pa ne, kadar vemo, da so Sovodenjci proti njemu, ker vidijo nevarnosti, da bo vas razkrojena na dvoje.«
«Ne samo to — je nadaljeval geometer Lupieri svoje pojasnjevanje — če bi vso cesto speljali izven naselja, bi morali po zakonu uveljaviti omejitev na področju 60 metrov. Jaz sem predlagal županu, da bi se vsedli za mizo njihovi urbanisti in naši ter skupaj preuči-
li problem.«
«Vendar se nam zdi, da 16 metrov za cesto ne bo dovolj, ker bo potrebno urediti škarpe?«
«Recimo, da bo široka 20 metrov, toda občina lahko zahteva od graditelja, da cesto ogradi z navpič-n n zidom in jo prekrije s ploščo, takj da je sploh ne bo videti. Mi smo v pogovoru s predstavniki županstva ugotovili, da bi bila občina naklonjena izgradnji ceste na zgornjem delu razpoložljivega prostora, na kraju, kjer je sedaj šola, ki bi jo podrli, ker bo občina v skladu z načrti prav kmalu zgradila drugo. Prav tako smo občinske predstavnike že vprašali, kje I- jo, da jim zgradimo novo igrišče. Dal sem dva izvoda načrta občinskim predstavnikom, da bi se enega mogla nosluzif; arhitektinja Codellia, ki za občino izdeluje re-v icrski načrt, drugi je pa na voljo županstvu pri obravnavi tega vpras... ja ter sprejemanju njegovih odločitev,« je zaključil pogovor ge- • Lupieri.
Dražbena oddaja del za javno razsvetljavo
Začeli bodo prihodnji mesec . Prihodnji teden oddaja del za asfaltiranje cest v Doberdobu
Pretekli ponedeljek je bila na županstvu v Doberdobu dražbena oddaja del za ureditev javne razsvetljave v Doberdobu in drugih občinskih zaselkih. Kot znano predvideva načrt za to delo 10 milijonov lir izdatkov s prispevkom deželne uprave. Delo je prevzelo neko podjetje iz Gorice, ki je dalo
VSAK ČAS BO V GORICI
«Jadranski koledar 1909»
s knjigami:
Jože Šircelj: ŽEPNI KOLEDAR
Honore de Balzac:
OČE GORIOT
Betty Smith:
DREVO RASTE V BROOKLYNU
Vladimir Nazor: S PARTIZANI
Simon Gregorčič:
MOJO SRČNO KRI ŠKROPITE
Zagotovite si to lepo zbirko pri poverjenikih in v knjigarnah!
cev. Danes bodo stavkali od 9. do 11.30 ter turnis v zadnjih dveh urah svoje izmene Včeraj so organizirali mea stavke sindikalno zborovanje pred vhodom v ladjedelnico. Govorili so sindikalni predstavnik; Papais. Colautti in Mar-chesan.
Danes dopoldne pa bo na Trgu republike protestno zborovanje delavcev podjetja Meteor iz Ronk, ki so tudi že nekaj dni v agitaciji za uveljavljenje svojih sindikalnih pra-
na sindikalno zborovanje, ki se bo začelo ob 10. uri. Govorili bodo Papais, Colautti in Marchesan. Stavko bodo zaključili ob 11.30.
V ponedeljek je bHo na Intersind v Trstu posvetovanje s sindikalnimi predstavniki zaradi zahtev delavcev podjetja Asgen iz Panzana. Po krajših razgovorih so se sporazumeli, da bodo nadaljevali pogajanja v sredo, 4. decembra, da bi med tem ponovno proučili sindikalne predloge glede kvalifikacij delavcev.
........................................................ „,.„„„.„1111,m
OB STAVKI V TRŽIČU
Zahteve elektrovarilcev utemeljene zaradi težavnih pogojev pri delu
Lažja dola opravljajo s vdaj stroji, tožju in v aoprimor-nom položaju pa jih morajo opravljati do la vri
Film «Kozara» predvajajo na Goriškem
Tudi ta teden se nadaljuje po prosvetnih društvih na Goriškem predvajanje jugoslovanskega filma «Kozara», ki na zanimiv in pretresljiv način prikazuje Izrez iz narodnoosvobodilnih borb jugoslovanskih narodov.
Včeraj so film predvajali v prosvetnem društvu Danica na Vrhu,
Z včerajšnjo stavko so elektrova-rilci v tržiški ladjedelnici že precej prekoračili 100 ur stavke, ne da bi se vodstvo ladjedelnice odločilo, da bi končno upoštevalo njihove upravičene zahteve po izboljšanju njihovih prejemkov in položaja na delu.
Ta kategorija delavcev šteje v ladjedelnici okrog 500 ljudi in vsi so trdno odločeni ,da bodo vztrajali v svoji borbi, dokler ne bodo uveljavili svojih pravic.
Na prvi pogled se zdi, da so njihovi prejemki dobri, saj dobi posamezen delavec te kategorije skoro po 100.000 lir mesečno. Ce pa govorimo z njimi, nam bodo pokazali položaj v povsem drugačni luči Predvsem mora ta kategorija delavcev v največji meri od vseh plačati pri svojem delu doseženi tehnični napredek, s pomočjo katerega je postala ladjedelnica v Tržiču najmodernejša in največja v Evropi. Posledica tega Je, da se je temeljito spremenil sistem dela. Prej so opravili elektrovarilci 70 od sto svojega dela v normalnem položaju na tleh, sedaj pa morajo skoro vse delati v nelagodnih in nehigienskih položajih, ki so največkrat tudi zelo nevarni. Ostalo lažje delo opravljajo sedaj skoro izključno stroji.
Nov tehnični postopek je popolnoma spremenil tudi razpredelnice za akordno delo in seveda tudi to na škodo delavcev. Tako imamo primere delavcev zasebnih podjetij, ki delajo poleg delavcev ladjedel niče enako delo, pa prejemajo sko ro še enkrat toliko plače. Ti pre jemajo primerno plačo, ki je obe nem tudi dokaz krivičnega postop ka nasproti elektrovarilcem ladje delnice. Zato ti slednji povsem u pravičeno zahtevajo 25 od sto stal ne osnove akordnega dela, kar predstavlja eno od glavnih zahtev pri njihovem sedanjem stavkovnem gibanju.
Pred uvedbo modernih postopkov na delu, so delavci včasih le ujeli kratke odmore, da so se odpočili. Sedaj pa morajo ostati po več ur čepfe na kosih pločevine, ki žari v poletnem soncu, pozimi pa se širi z nje mraz v kosti; pri tem pa morajo še vdihavati dim in smrad lakov, cinka in smrad iz greznic, ki so jih spremenili v skladišča za odpadke in za smeti vseh vrst.
To ln še marsikaj drugega, kar b; lahko navedli, pušča pri delavcih kvarne posledice za njihovo zdravje ter povzroča številna raznovrstna obolenja. Ce gledamo njihov položaj s tega vidika, bomo morali ugotoviti, da njihova zahteva, okrog 550 lir na uro, ni pretirana.
Dražbena oddaja javnih del v Tržiču
Na županstvu v Tržiču so včeraj na javni dražbi oddali javna dela za ureditev in asfaltiranje 14 mestnih ulic in trgo; Za to delo je predvidenih 100 milijonov lir stroškov; za kritje bodi. najeli posojilo pri Tržaški posojilnici
V ponedeljek bodo oddali na dražbi še druga javna deia za ureditev nekaterih ulic za kanaliza^ cijo in javno razsvetljavo s pred videnimi stroški 4u milijonov lir. Po
izvedbi teh del se je tudi ANSA obvezala, da bo razširila cestišče državne ceste.
Delavec iz Štandreža j'e padel na cesti
Včeraj nekaj po polnoči so pripeljali z rešilnim vozom Zelenega križa v goriški. bolnišnico 63 letne-ga Jožefa Abramija iz Štandreža, Mihaelova ulica 134 Zdravniki so mu ugotovili udarec v lobanjo, pretres možganov- in izgubo spomina. Pridržali so ga za 19 dni na zdravljenju Mož je trtal ■ prej padel na cesti v bližini karabinjerske vojaš niče v Standrežu, verjetno zaradi nenadne slabosti.
popust na predvideno ceno za 6,16 od sto. Prevzemno podjetje bo moralo začeti z delom najkasneje 24. prihodnjega decembra ter ga zaključiti v določenem roku. Taki so pogoji deželne uprave, ki bo dala v ta namen svoj prispevek. Tako bo končno po dolgih pripravah izvedeno tudi to prepotrebno delo, s katerim bodo primerno razsvetlil ne samo Doberdob, ampak tudi Jamlje in zaselke v Dolu ter na ta način zmanjšali nevarnost prometnih nesreč zaradi premajhne vidljivosti.
2e pred nekaj dnevi so oddali tudi dela za ureditev športnega i-grišča z deželnim prispevkom. To je prevzelo neko podjetje iz Tržiča; predvideni stroški bodo znašali 10 milijonov lir.
V torek 3. decembra pa bodo na novi dražbi na županstvu v Doberdobu oddali tudi dela za ureditev in asfaltiranje občinskih poti po Doberdobu. V ta namen je predvidenih 15 milijonov lir stroškov; če bodo dosegli znatnejši popust na predvideni ceni bodo lahko opravili še kakšno drugo dodatno popravilo s tem prihrankom.
Na vrsti bodo v kratkem tudi dela za ureditev pokopališč, občinske dvorane ln druga, o katerih so že pred časom obravnavali na sejah občinskega sveta ter je občinski izvršni odbor tudi že napravil vse potrebne korake za dosego deželnega prispevka in drugo, kar je bilo potrebno.
Sestanek SOZ v Gorici
Iz tajništva Slovenskega gospodarskega združenja v Trstu smo prejeli vest, da so imeli v ponedeljek njegovi predstavniki s slovenskimi gospodarskimi krogi v Gorici razgovore o krepitvi in delovanju tega združenja tudi na Goriškem v večji meri kot doslej-Zaključili so s tem, da bo združenje v najkrajšem času nadaljevalo s takimi razgovori v Gorici, da se naša manjšina tudi na gospodarskem področju bolj organizirano uveljavlja v korist svojih in splošnih interesov. O teh naporih bo združenje obveščalo javnost in že sedaj poziva slovenske gospodarske kroge v Gorici, da se njegovim naporom pridružijo.
V sovodenjskem zvoniku je odbilo poldne. Uro uravnava poseben mehanizem, ki ga je občina bila kupila pred letom dni. Poganjata ga dve uteži, od katerih ena tehta 180 kg. Uro je potrebno naviti vsake štiri dneve
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi v soboto, 30. novembra ob 20.30 v Prosvetni dvorani v Gorici, Vedijev korzo 13
koncert partizanskih pesmi
izvaja
PEVSKI ZBOR VASILIJ MIRK S PROSEKA-KONTOVELA Dirigent: Ignacij Ota Klavir:	Aleksander Vodopivec
Harmonikar: Oskar Kjuder
Vstopnina 400, dijaki in pevci 200 lir.
Predprodaja in rezervacija vstopnic od četrtka dalje na sedežu zveze, Ul. Ascoli 1, tel. 24-95.
.....................................
OBČINSKA SEJA V GORICI
Občina prodala deželi zemljišče v Ul. Roma
Za 4.567 kv. m je prejela 228 milijonov lir
Goriški občinski svet je odobril pravilnik o delovanju mestnih občinskih podjetij, ki so ga izpopolnili^ da bi lahko ustrezal potrebam še četrte službe — mestnega avtobusnega prometa — ki so jo temu podjetju priključili, odkar so s 1. januarjem prihodnjega leta sklenili to službo v Gorici poobčiniti. Razprava je obsegala dve seji ter so na njih sprejeli tudi odločitve, ki zadevajo stalež novega odseka.
Svetovalci so nato sklenili prodati 4567 kvadratnih metrov zemljišča v Ul. Roma deželni ustanovi za i. gradnjo palače ERSA, za katerega bodo prejeli 228 milijonov lir. Z a predlog so glasovali vsi svetovalci razen liberalca ing. Forna-sirja, ki je bil proti, češ da ni
GOSTOVANJE GORIŠ VG\ GLEDALIŠČA - NOVA GORICA CARLO GOLDONI
TAST PO SILI
(Un curioso accidente)
Veseloigra v narečju — v 2 dejanjih (5 slik)
Prevod in priredba v narečje J B.
Režija: JOŽE BABIC Scena: VLADIMIR RIJAVEC Kostumi: ANJA DOLENČEVA
V nedeli« 1	a«—-v,iu-a 0b 16. in ob 20. uri v PROSVETNI
DVORANI v GORICI, Korzo Verdi 13
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane.
pametno na tem kraju graditi deželno palače in da bi zemljišče mogli s pridom uporabiti za druge namene.
Ob začetku seje je svetovalec odv. Sfiligoj predlagal naj bi kotalkališče v dolini Korna zgradili drugje. Ker deželni organ za nadzorstvo javnih ustanov še ni odobril načrta, so pred dnevi z deli prenehali. Svetovalec predlaga, naj bi poslopje zgradili na zapadnem koncu doline Koma ali na zemljišču v Largo Cugliat, kjer je sedež komisariata za mladino (bivši GIL).
Nasilne metode v sirofišču «Lcnassi»
V zvezi z govoricami, ki Krožijo po mestu, o slabem ravnanju vzgojiteljev v občinskem sirotišču «0. Lenassi« v Gorici z gojenci, ki so jim zaupani v vzgojo, je deželni svetovalec Bergomas poslal predsedniku deželnega odbora Berzan-tiju interpelacijo, v kateri navaja, da so že prijavili sodišču nekega vzgojitelja tega zavoda, ki naj bi močno udaril nekega dečka. Bergomas predlaga, naj bi deželni odbor uvedel temeljito preiskavo v zadevi, da bi tako pomirili prizadete družine in javno mnenje, ki so zaskrbljeni spričo takih novic.
Prav tako želi interpelant pojasnilo, za kakšne prestopke je v teku sodna preiskava proti nekemu verskemu vzgojiteju na otroškem preventivnem zavodu v Gorici, ki ga vodijo člani verskega reda Fate-benefratelli v Gorici.
Izpred sodišča v Tržiču
Pred okrajnim sodnikom v Tržiču se je moral zagovarjati včeraj 29 letni Franko Berginc iz Tržiča, Ul. Monti, ker je vozil avto brez voznega dovoljenja. Ker je to že drugi tak prestopek ga je sodnik dr. Finazzer obsodi! na 3 mesece pripora in 8000 lir globe. Vložil je priziv.
Zaradi mešanja vode v mleko se je morala zagovarjati tudi 40-letna Gianna Geertz iz Starancana. Ko je raznašala mleko so v njem u-gotovili nadzorn. organi preveč vode (12,5 odst ) Sodnik jo je obsodil na plačilo globe 80 000 lir vendar je kazen pogojna in brez vpisa.
Zaradi pijanosti, ko se je peljal na mopedu, je bil obsojen 27 letni Carlo Bizjak iz Ronk, Ul. Rocca. Obsojei. je bil na 26 dni pripora in 46.666 lir globe
Zaradi izdaje bančnega čeka za 50.000 lir ne da bi imel potrebno kritje na svojem računu, je bil obsojen ?3-letni Giuseppe Faccaro iz Jamelj na plačilo 60.000 lir globe; kazen je pogojna in brez vpisa.
(J or i ca
CORSO. 17.00: «11 vecchlo ed 11 bambino«, M. Simon in A. Cohen. Francoski črnobeli film.
VERDI. 17.00:	«Helga e Mi-
chael«, drugi film o spolni vzgoji, v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan
MODERNISSIMO. 17.30-21.30: «11 giro del mondo in ottanta gior-ni», D. Niven in S. McLaine. A-meriški barvni film.
VITTORIA. 17.15:	nSvezia infemo
e paradiso«, dokumentarni film o švedski mladini v barvah, prepovedan mladini pod 18. letom.
CENTRALE. 17.15:	«Miliardario...
ma bagnino«, E. Presley. Ameriški kineinaskop v Darvah
Tržič
AZZUKRO. 17.30—22:	«Crimlnal
Story», C. Marquand. Film je v barvah.
EXCELSIOR. 16—22:	«Un uomo
chiamato Linstone«. Barvna slikanica.
PRINCIPE. 17.30—22:	«11 medico
della mutua«, A Sordi, B. Valori in S. Franchetti, kineinaskop v barvah.
S. MICIIELE. 1330:	«1! princi-
pe eoraggioso«, J Mason, R. VVagner m D Paget, Kinemaskop-ski film v barvah
DEŽURNE LEKARNE
GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna Al Corso, Marzini, Korzo Italija 89, tel. 24-43. IR2IC
Danes Je v Tržiču odprta lekarna «A1 Redentore«, Ul. Rosselli 23, tel. 72340.
RONKE
Danes Je odprta lekarna iiAlla Stazione«, Viale Garibaldi 3, tel.
77446.
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
V Štandrežu mnogo napadov vendar nobenega zadetka
Srečanje med Juventino in Rosandro je bilo borbeno in lepo - Najboljša igralca sta bila oba vratarja
FAR ČIČ ZANIKA
Juventina napoveduje svoje tekme s takšnimi lepaki, ki jih lepi tudi na kovinsko piramido postavljeno sredi trga v Štandrežu
Juventina se je v nedeljo v štandrežu s taktično in borbeno igro potegovala za zmago, vendar pa je izid do konca tekme ostal neodločen, brez golov. Juventina je merila na zmago, da bi se rešila z dna lestvice. Zato je s svojimi mladimi igralci razvila silovit napad. Domačini so skušali na vse načine najti pot do nasprotnikove mreže, vendar niso uspeli
Rosandra je nasprotno pokazala mnogo bolj umirjeno igro. Igrala je premišljeno, vendar pa je imela preveč dela z napadalnimi domačini, da bi utegnila tudi sama o-groziti nasprotnega vratarja.
Na splošno sta obe enajsterici prikazali zanimivo srečanje. Igra je bila v napadu dokaj lahkotna, v obrambi pa precej trda in to na obeh straneh igrišča. Moštvi sta prikazali sicer dva povsem različna načina igre, obe pa sta igrali dobro.
Da sta bila najbolj budna dela obeh ekip obrambi najbolje dokazuje dejstvo, da se izid ves čas srečanja ni spremenil. K temu sta
................................n.........................
MOŠKA B LIGA
precej doprinesla oba vratarja, ki sta branila res odlično. Posebno vratar Juventine je pokazal nekaj res akrobatskih skokov, s katerimi je zastavljal pot močnim strelom Rosandre. Vratarja Tomasir.a je v drugem polčasu enako uspešno nadomestil Marušič. Močno je bil zaposlen tudi vratar Rosandre, ki Je pa le imel nekoliko lažje delo glede na to, da Standrežci nimajo tako močnih strelcev, kot so
jih imeli Tržačani.
* * *
Zjutraj v nedeljo bi morali odigrati tudi srečanje med mladinskima ekipama Juventine in S. Lorenza. Tekmo pa so odpovedali, ker je predsednika S. Lorenca v soboto nenadoma zadela srčna kap in je umrl.
D. R.
gometno tekmo proti enajsterici Cremcaffe. Srečanje bo v Trstu, na igrišču v Drev. R. Sanzio.
Trener Brega vabi vse člane prve ekipe, da se zbero na igrišču pol ure pred začetkom tekme.
Nogometaši ostalih ekip Brega imajo reden trening — kot običajno — na igrišču v Boljuncu.
HOKEJ NA LEDU
DANES NA TV
Bolzano-Cortina v hokiju na ledu
RIM, 26. — V okviru redne tedenske televizijske rubrike {(športna sreda» bo drevi italijanska televizija prenašala po prvem sporedu srečanje v hokeju na ledu Bolzano — Cortlna. Srečanje velja za dolomitski pokal. Prenos se bo začel ob 22. uri.

Ambu v Tridentu ni bil dopingiran
Farčič (travi, da je italijanski tisk razširil obtožbo, ki je ni sam nikoli izrekel
RIM, 26, — Pred časom smo že I skih dnevnikih so to vest priobčili
■poročali o hudi obtožbi, ki naj bi jo izrekel znani jugoslovanski atlet Nedo Farčič po teku v Tridentu. Tedaj naj bi namreč dejal, da je Ambu zmagal zato, ker je bil dopingiran. Ta izjava je dvignila v italijanskem športnem tisku mnogo prahu in so o njej poročali skoraj vsi časopisi.
Zdaj pa je prišlo na italijansko atletsko zvezo pismo, ki ga je -poslala jugoslovanska atletska zveza. V tem pismu je izjava, ki jo je dal sam Farčič vodstvu jugoslovanske atletike in ki ga je zdaj to posredovalo FIDAL. Farčič pravi:
((Podpisani Nedo Farčič izjavljam naslednje:	v italijanskem
športnem dnevniku «Tutto Šport« z dne 5. novembra 1968 so priobčili vest, po kateri naj bi jaz izjavil, da je najboljši italijanski dolgoprogaš Ambu, letos 1. novembra v Tridentu na mednarodnem teku — kjer je zmagal — jemal sredstva za dopingiranje. V športnem tisku, kot tudi v vseh italijan-
z velikim poudarkom.
Čutim se dolžnega, da izjavim, ds. mj vsa stvar o dopingu sploh nikoli ni prišla na misel. Spomnim se, da je bilo po tekmovanju krog mene zbranih mnogo ljudi, ki so se pogovarjali o marsičem. Toda jaz teh pogovorov nisem razumel, ker italijanščine ne govorim, od ostalih jezikov — razen jugoslovanskih — pa razumem le kakšno besedo. Menim, da je lahko samo zato prišlo do tega hudega nesporazuma.
Razen tega dobro poznam Ambu-ja po njegovih številnih nastopih v Italiji ter inozemstvu in vedno sem menil o njem, da je pogumen in korekten športnik.
Seveda bi se rad oprostil, posebno Ambuju, saj mu je ta neprijeten nesporazum pripravil mnogo težav.«
Jugoslovanska atletska zveza je prosila italijansko atletsko zvezo, naj bi to pismo objavila v tisku, razen tega pa je poudarila, da visoko ceni vse italijanske atlete.
1111111111111111111111111111111111111111111111 iiiii miiii»iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiin i iiiiiiiii mi iiiiii m iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii mi iHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiii
MLADINSKO PRVENSTVO
PRIJATELJSKI NOGOMET
Danes Breg-Cremcaffe
Prve ekipa Brega bo drevi ob 20. uri odigrala prijateljsko no-
NAMIZNI TENIS
Ekshibicija Bora v igri z Recoarom
Tržačani so odpravili goste iz Bočna s čistini izidom 9.0
Moštvo Recoara, ki ima v svojih vrstah samo igralce tretje kategorije, gotovo ni moglo predstavljati za borovce' resnejše ovire. Bor, ki je tokrat razpolagal s svojimi najboljšimi igralci, je odpravil nasprotnike z izredno lahkoto. Ti so sicer pokazali dobro atletsko pri pravo in precejšnjo zagrizenost pri igri, tehnično pa niso bili enakovredni našim igralcem Za borovce (v postavi Bole, Košuta Edi, Tomšič), je bilo to srečanje ugodna prilika, da so se povsem sproščeno izkazali z učinkovito in pestro napadalno igro Očitni dokaz te premoči borovcev |e dejstvo, da nasprotniki niso uspeli zmagati niti v enem setu.
Težko bi bilo torej sestaviti lestvico najboljših. Vsi borovci so se namreč hvalevredno izkazali in turi: Tomšič, ki je v letošnji sezoni prvič nastopil, je prikazal povsem zrelo, in učinkovito igro. O njem lahko celo rečemo, da se je njegova igrg letos znatno zboljšala,
kar kaže na izredno voljo tega našega, sicer že starejšega, igralca.
Prihodnjo nedeljo pa čaka borovce zelo težko srečanje s tržaškim moštvom CGS, ki ima v svojih vrstah res močne igralce. To srečanje bo za našo ekipo kar težka preizkušnja in lahko rečemo, da bo ves nadaljnji potek B lige v precejšnji meri odvisen od izida tega srečanja. V primeru	zmage bo
namreč Bor okrepil svojo prvo mesto na lestvici in bi tako postal resen kandidat za prestop v A ligo.
Izidi:
Bole -	Minesso	2:0	(21:13,	21:11)
Tomšič	- Bonato	2:0	(21:16,	21:17)
Košuta	E.-Baggio	2:0	(21:14,	21:18)
Bole ■	Bonato	2:0	(21:7,	21:14)
Košuta	E.-Minesso	2:0	(21:8,	21:15)
Tomšič	- Baggio	2:0	(21:13,	24:22)
Košuta	E.-Bonato	2:0	(21:18,	21:3)
Bole -	Baggio	2:0	(21:8,	21:16)
Tomšič	- Minesso	2:0	(21:18,	21:12)
SZ Bor - US Recoaro Bočen 9:0 Klavdij Grbec
PO ZELO BORBENI IGRI AURISINA- G A J A 0:0
Padriško-gropajska enajsterica je iztrgala Nabrežincem točko povsem zasluženo
AURISINA: Ciacchi; Farra, Paa-letti; Ivancich, Braico, Viezzoli; Opatti, Zaccaria, Tordi, Chiurco, Vattovani.
GAJA: Grgič S.; Marc, Metlika; Gojča, Kralj M., Straušček; Grgič. D., Vrše R., Kralj P., Rismondo, Grgič B.
KOTI: 4:1 za Aurisino.
V	nedeljo so mladi gajevci zasluženo odnesli z nabrežinskega i-grišča dragoceno točko. Ta delni uspeh nad močno Aurisino je sprožil pravi val navdušenja tako med igralci kot med navijači, ki pa vseeno v premajhnem številu sledijo nedeljskim tekmam.
Igra tega srečanja je bila zelo borbena. Nabrežine! so že v začetnih minutah pritisnili proti Grgičevim vratom in so jih nato oblegali skoraj vseh 90 minut, tako, da sta odlična obramba in vratar padriško - gropajske enajsterice 1-mela polne roke dela. V 33’ prvega polčasa je trener Aurisine sam poslal z igrišča zaradi malomarne igre Farro,
V	drugem polčasu Je vstopil v nabrežinsko ekipo Penso. Tudi v tem delu igre je Aurisina vztrajala v napadu. Srečanje je postajalo vedno bolj napeto, posebno v zadnjih minutah. V zaključnem delu tekme je Nabrežina dosegla gol, ki je pa bil dosežen nepravilno in ga sodnik seveda ni priznal. Ozračje na igrišču je postalo razgreto in prišlo je do ostrega prerekanja. Vendar so se duhovi po" mirili in ker ni nobena stranka več potresla mreže (Aurisina je dvakrat zadela prečko) je do konca srečanja ostal izid neodločen 0:0. To pa predstavlja za Gajo velik uspeh, ki so ga igralci tega društva povsem zaslužili. Igrali so dobro in požrtvovalno. Ce upošteva mo, da so vsi stari komaj 15 do 16 let, potem smo lahko z njihovim uspehom še posebno zadovoljni.
Najboljša pri Gaji sta bila najboljša Kralj M. v obrambi in
Grgič B. v napadu.
V nedeljo bo Gaja odigrala v okviru mladinskega prvenstva slovenski derbi z Bregom.
Peter
AVTOMOBILIZEM
RALLY LONDON
SYDNEY
pridno polnile koš svojih gostij o končnem izidu že ob polovici tekme ni bilo več dvoma.
IZIDI
Prvi* nesreče na poti skozi Jugoslavijo
Od 98 avtomobilov, ki so v nedeljo startali v Londonu na 16.000 km dolgem maratonskem rallyu od Londona do Sydneya je prispelo v Beograd doslej 96 avtomobilov. Dva avtomobila in sicer startni številki 15 in 65, oba z britanskimi vozniki, sta na spolzki cesti na poti ob Beograda do Zagreba zletela s cestišča in zaradi okvar nista mogla nadaljevati poti, medtem ko si je Anglež Woodley zlomil ključnico. Za avto s startno številko 85 z britanskima voznikoma Harpe-rom in Pollordom se trenutno še ne ve kje je obtičal. Od vseh prispelih avtomobilov so v Beogradu prispeli samo štirje z zamudami od 6 do 24 minut.
ZENSKA A LIGA
Poraz tržaškega Blocha
V ženski A ligi je prinesel prvi nastop tržaški ekipi Blooh hud poraz. Zanimivo Je, da so igralke Blocha (bivša Ginnastica Triesti-stina) v začetku vodile celo s 14:4 in do 10’ prvega polčasa. Tedaj pa je trener zamenjal nekaj igralk in naslednjih deset minut ni ekipi Bloch uspelo več doseči ne le nobenega koša, ampak tudi nobene točke.
Ker so istočasno nasprotnice
Fiat — Bumor Pejo — Altius Recoaro — Geas Standa — Lanco Lamborghini —	Bloch		Trst		44:39 50:27 45:39 48:34 46:33	
LESTVICA Pejo Brescia	1 X			a	50	27	2
Standa Milan	1	1	0	48	34	2
Lamborghini Bo.	1	1	0	46	33	2
Recoaro Vicenza	1	1	0	45	39	2
FIAT Turin	1	I	0	44	39	2
Bumor Rim	1	0	1	39	44	0
Geas Šesto	1	0	1	39	45	0
Bloch Trst	1	0	1	33	46	0
Lanco Turin	1	0	1	34	48	0
Altius Rim	1	0	1	27	50	0
Tekme prihodnjega				kola		
Recoaro — Bumor Altius — Geas Standa — Pcjo Fiat — Lamborghini Bloch — Lanco
V moški kašarkarski A ligi nastopa letos več tujcev. Med njimi je tudi nekaj Jugoslovanov. V prvem kolu se Je najbolje med njimi odrezal bivši igralec Beograda Radivoje Korač, ki je že v prvem kolu zasedel prvo mesto na lestvici najboljših strelcev.
Ta lestvica je namreč taka:
30
26
24
21
20
Korač (Boario) Pilckens (Kamazzotti) Allen (Snaidero)
Gatti (AU’Onesta) Maggetti (Fides)
Schull (Eldorado) Bogad (Butangas) Mašini (Simmenthal) Lombardi (Candy) Vianello (Noalex) VVilliams (Fides) Tiliman (Simmenthal) Barlucchi (Butangas) Rajkovič (Noalex) Bergonzoni (Eldorado)
TAJNIŠKO POROČILO NA OBČNEM ZBORU SK KRAS
Bogat obračun pretekle sezone v številnih športnih panogah
Kras ustanovil tudi žensko odbojkarsko ekipo V bodoče več pozornosti telesni vzgoji otrok
Včeraj smo priobčili predsedniško poročilo z rednega občnega zbora ŠK Kras, ki je bil v soboto v Zgoniku.
Danes podajamo še tajniško poročilo, ki ga je prečital Lev Bitežnik.
Moška odbojkarska ekipa se je udeležila lani in letos državnega prvenstva v D ligi; lani je dosegla 4., letos pa 5. mesto.
ŠK KRAS je ob priliki razstave v Zgoniku, lani in letos, organiziral odbojkarski turnir za prehodni kraški pokal, katerega je lani osvojil BOR, letos pa ekipa iz Kanala; ŠK KRAS se je v obeh turnirjih uvrstil na 3. mesto.
Lani je na tej razstavi ŠK KRAS organiziral tudi tekmovanje v bri-škol-i in imel svoj kiosk, letos pa tekmovanje v bližanju, vendar lastnega kioska ni imel.
Na športnih igrah GAJE — letos — je KRAS dosegel te rezultate:
Odbojka — člani
2.	mesto Bližanje
3.	mesto
štafetni tek za mladince 2. mesto.
šah
ŠK KRAS je v tem razdobju organiziral:	srečanje med vasmi
(zmaga je pripadla Saležu), mladinski šahovski turnir ter srečanje z Bregom, v katerem smo zmagali. Dolgujemo pa še prijateljem Brega povratno srečanje.
10. jubilejne slovenske športne igre Teh Iger, ki jih je organiziral ŠZ BOR, se je udeležilo približno 80 naših članov.
Rezultati:
Moška odbojkarska ekipa
2.	mesto
Mladinci — odbojka 1. mesto
Mladinke — odbojka
3.	mesto Bližanje
L, 3., 4. mesto
Tek na 50 m (Ladi Budin)
1.	mesto
Kros mladinci (Kobal Walter)
2.	mesto
Krogla mladine;, (Milič Bruno)
2. mesto
110 m ovire člani (Boris Simoneta)
4.	mesto
Met krogle — člani 4. mesto
Med dvema ognjema — mladinci 1. mesto
Med dvema ognjema — mladinke 4. mesto
■Peteroboj — starejše mladinke (Suzi Cappelli)
1. mesto šah
4. mesto.
Naša odbojkarska ekipa je pred nekaj tedni osvojila POKAL TISKARNE RIVA; pokala nam sicer še niso Izročili, vendar se bo to zgodilo v bližnji bodočnosti.
Naj povem, da smo že ustanovili žensko odbojkarsko ekipo, ki že pridno trenira.
Za konec sem prihranil, morda na papirju nepomembno, v bistvu pa veliko zmago KRASA:	leta
1966-67 smo kot odbojkarji dobili POKAL DISCIPLINE, katerega nam bo federacija v kratkem izročila ob priliki posebne slovesnosti.
Zakaj pomembno in važno zmago?
Ker se ravno v športni disciplini odraža pravilen odnos, ki bi ga vsak športnik moral Imeti do športa. Nj namreč bistvo športa, da smo na tekmah prvi, temveč, da se tekem sploh udeležimo. To je sicer geslo olimpijskih iger, vendar mislim, da popolnoma velja tudi za nas amaterje, ki skušamo videti v športu to, kar je bistveno:
stalno izboljševanje doseženih rezultatov, ki niso nujno samo telesni, ampak tudi duševni, človek se bavi s športom, ker čuti potrebo, ker čuti potrebo do tekmovanj, veselje do gibov, Veselje do napora, ker hoče preizkusiti vse svoje zmožnosti in sposobnosti, ker se zaveda, da s športom krepi ne samo svoje telo, ampak tudi svojega duha. Tudi če bi pri športu dosegli samo pravilen razvoj, bi se ga morali z vsemi silami okleniti. Statistike nam namreč pravijo, da je velika večina (in nujno tudi odraslih), telesno nenormalno razvitih.
Pomislimo samo na naše malčke, k; že g prvim šolskim letom prenašajo težke torbe z doma v šolo in obratno — in to leto za letom; pomislimo Se, da morda ti o-troci leta sedijo v neprimernih klopeh in se ne bomo več čudili, če ima ta ali oni skrivljeno hrbtenico, to ali ono kost ali kako drugo napako, kj bi se dgla odpraviti s primerno telovadbo.
Ugotovljeno je namreč, da šola ne skrbi dovolj za telovadbo. To iz več razlogov in na žalost mi čas ne dopušča, da bi se tukaj spuščal v podrobnosti.
Zato mislim, da bi bila sveta dolžnost športnih društev, da bi se za našo mladino pozanimala in ji nudila pravilno športno vzgojo. K mladini bi štel že otroke v prvih šolskih letih. Kot učitelj vem, da bi naši otroci z navdušenjem telovadili in' še športno udejstvovali in tako Zrasli v prave in zdrave športnike, če bi jim mi priskočili na pomoč.
Športna društva bi imela tako tudi zagotovljen naraščaj, kapital,
| ki ga nekateri zaman iščejo in skušajo ustvariti.
Ker bi pri otrocih ne mogli govoriti o kaki odbojki ali kaki drugi posebni športni panogi, bi morali naše malčke začeti seveda privajati le telovadbi, atletiki, podlagi za kakršnokoli športno panogo. Dejstvo je, čeprav žalostno, da ta podlaga manjka vsem, tudi športnikom, ki celo že tekmujejo!
Drugo, kar se opaža pri vseh ali skoraj vseh športnih društvih, je to, da mi starši nimamo pravega razumevanja do športa. Večkrat namreč mislimo, da šport jemlje našim otrokom preveč časa, da tako rekoč izgubljajo čas, če se ba-vijo s športom.
Mislim pa, če bi se vsi starši zavedali, koliko dobrega lahko pridobijo naši otroci pri športu, bi jih naravnost silili da se čimbolj in čim več v njem udejstvujejo.
Seveda bi se morala tudi športna društva zavedati, da imajo njeni člani predvsem vsak svoje poklicne dolžnosti; šele ko bi te svoje dolžnosti član društva izvršil, naj bi se tudi športno udejstvoval. Tako b; verjetno ravno šport, v katerem mnogi vidimo preveliko breme za naše otroke, postal gonilna sila, ki bi jim dajala veselje d.j izvrševanja svojega poklica, pa naj bi bilo to učenje, delo ali karkoli in to v veselje športnikov samih, nas staršev in našega naroda.
mvmimjm
METZ, 26. — V meddržavnem mladinskem srečanju y dviganju uteži je Italija premagala Francijo s 4:3.
Na tekmi Servolana — Bor v Skednju so naraščajniki Bora leto* prvič nastopili na igrišču na prostem
Hasan Seidhejli
TELEFONISTKA
n jiuiiiiiiniiitHiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmimiinimmiiiimmnum
Pospešila je korak, ne da bi opazila, kdaj. Noge niso čutile tal ni šla ampak letela.
Ure ki so bile kot nalašč na vsakem koraku, so jo opominjale': «Ne hiti, Mehriban, še imaš čas. Spametuj se, bodi
bGl' Vsakič ko je zagledala uro, je upočasnila korak. In vsakič se je nehote ozrla na mesto, ki se je razprostiralo daleč navzdol Rada je imela divjo lepoto stare, trdnjave z njenimi nazobčanimi zidovi in stolpi, vitke minarete tam daleč m lepoto novih poslopij in širokih ulic. Vsakič ko je odhajala z očetom v	druga mesta, je	že od prvega dne	nestrpno čakala kdaj se	bo spet vrnila.	In ko se	je	vrnila, je
mesto komaj še spoznala, tako se je medtem spremenilo. Prve dm po vrnitvi je hodila po Bakuju, si ga začudeno ogledovala in se ustavljala zdaj na enem, zdaj na drugem vogalu «Kaj je to	res park Karla Marxa?»	se	je	čudila.
Sai je bila prej tu	gruča majhnih	hišic, zdaj	pa	se	je vse
do sem raztegnil para in jih požrl. In razrastel se je ter DoleDial kot nevesta' ln tudi ulice so širše.
Z vsakim letom je postajal Baku vse lepši, široke ceste, ki vodijo proti modrikastemu Kaspijskemu morju so se vedno lepše, pokrivale z zelenjem. Zdaj se je mesto lahko merilo no lepoti in velikosti z najbolj znamenitimi obmorskimi mesti na svetu. Baku je osvajal Mehriban tudi zato, ker ni bil enoličen - za vsakim vogalom, v vsaki uličici se
je nudil nov pogled, po svoje prelep in neponovljiv. Mehriban je imela rada to kipeče, hrupno in živahno mesto, ki se je širilo po bregovih in gričih ob Kaspijskem morju. Venomer se je širilo in raslo: povsod so bili žerjavi, ki so dvigali opeko na vrh zidov novih hiš. Na ozadju večernega neba, ki ga je porumenilo zahajajoče sonce, so hitele rdeče lučke teh žerjavov kot zvezdnati utrinki. Mehriban jih je opazovala, dokler ji ni zdrsnila ruta z glave, in vetrič z morja, ki ji je zmršil lase, ji je pošepnil na uho, da je čas domenka blizu. Zdrznila se je in stekla navzdol proti morju.
Zakir — imel je svetlo sive hlače in rjavkast suknjič — je ni takoj spoznal. Namesto blede, utrujene, bolehne Mehriban v preprosti rjavi obleki, v kateri je bila videti kot šolarka, je zagledal lepo, postavno dekle, ki so se ji majhne prsi na drobno potresale kot ribe v mreži. Bil je presenečen, zazdelo se mu je, da na vsem svetu ni lepšega dekleta.
Mehriban pa je podobno že zdavnaj mislila o Zakiru. Ta je šele takrat občutil zmedenost čustev in želja, ki jih je Mehriban poznala že prej
Njena plahost je zbežala, iz oči ji je zginil strah. Zdaj so se svetile.
«Mehriban!»
((Pozdravljeni...))
Za trenutek sta obstala kot začarana. Za drobec sekunde sta nepremično strmela drug v drugega v oči in ta čas je vse, kar je bilo okoli njiju, ljudje, avtomobili, ulice, hiše, izginilo nekam daleč.
Mehriban se je zdramila prva in stopila nekaj korakov proti morju.
Novi del drevoreda je bil posebno lep. Izbrala sta si bolj hladen prostor pod mladimi bori in se ustavila, Zakir je pokazal na klopco in rekel:
«Sediva.»
Toda Mehriban je odkimala, in odšla sta naprej. Pri zadnji klopci se je ustavila. Mlada vrba se je sklanjala nad
klopjo kot zavesa, ki je podnevi skrivala človeka pred pripeko, zvečer pa pred svetlo mesečino.
«Tukaj mi je najbolj všeč...«
«Potem pa naj bo	tale	klopca za zmeraj	najina, kaj?«
Molče sta sedla.
Z ladje, ki je stala zasidrana na levo od pristanišča, se je slišala glasba: vrteli so plošče za ples. Mornarji so se veselili. Sprehajalci so	odšli proti ladji	in v	drevoredu je
postalo čisto tiho.
Veter Je z neke jadrnice prinašal petje. Glas pevca se je zdaj zlival z glasovi gramofona, zdaj se je spet oddaljeval. Onstran kamnite ograje so se pozibavali privezani čolni, morje je pljuskalo obnje in uspavalo ljudi na bregu.
«Mehriban, toliko vam moram povedati. Toda o vsem se lahko pogovarjava	tudi	po telefonu,	zato	bom zmeraj,
kadar boste v službi zvečer ali ponoči, skupaj z vami, telefon naju bo povezal. Cesar si ne bova mogla povedati, ko bova sedela takole, drug poleg	drugega, si	bova	povedala po
telefonu.«
Mehriban se je zasmejala brezskrbno kot otrok, ga pogledala in vprašala:
«Kaj pa zdaj? Kaj bova pa zdaj?«
Zakir se je zmedel zaradi vprašanja, ki pa je bilo brez zvijače. Dekletova bližina mu je zameglila pamet, tega, kar se je prebujalo v njem, se ni dalo povedati z besedami.
«Se spominjate pravljice o zlati ribici?« je nepričakovano vprašal.
((Spominjam se.»
«Rad bi se spremenil v tako ribico, da bi vam ustregel, kar bi si zahoteli. Hočete, da skočim v morje in vam prine sem z dna tisto, kar boste vrgli v vodo.«
«Zakaj?»
«Sam ne vem, ne znam povedati. Premalo me še poznate...«
«2e zdavnaj te poznam, Zakir... že zdavnaj!«
Zakir ni mogel verjeti lastnim ušesom.
«Rekli ste mi ti?«
Mehriban ni odgovorila, samo komaj opazno se je nasmehnila.
«Kako je? Ali ste mi zares rekli ali se mi je samo zazdelo?« je začudeno ponovil. «Lahko ponovite tisto besedo?«
«Kaj pa je to takega? Ti...«
Ena sama beseda izrečena tako odkritosrčno in preprosto, je napravila smešne in odvečne lepe besede o zlati ribici in o tem, da bo skočil v morje. Spoznal je, da ni rabil pravih besed in da s tem dekletom ne sme tako govoriti. Pazljivo ji je pogledal v oči. Zdaj jo je gledal drugače. Napetost je zginila z njegovega obraza, ki je postal resen, skoraj strog. Ne, v njej ni lahkomiselnosti. Površnemu dekletu sploh ni podobna. Toda kaj je potem? V čem je njena moč ki ji je pomagala, da je v hipu podrla vse umetne pre-graje med njima z eno samo kratko besedico «ti» In kako jo je izgovorila! S kako čistimi in jasnimi očmi, kako preprosto in pogumno! S to besedo ga je povabila, naj bo prav tako pošten in iskren, kot je sama.
Pa bo lahko tak?
«Mehriban, moja Mehriban? Moja lepa Mehriban!« je ves prevzet ponavljal pri sebi. In to, kar človek govori sebi, je zmeraj odkritosrčno.
Sprejel je njeno vabilo in si obljuoil, da bo z njo v vseh stvareh odkrit. Hotel je biti vreden njenega zaupanja. Vsega tega ni bil zmožen povedati z besedami, namesto tega jo je sunkovito objel in nežno stisnil k sebi. Ni je poljubil. Samo božal jo je po laseh, vratu, ramen-h in rokah, kot bi se hotel prepričati, da je živa, da v resnici obstaja, da se mu ne sanja. Bila je živa, prava deklica; v njej je utripalo ognjevito srce: čutil ga je na svojih prsih kako bije. Njen dih je bil topel, toda svež, čutil ga je na obrazu. Od njenih las in malo potnega vratu je komaj zaznavno dišalo po vrtnicah, in to ga je opijanjalo...
(Nadaljevanje sledi)
-------Ittrv7i trŠt UL MONTECCHI 6 II TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 Ur —
UREDNIŠTVO-. 1KS1 -	• Uetna 4 400 u’r Poletna 8.100 Ur SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din tlO.OOO starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska
7, «1*1. adtt DŽS Liubllana Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice >sn lir - Mali oglasi 40 lir Trst 11-5374 - za ^	_ ’0 ).,	k0 in g0riško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Sodetli Pubbllcltk Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV kknko - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst