ZBZ. itnlM ■ U H, f pHH, m. MR8MI Iftt. UVII. lito. .Slovenski Narod" velj* v LtvMiaal na dom dostavljen: eelo leto naprej . • • • K 24*— poi lets „ • • • • * • • 12*— četrt leta m •*• • • • 6*— ca mesec „ »'•••» 2*— v upravništvu prejemant celo leto naprej • , • - K 22*— pol leta „ • • • • ■ 11'— četrt leta m • m • • • £'50 na mesec - • • • • • 1'90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Kaailova mllca it S (v pritličju ievoj Ultfon šL 34. Iskala vaak dan avaear Uinaial »aJalja ta araiaHra Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., ia dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih inaerdjah po dogovoru. Upravništvu naj ae pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t ĆH to je administrativne stvari. ——— Paaaataaaa iUvtlka val|a tO Tlmarjav. mmmmmmmi Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine M ne ozira. .Karataa tlakam« tosatoa it Si. .Slovenski Narod* *el|a po pošti s za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej • K 25*— pol leta „ „ • • • 13*— četrt leta m „ . . 9 6*50 na mesec m _ . • m 2*30 za Nemčijo: celo leto naprej ... K 30* —- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej .... K 35^- Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, Cpravnlstvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflava ulica it 5, telefon it 19. Svetovna vojna. Naša armada v Srbiji je zavzela center srbske fronte pri Lazarevcu in prodrla do Kosjeričev. — Odbit ruski napad ob Dunajcu. — Boji v Karpatih. — Na Francoskem napredujejo Nemci pri Apremontu. — Ogromne ruske izgube pri Lodzu in Loviczu. — Odbiti ruski naskoki na Przemysl. — Ponesrečena angleška oklopnica. STOJEČA BITKA V RUSKI POLJSKI. — ODBITI NAPADI OB DUNAJCU. — BOJI V KARPATIH. Dunaj, 26. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo dne 26. novembra opoldne: Bitka v ruski Poljski je na velikem delu svoje fronte navzela značaj st<4ečega boia. V zapadni Galiciji od-r a jo nase čete ruske sile. ki so prodrle preko dolenji tok reke Dunajec. Tudi boji v Karpatih še trajajo. Namestnik načelnika generalnega štaba pL H 6 f e r, generaimajor. POLOŽAJ PRED PRZEMVSLOM. Dunaj, 21. novembra. (Kor. ur.) »rrcmdenbiatt« piše: Vrhovno ar-ni2dno poveljstvo je sporočilo na meri dajno mesto, da ni doslej sovražnik pri svojem drugem obleganju Prze-iuvsla nikjer napredoval. Trdniavski feri niso trpeli nobene zabeležbe vredne škode vkljub srditim ruskim nsskokom. V poročilu nekega štabnega častnika iz PrzemvsJa vrhovnemu poveliniku se javlja, da ie položaj fcraniteljev tak, da se ni treba vznemirjati radi nadaline usode trdnjave. * Bitka pod Krakovotn. Krakovska »No\va Reforma« poroča: Danes ponoči in proti zori smo slišali siino kanonado, prihajajočo z bojišča severno od Krakova. Proti jutru je kanonada oslabela. Pokanje topov se je na to slišalo malo po ma-! lo. Enemu strelu jih je sledilo navadno več, redno pa je bilo potem slišati silno detonacijo. Grmenje topov se od časa do časa čulo tudi dopoldne, toda silno zamolklo, kar je dokaz, da je prihajalo iz velike daljave. * Japonski topovi pred Przemyslom. Iz Milana javljajo: Tukajšnji i'Corriere deli? Sera« poroča, da bombardirajo Rusi Przemysl z japonskimi težkimi topovi. POLOŽAJ V VZHODNI PRUSIJI NEIZPREMENJEN. — VELIKE RUSKE IZGUBE PRI LODZU IN LOVICZU. — 40.000 MOŽ VJETIH, 70 TOPOV VPLENJENIH. — BITKA SE M ODLOČENA. Berolin, 26. novembra. (K( . u.) Wolftov biro javlja: Veliki glavni stan dne 26. novembra dopoldne: V vzhodni Prusiii položaj ni iz-premenjen. V bojih naših čet pod generalom pl. Mackensenom pri Lodzu in Lo-wiszu so imele ruska I. in II. in deli V. armade težke izgube. Razen mnogih mrtvih in ranjenih so izgubili Rusi nič manj kakor okrog 40.000 ne-ranjenih vjetnikov. V plenili smo 70 topov, 160 municijskih vozov In 156 strojnih pušk, nerabnih pa smo napravili 30 topov. Tudi v teh bojih so se vkljub velikim žrtvam najsljajne-je izkazali oddelki naših mladih čet. Ako se nam navzlic takim uspehom še ni posrečilo izvoievati odločitve, je temu vzrok to, da so posegle v boj s vzhoda in juga nadaline močne sovražne sile. Njih napade smo povsodi odbili, končnega izida teh bojev pa še ni. Vrhovno armadno vodstvo. Rusko uradno poročilo o neodločenih bojih na ruskem Poljskem. Berolin, 26. novembra. Rusko uradno poročilo o bojih na ruskem Poljskem pravi: Bitka pri Lodžu še traja. Naša konjenica je na neki točki napadla sovražno pehoto ter ji povzročila znatne izgube. Vplenili smo nekaj težkih topov. Na fronti Censtohov-Krakov se razvija bitka za nas precej ueodno. Sovražni poskusi preiti v ofenzivo se niso posrečili. Zeppellni nad Varšavo in Plockom. Zadnje dni so se pojavili nemški Zeppelini nad Varšavo in Plockom ter metali bombe. Kakor javlja dunajska »Zeit« zatrjujejo ruska poročila, da so kozaki pri Plocku uspešno obstreljevali nemški zrakoplov, ki je strmoglavil na tla. Z nemške strani se izjavlja, da je ta vest neresnična. BOJI PROTI RUSIJI. Boje proti Rusiji označujejo vojaški kritiki kot pozicijske boje. V bistvu gre za obrambo ruskega poskusa, prodreti bojno črto avstro-ogrske in nemške vojske. To se je nemški armadi na Severnem Poljskem posrečilo ter je ta armada na tem mestu viela 40.000 sovražnikov. Vsled silne defenzivne moči Rusov pa tudi tu še ni prišlo do odločitve. Novi silni ruski oddelki so na poti severno od Visie proti Plocku. Zato je mogoče, da bo ostala nemška vojska še nekaj časa v defenzivi. Splošen pa je vtisk, da oJločitev niti na tem mestu ne bo padla, ne samo, ker imajo Rusi ocividno namen izsiliti odločitev na drugi fronti, marveč ker si bosta stali na S_- Tnera Poljskem kmalu dve coako • ..jni vojski nasproti. Boji severovzhod ,, cd Krakova so nam prinesli novih uspehov. Naše čete so zopet vjeic mnogo Rusov. Rusi prestavljajo sedaj z juga močne sile proti severu. V Karpatih se vrše že več dni ljuti boji. Rusi so bili na nekaterih prelazih potisnjeni nazaj v Galicijo. V bojih pri Bartfi in Homoni so naše čete dosegle lepe uspehe. Govori se o mnogoštevilnih ruskih vjetnikih in o težkih izgubah sovražnika. Ruski generalni štab poroča: Boj med Vislo in Varto, ki je severno cd Lodza silno trdovraten, traja še vedno. Tekom dne 22. t. m. smo povsod zavrnili silne napade Nemcev. Od Veljuna sem so posegle v boj nove nemške čete. ki so imele namen obiti levo rusko krlio. Na bojni črti Čenstohova-Krakov ni bistvenih iz-prememb. Iz Krakova poročajo, da prihajajo tja dan na dan večji in manjši transporti ruskih vojnih vjetnikov. Sedaj so nastanjeni vojni vjetniki v neki vojašnici. Vojaki ki so bili sedaj vjeti, so skoraj vsi med 35 in 40 let stari, majhni, slabo oblečeni in so ocividno mnogo trpeli. Boji v Karpatih. Neki višji častnik se je napram sotrudniku »Pesti Hirlap« izrazil o bojih v Karpatih tako-le: Ti ruski napadi v Karpatih se ne smejo smatrati za važne vojne dogodke. Naše čete, katerih števila ne morem navesti, so popolnoma zadostne, da zadrže v Karpatih še tako močan ruski naval. Ako so Rusi tudi prodrli kakih 10 ali 30 kilometrov na naše ozemlje, je to brez pomena, ker dokazuje to samo. da se je nudil našim četam v ravnini ugoden teren za boj s sovražnikom. Tu se nahajajo f naše čete v dobrih pozicijah in so> gotovo že izvojevale popolno zmago nad Rusi. Ko je zabeležil to sodbo vojaškega strokovnjaka, piše nadalje »Pesti rlirlap<: Priobčili smo brzojavko, da smo morali na nekaterih točkah pustiti sovražnika preko meje. Uradne objave pravijo, da je to zahteval vojni položaj, da se nekateri gorski prelazi v Karpatih prepuste Rusom. Vzrok temu je dejstvo, da se v gozdnatih Karpatih ne morejo vršiti veliki boji ali večje bitke. Zato so se naše čete umaknile do soteske pri Maiomzetu in tu pričakale sovražnika. To umikanje le bilo samo past za Ruse. Sovražnik je mislil, da naše čete beže, ker so se ž njimi spuščale v boj samo posamne naše predstra-že. Rusi sploh niso niti slutili, da imajo opraviti z močno armado, zato so kar slepo prodirali, dokler niso> prišli v strahovit ogenj naše artiljerije. Borba je trajala vso noč do ponedeljka, a rezultat je bil ta, da so rusinski kmetje zopet morali izkopati neštevilne grobove za padle ruske vojake. Po pustošenju naših granat in šrapnelov je izvršil kološvarski domobranski polk naskok z bajonetom. Rezultat je bil uničujoč. Ko se je drugi dan zdanilo, se je konstatiralo, da so bili Rusi odbiti. Na bojišču sr> pustili mnogo ranjencev in mrtvecev. Vjetniki pripovedujejo, da so Rusi v Galiciji izrabili že vse rezerve in da so se pri Kiesu borili že vojaki iz Sibirije. Med vjetniki je mnogo Ta-tarjev, a samo dva prava Rusa. Dasi se vrše boji v bližini Nvireghaze, vendar je prebivalstvo docela mirno in ravnodušno, ker vsakdo popolnoma zaupa armadnemu vodstvu, ki bo že skrbelo za to, da se sovražnik požene preko Karpatov. »Pester Lloyd« piše: »O ponovnem navalu ruskih čet preko Karpatov se mnogo govori. Splošno prevladuje mnenje, da nimajo te sovražne akcije prav nobene vojaške važnosti. * GROF TISZA O VOJNEM POLOŽAJU. Iz Budimpešte poročajo z dne 26. t. m.: Včeraj zvečer je prišel grof Tisza v klub narodne delavne stranke, kjer je poročal o svojem bivanju v nemškem glavnem stanu. Rekel je: LISTEK. Črtita iz baktEriologiit. Spisal ravnatelj inž. chem. J. T u r k. (DaJJe.) Vpraša se zdaj. kakšen-namen in pomen ima vsa ta truma bakterij, ki se je z njimi priroda tako bogato za-lo/jia. O bolezenskih bakterijah vemo, da so vsi parasiti patogeni, t. j., da pr;\ 7ročajo bolj ali manj nevarne bolezni. Ce pridejo torej bolezenske ali patogene bakterije vsled katerekoli okolnosti v človeško ali pa živalsko telo. tedaj se vname živahen boi med bakterijami in med stanicami človeškega, odnosno živalskega organizma in od izida tega boja zavisi, da - li bo telo ostalo zdravo ali pa ne. Ako v boju podležejo stanice človeškega, oziroma živalskega organizma, tedaj se bakterije kot zmagovalke strahovito maščujejo nad cotičnim telesom ter povzročijo v njem stanje, ki je imenujemo bolezen. Ta je tem hujša, čim hujše so bile bakterije, ki so jo povzročile. Zgodi se pa tudi lahko, da v boju podležejo bakterije in v tem slučaju ostane človeški, oziroma živalski organizem nedotaknen in zdrav. To je vzrok, da ostanejo nekatere osebe in živali zdrave, četudi so bile v prav tisti nevarnosti, kakor obolele Od tod prihaja pa tudi nedotičnost ali imuniteta nekaterih ljudi in živali ob času epidemičnih bolezni. So namreč ljudje in prav tako živali, ki se jih sploh ne loti bolezen. Nedotičnost za gotovo bolezen je prirojena ali pa pridobljena in si jo moremo pridobiti s prestano boleznijo, s cepljenjem itd. Tako n. pr. se cepijo ljudje proti kozam in koleri in se vbrizgava na davici (difteriji) obolelim otrokom proti - difterična krvna sirotka. Ko se nasele bakterije v živem človeškem ali pa živalskem telesu, tedaj ne zajemajo samo za svoj razvoj potrebni živež iz telesa, ampak stvar-jajo in izločujejo v njem tudi preos-novine, ki so Često prav strupene snovi. Take strupe imenujemo toksine in so, kakor se dandanes splošno sodi, pravi vzrok smrti obolega živega bitja. Zato pa na kužni bolezni oboleli človek ne umrje zaradi bakterij, ki se zarede v njegovem telesu, ampak vsled zastrupljenja krvi. Vsaka vrsta bolezenskih ali patogenih bakterij je poseben budilec gotove bolezni. Četudi nam delajo bolezenske bakterije mnogo skrbi, ker povzročajo raznovrstne in često prav hude bolezni, vendar bi bilo zelo napačno, če bi iskali v boleznih pravi namen bakterij v prirodi. Poglavitna naloga, ki je prisojena bakterijam v gospodarstvu prirode, je pač ta, da razkrajajo organske tvari ter jih orioravlja- jo za živež rastlinam. Če bi ne bilo bakterij, ohranila bi telesa mrtvih bitij za vse čase prvotno lice in bi se nakopičile mrtve živali in izumrle rastline na zemlji v taki množini, da bi ne bilo mogoče živeti na njej. Za-voljotega so gnilobne bakterije in trohnivke. Četudi so nam jako neljubi gostje, kadar se lotijo stvari, ki bi jih radi ohranili, prav koristne poma-gavke v kmetijstvu in sploh v gospodarstvu prirode, ker razkrajajo in presnavljajo organske tvari, ki so kot rastlinski ostanki v zemlji ali pa jih dovajamo zemlji z gnojenjem. Na ta način nastajajo iz organskih tvari neorganske snovi, ki edine morejo slutiti za hrano rastlinam. Zato bi gnojenje brez bakterij nič ne zaleglo in bi bilo prazno delo, če bi zalagali zemljo s hlevskim in drugim anima-ličnim gnojem, ker bi ostal gnoj v zemlji neizpremenjen. Prav vsled življenjskega delovanja bakterij se gnoj in rastlinski ostanki v zemlji tako preosnujejo, da morejo biti hrana rastlinam. — Presnavljajoči proces organske tvari vsled življenjskega delovanja bakterij imenujemo v svojem vsakdanjem življenju gnilobo, ako se ta proces vrli tako, da nastajajo neprijetni duhovi in trofcaobo, ako se vrši proces razpada živalskih in rastlinskih ostankov ter odpadkov brez duha. Kadar pa razpadajo organske snovi vsled življenjskega delovanja bakterij tako, da se pojavljajo ilini, tedaj govorimo o vreaje aH kipeniii. V tehniki in znanstvu pa velja vse to še danes za vretje ali kipe-nje in se torej govori o gnilobnem, mlečno - kislem, služnem vretju itd., četudi se išče v poslednjem času po posebnih izrazih za posamezne bakteriološke postopke pri pretvorbi mrtve organske tvari. — Višje rastline grade v prirodi, bakterije pa razdirajo in so torej enako, kakor višji rastlinski organizmi, udeležene pri obtoku snovi. Silno važna in za kmetijstvo neprecenljivega pomena je skupna žit-nost ali simbioza bakterij. So namreč bakterije, ki se zarede na koreninah nekaterih rastlin, zbirajo tu dušik iz zraka, ga presnavljajo ter potem dovajajo za živež rastlinam. Od tod prihaja, da si morejo nekatere rastline, kakor stročnice (bob, grah, fižol itd.), detelje in druge metuljnice, osvajati s pomočjo gomoljnih bakterij, kakor jih imenujemo, dušik iz zraka za svoj živež. Zavoljo tega ne potrebujejo omenjene rastline gnojenja z dušikovimi gnojili, četudi so sadovi teh rastlin izredno bogati na beljakovinah in vsebujejo torej sorazmerno največ dušika. To dejstvo je izredne važnosti zategadelj, ker je dušik ena izmed poglavitnih rastlinskih hranin in višjim rastlinskim organizmom ni dano, da bi stvarjali neposredno iz elementarnega dušika, kakršen je v zraku, svojo telesno stvar. Prav tako važno za rastlinstvo in kmetijstvo ie takozvano njtriflka- cijsko svojstvo nekaterih bakterij. So namreč bakterije, ki jim je dano, da morejo okisati dušikov vodik ali amonijak v solitrovo kislino, oziroma v njene soli. To je velikega pomena, ker more večina rastlin zajemati za svoj živež potrebni dušik edinole v obliki solitrove kisline iz tal. Tudi pri raznovrstnem vretju, kipenju ali kvasivanju so bakterije oosredno in neposredno udeležene. Alkoholn. vretja sicer ne povzroča* jo bakterije, ampak droži, ki pa so tudi mikroskopsko majhne glivice. Vendar so bakterije pri vsakem alkoholnem vretju soudeležene in prav često neljube pomagavke, ker proizvajajo preosnovine, ki jih pivovar-narj, viničarji itd. ne vidijo radi nastajati v svojih proizvodih. Take, vsled življenjskega delovanja bakterij nastale preosnovine v alkoholnih pijačah in tekočinah so n. pr. maslena kislina, ocetna kislina, mlečna kislina itd. Neposredno so bakterije bu-diteljice ocetnega vretja ali kipenja, vsled katerega nastaja iz alkohola ocetna kislina, ki služi kot kis ali ocet Gesih) v kuhinjah za pripravo raznovrstnih okisanih jedil. Dalje so bakterije buditeljice mlečno - kislega vretja, pri katerem nastaja iz mlečnega sladkorja mlečna kislina in se dobiva iz sladkega kislo mleko. Je pa tudi še polno drugih kvasivanj, kakor n. pr. masleno - kislo vretje, snažno vretje itd., kterih neposredni vzrok so bakterije. ' ^ ' " ' \' Stran 2. .SUUVeN Kl NAKUD-, on« 27. novembra UH«. 282 tev. Vrnil sem se z najboljšimi vtiski. Zaupanje v zmago in samozavest sta velika ter upravičujeta najboljše upa-nie. Izgledi za boje na Ruskem Poljskem so zelo dobil tudi t Srbiji naj* ofenziva dobro napreduje. Upati le tudi, da bo gostovanje Rusov v Karpatih prav kratko. Kakor izve poročevalec »N. W. Tagblatta«, bo grof Tisza v ponedeljkovi seji ogrskega državnega zbora obširno govoril o zunanjem položaju. CENTER SRBSKE FRONTE PRI LAZAROVCU ZAVZET. — 1200 MOZ VJETffl. — NASE KOLONE STOJE PRED KOSJER1ĆL Dunaj, 26. novembra. (Kor. ur.) Z južnega bojišča poročajo uradno dne 26. novembra: V bojih ob rek! Koiubar! je od včeraj beležiti bistven napredek. Po svojem elanu slavno znani polki št. It* 73. in 102. so v naskoku zavzeli center sovražne fronte (močno pozicijo pri Lazarev-cu; pri tem so vjeli 8 častnikov in 1200 mož ter vplenill 3 topove, mnogo municijskih voz in 3 strojne puške. Tudi južno od vasi Ljig je nam uspelo, da smo osvojili vzhodno od Istoimenske reke ležeče višine. Pri tem smo vjeli 300 mož. Kolone, ki so prodrle od Valjeva proti jugu, stoje pred Kosieriči. * • • BOJ? PROTT SRBIJI. Zadnje dni so naše čete, ki operirajo v Srbiji, močno napredovale. Ker so zasedle Lazarevae, imajo sedaj pot v Arangjelovac odprto. Kolone, ki so bile dirigirane južno od Valjeva, stoje le kakih 30 km od Gornjega Milanovca Neka kolona, ki je določena, da obide srtske pozicije, koraka iz Valjeva proti Uži-cam, oziroma Caeaku ter je dospela že v Kosijeriče, 20 km severno od Užic. Dne 25. t m. ob 10. dopoldne so pripePaii v Zaereb neki srbski gorski top sistema Debange, kalibra 7'5, ki ga je vplenila 16. stotnija domačega pešpolka št. 53 pri izpraz-njenju Bosne. Dne 24. oktobra je dobil 4. bataljon tega polka ukaz prodreti s ceste Rcgatica-Višegrad proti vrhu Monari, kjer so stali Srbi v močno utrjenih pozicijah. Vnel se je ljut boj. tekom katerega je poveljnik 16. stotnije zapovedal naskok, ki se Je popolnoma posrečil, tako da se e začel sovražnik umikati. Stotnija je nato naskočila tudi sovražno artile-rijo ter vzela en top in mnogo municije. Prvotno je bil poveljnik stotnije nadporočnik Sfmuc, ko pa je bil ta ranjen, je prevzel poveliništvo kadet Krach, ki je bil tudi odlikovan z zlato svetinjo za hrabrost. Kuga v srbski armadi? Iz Soluna poroča;o, da se je pojavila med srbskim vojaštvom ku-ga. Grška vlada je zato zabranila nadaljne transporte srbskih ranjencev preko Scluna v Bltolj ter zaprla grško-srbsko mejo za 30 dni. • • POLOŽAJ NA NEMŠKO - FRANCOSKEM BOJlSCtJ JE NEIZPRE-MENJEN. Berolin. 26. novembra. (Kor. u.) VVolffov biro javlja: Veiki glavni stan dne 26 novembra dopoldne. Zanimivo in za tehniko zelo važno svojstvo bakterij je, da morajo proizvajati razne barvine. Ta pojiv v življenju bakterij je bil vzrok praz-nover^tvu, dokler se mu ni vedelo izvora. Tako n. pr. se ie gnvor 11 o krvavečih hostijah, o modrem mleku, krvavem mleku itd. Danes vemo z gotovostjo, da so vzrr>k takim In enakim pojavom bakterije, ki morejo proizvajati in iz!cčevati raznovrstne barvine. Tudi in^o, ki je v tehniki prav važno barvilo za barvanjs tkanin, je sličnega izvora. Poleg barvi-sanja, ie tudi tvefflČJHile prav zanimiv pojav v živlienju bakterij. Nekatere bak-erije se v svoj:h kilt^rah tako svetijo da jih je mogoče v temi fotografirati. Vse preosnove in pretvorbe izvršujejo bakterje s pomočjo zakvas-cev, ki se tvorijo v bakterijski stanici ;n jim je lastno, da morejo povzročati kemične izpremembe in preosnove, ne da bi se sami izpreminjali v svojem kemičnem sestavu. Vsaka vrsta bakterij trna svo} posebni za-k\'ascc in se zokvasci raznovrstnih bakterij ra7!:kujejo po svojih lastnostih prav trko, kakor se razlikujejo bakterije med seboj. Iz tega se vidi, da moremo biti z delovanjem bakterij povsem zadovoljni, četudi so nam bolezenske bakterije časih neprijetne in nam druge pokvarilo marsikaj, kar rabimo nujno za življenje, (Konic aribo£aJ*&> nelzpremeaje«. V okolici St n*i - Sevala sno i veilklal Utabaari aa aavrai-alka odbili i notnimi cetanl napam-ti a slabotno tzvrteul Iranca*! napad. Prt Apreaoata mo aupredo* vaL Vrkovno armadao TOdetvo. Nova »etnika ofenziva aa Francoskem. Pariz, 26. novembra. (Kor. ur.) Listi, ki so tedne sem izjavljali, da se je bitka ob reki Aisne končala s francosko zmago, da je računati s tem, da se Nemci umaknejo iz severne Francije, češ, da le nemška armada preslaba, da bi znova pričela z ofenzivo, so sedaj jeli javnost pripravljati na to, da prične nemška armada z novo ofenzivo in sicer v večjem obsegu. Francosko uradno poročilo o bojih na zapadu. Berolin, 26. novembra. Poročilo francoskega generalštaba z dne 25. t. m. pravi: Od severnega morja do Ypresa ni opaziti nobenega gibanja infante-rije. V okolici Langhemarque smo pridobili na terenu. Okoli la Basse so indijske čete zopet vzele sovražniku one okope, katerih se je bil prejsni večer polastil. Od la Basse do Oise je popolen mir. Nekoliko smo napredovali pri Berv au Bac v Argonih. Pri Bethincourt, severoza-padno od Verduna smo odbili sovražni napad. Premirje, ki ga je zahteval sovražnik smo odklonili. V okolici Pont a Monsson je morala artileri:a bombardirati Arneville. V Vogezih ni bilo bojev. Komunike izdan 25. t. m. ob 11. zvečer pravi: Dan je bil miren. Na celi fronti ni nobene spremembe. BOJI V BELGIJI IN NA FRANCOSKEM. »Beri. Lokalanzeiger* poroča iz 2eneve z dne 25. t. m.: Včeraj popoldne so v Ypresu prenehali z vsemi poskusi omejevati požare, ki jih je provzrečilo nemško obstreljevanje. Glavni zvonik se je razsul. Nemška pehota je z vso silo napadla Soissons in !?e:ms. med tem ko ;e nemška artiljerija obstreMevsla obe mesti. Tudi v Argonskem lesu so Nemci krepko napredovali. Verdun bo kmalu obkoljen. Popolnoma nič ne omeni Joffre v svojem poročilu poskus Anglerev izkrcati čete ob Belgijski obali. Glasom privatnih poročil je bil prinravljen oddelek angleške mornariške infanterije in indijskih vojakov, če bi nemška artile-rija ne bila tako uspešno streljala, prodreti do Ostenda. Joffreju se je zdelo umestno, da zamolči javnosti, da se mu je ta načrt izjalovil. Glasom privatnih nemških poročil, je pričakovati v kratkem nemškega uspeha pri Ypresu, ki pa zavezniki baje ne morejo več držati. Uradno francosko poročilo z dne 23. t. m. ob 11. zvečer pravi: Danes so se vršili, kakor včeraj severno od Soi^sonsa in Reinro ter v okolici obeh mest artilerijski hoji: v Argonskem lesu z obeh strani silni napad*, ki pa so ostali brez1 spesni. »Kolnische Zeitung« porota s Hclandskega. da ustavljajo Angleži vse parnike. da morejo prevažati Čete v Zeebriigge. Rotterdamski listi zopet poročajo, da so Nemci že pripeljali v Zeebrugge z železnico 6 podmorskih čolnov, ki jih bodo tam montirali in nato porabljali proti Angležem. Amsterdamski »Telegraaf« poroča iz S'uisa z dne 25. t. m.: O obstreljevanju Zeebriigga krožilo pretirane vesti. Samo eno poslopje v pristanišču ie zgorelo. Mesta samega Areleži niso zadeli. »Petit Journal« poroča, da so štirje nemški letalci pripluli nad Montdidier in Amiens ter metali bombe, ki so ubile nekega topničarja in več konj. Pri Pieru so metali isti letalci bombe. Kljub temu, da so jih zasledovali francoski in angleški aviatiki, so priplavali nemški letalci nad francoski glavni stan kjer so vrgli 3 bombe, ki so padle na vrt hiše, v kateri ie bil zbran francoski generalni štab. Bombe so napravile veliko škodo na materijalu. Iz Bordeauxa poročajo o učinkovanju nemške artilerije, da Je veliko preciznost nemške artilerije priznati. Boji proti tej artileriji so silno težavni. Neki francoski general piše: Nemška artilerija je izredno dobra, moštvo izborno šolano. Naravnost neverjetno je, kako izborno strelja. Tudi Nemci ne štedi jo z mtt-nicijo. Ponekod sipajo po 1200 granat vsako uro na gotove važne pozicije. m # Italijanski listi poročalo: Francozi so postavili v svojo fronto veliko število nov* topov, U prekašajo baje eemflte topova tako glede tvojega dosega kakor tudi glede učinka izstrelkov. • a f Proti aattraaitf caaapkla aa Fra«, skem Komisija francoskega časopisja protestira kakor poroča »Tempsc, soglasno proti temu, da krši cenzura časopisno svobodo in svobodo miš* ljenja, ki je tako potrebna na Francoskem tudi v vojnem času, ter dan na dan konfiscira mnogo člankov, ne da bi imela za to vzroka iz vojaških ozirov. Ce tega protesta ne bodo upoštevali, ve Francoska, da mora časopisje molčati, PONESREČEN 4 ANGLEŠKA OKLOPNICA. London, 26. novembra. (Kor. u.) V včerajšnji seji poslanske zbornice je prvi lord admiralitete Churchill naznanil, da je dne 25. novembra o k lončnica »Oulwark« pri Sheemcsu zletela v zrak. Poginilo *e 700 do 800 mož, rešili so »'h samo 12. Admirali, ki so bili priče katastrofe, poročajo, da so prepričani, da je vzrok nesreče notranja eksplozija maeracina, ker ni bilo morje Čisto nič razburkano. Ladja se je potopila tekom treh minut. Oklopnica »Bul-wark« le bila zgrajena leta 1809., je imela 15250 ton deHacim in je vozila 18 do 19 milj. Cbrrržena je b la s štirimi 30*5 cm in z 12 15 cm topovi. m • Nemške križarke v Velikem Oceanu. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Tokija, da so sedaj koncentr'rane tri eskadre v Velikem Oceanu, ki imajo nalogo ooerirati proti nemškim kri-/arkam. ki so nedavno tepra izvojeva-le v čilenskih vod^h tako sijaino 7mago nad angleškim brodovjem. Vse tri eskadre štejejo 21 vojnih ladij. Izgube angleške mornarice. London, 26. novembra. (Kor. urad.) Admiraliteta objavlja seznam izgub angleške mornarice od začetka vojne. V seznamu je 220 častnikov mrtvih, 37 ranjenih, 51 pogrešanih ali interniranih: od moštva 4107 mrtvih, 435 ranjenih, 2492 pogrešanih, ozir. vjetih. • Nemške in avstr iske izgube v Cing- tavu. BsroHn, 26. novembra, (Kor. ur.) Glasom poročil, dospelih do danes, znnša Število pri bojih okoli Tsing-taua in pri padcu trdnjave ujetih k posadki spadajočih mož 4250 oseb, med temi 600 ranjenih. Število padlih baje znaša 170 mož, med njimi 6 častnikov. Od križarke ^Cesarica Elizabeta« so ranjeni en DOrcČnik in 8 mo*. 8 mož mrtvih. Japonci z ujetniki ravnajo baje lepo. Japonska vlada je obliubila. da v kratkem do-po^lie imenike mrtvih, ranjenih in vjetih vojakov. TURŠKA VOJNA. Boji v Vzhodnji Afriki. London, 26. novembra. (Kor. u.) Listi poročajo o bojih v Vzhodnji Afriki, kjer so naoadli Angleži neki važni nemški kolodvor: Dne 2. t. m. smo izkrcali 1 in pol bataljona angleških vojakov dve milji dMeč cd ko* lodvora. Še pred mestom se je naša mala četa zanletla v boj; ker je bila preslaba, se te morala umakriti, da počaka na oj^Čenia. Dne 4. t. m. smo napad obnovili Navzlic velikimi izgubam so vdrli vojaki 100. polka gre-nadHev v mesto ter naskočili sovražnika z bajonetom. Tudi naše desno krio ie prodrlo do mesta, toda prebivalci so streljali iz hiš in mi smo se morali umakniti. Na^e izgube so bile tako velike, da ni kazalo napada obnoviti. Čete so se zato zopet vkrcale in vrnile v svoj tabor. Njihove izgube znašajo 795 mož, med temi 141 Angležev, oficirjev in vojakov. m m m Turški komunike. Carigrad, 26. novembra. (Kor. urad.) Komunike glavnega stana pravi: Na bojišču se v splošnem ni ničesar spremenilo. Kakor se je danes dognalo, smo sovražnika pri Moghelu vzeli 4 topove. Dva od leh topov je sovražnik napravil nepo-rabna. * • • Ruski komunike. Petrograd, 25. novembrba. Uradno razglašalo: Operacije ob reki Co-rok v okolici Datuma se nadaljujejo. Pri Erzerumu smo odbiti sovražnikove napade na celi fronti. Turki se umikalo. Na ostali fronti ničesar no- ■uska armada t Kavkazu. »Berlinar TageblatU Javlja iz Rima: Petrogradski dopisnik »Secola« poroča, da la imela Rusija ob izbruhu vojne v Kavkazu zbranih 10 armad* nih zborov pod poveljstvom generala Voroncov-Daškova. Tri teh armad-nih korov tvorijo izključno kozaki. Rusija torej razpolaga proti Turčiji z armado, ki Šteje okroglo 500 000 mož. Bojevitih kavkaskih kozakov je med temi najmanj 120 000 mož. Levo krilo ruske armade pod poveljstvom generala Marapanova Šteje 60.000 mož in operira proti Urmiji in Vanu, dočim ie glavna ruska armada vdarila na močno utrjeni Erzerum. Carjev brat, veliki knez Mihael stoji na čelu ene izmed konjeniških divizij. Na Kavkazu ie zavladala zima z velikimi snežnimi zameti. Strah v Odesi. Kakor poročajo italijanski listi, vlada v Odesi velik strah pred novim bombardementom. Mesto je kakor izumrlo, pristanišče prazno. Ladje so prepeljali v Nikolajevsk. Od Krima do Odese in Vilkova stoje ob obali 3 ruski armadni zbori, da preprečijo eventualne izkrcevalne poskuse turške armade. Plovitba na Črnem morju Je skoraj popolnoma ustavljena. Oblasti skušajo prebivalstvo pomiriti. Nabile so oklic, ki pravi: »Misel, da bi mogli Turki Odeso uspešno bombardirati je tako bedasta, da nima prostora niti v turških možganih.« • * ■ »Taswir-i-Efkiar« o dogodkih ob Sueškem prekopu. Carigrad, 26. novembra. (Kot. u.) »Taswir-i-Efkiar« poroča: Domače anjrleške Čete v Sueškem prekopu so se uprle in pobile mnogo Angležev. V Kahiro so pripeljali 4 vagone ranjenih Angležev. • a • V Egiptu ne vedo ničesar. MIlan, 26, novembra. (Kor. ur.) »Corriere della Sera« poroča: V Kabin ne vedo ničesar o dogodkih na meji Egipta in o evronejski vojni. Angleška cenzura Je tako stroga, da jemljejo uradniki prihajajočim potnikom Časopise celo iz žepov. Dne 19. t. m. bi imel biti izklican Husein Kemal paša za sultana v Egiptu in kalifa vseh Arabcev. Proklamacija pa se do sedal še ni izvršila. Vest o pokolu v Tabrisu nI resnična. Petrograd, 26. novembra. (Kor. urad.) Vest, da so Perzijci in Kurdi poklali v Tabrisu 2000 Rusov je izmišljena. V mestu vlada popolen mir in red. V njem se nahaja dovolj močna ruska posadka, da prepreči vsak podoben dogodek. Turška poročila o položaju v Perzifl. Carigrad, 26. novembra. Turški listi potrjujejo, da se je v Tabrisu izvršil pokol tamkajšnih Rusov, ter navajajo celo podrobnosti, tako n. pr. da se med ubitimi nahaja tudi ruski konzul. »Taswir-i-Efkiar« trdi, da se bo tudi Perzija udeležila vojne proti Rusiji. Ona da hoče le Se par dni počakati dokler ne prodre turška armada tako daleč v Kavkaz, da Rusom ne bo mogoče pošiljati novih čet v Perzijo^ g Vstaja v Maroku, Vstaja v Maroku se vedno bol) Siri Kabili so Francoze opetovano napadli, V ljutih bojih pri Kenifri so izgubile francoske četa 33 Častnikov in 850 mož ter 2 baterflL Morale so se umakniti. Objava proklamacBe o svod vpjnl. b Carigrada poročajo: Po nalogu vlade priobčujejo listi proklamacijo svete vojne z uradnim komentarjem, ki razlaga, da je smatrati za sovražnike izlama le one kristjane, ki se bojujejo proti Turčiji, ozir. sultanu in kalifu. • m m Turčija In podaniki sovražnih držav. Carigrad, 26. novembra. Ministrski svet bo sklenil, da v Turčiji živeči ruski podaniki ne smejo odpotovati. Internirani bodo v notranjosti države. Ruske konzule namerava Turčija deloma pozapreti. Enako se bo postopalo proti srbskim in črnogorskim državljanom. Angleži in Francozi bodo konfinirani; sumljive elemente angleške in francoske podanike bo Turčija poslala v notranjost države. Angleški in francoski konzuli za enkrat ne smejo odpotovati. Belgijskim podanikom bo dano na prosto, da ostanejo ali odidejo. — Turčija izjavlja, da so ti ukrepi le represalije proti ravnanju tripleen-tente osobito Rusije s turškimi državljani* * JAPONSKA POMOČ TROJNEMU SPORAZUMU. V »Petit Journalu« je izšel članek bivšega ministra Pichona, ki pravi, da je popolnoma gotovo, da bodo prišli Japonci na evropska bojišča. Počasi se je udomačila ta ideja na Francoskem, v Rusiji in na Angleškem in tudi na Japonskem se je že popolnoma udomačila. Pomisleki Amerike so se razpršili, samo Nemčija se boji te vojne pomoči. Portugalska intervencija. Lisbona, 26. novembra. (Kor. urad.) Poročilo Agence Havas: Časopisje soglasno hvali zakon, s katerim se portugalska vlada pooblašča za kako vojaško intervencijo v evro-pejski vojni, ako se ji bo zdelo potrebno. Koncesije Srbije Bolgariji. Berolinski >Lokalanzeiger« jav* Ija iz Amsterdama: Kakor poročajo »Times« iz Sofije, je Srbija vprašala romunsko vlado, ako ne ugovarja proti temu, da bi Srbija odstopila nekaj svojega ozemlja neki sosedni državi. Ta sosedna država more biti edino Bolgarija. Romunska je na to vprašanje odgovorila, da bi jo samo veselilo, ako bi bila odstranjena vsa nesoglasja med balkanskim državami. Pod pritiskom razmer je torej Srbija pripravljena h koncesijam, da na ta način ohrani svojo neodvisnost 282. ste* »SLOVENSKI NAKOU-, dne 27. novembra 1914. Stran 3* ftalijanskl runanii minister Sonnlno o stališču Italije. Turinska »Štampa« poTOČa: V državnem svetu je podal minister Sonnino podrobna pojasnila o mednarodni situaciji. Poudarjal je, da se ni zgodilo ničesar, kar bi moglo Italijo zavesti, da opusti stališče stroge, pa na vse pripravljene nevtralnosti. Opozarjal je predvsem na balkanske razmere, na notranjo zvezo, ki obstoja med stališčem nevtralnih balkanskih držav in stališčem Italije ter Je izjavil, da bo poklical italijanske poslanike v teh državah k posebni konferenci. Švica hoče svolo nevtralnost strogo Izvajati. Monakovo, 26. novembra. (Kor. nrad.) »Miinchner Neueste Nach-richten* javljajo privatno iz Ženeve: Z ozirom na dejstvo, da so francoski in angleški avijatiki kršili nevtralnost Švice in z ozirom na možnost, da bi sedaj tudi Nemčija ne spoštovala nevtralnosti švicarskega ozemlja od Belforta sem, je švicarska vlada odredila, da se vsak aeroplan vojskujočih se držav, ki bi letal čez Švicarsko ozemlje, takoj obstreljuje. * ALBANIJA. Iz Drača poročajo: Dne 22. t, m. so se vršila med Sjakom in Tirano pogajanja odposlancev Esad paše in vstašev. Pogajanja so imela ta uspeh, da je dospel D 23. t. m. v DraČ odposlanstvo vstašev, da poskusi mirno rešitev. Odposlanstvo je zahtevalo, da _ Esad paša odpokliče iz Tirane po-licijsekga šefa in izpusti vjetnike. Domneva se, da je mirna rešitev mogoča. »Corriere della sera« poroča iz Barija: Po poročilih iz Albanije je položaj v Draču za Esad pašo vedno resnejši. Neko odposlanstvo iz Elba-sana pod vodstvom Ibrahim Skodre je zahtevalo, da izpusti glavarja plemena Malacastra, Kiamil bega, ki ga je dal Esad paša aretirati. Prebivalstvo grozi z vstajo, če ne ug)di tej zahtevi. V Drač je despelo 8 srbskih dezerterjev Bolgarov. Esad paša jih je dal takoj zapreti, baje ker hoče varovati nevtralnost napram Srbiji. Z italijanske vojne ladje »Misu-rata-, ki leži pred Dračem, poročajo, da je opažati v okolici Tirane gibanje muzlimanskih vstašev, da se Esad paša pripravlja na obrambo in da je poslala italijanska vlada v varstvo italijanske kolonije vojno ladjo »Piemonte«. VESTI O MIRU. Z ozirom na izjave Reuterjeve-ga urada pravi »Kolnische Zeitung« o zopetnih ameriških vesteh o miru, da je tako predčasno zatrjevanje frivolno. Noben nemški diplomat, noben nemški vojak ne misli na to, da bi se mogel skleniti gnil mir z državami, ki smo jih porazili in katere upamo še nadalje z uspehom premagovati. V Nemčiji je od cesarja do zadnjega dninarja vse odločeno to pot pošteno pomesti, in kar govore na Angleškem o miru, je samo bluf. Vesti o »kormrM* ■!■ I *tk pogajanj* izmKHotiae. Podučeni dunajski krogi izjavljajo: Vse v zadnjem času se razširjajoče vesti o kaki konkretni akciji nevtralnih držav za mir so izmišljotine. Sedanji stadij vojne ne pripušča nikake podrobne akcije. • Iz nemškega glavnega stana. V ogrskem državnem zboru si pripovedujejo interesantne podrobnosti o posetu grofa Tisze v nemškem glavnem stanu. Ministrski predsednik in njegov tajnik sta dospela v potovalni obleki, ter sta bila v tej obleki tudi pri nemškem cesarju. Cesar je bil izredno dobre volje. Kolportira se ta-le anekdota: Cesar je vprašal ministrskega predsednika: Ekscelenca, kaj mislite o mojih 42. (Mislil je topove.) Tisza: Veličanstvo, kaj bi šele mislili o mojih 4S. (Mislil je oseminštirideset-nike.) Publicist Cabasino, ki je kot gost obiskal nemški glavni stan, pripoveduje, da se nemški cesar udeležuje vseh posvetovanj- nikdar pa ne vztraja pri tem, da bi prodrlo njegovo osebno mnenje. Ko so razmotri-vali v neki seji generalnega štaba neki taktični problem in odločili proti mnenju cesarja, je ta rekel: »Jaz sem drugega mnenja, taktika pa je stvar mnenja.« Pogosto obiskuje cesar čete v sprednjih vrstah brez drugih varnostnih odredb, kakor drugi generali. Izprehaja se večinoma brez spremstva. mmm---- ■ ■■■i —iw ■! ■ ————— ■! ■ li n .^WP^I^*^-»*^»P»>——^W> Dnevne vesti. — Nadvojvoda Josip, ki je doslej na severnem bojišču komandiral eno divizijo, je imenovan za kor nega poveljnika. — Nadvojvodi Leopoldu Salva-torju, generalnemu nadzorniku naše artiljerije je podelil nemški cesar red »Železnega križa« I. in II. razreda v znak posebnega priznanja za sijajno delovanje našega topničarstva, zlasti pa naših možnarskih motornih baten]. — Odlikovanje slovenskih častnikov. Zaradi izredne hrabrosti pred sovražnikom je dobH vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo: Fran Barborič iz Novega mesta, stotnik pri 13. havbičnem polku in Leopold S t i a s n y iz Inomosta, poročnik pri 28. pešnolku: signum laudis pa Bogumil B u r n i k iz Metlike, stotnik pri 33. poljskem topniškem polku. — Božič za vojake. Ni. Veličanstvo je za božično obdarovanje na bojnem polju stoječih vojakov daroval znatno vsoto. Cesar, ki se za to akcijo posebno zanima, je pri tej priliki izrekel upanje, da se bo zbralo znatno mnogo darov in je izrekel svoje posebno zadovoljstvo, da bo obdarovanja deležno tudi vojaštvo iz Nemčije. — Za dopošiljanje daril vojakom, je, ako se pošljejo potom vojnega pomožnega urada, na vseh državnih železnicah in na žekznieah, ki jih opravlja država, dovoljeno oproščenj« od prevoznine. Na tovornem listu pa mora biti izrecnr povedano, da obsega pošilmtev dr^nla za vojake na bojišču. Takisto sn prevoznine oproščene vse pošilja ve na bolnišnice in bolne vojake, če je na tovornem listu zapisano -Prostovoljna darila za Rdeči križ«. — 5!/2% avstrijsko vojno posojilo. Pri c. kr priv. splošni prometni banki v Ljubljani, preje J. C. Maver. Ljubliana, so prijavili poleg veliko drugih: 2upni urad Stara Loka 22.000 K; združena bratovska zakladnica trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah 20.000 K; c. kr. deželna vlada za eno ubožno ustanovo 12.500 K: knezoškofijski ordinarijat v Ljubljani razven že priiavljenih 60.000 K še 41.000 K torej skupaj 101.000 K; Vzajemno podporno društvo v Ljubljani 25.000 K; gospa Amalija Kassekert v Ljubljani 2000 kron; kranjsko društvo za obrambo lova v Ljubljani 4000 K: g. Henrik Kenda, Ljubliana 20.000 K; g. Emil Tonnies, tovarnar, Ljubljana 10.000 kron: g. Gustav Tonnies. tovarnar, Ljubljana 30.000 K; c. in kr. pešpolk št. 97. 4000 K; g. Peter Krisch. gostilničar in posestnik v Ljubljani 14.000 K; g. Vašo Petričič, zasebnik, Ljubljana 10.000 K; c. in kr. pešpolk štev. 17 v Ljubljani 10.000 K; g. Paul Seemann, tovarnar v Ljubljani 20.000 K; gospa Etna Hofer, Skofja Loka 24.000 K; gospa Ema Krenner, Škofja Loka 2000 K; g. Oustov Eger s soprogo, Železniki 50.000 K; gg. bratje Kočevar pl. Kondenheim, Ljubljana 12.000 K; g. Ivan Jax, Ljubljana 20.000 K; g. R. E. Michel-£ič» Zagorje ob Savi 25.000 K. — Va|M aoaoifto. Pri podružnici Jadranske bank« v Ljubljani je podpisala tvrdka Peter Kodna & Ca 10.000 K vojnega posojila, — Msshra slirlaa Matflka Je podpisala vojnega posojila 5000 K, gospodarski odbor mesta Metlike 10.000 K, »Prva dolenjska posojilnica« pa 10.000 K. Tudi privatniki so podpisali precejšnje vsote. — Mestna torantnlca ljubljanska Je povodom 251etnice hraniiničnega obstoja darovala 1000 K vojnemu preskrbovalnemu uradu na Dunaju. — Za različne vojnopomožne namene je tvrdka Julius Meinl darovala skupaj 70.000 kron. — Ranjen je bil na južnem bojišču profesor mariborskega učiteljišča dr. L. Pivko. Zadet je bil v boju s Črnogorci v desno ramo in se zdaj zdravi doma v Mariboru. — Praporščak Pavel Emlnger, domobr. peh polka št. 27, komp. 15., je bil baje dne 19. oktobra fn proti večeru ranjen. Kdor more dati kakršnokoli poročilo, kje da se sedaj nahaja, se nujno prosi, naj to proti povrnitvi stroškov sporoči na naslov: Gospa Louise Emin-ger, Gradec. Albertstrasse št. 3. — Notar Tomo Sorli v Fodgra-du, rezervni poročnik 47. pešpolka, se nahaja v vo;nem vjetništvu, in sicer v Slobodskem, v ruski guber-niji Vjatka. V 24. seznamu izgub je bil pomotoma naveden kot mrtev. — Pismo iz Przemys!a. Poročnik S. Š. je poslal svojcem iz Prze-mvsla karto, datirano z dne 14. novembra, v kateri pravi med drugim: »Bodite brez skrbi. Sem zdrav. To karto vzame sabo letalec, ker smo zopet obkoljeni.« — Kakor je iz te karte razvidno, vendarle niso branitelji Przemvsla brez vsake zveze s svetom. — Pogreša se Josip V i z 1 e r, četovodja 17. pešpolka, Celovec, voj na pošta 32. Odšel je na bojišče v Galicijo dne 27. julija ter od tedaj ni-kakega glasu o njem. Ako bi kdo njegovih tovarišev kaj o njem vedel, naj izvoli to SDor^č;ti na naslov: Cirila Vizler, Vila Tiskarna, Opatija, Istra. — Pogreša se nadomestni rezervist 87. pešpolka I./11. maršbata-ijona, vojna pošta 73 Viktor K o 1 e t-n i k. Zadnje pismo, ki nam ga je pisal, je datirano 2. oktobra in sicer v Jaslu, od tedaj ni več nobenega gla-so o njem. Pismo ki mu je bilo pisano, je prišlo nazaj z opazko »retour Spital«, to pa je bilo zopet prečrtano. Kdor kaj ve o njem, naj sporoči njegovi sestri Zdravki Habjanovi, soprogi sod. kanclista v Litiii. — Seznamek št nabit na deski pred magistrat — Za pomorskega aspiranta je bil tudi sprejet Vladimir Tro s t, abiturijent - odličnjak novomeške gimnazije. — Civilne obleke za odstavljene vojake. Zadnji čas se oglašajo pri vojnem pomožnem uradu ministrstva notranjih del številni superabitrira-ni vojaki za civilne obleke, češ, da sicer ne najdejo civilnega zaslužka. Zlasti velja o tistih vojakih, ki so služili v Galiciji, sedaj pa ne morejo domov, ker nimajo oblek. Vojni pomožni urad prosi človekoljube, naj pošiljajo obleko in perilo bodisi na naslov »Kriegsfursorgeamt, Dunaj, IX., Berggasse 16«, ali na zbiralnice, ki se ustanove v posameznih krono* vinah. — Poštne nakaznice tm vojne vjetnike. Od 1. decembra začenši bo mogoče pošiljati denar s poštnimi nakaznicami na vojne vjetnike na Francoskem, na Angleškem, na Ruskem in na Srbskem, a samo na vojake in ne tudi na druge internirance. Največ je dovoljeno poslati na Rusko 500 frankov, v druge dežele pa 1000 frankov. — Jubilejne dopisnice, izdane za splošni promet na podlagi naredbe trgovinskega ministrstva z dne 7. avgusta 1908, drž. zak. št 160, katerih prodaja je bila ustavljena dne 13. decembra 1906, so se opremile na pred* nji strani na gorenjem robu polovice, določene za pismena poročila, z odtisom, ki predstavlja cesarsko krono. obdano z napisnim trakom in $ peresnimi okraski. Krona in peresni okraski so napravljeni v rameni barvi na črnem dna Trak nosi napis: »Viribus unitis 1914« v beli barvi na črnem dnu. Te dopisnice se začno razprodajati dne 2. decembra 1914. Prodajna cena dopisnice znaša 15 v, prodajna cena zavitka s 30 kosi dopisnic 4 K 05 v. Od izkupička se odbijejo napravni stroški, poštna pristojbina in prodajna provizija, preostali znesek pa se porabi za podporo vdov in sirot padlih vojakov. Dopisnice se bodo razprodajale pri poštnih uradih v krajih, kjer imajo sedež politične deželne oblasti; naroče se pa lahko tudi pri vseh drugih poštnih uradih. — Pogreb Davorina Jenka bo v soboto popoldne ob 3. uri. — Vsa narodna društva se pozivajo, da se v čim največjem številu udeleže pogreba Davorina Jenka, skladatelja naše narodne himne. Pogreb bo jutri v soboto ob 3. popoldne s Kolodvorske ulice št. 11. Želeti bi bilo, da bi ne bilo nobenega narodnega društva, ki bi ne bilo zastopano pri pogrebu. — Slovensko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« vabi svoje člane k obilni udeležbi pogreba nestorja slovenskih skladateljev Davorina Jenka, ki bo jutri, v soboto ob 3. popoldne iz Kolodvorske ulice št. 11 na pokopališče k Sv. Križu. — Zadruga krojačev, krojačič 1. t. d. v LJubljani sklicuje za danes, v petek, dne 27. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni na Bregu št. S važen in nujen sestanek glede prevzetja erarič-nega dela. Prosi se vse zadružne člane, da se tega važnega sestanka zanesljivo udeleže. Obsojen morilec. 44 let stari Andrej Lukanc iz Most na Kranjskem je prišel v noči dne 3. septembra v neko kočo, ki jo je opravljala Roža-lija Selišnik. in je le-to z udarci po glavi ubil. Obsojen je bil na deset let težke ječe. Iz Bele Krajine se nam piše: Cene živil pri nas rastejo od dne do dne, ker se je pojavilo izredno veliko pre-kupcev. ne samo izmed tujcev, ampak tud med domačini. Skupljujejo kromnir in žito po izredno visoki ceni. Ako bo šlo tako naprej, bodo domačini trpeli pomanjkanje. Okra;no glavarstvo se prosi naročiti žandarmeriji, da takim prekupcem ustavi njih posel. Umevno je, da kmetovalec, posebno ubožni, rad proda za dobro ceno svoje pridelke; a žalibog toliko, da jih bo moral sam kupovati za visoko ceno, ko jih bo nujno potreboval. Zna se celo zgoditi, da še za seme ne bo prihranil žita. Češpelj surrh so odpeljali več vaconov. Cena kruhu je zdavnaj poskočila. Žemljica za 4 v je komaj za enkrat v usta. Obrtna zadruga na Bledu. Dne 20. decembra t. I. ob 9. uri dopoldne priredi obrtna zadruga na Bledu preizkušnjo obrtnih vajencev v pisarni zadružne bolniške blagajne na Bledu »Blejski donu. Vsi vajenci, kateri so učno dobo dovršili in nameravajo napraviti preizkušnjo, naj vlože pismeno prošnjo na obrtno zadrugo na Bledu, katera je kolka prosta, najkasneje do 6. decembra 1914. Pristojbina znaša 6 K, oprostnina pa 5 K Vajenci nečlani zadruge na Bledu plačajo 12 K pristojbine. Iz Maribora. Na tukajšnjem moškem učiteljišču sta 3. in 4. letnik že en mesec otvor jena: otvoritev 1. in 2. letnika se pričakuje za 2. december. Ako bo izpraznjeno poslopje ženskega deželnega učiteljišča, bo mogoče misliti tudi na otvoritev pripravnice in vadnice. Vse se bo pa še posebej naznanilo. Iz Ormoža nam pišejo: V tukajšnjih vinogradih je dobiti še mnogo letošnjega vina. Cene so od 40—60 v po kakovosti. Ceste so se vsled mraza izboljšale in je prevažanje mogoče. Gostilničarji, naročajte in kupujte vino! Iz Ormoža. Iz šolske služ-b e. Pri Sv. Tomažu je provizorično nameščena učiteljica Ivanka Jagodic, na Humu pri Ormožu učiteljica Fra-nja Vaupotič. — Za božičnico vojakom na bojnem polju se pridno nabira tudi po naših kmečkih občinah. Na Humu je prevzel nabiranje župan Šterman. — Umrl Je v Budimpešti vsled ran Ivan Z i d a r i č, vojak 87. pešpolka. Starši njegovi imajo Se dva sina v vojski. Drobne novice iz Štajerskega. Mariborski občinski svet Je naroČil magistratu, naj strogo zasleduje in kaznuje draženje živil na trga in v trgovinah. — V Ormožu se je ustanovila ženska podružnica »Sfidmarke«. — Zgorela je v Vor-dernbergu na Zgornjem Štajerskem železniška kurilnica. Ogenj je razsajal celo noč in poškodoval težko osem lokomotiv, ki so stale v kurilnici škode je okoli milijona kron. V Beljak so pripeljali več sto ranjencev in sicer s srbskega bojišča. Med njimi je 40 težko ranjenih vojakov. Zdravstveno stanje mestne ob* Čine ljubljanske. V času od 15. do 21. t. m. se je rodilo 21 otrok, mrtvorojena sta bila 2, umrlo je 15 oseb, med njimi S tujcev. Umrli so: za legar-jem 1 vojak, za jetiko 2, eden Je bil tujec, vsled mrtvouda 1. Naznanjenih je 6 slučajev tifuza, vsi tujci, 5 Jih je vojakov, griže 1 slučaj in difterijs 5 slučajev, med njimi 2 tujca. »Zapeljani,« socijalna drama v treh dejanjih, predvaja se v petek na specijalnem večeru v kinematografu »Ideal«. Poleg tega je na sporedu še krasna veseloigra »Vse iz ljubezni«. Danes zadnji dan senzacijcnelna detektivska drama »Plavolasa dama«. »Svetovna vojn2.« Velezanimiv posnetek iz bojišč kaže nam od sobote do ponedeljka kinematograf »Ideal«. Iz bogate vsebine opomniti je posebno sledeče prizore: Na vse zgodaj infanterija in odefelek strojnih pušk v megli gresta »za skok naprej« proti sovražniku. Zrakoplov se dvigne v svrho rekognosciranja — visoko v oblakih — srečen povratek s prestrelinami v žičevju. — Poleg tega še ganljiva drama v treh delih: >Brzovlak št. 23« in sijajna veseloigra Klub debeluhov«. Izgufciia se je v noči od torka na sredo od kavarne »Central« do Poljanske ceste rjava suknja firme Gri-čar & Mcjač. Pošten najditelj se naproša, naj jo izroči na naslov: Poljanska cesta 43. Popravek. Glede poštne hranilnice naj se glasi namesto 200 rentnih knjižic — 2000 rentnih knjižic. Kazite stvar!. * Generaloberst baron liausen, dosedanji poveljnik 3. nemške armade, je obolel ter se nahaja v Parten-kirchenu. Zdravniki so mu prepovedali sprejemati obiske. * Preselitev srbske vlade. Včeraj smo poročali po berolinskih listih, da se namerava srbska vlada preseliti v Črno goro. Danes javljajo listi, da gre v Negotin ob romunjski meji. Brzojavno poročilo. Nadvojvoda Leopold Saivator na bojišču. Dunaj, 26. novembra. (Kor. ur.) Nj. c. in kr. visokost general artil. inspektor nadvojvoda Leopold Saivator je danes ob 7. in 45 minut zjutraj odpotoval na severno bojišče. Čestitke ogrskega parlamenta armadi. Budimpešta, 27. novembra. (Kor, urad.) V smislu včerajšnega sklepa ogrskega državnega zbora so bili danes odposlani brzojavni pozdravi: vrhovnemu poveljniku avstrijske armade nadvojvodu Frideriku, nemškemu državnemu zboru in prezidiiu turškega parlamenta. Turški uspehi. Carigrad, 26. novembra. (Kor, urad.) Vojaški sotrudnik »Tanina« pripisuje turškim uspehom, ki jih pri-občuje včerajšnji komunike, zlasti onim v smeri proti Batumu, velik pomen. Kraj Morgul, ki so ga zasedli Turki, leži v ozki dolini na cesti od Artvina v Batumu ob izlivu reke Morgul v Čoroh. Borčika je precej veliko mesto. Turške čete so storile torej nekako prvi korak proti Batumu. Plen kaže, da so Rusi divje zbežali. Turške čete so najbrže prodrle do točke, ki je od turške meje najmanj 12 km in nadalj 30 km oddaljena. Rusija ne priznava nevtralnosti tur« ških hospltalskih ladij. Carigrad, 26. novembra. (Kor. urad.) Listi priobčujejo z izrazi žive nezadovoljnosti izjavo Rusije, da ne bo priznala Rusija znaka Rdečega polmeseca kot znak nevtralnosti, kar je celo Grška v balkanski vojni respektirala. Nove francoske uniforme. London, 27. novembra. (Kor. urad.) »Times« poročajo: Skozi Ca-lais so korakale francoske čete, ki imajo že nove voj*ne uniforme svetle modrosive barve. Ker so Francozi za svoje rdeče hlače silno navdušeni, so v to uniformo tem patrijotom vtkane v nove hlače rdeče niti. Spominjajte se rodbin vpoklicanih vojakov in „Rte&ga križa". Stran«. 382. Štev. Umrli so v Lfubijani: Dne 25. novembra: Roža TilU hišna posestnica, 67 tet, Kongresni trg 14. — FrančiSka Serarad, delavka v tobačni tovarni, 44 Iett Urade-ckega vas 46. — Marija Terezija Lenart, hči sluge deželne banke, 3 mesece in pol, Gosposka ulica 2. Dne 26. novembra: Davorin Jenko, skladatelj in glasbeni ravnatelj v pokoju, 79 let. Kolodvorska ulica 11. Jhiiašitfi lis* Mišmi 4 strni. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kooitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«. Meteorolositno poročno. fllM aafl merita 1« 2 Srctafl xntm\ tlak 73* m a i ••»»■ !sr. 15'Vet,oTi' Nebo c vtija _ mm «S 26. J2. pop.l 737 1 20 jp.m.vzjvzdel. oblač. „ j 9. sv. I 740-2 —21 si. szah. i jasno 27. ' 7. zj. I 741*7 —6 5 j sr. svzh. | megla Srednja včerajšna temperatura —05^, Borm. 13* Padavina v 24 urah mm 00. Tužnim src?m naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena mati, oziroma sestra, tašča in teta, gospa | litija Kolar m. Mina zasebnica danes ponoči ob "/tU uri po kratki in mučni bolezni, previđena s tolažili sv vere, v starosti 63 let, mimo zaspaia. Pojrreb nepozabne rajnke se vrši v soboto, dne 28. t. m. ob 3. uri popoldne, iz hi§e žalosti na sv. Petra cesti Štev. 11. na pokopališče k Sv. Križu Bodi ji blag spomin ! V LJUBLJANI. 27. nov. 1914. 3862 Žalujoči ostali. Brez posebnega obvestila. Radi pomanjkaala prostora, Imam aa preda, lepe, elegantno, na pol pokrite yisT sani "^ssl In na pol pokrit pripraven za kakega agenta. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3861 UpnikT kojih dolžniki se nahajajo v vojni* dobe glede V ara OS ti svojih terjatev važna navodila. — Vprašanja pismeno, dodati je 20 vin. v znamkah. Kreditna pisarna, Ljubljana, pod Trančo 2II. Posojila jI za definitivne nastavljence istotam. LJUBLJANSKI ZVON jKcsečnik za književnost in prosveto. Letnik XXXIV. (1914)' LJUBLlAJfSZJ IVO«- tzLats v i rezkih pe •■krat •■ mette ter itene na lete S K 20 b. pel )iti 4 I H k •etri leta 2 I 30 h, h m aas*a*rt|sBS #•*•*• sa n k se k m tee». Posamezmt zvsskt m dobivalo p* 80 s. „Narodna tiskana" ¥ Ii$abl|anj. mjgpflffifnjft ia sicer am ■ 15. imssaiaalL Vprašanja naj te potiljajo aa uprav. »Slov. Narodi« pod .setaaJca 3722*. I LJUBLJANA. KOC-ENBKEGA ULICA', t »zca—t ww>i D*FR DERGANC \ STAVBNI DELAVCI slasti t s taki, aaaa takaj trajaaaa dala. JAHCSOH A SONaCLL, a*54 tvornloa 8*0000*10 WHIaakaelaaii not ojbov afevans bsoo*b (ar. hspnu. Ovčjo volno kdor jo ima na prodaj, naj jo ponudi t ji k o j J. GROBELNIKU v Ljubljani. Kupim vsako vrsto, tudi Črn> in neočiščeno po kroskoaka- reoiad ceai. Posebno pa se plača lepo belo epraaa po Mfvttjl Česat, ki ae sanjo lahko nndi. 3855 C. ar. avstrijske đb državne telezntce. VOZNI RED ===== Izvleček z volja« nostje od 1. septembra 1914. -------- —— Z veliavneatje od 1« eopteoskra itl4 bodo vozili do preklica v okra u tukajšnega ravnateltst*a s oda i naeederii vlaki po od 1. maia 1914 veljavnem poletnem voznem redu. Teh vlakov se lahko poslužujejo vsi civ.ln- potniki brai prisilnoga lasjltlaalraofa. Civilni potniki, ki aa peltete v Poli. »oralo Isaatl legitimacije od c i. kr. pevel|etva vojno Sako v Pni*a. uobub » Maeuene giavai neiecver, sasna osebni vleki: a-OO zjutraj v Kranj (Tržič), Jesenice, v Trbiž. a-05 dopoldne v Grosuplje Kočevje). Trebnje (St. Janž>, Novo mesto, (StraZa-Toclice), Bubnjarci. 11-aO dopoldno v Kram. Jesenice. Trbiž. 12*52 popoldno v Grosuplje, Trebnle, Novo mesto , Bubnjarci. a-SO zvečer v Kranj, Tržič. Jesenice, Ce-^vec čer. Silcburg na Dunaj. a-36 iveier v Grosuplje (Kočevje), Trebnje. Novo mesto, Bubnjarci. FaUMOB v Vfaklfaaa glava-: kolodvor, osebni vlaki: 7*35 dopoldne) iz Jesenic, Kranja (Tržiča). 8-5S dopoldne iz Novega mesta, Trebnjega (St Janža), Grosuplja »Kočevja). 11-10 dopoldtioiz Trbiža, Jesenic, Kranja 2*33 popoldno iz Bubnjarcev, Novega mesta (Stra^e-Toplic), Trebnjega, Grosuplja a«2Q ponoči iz Trbiža, Jesenic Kranja, (Tržifa). 9*23 ponoči iz Novega mesta, Stra'e- Toplic), Trebnjega (St. Janža), Grosuplja, (Kočevja). Kamniška železnica. 0M09 s drisvneeji ko os v ora t Baainlk s mešanimi Tiski 7-40 dopoldne m ob 7*12 zvečer. rano* Is Kamnika v Llablfano ob S-42 zjutraj m ob 2-41 popoldno. Ckr. drtsvno-telesnlsko ravnateljstvo v Trstu. li jesenki ii zimsko » priporoča tvrdks Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica št. 9 svojo bogato zalogo izgilDiljei itlik za gospode in dečke ter mične novosti s i kriebiii ii Ime ii ttlite. Ceniki zastonj in franko . i ar« • J • v elegantni obliki priporoča VlZltniCv Narodna tiskarna. Ljubljana, Mestni trg 10. Specijalna trgovina pletenin in trikotaže. Velika zaloga različnega perila za vojake iz čiste volne in velblodje dlake in sicer: snežne kučme, telovniki, triko jopice, srajce in spodnje hlače, nogavice, sliperji, dokolenice, rokavice, različni ščitniki za vrat, prsa, kolena itd. Osefe lm velfeleaje diske. — Tefrs parilo. — Spalne vreče. PlaiM Is predpasniki aa stretniee Rdečega križa. Valna aa pletenje. !Vojno zavarovanje! C. kr. prfv. zavarovalna družba na življenje Avstrijski Feniks Polno vplačana glavnica Stanje zavarovanih vsot K 6,000.000-— K 240,000.000'— Nadi vsem. ki so poklicani v vojake, tudi osebam, ki se £o naba |a]a aa bojaem polja posebno vojno zavarovanje za dobo 1 lota. To vojno zavarovanje brez zdravniške preiskave sklepajo lahko sorodniki istih ali drugi interesenti. Zavarovana glavnica plača se tedaj, ako je zavarovanec «7 VOJnl padel, ako Je amrl WSled za- dobljeolli ran ali valed kake bolezni ia končno ako ae ga pogrela. Ako črnovojnl obvezan cl, U pridejo sedaj k naborn, Sklenefo tako zavarovanje pred naborom, so računa izjemno nizka premija. 3866 Pojasnila daje in ponudbe sprejema: GENERALNI ZASTOP v Ljubljani, Sodna nlica štev. 1 in GLAVNI ZASTOP v Ljubljani, Gradišče štev. 8. Le nič strahu pred azijsko kolero, ker se pred to kužno boleznijo lahko varujemo s higieničnim življenjem. Imejmo želodec v redu in pazimo na največjo snažnost Umijmo si večkrat na dan obraz in roke in vlijmo vselej v vodo za umivanje nekoliko razkuževala Lvsoforms. Po preizkusu slovitega Greifswaldskega zavoda tajnega svetnika prof. Loefflerja uniči 2 % Lysoforma v eni minuti bacilne kulture kolerinega vibriona. Lysoform naj bo v zalogi povsod. Cene originalnim steklenicam so K —80, 160, 2'80 in 4*60 v vsaki lekarni in drogeriji. Na željo pošljemo vsakemu gratis in Iranko jako zanimivo brošuro kralj. svetnika dr. Aladar Kovacha, ravnatelja rešilne družbe, pod naslovom »Kako se varujemo kolere«. Večjim firmam pošljemo tudi po več eksem- plarov« Dr. Keleti & Muranvi kem. tvornica Ujpeet. Velika MiklavžOTa In Botlčna prodala |-«^ po skoro neverjetno nizkih cenah se bo pričala SSSSSOJ» eeeete «ne IS. neventkra in poten nadalje vsake sreie in eeeete v prvem eniilMeje r mfc teieaa teverniike zelese OSTANKOV Podietia zvozdnlh tkanin „HERMES- bratov Voka6 v Ljubljani, neleniini peee eaea *tev. S nasproti ejlavite potie. -------*^^'^^«TwUlm* leSke nvh* kI« pnenee nflen oni skka mt eitaeka ekp, k* k k klei tram nejkt I*. » »k^ Za obleko maaasaa portnasa 6 metrov; Cena kosu prej K 3*96, sedaj samo B S-et. Za obleko najmočnejšega sssaasoa iitaor|a kos 6 metrov prej K 5"40, sedaj samo a eVoo. ajsjj nsaal poiaoat, lepi vzorci, kos S metrov, zadostno za 2 srajci prej K 39b, sedaj samo a t-to. Brap petlenat z k*ce**i v krešem' bsrvah sa bluze, prej K T*K ssosj sasse B »SsV a a lanaV sahaa 110 ca ftisas sa leaske obleke, 4*/t metrov, sadostaa sa aaltks; kes psaj K 7-SO, sedel nemo B »onV ^ Zels fiao m sjocos ssaoao safane, Mrseta 110 ca, kos »/i asaiy,naaeayssa eoteke; ona prej IC HfA smosj asaa 8 fvi Zelo ffno ia salo clegsntaotae dot« cmiiroko aakno v tasllceJh modnih barvah 4 aetr. za eoteko; caaa kosa artft K 1500, sedaj samo s tt-ee* aetr.; osna kasa prej K 1000, sedaj samo B-MOL Najfmeje is nartrpelnejse aatto askao v eie-eantnih modnih barvah za obleko, kosi po 3-10 atr.; cena kosu prej K 24S0, sedaj samo b tv-ee. _____ _._ RMMiWte kosi razne veHkoett/ cene metra po tja, 44 a 40 vmaijev sajaočiiejee.