Štev. 191
V Ljubljani, o sredo, dne 28. avgusta 1901
Leto xxxu.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej	K 26'—
za pol leta >,	,, 13 —
za četrt leta „	„ 6 50
za en mesec „	„ 2'20
V upravništvu:
za celo leto naprej	K 20-—
za pol leta „	„ 10'—
za ?etrt leta „	„ 5"—
za en mesec „	„ 1'70
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
-1- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi sp
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stzne enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
(JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
-- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188.
Nekaj pouka poslancu Handiču.
Poslanec Matko Mandič se je lotil nehvaležnega dela: Oprati se hoče pred javnostjo, zakaj je on s svojimi tovariši zaradi osebe Hribarjeve razdrl edinost jugoslovanske delegacije v državnem zboru. A na tem polju si ne bo nobeden pridobil slave, kajti slaba stvar se ne da dobro zagovarjati, in tudi poslanec Mand č je mogel seči po argumentih. ki le — njega samega pobijajo.
Bilo jc v Boljuncu, kjer je poslanec Mandič — namestu da bi bil ljudstvu kai jedrnatega, poučnega, načelnega povedal — se lotil Hribarjeve zadeve. Poslanec Mandič se je drznil reči, da so pri naših poslancih odločevale osebnosti, ne pa načela, in na to pristavi: Edinost« medklice: Sramota! Doli z dr. Šusteršičem! Doli z dr. Benkovičem! — Dalje ie izgovarjal Mand č slovenske liberalce, da so Ie »namišljeni« liberalci, torej ne pravi liberalci, in je izjavil o njih po poročilu »Edinosti«:
»Namišljeni štiri liberalci dali so pismeno izjavo, da se v verskih vprašanjih pridružijo sklepom kluba, oziroma da_ ne bodo nikdar ovirali istih. (Kapelan Šonc: »Samo če je res!) Danes stoji le na gospodi iz Kranjske, da se združimo. Svečano izjavljam, da so poslanec Hribar in drugi izvoljeni na ta-kozvanem i beralnem programu podpisali izjavo. da ne bodo v verskih rečeh nikdar delovali proti krščanskim načelom našega kluba.«
Poslanec Mandič se očividno ni upal svojim volivcem povedati čiste resn:ce, ker se boji, da se ne bi tudi v Istri reklo enkrat: Dovolj slepomišenja! Odkrito povejte, kaj ste!
Poslancc Mandič bi bil moral prznati, da so pri poslanc:h »Slovenskega kluba« odločevala edinole njihova načela, ko so rekli, da ne gredo z liberalci skupaj. Breznačclni in tudi neznačajni so bili pa oni, ki so zato zahtevali neko breznačelno skupnost, da bi s^ izognili vsakemu načelnemu vprašanju in dalje slepomišili v poltcmi.
Poslanec Mandič je dejal, da so l beralci le »namišljeni«, a je vendar priznal, da so izvoljeni na liberalni program. Kako more biti »namišljen« liberalec oni, ki kandidira na liberalni program, to pojasnilo nam je pa ostal poslanec Mandič dolžan. Tudi nam ni pojasnil poslanec Mandč čudne zagonetke, zakaj so liberalci, ki so izvoljeni na kulturno-bojni liberalni program, sc v »Jugoslovanski zvezi« temu programu odrekli. Naš zanesljivi poročevalec s shoda v Jelšanah je poročal, da je Mandič to takrat razlagal tako, da so Hrvatje Hribarja »privezali«, to se pravi, da ie Hribar po razmerah prisiljen to storil.
Proti našemu poročevalcu pa zdaj Mand;č polemizira in trdi. da so liberalci prostovoljno sestavili 'n podpisali poznano izjavo o verskih vprašanjih.
Poslanec Mandič je dalje izjavil, da stoji ic na gospodi iz Kranjske, da se združimo. Mislil je seveda, da bo s tem udar i po »Slovenskem klubu«, a se jc temeljito zmotil, kajti nihče drugi, nego Hribarjevo glasilo »Slov. Narod« je pobil Mandičeve izjave o Hribarju, lir barjevo glasilo namreč popisuje v soboto 24. avgusta v uvodnem članku »Najbližja naloga«, kaj hoče Hribarjeva stranka v najbližjem času doseči.
In v tem članku čitamo sledeče:
»Sloga v tein smislu, kakor so jo včasih pri nas propagirali, je mogoča samo tam, kjer vladajo še najpriinitivnejše razmere, drugod pa n kjer. Strankarstvo samo ni torej nikaka nesreča. Nasprotno. Kier ni tekmovanja, tam nastane stagnacija in tudi mrtvilo. Slovenci smo razdeljeni na dve stranki, na napredno in na klerikalno. V obče se mora priznati, da je razvoj našega strankarstva prav srečen. Povsod na svetu velja kot polit:čen ideal, da se stvar.iajo samo velike stranke.«
Hribarjevo glasilo dokazuje dalje, da se mora ves slovenski narod razdeliti v dva tabora, in potem kliče vse liberalne frakcije, naj se združijo ter nadaljuje:
»Trinajst let je tega. kar se je prv;krat poskusilo ustvariti nekaj takega. Takrat se je namreč vršil prvi shod zaupnikov vseh narodnih strank na Slovenskem v Ljubljani. Prišli so zastopniki iz vseh dežel, a stvar sc vendar ni obnesla, kajti ni bilo enotnosti v načelih, zbrani so bili zastopivki različnih naziranj, tako klerikalci in liberalci, in to je krivo, da tist' shod ni rodil pričakovanega sadu. Sacrifizio deli' inteletto, ki so ga takrat storili liberalci, je bil brez koristi — klerikalci so kmalu pokazali ustvarjeni organizaciji hrbet in šli v klerikalni tabor.«
Tega liberalci več nečejo. ampak odločno obsojajo, da so tedaj podpisali krščansko podlago kot »sacrifizio deli' inteletto«, obsojajo torej to. kar je tudi Hribar naredil na Dunaju.
Mand:č naj zdaj bo toli odkritosrčen, da izpregovori jasno besedo, kai sodi o tem. Hribarjeva stranka javno proglaša, da hoče imeti razkol v dve stranki na vsem Slovenskem, torej se mora tudi Mandič odločiti, na katero stran da spada. Mandič je apeliral na »kranjsko gospodo«. »Kranjska gospoda« mu je v »Narodu« dovolj jasno odgovorla, da sloge neče, ampak vedno bolj organiziran boj, dokler ena stranka ne podleže. Tej stranki stoji na čelu Hribar. Videti hočemo, ali jc Mandič toliko moža. da bo pustil slepomišenje z »na-mišljemmi« liberalci, in jasno, kot se za moža spodobi, obsodil Hribarja in njegovo stranko!
54. generalni shod nemških Katoličanov.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
VV ii r z b u r g, 25. avg. 1907.
Pozdravni shod.
Za delavskim shodom se je vršil pozdravni. Slavnostna dvorana je bila tako napolnjena. da je na stotine ljudi moralo oditi. Na galeriji je bilo 1000 dam, na predsedniški tribini pa so bili škofje, duhovščina, plemstvo in zastopniki katoličanov iz inozemstva. Med odmori je igrala godba. Časnikarska tribina je bila polna dopisnikov listov, posebno iz Francije, Italije, Avstrije, Rusije, Holandskc in Amerike.
Pozdravil je shod justični svetnik dr. Thaler. Povdarjal .ie namen katoliških shodov. ki je: izravnati nasprotstva in se sporazumeti s poštenimi drugače mislečimi, na drugi strani pa: nastopiti za svobodo in versko avtoriteto cerkve, za najvišje svetinje narodove in za blagor obitelji, ki je podlaga družbi. V tem smislu so katoliški shodi neizmerno mnogo storili. Preprečili smo, da sc ni razkristjanila šola, ščitili smo gospodarsko šibkega, izkušali povzdigniti gospodarski in kulturni položaj preprostega ljudstva, odvračali pa od nas vsako demagoštvo. gojili pravo domovinsko ljubezen (Bravo-klici). Zato bomo katoliške shode vedno češče sklicevali in sredi verskega indiferentizma v naši dobi pokazali, kako čili, mladeniški in neumorni so katoličani. Nastopali bomo za nedotakljivost posvetne in nadsvetovne avtoritete, pa bomo branili tudi svoje pravice in svoboščine (Živahno odobravanje). Dr. Thaler pozdravi nato vse navzoče v prelepi frankovski deželi, ki je oškropljena s krvjo svetih mučeni-kov. Nato se odpošljejo pozdravi vdanosti sv. Očetu, cesarju Viljemu II. in princ-regentu Luitpoldu, ki vsi vodijo svoje podanike v duhu krščanstva in pravičnosti. (Dolgotrajno ploskanje.) — Drugi govori prvi župan mestni, kraljevi dvorni svetnik von Michel, ki pozdravi navzoče prisrčno kot goste lepega Wiirzburga. P. grof Galen pozdravi shod v imenu avstrijskih katoličanov. Pročodrimsko gibanje se je v verskem in v političnem oziru popolnoma ponesrečilo. Delalo se bo, da ta duh iz Avstrije čisto izgine. Za to jamči že ime Lucgerjevo. Pcstalozzi pozdravi shod v imenu švicarskih, Brighton v imenu ameriških, Erzberger v imenu berolinskih katoličanov.
Prvo sklepajoče generalno zborovanje.
Pročodrimsko gibanje ponesrečeno.
Najprej pontifikalna maša. Ob pol 10. uri ob veliki udeležbi prvo sklepajoče generalno zborovanje. Profesor Henner iz Wiirzburga
pozdravi shod. Izvaja: Močno gibanje se danes pojavlja, ki hoče krščanstvo pojmovati zgolj kot pojav v vedno se menjavajočem razvoju verske zavesti, kot zgolj zgodovin-skoverske vrednosti, ki sc mora sedaj umakniti napredku moderne kulture. Katoliški shodi nimajo nasproti temu pomen dokazati, kako večnomlado in oživljajoče je krščanstvo, ki oploja vse moderno posvetno življenje in brez katerega .ic vsak napredek in zdravi razvoj nemogoč. Zato so katoliški shodi prava živa apologetika. (Odobravanje.) Katoliško prepričanje v nas pa je tudi prilagodeno posebnostim našega nemškega pokoljenja. Kakor je saksonski divni pevec nekoč v svojem »Hei-landu« slikal Kristusa kot kralja, a|X)stole njegove pa kot vojščake, tako tudi mi poleg duhovske spoštujemo posvetno oblast, pa kot možje svobodni. (Viharno odobravanje.) Čisto napačno je mnenje nekaterih, da germanstvo in krščanstvo ne harmonirati, nasprotno: Obadva združena sta ustvarila eno največjih in najvišjih kultur v ccli Evropi! Kakor umetno glasbeno delo so naši katoliški generalni shodi — toliko različnih tonov, temperamentov in strok, združeni v eno samo harmonijo, pojoč eno melodijo, vglašeuih na en motiv: Kristus včeraj, Kristus danes in Kristus na vekomaj! (Burno odobravanje.) Po izvolitvi predsedstva (glej včerajšnje poročilo) in formalnostih utemeljuje justični svetnik dr. Porsch predlog, naj se svetemu Očetu ob priliki njegovega petdesetletnega mašniškega jubileja pošlje velika svota, kar je z navdušenjem sprejeto.
P. Avguštin grof Galen poroča nato o pročodrimskem gibanju v Avstriji. Od 1. 1901. število odpadnikov konstantno pada. konver-titov pa narašča. Pročodrimsko gibanje so izkoristili socialni demokratje in svobodo-misleci, ki razvijajo na Češkem živahno agitacijo za to, da se ljudje vpišejo kot brez-konfesionalci. Proti temu treba velike politične akcije in organizacije. Bonifacijevo društvo se temu gibanju uspešno ustavlja. Treba bo še dalje podpore od nemških katoličanov.
Prvo javno zborovanje.
Predsednik Fchrcnbach govori pred ogromnim občinstvom o idealih katolikov v javnem življenju. Konštatira slogo med duhovniki in laiki. (Oodobravanje). I^ovdarja, da se na shodu ne bo govorilo o poštenih kristjanih druge konfesije — nikogar se ne bo žalilo. (Dolgotrajno odobravanje.) Sivolasi škof wurzburški. oduševljeno pozdravljen, označi za namen shoda, raznetiti, gojiti in povečati ljubezen, tako medseboj kakor tudi do drugih. Borimo se proti zmotam, ne proti zmotenim. Generalni shod naj vnovič v nas poživi ljubezen do cerkve, rodbine in države. (Bravo-klici.) Škof podeli nato shodu svoj blagoslov. Dr. Meyenberg iz Luccrna govori potem o »religiji in konfesiji«, opat Norbert pa o misijonskem delovanju cerkve.
L1K6K.
BoskervlllsKI pes.
Roman. — Angleški spisal Conan Doyle.
(Dalje.)
Pospešia sva korake, da sva skrajšala razdaljo, ki naju je ločila od onih dveh gospodov, za polovico. Sledila sva jima po Oksfordski in dalje po Regentski cesti. Enkrat sta obstala in si ogledala izložbo, nakar je storil Holmes istotako. Trenutek nato je vzkliknil zadovoljno; sledil sem njegovemu hitremu pogledu in sem zagledal, da se je začela pomikati kočija, ki je stala na oni strani ceste na mestu, kjer sta stala ona dva, počasi naprej. Notri jc sedel mož.
»To je naš mož, Watson! Naprej! Vsaj oglejva si ga natančno, če že ne moreva storiti več!«
Isti trenutek sem opazil košato brado in dvoje bodeč h oči, ki so gledale skozi stransko okno kočije na naju. Neposredno nato so se dvignila vratca na krovu kočije in mož ic nekaj zaklical vozniku, nakar jc oddirjala kočija po Regentski cesti. Holmes se je hitro ogledal po kaki drugi, ali nobene prazne ni bilo blizu. Nato jc tekel v divjem diru skozi cestno gnečo za vozom, ali voz jc bil žc predaleč in kmalu ga ni bilo več videti.
»Tu imava!« je rekel Holmes pikro, ko se jc zopet prcril izmed množice voz. »Ali sc je že kdaj slišalo o taki smoli in še o taki neumnosti po vrhu? Watson. Watson, če si
vesten človek, moraš o tej neumnosti tudi poročati in jo postaviti nasproti mojim uspehom!«
»Kdo je bil oni človek?«
»Še ne sanja se mi ne!«
»Ogleduh?«
»Hm, po vsem, kar sva slišala, je bil Baskerville, odkar je prišel v London, očividno od nekoga ostro opazovan in stražen. Kako bi mogel sicer dotični tako brzo vedeti, da se je mladi mož nastanil v Northumber-land-hotelu? Če ga je zasledoval prvi dan, tedaj ga bo zasledoval — tako sem sklepal — tudi drugi dan. Morda si opazil, da sem stopil dvakrat k oknu, ko je čital dr. Morti-nier svojo povest?«
»Spominjam se.«
»Pogledal sem, če je kdo po cesti hodil in čakal, pa nisem mogel nikogar opaziti. Opraviti imamo z zvitim človekom, Watson. Vsa stvar je zelo resna; nisem sicer šc prišel do tega, ali imamo opraviti s prijaznim ali sovražnim elementom, ali vedno moram paziti na »kako« in »zakaj«. Ko sta odšla najina obiskovalca, sem šel takoj za njima, ker sem upal. da bom dobil njunega skrivnega opazovalca. To mora biti zvita buča, ker sc ui zanesel na svoje noge, ampak si je vzel kočijo, da sc je lahko po potrebi peljal za njima ali pa ju je prehiteval, nc da bi bil sam opažen. Ker jc naredil tako, si jc pridobil šc to prednost, da jima bi takoj lahko sledil, če bi morda tudi vzela koč'jo. Sicer ima pa to tudi eno očividno neugodnost.«
»Napravi ga odvisnega od kočijaža.«
»Čisto prav.«
»Kaka škoda, da si nisva zapomnila številke!«
»Moj ljubi VVatson, čeprav sem se vedel kakor pravi tepec, tega si pa vendar ne do-mišljuješ resno, da bi pozabil pogledati številko? Naš mož ima številko 2704. Ali to nama v tem trenutku ne more prav nič koristiti.«
»Ne morem si misliti, kaj bi mogel šc več storiti.«
»Moral bi se v trenutku, ko sem zagledal kočijo, obrniti in iti v nasprotni smeri, dokler bi nc dobil prazne kočije. To bi lepo mirno najel in nato bi moža lahko sledil v primerni oddaljenosti, ali še boljše bi bilo, če bi se peljal pred Northumberland-hotel in bi tam čakal. Če bi se potem peljal naš neznanec za mladim Baskervillc-jcm, tedaj bi ga premagala z lastnim orožjem in bi lahko videla, kani bi šel dalje. Zahvaliti se imava torej nepremišljeni prenagljenosti, ki jo jc najin na-nasprotnik izrabil z izredno hitrostjo in odločnostjo, da sva izgubila moža izpred oči. Sama sva kriva tega.«
Med tem pogovorom sva šla počasi po Regentski cesti in dr, Mortimcrja in njegovega druga ni bilo nikjer videti.
»Kakšen namen naj ima, da greva še dalje za njima,« jc rekel Holmes. »Pes, ki ju je sledil, je izginil iu se ne bo več vrnil. Pre-udariti morava, kakšne karte imava še v rokah in kako ž njimi najlažje dobiva igro. potem je pa treba odločno začeti. Ali bi mogel ti pred sodnijo pričati, kakšen obraz je imel mož v kočiji?«
»Z gotovostjo bi mogel opisati samo brado.«
» Jaz tudi — in iz tega sklepam, da je bila brada skoro gotovo ponarejena. Pameten mož, ki jc pri tako kočljivem podjetju, rabi brado Ic za to, da skrije svoj obraz. Stopi z mano notri, VVatson!«
Stopil je v enega izmed uradov »ekspres-nega društva za posle« m poslovodja ga jc pozdravil z veliko prisrčnostjo.
»O, kakor vidim, WiIson, še niste pozabili malega slučaja, ko sem bil v prijetnem položaju, da sem vam mogel pomagati.«
»Prav gotovo ne bom nikdar pozabil! Rešili ste mi dobro ime in morda tudi življenje.«
»Vi pretiravate, dragi moj! . . Zdi se mi. Wilson, da ste imeli med svojimi fanti nekega gotovega Cartwrighta, ki se je izkazal za časa naših preiskavanj zelo spretnega?«
»Da, gospod Holmes, še je pri nas.«
»Ali bi ga mogli dati poklicati sem? Hvala. Potem bi rad imel za ta petfuntovski ban-kovcc drobiža.«
Štirinajstleten deček razumnega, strogo izklesanega obraza jc prišel, ko je pozvon i poslovodja, in je stal sedaj v globokem spoštovanju pred slavnim detektivom.
»Dajte mi, prosim, naslovno knjigo hotelov,« jc rekel Holmes. »Hvala . . . Tukaj, Cart\vright, so imena trindvajsetih hotelov, ki so vsi v bPžini Charing Crok. Tukaj, ali jih vidiš?«
»Da!«
»Poiskal in ob skal boš vse, drugega za drugim.«
»Da.«
Povsod daš najprej vratarju pri zuna-
AVSTRIJA.
Nove vojne ladje.
Dunaj, 28. avgusta. V letošnjem proračunu mornariška uprava ne bode zahtevala kredita za nove ladje, ampak le že lani zapadli obrok za gradnjo treh novih oklopnie, ki morajo biti zgrajene kot nadomestilo »Rudolf«, »Štefan e« in »Tegetthoff«, katere izbrišejo iz liste vojnih ladij. Ker bodo nove ladje stale I.K) milijonov, lani pa je bilo dovoljenih I j 10 milijonov, bi gradili ladje 13 let, kar hi mornarici škodilo. Zato bode zahtevala uprava večje vsote, da gradbo pospeši.
Sodnijska imenovanja na Češkem.
Praga, 28. avgusta. »Bohemia« poroča, da se izvrši že dolgo pričakovano imenovanje sodnikov na Češkem v prihodnjih dneh in da bo ena četrtina pristavskih mest na nemškem Češkem izpolnjena s Čehi.
Proračun za skupno armado.
Budimpešta, 28. avgusta. Proračun za skupno armado je dogotovljen in je v glavnih potezah podoben lanskemu. Za povečanja poljskega topništva se bode zahtevalo 50 milijonov kron.
AVSTRIJA — ITALIJA.
Milan, 28. avgusta. »La Perseveranza« piše o posledicah Tittonijevega obiska na Severniku in v Ischlu: Vse avstro-ogrsko časopisje soglasno povdarja potneu Tittonijevega ob ska na Severniku. Zveza z Italijo je postala v Avstriji popularna. To je glavna posledica sestanka obeh ministrov. Nezaupanje se je umaknilo zaupanju, ki se je razširilo v masah. Prvič je razmerje med državama, kot bi moralo bit'. Trozveza stoji pomlajena in močna.
OGRSKA.
Zmaga ruinunskega kandidata. — Požari ob volitvah.
B e 1 e n y e s , 28. avgusta. Po silnem vo-livnem boju je zmagal rumunski kandidat Lu-kaciu z večino 797 glasov. Te volitve se dado z ozirom na grozno nasilje od strani Mažarov vredno postaviti ob stran volitvam v Nagy-Karolyju. Številni so bili požari ob teh volitvah, da si mora vsak razsoden človek misliti. da so lrli podneteni z namenom, in sicer od Mažarov, ker jim je šlo pri volitvah zelo slabo. Na severni strani so zažgali nekaj se-nenih lop, kar je ljudi seveda razburilo, kmalu nato pa je začelo goreti na jugu, kar je paniko še povečalo. Poslanec L.iudevit Halacz je zahteval od predsednika volivne komisije, naj volitev suspendira, a ta je odgovoril, da to stori le tedaj, kadar bode nad njim gorela streha. Ob 11. uri ponoči je izbruhml ogenj v začasni orožniški vojašnici, ki so ga pa kmalu pogasili. Proti večeru se je raznesla po Belenyesu vest. da gori bližnja vas Tar-kany. Volivci so tekli domov, a v eni uri je bil na mestu prejšnje vasi le kup pepela. Baje se je ponesrečilo več ljudi. Zažgali so tudi Mažari, da onemogočujejo volitve in pa vržejo ua Rumune odij barbarskega nasilja in maščevalnosti.
Katoliški shod v Pečuhu.
P e č u h . 28. avgusta. Včeraj je imel katoliški shod drugo sejo, v kateri je govoril kanonik poslanec Černoch o pravicah cerkve do šole. Odločno je nastopil proti podr-žavljenju šole. Profesor Goicseni je zahteval prost katoliški pouk, ki bi okrepil katoliškega duha. •— Predsednik shodu je naučni minister grof Apponyi, ki je povdarjal pomen ogrskega nacionalnega duha v pouku in verstvu (!). — Da bi vendar enkrat ogrski katoličani se rešili teh svojih Apponyjev in Zi-chvjev!
OGRI PROTI DR. BENKOVIČU.
Budi m p e š t a, 27. avgusta. V »Egy-etersu« se vseučiliščni profesor Kmety hudu-je na dr. Benkoviča, ker je posetil kongres stranke prava v Zagrebu in govoril za ločitev od Ogrske. Kmety napada bana, ker ni »sodrgo« razgnal.
Budimpešta. 27. avgusta. »Pesti Hirlap« piše, da je stranka prava v Zagrebu sklenila kralja zapoditi in si izvoliti svobodno novega iz hiše habsburške. (Volitve v Beleny-esu so Mažarom očito zmedle možgane.) •
njih vratih šiling. Tu jc triindvajset šilingov.«
»Da.«
»Rekel mu boš, da želiš videti zavrženi papir od včeraj. Rekel boš. da iščeš važno brzojavko od včeraj, ki je bila napačno dostavljena. Razumeš?«
»Da.«
»V resnici boš pa iskal srednji list včerajšnje številke »Times«, iz katerega so s škarjami izstrižena nekatera mesta. To je mesto, za katero se gre. Lahko ga boš spoznal, kajneda?«
»Da.«
»Vratar zunanjih vrat bo vselej poklical vratarja veže; temu boš dal istotako šiling. Tu je še triindvajset šilingov. V dvajsetih slučajih izmed triindvajsetih ti bodo rekli, da so vsebino papirnih košev sežgali ali na kak drugačen nač n spravili proč. V drugih treh ti bodo pa pokazali kup papirja in v njeni boš iskal dotični list iz »Times«. Verjetnost, da ga boš našel, jc jako majhna. Tukaj je še deset šilingov za kake druge stroške, na katere nc mislimo. Do danes zvečer mi pošlji brzojavno poročilo o svojem uspehu na Bakcrsko cesto. — In sedaj, Wat-son, morava še brzojavno poizvedeti o iz-voščeku št. 2704. potem pa pojdiva na Bond-ski cesti, da si okrajšava čas do tedaj, ko morava biti v hotelu!«
(Dalje.)
MAROKO.
Sultan Muley Hafid.
London, 28. avgusta. Iz Tangerja je došla vest, da je novi sultan imenoval že svoje ministre. Naročil je baje domačinom v Casablanci, naj Francozov pred njegovim prihodom nc napadejo. Razglašenje Muley Hafida sultanom je v Fesu znano, a govoriti si o tem ne upa n:hče.
Položaj v Fesu.
Ta n g e r. 28. avgusta. Francozi, Angleži in Španci so mesto zapustili 24. t. in.; 27. t. m. pa so odšli še Nemci in Italijani. Za varnost begunov je bilo vse potrebno ukrenjeno. V Laraš, kamor so bežali Evropejci, se poda francoska križarka »Du Chayla«, da jih vzame na krov.
Položaj v Casablanci.
Pariz, 28. avgusta. Philibert brzojav-lja, da so bile naznanjene v okolici mesta čete jezdecev. Vendar vojaki, ki so preiskali kraj, nikjer niso naleteli na sovražnika. Španci, ki še vedno bivajo v mestu, so pred maroškimi vrat; postavili stražo, ne da bi o tem obvestili poveljnika mestne brambe. S to zadevo se sedaj peča Drude. V mestih ob obali vlada sedaj mir.
Maroški vojaki groze.
T a n g e r. 28. avgusta. Tukajšnja maroška posadka je nastopila z grožnjami, ker ni dobila plačila. Maroški vojni minister, ki ni imel nobenega denarja, se je obrnil na francoskega pooblaščenca, ki je preskrbel, da se je zaostala mezda izplačala vojakom in preprečil upor.
V.šji policijski nadzornik za Maroko.
B cm. 28. avgusta. Višji policijski nadzornik za Maroko, polkovnik Miiller, je izbral za svojega ordonančnega častnika konjeniškega poročnika Arturja de Puryja, atašeja pri švicarskem poslaništvu v Washingtonu. — Zvezni svet je to volitev potrdil.
Nemčija — Francoska.
Pariz. 28. avgusta. »Matin« piše z oz;-rom na sestanek Čambona z Biilowom v Norderney, da med Francosko in Nemčijo glede Maroka ne vlada nikako nesporazumljenje.
PRAVOSODNA REFORMA V MAKEDONIJI.
Sofija, 28. avgusta. O načrtu pravosodne reforme v Makedoniji se poroča sledeče: Po načrtu Avstrije in Rusije naj bi se v Solunu ustanovil kasacijski dvor, ki naj bi presojal razsodbe v Makedoniji, po potrebi razveljavljal ali pa prilagodil modernim pravnim nazorom. Načrt namerava zopet vpeljati mirovna sodišča, kot so obstojala pred ustavo. kjer bi ljudstvu sodili od njega samega iz njegove srede voljeni sodniki. Skoro gotovo utegne Turčija kolikor lc mogoče ovirati izvedenje te reforme. — Kot pojasnilo k dogovoru med Aerenthalom in Tittonijem glede pravosodne reforme v Makedoniji se dodatno poroča, da je bil v Desiu govor le o albanskem vprašanju in se je doseglo popolno sporazumljenje. Da zato o tem ni bilo treba več razpravljati. Med sestankoma v Desiu in na Severn;ku sta izdelali Avstrija in Ruska načrt pravosodne reforme v Makedoniji, ki naj bi se izvedla in stala pod nadzorstvom vseh velesil kot makedonsko orožni-štvo. Italija je načrt načeloma odobrila, pridržala pa si jc konečno sodbo o nekih posameznostih, ki sta jih obravnavala Aerenthal in Tittoni na Severniku. Tako je sporazum Italije in Avstrije popoln in brezpogojen."
RUSIJA.
F r a n k o b r o d , 28. avgusta. »Frankfurter Zeitung« poroča, da so oficielna poročila o razpravi proti zarotnikom neresnična; nihče izmed obtožencev ni priznal svoje krivde. Dokazi sod šča sc opirajo edinole na izjave enega obtoženca, ki so ga pregovorili, da je podal lažnjive izjave. — Car po daljšem času zopet pride v Peterburg, kjer bode prisostvoval posvečenju cerkve v spomin umora carja Aleksandra II. Ministrski svet ic sklenil, da sc na Sibirski železnici položi še drugi tir. O predlogu bode sklepala tretja duma. Grof Witte prevzame predsedstvo ravnateljstva ruske banke za zunanjo trgovino.
RUSKA VLADA PROTI KATOLIŠKEMU GIBANJU.
V i 1 n o , 25. avgusta. Ruska vlada je pozvala na odgovor v Peterburg vilcnskega škofa Edvarda barona Roppa. Poljsko in litovsko občinstvo je jako razburjeno zaradi tega dogodka. Podobni pozivi se končajo navadno z izgnanstvom v Sibirijo. Na kolodvoru se jc ljudstvo jokaje poslavljalo od škofa.
Škof Edvard baron de Ropp je silno delal za krščansko-socialne organizacije.
CAMBON-BULO\V. Časnikarski glasovi o sestanku med kancelar-jem Biilowom in francoskim poslanikom Cam-
honom v Norderneyu.
Pariz, 28. avg. »Agcncc Havas« pri-občuje o sestanku sledečo noto: Poslanik Cambon .star prijatelj Biiknva, se jc ž njim sestal v Norderneyu. Sestanek je bil kar naj-prisrčnejši. Oba sta sc strinjala in izrazila upanje, da je razmerje med obema državama izvrstno.
Pariz, 28. avg. »Figaro« izraža mnenje. da se bodo posledice boljšega razmerja med Francosko in Nemčijo pokazale bolj na finančnopolitičncm kot na političnem polju. Francoska bode morala vendar paziti, da nc bode samo dovoljevala, ampak tudi vlekia koristi.
Pariz, 28. avg. »Matin« piše, da ni med Francosko in Nemčijo v maroškem vprašanju niti najmanjšega nesporazumljenja.
Pariz, 28. avg. »Echo de Pariš« poroča, da se na sestanku v Norderneyu ni govorilo o odškodnini Nemcev v Casablanci. To vprašanje se bode rešilo diplomatskim potom in ne bode napravljalo težkoč.
ZAROTA NA PORTUGALSKEM.
Madrid, 28. avg. Policija je zasledila pri hišnih preiskavah v Lissabonu, da se je nameraval atentat na portugalskega prestolonaslednika 28. septembra.
MORENGA.
Opasni položaj v nemških kolonijah.
B e r o 1 i n , 26. avgusta. »Deutsche Ko-lonialzeitung« poroča: Pogumni voditelj vsta-šev Morenga, s katerim so se naše čete borile od leta 1904 do 1906, je s 400 možmi udri na nemško jugozahodno afriško ozemlje. Ba.ie ima 150 pušk in mnogo klavne živine seboj. Mala četa ne sme Nemcev zapeljati. Več kot 400 mož Morenga nikoli ne imel s seboj, ker tudi Nemci v teh pogorjih in po planjavah, kjer povsod primanjkuje vode, ne morejo porabiti večjih vojaških kolon. V teh nepredor-nih, globoko razjedenih gorah je zveza med kolonami nemogoča. Operirati zamorejo le male čete. V koloniji se položaj smatra za zelo nevaren in se pričakujejo vroči boji. Morenga bo v prvi vrsti začel napadati transporte patrulje in straže, kolon se pa bo izogibal, razun če se mu bo posrečilo zvabiti jih v kotline in soteske. Ako se Morengi pridruži hotentotski vodja Ivan Christian, potem so dolgi boji neizogibni.
VZHODNA CERKEV POD TURŠKO OBLASTJO.
Carigrad, 26. avgusta. Turška vlada zahteva, naj se takoj odpokliče grški škof v Katerini, ker litijska proti Kucovlahom. Grškemu metropolitu v Seresu je vlada prepovedala potovati po škofiji, da ne bi delal grške propagande. V zadnji seji sinoda se je sklenilo turški vladi izročiti protestno noto zaradi preganjanja grške cerkve. Sinoda bo patri-jarhat sist:rala, odgovornost naj nosi turška vlada. Turška vlada sinodu tudi noče dovoliti. da bi povabil k svojim zasedanjem v svrho verskih vprašanj metropolita alcksan-drijskega in jeruzalemskega.
ANGLEŠKA.
L o n g f o r d, 28. avgusta. Poslanec Far-rel in 40 drugih oseb je bilo aretiranih, ker so bile več ali manj v zvezi z nemiri na Irskem.
—	Višja zbornica je z 98 proti 54 glasovom sprejela zakon, ki dovoljuje oženiti se s sestro pokojne žene. — Višja zbornica bode naj-brže danes odgodena.
ANGLEŠKA MORNARICA IN LETOŠNJE VAJE.
Nova velikanska ladja »Temeraire«.
London, 26. avgusta. 15. oktobra se začno mornariške vaje v Severnem morju pod vodstvom admirala kanalske eskadre lorda Charles Beresforda. Trajale bodo dvanajst dni. Udeležilo se jih bo 25 bojirh ladij. 15 križark, 6 malih križark in 48 torpedolov-cev, razdeljeni h v štiri divizije. 28. in 30. avgusta bo ladjevje napadlo Portsmouth, v katerem bo zbrana vsa posadka, kakor v vojnem času. — 24. t. m. je bila spuščena v morje tretja ladja razreda »Dreadnought« — »Temeraire«. (Ta razred šteje zdaj torej ladje »Dreadnought«, »Bellerophon«, »Temeraire«.) Z zgradbo »Temerairovo« so začeli 1. januarja t. I. O konstrukciji tega morskega velikana je malo znanega. Večji je kot »Dreadnought«, ima namreč 18.650 ton vsebine, je dolg 526 črevljev, širok 82 črevljev; njegovi stroji razvijejo 23.000 konjskih moči in podelijo ladii hitrost 21 vozljev v uri. Moštva bo na tej ladji 774.
NA DALJNJEM VZHODU. Azija za Rusijo mrtva. — Japonska Koreja.
Peterburg, 26. avgusta. »Peterburg-skija Birževija Vjedomosti« poroča o položaju na Daljnjem Vzhodu sledeče: Ruski osva-jalni načrti v Aziji so pokopani. Največji njihov zagovornik, stvaritelj Daljnega in Port Arturja, oče rusko-mandžurskega gibanja, grof Sergcj J uljev ič Witte, .ic danes v politiki mrtev. Kar se jc v ruskih listih pisalo o drugi vojski z Japonsko, je bil gorostasni nesmisel, razširjen zato, da se prevara patriotične kroge. Pogodba, pred par leti sklenjena z Japonsko, izroča Daljnji Vzhod popolnoma vplivu Japonske. To se je pokazalo prav posebno sedaj, ko so si Japonci na nečuveno barbarski način osvojili Korejo, deželo »jutranjega hlada«, kjer jc živelo miroljubno ljudstvo po postavah Konfucijevih, kjer se je zelo redko kri prelivala in se je le malo nasilstev zgodilo. Pred 12 leti so Rusija, Francoska in Nemčija protestirale proti simonoseški pogodbi, ki jc izročila Korejo vplivu Japonske, danes sc nihče ui zganil. Korejski cesar je marijoneta, ravnotaki papirnati vladar — roi de carton
—	kakor egiptovski kedive nasproti Angležem. V Korejo sc bo izseljeval preobilno se množeči japonski naraščaj, tu sc bo razvila trgovina, tu bo torišče japonske eksportne politike. Za Korejo pride na vrsto Mandžurija, potem pa sc začne gospodarski boj s Kitajsko.
Cerkveni letopis.
Ozdravljenje Marije Finžgar ua Brezjah.
B o I e z c n. Kakor posnemamo iz zapisnika ozdrav-Ijenke, ki ga je sestavila po letošnjem Velikem šmarnu z ozdravelo roko. je bila ista bolna okrog tri leta. Vsled notranjih bolezni
tii ves ta čas mogla drugega užiti kakor mlečne jedi in kako mehko kuhano jajce; zadnjih 18 mesecev je bila vsa njena hrana mrzlo mleko, ki ga je večkrat po malem popila. Kadar ji je bilo izredno dobro je užila na dan tudi dve jajci. Pa še več dni je bilo takih, da ne le jajec, marveč tudi mleka ni mogla. Ko je bila leta 1906 od 5. do 16. februarja v bolnišnici na kirurgičnem oddelku, je vsako jed in tudi mleko in zdravila takoj vrgla nazaj. Zadnje tri dni v bolnišnici ni užila ničesar drugega kot led, in so se ji še po ledu dvigale želodčne tekočine, da jih je bljuvala. Trikrat v bolezni daljši čas ni razen sv. hostije doma prav ničesar užila in sicer prvič začetkom oktobra
1906	štiri, drugič v letošnjem postu šest iti tretjič neposredno pred letošnjim Velikim šmarnom, kakor je sobotni »Slovenec« že poročal, celih trinajst dni. Ker ni bila bolna samo na želodcu in črevesu, marveč tudi na srcu, kakor pravi, zato se je niso v bolnišnici upali operirati, marveč so pisali na očeta, da pride ponjo, ker je neozdravljiva. V koliko je dekle to notranjo bolezen na Veliki šmaren izgubila, to čeloma prepuščamo zdravniški sodbi. Sama, njen oče, njena dva brata in dekla-strežnica zatrjujejo in so pripravljeni s prisego potrditi, da prej celih zadnjih 13 dni skup ni nič jedla, bila vmes večkrat nezavestna, da je komaj tiho malo govorila, da je bila nezavestna, ko so jo na Veliki šmaren oblačili za cerkev, da se med vožnjo v cerkev ni zavedala in se je zavedla šele pri Marijinem oltarju, da ji je postalo pri darovanju zopet hudo slabo, da se je pa koncem povzdigovanja zbrihtala, da jc od tedaj pri zavesti, da ves čas govori z lahkoto, da jc vsak dan užila po večkrat mleko in zdaj že kake tri dni sem tudi po eno jajce dopoldne in eno popoldne ter ne vrže več nazaj, da tudi spi nekoliko iu lahko tudi na obeh straneh leži; poprej je pa skoro tri leta le na hrbtu ležala in spala le izjemoma kdaj in to le proti jutru. Ozir notranje bolezni mi nevešči v zdravilstvu ne moremo dalje izvajati; pripomniti smemo le še, da pet zdravnikov strokovnjakov na kirurgičnem bolnišničnem oddelku ni moglo doseči, da bi kaka stvar v njej ostala; povdarjati smemo še, da je učeni zdravnik, ki jo je zdravil prvi in zadnji, rekel dekletu pred dvema pričama: »Zdravil, da bi jih noter jemala, ni za te nobenih več; tudi za kako poboljšanje ne!« Torej je bilo notranje stanje pred 15. avgustom pač nad vse žalostno, saj so sosedje že osemkrat ob njeni postelji čakali na smrt.. — Lažje je presojati zunanjo bolezen. Poslušajmo, kako piše dekle, ki je slišala poleg sodbe petih zdravnikov v ljubljanski bolnišnici še štiri, ki imajo mnogoletno zunanjo prakso: »Leva noga me je zelo bolela že več kot tri leta sem. Suš 1 se je v njej mozeg in kite. Letošnje leto v postu mi jo je še bežjast tako čisto končala, da se ni nikjer prav nič vdala. Trda je bila kakor kamen, mrzla kakor led in zelo zatekla. Čevlja že nisem nanjo obula nekako od 1. marca 1907; imela sem jo lc z ruto obvezano. Koncem marca
1907	so mi oskrbeli dve berglji, da sem se tako mogla sama premikati. Letošnjo pomlad so me večkrat peljali k zdravniku. Izjavil je prej še dvema pričama, da se ne bo noga nikjer več vdajala, da tudi ne bom mogla nikdar več nanjo stopiti. Rekel je, da jo bo elektriziral le v ta namen, da morda s tem doseže polagoma, da bom vsaj kdai mogla na postelji tudi malo sedeti. Peljali so me nato dvakrat k elektriziranju, pa pomagalo mi ni nič. Sedeti nisem nič mogla že nad pet mesecev pred ozdravljenjem. Šest tednov pred ozdravljenjem sem šla po bergljah navzgor po stopnicah; pa izpodrsnilo mi je in padla sem vznak nazaj ter obležala nezavestna. Zavedla se nisem 24 ur. Od takrat pa do Ve-l.kega šmarna sem bila navezana na posteljo; zato me je život kar pekel, posebno, ker sem ležala lc na hrbtu; delale so se že rane. Zadnje tri tedne si nisem mogla z rokami prav nič pomagati, ker so bile zelo otekle, težke in trde, da jih nisem mogla prav nič predejati. Strežnica ali mlajši brat sta mi podajala mleko, kadar sem mogla uživati. V slabostih sem bila večkrat padla in si tudi glavo močno poškodovala.« — V nadaljnjem je poročevalec njen spis sam: To je pa vedno bilo, da sem v Marijo trdno zaupala; rekla sem, če mi zdravniki ne bodo pomagali, bo pa Marija, katere tudi jaz nisem nikoli pozabila. — K. letošnjemu Velikemu šmarnu je zaupanje še bolj raslo. Z mlajšim 16-letnini bratom sva vsako jutro na vse zgodaj skozi devet dni molila celi sveti rožni venec z lav-retanskimi litanijami in to trikrat ua tešče. Seve, jaz sem morala vmes velikokrat počivati. Težko je bilo — pa gotova si, da bo na Veliki šmaren lepo plačilo, sem zaupno nadaljevala to pripravo na praznik. Na Veliki šmaren so moji domači vstali ob treh zjutraj k molitvi, kakor sem jih prej naprosila. Oblekli so me nezavestno. Ko so me ob pol peti uri vzdignili s postelje na voz, sem se zavedla Ic za trenutek. Kako so me vozili do cerkve, nisem vedela. Pred oltar Marijin postavljena, sem se koj zavedla in v Marijino podobo gledala. Zelo slabo mi je bilo, mlajši brat me jc zmiraj močil; vendar do darovanja sem sc zavedla, potem pa ne do povzdigovanja sv. Krvi. Takrat sem pa hitro pokleknila, se pokrižala, sama čevelj obula. ruto pokrila, še precej lahko klečala do zadnjega evangelija, k istemu sama vstala. Po sveti maši sem šla trikrat brez pomoči po golih kolenih krog oltarja. Potem sem se z roko malo naslonila na bratovo ramo ter sc šla spovedat v zakristijo. Potem so me g. gvardijan iz Trsata, ki so isti čas tu bivali, na stopnicah velikega oltarja klečečo obhajali. Po zahvali sem šla sama na voz. Polno domačih in tujih glcdavccv sc jc čudilo, ker mnogi so me videli prej in slej. Zdaj sem zopet po preteku več kakor petih mesecev jedla in sede se peljala domov. Oteklina jc v cerkvi izginila.
Hodim čisto sama; tudi po stopnicah grem brez vsake opore. Roke so zdrave; svojo bolezen in ozdravljenje sem že dvakrat lastnoročno popisala s poprej tri tedne negibčno
roko---« Deklica se je šla vesela |)okazat
doslej štirim izmed svojih zdravnikov. Tisti, ki je imel največ opraviti ž njo in ni imel nobene notranje polajšave več zanjo ter je izrekel pred pričama, da bo noga vedno ne-gibčna in nerabna, ji je rekel: »Le Boga zahvali, da imaš zdrave ude ter si lahko bcrglje zapustila!«
Dnevne novice.
-+ Poslanec Mandič, tržaška »Ed.nost« 3n »Slovenec«. »Edinost« se zaletava v brzojavko v »Slovencu« o shodu državnega poslanca g. Mandiča v Jelšanah, katera navaja skoro dobesedno, kar je povedal o zvezi »Jugoslovanskega kluba« z ljubljanskim županom Hribarjem. Ona imenuje to vest »ten-dencijozno zavito«, torej jo hoče nekako utajiti, odpošilfatelja brzojavke, odnosno »Slovenca« pa postaviti na laž pred slovensko javnostjo. Mi pa pribijemo: Vse kar je bilo v isti brzojavki iz Jelšan in kar je prinesel »Slovenec« v št. 186. z dne 14. avgusta t. 1. o govoru omenjenega g. poslanca je do pičice resnično. Tako je o stvari in nič drugače on govoril, kar pričajo trije, oziroma štirje zapisniki, katere so pisali razni gospodje med govorom, kar priča lahko vsa, v precejšnjem številu zbrana inteligenca jelšanske občine, katera baš se zgraža nad strankarsko, frivolno, da, v rcsnici »tendencijozno zavito« pisavo lista »Edinost« v tej zadevi. Kar očita »Edinost« »Slovencu«, naj lepo shrani zase in obrne nase! Ne bomo pustili, da bi Hribarjevi _ zavezniki proti krščanskemu ljudstvu in "duhovščinii v Istri Hribarja popisovali drugačnega, nego je v resnici načelnik liberalne stranke v Ljubljani. Te dvojne igre mora biti konec! Cc ste libcralci, gospodje, pojdite s Hribarjem, a imejte tudi pogum, to povedati! Ce niste, pa bodite toliko moški, da izvajate posledice. Hribar je načelnik stranke, katere glasilo v Ljubljani izjavlja, da je vse krščanstvo laž in sleparija in ki dela reklamo za framasonstvo. Gospodje Mandič, Spinčič, Laginja in drugi, imejte pogum povedati svojim volivcem, da ste s tem Hribarjem združeni in da ravno zato »Slovenski klub« ne more z varni imeti edinosti. Nc zakrivajte tega, kar vsi vemo!
+ »Slovenski Narod«, kaplan Kirchstei-ger in »SimDlicissimus«. Uredniki »Slovenskega Naroda« so včeraj priobčili o »Simpli-cissimusu«, v katerega da baje spadajo karikature naših somišljenikov, neko notico, ki po pomanjkanju vsakršne dovtipnosti kaže, da se res nikjer drugod nc bi bila mogla poroditi, kakor ravno v neakademičnih možganih namišljenih akademikov v »Narodni Tiskarni«. Mi menimo, da nikomur nc more škodovati, ako pride v svinjskega »Simplicissimusa«, ker tudi še nikomur nič škodovalo ni. ako je prišel v »Narod«, ki je vendar v svinjarjenju žc davno prehitel svojega monakovskega kolega. Nasprotno pa je z liberalci. Danes prinaša brzojav vest, da je sodišče na podlagi izpričeval zdravniških izvedencev »Narodovega« kaplana Kirchsteigerja spoznalo za duševno bolnega. Duševno bolni Kirchsteigc-r zato ne bo prišel v »Simplicissimusa«, nc v »Narod«, ne v »Rdeči Prapor« in ne v »Učiteljskega Tovariša«, ki so njegov svinjski roman ponatiskavali ali pa priporočali, kajti duševno medseboj sorodni ljudje in listi drug drugega ne izdajajo. Pač pa pridejo ljudje Kirchstcigerjcve vrste, ki močno bolehajo na brezverski norosti, po daljšem dli krajšem delovanju v matrikularne zapisnike norišnic. Tisti pa, ki niso čisto znoreli, in so za svoja dejanja odgovorni, se izmerijo na antropomc-tričnem oddelku na policiji in tako fotografirajo v »Verbrecheralbunia«. To je vsekakor bolj nevarno, kakor karikature v »Simplicis-simusu«. In zato se je tudi že zgodilo, da kak slovenski »Revolveržurnalist« ni prišel niti v »Simplicissimusa«, ampak v — »Verbrecher-album«.
. + Kapacitete. Karol Pelant, sekretar »Svobodne misli« v Pragi, je povabil v posebnem pismu na mednarodni kongres v Prago — Ivana Berdona, župana v Ricmanjih. V pismu pravi, da bi bila »velika škoda«, ako bi ne bil zastopan na kongresu, kjer bodo delegati iz celega sveta, tuda župan iz Ricmanj, ki je prvi v Avstriji, kateri je izvedel ločitev cerkve od države. To so se oče Berdon po svojih »brageših« praskali, ko so prejeli to dolgo pismo in ga nesli šomaštru prebrati. Oče Berdon zdaj premišljuje, kako on spada na svobodomiselni kongres, ko vendar v Ricmanjih opravlja službo rajnega Tobijc, ker pokopuje mrtve in pobožno moli na njihovih grobovih Očenaše. Ce povabijo v Prago še ravnokar od sodnije za norca proglašenega Kirchsteigerja, potem se bodo ponašali v Pragi zares z največjimi veleumi osrednje Evrope: Aškerc, Kirchsteigcr, Berce, Lenart Lo-trič iz Železnikov in župan Ivan Berdon iz Ricmanj. Ko bo kongresa konec, ga bo župan Berdon pokopal in zmolil za grešne skupšči-narje tri Očenaše. Edino tako si jc možno razlagati povabilo Karola Pelanta, sekretarja »Svobodne misli« na očeta župana.
+ Deželnozborske volitve. Na vašo pod tem naslovom v sobotnem »Slovencu« priob-čeno notico blagovolite na znanje vzeti ter objaviti, da o namigavani kandidaturi za kr-ško-trebanjsko-žužetnberški okraj ni meni ničesar znano, ter da nisem o tem z nobenim govoril, ker sc zato sploh prav nič nc zanimam. V Ljubljani, dne 26. avg. 1907. S spoštovanjem Fr. Gombač.
-I- Kako in zakaj liberalci i/, službe odpuščajo ljudi. Franjo Jošt iz Celja nam jc poslal
sledeči popravek: Ni res, da sem s prvaškim Rebekom gost (hospitant) liberalno strankarskih shodov pri Jelenu. Res pa je, da še nikdar nisem bil gost kakega liberalno strankarskega shoda pri Jelenu. Ni res, da je moral iti Šef, ker je bil'vaš pristaš; istotako ni res, da je moral iti iz enakega vzroka Knez. Res pa je, da z nastavljanjem oziroma odpustom teh dveh uslužbencev trgovine oziroma tiskarne jaz nisem v nobeni zvezi in da meni ne pristo-jajo v tem oziru nikake pravice. Ni res, da sem nagnal moža, ki niti ni bil vaš, pristaš, ampak je storil to veliko napako, da je imel zaradi izvenslužbenih stvari slučajne pismeno zvezo z vikarjem Goriškom. Res pa je, da je dotični uradnik službo sam že davno odpovedal in prosil odpuščenja iz iste pred pretekom odpovednega roka v svrho, da napravi mesto nastopivšernu nasledniku in da zamorc nastopiti novo službo, katero sem mu jaz sam preskrbeli res je tudi. da ravnateljstvo od imenovanega uradnika ni zahtevalo povrnitve za pol meseca žc naprej prejete plače. S spoštovanjem Franjo Jošt. — Jošt seve pri vseh teh »ni res«, prikriva, koliko ima pri teh »plemenitih« delih svojo roko vmes. Mi Jošta dobro poznamo in vsi »ni res« ne prikrijejo strankarja liberalne štajerske »Narodne stranke«.
+ Somišljenike, ki se zanimajo za ureditev prodaje užigalic »Slov. kršč. soc. zveze« in drugega družbinega blaga prosimo, naj nam naznanijo svoje naslove, da jih povabimo na sestanek, ki se bo v tej zadevi v kratkem vršil. Posebno vabimo k temu posvetovanju ka-toliško-narodno dijaštvo. Dobrodošli tudi pismeni nasveti!
+ Knjižnica »Slovenske d jaške zveze« priredila je dne 25. avgusta 1907 na Suhi pri Kranju v prostorih gospoda Jakoba Basaja svojo veselico. Veselica, pri kateri je sodeloval mešani zbor predoscljskih cerkvenih pevcev pod vodstvom g. Al. Ovna. je prav dobro uspela. Vsi navzoči so bili jako zadovoljni s to prireditvijo. Igralci in pevci, oziroma pevke so svojo nalogo dobro izpolnile in razšli smo se z željo, naj nam ti mladi fantje šc kaj takega prirede. Po veselici razvila se je prav živahna zabava, pri katerej se je zapela marsikaka lepa pesem, izpregovo-rila marsikaka dobra beseda.
+ Provincijalni kapitelj frančiškanske provincije je zboroval danes v tukajšnjem samostanu pod predsedstvom preč. g. gen. vizi-tatorja P. Vendel na Vošnjaka, provincijala zagrebške provincije. Provincijalom je bil zopet izvoljen preč. P. P I a c i d F a b i a n i, kustosom P. K a I i s t H e r i c, definitorjem P. Bazilij Doli nar, P. Hugolin S a 11 -n e r, P. A n g c I u s M I e j n i k , P. A u r e -I i j K n a f c 1 j. — Kapitelj zboruje naprej.
+ Dalmatinski namestnik Nardelli je 26. t. m. odpotoval na Dunaj v zelo važni zadevi. Gre sc namreč za vladni program v letošnjem dcželnozborskein zasedanju.
—	Duhovne vaje za preč. duhovščino v rezidenciji oo. jezuitov (Elizabetna cesta 5.), bodo še vsak teden meseca septembra. Začetek je vsak pondeljek ob 6. uri zvečer, sklep pa vsak petek zjutraj. Za pravočasno ogla-sitev prosi predstojništvo.
—	Učiteljska vest. Za provizoričnega učitelja in šolskega voditelja na Colu ie imenovan g. Karol Blažič.
—	IV. shod »Zveze učiteljic« kraljevine Hrvaške-Slavonije se je vršil 24. t. m. v Zagrebu pod vodstvom prednice gdčne Milke Pogačič, Gdčna Berkič jc poročala o položaju učiteljic na Hrvaškem in v drugih državah. Učiteljica No\votny jc predavala o reformi nižjih ljudskih šol in stavila resoluciji, da se obisk podaljša na 6 let in da se odpravi po-navljalna šola in mesto nje uvedeta dva razreda, ki naj dasta pouk za praktično življenje. Gdčna Smrekar je pretresala vprašanje reforme višjih dekliških šol.
—	Saški kralj na Gorenjskem. Dne 27. t. ni. odšel je saški kralj iz Srednje vasi čez Konjšco-Velo polje na Triglav ter se vrne skozi Vrata na Koroško.
—	Iz Idrije se nam poroča: V nedeljo zvečer pogovarjal se je pred svojo hišo zidarski mojster in gostilničar Matej Morovec z natakarico o denarnem stanju svojega obrta. Dekle mu potoži, da mars:kateri pije, a ne plača. Ravno zavije 26 let stari fant iz ceste v gostilno. »Najbrž je ta-le tudi kaj dolžan?« »Da, 14 kron,« odgovori natakarica. Fanta zgrabi jeza iu da zaušnico dekletu. Gospodar si tako ravnanje na svojem posestvu odločno prepove in vrne zaušnico. Mladenič pa potegne nož in zamahne proti gospodarju. Prcrezal mu ja trebuh, da so čreva prišla na dan in Morovec je omahnil na tla. Fant ja takoj spoznal, kako daleč se je spozabil, prijel je ranjenca in ga nesel v hišo. Ubogi zidarski mojster, ki sedaj na več krajih vodi zidanje, se bori s smrtjo, fanta so pa zaprli.
—	K napadi, tržaških Italijanov na Slovence se nam še poroča: Neki visoki uradnik neke slovanske države opazoval je v nedeljo dopoludne vso demonstracijo in jc kasneje rekel: »Italijani so napadli Slovence, Slovcnci so jih pa tako naklestili, da so morali Italijani pobegniti.« In res — Slovenci so klestili predrzne Lahe, da se je človeku zdelo, da pre-metujejo Slovenci snope po kaki njivi. — Lahe seveda to peče. — Tržaška občinska delegacija jc protestirala proti slovenski demonstraciji v Trstu in je svojega predsednika pooblastila, naj pri namestništvu protestira proti »nekorektnemu« vedenju policije.
—	Sedemdesetletnica hrvaškega politika, 24. t. m. jc praznoval v Dubrovniku 70-lct-nico dr. Pero Cingrija.
—	Srbski cerkveni1 kongres je sklical začasni voditelj patriarhata v Karlovcih na 2. september.
—	Najstarejši mož v Idriji umrl. V Idriji je umrl najstarejši ondotni mož Ivan Mihcvc, star 93 let.
—	Električno železnico na Veliki Zvonar
namerava zgraditi tvrdka Redlich in Benger na Dunaju.
—	Italijansko šolo je dovolilo tržaško nainestništvo v sv. Ivanu pri Trstu.
—	Veliko veselico priredijo Italijani v nedeljo v Pulju in sicer v prid italijanske gimnazije, ki jo ondi nameravajo zgraditi.
—	Vodovod so napravili v Valdragonu pri Pulju. Pravijo, da bo po ceveh 4000 kub. metrov vode na dan steklo v mesto. Spričo vednih neuspehov z vodo v Pulju treba tudi to sprejeti z veliko rezervo.
—	Cena grozdju žlahtnine in portugalke je sedaj na goriškem trgu od 20 do 24 vin. kg. Neki posestnik, ki je pripeljal 8 q grozdja na goriški trg v mnenju, da ga dobro proda, a se mu jc ponujalo za nje samo to ceno, naložil ga je na železnico ter peljal v Celovec. Tu ga je prodal po 40 v kg. Ker stane vožnja približno le 2 K za q. se mu jc ta pot dobro izplačala.
—	Požar. V Regrški vasi pri Novem mestu se je vnel 23. t. m. proti večeru po-sestnici Ani Gašper svinjak. Čeprav so na pomoč došli sosedje izkušali požar zadušiti, se je ogenj vendarle razširil še na hišo in ga ni bilo mogoče pogasiti. Novomeška požarna hramba je mogla ogenj samo omejiti. Poleg poslopij so zgoreli tudi vsi pridelki in 180 K v gotovini. Skoda, znašajoča čez 2000 K ie pokrita le s 400 K zavarovalnine. Pri gašenju se je posebno odlikoval okrajni sluga iz Novega mesta g. Ivan Jarc. K sreči ni vlekel veter, sicer bi bila v nevarnosti cela vas. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
—	Požig. 18. t. m. je zgorela v Letencih senena lopa, v kateri je b:lo okoli 400 stotov sena in 28 plohov za pod. Lopo, lastnino kranjskega dekana vlč. g. Koblarja, je imel v najemu kmet g. Jožef Logar. Skupna škoda je cenjena na 2480 K; zavarovan ni bil niti lastnik niti najemnik. Sum, da je zažgal, je padel na s>tarja Franca Žlindro, ki se je že dalje časa klatil po okolici Gorič ter po požaru neznano kam izginil.
—	Občinski zastop proti odkrivanju. — Občinski zastop Nchanica na Češkem je sklenil na nasvet grofa Harracha posredovati in delovati na to med ljudstvom, da se isto pri pozdravljanju ne odkriva, ker je nepraktično in človeškemu zdravju škodljivo, posebno po zimi. Namesto odkrivanja naj se vpelje vojaško salutiranje. Res pameten nasvet.
Poročil se je v Medani g. Maks Dur-java iz Bovca, trgovec v Dortnuindu z gdčno Anico Mlekuževo iz Bovca.
—	Umrl je v Gorici g. Lovrenc Špes, c. kr. poštni poduradnik.
—	Premeščen je iz Gorice v Rovinj av-skultant g. A. Manzoni, iz Rovinja v Gorico pa avskultant dr. Lavrenčič.
—	Brezje. — Gasilna društva. Kot reditelji so se za pomoč domačim ognjegascem pri slavnosti doslej zglasili še lešanski ga-s:lci. Vsi, ki bi blagovolili tudi priti, bodo z veseljem sprejeti. Ume se, da bo procesija toliko lepša, kolikor več bo zastav.
—	Za slovenske polharje — in teh je še vedno lepo število — obeta biti letošnja jesen mična in zabavna, kakor že dolgo ne. Polhi so namreč vsled ugodne zime in obilnega živeža prav dobro prezimili, vsled česar je bil nj h letošnji zarod nenavadno krepek in plo-dovit. Bukvice ali žira je letos na Krimu, v Kočevskih hribih in zlasti na Gorjancih obilo; dobro so obrodili tudi lešniki, ki so — kakor znano — posebna slaščica za polhe; zato bo polšji lov ne Ie mikaven, ampak se bo tudi vrlo dobro izplačal. Polharji, torej na noge!
—	Bitka med kmeti in vojaki v Hercegovini. Mnogo vojakov 64. polka (Ogri), ki se nahaja na vojaških vajah v okolici Nevesinja, jc vdrlo s silo v kmečke hiše ter pokradlo vse, kar jim je prišlo pod roke. Kmetje, razkačeni. so napadli vojake v taboru; prišlo je do pravcate bitke, ki jc bilo v njej ubitih in ranjenih na obeh straneh do 25 oseb. »Zeit« trdi, da je to izmišljeno.
—	Iz sovraštva proti Kuenu. V dvorani poslopja za bogočastje in nauk je nekdo iz slike izrczal podob bivšega bana Knena, kar pa oblastva skrbno prikrivajo.
—	Zena je ušla kmetu Simonu Jandrišču iz Ncgova na Hrvaškem. Navzlic 45 letom se jej vroča kri še ni ohladila.
—	Cešto; agent Kristen, ki ga je dejalo ružomberško sodišče pod ključ, češ, da je med Slovaki agitiral proti madjarski državni ideji, je zopet izpuščen na svobodo, ker se mu ni moglo dokazati nobeno kaznjivo dejanje.
Častnik natepel mestnega uradnika. V topniški vojašnici v Osjeku delajo delavci razne poprave, ki jih nadzoruje mestni uradnik Kovačevič. 23. t. m. zjutraj jc prišel k njim topniški nadporočtiik Pampihlcr popolnoma pijan ter jih začel psovati, končno pa pretepati s palico. Delavci si niso upali nastopiti proti njemu. Kovačevič jc odločno protestiral proti temu, a Pampihlcr ie ukazal vojakom, naj ga drže, potem pa jc tudi njega pretepel s palico.
—	Zapuščina patriarha Brankoviča. In-ventarizacija patriarhovc zapuščine bode trajala več tednov; v njej sc nahaja jako veliko starega vina in okoli 10.000 stotov koruze. Pri zapuščinski obravnavi sta zastopana dedič in pravoslavni ccrkvcni fond.
—	Proslava sultanovega godu v Bosni. Bosenski moliamcdanci so započeli gibanje, da sc v okupiranih deželah proslavi sultanov god ravnotako, kot našega cesarja, ker jc dejanski gospodar te zemlje še vedno sultan. V Jajcu so moliamcdanci in pravoslavni skupno vložili prošnjo za dovoljenje; isto so storili mohamedanci tudi po drugih mestih.
—	Poizkušen samoumor iz strahu pred zdravniško preiskavo. V Bjelovaru sc je hotela zastrupiti neka hišina, ker bi imela iti k zdravniku, da jo preišče kot druge uslužbenke
po mestu. Nastrgala je v mlačno vodo žvep-ljenkinih glavic ter mešanico izpila. Vendar je prišel še o pravem času zdravnik, ki je 17-letni deklici rešil življenje.
—	Dr. Derschatta v Dalmaciji. V mesecu septembru pride v Dalmacijo železniški minister dr. Derschatta, da si ogleda kraje, kjer bodo trasirane nameravane proge.
—	PivovarniškI kartel. Pivovarne na Štajerskem, Nižjem Avstrijskem, Koioškem, Kranjskem in v Trstu so sklenile kartel, ki ima značaj organizacije dclodajavccv. V veljavo je stopila zveza I. t. m. Vest, da bodo morali krčmarji jemati pivo od onih pivova-ren, kojih pivo so točili ob sklepu kartelov, se dementira. Gostilničarji imajo in bodo imeli popolnoma prost«, roke, razen če preveč pri kakem podjetju ne »vise«.
—	Postojna jc od časa nastalega tifusa letos pa do sedanjega časa (računano šest tednov) izgubila povprečno pri obisku jame na dan 50 do 60 tujcev. Kar je bilo letovi-ščarjev, so pa večinoma žc vsi zbežali iz trga! To so nasledki vzorno vpeljanega vodovoda bistrih hydrotehnikov in nič manj bistre kapacitete, kakoršna je poslanec Fr. Arko z njegovim — domišljavim obrazom.
—	Škriatica je začela razsajati po Gruči in Zgornjh Prekopih v župniji Št. Jernej. Obolelo je 17 otrok; 9 jih je okrevalo, 1 umrl, 7 jih pa še leži. Baje se je bolezen zanesla s Hrvaškega.
—	Radi opeklin umrl. Posestnikova žena Antonija Hrvatin je postavila na sredo kuhinje kotel z vrelo vodo, da omije kuhinjsko posodo. 5 in pol letna hčerka je padla čezenj in se tako oparila po gornjem in spodnjem telesu, da je drugi dan umrla.
—	Domača živina na Kranjskem. Koncem leta 1906 so našteli na Kranjskem 24.289 konj, 129 mul, oslov in mezgov, 210.131 goved, 23.133 ovc. 2920 koz in 112.399 prašičev. Razen ovc in koz, kojih število je padlo, se je živina pomnožila.
—	Koliko živine je bilo 1906 na Kranjskem zaklane. V vseh okrajih je bilo zaklanih lani 27.433 goved, 30.845 telet, 16.960 ovac. jagnjet, koz in kozličev, 52.463 prašičev in 35 konj (v Ljubljani). V ljubljanski klavnici so pobili: 276 bikov, 3935 volov, 324 krav, 8523 telet, 2990 ovc in jagnjet, 2399 kozličev, 8546 prašičev in 35 konj. Veliko zaklane živine so izvozili zlasti na Koroško in v Istro.
—Srbsko žensko učiteljišče v Karlovcih se premesti s prvim septembrom v Pakrac in združi z ondotnim moškim.
—	V Krapinske Toplice je doslej došlo 4810 oseb, to je za 765 več kot lani v istem času.
—	Bivši črnogorski minister za zunanje zadeve zaprt. Bivši črnogorski zunanji minister Gavro Vukovič je zaprt, ker je na javnem shodu nastopil proti knezu in agitiral za zedinjenje Črne gore s Srbijo.
—	Turopoljski plemič Zoltan pl. Topič je po mnogih goljufijah iu pustolovščinah, izvršenih v glavnih mestih evropskih, odpeljal iz Monakovcga ženo nekega siikarja na 'Tirolsko, ž njo pa tudi njeno doto, ker mu je vedno manjkalo denarja. Prijela ga je policija.
—	Opatija — 25 let letovišče. 20. t. m. je minilo 25 let, odkar je Opatija letovišče, kar so proslavili z raznimi slovesnostmi. Isti dan so slovesno sprejeli 30-tisočega gosta, soprogo nekega ogrskega polkovnika ter jej v spomin poklonili krasen album z akvareli iz Opatije in okolice.
—	Poštne avtomate za znamke po 5 in 10 vinarjev je nastavilo poštno ravnateljstvo v Sarajevu v svojem poslopju.
—	Sleparski agent zaprt. Aretiran je 34-letni v Novem mestu rojeni agent Jožef Kolčne, ker je nekemu gostilničarju izvabil 110 K, nekemu trafikantu pa 69 K m denar zapil.
—	Nov hrvaški časnik. V Trstu začne izhajati pod uredništvom dr. Cihlara (poznan pod psevdonimom Nchaiev) nov list »Balkan«.
—	Slovenske vesti iz Amerike. Umrl je v Broughtonu, Pa., 29. julija v pittsburški bolnišnici Ivan Turk iz Ziberša na Notranjskem. — V Wankeganu sc jc poročil Josip Slana z Marijo Perne. Ženin je z Dobrove pri Ljubljani, nevesta pa iz Ljubljane. — Novo-mašnik vč. g. Štefanič, ki je bil nastavljen pri cerkvi Z. M. B., a ga župljani po hujskanju elevelandske »Nove Domovine« niso hoteli sprejeti in mu izročiti ključev, je dobil službo kot kaplan v župniji sv. Petra. — Elly. Minn. V rudniku London vposleni 16-letni Martin Stcpan jc prišel pod voz, ki mu je stri ramo in tako poškodoval oko, da je uničeno.
—	Požar v Kravicah na Hrvaškem. V Kravicah jc požar upepelil 14 hiš. ki niso bile nobena zavarovana. V Okolih je zgorelo 18 hiš, gospodarskih poslopij ter vsi letošnji pridelki. Škode je nad 60.000 kron, zavarovalnina majhna.
—	Dobavni razpis. C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje konkurenco za zagotovitev potrebščine desk, podbojev, obročev, dog in premoga za leto 1908 eventuelno tudi za leto 1909. Ponudbe je vložiti najkasneje do 30. avgusta 1907 11. ure dopoludne pri c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani. Prepis razglasa, obsegajoč množino, vrste in kakovost predmetov, ki jih je dobaviti, je v p sarni trgovske in obrtniške zbornicc v Ljubljani na vpogled. — C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo za leto 1908 oddala po javni ponudbi dobava raznega lesa, kakor železniških pragov, desk. tramov, lat, toporišč, ročnikov, oglja, metel, ciz itd. Dobavni pogoji, ponudbeni vzorci iu seznami predmetov se dobe pri ravnateljstvu v Beljaku (oddelek 3, za vzdrževanje železnic in stavbo.) Ponudbe jc najkasneje do 10. septembra t. I. 12. ure opoludne vložiti pri gori navedenem ravnateljstvu. Dobavni razpis, ki obsega natančneiše podatke, ie v pisarni trg. in obrt. zbornice v Ljubljani na vpogled.
KoroSke novice.
k Cesar na Koroškem. Za cesarjevo bivanje na Koroškem ob vajah III. in XIV. ar-madnega zbora so sestavili spored, ki so ga predložili cesarju v potrjenje. Iz Išla odpotuje cesar v sredo, dne 4. septembra ob 9. uri dopoludne in se pripelje ob 9. uri 15 minut v Breže ob 2. uri 50 minut, kjer obstane vlak 10 minut, da se predstavijo oblasti. Ob 10. uri 37 minut se pripelje cesar v Št. Vid ob Glini, kjer pozdravita cesarja nadvojvoda prestolonaslednik in načelnik generalnega štaba, podmaršal pl. Hotzendorf s častniškimi zastopniki oblastev. Hotzendorf se javi cesarju, nakar pozdravi cesarja šentviški župan
V	Celovec se pripelje cesar ob 4. uri 15 minut. Spremljala ga bosta prestolonaslednik in načelnik generalnega štaba. V deželnem dvoru bodo čakali na cesarja nadvojvoda Leopold Salvator in Friderik, vojni minister fcm. Schonaich, deželnobrainbovski minister La-tsclier itd. Ob 6. uri zvečer je pojedina na vrtu v velikem šotoru. Zvečer je napovedana v Celovcu razsvetljava, bakljada in serenada.
V	četrtek, 5. septembra dopoludne ob 10. uri obišče cesar deželno bolnišnico in umetniško razstavo. V petek, 6. decembra se poda cesar zjutraj k vajam III. in XIV. armadnega zbora. V soboto, 7. septembra, se udeleži cesar zopet vaj. Ob 2. uri popoludne odpotuje cesar čez Amstetten v Wallsee, kjer obišče rodbino nadvojvoda Franca Salvatorja.
k Cesarske vaje na Koroškem. Kdor hoče prisostvovati cesarskim vajam, si mora preskrbeti legitimacijo, ki jo izda polkovnik Arz. Prošnje se vlože po politični oblasti in se mora pripomniti, če se bo vozil prosilec v vozu ali s kolesom. Kdor si hoče ogledati Ic vaje III. armadnega zbora, naj prosi za legitimacijo pri III. armadnein zboru v Gradcu.
k Požar v Voglah pri Doberlivasi. Dne
20. t. m. med 11. in 12. uro je uničil posestivku Luki Orašu dvoje gospodarskih poslopij. Škoda znaša 20.000 kron. V štirih tednih je že trikrat gorelo pri Orašu.
Izpred sodišča.
Porotne obravnave.
Mlad ubijalec. Dnč 26. majnika t. I. se je v Pmatovi gostilni v Spod. Pirničah nahajalo več moških in ženskih gostov. Pozneje so prišli tja tudi fantje Franc Sare, 17 let stari mlinarski pomočnik Karol Zor in Ivan Zabret, prva dva iz Domžal, zadnji iz Sred. Jarš. Fantje iz Pšate so imeli voz. s katerim se je okoli pol 11. ure zvečer odpeljalo več fantov, medtem ko sta France Kepic in Ivan Hribar ostala še v gostilni. Prvi, ki je bil precej vinjen, je za mizo zaspal. Ivan Hribar je pa začel pred gostilno zabavljati, nakar je prišlo do prepira, tekom katerega je France Šare, kakor sam priznava in kakor potrdijo tudi zaslišane priče, Hribarja s steklenico z vso močjo po glavi udaril. Hribar je nato pobegnil proti Gornj m Jaršem in Preserjem. Ker je od sebe čudne glasove dajal, kakor bi tulil, šla sta mu nasproti fanta Zabret in Urbas, ki sta ležala pod nekim orehom in videla, da je imel na glavi udarec. Na vprašanje, kdo da ga je udaril, je ta odgvoril, da »Domžalci« ter tekel naprej. Videlo se mu je, da je čisto zmešan, kajti imel je prebito črepinjo, polagoma se je kri stakala v možgane in ko je nastal pritisek utisnjene črepinje na možgane vedno večji, izgubil je Hribar zavest in obležal. Drugo jutro, to ie 27. majn ka, našel ga je posetnik France Dime iz Stude na svojem polju, ležečega na trebuhu in brez zavesti. Živel je še nekaj časa, potem pa kmalu umrl, ne da bi bil prišel do zavesti. Franc Šare je bil krivim spoznan in obsojen na 3 leta težke ječe z enim postom in 1 trd:m ležiščem na mesec._
Ljubljanske novice.
Ij Razširjenje poštnega poslopja. Trgovsko ministrstvo in poštna uprava razmišljata kako bi razširila prostore za poštne urade v LjubLiani, ker je sedanje poslopje že davno pretesno. Računa se pred vsem z načrtom, zgraditi novo poslopje, staro pa prodati, v drugi vrsti pa s tem, da bi se trakt sedanjega poslopja proti Šelenburgovim ulicam podaljšal in v to svrho odkupil del Supantschitsche-vega sveta (hiše).
Ij Ljubljane ognili so sc zaradi legarja letos trije polki, kar pomeni za mesto precejšnjo gmotno škodo.
Ij Vojaki skozi Ljubljano. Danes ob četrt na 3. popoludne je korakala tržaška brigada skozi Ljubljano proti Št. Vidu. Brigadi je za-povednik generalni major Schemva (Zemva), katerega ded je bil rojen v občini Gorje na Gorenjskem. Brigada pojde preko Ljubelja na Koroško. Vojaki so izgledali silno utrujeni.
Ij Južna železnica še ne prične letos s preuredbo Južnega kolodvora in proge do Martinove ccstc.
Ij Leva struga Ljubljanice, po kateri teče voda skozi mesto, je zdaj ob suši tako okusna videti, da zadostuje pešcu, da pride na eno ali drugo nabrežje. Voda nizka, iz struge pa zijajo odprtine hišnih kanalov in iz njih ti puhti na četrt ure daleč smrad iz stranišč. To
je nekak parfum, ki naj vabi v Ljubljano menda tudi tujce, ravno ob času, ko je domačinom vsled vročine in smradu, pa prahu, vun bežati! To so sanitarne razmere, da ie za strmeti! — Ali bi ne bilo primerno strugo nekoliko izčistiti?
Ij Prememba posestva. Vilo Franca Švig-lja, mestnega uradnika, na Dolenjski cesti jc kupil na dražbi Janez Svigelj star. iz Bresta.
Ij Vojaško skladišče sc letos še ne prične graditi na Kodcljevem, nego prihodnjo pomlad.
Ij Ali je Pongratzeva cukrarna sploh še primerna za nastanjevanje vojakov? Odlični vojaški zdravniški krogi so se zelo grajalno izrekli o tej podrtiji in njenih luknjali.
Ij Javno uro postavijo v poslopju mestne dekliške šole in sicer v stolpiču. Naročili so jo seveda na Češkem; čemu tudi podpirati domače obrtnike, kaj ne, pane Hribar !?
Ij Uradno obvestilo o legarju na Kranjskem dne 27. avgusta. V tukajšnji bolnišnici sc zdravi 15 bolnikov na legarju. V Ljubljani sami so 4 bolniki v zasebni oskrbi. Ljubljanska okolica je sedaj prosta legarja. — V po-stojinsketn okraju imamo v občinah Postojna, Slap, Slavina, Št. Peter in Šmihel vsega skupaj 45 bolnikov, med temi 33 v Postojni sami. Iz kočevskega okraja je zglašenili 15 bolnikov in sicer 7 i z Male Slivnice, občina Sveti Gregor, 4 iz Zdihova, občina Mozelj in 3 iz Banjaloke. Bolnikov za legarjem v litijskem okraju jc skupno 21, vštevši 18 slučajev v Za-tičini, občina Št. Vid. Iz vseh drugih političnih okrajev Kranjske je bilo prijavljenih skupaj 6 bolnikov. Število za tifusom bolnih vojakov v tukajšnji c. in kr. vojaški bolnici znaša žc nekaj dni stalno 77.
Ij Osebne vesti. Višji rudarski komisar g. dr. Karol Horiak v Ljubljani je prestavljen kot načelnik rudarskega urada v Gradec, v Ljubljano pa pride za predstojnika g. Vincenc Strgar.
Ij Pri fnančni direkciji v Ljubljani je zasesti mesto kanclista. Želeti bi bilo, da bi se pri oddaji te službe vpoštevali v prvi vrsti domači dosluženi podčastniki Slovenci, kateri službujejo pri domačih polkih, ter zaman prosijo za nastavljenje v druge kronovine, dasiravno so izborilo kvalifikovani in zmožni obeh deželnih jezikov.«
Ij Volitve v pr dobninsko komisijo. V III. razredu so bili izvoljeni včeraj Ivan Kenda. gostilničar, Avgust Jenko, pek, kot uda; kot namestnika pa Fric Novak, restavrater iu Alfred Seidel, restavrater. Vsi ti enoglasno. Danes pa so bili izvoljeni z 166 glasovi v IV. razredih kot uda Ivan Tosti, gostilničar in Franc Šeber, tapetnik; kot namestnika pa: Anton Stciner, gostilničar, Ferdinand Primo-ž č. mizar.
Ij Tiskarna Fr. Blaž ni prodana, kakor smo pretečeni teden poročali, ker se prodajalec in kupec nista zedinila.
Ij 50 kron je izgubil neki popotnik 23. t. m. v železniškem vozu vlaka štev. 1721 od Ljubljane do Trbiža. Denar je našel izpre-vodnik Povše in ga oddal načelstvu državnega kol dvora v Šiški, kjer se denar lahko dobi.
Ij Nehnenovani dobrotnik jc daroval za revne otroke v FTzabetni bolnišnici 550 K.
Razne stvari.
Hakodate v ognju. V enem največjih japonskih mest Hakodate, ki je izza zadnje rusko japonske vojske kot vojna luka japonske mornarice splošno znano, je izbruhnil ogenj, ki je uničil skoro 70 odstotkov mesta. Vsi konzulati, izvzemši amerikanskega, so pogoreli. Število prebivalcev v Hakodate jc 60 tisoč.
Visoka plima na Japonskem. Tokio, 27. avgusta. Poročila o visoki plimi kažejo, da je provzročena škoda večja, kakor se je mislilo. Hokeido in centralna železnica sta poškodovani na več nego dvajset mestih. Sodi se, da ne bodo zadostovale svote. predvid-jene v proračunu za popravljanja, da se stroški pokrijejo. Škodo na privatni lastnini cenijo na več milijonov.
Štiri osebe vržene v ogenj. V Nižjem Novgorodu je pogorelo 15 hiš. Razljučena množica je prijela štiri osebe, katere jc sumila, da so zažgale, in jih vrgla v ogenj, kjer so zgorele.
Kaznovani češki pravni praktikanti. Vrhovno deželno sodišče na Češkem je odtegnilo 40 češkim pravnim praktikantom mesečne štipendije po 70 K. ker so se meseca julija udeležili tihe stavke čeških pravnih praktikantov in avskultantov v Pragi.
Na vojaškem strelišču. Na strelišču Hei-maskaer jc zažvižgala krogla tik ob ušesu polkovnika von Wcbcr, ki je v svojem polku splošno nepriljubljen. Stroga preiskava ni ničesar dognala.
Smrt pod vlakom. V Budimpešti je hotela soproga uradnika Kuesora stopiti v vlak, ko je že peljal. Prišla je pod kolesa, ki so jo pretrgala čez sredo, da je b;la takoj mrtva.
PREPOVEDAN SLOVENSKI OBHOD V TRSTU.
Trst, 27. avgusta. Prihodnjo nedeljo jc nameravalo slovensko tržaško »Delavsko podporno društvo« slovesno praznovati 25-
letnico svojega obstanka. Na vsporedu je bil tudi obhod z razvitimi zastavami in s sokolsko godbo na čelu iz društvenih prostorov na slavnostni prostor pri Sv. Ivanu. Policija je obhod prepovedala, ker se je bala laških demonstracij. »Delavsko podporno društvo« jc z ozirom na to prepoved svojo 25-letnico odgodilo. Značilno za svobodo socialne demokracije je, da je tudi njeno glasilo »Lavora-torc« grozilo slovenskemu obhodu in da jc redarstvo ravno radi te socialno-dcniokratič-ne grožnje slovenski obhod prepovedalo. Socialisti se javno bahajo, da je bil minolo nedeljo zadnji slovenski sprevod po tržaških ulicah. Slovcnci izjavljajo, da doslej oni niso motili'socialnodemokratičnih manifestacij po tržašk h ulicah, odslej bo pa to drugače. Uveljaviti hočejo proti soc'alnim demokratom načelo: Kakor ti meni, tako jaz tebi. Tudi Lahom ne sme biti vprihodnje dovoljena nobena slavnost več, ker je slovensko občinstvo izgubilo potrpljenje.
Z ozirom na poročila o slavnosti minole nedelje je še omenjati, da se laški poizkus, razbiti slovenski sprevod minole nedelje popolnoma izjalovil in da slovenski sprevod niti najmanje ni bil razbit. Vsa zmešnjava se je reducirala na to, da je nekaj Slovencev izstopilo i7 vrst z namenom, da so drzne zlikovce eksemplarično namazali.
Telefonska In taja« poroči
SLOVENSKA ZMAGA V OKRAJNEM ZASTOPU RADGONSKEM.
Radgona, 28. avgusta Za načelnika okrajnega zastopa radgonskega je izvoljen Anton Trstenjak, za namestnika Jakob Zetnljlč.
NAŠ CESAR BOLGARSKEMU KNEZU.
Dunaj, 28. avgusta. Cesar Franc Jožef je povodom jubileja bolgarskega kneza knezu brzojavno čestital povdarjajoč knezove zasluge za notranji razvoj Bolgar\je.
TITTONI.
Ljubno, 28. avgusta. Tittoni je odpotoval preko Judenburga.
MAŽARSKA KOALICIJA.
Budimpešta, 28. avg; Predsednik ogrskega državnega zbora Justh je izrazil upanje, da bodo diference v ogrski koaliciji kinalu poravnane. Ohranitev koalicije da je v deželnem interesu.
MAROŠKI SULTAN UMORJEN.
London, 28. avg. Nekateri fPsti poročajo, da je bi v Tanger ju maroški sultan Ab-dul Aziz umorjen. Portjena ta vest še ni.
KAZNJENCI — ROPARJI.
Pariz, 28. avg. Iz jetnišnice v Giuani je pobegnilo 30 kaznjencev. Umorili so francoskega nadzornika ječe Laurenija, oborožili se s puškami in strelivom ter sestavili roparsko četo, ki se vedno bolj množi.
KATOLIŠKI SHOD V WURZBURGU.
VViirzburg, 28. avg. Katoliški shod je dobil brzojavna pozdrava od dr. Luegerja in od avstrijskega odbora za katoliške shode.
SESTANEK RUSKEGA CARJA Z ANGLEŠKIM KRALJEM.
Pariz, 28. avg. Ruski car se sestane z angleškim kraljem v Christianijl, kamor pride tudi angleška kraljica in ruska carica-mati.
DEMENTI.
R i in , 28. avg. Oficielna »Tribuna« de-mentira vest, da ie nameravan poset avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Rimu.
Enega ali dva učenca
sprejme večje kleparsko podjetje
v Gradcu,
proti popolni oskrbi, kjer je več Kranjcev v službi. Ponudbe na upravništvo ,Slovenca" pod štev. 1888.
3 i
177o
Kopači
(v akord) se proti dobri plači sprejmejo pri zgradbi
vodovoda v Radovljici.
Mlad in spreten
trgovec
z najboljšimi izpričevali prosi takoj službe v kaki Ipecerijski ali manu-fakfurni prodajalni.
Govori slovenski in nemški. — Kje stanuje pove upravništvo »Slovenca".	1908 4—1
Dr. Rudolf Mam, c. kr. finančni koncipijent naznanla v svo-j jm in v imenu soproge Jadvige pretužno vest, da mu je včeraj zvečer preminil nepozabni sinček
BORUT
v nežni starosti petih mesecev. LJUBLJANA, 28. avgusta 1907.
Za povodom smrti svoje predrage mamice
Uršule Miklavčič
izražena mi sočutja, darovane krasne vence in dobrotno spremstvo na njeni zadnji poti, se najuljudnejše zahvaljujem.
KRANJ, 26. avgusta 1907.
Janja Miklavčič
učiteljica.
Zahvala.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja med boleznijo in ob smrti naše ljubljene, nepozabne sestre, oziroma tete, pratete in svakinje, gospe
Morije Rnič m. napil
c. kr. prof. vdove
kakor tudi za tako častno spremstvo drage pokojnice na njenem zadnjem potu in za krasne darovane vence izrekamo tem potom najiskrenejšo in najtoplejšo zahvalo.
LJUBLJANA, 27. avgusta 1907.
ŽolnJočI ostali.
\ H H
Zahvala.
Potrti najgloblje žalosti nad nenadno izgubo naše iskreno ljubljene nepozabne tete, gospodične
Klare Pessiak
zasebhice
dovoljujemo si tem potom izreči vsem prijateljem in znancem v svojem, kakor tudi v imenu vseh ostalih sorodnikov najiskrenejšo, globoko zahvalo za vse številne dokaze sočutja, za darovane krasne vence in za spremstvo drage pokojnioe do lojenega groba.
LJUBLJANA, 28. avgusta 1907.
Rodbina Žagar pl. Sanaval
PiJl
1903 2-8
Dr. I. GEIGER
ZOPET ORDINUJE.
Podružnica i v Spljetu. s
i i K 2.1
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, mmm mite ste«, z: :
obrestuje
HT mr vloge na knjižioe in w tekočem računu od dne vloge do A ILO -
—	—';n* po ^ !2 o.
Rentni davek plača banka sama.
Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500--, 1.000— 5.000 - in 10.000—.
Podružnica s v Celovcu, b
i Rezervni fond i i i i K 200.000. ■ ■ i
IVSlepae 197,	«Elvi# 28. avgusta 1907.
ZolMmo občno državno zavarovanje proti uimam!
Nesrečna toča napravi pač vsako leto v raznih krajih večjo ali manjšo škodo, toda da bi tako pogosto klestila in tako uničevala vse poljske in druge kmetijske pridelke, kakor letos, ne pomnijo mnogi stari ljudje.
Ze nekaj tednov sem dohajajo neprenehoma žalostne novice, da je toča v tem ali onem kraju vse uničila. In resnica je, da kjer se je letos vsula, je z malimi izjemami vse ogolila, tako da so nekatere občine popolnoma ob ves pridelek. To je tem žalostneje, ko je ravno letošnje leto vse dobro kazalo .zlasti pa trtje.
Na Kranjskem je toča žc v več krajih potolkla, n. pr. vinograde na Trški gori in v Gcrčevju ua Dolenjskem, pa tudi po Notranjskem in Gorenjskem je prav močno bila. Ponekod, n. pr. na Trški gori pri Novem mestu, v Dobrničah in v Vranah ter v Smcrjah v Vrcmski dolini na Maverlu, v Dobličah je pobrala toča 80 do 100 odstotkov vseh pridelkov. V nekaterih vinogradih ni bilo dobiti ne enega, vsaj deloma nepoškodovanega grozda in na bi žnjih njivah nc ene cele bilke.
Na novomeški Trški gori, kjer se prideluje priznano dobra vinska kapljica, so bile trte močno obložene z zdravim grozdjem. Vse se je trudilo, da bi jih do jeseni ohranili zdrave, zato ui nihče štedil ne z galico, ne z žvep-krn, toda komaj 10 minut trajajoča uima je uničila ves up.
Pa ne samo na Kranjskem, marveč od vseli krajev prihajajo tužna poročila o velikih poškodbah po toči. Tako je n. pr. močno potolkla po haloških vinogradih okoli Ptuja na Štajerskem, ponekod na Krasu, v Furlaniji, po tržaški okolici, po Istri, Dalmaciji itd.
Koder je toča tudi poljske pridelke ter celo travo in deteljo popolnoma zbila, je ljudstvo kar obupano ter se resno bavi z mislijo na splošno izselitev, kajti z državnimi in deželnimi podporami, ki jih dobe bodisi v denarju ali blggu, je poškodovancem Ic malo poma-gano. Ko bi se hotelo vsem potrebam le deloma zadostiti, bi se moralo letos samo vinogradnikom v prizadetih deželah več milijonov kron dovoliti.
Da bi se s podelitvijo takih podpor Ic količkaj položaj ublažil, ui misliti, kajti podelitev večje ali manjše državne podpore je v Avstriji, vsaj na Kranjskem, večkrat odvisna od faktorjev, ki niti pojma nimajo o našem kmetijstvu. dočim se poročila županstev in strokovnjakov le za silo vpoštevajo.
Z razdelitvijo nezadostnih podpor, ki dela') glavarstvom in županstvom neverjetne sitnosti, se doseže dostikrat ravno nasprotno, kar se je hotelo doseči. Ker jc pri takih razdelitvah sploh nemogoče vsem ustreči, nastanejo nehote medsebojni prepiri, žaljenja in na-spiotstva.
Kdor se dandanes s kmetijstvom sam bavi, ve, kakšne težave mora prebiti in koliko izdati, preden spravi svoj pridelek pod streho, c.dnosno v denar. V slučaju uime so vsi občani enako prizadeti; zato bi pa morali priti pri razdelitvah tudi večji posestniki v poštev. Toda ti rajši utrpe vsakoršno darilo, kakor da bi si za nekaj kronic ali par mernikov žita nakopali na glavo še večje sovraštvo svojih sosedov in soobčanov.	✓
V takih slučajih bi mogla vlada le z znatno pomočjo obupno in razburjeno ljudstvo pomiriti. To bi sc pa dalo doseči edino le na ta način, če bi sc ustanovila splošna državna zavarovalnica proti uimam, t. j. proti poškodbam po toči, vodi, mrčesih, suši in vetrovih ter
Ce se v tem oziru kmalu kaj ne ukrene, pojde naše itak že napol bankerotno kmetijstvo vidno rakovo pot.
Gospod komercijalni svetnik in deželni odbornik Fr. Povše je sicer žc pred več leti stavil tozadevni predlog v državnem zboru, a ker nimajo mnogi merodajni faktorji nika-kega zmisla za povzdigo našega kmetijstva, sc seveda ni nič storilo v tem oziru. Sedaj pa, ko ie v parlamentu velika agrarna stranka, naj bi vsi kmetovalci in kmečki posestniki brez izjeme zahtevali, da sc vsi državnozborski zastopniki za to pereče vprašanje krepko zavzamejo. Tukaj mora veljati načelo: Eden za vse, vsi za enega!	Fr. Oombač.
MU iz Amerike.
Drobne novice Mlad častnik braziljske voinc ladie »Boroso« jc izkušal pred otlpo-tovanjem ladje vtihotap ti nanjo tudi svojo ljubico, preoblečeno v mornarja. Ko so bili vsi drugi častnik na suhem, se je dal prepeljati s svojim »mornarjem« na ladjo ter mu liri izkrcanju elegantno pomagal. To pa je obrnilo pozornost častnika v službi na vitkega vojaka; ogledal si ga jc kot pr jatelj častnikov malo bližje in konec je bil, da je par pravih mornarjev odpeljalo deklico na obalo, častnik pa dobil od admirala strog ukor. Ker 11111 niso dovolili, da spremi svojo ljubljenko na suho, sc jc zastrupil, toda zdravniki so ga še rešili. V Newyorku jc zgorela neka hiša; v dimu ie zadušilo 19, ranjenih pa je 30 oseb. Sumijo, da so zažgali poslopje Ita-I jani. - Silna vročina jc vladala začetkom meseca v Teksasu. Poginilo jc na stotine glav živine. — Z dinamitom so hoteli neznani zločinci pognati v zrak v Čikag neko hišo. Vendar bomba ni napravila nobene druge škode, kot Ic veliko Inkiro v tla. -- Zapletena zgodila se je dogodila v Leoniji, malem mestecu v Coutyju Bergen. Nekega večera ic prinesel v ondotno bolnišnico mož. k sc je predstavil za Van Brunta, novo rojenega otroka, češ, da ga je gotovo kaka brezvestna mati poiožiia na ulico, kjei ga je našel. Teden dni
kasneje so meščani slišali ponoči na ulici tri strele. Van Brunt je namreč srečal tvorui-čarja užigalic, Kruegcrja, ki jc prvega ustavil in mu predbacival, da mu Je onečast'1 hčer ter da je otrok v bolnišnici njegov. Beseda je dala besedo, dokler ni Krueger pričel streljati, a ni ničesar zadel. Šele sedaj sc jc izvedelo, da gdčna. Krueger že šest mesecev ne živi več pri očetu in da sc jej je Van Brunt predstavil najprvo kot samec, pozneje pa ji povedal, da živi z ženo v večnem prepiru in da se bo od nje ločil. Sedaj je Van Brunt izginil; žena, ki jej je rekel, da so ga napadli na cest; roparji iu nanj streljali, ga je šla iskat v Ne\v York. Neznano kam jc odšel tudi Krueger. — Romantika ameriškega zapada. Blizu Ukiaha je napadel ropar poštni voz z 18 potniki, jih prisil 1 s samokresom v roki, da so se postavili v vrsto ter mu trepetaje izročili denar in dragocenost1. Nato je počakal še drugega voza in opravivši svojo »nalogo« mirno odšel v gore. — Da človek postane resnično srečen, je potrebno po mnenju Rockefellerja izkazovati bližnjim dobroto. Treba jc posnemat čebele, ki pridno zbirajo in dajo med ljudem. — Na Long Bra-chu pri Ne\vyorku je zgorel največji hotčl, vreden milijon dolarjev. Gostje so sc vsi rešili, — Svojo sestro je v jezi ustrelil Pape v San Aritoniu, ker sc je zaročila z možem, ki ga n! mogel videti. V ječi sc je začel svojega čina tako kesati, da se .ie obesil. — V Ne-\varku se je silno razširilo uživanje kokaina. Uživanje strupa jc v navadi žc med bosope-t mi šolarčki. Zaprli so žc vse polno prodajalcev iu uživalcev kokaina, med njimi več Kitajcev, a vse nič ne izda. — V Guayakvilu (Ekvador) so ustrelili 15 vojakov-zarotnikov zoper predsednika, devet pa je obsojen h v dosmrtno ječo. — Na topničarki »VVilming-ton«, ki je sedaj v Nankingu na Kitajskem, se je razletela parna cev. Eden mornar je bil ubit, dva pa ranjena. — Trust za jeklo je imel v treh mesecih 45,503.705 dolarjev dobička.
V Osvvcgu jc pr šel neki Nemec pijan v hišo Leonarda, vzel iz zibelke sedem mesecev staro dete ter ga položil na razbeljeno peč. Otrok se je tako opekel, da bo težko ostal pri življenju; krasen zgled germanske poživinjene kulture.
Po svetu.
Zgradba posebnega poslopja za ožeujene vatikanske uradnike. »Italia« javlja, da bo dal sv. oče pri Porta Cavaleggeri zgraditi poslopje za 30 družin, ki stanujejo zdaj v Vatikanu, med njimi tudi za družino hišnega oskrbnika Puccincllia. Z omenjeno naredbo bo dobil Vatikan strog karakter oddeljenega kraja.
Petnajst milijonov vsakoletni plen tatov. Žalostna bilanca je oficielna Statistika pariške policijske prefekture nad tatvinami, ki se dogajajo v tem velikanskem mestu. Vsak dan se prijavi policiji okoli 200 tatvin in dnevna škoda znaša povprečnp 4.000 frankov. To iznaša na leto okoli 15 milijonov frankov, ki jih Parižani na ta način izgube. Policija ni vstanu vspešno delovati proti tem »strokovnjakom«, ki sc vedno-bolj izpopolnjujejo v raznih metodah. Napredki v tehniki in nova odkritja v znanosti se nikjer ne upotrcbljavajo bolj skrbno, kakor v tem, policijsko preganjanem »poklicu«; tudi moderna razdelitev dela se tukaj sponaša. Ti »tiči« si prizadevajo, da se izobrazijo v specielnih strokah in iznajdujejo sami oznake za svojo stroko. Tako se imenujejo razbijalci vrat in lomilci zidov »fric-frac«, mojstri ponarejenih ključev po svojem orodju »caroublents«, vlomilci skozi okna »vanterniers«. Tatvina pri menjavanju denarja, tatvina na pijancih, poizvedbe po telefonu, vlom v kase, so oblike specializacije tatvine. Navadna žepna tatvina jc manj »nobel«, ker v tej špecialiteti marsikateri doseže velik uspeh. Naravno jc, da sc napredek obrti razteza tudi na orodje. »Vetr-lii« in ponarejeni ključi, ki so sc nekoč rabili, vzbujalo pri modernih le smeh in preziranje. Oni so se morali umakniti specialnemu orodju, ki sc prilagodi posebni »obrtni veji« in sc naroča na temelju podatkov internacionalnih tatov iz določenih izdelovalnic. Ta orodja so krasno ponikljena in se udobno nosijo v žepu. Občudovanja vredni so posebno svedri, katerih ostrine se morejo skrajšati ali podaljšati in so obloženi s štanijolom, da nc vzbujajo šuma. Posebna vrsta kovine, iz katere so vliti, jim podaja osobito ostrost in lahkost.
Orožnik poglavar ponarejevalcev denar-ila. V Nargede je žandarmeriia prijela četo ponarejevalcev denarja, katerih poglavar je neki žandar. Pri hišni preiskavi so našli tiskalni stroj iu falzifikate po 10 in 20 kron.
Znameniti angelski detektiv. Odkar piše Conan Doylc o znamen tem »Sherlock Hol-niesu«, jc zanimanje za detektivsko delavnost vedno večje. Resnični detektiv, ki je čez četrt stoletja služil angleški policiji, generalni detektivsk nadzornik Arrovv, jc te dni odložil svojo službo na Scotland Yordii v Londonu ter stopi v službo v Barceloni. Arrovv je bil spočetka učitelj in je odkril svoj poklic in zmožnosti prigodont neke tatvine v šol1. Šel jc s svojimi učenci za tatom ter ga je našel skritega na polju in ga izročil sodniji. To je b I njegov prvi »slučaj«, ki jc bil odločilen za njegovo bodočnost. Posebno se je odlikoval v odkrivanju skrivnih igrališč. Cesto se ic nahajal v smrtni nevarnosti ali s svojo navdušenostjo iu pogumom jc premagal vse težave. Tako je moral nekoč osvojiti v znamen tem okraju Trottenham Court Road igralni klub, ki ga je imel tam neki Italijan. On in dva spremljevalca sta morala po dogovoru poiskati vhod, a ostali policaji so čakali kot pomožna četa zunaj. Sreča mu ic b la
mila. Čakavši nekaj časa pred zaklenjenimi vrati, so se odprla vrata in krčmar jc spravil nekega gosta nemilo na cesto. To priliko je porabil Arro\v ter je skočil v hišo. Krčmar, ki je slutil, za kaj se gre, je hitro zaprl za nji mvrata. Bil je sam med stoterimi igralci, a vendar ni izgubil ravnotežja. Predstavil se jc kot policist ter je zaplenil karte in kocke in predno so ga presenečeni igralci magli zgrabiti, so mu pridrli njegovi tovariši skozi okna na pomoč. Drugo igralnico je osvojil na sledeči način: V zaprti angleški tovorni voz (vans) je povabil četo policistov ter se jc peljal pred dotično hišo. Tam je dal napraviti previdno nesrečo in ko so kočijaži popravljali voz in izpregli konje, so prišli tudi iz igralne hiše gostje, da bi bolje videli, kaj se je dogodilo. Zdaj jc bil cilj dosežen — na vozu skriti policisti so skočili in vjeli igralce, a hišo so navadno zavzeli. V Arrovv i delavnosti se pripoveduje nebroj zanimivih slučajev iu zdaj po svoji 25-letni službi zapusti Angleško.
Živine. Iz Lisabone poročajo: Polic ja je tu zaprla mnogo bogatih mož iz najboljših rodbin, ki so blizu mesta uganjali nečloveške in krute orgije, muc li, bičali in do krvi pretepali dekleta. Razburjenje med ljudstvom je velikansko.
Brzina parnikov. Še nedavno so sc vse vozne družbe čez morje kosale, katera bode imela hitrejše parnike, lioteč vsaka imeti slavo, da je dosegla sama rekord hitrosti vožnje iz Evrope v Ameriko. Sedaj pa se .ic to pre-nar.dilo, ker so povsodi izprevideli, da to ni dobro za blagajno. Vendar sc tudi navzlic temu ne moremo pritoževati, da bi bili naši parniki ravno prepočasni. Še leta 1841, so potrebovali najboljši parobrodi za pot preko Atlanskega oceana po 18 dni, lela 1848. pa je parnik United States prišel že v 15 dneh, leta 1851. preplul je to pot »Sultan« v 14 dneh, leta 1855. »Humboldt« v 13 dneh, leta 1860. pa »Vanderbilt« že samo v i I dneh. Čas voznic se je vedno boli krajšal. Leta 1883. jc znašal samo 9 dni, leta 1891. 7 dni, leta 1896. že (> dni 6 ur, najprejc jc potem prišel »Deu-tschland« v 5 in pol dneh. Toda z rastočo naglico parnikov nikakor ne rastejo dohodki. Stroški za parobrod sam, 22.000 ton, ki prevozi ua uro 20 milj, znašajo na dan 4.5U0 frankov. Ako se brzina pri istem parobrodu poveča za 5 milj na uro, znašajo stroški na dan 12.000 frankov. Pot semintja (Hamburg-Ncvv-York) traja 15 dni za preje omenjeni parobrod K temu treba prišteti šc druge stroške — moštvo, hrana itd., ki so nerazmerno večji, ker ie vsega več treba, obresti od glavnice (tak parobrod stane 12 milijonov frankov); če sc vse zračuna, se pokaže, da sc naloženi kapital nikakor ne obrestuje. Zato grade sedaj največ parnike, pri katerih sta največja hitrost in največji dohodek v popolnem soglasju, to jc s srednjo brzino in s srednjo velikostjo.
Na delavce streljal. Streljal iu ranil je v Belgradu štiri delavce paznik francoske ba-krske družbe. Nato ie ustavilo 400 delavccv delo in bi bili paznika usmrtili, da ni tega za-branila policija.
Črnici — doktorji bogoslovja. Vircburški meščani so bili jako iznenadeni, ko sta pred kratkim v neki ondotni cerkvi maševala dva duhovnika — črnca. Njihovo začudenje je bilo pa še večjet, ko se jim je reklo, da sta oba duhovnika doktorja bogoslovja ter sinova cu-lukafrskega plemena, ki jc slovelo doslej kot najbolj divje. Kot štirinajstletna dečka sta prišla Mkomaci in Ngidi in sta bila sprejeta v misijonsko šolo v Natalu, kjer sta presenetila misijonarje z izredno nadarjenostjo. Po preteku dveh let sta bila krščena in sicer jc dobil Mkomaci ime Julij, Ngidi pa Andrej. Svoji prejšnji imeni sta obdržala kot priimek. Čez nekoliko let so ju poslali v Rim, kjer sta sc naučila več evropskih jezikov in z odliko napravila rigoroze. Sedaj potujeta po svetu, da spoznata moderni napredek in kulturo, potem pa se podasta zopet k svojim bratom, oznauo-vat jim blagovest. Oba sta prva izmed culu-kafrov, ki sta dosegla doktorsko čast.
Spomenik Leonu XIII. Dne 22. m. m. jc bil v Rimu v baziliki sv. Janeza lateranskega odkrit kip rajnkega slavnega papeža Leona XIII. v prisotnosti osmih kardinalov in 200 prelatov, časnikarjev in povabljenih gostov. Govoril ic najprejc kipar Tadolini., potem pa kardinal Vanutelli,' ki je izročil spomenik kardinalu arhipresbitru Satolliju. Spomenik jc krasen umotvor.
Predor skozi Menihovsko goro v Solno-gradu. Prvi podžupan solnograški Ott .ie stavil v občinskem svetu predlog, naj sc napravi predor skozi Menihovsko goro (Monchsberg), ki bi na ta način zvezal Staro mesto z Nonn-taloni, ki bi ga na ta način pritegnili k mestu in s tem omogočili, da se zazida. Seveda bi se moral v ta namen podreti šentpeterski mlin iu del šentpeterskega pokopališča, vendar ne bi škodovalo slikovitosti ondotnega mestnega dela. Začel naj bi se predor v Sticgclgas.se in bil prilično 200 metrov dolg. Za načrt dela se bode razpisal poseben natečaj. Predor naj bi se otvoril v proslavo šestdesetictnice cesarjevega vladanja.
Mati morilka in samomorilka. V Hamburgu je vrgla 30-lctna trgovčeva vdova Janscn v Labo v obupu vsled revščine svojo dveletno deklico iu petletnega dečka in jc skoč la sama za njima. Vsi trije so utonili.
Žitno skladišče s sedmimi nadstropji, ki so ga gradili v predmestju Mariiuctte pri Lil-leju. se ie podrlo. Ubitih .ie 12 delavcev, trije so pa nevarno ranjeni.
Tatvina v draždanskem muzeju. V noči od 19. na 20. t. m. je bilo ukraden h v draždanskem mineraloškem - geološkem muzeju trideset demantov in več drugih dragih kam-
nov. Čuvaj je tatu sicer opazil, a vjeti ga ni mogel.
Vsepoijski shod se je vršil 20. t. m. v Zakopanih. Bilo ie navzočih mnogo državno-zborskih poslancev. Sklenilo se jc, obračati vso pozornost na poljsko narodno stvar v Šleziji.
Novačenje v socialnodemokraškej armadi. Pri nas so svoj čas fante lovili za vojake; če so se ustavljali, se jim je slabo godilo. To prihaja nehote človeku v spomin, ko čita poročilo o razpravi proti 6 sociaLo-demokraškim delavcem v Oldenburgu Dolgo so pii^ovarjali delavcu FlUggeju, naj pristopi k njihovej organizaciji; toda mož je imel trdo glavo in ni hotelo na tisto uho, v katero mu je bučal glas soc>alnodeniokraškega evangelija, nič slišati. To je rdeče »brate" njegove tako ra/.kačilo, dji so ubogega delavci i; ko nečloveško pretepli, da je Fliigge radi i ga umri. Kazensko sodišče jim je v pn/ nji- prisodilo je£e od 1 3'/2 leta.
C?;o mesto je kupil Viljem Rocke-fcller, brat petrolejskega kralja. V državi Wash:ngton v Tarrytownti ima posestvo, obsegajoče nad 20.000 ha zemlje, kjer se odpočije od skibi in truda, ki 11111 ga pro-vzročajo njegove milijarde. Nakrut pa se 11111 je zazdelo, da ima še premalo zemlje in sklenil je dokupiti še sosedno posestvo, toda vse bi šlo v redu, da ni vmes ležalo mestece Brandon. Rockefeller ni bil v zadregi; šel, dogovoril se in kupil je celo mesto. Le eden sani posestnik tli licttl zapustiti hiše svojih očetov in vse prošnje in velikanske ponudbe ga niso omečile. Ročke-feller )e mesto podrl ter zaprl vsa pota in ceste, ko so bile pri je javne, in popolnoma obkolil trmoglavega meščana. Ta se ui mogel nikamor gvmti, če ni hotel biti kaznovan, ker je stop i na tujo last. iskal je pomoči pri sodišču a zastonj. Rockeft ller je zmagal, trmoglavi meščan pa se je moral iz ljubezni do rodne luže odpovedati zvezi s svetom.
Moč teme. V vasi »Syrojevo« v mohy-louski guberniji v Rusiji se je odigrala krvava drama, ki živo osvetljuje patologične pojave teme, v kateri tone Rusija. Tamošnji kmet Miiia Kolčevski, ki se jc izdajal za čarov nika in »božjega človeka«, je prepričal občino, da vse Imdo pride od antikrista, ki se je vtelesil v dveletnega sinka kmeta Orobačev-skega. Antikrista je treba izgnati — jc prerokoval čarovnik, a oče je to dovolil »pro puhlico bono«. Nato je morala otrokova mati pokazati mesto, kjer je bil rojen. Tu jc Kolčevski položil otroka vznak iu ga začel teptati z nogama, da jc v četrt ure otrok izd hnil. Nato mu je d. I zverinski »prerok« še dvajset rdar-ccv z batom po glavi in ukazal osmorici kmetov. da otroka pretrgajo na dvoje. Ko sc je to zgodilo, je vzel v roke sekiro in je razsekal otroka še na štiri dele. mrmrajoč nekaj izpod zob. Nato ic zapovedal zbrati komade in jih zaviti v grobo platno. Platno so privezali na konjski rep, prerok sc je vsedel na konja iu vsi skupaj so korakali, prepevajoč triumfalne himne, držeč v rokah prižgane sveče (dogajalo se je to o polnoči), s sliko sv. Nikolaja na čelu, skozi vas, da pokopljejo antikrista. Opravivš ob zori to ceremonijo, jc rekel »prerok« naj se zbereio ob 8 zvečer pred njegovo hišo, kjer se bo on s svoje strehe vzdignil pod nebo. Ob določeni uri je stala vsa vas pred h'šo, v kateri je pa vladala popolna tišina. Kolčevski je spal nemirno na postelji v svoji sobi. Brutalno so ga zbudili: »Kaj? Kaj nas misliš vleči?« Ali »prorok« si je znal i'-: mahati. Razlagal je kmetom, da je izgu-b'l milost, ker hi bil moral p ed ubojstvom vprašati otrokovega očeta za dovoljenje, ali 011 tega ui storil. Množica sc ie besna rgla ua »preroka« in bi ga ubila, da ni prišel , -no komisar, ki ie začuvši šum in vpitje, sel v sobo in aretiral Kolčevskega. Zadevo itn ; v rokah sodišče.
Samoumor v vlaku. Med postajama Tri..-novo in Pelsdorf se ic v vlaku ustrelil neki 20-lctni mladenič. Kdo je bil, sc ne ve. Pri njem so našli nekaj fotografij in denarnico z 40 vinarji.
Začarani porotniki. Pred porotnim sodiščem v Čikagi je staJ morilec Billek, ki se ic ukvarjal s prerokovanjem iz kvart. Prvi dan sta se onesvestila dva porotnika, drugi dan sta druga dva skoro na kolenih prosila, naj jima odvzamejo t:> nesrečno breme, tretji v; .ic zgrudil nezavesten. Billek se je skrivnostno zaničljivo smejal, državni pravdnik pa ie 141 mnenja, da more morilec vplivati na nerazumljiv način ua svojo okolico.
Za revno ljudstvo. Uprava dunajskega pogrebnega zavoda je sklenila znižati za rev-
ljudstvo stroške pogrebov v petem razredu za polovico torej od 30 kron na 15, za 6 razred pa od 70 na 55 K.
Vojaške vaje v zvezi s črno vojsko. Dne I. in 2. 111. m. so sc vršile na južnem Tirolskem dvodnevne vojaške vaje, pri katerih je sodelovala tud črna vojska z vsem orožjem, kot če bi bila sklicana v vojni. Vodil jih je nadvojvoda Evgen. V slučaju namreč, da bi nam Italija napovedala vojno, naša armada pa bi nc bila še pripravljena, gredo takoj v boj bližnje posadke, finančna straža, orožništvo 11 črna vojska, ki dobi od države orožje. Vaje so bile jako zanimive, uporabili so vse izkušnje iz zadnje rusko-japonske vojske. Vr-il se jc ponočni napad na 2000 metrov visoki Cornetto. Črnovojnikov se ie zbralo nenavadno veliko / ozimni na letni čas iu slabe gmotne razmere,, ki jih gonijo v svet ter
i - Delniška dražba „ZDRUZE!ilH PIVOVAREN" Žalec in Laško
== priporoča svoje izbopno pivo. — Specialiteta: ,Salvatorc (črno pivo a la monakovsko). zz
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). —i— poflljatpe na dom sprejem« resteureter „}<arednege Como" g. Kržisnilt (Telefon st, 82.) —
zlasti, ker so bili sklicani šele v zadnjih trenutkih. Po gori je pokalo in grmelo kot za časa junaka Hoferja. Crnovojniki so izvrševali največ poizvedovalno službo. — Tudi Italijani so za slučaj napada slično pripravljeni.
Pisatelfi in občinstvo. Ugleden nemški pisatelj je dpbil nekega lepega dne lepo pisano pismo od trgovca iz Lipskega, v katerem mu poroča sledeče: »Moj sin bi rad postal romanopisec. Te misli 11111 ne morem na noben način izbiti iz glave. Ker upam, da bode vzpri-čo tega lahko uspeval v tem stanu, sem se odločil, da ga dam v tej stroki izobraziti po kakem možu, ki si je pridobil ugledno ime. Obračam se na Vas, proseč najuljudnejše, da mi blagovolite javiti, pod katerimi pogoji bi bili pripravljeni izučiti mojega sina.« — Veliko več zmisla za lepo umetnost in njen vpliv na človeško srce je pokazal neki Francoz, ki se je obrnil na Aleksandra Dumasa. Ta je takrat priobčeval v nekem listu roman, čegar junakinja je bila jetična. Nekega dne dobi pismo, ki ga v njem neznan človek prosi, naj v svojem romanu ne da umreti junakinji, ampak naj jo pusti pri življenju. »Moja hči,« piše, »si domišlja, da trpi na isti bolezni, kot junakinja v Vašem romanu, ki ga moja hči z veliko pozornostjo čita. Zato utegne smrt Vaše junakinje tako slabo vplivati na mojo hčer. da lahko zboli na otožnosti in še ona umre.« — Pismo je naredilo na Dumasa globok vtis. Globoko ganjen je skrbnemu očetu uslišal prošnjo ter pustil junakinjo svoje povesti živeti, dasiravno jo je bil obsodil na smrt. Toda ne le želje so izražali pisateljem, ampak ponujali so jim celo pomoč. Charles Read je nekoč dobil pismo, ki mu v njem neki uljuden neznanec ponuja pomoč pri romanu, ki bi obravnaval življenje v blaznicah. Sicer je ponudbo »poste restante« hvaležno odklonil, a zanimala ga je le, in konečno izvedel, da je uslužni neznanec — blaznik v nekem zasebnem sanatoriju.
Sveta dežela Zidom. Clevelandski Zidje nameravajo ustanoviti podružnico Jewish Co-lonial Trust, ki so ga svoj čas osnovali v ta namen, da pridobe Palestino Zidom n/azaj. Družba ima 300.000 delničarjev, ki so podpisali 10,000.000 dolarjev. Definitivno se bode sklepalo o ustanovitvi podružnic na prihodnjem vsesionistovskem shodu. Od tega naseljevanja se ne da dosti pričakovati. lJred leti so se v celih trumah izseljevali ruski Zidje, a turška vlada ni tega naseljevanja gledala nič kaj prijazno. Zid je pijavka in kot tak ne more živeti med svojimi rojaki, tem manj, ker ga kmetijstvo ali živinoreja prav nič ne veseli, v trgovinskem oziru pa je dandanes izgubila Palestina ves pomen.
Žalostna usoda nekdanjega Mehikanca. Na Dunaju je nedavno umrl v največji bedi umirovljeni preglednik cestne železnice Ivan grof Dubsky. Kot mlad mož je odpotoval s cesarjem Maksimilijanom v Mehiko kot konjeniški ritmojster; ko se je vrnil domov, učil je pri grofu Colloredu jezdarjenje, slednjič pa dobil službo preglednika cestne železnice. V svojem stanovanju Je hranil zanj dragocen spomin na nesrečnega cesarja, stensko uro, ki jo je nekoč dobil od Maksimilijana v dar. L. 1904 je stopil v pokoj, toda radi male pokojnine bi se mu bilo vrlo slabo godilo, 'da ga niso k sebi vzeli usmiljeni bratje.
Barvane koprene škodljive. Gospodična Martinovska iz Peterburga je šla na izpre-hod, obraz zastrt z višnjevo kopreno. Na poti jo je ujel dež in več kapljic jej je skozi kopreno, od katere so dobile barvo, prišlo tudi v oči a mlada dama se za to ni zmenila. Toda že čez nekaj ur so jo začele peči oči ter se jej vnele, da jih niti premikati ni mogla; zraven je pritisnil še hud glavobol, vid pa začel pešatk, dokler ni popolnoma oslepela. Zdravniki so dognali, da se je z višnjevo barvo, a katerej je bilo precej cinka, zastrupila kri ter da ni gotovo, da bo zopet videla. Tako zastruplje-nje se je že večkrat zgodilo, a ne tako hudo. Vsekakor pa je treba biti pri nošnji koprene zelo previden.
Gosposka goljufica. V Šopronju je soproga dunajskega zdravnika Turcu izvabila nekemu kopališkemu gostu dragocenosti v vrednosti 10.000 kron ter jih na Dunaju zastavila za 3000 kron. Turcu je že večkrat imela posla s policijo, ki je predrzno goljufico spravila na varno. Njen mož jo toži sedaj za ločitev zakona.
Slavni skladatelj Perosi je po večmeseč-nej bolezni toliko okreval, da bo lahko začel skladati drugi del svojega oratorija II Santo.
Značilna primera. Med raznimi neslanostmi, katere sov zadnjem volivneni boju naši nasprotniki nasproti katoliškim strankam zelo radi pogrevali, jc bila posebno krepka trditev, da so katoliške dežele »nazadnjaške«, da pripravijo katolicizem in krščanske stranke ljudstvo, ktero jim veruje, ob vso vc^tflvo. Poglejmo malo okrog sebe. Na Fratftoskem so si priborili nasprotniki katoliške vere vso oblast. v Belgiji pa vlada katolicizem. Potem
takem bi moralo iti Francozom zelo dobro, Belgijcem pa zelo slabo. Kako je pa v resnici? Neki veliki protestantovski list primerja Belgijo in Francosko na sledeči način: Obe deželi sta po večini ljudstva katoliški in tudi v drugih stvareh sta si zelo podobni. Glavna razlika med njima pa obstoji v tem, da vladajo na Francoskem zadnjih 25 let takoimenovani »svobodomisleci«, v Belgiji pa takoimenovani »klerikalci«. Iu kaj opazimo pri tem v obeh deželah? V Belgiji se blagostanje vedno bolj množi, na Francoskem pa vse propada in se vse pogreza v močvirje. In med tem, ko sc v Belgiji število prebivalcev vedno množi, na Francoskem počasi manjša. Še bolj značilno pa jc, da se v socialistično-radikalni Franciji zatira svoboda, tako da takoimenovani »klerikalci« skoro ne morejo več vzdrževati; v »klerikalni« Belgiji pa je vsak in tudi »libe-ralec«prost kakor riba in vživata cerkev in šola popolno svobodo. Na Francoskem divja preganjanje, v Belgiji pa niti nihče ne misli na preganjanje političnih nasprotnikov.« Tako piše protestantovski list in ima popolnoma prav. Naši »svobodomiselno napredni« časopisi seveda m imajo poguma, da bi priobčili obsodbo neke dežele, ki jim je tako zelo pri-rastla k srcu.
Iz slovanskega sveta. ~
sl Mažarske nasilje. Potnika „Prve češke zavarovalnice" Kiystina so na Slova škem zaptli, ker je rekel ljudem, d? naj otrok na dajajo v mažarske, ampak v slovaške šole. —
sl Karlu Havličku so odkrili Čehi sp ) menik v Chocni.
š Število ruskih političnih jetnikov v Sibiriji. V zadnjem času ic ruska vlada poslala 216 političnih jetnikov v Sibirijo. Odkar je druga duma razpuščena, poslala je vlada v Sibirijo več nego tisoč političnih jetnikov.
sl Iz Rusije se je izselilo Židov lani 180.000 in sicer v Ameriko. Večji del je odšel v Ne\v-York, 9.000 v Kanado, 14.000 v Argentinijo.
sl Dr. Viljem Ryba, bivši mladočeški poslanec, je 18. t. 111. umrl v Plani pri Taboru na Češkem v starosti 58 let. Od leta 1877 jc bil član uredništva »Narodnih Listov«; eno volivno dobo jc zastopal kot državni poslanec mestni vol vni okraj vitingavski.
sl Vseslovanski kongres. Ruska vlada je sklenila, da bode pri prihodnjih vseslovanskih kongresih sodelovala ter v ta namen prejela 100.000 rubljev, ki jih je v ta namen daroval znani vseslovan Borzensko.
Dva učenca
iz dobrih hiš so sprejmeta takoj v
mizarski pouk.
ms 2-2 Josip Kregar
U Vifmarle« št. 70 nad Llubljano.
M" Dobro urejena "^p®
kouacnlca
ki leži na jako ugodnem kraju, na križišču več cest, se da takoj pod ugodnimi pogoji v najem	1897 3-3
izkušenemu kovaču
ki je obenem kovač za podkovanje konj. Graščinsko delo zagotovljeno. Ponudbe je poslati na: oskrbnlštvo ljubljansko škofijskih graščin v Gornjemgradu.
Z1830 Naprodaj sta 12-4^^
križeva pota 7
eden 95 cm visok velja 65 gld., drugi 150 cm „ „ 200 „
pri Francu Tomanu, pozlatarju in podobarju
v Ljubljani, Valvazorjev trg I.
Več dijakov
ne nprejme na stanovanje in hrasto pri Ani Merje&ifi, Krojaške ulice 6t. I (Ljubljana) Stanovanje je zračno, hrana dobra in tečna. Dijaki so pod strogim nadzorstvom. 1840 8—6

C. in kr. dvorni založnik in papežev dvorni založnik	iooo 62—V
lekarnar Plccoll, Ljubljansi
,	Dunajska cesta (lekarna pri angelju)
,	opetovano odlikovan, priporoča nastopne preizkušene izdelke: =====
Malin O V sifUD nais'<rb"eje prirejen iz aromatiških gorskih malin, je izredno čist iz-ivxaiinuv S11	delek, neprekosljive kakovosti; pomešan z vodo da prijetno in žejo
gasečo pijačo. Steklenica 1 kg sterilizirana, velja K 1*50, zaboj s 25 steriliziranimi steklenicami, katere se ne pokvarijo, franko zavojnina a K 1*30 iz Ljubljane. Poštni zavoj, neto 3 kg. franko za-vojnina in poštnina K 5'—. Razpošilja se tudi v sodčkih po 0, 20, 40 in 100 kg\ 1 kg stane I krono.
Žpleznato vino vsc'3l,ie za Slabokrvne in nervozne osebe, blede in slabotne
_ otroke, lahko prebavljiv železnat izdelek. Ena polliterska stekl. 2 kroni.
Poštni zavoj s 3 steklenicami K 6 6) franko zaboj in poštnina.
Tinktura za Želodec ie*elodec krepHno, tek vzbujajoče, prebavo in odprtje
telesa pospešujoče sredstvo. 1 steklenica 20 vin.
Naro6ila se točno izvr&e pro'i povzetji*.
Zelo dobro vpeljana
žganjekuharija
v bližini Ljubljane, z mnogo odjemalci se radi rodbinskih razmer takoj ugodno proda. Denarja je potreba 12 20.000 fl. Ponudbe pod »Priložnost 224" na upravo ..Slovenca". 1838
PRODAJALNA
v Ljubljani na Dvornem trgu
št. 3 (na vogalu Židovskih ulic) se odda novembra meseca t. 1. v najem.
Natančneje se poizve v pisarni odvetnikov dr. Suyer in dr. Sajovic v Ljubljani, ! v Gosposkih ulicah št. 3.	isto 3-3
IHHIIIIIKRIIHII
C. kr. oblastveno potrjeno 20 loi č
ucilišca za Krojno risanje
branja desiR
Ljubljana, Stari tri št. 28.
e Dobi se tudi krej po životni meri. £
Stettin, 7. junija ?S07. /alkenwalderstr. 23 I.
Gospodu	1459 10 -1"
SaGrijelu <3iccoli
lekarju v Zjubljani.
Vaša tinktura ja želodec je pri meni želo dobro učinkovala in čutim prijetno dolžnost izreči Vam is hvaležnosti svoje priznanje in Vašo želodčno tinkturo povsod priporočati.
Velespoštovanjem
<3cspa <Jiiara Jiierer.
Spreten poslovodja se iSče
za veliko gospodarsko podjetje. Zahteva se poznanje svetovnega trga, eksporta, nakupovalnih virov za kmetijske pridelke po južnih avstrijskih deželah in znanje slovenskega ali hrvaškega in nemškega jezika. Služba je stalna, plača po dogovoru. Ponudbe na uredništvo „Slovenca" pod Poslovodja 1878.	1891 6-4
Kupi se star še poraben
zvon,
ki bi bil okrog 60 cm širok v dolnjem obsegu in okrog 90 cm visok. Naznanila je poslati v osmih dneh na župni urad » if96 Planini pri Rakeku. 2 2
Lepo posestvo
s krasno novo hišo, hlevom, drvarnico, vodnjakom, 3 orale zemljišča, katero je deloma s sadnim drevjem in trtami nasajeno, tik okrajne ceste in 5 minut od velike železniške postaje Grobelno oddaljeno, kjer se nahaja tudi trgovina z mešanim blagom, se takoj brez obrti ali pa z obrtjo pod ugodnimi pogoji za K 13 600 proda. Več pove Ivan Zupane, posestnik v Grobelnem 37, Štajersko. 1773
Otvoritev trgovine.
Naznanjam p. n. čevljarjem in slavn. občinstvu v Ljubljani in na deželi, da sem otvoril v pondeljek, 26 avg. t. I.
trgovino z usnjem
in potrebščinami domačega in inozemskega blaga na Sv. Petra oesta št. 2 (v hiši Assicurazioni Generali) ter zagotavljam cenjene odjemalce in naročnike nizke cene in točne postrežbe.
1893 3-3
Se vljudno priporočam spoštovanjem
K. A. Kresar.
Podružnice:
Inlcunl: Or.bn M, M.l. itrto, M.il. allc. IT, Badu, Bmo, ~ IuuIm, Bom Trnki Irab.il, IMlla*, Horl Jlila, Fina,
Pran ■ B.atilBlci Mk> Ur*. Ceika ■rltan la Ubere«.
M.njalnte. na Dnaajn
L Vallitll. 10, 11. Ttb.rilrilli 4, III. Unfargin« 77 (rag.l Rcnnvef«), III. L8-tnniH ti, IV. Vl.da.r H.apl.tr.... 12, V. ScbOnbranncritraiic 88 >, n. Sampeadorfantr. 21, VII. M.rl.bll.r.lr.... T6, VIII. L.rcb.nl.ld.r.lra...
132, IX. Alirritr.iit n, K. r.T.rlt.nilrilil H, ivill. Vlbrla(.r.lr.... U, XIX. DObllac" Haaptolr », XIX. H.apl.lra.t. n,
Menjalnlčna delniška družba
45 160—113
„MERCUR"
Dunaj, L, Wollzeile 10.
Ako. kapital K 30,000.000. Inw. zaklad K 8,500.000
Najkolantnojši
nakup in prodaja n
vseh vrat rent, driavnih papirjev, akcij, prioritet, ustavnlc, arečk, devii, valut in denarja.
wm~ Zamenjava in eskomptiraiyc
isirabanih «a«tavnlc In obligacij, srečk in kuponov.