PBUKma pmgaiffi^^oVfCir ,
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 132
Maribor, četrtek 12. junija 1930
Tetaton:
Uredn. 2440 Uprava 2455
»JUTRA«
^BBSSSSB^SBBBBSSSSSSBSSBSBSm
Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta it. t6
Oglati po tvlfu OglMe »pr#i»m*.tudi oglainl odd«)«k Jutra"'v L]ubl|«nl,;
Kako stoji sedaj s cesto na Pohorju?
Gotovo bo zanimalo širšo javnost, osobito pa Mariborčane in okoličane, v kakem stadiju se nahaja sedaj zgrad ba pohorske ceste. Ko je spomladi velika komisija, sestavljena iz gradbenih strokovnjakov in domačih interesentov, pregledovala teren, po katerem bi naj tekla trasa te važne ceste, so listi prinesli obširna poročila. Nato se je v našem časopisju razvila polemika, kje bi bila ta cesta lažje izvedljiva: Ali na desni strani potoka Reke, ali na levem krilu? Občine in drugi interesenti so pošiljali na bansko Upravo in okrajnemu cestnemu odboju vloge in vsi so utemeljevali upravičenost zaželjene trase, seveda vsak po svoje.
Banska uprava in okrajni cestni odbor pa hočeta pri izberi trase pravično postopati, da bo tekla trasa glavne pohorske transverzalne ceste od jugovzhodne na zapadnoseverno stran Pohorja tam, kjer je najlažje izvedljiva in bi čimprej dosegla vrh Pohorja pri Sv. Arehu. Poleg tega je bilo treba gledati na izvedbo pohorske prometne žile tudi z vidika narodnega gospodarstva. Cesta mora odpreti prometu še neizčrpane bogate pohorske lesne (gozdne) rezervoarje, a koristiti mora tudi našemu tujsko-prometnemu načrtu in turistiki.
Da se vse to točno in pravično na vse strani pretehta, se je podala posebna komisija, sestoječa iz dveh odposlancev banske uprave, zastopnikov okrajnega cestnega odbora in Tujsko-prometne zveze dne 4. in 5. junija na težavno delo. V komisiji so bili gg.: inšpektor inž. Zajc in svetnik inž. Fr. F i š e r, oba od tehn. oddelka banske uprave, načelnik okr. cestnega odbora Ž e b o t in za Tuj-sko-prometno zvezo svetnik dr. S e n-j o r. Komisija je dospela dne 4. junija zjutraj v Reko, dokoder že vodi lepa zidana cesta.
Člani komisije so pregledali in pre-hiotrili zaznamovano traso od Reke Preko Polane, Kaple, Levanjske Ravne, Trpina, Ledinekove žage in dalje v bližini Mariborske in Ruške koče ter ugotovili prvi dan, da je trasa, kakor jo Je zaznamoval spomladi g. inž. svetnik Fišer z g. geometrom Plevnikom, t. j. iz Reke na sllvniško-fram-ski strani Reke v smeri proti Maribor skl koči in Sv, Arehu v sedanjih razmerah edino izvedljiva. Ta teren ni Plazovit, je položen brez velikih serpentin, ima suho, solnčno. razgledno lego in je razmeroma najkrajši. Trasa se sicer ne more položiti čisto po-jeg Mariborske koče, vendar pa se bo ‘Sta mogla doseči s kratkim in ravnim °dcepkom. ki bo pozneje tvoril zve-Zf> s »Počitniškim domom * mariborskih mestnih uslužbencev in Sv. Bol-‘enkom kot izhodiščem bodoče pohorske vspenjačc. Od Mariborske koče Sv. Areha, oziroma do odcepka k ov. Martinu in v Ruše. teče trasa sito-
Nov polom na njujorSki borzi
STRAHOVITA PANIKA. — VESTI O ATENTATU NA PREDSEDNIKA HOOVERJA. - IZGUBE V VIŠINI 4 MI LIJARD DOLARJEV. 20 SAMOMOROV
NEWYORK, 12. jun. Na tukajšnji borzi je včeraj zopet nastala panika, kakor-šne od lanske jeseni naprej še ni bilo. Že pri otvoritvi je vladala nenavadna splošna nervoznost, kupčijskih sklepov sko-ro nobenih ni bilo. Ko pa se je raznesla vest, da je falirala cela vrsta bank in industrij, je panika silno naraščala in dosegla vrhunec, ko so se pojavile govori-ce o atentatu na predsednika Hooverja. Ta vest je vplivala kot bomba. Vsi papirji -so rapidno padali. Tekom četrt ure so skoro vsi vrednostni papirji padli za 20 do 60%. Ko je končno še prišla vest, da je odstopil predsednik National-City
banke in da je na njegovo mesto imenovan Parker Gilbert, je zmešnjava bila takšna, da so morali borzo zapreti. Pred borzno palačo se je nabrala nepregledna množica malih špekulantov, ki so izgubili večino svojega premoženja.
Dozdajne vesti pravijo, da je kakih 20 oseb — med njimi predsednik velikega bančnega koncerna, kojega ime se drži tajno — izvršilo samomor. Izgube včerajšnjega dne cenijo na 4 milijarde dolarjev. To bi bila največja izguba, kar jih je kedaj imela zaznamovati kaka borza.
Zastoj v sestavi rumunske
vlade
MANIU VRNIL KRALJU MANDAT. - MARŠAL PRESAN BRZOJAVNO
POKLICAN V BUKAREŠTO.
BUKAREŠTA, 12. junija. Posvetovanja radi sestave nove vlade še niso vedla do rezultata. Kralj Karol je včeraj poveril sestavo vlade Maniu. Ker pa se nista sporazumela glede nekaterih oseb in je kralj vztrajal na zahtevi, da vstopi v vlado tudi oni del liberalne stranke, ki je pod vodstvom Jurija Bratianu in ki se je izrekel za novi režim, je Maniu vrnil kralju man-
dat in mu predlagal, naj poveri mandat generalu Presanu, ki je bil od kralja imenovan za maršala. Maršal Pre-san je bil v vojni generalisimus rumunske vojske in uživa splošno zaupa nje. Ker je tudi Maniu izjavil, da bo s svojo stranko podpiral njegov kabinet, je bil Presan brzojavno poklican v Bukarešto. Računa se, da bo nova vlada sestavljena že danes.
BrančM očpotouai iz Uaršaue
VARŠAVA, 12. junija. Italijanski minister za zunanje zadeve Grandi je imel včeraj razgovore s poljskim zunanjim ministrom Zaleskim. Izkazala se je popolna enotnost v pogledih na politični položaj. Danes dopoldne je Grandi odpotoval iz Varšave in bo na povratku stopil še v stike z vladama na Dunaju in v Budimpešti.
30 nouih iokomotiu priče u promet
BEOGRAD, 12. jun. Strokovna komisija ministrstva prometa je prevzela 30 novih lokomotiv za normalne tire, ki so bile naročene na račun reparacij iz Nemčije. Lokomotive so velike kapacitete in se bodo uporabljale za brzovlake. Minister za promet jih bo razdelil na posamezne direkcije in že 15. t. m. bodo puščene v promet. Tudi se pričakuje te dni večje število potniških in tovornih vagonov, ki so tudi naročeni na račun reparacij, deloma za normalno-, deloma za ozkotirne proge.
Odstop nemškega finančnega ministra?
BERLIN, 12. junija. V političnih krogih je razširjena vest, da je državni minister financ Moldenhauer radi odpora proti njegovim finančnim reformam odstopil in da bo njegov naslednik gospodarski minister Dietrlch. Uradno vest še ni potrjena.
Izsuševanje Shadersfcega jezera
CETINJE, 12. junija. Tekom julija t. 1. bodo pričeli s prvimi deli za izsuše-nje Skadarskega jezera v okolici Vir Pazara, na spomlad I. 1931. pa se bodo pričela dela pri Crnojeviči Reki in na Bojani. Potrebni krediti so že odobreni. Bojano bodo na gotovih mestih regulirali in deloma napravili plodno.
Osebna vest.
Upravnik policjje g. Vek. Keršovanse je včeraj vrnil z dopusta in zopet prevzel uradne posle.
ro v ravni črti in ima le malo strmine. Na celi črti je dovolj dobrega kamenja na razpolago, kar bo zgradbo pocenilo.
Drugi dan je komisija prehodila kljub deževnemu vremenu novo predlagano traso v smeri od Mariborske koče proti Razvanju. Žalibog je teren te trase tak, da je vsak nepristranski strokovnjak resno odsvetoval, da bi se velika transverzalna pohorska cesta gradila na tej strani. Pohorje ima tu nešteto velikih globokih močvir-
natih zarez, jarkov in skoro vse pobočje od Razvanja nad Sv. Lenartom, mimo Pergauerja, Visočnika itd. je pla zovito. Cesta bi bila tu neprimerno daljša in silno draga.
Banska uprava bo sedaj odločila, kje se bo cesta zgradila. Kakor smo informirani, se bodo prihodnje dni začeli izdelovati detaljni načrti in morda se bo že letos pričelo z gradbo prvega dela trase od Reke do Kaple. Ljudstvo z radostjo pozdravlja akcijo za pohorska ceste«.
Šport je zabava
in šport ohrani zdravie. Šport pa za« hteva tudi moč. vztrajnost, spretnost in prisotnost duha. Zato uživa športnik pravo zrnato kavo, katera osvežuje telo, bistri um in omogoča naitežja dela.	XIX
JULIO MEINL, uvoz kave. Maribor Gosposka ulica 7.
Ustanov. 1862.
Letovališče Martinščica.
Obveščam prijavljence iz Maribora za letovanje v Martinščici, da morajo položiti pri Zdravstvenem domu oskrb nino v znesku Din 900.— do 15. junija.
Preureditev ceste Lajteršperk—Sv, Marjeta—Sv. Lenart.
To važno glavno prometno žilo \t Maribora v Slovenske gorice in Prekmurje bo letos okrajni cestni odbor skupno z bansko upravo preustrojil v, cesto prvega reda. Iz kamnoloma v, Slov. Bistrici se je dosedaj navozilo že nad 30 vagonov prvovrstnega gramoza. Kakor smo informirani, prispe prihodnji teden valjar in tako bodo cesto od Lajteršperka do Sv. Marjete končnoveljavno uredili tako, da bo ena najlepših cest v dravski banovini. Oblastni odbor je že lansko leto dal presekati velike ovinke; preseki sc sedaj tlakovani in posuti z gramozom in čim bo dospel valjar, se bodo tudi izročili prometu. Pri Sv. Lenartu se osnuje posebno gradbeno vodstvo, ki bo vodilo tehnična dela za to proga in novo cesto Sv. Benedikt—Rad' gona.
Smola ubeglega tihotapca in pretepača.
Včeraj se je nudil pasantom Marijine, Sodne in Tattenbachove ulice pravcati kino-prizor. Orožnik iz Frama je vodil v zapor 34-letnega Ivana Zorčiča iz Morja pri Framu, ki je imel v računu svojega življenja »v breme« še 8 dni radi nekega pretepa. Voljno je šel z možem postave po vseh mogočih ulicah; ko pa je dospel s svojim »botrom« do sive hiše, se je spustil v beg proti Tatenbachovi ulici. Za njim se je spustil orožnik, ki je — zavedajoč se položaja — takoj vzel od nekega pasanta kolo, s katerim je podrl u-bežnika ter ga prav krepko prijel in izročil upravi jetnišnice. Ivan Zoorčič je1 6-krat predkaznovan. V seriji njegoviti predkazni je 7-letna ječa radi tatvine, o-stale kazni se pa tičejo tihotapstva, lahka telesne poškodbe in pretepov. — Za po-* skušen pobeg pa bo podjetni Ivan Zorčijj srejel še posebno nagrado,
Mariborski V E C E R N i K Jutra
V Mar IDO r n, ane U. vi. i9oo
rlMLAfrTglgintflžfgaPKJHlil ilMBUBJ ,,W 'tHSMB—
Mariborski in dneoni drobiš
IzvaianJ« umetnin in starinskih dragocenosti
PUSTOŠENJE NAŠIH CERKVA IN 0 RADOV. — PRODAJA STARIN NA KOBANSKEM. — ZAKON O ZAŠC ITI IN POPIS UMETNIN IN STARIN.
V vseh kulturnih državah se vedno bolj zavedajo pomena umetnin in starinskih folklorističnih dragocenosti, zato pa jih ščitijo s posebnimi zakoni in zabranjujejo njihov izvoz v tujino. Pri nas v Sloveniji imamo tak zaščitni zakon za umetnine in starinske dragocenosti že izza časov bivše Avstrije, kakor ga ima tudi Dalmacija.
V	vseh ostalih naših pokrajinah pa^ takega zakona še ni, in to je velika škoda, kajti ravno zaradi tega se je tudi pri nas tako silno razvilo veriženje z umetninami in starinskimi dragocenostmi.
O	upostošenju naših cerkva in gradov po domačih in tujih prekupčevalcih se je pri nas že dolgo govorilo !n parkrat celo tudi pisalo. Kljub temu pa, da so tekom poslednjih let izginile preko meje v Avstrijo ali pa na Hr-vatsko, v Srbijo itd^ neštete stare umetnine in folkloristične dragocenosti, se na merodajnih mestih ni ničesar ukrenilo. Sicer je pa treba tudi upoštevati, da se tako nakupovanje kakor tudi izvažanje vrši vedno le pod roko in naskrivaj. Kontrola je tedaj Zelo težka, posebno še, ker nimamo za to posebnega nadzornika in čuvarja, kakor bi bilo potrebno in ker tudi seznama umetnin in starin nimamo.
V poslednjem času pa je to pustošenje zavzelo tak obseg, da je absolu* tno in neizogibno potrebno, da se nekaj ukrene. Posebno pustošenje naših obmejnih cerkva in gradov je sedaj vsakdanja stvar. Tako so bile, da navedemo le nekaj konkretnih primerov, odnešene te dni preko meje v Avstrijo razne dragocene starine iz cerkva Sv. Pankracija. Sv. Urbana in Sv. Janža na Suhi. Iz cerkve Sv. Pankracija sta bila prodana avstrijskim prekupčevalcem dva starodavna svetniš ka kipa, iz cerkve Sv. Urbana na Remšniku dragocen, umetniško izrezljan luster itd. Domači prekupčevalci
pa so si prisvojili iz cerkve Sv. Urbana dvoje kipov in eno sliko, iz cerkve Sv. Janža na Suhi pa dvoje kipov ali slik in dragoceno baročno zakristijsko omaro, vredno najmanj 50 do 60 tisoč dinariev. Vse to pa so prekupčevalci, tako avstrijski kakor tudi naši domači, dobili seveda po smešno nizkih cenah.
O	vseh teh konkretno ugotovljenih slučajih so bile obveščene vse merodajne oblasti, katerim so znani tudi prekupčevalci, ki so si jih prilastili, zato smemo upravičeno pričakovati, da se bodo storili vsi potrebni koraki, da se nadaljno pustošenje naših cerkva in gradov ter izvažanje starih umetnin in folkloristično važnih predmetov v bodoče prepreči. Pred vsem pa je treba enkrat za vselej onemogočiti prodajanje in odnašanje starin pre ko meje v Avstrijo.
Da se pa zaščita starin lahko v ce loti izvede in da bo mogoča tudi kontrola, je nujno potrebno, da se za' kon o zaščiti uveljavi v vsej državi, torej tudi tam, kjer ga doslej ni bilo: na Hrvatskem, v Vojvodini, Bosni, Srbiji itd. Mimo tega je pa prav tako nujno potrebno, da se imenuje za na' šo banovino poseben strokovno nao-bražen konservator za prenosljive umetnine in starinske dragocenosti, kakor ga za neprenosljive že imamo in da se čimprej napravi tudi popis vseh takih predmetov po vseh cerkvah, gradovih in v privatnih zbirkah ali lasti, kajti brez tega kontrola ni mogoča, brez kontrole je pa, žal, tudi zakon brez prave in zares koristne veljave. Lastniki takih predmetov pa naj se zavedajo, da vrše s prodajanjem umetnin in starin prekupčevalcem bar barsko delo in da škodujejo tudi sami sebi, ko oddajajo za malenkostne vso te predmete, ki imajo dejansko brez primerno večjo vrednost.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Četrtek, 12. junija ob 20. uri »Bobrov kožuh« ab. C. Kuponi.
Petek, 13. junija. Zaprto.
Sobota, 14. junija ob 20. uri »Bobrov kožuh« ab. A. Kuponi.
Nedeljo, 15. junija. Zaprto.
Ptujsko gledališče.
Pondeljek, 16. junija ob 20. uri »Na fronti sestre Žive«. Gostovanje mariborske, ga gledališča.
»-	Iz	gledališča.
Izredno .vesela in zabavna tatinska komedija znamenitega nemškega dramatika G. Hauptmanna »Bobrov kožuh«, ki je zlasti radi izvrstne igre ge. Dragu-iinovičeve zelo uspela, se ponovi 12. t. m. za ab. C in v soboto, 14. t. m- za ab. A in kupone.
Foslednjič gostuje mariborsko gledališče v Ptuju
vpondeljek, 16. t. m. Ob tej priliki se bo Vprizorila nova drama priznanega slovenskega pisatelja dr. Alojzija Kraigherja »Na fronti sestre Žive«. Upamo, da bodo Ptujčani izrabili poslednjo priliko v sezoni ter popolnoma zasedli gledališče. Deci neprimerno!
Zajčjerejska razstava v Ljubljani.
Razen par lepih eksemplarjev se ni videlo nič kaj posebnega. Prostor idealno lep, organizacija zelo dobra. Poznalo se je, da so dali vse, kar so mogli, toda na glavno stvar so pozabili, oz. je niso upoštevali, to je, da razstavijo samo zajce, kateri spadajo na razstavo in ne vse, kar je zajcem podobno. Približno V\ zajcev ne bi smelo priti na razstavo, tako so bili n. pr. belg. orjaki zastopani v precejšnjem številu, toda niti enega eksem-plarja ni bilo zraven, kateri bi imel čast zastopati svojo pasmo. Dunajski plavi degenerirani so bili lansko leto lepši; tem se pozna, da že par let sem ni bilo nobene izmenjave krvi. So absolutno za-1
ostali in ne delajo časti svoji rasi. Nekaj chinehita je bilo zelo lepih, razen par, ki tudi ne spadajo na mesto. Francoski ov-nači bodo kmalu postali čisto nekaj drugega, samo ovnači ne. Manjkajo jim tipične glave in dolga ušesa. Srebrnjaki so bili tudi zastopani v precejšnjem številu, njih stanje je bilo srednje. Črnega orjaka smo tudi videti, samo nismo vedeli, h kakšni rasi bi ga naj prištevali. Havana so bili nekod že lepši. Zelo lepi so bili dunajski beli. Tudi so bili v precejšnjem številu zastopani reksi, nekateri so delali čast svoji rasi, za druge bi bilo boljše, če bi jih lastnik obdržal doma. Mislim, da bi ravno reksom trebalo malo več pozornosti posvečati, da bi se drugič izognili nepotrebnim nesporazumlje-njem. V splošnem pa kot začetnikom vsa čast za njih trud in veliko požrtvovalnost, s katero so se lotili ogromnega dela. Upamo, da bodo drugo leto dobili ocenjevalca, ki bo živali objektivno ocenil. Le naprej do še večjih uspehov! — Šuštaršič Leopold, Maribor, Wattova ul. 3. I.
Limbuš pri Mariboru.
1	e dni bo začel mariborski okrajni cestni odbor s preureditvo ceste, ki vodi iz Limbuša preko Peker, Radvanja in Razvanja v Hoče. To bo tako-zvana podpohorska cesta, ki bo po bližnjici vezala kraje južno od Hoč ob vznožju vabljivega Pohorja z Dravsko dolino. Limbuš, Ruše in drugi kraji v Dravski dolini dobijo s tem dobro zvezo. Prav posebno pa bo prišla ta cesta v poštev za Mariborčane, ki so že sedaj ob nedeljah in drugih dneh radi z avtomobili delali okrožne vožnje Limbuš—Radvanje—Maribor. Zasluga za izvedbo projekta gre predvsem g. Robiču, podnačelniku okrajnega cestnega odbora in župan” 1 frn bušu.
Smrtna kosa.
V	splošni bolnici je sinoči i ■ j;.: letna viničarska hčerka Jožefa Danko.
Akcija za zgradbo tovornega kolodvora v Hočah
je zopet oživela. Župani širne hočke okolice so skupno z industrijci in drugimi interesenti ustanovili pripravljalni odbor, ki ima nalogo, da zbere prispevke občin in podjetnikov za zgradbo. Jutri, v petek, dne 13. junija se bo podala posebna deputacija županov in drugih mož v Ljubljano, da pojasni merodajnim gospodom veliko potrebo tovornega kolodvora v Hočah. Razlogi niso samo narodnogospodarski, ampak tudi iz tujsko-prometnega vidika in z ozirom na položaj naših cest je treba to zadevo upoštevati. Zanimivo je tudi to, da so za stvar zavzeti vsi krogi Dravskega polja, Pohorja in kraji onstran Drave pri Vurbergu. Upamo, da bo železniška uprava vendarle upoštevala te iz-vanredne razloge in bo šla prizadetim občinam na roko.
Zborovanja učiteljskih društev.
V	soboto 14. t. m. zborujejo sledeča u-čiteljska društva: Mariborsko učiteljsko društvo za mesto in bližnjo okolico skupno s Slovenjebistriškim učiteljskim društvom v Slovenski Bistrici ob 11. uri.
Avtobusne vožnje na Mariborski otok dne 15. t. m.
Ker se že danes opaža veliko zanimanje občinstva za otvoritev kopališča na Mariborskem otoku, se je odločilo vodstvo mestnega avtobusnega prometa, da stavi dne 15. junija vse razpoložljive avtobuse za prevoz do kopališča'na razpolago. Kakor smo že včeraj poročali, Jbodo avtobusi postavljeni na Glavnem trgu pred Marijinim kipom in bode odhajal ta dan prvi avtobus že ob 7. uri. Objavljeni vozni red s“ »a dan spremeni v toliko, da av tobusi ne bodo odhajali vsake pol ure, nego po potrebi v kratkih intervalih od'Glavnega trga. Obenem se vrši tudi predprodaja voznih listkov po posebej za to določenem uslužbencu avtobusnega podjetja.
Regulacija Pesnice — krvava potreba •
Od Sv. Marjete ob Pesnici poročajo, da je zadnje dni prejšnjega tedna, ko je bil precejšen naliv v okolici Kun gote in Pesnice, reka Pesnica močno poplavila kraje pri Sv. Marjeti. Že tak, razmeroma mal naliv pa je napravil veliko škodo na travnikih, kjer je voda, ki je pridrvela iz njiv in vinogradov, poblatila seno, da na mnogih mestih niti za košnjo ne bo. Struga Pesnice je ravno v sektorju pri Sv. Marjeti od leta do leta vedno bolj zasuta, ker gornji regulirani tok daje spodnjemu ovinkastemu mnogo blata in peska. Tako imamo vsako leto povodenj za povodnijo tudi ob malem deževju. Struga Pesnice je ravno pri vasi Sv. Marjeta višja nego je lega travnikov na levo in desno in radi tega so nastala velika močvirja tam, kjer šo še pred leti bili žlahtni travniki š sladko krmo. Če bomo čakali, da bodo z regulacijo prispeli od Dor-nove do Marjete, bomo v blatu in povodnji^ utonili ter gospodarsko propadli. Oblastni odbor mariborski je že hotel začeti z regulacijo tudi v sektorju Sv. Marjeta in ljudstvo se je oddahnilo. Izražamo željo, da bi tudi kr. banska uprava sledila oblastnemu odboru in storila vse primerne korake, da se vsaj na nevarnejših mestih začne z regulacijo. Kmet obupuje. Edino iz živinoreje še ima nekaj dohodkov, da more plačevati davke in druga bremena, a Pesnica mu leto za letom huje uničuje travnike v Pesniški dolini. Pri Sv. Marjeti je Pesniška dolina najširša, pa tudi najbolj rodovitna. Naše narodno gospodarstvo utrpi tu milijonske škode. Hvalevredno bi bilo, ako bi banska uprava šla ljudem na roko in bi iz nameravanega investicijskega posojila dala primerno vsoto na razpolago za regulacijo Pesnice na najvažnejšem kraju Pesniške doline pri Sv. Marjeti.
Avtobusna vožnja v Rogaško Slatino.
Z ozirom na otvoritev kopališča na Mariborskem otoku odpade nedeljska vožnja dne 15. t. m. v Rogaško Slatino,
Nova avtobusna proga v Slovenski krajini.
Na prošnjo avtobusnega podjetnika g. Franca Senekoviča za koncesijo za vožnje na progi Dolnja Lendava - Črenšov-ci - Beltinci - Murska Sobota - Marti-janci - Fokovci - Prosenjakovci je banska uprava odredila za pondeljek 16. trn. ogled ceste in poskusno vožnjo- Pozvani so vsi lojalni činitelji in interesenti. Vodil bo komisijo zastopnik banske uprave, Ljudska univerza v Mariboru.
Ljudska univerza v Mariboru ima svoj letošnji občni zbor v petek 13. junija ob 8. uri zvečer v prostorih Apolo kina in usoja si vabiti vse svoje .člane in prijatelju k številnemu obisku. Kdor še ni član, lahko postane še zvečer pred občnim zborom.
Učiteljsko društvo za mariborski šolski okraj
zboruje 14. t. m. ob pol 10. uri predpoldne v Mariboru — Narodni dom in ne pri Šmarjeti ob Pesnici, kakor je bilo to prvotno nameravana. Vspored z običajnimi točkami. Pridite polnoštevilno — važne zadeve! — Predsednik.
Počitniški odbor JAD Triglav v Zagrebu.
V JAD Triglav v Zagrebu je bil dne 3. junija 1930 za počitniško dobo izvoljen sledeči odbor: predsednik: Gulič Vladimir, cand. med.; tajnik: Kralj Vladislav, stud. ing.; Poverjeniki: za Ljubljano: Brezigar Danilo, cand. med.; za Celje: Brinar Miran, cand. for.; za Novo mesto; Jarc Andrej, cand. jur.;iza Mursko Soboto: Lippai Viljem, cand. jur.; za Kočevje: Bogataj Bogomir, cand. jur.! za Ptuj: Tonejc Stane, cand. ing.; za Litijo: Rebec Dimitrij, cand. ing.; za Brežice: Černelč Stane, abs. med.
V KAVARNI »PARK* dnevno koncert
pri vsakem vremenu
Sv. Lenart v SI. goricah.
V soboto dne 14. t, m. priredi naš Sokol družabni večer v novo preurejeni dvorani Sokolskega doma. Na večeru sodelujeta društveni pevski zbor in salonski orkester z izbranim sporedom.
Težka avtomobilska nesreča.
K notici pod tem naslovom v včerajšnjem listu se nam naknadno poroča, da je deklica priletela izza mimoidočega voza nenadoma pred avtomobil. Obležala je na mestu nesreče in je avtomobil ni vlekel niti pedi naprej. Prepeljal jo je v bolnico g. dr. Bačar sam in jo je izročil službujočim zdravnikom. Deklica ni bila povožena, ampak le udarjena in je mnogo upanja, da bo brez posledic v krat* kem okrevala.
Nezgoda pri delu.
V Špičniku pri Svečini so kosili na hribovitem terenu. Med košnjo se je 42-lctnemu viničarju Stanislavu ŽernickemU na rebri spodrsnilo. Usodno zanj je bilo nižje stoječe drevo, v katerega se je zaletel z vso silo ter si pri tem nalomil desno ključnico in se ranil na hrbtu. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico. Žer-nicki je ruski emigrant ter je kot .viničar zelo priljubljen med sosedi.
Brezsrčnost do živine.
Včeraj krog pol 15. je pred mestnim sejmiščem živinski trgpvec Martin R- *z Sv. Lovrenca na Dr. p. naložil 4 živa teleta na svoj voz v tako majhno kletko, da so vsem živalim glave in noge visele
1	čez kletko in so živali zelo trpele. Ko ga je stražnik opozoril, da to ne gre, je P° flaljšem obotavljanju vzel eno tele iz voza in ga gnal peš poleg voza. Takšno trpinčenje živali bi trebalo v vsakem slučaju eksemplarično kaznovati. — Zopet otrok pod avtomobilom!
Tekom dobrega tedna dni beležim0 danes že tretji slučaj, da je otrok na c®* sti prišel pod avto. 3-letna Ratova P°* dika v Sv. Lenartu v Sl. gor. se Je raj igrala z drugimi otroci na cesti. fer je zaman dajal znamenje, a ker je preblizu, jo je povozil. Dekletce je d°
lo	poškodbe po vsem telesu. Prv0 p 0 moč ji je nudil dr. Kramberger, naK3v0, otroka odpremili v mariborsko bolm Pač dovolj glasen opomin, da cesta primeren kraj za igranje dece.
Interesantno odkritje v osrčju
Sahare
MlHERSKO IN GALULSKO JEZER O. — KROKODILI, KI SO DESET-TISOČLETJA LOČENI OD OSTALIH SVOJEGA RODU.
najhujše kazni, je moral neki sodnik v Newyorku pred tedni obsoditi neko žensko, ki je ukradla suknjič, na — dosmrtno ječo. — Tako strašne kazni za razmeroma majhne prestopke so po evropskih pojmih vsekakor nepojmljive in tudi nečloveške.
Da so se v pradavnih dobah tam, koder se dandanes širijo neizmerne saharske pustinje, razprostirale rodovitne pokrajine, so znanstveniki že davno ugotovili. Dokaz za to je tudi Egipt sam. Še v dobi faraonov je rodovitna zemlja obnilske pokrajine sesala mnogo dalje proti zahodu, kakor sega danes, kajti sfinga in piramide Pri Gizeh niso bile zgrajene v puščavi. Uničujoči pesek je vedno dalje in dalje širil samum, saharski vihar, in širi ga še dandanes. Gotovo je tedaj, da so se po pokrajinah saharskega osredja pretakale v sivi davnini mogočne reke, katerih struge so deloma še dandanes vidne in bilo je tudi veliko jezer, čas je vse to izsušil in ostale so samo še redkoštevilne oaze, ki so samo bodisi dna izsušenih jezer in rek ali pa obkrožajo ona jezera, ki so še ostala.
Tako sta se tudi v osrčju in na zahodu Sahare ohranili še dve jezeri; eno, ki se imenuje Mihero, leži dva dni hoda od stare oaze Rbat južno od Tripolisa, drugo, Galula, pa je skrito v gorati pokrajini zahodne Sahare, francoske Mauretanije. Do obeh so raziskovalci-znanstveniki prišli le malokdaj in tudi če so prišli, niso imeli dovolj časa. da bi ju preiskali in ugotovili, kakšne živali žive v njih. Značilno pa je, da so se že pred mnogimi leti pojavile tudi v Evropi vesti, da v jezeru Mihero v osrednji Sahari živijo krokodili in nemški raziskovalec Erwin von Bary je 1. 1876. zares našel na njegovih obalah odtise krokodiljih nog. Kljub temu so saharski krokodili vse do novejšega časa veljali za pravljično izmišljotino, kajti noben resen znanstvenik ni hotel verjeti, da bi to bilo mogoče,
L. 1912. se je pa nekemu francoskemu častniku posrečilo, da je v jezera Mihero zares zasledil krokodile in enega ustrelil ter odposlal v Alžir in potem dalje v Pariz. Preparator, ki je dobil tega krokodila, je pa nenadoma umrl na tifusu in skupaj z ostalimi predmeti njegove delavnice je bil sežgan tudi ta edini znani eksemplar.
Sedaj pa poroča nemški raziskovalec Paul Spatz v »Kosmosu«, da se mu je po velikih naporih posrečilo priti do še mnogo manj znanega jezera v Maure taniji. To jezero, Galula imenovano, je zelo majhno, kajti po površini dose ga komaj polovico do tri četrtine hek tarja. Stisnjeno je pod ogromno nebotično in skoraj popolnoma navpično steno in dostopno tedaj samo s puščavske ravninske strani.
Spatz je dolgo opazoval življenje v jezeru in ob jezeru in šele z največjim naporom se mu je posrečilo za trenutek zagledati nad gladino nekaj krokodilovemu rilcu podobnega. To ga je napotilo, da je začel pazljiveje opazovati nasprotni breg, kjer je voda tekom tisočletij napravila vdolbine v navpično steno in kmalu je zares ugo tovil, da se tam solnčijo veliki kroko dili. Pomeril je in enega ustrelil ter spravil v Berlin, kjer je zdaj v muzeju. Tako je evropski znanstvenik odkril resnične žive saharske krokodile, o katerih niti domačini skoraj ničesar niso vedeli, kajti že davno se ni zgodilo, da bi bil krokodil v Galul-skern jezeru napadel človeka ali gove do, čeprav hodi vsak dan pit vanj. Saharski krokodil je tedaj za govedo in človeka neopasna žival in si drugod kakor pod nedostopno steno tudi ne upa na kopno.
Tako je sedaj definitivno in nedvom no dokazano, da saharski krokodil ni bajka. S tem je pa dokazano obenem tudi in na sijajen način, da so nekoč v Sahari bile reke in velika jezera, ki so omogočala krokodilom selitev iz kraja v kraj. Ko so te reke in jezera izginila, so izginili tudi krokodili, le v jezeru Mihero in Galula so se še do dandanes ohranili, čeprav so bili desetletja ali morda celo stoletja ločeni od ostalega sveta, kjer tudi žive kro , kodilL Naravno pa je, da so se v tej samoti precej drugače razvijali kakor drugi, zato so pasma zase. Kro kodil. ki ga je Spatz ustrelil, je samica, dolga 2 m 32 cm. To odkritje je za znanost prava in nepričakovana sen zacija.
Zlodej u cerkui
Prijatelj našega lista z dežele nam sporoča sledečo velezabavno, sicer tragikomično a resnično zgodbo: V oddaljeno vas je prišel po svojih oprav kih dimnikarski pomočnik Jernej. Ker se je nenadno začelo pripravljati k ne-v.l ’ ^učenec viteza Florijana stopil v bližnjo cerkvico vedrit. Med tem se je zmračilo in prišel je cerkovnik, ter ne da bi pogledal v božji hram, zaklenil velika vrata in odjadral — domov . . . Ubogi dimnikar se je takoj zavedel, da se nahaja v maio nenavadni ječi. Po brezuspešnih poskusih, da se reši temnice, se je udal v svojo usodo, šel na kor in ker je bil od naporne hoje truden, se je zleknil po tleh in — zaspal spanje pravičnega. Predno se je zdanilo, se je zbudil, šel s kora v cerkev in čakal. In res! jypahi. so zaškrtali v velikih vratih ključi in otlo je odmeval njih glas po praznem vaškem svetišču. Vrata se odpro . . . Star cerkovnik se prikaže, v^im zagleda pred seboj črnega dimnikarja, mu padejo ključi iz rok, brž zagrabi s prgiščem blagoslovljeno vodo in se hiti prekriževati, jecljajoč: »Jemnata. jemnata! Sam zlodej je v cerkvi!« ter začel teči proti dokaj oddaljeni vasi, kolikor ga nesejo noge pod klecajočimi koleni. Še ozreti si ni upal; kajti videl je »hudiča« na svoje lastne oči . . . »Zlodej« pa je poiskal svojega jetničarja ter z njim obračunal tako pravično, da pričujoča zgodbica kroži že po devetih farah naokrog .. . Pravijo, da mežnar Janez ne hodi več sam zaklepat in odklepat vaške cerkvice.
Sokolstvo
Sokolskim društvom župe Maribora
Pozivamo vsa društva svojega področja, da nam javijo takoj po dopisnici število vdeležencev in vdeleženk(detaj-lirano!) za glavne zletne dni, da zamore-mo pravočasno zahtevati zadostno število železniških vagonov. Tekmovalce in tekmovalke odračunite, ker potujejo Prej; gros župe se odpelje v Beograd 25. junija. Natančni odhodni čas še javimo, ko dobimo tozadevno poročilo od Save-za. — Zdravo! — Župna uprava.
Poziv članstvu Sokola Maribor-Matica
V	svrho organizacije železniškega trans porta odn. osiguranja potrebnih mest v. posebnem vlaku, poživljamo vse članstvo, ki se udeleži glavnih zletnih dni. Sokolskega zleta v Beogradu, naj to nujno prijavi potoni dopisnice odboru Sokolskega društva Maribor-matica. Posebni vlak bo odhajal iz Maribora predvi' doma dne 25. t. m. Zdravo! — Odbor.
Spori
Rforizmi
Moški je lepši v napadu, ženska pa v obrambi.
Življenje po ameriških kaznilnicah
Prenatrpani zapori. — pomanjkljiva zakonodaja. - šest krvavih UPOROV V ENEM LETU.
Po vsej ameriški javnosti se je po številnih uporih kaznencev in po strašni požarni katastrofi v Ohiu, kjer je zgubilo življenje nič manj kot 325 kaznencev, pojavilo splošno gibanje, ki zahteva odločne reforme kaznilriištva. Tri stvari so, na katere pristaši reforme in zlasti socijologi vedno znova opozarjajo, češ da so v prvi vrsti povzročile sedanje Škandalozne razmere po ameriških jet-nišnicah: prenatrpanost zastarelih kaznilnic, pomanjkljiva notranja organizacija in končno v mnogih ozirih skrajno neprimerna zakonodaja.
« Prenatrpanost kaznilnic in zaporov je Seveda v zvezi tudi z močnim naraščanjem celokupnega prebivalstva v Zedinjenih državah, čegar naravna posledica je tudi množitev zločinov in prestopkov, ki je dosegla 10 do 20 odstotkov.
Izrazita individualnost ameriškega življenja, vedno rahlejše družinske vezi, Pomanjkanje kontrole starišev, prerana Samostojnost otrok, vse to je pomnožilo število mladostnih zločincev. V ameriš-jn listih so poročila o »mladostnih ban-J. ceJ° bolj pogosta, kakor v sovjct-
1	Rusiji. Vzroke pa ni iskati v prvi vrsti v gospodarskih, temveč v socijai-
11	razmerah, v naraščajočem razpadanju rodbinskega Življenja tako v Ze-‘njenih državah kakor v Rusiji. Ravno
11	mladi zločinci so v Zedinjenih drža-zelo pogosto člani tihotapskih tolp,
1	radi velike nepopularnosti alkoholne
prepovedi tihotapstvo sploh ne smatrajo za noben prestopek.
Sploh ta prohibicijska zakonodaja ! Ona je tudi bistven vzrok, da so zapori Zedinjenih držav tako polni. Ne smemo pozabiti, da alkoholna prepoved, tudi če bi med širokimi sloji ne bila tako nepri ljubljena, vendarle še ni tako stara in zato tudi še ni mogla tako globoko pro-drti v moralično zavest naroda.
Nobena tajnost ni, da je v vseh ameriških kaznilnicah in zaporih trikrat do štirikrat več kaznencev, kakor bi jih smelo biti. Dočim je v vseh evropskih kulturnih državah zaznamovati vesel Pojav, da je po kaznilnicah vedno manj zločincev, pa je v tem pogledu v Zedia jenih državah ravno obratno. Tamkaj se je pokazala potreba po gradnji še novih kaznilnic, ker je zločincev že toliko, da jih sploh nimajo kam spraviti. V Ohiu je spalo v kaznilnici 6 do 8 kaznencev v eni celici: neizkušeni z razvpitimi zločinci. To pa nudi seveda najlepšo priliko za organiziranje in hujskanje k uporu. šest krvavih kaznilniških uporov v enem samem letu — to je nedvomno naravnost strašna bilanca še strašnejših razmer v 'kaznilnicah. Niti najbolj brutalno potlačenje uporov teh razmer ne bo odpravilo niti omililo.
Pa tudi ostala zakonodaja Zedinjenih držav je po nazorih socijologov in reformatorjev potrebna novega študija in izprememb. Na podlagi nekega zakona, ki določa pri ponovitvah istejr« zločina
Kdor se igra z ženskami in mačkami, je vedno opraskan.
*
Vsa modrost življenja je v tem, da zahtevamo od svojih let in svoje okolice samo to, kar nam morejo dati.
Marsikoga je pokopala njegova pamet, marsikoga osrečila njegova ne-I umnost.
*
Ljubezen je najglobokcjša, najlepša in najnežnejša — v odsotnosti ljubice. •
Ženske se često pritožujejo, da jih moški ne razumejo. Toda ženske niso problem, ki ga je treba razumeti,
| temveč pojav, ki ga je treba ljubiti.
Ženske ne gledajo v zrcalo toliko [radi tega, da ugajajo drugim, temveč predvsem, ker se dopaclejo samim sebi.
#
Za poštenost imajo ženske vedno dve merili: eno za sebe, drugo za druge.
♦
Marsikteri bolnik zabava zdrave ljudi.
*
Ako je kdo res pošten, ve samo sam: ako je res bedast, vedo samo drugi.
Mednarodni kongres za turistiko
bo letos v Carigradu. Našo državo bo na kongresu zastopal inšpektor Ministrstva trgovine in industrije g. dr. Žižek.
Jutri se vrši v Newyorku borba za svetovno prvenstvo v boksu medSchme iingom (Nemčija) in SLarkeyem (USA). Potek borbe bo prenešen jutri ob 3. zjutraj v radio Zagreb.
Za visokošolsko olimpijado v Dam-stadtu, ki se bo vršila od 1. do 10. avgusta t. !., je prijavljenih nad 1000 tekmovalcev. Olimpijade se udeleži tudi Jugoslavija s 40 tekmovalci,
Zagrebški nogometni podsavez ne pri* znava svojega razpusta.
Predsednik ZNP Vatroslav Hojanič je izjavil, da suspenzija s strani Jug. nog* saveza ne more biti veljavna za ZNP, ker jo je izrekel nepristojen forum. Skup, ščina JNS z dne 16. marca 1.1. je bila po: njegovem mišljenju nelegalna ter je tudi oblastva do danes še niso priznala, ker ni bil omogočen reden in pravilen potek skupščine v smislu pravil JNS, Glede sodelovanja ZNP pri državnem in pri svetovnem prvenstvu v Montevideo je izjavil predsednik ZNP, da ima Zagreb' dobro voljo sodelovati, toda sodelovanje zagrebških igralcev v Montevideo bi bi-lo škodljivo za interese Zagreba, ket reprezentanca ni sestavljena iz našifi naj« boljših nogometašev, temveč so v njem večinoma študenti iz Francije. Vodilni zagrebški športniki sumijo, da bi moral JNS potrpeti in kakor Zagreb čakati na' rešitev oblasti, kar bi samo po sebi spra-' vilo stanje v normalni tir. Situacija pa se je po razpusto ZNP še bolj poostrila. —< Kako boli Zagrebčane, da so izgubili Sa-vez, dokazuje tudi stremljenje nekateri# funkcionarjev, da se osnuje v Zagrebu profesijonalni savez, ki bi bil popolnoma neodvisen. Z drugimi besedami — za' vsako ceno nogometni savez v Zagrebu,1 Konflikt med zagrebškimi in beograjskimi nogometaši tudi nas Slovence tangi-ra, ker je ZNP izdal vsem svojim klubom nalog, da ne smejo igrati s slovenskimi klubi, ki so člani LNP V interesu jugosl. športa pa je, da se športni od-nošaji med Beogradom in Zagrebom takoj vzpostavijo in sicer v kateremkoli pravcu.
Male športne vesti.
V	Ljubljani je včeraj porazila SK Ilirija profesijonalno moštvo III. Keriileti F, C. iz Budimpešte s 3:2 (1:2).
Pri tekmovanju za teniško prvenstvi? Srbije je zmagal Črnojarev.
Švicarski nogometni savez priredi Icon cem junija velik turnir v Ženevi, na katerem bo sodelovalo 9 najboljših klubov kontinenta. Zmagovalec bo dobil »poka! narodov«. Sodelovali bodo: F. C. FflrtK (Nemčija), Slavija (Češkoslovaška), Uj pesz (Madžarska), Admira (Austrija), Bung grais (Belgija), Cesse (Francija), Cevette (Švica), ter prvaka Italije in Holandske.
Polovična vožnja za udeležence glavne skupščine JZSS.
Prometno ministrstvo je odobrilo! polovično vožnjo za osebne in brze vlake za vse udeležence glavne skupščine JZSS, ki se vrši v nedeljo, dne'
15.	t. m. v Ljubljani, v beli dvorani hotela Union. Skupščina prične ob 9. uri. Pravico prisostvovanja imajo vsi zimski športniki, pravico glasovanja' pa delegati, ki se izkažejo s posebniirt pooblastilom svojega kluba. Dnevni red obsega 17 točk. Vsakdo kupi cel vozni listek na odhodni postaji, na | skupščini prejme potrdilo ter se vrača potem z istim voznim listkom tudi nazaj, brez doplačila. Ugodnost veli* od 12. do 18. t. m	JZSS.
Stran \
fi(Sft v¥c¥R N IK ^ToTra
V Mariboru, 'dne '12. VT. 193»
Michel Zivaco
£ukceci{a tBotgia
Zt*«l«vlitakl roma«	‘lfi
»Vi torej ne prihajate zaradi iste reči kakoF ona?« je vprašal ribič vznemirjen.
»Morebiti... toda povejte mi, če jo jutri gotovo Še najdem tu.«
»Jutri in naslednje dni, o tem ni dvoma.«
Ragastens je stopil na prosto ter se napotil proti gradu. Noč je bila črna. Ta kraj mu je bil neznan. A vendar je hodil brez obotavljanja, pod vodstvom instinkta, ki ga je vodil brez ozira na cesto in na pot. Kmalu se je zarisala temna masa na mračnem ozadju neba: to je bil grad.
Ragastens je zlezel na vrh skale, ki se je dvigala pred njim ter se željno zagledal v to domovanje, kjer sta bivali Lukrecija in Primavera obenem. Njegova ljubezen in njegovo sovraštvo! Zapazil je, da gre kroginkrog gradu jarek, napolnjen z vodo, In sledil je temu jarku...
Uro kasneje je stal na istem mestu. Šel je bil kroginkrog zidov, tudi mimo glavnih vrat, ter se prepričal, da je grad od vseh strani docela nedostopen.
Ragastens je sedel na kamen ter spustil glavo v roke. Čutil se je izgubljenega. Ihtenje se mu je dvignilo do ustnic, njegove roke so se razprostrle, in v krčevitem drgetu je zamrmral:
»Primavera! ...«
Noč je bila čimdalj manj črna; belina se je prikazala na nebu in grad se je hip za hipom dvigal iz nedoločnosti svojih obrisov, kakor da bi vstajal lz morja tem.
Šele zdaj je mogel Ragastens premotriti mogočnega sovražnika, proti kateremu se je bil napotil v boj: šele zdaj — soditi, kako strahovite zapreke se mu dvigajo na poti. Nesrečnež si je zaril roke v lase, zarjul od obupa ter zdirjal proti koči. kamor je dospel ves izmučen. Ta dan je bil strašen. Ragastens ga je preživel v jasni zavesti svoje nezmožnosti. Sramota in smrt Primavere sta postali neizogibni v njegovih očeh. Nič več ni mogel spati niti jesti.
Ves ta dan se Maga ni prikazala. Okrog desetih zvečer se je Ragastens zopet napotil proti gradu : to pot ga je spremljal Spadacappa. Vso noč sta je klatila okrog gradu,
Ko sta se ob solnčnem vzhodu vrnila v ribičevo kočo, je bil Ragastens čudno miren. Njegov sklep je bil storjen.
Zelo preprost je bil Ragastensov načrt, kakor ga je razložil Spadacappi. Ta, ki je bil spričo vidnih dejstev izgubil ves pogum, je korakal ob vitezovi strani ter ga skrivaj meril z očmi. Ragastensov obraz ga je prestrašil: to je bil mrtvi, okameneli obraz najglobljega obupa.
»Gospod!« je izpregovoril, »saj še ni vse končano! Ni vrag! . .. Rešili ste se že iz drugačnih zagat .. . Verjemite mi, sam obup vam ne bo pomagal .. .«
»Po čem sklepaš, da sem obupan? ...«
»Saj vidim po vašem licu, gospod.«
»Motiš se; premišljal sem o načrtu za napad, ki sem ga pravkar našel. Tvegal bom tudi tvojo varnost. . . zato ker računam nate.«
»Tega se nadejam, za tristo vragov!«
»Poslušaj torej, kaj sem sklenil: nocoj se napotiva pred grajska vrata, kot viteza, ki ju pošilja Cezar, češ, da imava za Lukrecijo zelo važno naročilo ... Odprli nama bodo ... midva vstopiva ..«
»Če naju spuste noter! ...«
Ragastens je nagrbančil čelo. čutil se je v eni tistih ur nervozne razburjenosti, v katerih se iz najmanjšega nasprotja lahko rodi velika nesreča.
»Molči!« je dejal, kakor da hoče enkrat za vselej zavrniti bojazen, ki jo je izrazil Spadacappa. »Midva pojdeva noter, pa je! ...«
»Dobro! In ko sva notri? ...«
»Eno ali drugo: ali naju povedo pred Lukrecijo, in potem je vse ostalo moja stvar. Če pa naju ne bi hoteli — dobro me poslušaj: potem se vržeš ti na tiste, ki bodo okrog naju. ter jih zapleteš v boj, makar če te ubijo na mestu. Pet minut mi bo zadoščalo. pet minut, Spadacappa, le dobro si zapomni!«
Vitez se je razgreval vse bolj in bolj. Spadacappa ga je pogledal z globoko žalostjo.
»Gospod,« je dejal preprosto, »če - je za vaš uspeh treba samo tega, da se dam ubiti, potem vam je zagotovljen. Bogme, človek pogine itak samo enkrat v svojem življenju!... In zatorej sem vam za nocojšnji večer na razpolago.«
Sam pri sebi je bivši bravo zavzdihnil:
»To je konec! Izgubljena sva obadva!«
Ragastensa pa je ta preprosta in vendar tako brezmejna vdanost njegovega sluge ganila do solz. Razprostrl je roke ter objel in iskreno poljubil dič-tiega Spadacappo. Posledica tega dobrodejnega ga-njenja je bila tista ugodna izprememba v njegovem
razpoloženju, ki je prej ni mogla doseči nobena to lažba in nobena dobra beseda.
Ta drugi dan je bil prav tako turoben kakot prvi. Ragastens ga je preživel na svoji postelji* obraz obrnjen proti zidu, in vprašujoč se tuintam, ali ne bi bilo boljše, storiti enkrat za vselej še tfl minuto konec temu nesrečnemu življenju.
Ko je napočil večer, ni Ragastens več govoril o svoji nameri; dal si je bil še en dan časa, da iz* misli ugodnejši načrt.
Drugi dan, ko je Ragastensa naposled prem** galo vročično spanje, ga je nenadoma prebudi« šum glasov.
Takoj je spoznal enega izmed obeh — bila sta dva — glas Mage. Za hip je prisluhnil; nato je spo-znal še drugi glas, glas Giacoma.
»Ti se vrni v grad,« je govorila Maga, »tel ukreni vse potrebno, da pridem vanj tudi jaz«.
»Ali ste dobro premislili, signora?«
»Niti besede, Giacomo!... kar se mora zgoditi, se bo zgodilo. Nobena sila na svetu ne moffi zdaj več oteti Rodriga... Toda povej mi: ti pravj|> da se hoče Cezar pripeljati semkaj?«
»Jutri zjutraj se vkrca... In tukaj bo jutri zvečer ali proti polnoči.«
Ragastens je planil s svojega ležišča. Trenotek nato je stopil, ves prepadel in strašen za pogled v Magino izbo ter prijel Giacoma za komolec:
»Kaj pravite? Da pride Cezar Borgia semkaj^ Kajneda, tako ste dejali ?...«
»Gospod de Ragastens!...« je vzkliknil Giacomo.
»Odgovorite vendar!« je zarohnel vitez tet stresel starčkovo roko.
»Cezar pride semkaj,« je odgovorila Maga. »Giacomo je govoril z lastnikom barke, na katet* se pripelje.«
Ragastens se je spustil na klop. Njegove moč! so bile pri kraju. Giacomo in Maga — predvsem ona — sta s sočutjem gledala nanj.
»Oh!« je mrmral nesrečnež. »In jaz ne morem ničesar... Ničesar!...«
Naenkrat pa je vstal.
»Kam odhajate?« je vprašala Maga. Njo samo je presenečalo zanimanje, ki ga je gojila do vitez* ona, ki ni čutila več za nobeno reč na svetu.
»V grad!« je odgovoril Ragastens s tistim mirnim in trdim glasom, ki ga ima Človek samo v trenotkih najstrašnejših kriz... »V grad! In ubil bom vse, kar mi pride naproti, dokler nisem sam ubit!...«
Iziava!
Podpisana izjavljava, da nisva plačnika za dolgove, ki bi jih naredila najina hčerka Angela.
Ignac In Verona Fekonja
Dragučova, Sv. Marjeta ob Pesnici	1719
Sivi lasje
dobivajo naravno barvo In mladostno svežost brez barvanja. 2e 20 let izkušeno. Natančnejša pojasnila brezplačno. — A. ZORKO — MARIBOR. Poštni predal 80.	1352
Oglelte sl veliko zilogo novih
MODNIH LISTOV
za pomlad in poletje
v Knjigarni Tiskovne zadruga v Mariboru, Aleksandrova 13
Zahtevajte povsod „Večernik!“
Elektroinštaladje,
montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul.
16.	Velika izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni ceni. XII
Stanovanja,
solnčna v novih stavbah z dvema sobama oddam. Vprašati Smetanova ul. št. 54.	1674
Dva dijaka sprejmem na stanovanje
z zajtrkom. Naslov: Krekova ul. 14-1. vrata št. 4. ,	1672
Posečajte hotel, restavracijo
»Mariborski dvor« Oset. Prenočišča, kopalnice, garaže, hotelski avto. 1677
Vse vrste obleke
lika po nizki ceni Vodišek, krojač, Vojašniška ulica 2.	1633
Prodam nedograjene vile,
oddaljene 5 minut od Glavnega trga, 10 let davka proste, z letnim donosom Din 48.000, za Din 450.000.— Vprašati
v	Mariboru, Smetanova ulica 59.
1675
Učenko
za šivanje perila sprejmem takoj. -Atelje Rupnik, Slovenska ul. 20.	1705
Sprejmem otroka na dobro hrano.
Pobrežje, Gozdna ulica 31 pri Mariboru.	1715
Kupim damsko in moško kolo
do Din 500. Razno pohištvo, obleke i čevlje, perilo, gramofone. Plačam v gotovini. Pismene ponudbe na Makor, Ruška cesta 35.	1718
Sprejmem učenca v knjigoveznico.
Feliks Novak, Gosposka ul. 9.	1717
Oddam sobo In kuhinjo
zakonskemu paru. Vpraša se Aleksandrova1(^64 pri šivilji Koren. 1720
Oddam dve opremljeni, solnčni sobi
v vili, eno z balkonom. Naslov v upra-
vi	lista.	1721
Prodam trafiko
radi odpotovanja. Naslov v upravi lista.	1722
Naravno ortopedično -
B	■
mehanično
■i
Brez operacije!	Brez	bolečin!
Brez motenja poklica!
Nemški državni patent štev. 483091.
Nemški državni patent št. 490841.
Avstrijski patent št: 115037.
Nastanil se bo v
Grazu, gostilna Strasser, Eggenbergergiirtel 11
v petek, dne 20. junija od 8. do 14. ure.
Spilju, gostilna Koschl
v soboto, dne 21. junija od 8. do 14. ure.
Kilo, ki se ie ponovila do operaciji, ozdravim s svojim patentom I
Potrdilo:
Mojo 3—4 leta staro kilo sem pustil v januarju leta 1929. operirati, vendar se mi ie bolezen po približno petih mesecih ponovila.
Porabljal sem patente tvrdke Wbrner, in lahko trdim, da sem bolezen v štirih mesecih popolnoma ozdravil.
V	tem času sem lahko nemoteno opravljal svoja dnevna opravila In nisem imel nobenih bolečin ali drugih težkoč. MILLSTATT a./See, 13. aprila 1930.
GOTTLIEB S.
Zahtevajte pojasnila, ilustrovano brošuro s potrdili preko 2500 ozdravljenj na kili proti dvojni poštnini! Opozarjam izrecno na svoje najnovejše patente. Manjvredne posnetke zavrnite!
Prvo In najstarejše specljalno podjetje!
Karl Ludwis Worner
MUnchen 2SW4, Schwanthalerstrafse36
Centrala za Avstrijo : Salzburg, 3. Mavburger-Kal 2 a
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani;, predstavnik izdajatelja in urednik: FRAN BRD ZOVIč v Mariboru.
v Mariboru,
Tiska MaFborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA-