Uredništvo tn upravništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti ▼uril dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon St. II S.
Naročnina listu:
Celo leto..................12	K
Pol leta . . . r . .	6	K
Četrt leta..................3	K
Mesečno.................... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 102	’	Maribor, dne 30. avgusta 1909.	Letnik I.
II i I	■■■■■	. —■■■■■	' ■	.J.......:........... —	.......	-..
Katoliška mladina.
Mladina je naša bodočnost. Kdor ima mladino za seboj, ta sme zreti z zaupanjem v lepo bodočnost. In mi labko s ponosom rečemo, da imamo v katoli-ško-nairodnem taboru zbrajno velii^ainsko večino slovenske mladine. Posebno se pa lahko ponašamo, da je na naši Strani samo poštena, značajna in za vse dobro in lepo vneta mladina. Kdo ne poznaj marijanskih kongregacij ? Komu niso znane mladeniške in dekliške zveze ? Kdo še ni cul o izvrstni in tako vrlo napredujoči organizaciji slovenskih Orlov? Najbolj še pa veselimo naše dijaške mladine organizirane v Slovenski dijjaški zvezi, ki je danes najmočnejša dijaška organizacija, najmočnejša po svojem številu, pa še bolj najmočnejša po svojem delu med di-jaštvom in ljudstvom.
Slovenska dijaška zveza je še mlada. Komaj tri leta je preteklo, odkar so jo ustanovili naši vrli akademiki, čuteči potrebo neke skupne, enotne organize cije, ki naj bi vodila in organizirala vse izobraževalno in socialno /delo našega djjaštva med ljudstvom. Marsikdo je ob ustanovitvi Slovenske dijaške zveze dvomil, ‘bo li kos svoji veliki nalogi, katero si je začrtala. Danes, po treh letih, pa mora vsakdo priznati, da ima S. D. Z, za seboj prelepe uspehe, katerih tudi največji optimist ni mogel pričakovati. Ne bomo naštevali, 'kaj vse je že storila S. D. Z. Zadostuje, ako omenimo, da so poleg duhovščine elani S. D. Z. najboljši sotrudniki pri izobraževalnih društvih, — tekoče leto so priredili Že okoli 120 predavanj in ustanovili lepo število društvenih knjižnic — da pridno sodelujejo pri Orlu in, kar je največje' Važnosti, da ohranjajo mladi naraščaj, ki prihaja iz dežele v Šole Še nepokvarjen, da ga navajajo z 'besedo in dejanjem k resnemu delu 5za lastno vsestransko izobrazbo, ohranjajo in vzbujajo v njem zavest verskih dolžnosti *in ga vzgajajo za delo med ljudstvom v prihodnjosti.
Slovenska dijaška zveza je razširjena po svojih članih' ‘po celi slovenski zemlji. Njen namen je vzgoja, pri tej je pa potrebno 'podrobno delo. Da se to delo olajša in ‘da je tembolj uspešno, so nujno potrebni za razna okrožja pododbori. O priliki lanskega občnega zbora f?. D. Z. v Gorici se j!e ustanovil prvi pododbor za Goriško. Temu so sledili pododbori na Kranjskem in vi nedeljo 22. avgusta se je ustanovil v Šmarju pri Jelšah tudi pododbor za, Štajersko.
Na abiturijentskem sestanku v Ljutomeru pred dvemi leti Še ni bilo nobenega štajerskega akademi-
ka, 'letos je pa bilo v Šmarju že l^po število delavnih akademikov. Led je prebit tudf na Štajerskem in sedaj, ko so odstranjene glavne težkoče, se bodo vrste štajerskega katoliško-narodnega dijaštva množile od dne do dne. — Prepričaju smo, da se bodo do sestanka, prihodnjega leta vsaj podvojile.
Po raznih krajih je že letos ‘zborovala S. D. Z. Danes in naslednja !tva dneva se pa zbere v Ljubljani katolišiko-narodno dijaštvo iz vseh slovenskih pokrajin, da pred celo slovensko javnostjo manifestira ,za svoja verska in narodna načela. Mogočna armada; ki bo pod okriljem Sw jD. Z1, zborovala v slovenski prestolnici, nam daje obilo upanja za lepšo ‘bodočnost slovenskega naroda. Te dni si bodo naši vrli dijaki natančno začrtali pot, po kateri jim je hoditi, da čim preje dosežejo svoje vzvišene cilje.
Oči vsega slovenskega naroda so te dni uprte v belo Ljubljano, kjer zboruje njegov ponos:	kr-
ščansko-akademična mladina. Od vseh strani bodo prihajali našim dijakom pozdravi in tem se pridružujemo tudi mi, kličoč jim:
Bog živi naše vrle sovojevnike za katoliška in narodna načela, Bog živi slovensko katoliško narodno dijaštvo!
Za obstrukcijo.
Nezaupnica Ploju. Včeraj, je imel deželni poslanec gospod Ozmec Shod v St. Janžu na Dravskem polju, kateri je bil zelo dobro obiskan. Za predsednika shoda je bil izvoljen e. gospod, župnik Škorjanc, ki je takoj dal besedo gospodu deželnemu poslancu, 'Ta je na jako umljiv način razložil vzroke obstrukcije naših poslancev v državnem) zbor-; in posebno ožigosal zahrbtno postopanje hofrata dr. Ploja. Za gospodom Ozmecem se je oglasil k besedi filozof Rajh, kateri je ves čas v družbi svojega očeta nadučitelja delal neslane opazke in poskusil prati Ploja.' Toda ni se mu posrečilo. Govoril je take politične budalosti, da so se mu vsi smejali. Upamo, da si je Vzel k srcu nasvet gosipoda, deželnega poslanca, naj se v bodoče prejlp natančno pouči o tem, kar misli govoriti, da Se ne bo zopet tako grozno blamiral, kakor na tem shodu. Po raznih govorih so se soglasno sprejele sledeče resolucije: Dne 29. avgusta v St. Janžu na Dravskem polju zbrani vo-lilci izražajo:
1. poslancem Slovenskega kluba popolno zaupanje za njihov odločen nastop proti vladi; volilci odobravajo obstrukcijo in poživljajo svoje poslance,
da vstrajajo v bojp proti nasprotni vladi:
2.	volilci obsojajo neeclino postopanje slovanskih in slovenskih poslancev v ta,ko važnem trenutku Za Slovanstvo v »Avstriji;
3.	volilci zahtevajo od; vlade slovenskih uradnikov za slovenske pokrajine;
4.	volilci poživljajo poslance, da ne odnehajo od zahtev slovenskega vseučilišča v Ljubljani;
5.	poslanci se poživljajo, da ne dopuste ra.znih pogodb z drugimi državami v škodo in kvar kmečkega stanu;
6.	Volilci poživljajo deželne poslance, da vse moči zastavijo, da še Škodljiva lovska postava spremeni kmetu v korist.
7.	Država naj prevzame S€% Šolskih bremen.
Volilci so soglasno izrazili zaupnico gospodu
deželnemu poslancu, z ogorčenjem pa so izrekli popolno nezaupnico državnemu poslancu hofratu Ploju. Proti Plojevi 1 nezaupnici so glasovali šti.rep nadučitelj Rajh, njegov Siin filozof, jjurist Dobnik, ki sta öba nevolilca in pa en Stajerčijanec. Konečno je gospod deželni poslanec odgovarjal na razna vprašanja volilcev in jim. obljubil, da »se bo z vso močjo zavzel posebno za to, da; se izvrši regulacija Drave v smislu ljudskih želj.
Št. Vid na Planini. Po večernicah dne 29, t. m. je ‘zborovala pri nas Kmečka zveza,. Shod je voh dil in ga z navdušenimi besedami otvoril vrli laški župan ,g. JazbinŠek. Drž. posl. dr. Korošec je svojim volilcem orisal delovanje v drž, zboru in sedanji politični položaj. Med velikim navdušenjem so volilci odobrili obstrukcijo in izrekli poslancem Slov. kluba zaupanje.
Politični pregled.
Štajerski deželni zbor.
Vodstvo nemške agrarne stranke za Stajprsko je enoglasno sklenilo, naj na strankin program' ! izvoljeni trije deželni poslanci ustanove lasten klub, ki bo imel v gospodarskih vprašanjih’ popolnoma proste roke, v narodnih in kulturnih zadevah pa bo Šel roko *v! roki z nemškimi nacionalci.
V četrtek imajo nemški nacionalni poslanci v Gradcu posvetovanje glede taktičnega postopanja v deželnem zboru ‘in ustanovitve lastnega kluba.
Deželni zbor bo sklican, kakor znano, v polovici septembra. Kako dolgo bo trajalo 'zasedanje, je odvisno od sporazumne konference med češkimi ’ in
Od slabosti ni mogel niti govoriti. S težavo je srebal konjak, ki mu ga je dajal kuhar.
Ko govori kapitan nekaj spodbujevalnih bese-Jij ponesrečencu, se obrne in pogleda prestrašenemu Lamesanu v obraz.
—	Ta je, reče mrmraje prvi mornar in s tresočo roko pokaže na ponesrečenca.
Kdo? Kaj misliš?, vpraša kapitan.
—	Ta mož z udrtimi očmi, reče Lamesian, to je tisti, ki sem ga videl pisati na vašem pisalniku — da, on je!
C rez nekaj dni se je novi popotnik že toliko okrepčal, da je mogel pripovedovati svojo žalostno usodo.- Imenoval se je Kristjan Feniger in je bil ravnatelj neke norveške družbe za lovce kitov'. Njegova ladija se je razbila na ledeni gori in vse moštvo se je ponesrečilo in potonilo v morju. SSdino on se je re-Š‘L - Prestal sem grozne reci, reče in groza ga obide, toda Bog me ni zapustil!
Kapitan Frepel se je pogosto pogovarjal z novim popotnikom. Ko se je bil ž njim, iže bolj sezna-
zaipiieT ^r0S^ nek°ö, da naj mu kaj za poskušnjo
—	Ali moj podpis?, vpraša Feniger,.
. — Ne, ni treba ravno vašega podpisa, reče kapitan. Zapišite na primer: Severo-severo-zapadnte.
Popotniku se je nekako Čudna zdela tai zahteva, vendar stori, kakor mu je bilo rečeno. Kapitan vzame listič s seboj ter primerja to ‘pisavo z ono pisavo na svoji plošči, ki je nalašč ni izbrisal.,
In glej! Ista pisava — poteza za potezo!
Tega Rudnega dogodka si kapitan Frepel nikdar ni mogel razložiti. Pozneje ga je prav pogosto pripovedoval ter navadno je Še pristavil:
—	Rešila nas je Božja rojca!
— _ 0
PODLISTEK.
Skrivnostni popotnik.
(Konec.)
Uro kasneje naznani čuvaj na jamboru, da je zagledal ledeno goro.
Kapitan nameri dalnogled v označeni šmeri. In zdelo se mu je, kakor da se dviga iz morja velik, blesketajoč se drag kamen. Cim bolj pa se je bližala ladija ledeni gori, tem bolj so se videli njeni ostri, prekrasno se svetlikajoči robovi.
Gorska pokrajina v malem obsegu s skalnatimi stolpi, s prepadi in strmoglavimi kristalnimi stenami, od katerih se, je s šumjom odbijalo penasto morje.
Ob podnožju plavajočega otoka je bilo opaziti Črno piko.
—	Morski ptič, si je mislil kapitan in zopet pogleda skozi dalnogled.
Toda ta,koi se vzravna.
—	Razbita ladija je zamrznjena na ledeni gori. In Človek je tam. Opazil nas je ter nam maha. Pripravite reševalni čoln!
Mornarji so po Miškov» ubogali. In drugi mornar je vesljal Še s štirimi pomorščaki proti lede-
Veter ni dolgo miroval. Kmalu je začel zopet butati v ladijo ter premetavati vrvi.
—	Povežite jadra!, ukaže kapitan.
Krmar zabrlizga, da je preglasil žvižgajoči ’veter in je tako klical pomorščake skupaj. Hitro so povili vsa jadra.
Med tem se je vrnil čoln s ponesrečencem. — Pomorščaki so ga prinesli na ladijo, ker sam ni mogel več stati na nogah.
Ravno se je hotel kapitan po njem ozreti, ko strašno udari strela v morje, ka|kor velika ognjena krogljp..
V istem trenutku nastane dež, toča, blisk in grom, kakor da so se med tem silnim ireskanjem odprle vse nebeške zatvornice. Vse to je divjalo krog ladije, ki se je dvigala in padala na divjajočih valovih.
Konečno jo vihar zagrabi na zaHnfiem delu ter jo drvi z neznansko hitrostjo' pred seboj.
Slednjič se vendar poleže divji vihar in zopet zaplapolajo jadra na jamborih. Stari krmar si je pa z svojimi žuljavimi rokami firgal slano vodo iz brade in mrmral:
—	Severo-severo-zapadno !' To nas je sedaj rešilo!
ni gori, da rešijo ponesrečenca.
Na ladiji ostali med tem niso imeli časa, da bi gledali za čolnom. Hitro, nekako tajinsDeno se je spreminjalo ozračje. Veter je ponehal, solnce je sijalo krvavorudeče, kakor zatemnelo. Skozi hlape, ki so ovijali nebo, so pa bledo migljale prve zvezde.
Kapitan je uvidel, da ima prav. Ce bi bil pograbil vihar lađijjb od strani mesto zadaj, bi se bila gotovo pogreznila.
Še-le sedaj, ko je bilo zopet vse mirno, je imel kapitan toliko časa, da si je mogel ogledati novega popotnika.
Ta je ležal v obedovalni kabini na zofi. Obraz je imel bled, oči globoko udrte in vse truplo je bilo podobno kostenjaku. Koliko je moral pač prestati ta «mož?! In koliko Časa je bil tam v ledeni sužnosti?
nemškimi poslanci na Dunaju dne 81. t. m. Ce bo imela ta konferenca glede zasedanja državnega in beškega deželnega zbora ugoden uspeh, tedaj 'bodo zasedanja deželnih zborov kratka. Naš deželni zbor bi se v tem slučaju le konstituirah izvolil deželne odbornike in morda rešil nekatere zadeve, ki so ostale nerešene Še iz starega kleželnega zbora. V nasprotnem slučaju bo pa zasedanje deželnega zbora trajalo delj časa.
Češki deželni zbor.
Praški listi poročajo, da je ministrski predseci nik baron Bienerth poslal poslancu Chocu vabilo, v katerem ga vabi na 9. septembra na konferenco v zadevi omogoeenja delovanja jpeškega deželnega zbora. Oficielno poročilo pravi, da je ministrski predsednik povabil od 6, do 9. septembral zastopnike čeških strank k pogovoru, kako bi se omogočilo mirno zasedanje deželnega 'zbora. K tem pogovorom bodo povabljeni poleg vodilnih politikov posameznih strank tudi nekateri drugi merodajni češki parlamentarci.
Češko-nemške spravne konference.
V soboto je imela parlamentarna komisija kluba čeških agrarnih deželnih poslancev v Pragi pod predsedstvom poslanca Dvoraka sejo, v kateri se je naznanilo, da imajo d. 'septembra v prostorih češkega' narodnega sveta zastopniki vseh čeških strank v deželnem zboru skupno posvetovanje, 'pe se odpošljejo odposlanci na konference, katere je klical Bienerth. K tem konferencam so povabljeni sledeči češki deželni poslanci: Mladočehi dr. Pacak, Mastalka in dr. Skarda', agrarca Udržal jn Svehla, radikalca Choc in dr. Baxa. Dr. Kramara se ni moglo povabiti, 'ker biva v inozemstvo, pravtako ne poslanca KlofaČa, kateri je sedaj v Ameriki.
Veleizdajniški proces.
Predsednik razglasi zaključke sodišča po onem redu, kakor so bili stavljeni od zagovornikov. Nato čita vse predloge in zaključke senata o njih.;
Sodišče je sklenilo, da se odbijejo in zavrnejo vsi predlogi glede Nastiča, ker se ž njimi ne more ničesar dokazati. Nadalje se odbijajo tudi vsi predlogi za posamezne okraje. Samo neki posebni predlogi »glede čitanja se uvaižujejo in uvažujejo se Še tudi od individualnih predlogov nekatere priče ^a posamezne okraje, kateri se bodo poklicali in zaslišali še tekom prihodnje razprave.
O vseh predlogih se še senat ni posvetoval, ampak se bo razglasil izid posvetovanj danes gvečer.
Dr. Budisavljevič: V svojem in v imenu vseh zagovornikov vlagam ničnostno pritožbo.
Državni pravdnik:	Jaz sem s tem popolnoma
zadovoljen.
Ko predsednik naznani nato, da se bodo predložene in gori omenjene priče zaslišale v torek dne 31. avgusta, se preide na čitanje važnih spisov, ki je trajalo skozi celo razpravo.
Odstop srbskega ministrstva.
Včeraj se je izvršila demisijat srbskega ministrstva. 'Novega koalicijskega ministrstva ne bo mogoče sestaviti. Novakovič ne ostane na svojem mestu na noben način. Kralj bo poizkušal sestaviti ministrstvo iz starih in mladih radikalcev, ako pa to ne bo mogoče, pa prevzame vlado Pašič.
Grško.
Svoj čas smo že poročali, da so zahtevali grški častniki, da kraljevi princi ne smejo služiti v armadi. Sedaj se je pa Vojnemu ministrstvu posrečilo pregovoriti častnike, da so odnehali od te svoje zahteve, 'Vsled tega kralj ne bo odstopil.
Turčija in krečansko vprašanje.
Turška vlada misli za krečansko vprašanje u-vesti tisto pot, kot jo je uvedla glede bosanskega, namreč nominelne pravice zamenjati za denarna sredstva. V intresu evropejskega miru, bi bilo1 le pozdraviti in želiti, da bi se skladnica netiva odstranila in preprečila nevarna revolucija v Grčiji. V vseh pokrajinah vre Še dalje; i komaj preneha sna eni strani, že se prične na drugi zopet. Albanija je glavno torišče vseh nezadovoljnežev in prekucuhov. Turška vlada ni dovolila valiju, da razglasi obsedno stanje Čez Albanijo, da ne bi stem razjarila vladi prijaznega dela prebivalcev. Vojake in pa munieijske transporte pa vedno Še pošiljajo v deželo za vsak slučaj. Ker so Albance v VerizoViču razgnali, so odšli sedaj prosti trije bataljoni v Mitrovico; druge čete so bile poslane v Ipek in Rugovo, kjer se je jelo v zadnjem času zopet gibati, Dšavi paši se je posrečilo oddelek revolicijonarjev vtjeti. iTudi stanje v Jemenu je jako slabo. Porta ne'< pusti tozadevnih vesti v javnost. Glasi se, da so bile turške Čete potolčene od u-pornikov, Turčija sioji na zelo slabih nogah. Krečansko vprašanje, revolicijonarno gibanje v Albaniji, in v Mali Aziji ji ne puste se mirno dalje razvijati na ustavnem polju.
Zeppelin v Berolinu.
Med nepopisnim navdušenjem je priplul Zeppelin s svojim zrakoplovom v soboto ob 10 uri 40 minut v Berolin in se (usidral na Tegelerskem strelišču. Čakalo ga je milijone ljudstva. Nemški cesar je prišel z dvorom Zeppelina pozdravit.
Raznoterosti.
Visok gost. Pri sv. Jožefu nadi Celjem se mudi od 25. avgusta prevzvišeni g, škof dr. Ivan Barič jz (Sarajeva.
Umrl je v Zagrebu dne 27. avgusta vseučiliški profesor in bivši večkratni - hrvatski poslanec dr. Fran Vrbanič.
Spremembe. „Montags Zeitung“ piše, da bo dr. Hochenburger v jeseni odstopil, j in na njegovo mesto pride graški prezideht dr. Pitreich. Na Pitreichovo mesto bi potem prišei ministerialni svetnik dr. Albert Roesch. Hm?!)
Mladeniški shod, katerega je priredila „Slov. mladeniška zveza“ v nedeljo 29. avgusta v Sv. Juriju ob juž. žel., je krasno uspel. Ustanovil se je ob enem tudi Orel. Ker je bil ta shod jako zanimiv in je za Št. Juri in za sosedne občine velikega pomena, zato poročamo o lem shodu natančneje prihodnjič.
Dež. poslanec 'dr. Verstovšek nam pošilja sledeče: Slavno uredništvo ,„Straže“!! Še precej oslabel vsled bolezni čitam vaš zagovor o Woschnagg-Aistri-chovi zadevi v soboto opoldne v postelji. Čudil sem se, kako da je mogoče izviti iz trt toliko neresnic, kakor jih očita „Straža“1 ,Dnevniku.“ Poslal sem po ta list in se prepričal, da zaires piše v dveh številkah, da sem jaz posredoval pri' naših listih „Slov. Gosp.“ in „Straži.“ Vstal sem takoj in odposlal V Celje na uredništvo „Narodnega Dnevnika“ dva popravka. Vi ste dobro in pošteno branili čast lista; „Straže“ in „Slovenskega Gospodarja“ in zahtevate dqkazov za take laži; imenujete pa fadi v ogorčenosti take sode-lovalce >„Dpevnika“, Če ne prekličejo teh laži, falote in fakine. Jaz podpisani pa imenujem tistega, ki je pisal uvodnik četrtkove številke pod naslovom „Kriza v odpadništvu“ in pa dopis petkove številke „Skandal za Škandalom“ lažnjivca in obrekovalca in ga. imam za takega, dokler ne pove svojega imena in ne dokaže svojih trditev. Ostudno je, boriti se s tako brezznačajnimi brezimniki, ki nimajo drugega dela, kakor da kradejo čast svojemu bližnjemu! t— Sram vas bodi! Poživljam može iz 'Narodne stranke, če imajo kaj čuta za čast in pravo 'narodnost v sebi, da zahtevajo od dotičnoga dopisnika, naj nastopa nasproti mojim očitanjem. Velenje, 28. avgusta 1909. — Dr. Karl '.Verstovšek, dež. poslanec.
Nesramni lažnjivci. V zadnji številki smo že poročali, da nam je „Narodni Dnevnik“ na uprav fa-lotski in fakinski način očital, da smo bili podkupljeni zato, da smo molčali v zadevi Woschnagg-Ai-strich. Na naš odločen poziv, naj se nam to dokaže, pa piše „Narodni Dnevnik“ v sobotni številki sledeče: „Nočemo naravnost vzdrževati našega očitanja v tem smislu, kakor <ia je „Straža“ naravnost v gotovem denarju dobila plačilo za molk. V polni meri pa vzdržujemo očitanje neodpustljive obzirnosti nasproti Nemcem v za devi \\Vosehn agg-A i st r i e h. “ V teh besedah se zrcali res pravd liberalna, nesramnost, posebno ako pročitamo uvodnik iste Številke „Narodnega Dnevnika“, kjer isti ljudje, ki očitajo nam ^neodpustljivo obzirnost nasproti Nemcem v zadevi Wosch-nagg-Aistrich“, kar naenkrat zagovarjajo Woschna-gga. Liberalni dnevnikarji ostanejo, dokler nam ne dokažejo svojih očitatoj, nesramni lažnjivci.
Obrekovalci. Ko smo čitali v liberalnih listih, da je duhovni svetovalec g. Smerecnik prodal v St. liju nad Velenjem lep gozd Siidmarki, smo se takoj na zanesljivem 'mestu informirali, in na podlagi teh informacij v našem listu pošteno okrcali to obsodbe vredno dejanje. „Narodni Dnevnik“ pa seveda, sedaj piše, kakor da bi bili vsi slovenski duhovniki taki ter zlobno pristavlja: Za denar store vse, kaj ne, „Straža“? Da, za denar store vse liberalci in zato je gospod Vekoslav Špindler nekdaj za 'denar bil urednik nemškega lista, ki je napadal tudi Slovence.
Cesar na Tirolskem. Povodom stoletnega slavja Tirolske za časa njenega hrabrega Bojevanja proti Francozom in Saksoncem so se vršile po deželi velike slavnosti, katerih se je udeležil tudi cesar sam. Odpeljal se j,e cesar v soboto iz Išla v dvornem vlalku proti Inomostu.. Na vseh postajah so ga slavnostno sprejeli. Ob 6. uri zvečer se je pripeljal v Ino-most, kjer so ga pričakovali vsi višji dostojanstveniki z deželnim glavarjem in županom na Čelu. Na kolodvoru so bili zbrani vsi nadvojvodi in nadvojvodi-nje cesarske rodbine, ministrski predsednik, vojaški korni poveljnik Schemua itd. Nad vse slavnosten je bil vhod cesarjev v staroslavni prestolni grad inomo-Ški, kjer je stala Častna straža, sestavljena iz strelcev doline Pasajerske. 'Ob 8. uri so priredili pevci (400) in nad 3.0 godb cesarju v dvoru serenado, po kateri se je vršil mirozov po mestu. Okoli 2000 ba-kelj je bilo v sprevodu. Vse mesto; je bilo Čarobno razsvetljeno. Kresovi po gorah so morali pa izostati radi deževnega vremena. V nedeljo 'dopoldne je šel cesar na izelsko goro, kjer je pregledal stare tirolske zastave in položil venec na spomenik Hofer j a. Danes se je pa cesar odpeljal iv Bregenz, kjer se je popoldne ob’ 3.' uri vršil historični sprevod. Jutri, v torek se pa cesar zopet odpelje proti Dunaju.
Avstrijski kat. shod. Z ipzirom na ostudno gonjo „krščansko-socialnega“ „Grazer Volksblatta“ pri občuje pripravljalni odbor zä splošni avstrijski katoliški shod) sledeče:	1. Tako V. kakor VI. splošni
katoliški shod sta imela na; programu pozdravni večer, na tem večeru so udeleženci j n zastopniki ne-nemških narodov pozdravljali v- svojem materinem jeziku in potem nemško nadaljevali. Doslej se še noben katoličan nad tem ni spodtikal. 2. Opravilnik za.
katoliški shod v par. 11 izrečno določa, da se sme v debati vsak posluževati kateregakoli jezika ho«'e. To je tudi samoposebi ‘umevno, ker se gre za splošni avstrijski in ne za nemški katoliški shod. — Kaj bo pač rekel Pa to „Grazer Volksblatt“;?
Čehi in katoliški shod. Moravski katoličani se dunajskega splošnega katoliškega shoda ne udeleže. Vesti, da se ga Cehi udeleže, so prišle iz praških katoliških krogov, ki pa Moravane nič ne brigajo.
„Slov. Narod“ napada v sobotni Številki v posebnem članku našega gospoda škofa in voditelje naše stranke, posebno dr. Korošca. Ti napadi bo tako neumni, da lahko povsem mirno sklepamo, da |(Lh je rodila kaka liberalna učiteljska butica. Odgovarjati na te napade bi bilo premalenkostno. Zapomnili si pa bomo tudi to za tiste čase, ko bodo liberalni učitelji zopet moledovali naše poslance za zvišanje svojih plač.
Spremembe pri čč. oo. kapucinih: Dne 24. avgusta se je v kapucinskem1 'samostanu v Celju vršil provincialni kapitel, na katerem je bil v občo radost v ‘drugič izvoljen provincialom dosedanji provincial
P.	Donat Zupančič. Definitorji so: P. Sig. Wagner, P. Ženo Lezno, P. Linus Prah, P.i JGothard Burt-scher. — Spremembe po samostanih:	V Celju je
imenovan gvardijanom P. Ladislav Hazemali: dosedanji gvardijan P. Karl Kemperle ostane v Celju kot vikar^ V Gorici je postal gvardijan,'P. Linus Prah; P. Janez Ažbe, dosedanji gvardijan v Gorici,-ostane, 'istotam kot vikar. V Sv. Križ na Vipavsko pride za gvardijana P. Jeronim Streminger, dosedaj gvardijan v Schwanbergu; P. Otokar Cejan, dosedanji gvardijan 'križki, pojde za gvardijana v Celovec. V Lipnici je imenovan gvardijanom P. Albin Fetzel; P. Kerubin ostane istotam kot »vikar. V Schwanbergu je gvardijan P. Hubert Madlener. V Wolfsbergu P. Henrik! (Putrih, dosedaj vikar v Hart-bergu. — Prestavljeni so:	P. Ludvik RalntaŠa iz
Krškega v Irdning za lektorja., P. Kamil Požar od Sv. Križa na Vipavskem v Krško. P. Bonaventura Savec iz Škofje Loke v Sv. Križ. P. Erhard Pečar iz Celovca v Školjki Loko; fje pride tudi P. Filip Semlio iz Wolfsberga. 1
Darovi. C. g. Fr. Leber, župnik, St. Jan, p. Meža je daroval za šentiljski dom 3 K, — Pri preč. g. dekanu Tomažiču v Kozjem zbrani darujejo 23 K za obmejne Slovence mesto, venca na grob ranjkega g. nadučitelja Šketa.
Neinčurski pobalini so v noči od sobote na nedeljo z blatom ometali tablo in hišo Spodnještajerske ljudske posojilnice v Stolni ulici v Mariboru. (Ta sodrga je) postala zadnji Čas vedno predrznejša. Policija pa, ali nič ne vidi, ali pa je preslaba. 1 Ce pomislimo, da je za celo koroško predmestje po noči samo en policaj, si lahko mislimo,, da delajo tu nemčur-ski fakini, kar hočejo. Vrhu tega so nekateri naših policajev tako zagrizeni, da na slovenska vprašanja niti ne odgovarjajo, Čeravno znajo vsi slovenski. Tako je pred kratkim vprašala neka kmečka ženska policaja v:slovenskem jeziku, in ta jo je nahrulil:	In
Marburg wird nur deutsch gesprochen! (V Mariboru se govori samo nemško!) Edina odpomoč proti tem razmeram je podržavljenje policije!
Novi goldinarji. V seji generalnega ©veta av-stro-ogrske banke je naznanil glavni tajnik Pranger, da bo treba n ako vati novih goldinarjev, dasi je bilo določeno, da te vrste denarja ne bo vec v prometu. Vzrok, da vendar-le dobimo nove goldinarje, je ta, ker državni zbor Še ni rešil predloge «o kovanju novega kronskega in dvekronskega denarja.
■v
Štajersko.
Sv. Barbara v Halozah. To so bile prve občinske volitve s tajnim glasovanjem, ki so ‘vsestransko presenetile. Popred je po 10—20 volilcev izvolilo ves odbor, tokrat pa se je vnela živahna agitacija od volilca do volilca in sicer od treh strani. Staro županstvo je vsled naše zanikrnosti prodrlo v tretjem razredu z vsemi štirimi svojimi ŠtajerČijanskimi kandidati, ki so nabrali do 40 glasov, naši in slovenski naprednjaki (Čehova stranka) komaj polovico. V II. razredu, v katerem je gospodarila Narodna stranka, sta pro Pia, naša dva to dva neodvisna, v I. razr. so se 10 volilci {večinoma medsebojno volili in smo z izidom lahko zadovoljni, ker jp gospod župnik dobil od desetih oddanih sedem glasov, ©e torej lahko naša organizacija ponaša z. lepimi uspehi. Prihodnjič bo še boljše, ako se, te volitve razveljavijo, ker smo spoznali, da so zlasti Poljanci iz Stonje, celo nepripravljeni prišli na Volišče glasovat za 'Stajerčijjian-ce. Tudi volilci v Zavrču so dobili že popisane glasovnice, med tem ko «še vsi naši o volitvi niti obveščeni niso bili. Cast jim, ki za Judeževo kronico niso prodali glasu. Slišimo, da postane J. Arnečič župan.
Pragersko. Včeraj poploldne se je na železniškem prehodu hotela umakniti neka ženska prihajajočemu brzo vlaku, v tem trenotku pa privozi od zadaj tovorni vlak in vrže nesrečnico s tako silo v stran, da je bila takoj mrtva.
Slov. Bistrica. Da ne bodo mislili naši liberalni veseličarji, da so nam s svojo dolgoreznino v N. D. zaprli sapo, odgovarjamo jim korenito s tem. da odkrijemo laži V omenjenih dveh dopisih. Vsi okoliški župniki so bojda pridigovali križarsko vojsko zoper šentjernejsko veselico v Slov. Bistrici. Kaj še! Ni bilo treba. Naše ljudstvo je samo ogorčeno trgalo lažnjive lepake z dreves in sten. Izvedelo je, da bo le „Založnikova" veselica, ne pa „Slo-
venski dan za Št. Ilj“, kakor je bilo tiskano na potrpežljivem papirjn. Izvedelo je, da bo ta dan prihrnla liberalna frakarija od vseh vetrov, da torej samo nima nič iskati v hotelu -Avstrija. Z nevoljo je gledalo na tisti prostor, kjer se je vsako leto radovalo na praznik farnega patrona Slov. Bistrice. Letos so zasedli tiste klopi široki ženski klobuki, neznani obrazi, s palicami oboroženi študentje. Morebiti so te palice za me — si je mislil naš kmet in popihal mimo z gnjevom v srcu, da se na njegovem posestnem stanju šopiri privandrani liberalizem. V fami cerkvi se je bojda govorilo zoper to frakarsko prireditev. Lažeš, dobro znani dopisnik! Po svoji stari navadi nisi bil pri službi božji. V svoji strasti si izstrelil pušico na čisto nedolžnega cerkvenega govornika. Vprašaj tiste, ki so slišali njegove besede. Naj ti jih ponovijo, da boš vsaj enkrat slišal zopet kaj resnega. Oe imaš še kaj poštenja v svoji duši in v svojem telesu, popravi to laž! A ti pastorek mariborske bogo-slovnice napadaš še drugega duhovnika, ki je bojda s sovražnim očesom motril g. Prekoršeka. A sovražnost je bila v tvojem očesu, sicer pa sme celo mačka pogledati škofa. Dotičnik je le s paznim očesom in ušesom sledil, kako se je na odru mlatila prazna slama, če ste s takim slavnostnim govoričenjem zadovoljni, tedaj vas srčno pomilujemo, liberalni bratci! Kakšno ognjevitost in duhovitost brez napadov na drugomislečo stranko smo slišali na zadnji mladeniški veselici, a zdaj pa tako cincanje, ponavljanje, izkašljevanje. Le kadar je govornik začel zagovarjati Ciril-Metodovo družbo v Ljubljani, tedaj je poskočil jeziček nekoliko hitreje. Sicer pa nam govornik ni razložil, zakaj so morali Korošci ustanoviti posebno novo šolsko društvo. Zakaj so morali seči po samopomoči? Ce bi po volitvah g. Prekoršeka družba v Ljubljani izpolnila natanko vse dolžnosti, tedaj se gotovo ne bi odcepili od nje koroški rodoljubi. Da bi bil kdo trdil, da je Ciril-Metodova družba protinarodna, to je zopet debela izmišljotina, kar lahko potrdimo mnogobrojni naj bližji poslušalci. Zakaj pa, dopisnik, zamolčiš, da je napadeni duhovnik zagovarjal šolske sestre v Mariboru, katerim se je očitalo, da so na Muti agitirale za obisk nemške šole? Te redovnice so tako narodno požrtovalne, da se ista trditev ne more verovati brez dokazov. Iz materinske hiše pošiljajo, našim rojakom v Aleksandrijo in celo v Ameriko učiteljice, čeprav jih krvavo potrebujejo v lastnem zavodu — in te slovenske mučenice t nemškem Mariboru bi bile- na Muti tako protinarodne ? Gospodje, fo ni verodostojno brez dokazov. Kje so dokazi? Sprva se je trdilo, da leže zapiski o tej zadevi pri centrali v '■Ljubljani, a Črez nekaj Časa se je zopet reklo, da so tako govorile neke stranke na Muti. Kje in kaj je sedaj resnica? Pravite nadalje, da se je neki klerikalec zaletaval proti zagovorniku osumničenih nun. Oe bi bil klerikalec, bi se bil gotovo strinjal z njihovo obrambo. Ne, ne, ni bil klerikalec, ampak pijan liberalec je bil to. Ne sramujte se ga; Vaš pristaš je bil, ki je povzdignil Čast vašega dneva za St. Ilj s tem, da se, je hotel navaliti na uda načelstva naše posojilnice in stalnega gosta hotela Avstrija. Kje je bil hišni gospodar, načelnik posojilnice, da bi bil preprečil ta prizor?1 Kje je bil restavrater Starovašnik, 'ki menda ve za najlepšo lastnost gostilničarjevo, braniti v svojihl prostorih vsakega poštenega gosta dejanskih napadov? A dotični napadeni gospod bo zdaj menda ja vedel, kaj mu je storiti . .. .. Katoliško ljudstvo pa že govori o tem liberalnem dejanju po svojih vaseh in se zgraža, da se je moglo kaj takega zgoditi v hiši naše posojilnice. Treba bo ustanoviti nov denarni zavod v Slov. Bistrici, da bomo varni pred liberalno (fakina-žo. Slednjič se bahate z velikim prebitkom veselice. Le počasi! Ko bi bilo prišlo na tisoče ljudstva, kakor druga leta, bi vam radi verjeli. A zdaj ne verjamemo, da bo kaj ostalo. Nič ne bo treba deliti. Ne verjamemo tudi vaših 800 gostov. Ume jemo pač, kako ste prišli do tega števila. Sami pravite, da ste u? deležence fotografirali od treh strani, torej iste navzoče ljudi trikrat. Na teh treh slikah ste potem prešteli osebe in našli skupaj 300. Koliko jih je torej bilo na eni fotografiji? To je potem pravo število. Tako pomnoževanje enih in istih udeležencev bodete Še večkrat potrebovali..
Spodnje Grušovje v Prihovi. Dne 26. avgusta smo imeli pri nas občinske volitve. Izvoljeni so: v ITI. razredu:	Anton Brglez, Anton Zajko, Alojzij
Mlakar, Janez Pliberšek odbornikom; Janez Pšeničnik in Jurij Jezernik namestnikom. V II. razredu: Sevšek 'Matevž, Pliberšek Franc, Flis Franc (Dobrova), Pučnik Anton odbornikom; Cernec Franc in Rebernak Jakob namestnikom, V I. razredu: Kumer Karol, Sitar Jakob, Jesenek Jožef, Flis- Franc (Do-br. 'ves) odbornikom; Matijjft Pučnik in Grifič Alojz namestnikom. — Vsi izvoljeni so pristaši Slov. kmečke zveze.
Št. Vid na Planini. Včeraj,, dne 29', t. m. se je vršil tukaj po , pozni maši mladeniški shod, na katerega so prihiteli mladeniči iz domače in vseh sosednih \župnij. Kot govorniki so nastopili načelnik Zveze slovenskih mladeničev Žebot, ki je) med velikim navdušenjem orisal vzore katoliško narodne mladinske organizacije. Govorili še so mladenič Spari iz Jarenine, v imenu Šentvidskih mladeničev domač mladenič in dr. Korošec, Po skoro dveurnem zborovanju je predsednik svetovalec Rybar zaključil mladeniški shod.
Slivnica pri Celju. Bralno društvo v Slivnici priredi v nedeljo dne 5. septembra popoldne ob treh v Voglajni pod Vebrovim kozolcem s pomočjo dijašt-va Slomšekovo slavnost v spomin 501etnice premeščen, j a Škofijskega sedeža v Maribor. Na vsporedu
so pevske točke, -dva govora, deklamacija, dve igri: „Pravica se je skazala“ in „Proti domu.“1 Vstopi-na: sedeži 1 K, stojišča 30 v;, za ude, 20 v.
Gomilsko. Tukaj se vrši y nedeljo, dne 1. septembra veliko javno zborovanje glede železnice Polzela—Motnik—Kamnik. Poročali bodo/ načelnik okr. zastopa vranskega ter železniškega odbora Franc Zdolšek, drž. in dež. poslanec dr, Iv. Benkovič in deželni poslanec Terglav.
Sevnica oto Savi. Tukaj se vrši v, ponedeljek ;;ne 30. t. m. razstava in premiranje živine iz okraja.
Koroško.
Ljudstvo naj govori!' Grozen Škandal, ki se je dne 23. julija zgodil v Selah, bo našel v kratkem pravi odmevi! Mi (nalašč ne govorimo doslej o tem, ker čakamo na sodbo ljudstva^! Potem bomo svoje povedali! Slučaj je vnebovpijoČ! Selska občina je po čisto izredni Zaslugi gospoda dr. Brejca izvojevala za vse koroške občine zlato pravico, da mora dež. zbor sprejemati slovenske vloge občinskih uradov. Ugnala je pri tem boju po dr. Brejcu vse oblasti, deželni odbor, državno sodišče in upravno sodišče! In v to občino pride Öudiate Grabmayr, ki je tudi ob enem okrajni glavar, ter odstavi ustmeno namah izvrstnega, poštenega, slovenskega, krščanskega načelnika krajnega Šolskega sveta! Zakaj? Ker nemški ne zna, ker se v starosti nemški ne uči, ker ni mogel reševati nemških vlog okrajnega Šol. sveta, kateremu na čelu stoji okrajni glavar Grabmayr! Seveda je mogel to le storiti na podlagi kakega dovoljenja' ali ukaza vlade! Seveda to stori sedaj v počitnicah — kakor lisica, ki ponoči vdere. Sedaj ko parlamenta ni. Sest mesecev ležijo pritožbe Selanov že v kakih predalih vlade in sej fie reši.fc. — Za
5.	septembra skliče katoliško-politicno društvo v Sele shod s sporedom: Sola v Selah. Ljjudstvo in njegovi zastopniki naj govorijo!, Okrajni glavar Grabmayr je izrecno povabljen na shod. Pričakujemo ga! Bomo yideli, kaj je bolj potrebno: da Grabmayr slovensko zna, ki je postavljen tudi za slovenske občine, ali da g. Pristovnik se zdaj taemški uči, ko dela samo za Sele, kjer nobenega Nemca ni! Bomo Šele videli, kaj na Dunaja o tem sodijo!1 Ljudstvo, pridi v obilnem Številu na shod! — Odbor katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem.
Borlje na Žili. Nepričakovano hitro je neusmiljena 'smrt prerezala' dne 18. t. m. ob y212. uri ponoči, nit življenja upokojenemu nadučitelju Janezu Pinterju. Ta dan zjutraj — bil je cesarjev rojstni dan —t ?e pokojnik pri Šolarski sv. maši Še orgljal in pel. Ponoči istega dne ga pa ni bilo več međ živimi. Zadela ga je ‘srčna kap. Rajni je bil rojen v Slovenjgradcu na Štajerskem in je kot učitelj služboval v Borljah 35 let; 'Njegovega pogreba dne 20. t. m. se je udeležilo poleg njegovih otrok tudi sosedno učiteljstvo, borijska, požarna hramba’ in mnogo ljudstva od blizu in daleč. N. v m. p.!
Kranjsko.
Kranjski deželni zbor bo najbrže sklican na dan 23. septembra,
Zborovanje Slomškove zveze, ki se vrši 2. septembra, bo letos zares zanimivo. Od vseh strani se odobruje misel, da se je določilo Brezje za ta shod, a velemikavna predavanja, ki so na dnevnem redu, bodo privabila tem več udeležencev. Na zborovanje pride tudi zastopnik moravsko-ČeŠkega učiteljstva, g. Jožef M, Kadlčak, nadučitelj, deželni in državni poslanec.
„Slovenski Narod“ je že zopet zapustila enkrat hladnokrvnost. Razburilo ga je poročilo v našem listu z dne 18. avgusta,, ki se tiče protestantovskega gibanja. Kako dolgo se pri njem to nepotrebno razburjenje vzdrži, kaže dejstvo, da je odgovoril Šele 28. avgusta na dotično notico. V tem odgovtoru nam misli „Slovenski Narod“ sugerirati na vse mogoče načine, da je bila ona znana gospa soproga dr. Tavčarjeva. Kje pa najde ^’Slovenski Narod“ njeno ime v naši notici? Ali pa ve omenjeni list za gotovo, da je, bila ona znana gospa res dr. ‘Tavčarjeva, ker to tako očitno piše? Ali ni dosti drugih' znanih dam v Ljubljani, na katere bi se omenjeno lahko nanašalo? „SI. N." nas sicer imenuje obrekovalce, s svojim odgovorom je pa je dokazal, da smo pisali resnico in povedal nam je še celo ime dotične gospe.
Skriptorjevo mesto v c. kr. licealni knjižnici v Ljubljani je razpisano. Prošnje je vložiti potom službenega mesta do 25. septembra 1909' na kranjsko deželno vlado v Ljubljani.
Nagrobni spomenik za padle 20. septembra 1908. Na kratko smo že poročali, da je v izložbi tvrdke Gričar in Mejač v Prešernovi ulici ' razstavljen osnutek nagrobnega spomenika Ivanu 'Adamiču in Rudolfu Lundru in da je ta osnutek izvršil akade-mi&ni kipar Svitoslav Peruzzi. Iz opisa pa posnamemo sledeče podrobnosti: Spomenik bo visok sedem metrov. Od te visočine odpade ha podstavek Štiri metre, trije metri pa na glavno podobo, predstavljajočo fGenija žalujoče Slovenije“1. GlaVnai podoba, in obe vazi bodeta iz kararskega tmarmorja. Podstavek in grobna plošča bodeta izdelana iz temnosivkastega kraškega kamna izr Lokev. Na grobni plošči je z brona vlit portretni relief Ivana Adamiča in Rudolfa Lundra, Spomenik bo ograjen s priprosto veriga-
sto ograjo na kamniti podlagi. Glavna podoba drži v rokah Kovinasto posodo za luč, ki naj bi se vžgala ob spominskem dnevu, na Vseh svetih dan in ob drugih primernih prilikah.
Primorsko.
Volilno gibanje, ‘na Goriškem z,a bližajoče se deželnozborske volitve Še pravzaprav ni prišlo v, pravi tok. Volilna agitacija se bo pričela intenziv. neje gibati Šele v začetku meseca septembra. Dne 2. septembra misli po poročilih liberalna kmečka stranka postaviti in razglasiti svoje kandidate. V ta namen bodo imeli strankini zastopniki sestanek dne '8. septembra v Štanjelu. Obe stranki laških Goričanov, se pa nahajajo že v hudem volilnem ognju , in vodita agitacijo neprikrito in z vso intenzivnostjo. Denarja imajo Lahoni za volilni boj kar, na kupe, ako ravno vsa njih’ podjetja po deželi propadajo. Ker ga v domači deželi ni, pa' pride preko meje neodrešencem na pomoč.
Ladjedelnica v Tržiču. Govori se, da namerava vlada nakupiti ladjedelnico v (Tržiču in jo spremeniti v ladjedelnico za vojne ladje. Vi tej zadevi se je baje ‘mudil zadnje dni v Tržiču admiral grof Montecuceoli.
Laško učiteljišče v Gradiški. Županstvo v Gradiški je dobilo te \dni ministrski odlok, s katerim se dovoljuje otvoritev prvega tečaja laškega učiteljišča z nastopnim Šolskim letom.
Razgled po svetu.
Velika eksplozija v Budimpešti/ V petek popoldne je nastala v tovarni za patrone v (Budimpešti velika eksplozija, pri kateri je) bilo sedem mladih delavcev smrtno ranjenih, več kot deset pa je dobilo hude opekline. Nesreča se je prigodila pri izpraznje-nju starih patron, ki so bili napolnjeni s črnim strelnim prahom. 'Za vzrok eksplozije se ne ve, navaja se pa od vojaške komisije, ki je stalno v tovarni, da je bil suhi zrak že preveč napolnjen s strelnim prahom in se je glavica stare Werndl-patrone radi tega vnela,- Po zadnjih poročilih je deseti težko ranjeni od sobote na nedeljo umrl*- Čudno je le to, da zdravnika judovske tovarne ,v trenotku nesreče ni bilo nikjer najti.
Realka v Šibeniku. V Šibeniku otvorijo nižjo realko, ki bo prva (srednja šola v tem važnem jugoslovanskem industrijalnem mestu.
T* pomožni sklad
za poškodovance po toči v ormoškem, ptujskem in sosednih okrajih so darovali sledeči p. n. gg.:
Zadnji izkaz . .	.
Žnpni urad Sv. Lovrenc na Drav. polju, dar
žnpljanov......................
Ravnatelj Jos. Zidanšek v Mariboru Prof. dr. Jos. Hohnjec v Mariboru . .
Prof. dr. Avg. Stegenšek v Maribora Drž. in dež. poslanec dr. Ant. Korošec v Mariboru .................................
B.	Rošpan.............................
Neimenovan iz Vranskega...............
Dar črnuških župljanov in župnika Stazinski .
Fric Repolusk, župnik v Št. Vidu nad Valdekom Kanonik Jak. Kavčič v Mariboru . .
Planinski župljani še dodali ....
Dar dražbe st. Bohorja t Celovca . . .
Župnik Greg. Potokar dar bočenskih župljanov Župni urad sv. Petra in Pavla v Ptuju, dar
župljanov......................
O.	Lenart Vavpotič, gvardijan v Ptuju.
Župnija Sv. Marjeta niže Ptuja . . . xmpni urad Muta po žup. Hurt-u . . .
Žnpnik Jož. Plepelec, dar Št. Emčanov Župni urad Št. Janž pri Spod. Dravogradu .
Župnik Jan. E. Košar, dar galicijskih župljanov Župni urad Selnica ob Dravi, dar žnpljanov Gr. Hrastelj, žnpnik v Selnici ob Dravi .
Žnpni urad Sv. Daha v Ločah ....
Žnpni urad Žiče, dar župljanov ....
Dež. posl. A. Terglav milodare nabran« na
J.	Žager-jevi primiciji v Št. Pttru v Sav.
dolini...........................
Žnpnik Andrej Zdolšek, dar št. štefanskih
žnpljanov......................
O.	Alfonz Svet, dar št. vidskih žnpljanov Misjonska hiša v Ljubljani po č. g. M. Klan
čniku..........................
Žnpni urad Sv Kungota na Pohoiju....
Kaplan Jožef Tratnik, dar rajhenburških žnpljanov .............................
Župnik Mil. Šmid, dar Solčanov . .
Žnpnik Dav. Roškar, dar florjančanov .
Dekan Jož. Čižek, dar Jareninčanov Tomaž Korpar, posestnik v Oslnšovoih, milodare nabrane na g. Erhartič-evi primicyi
Žnpni urad na Hajdina...............
Župni urhd Št. Janž na Dravskem polju Davorin Agrež, kaplan, Št. Jauž na Dr. polju
skupaj . . . K 4547-31
Vsem darovalcem se v imenu ponesrečencev zahvaljuje in novim prav toplo priporoča
Jožef Ozmec,
žnpnik in deželni posl»*»'.
K	2396-95
7i	23 —
7)	20 —
Ti	20 —
H	6-
D	30 —
Ti	5 —
7)	10-—
7)	60-—
Ti	7-—
Ti	10-—
7i	1 —
7)	1000.-
*	21-50
7i	6530
Ti	10 —
7)	25 —
Ti	10-
Ti	23 —
Ti	15.—
Ti	50 40
Ti	50-98
Ti	20-—
n	45-—
n	30 —
n	46-
n	20 —
a	50 —
v	40--
v	30 —
	152 —
	25 —
	10-—
Ti	90 —
Ti	6024
Ti	28-94
n	30 —
Ti	10 —
MALA NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori.
Naznanjam, da sem otvoril vinotoč črez ulico in da točim vino domačega pridelka po najnižji ceni. Za obilen obisk se priporoča Pajk Jožef, veleposestnik, Dol pri Planini.	158
Pozor Slovenci?
Izdelujem obleke vsake vrste iz garantirano pristnega domačega in tujega sukna po najnižji ceni. Postrežba točna in solidna. Franjo Pajk, krojač, Dol pri Planini.
154
Hiša s trgovino mešanega blaga, z gostilno, prenočiščem in z malim posestvom v Podčetrtku se zaradi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj proda, ozir. odda v najem. To zadevajoča vprašanja naj se blagovolijo doposlati lastniku g. Martinu Jug, trgovcu v Št. Petru pod Sv. gorami. 155
Ndvozidana, dvonadstropna hiša,
8 let prosta davka, s popolnoma novo opravo, lepim dvorišičem in majhnim vrtom se pod ugodnimi plačilnimi pogoji v Mariboru props. Kje, pove upravništvo lista.
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Stropi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najniže cenel Najsolidnejša in točna postrežba!
Ufa debelo.	la drobno.
2MIT Cerkveni slikar
Peter Markovič
akadem. slikar v Rožeku na Koroškem
se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. ^ ^ občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, jr božjih grobov, altarnih in bandemih slik, križevih ^ ^ potov itd. vse na posebno trpežno platno in v ^ ♦♦ jako stanovitnih barvah; popravlja umetniško sta- ♦♦ Ä re umetne slike. Sprejema vsa večja dela : sli- ^ «K kanje cerkva v različnih slogih, cele notranje ^ y poprave cerkva (v tem slučaju poskrbi in posre- ^ ^ dnje vse druge umetnike in rokodelce). Cene po ^ £5	dogovora in brez vse konkurence.	ss**
♦♦
Slovenci! Podpirajte svoje somišljenike!
SMRT
doleti vsacega, ampak sreča samo tistega kateri naroči sedaj belo platno v veletrgovski hiši R. Stermecki, Celje (Štajersko).
po 36 v po 40 v. po 44 v. po 46 v. po 48 v. po 60 v. po 54 v. po 60 v.
Štajersko platno m. ...
Slovensko platno m. . .	.
Savinsko platno m. .	.	.
Vojaško platno m. ...
Domestih platno mehko m.
Gorsko platno debelo m.
Istrija tkanina, mehka m. .
Holandska tkanina, mehko m.
Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 K franko.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta
Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4'/s % brez Posojila na zemljišča po 5°/o do 51/,0, odbitka rentnega davka.	iQ z amortizacijo.
Domači hranilniki se dajejo na dom brez- Posojila na zastavo vrednostnih listin.
Osebni kredit na menice in v tekočem 1	pod najugodnejšimi pogoji.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo Konvertacija vknjiženih dolgov z na kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.	širni stroški.
” Oskrbuje svojim čt»nom izterjevanje njihovih terjatev
Brezplačno reševanje vseh zadev.
03
N -
._ H
.S ‘3
KO g
£ g Ja ° a „ -d es
® 11 ■ S — >o S
£ «
.a §
I “
.9 3
S °
o co M
3
o
& a
§ I s S
£ o
5 M "35 ao
e« > >o eo
I 'S*
a > •c .2 a ®
S I
o
60
-2
o
g-
OS
08
Lampijoni, papirnati krožniki, konfeti, serpentine, servijete, razglednice in karte za šaljivo pošto se dobivajo najcenejše in v največji izberi pri
Goričar št Leskovšek
trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem na na debelo in drobno v Celju, Graška cesta 7.
Motor-bicik
lahko kolo P H 1 i/s se proda takoj za 360 kron. — Denar se mora pri sprejetju kolesa izročiti. — Več pove Upravništvo „Straže“.

Svoji k svojim!
Maribor
Tegethofova cesta 33.
pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni.
O vo iti rt Prm p 8 slovenskimi ploščami, čistim in \JTI dilllUlUllo jasnim glasom iz najboljših tovarn.
10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Narodni dom
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letn ndobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sohe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Izvrstno domače usnje :
priporoča po najnižji ceni
Elizabeta Welle, usnjarija
vr 'Pvamn
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“.
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“.
Edino narodno kamno-
Stavbena in nmetna kamnoseška
::: obrt s strojnim obratom. :::
Izvrševanje vseh stavbenih del:
kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. :::
Specialna delavnica in podobarski atelje za nmetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brušenje, poliranje in struganje
:	kamena s stroji. :
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih^ narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih 'ali betoniranih :: rodbinskih’grobišč (rakev).::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s šamotnim ali cementnim :::	tlakom.	:::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vret v vseh oblikah. :::
Popravljanje spomenikov, udela-:::	vanje napisov v iste. :::
Založnik in iadajatdj: Konsorcij „Straž*“.
Odgovorni uradnik: Viktor Cenčič.
Tisk tiskamo sv. Grila v Maribora.