SI. 1. V Trstu, v sredo 2. januvarja 188fcs 1.2- ep Mm Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. •V •AinMtt Mil. I«vni3tvu in v trafikah v Trst« p6 tfc kr.t v Bsrloi in v Ajdavičiai po 0 kr. — Arfftc^ne, reklamacije in inserate prejema OpraVRlStV* »vla Zonta 5.« Vsi dopisi se poSiljajo Uredslltvs *vla Tsrrente« »NUova Tipografla;« vsak mora biti frankiran. Rokopis! orez posebne vrodnoatt se' ne vračajo. — Inseratt (razne vrste naztm • nila in poslanice) se zaraSunijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2' kr. Vabile na naročbo. I Z novini lotom je nastopila «Edi-nost» svoj D;, tečaj. Izhajala bode tudi v prihodnje ivakrat na teden, vsako sredo in sahtoij vedno zvesta konservativnemu j iirUnerau programu, in 2 dosedanjim obsegom, «Kdino8t>wai je v zadnih dveh letih z svojo Jiogumno odkritosrčno pisavo nakopala tu pa tam kakega UMprotnika, a/ pridobila je dosti veB I prijateljev in z njimi duševne gmotne [odpore iz vsieh slovenskih pokrajin. I Topla zahvala gre posebno mnogim |ni*im sodelovalcem in dopisnikom. IProsimo tudi'i daljne podpore. 1 H krati l vabimo rodoljubne Slovence na obifono naročbo v letu 1884. lena ostane .listu dosedanja, to je: Za vse lfeto 6 goldinarjev. Za pol lfeta 3 gold. ^a^ieta lgold. 50 kr. Vse fest. naročnike opozarjamo, da se ima naročnina, kakor je navada pri vseli časnikih, naprej plačevati in upravni tvu poSiljati. l-edništvo in upravništvo «Edinosti.» Novo leto. Nastopili smo novo leto z vsem strahom in uplnjem, s katerima nas naravno navdaja tfrdoločena, skrita prihodnjost. Kar smo dffiiveli, to nas sicer uči za prihodnjost, a golovi nismo, ako nam ta skrita prihodnjo?! ne prikrila računov. No, mi Slovani, osobito pa Slovenci se vsak dan učimj> v Soli trpenja in zatajevanja, zatorej pil moremo od prihodnjostl pričakovati le boljšega, ker slabše nam skoro ne mor«? biti sojeno. Predno pa izrazimo svoja voščila za novo leto, dobro in potrebno j|e, da se ozremo tudi na prošlo leto in da preiskujemo, ali smo v njem kaj n;iprfdovali. PoglAmo najprej po vesoljnej Avstriji. V državiJim zboru je sedanja federalistično- Z v je celo luba i i v Afii odlistek. Verešjagin in Vereščaginica na Himalaji. (K. Glasen — j Uvod. leljem se ie opazovalo, kako se isarska rodbina zanimala za Ho-njesovo gospo, ko sta odhajala i, "ir Gesarjev»fi Rudolf in njegova visoka J ospa sta popotnika jako prijazno t JsL l '" 8e P°govarjala o njegovih čr-tezih: jlincefsinja se je jako pohvalno iz-razila o jun;,gi{ej Holubovej ž«ni, da gre iz »velicegil prijetnega gnezda«, kakor bi oce Lor^nz rekli, mej zamurre. Nekateri duJaMi listi so svojim čitateljem v sliki pokazali popotnico afrikansko, spremljevalko Slovana-učenjaka, , ,Mlm te,1a'' da ne bo ako ciiateljj slovenskega lista zvedć o trudnem Va sIovar|8ke dvojice Vereščagin in ginice po Himalajskih snežnih pla-Sličria pa je ta podoba epizodi: Damajantl iz Mah&btar ta. iz katere a 1NG7 v podlistku »Slovenskega prijavil obraze . »D*majantica v*po soprogu«. Vereščagioica sicer ne Zalaje za soprogom, ampak prenaša z njinjlvse neprilike, ki se družijo potova- VereSi njavah Nal in sem lei Naroda »žaluje konservativna večina imela v prošlem letu velikanske boje z Velikonemci. kateri so se posluževali vsaega še tako nizkega sredstva, da delajo zadrege ministerstvu. da ga vržejo in ž njim pokopljejo tudi dosedanjo večino državnega zbora. Večkrat so to pozicijo naše stranke močno naskočili, večkrat so uže mislili, da bo blizu svojih ciljev, a vsakokrat so bili odbiti in tako nazaj potisneni, da je vsled preletih hudih udarcev mej njimi celo prestala disciplina in da so zgubili skoro v vseh krooovinah mnogo svoje poprejšnje veljave. Dosti so zidali tudi na nek klub, katerega bi Italijan imenoval »il club delle malve«, (po naše klub Šviga Švaga Čez dva praga) v katerem klubu sedi po nepotrebnem tudi par tržaSkih poslancev; a tudi glede tega kluba so delali račun brez gostilničarja, kar jih je Se bolj poparilo. Državni zbor pa nam je proti volji velikonemcev dal dva izvrstni postavi, in sicer novelo k Šolskej postavi, po katerej so nastopile nekatere potrebne olajšave glede obiskovanja ljudskih šol ln se je šolam Bploh vrnol zopet kristjanski značaj. Druga je novela k obrttiijskej postavi, o katerej smo nedavno govorili obširno. Dobro- zaušnico je dala sedanja dr-Žavno-zborska večina Velikoneracem s tem, da se je pokazala bolj liberalna, nego vsaka dosedanja parlamentarna večina v Avstriji, kajti še nikoli niso bili prosti de-lalci klicani pred dri. zbor, da razodenejo njemu direktno svoje težnje in želje, kakor se je to zgodilo lansko leto. Od debate o proračunu so si Velikonemci največ obečali, a kaj so dosegli? Njih prvaki so se v njej za vedno osmešili, federalistična večina, na katere razdvojenje so največ računili, pa se je Še ožje sklenola, tako sicer da denes trdnejše stoji, nego poprej. To pa je silno potrebno, ker sicer hi nam utegnol sovražnik v trenoUu več pokvariti, nego smo mi v 4 letih zHali. — Važno in potrebno je posebno, da je dr-žavnozborska večina kompaktna.in edina zaradi bližajočih se novih volitev v drž. zbor. Za te volitve bo treba gledati, da si Slovani pridobe še več sedežev v tem zbo ru, da potem postanejo še veljav-nejŠi in lehko uže sami brez pomoči odločujejo o svojej osodi. Le potem homo mogli stopiti naprej mi Slovani z vsemi svojimi terjatvami in gotovi smemo biti, da tudi nas Slovence ne pozabijo drugi naši močnejši bratje. — Ko so Veliko nernci videli, da v parlamentu nič ne opravijo, Šli so razsajat na ulice in mej nju po zapuščenih visočinah ; na ta način pa kaže, da je vredna soproga ženijalnega umetnika, da ga umeje in ve ceniti, in da je pripravljena svojemu možu, povsod pot gladiti. To popotovanje po Himalaju se popisuje v knjižiči: Reiseskizzen aus Wien. Von Herrn und Frau Vereschagin I. Band-chen: Ost HimAlaya. Mit Illustrationen. Leipzig, Tauhner 1882. To, kar tukaj objavljam, posnetek je iz drugega poglavja prvega zvezka. Vcled povabila angleškega rezidenta Girdelstona sta se napotila Vereigagin in njegova soproga iz Agre v Katkmandu, glavno mesto Nepalsko »ker sta hotela Nepal videti in po Gaurizankru, po najvišjem bregu sveta nekoliko plaziti.« Na svojem potu tja sta dospela v Darjeling, kder sta si opravila vse, kar je bilo za tako potovanje potrebno. 12. decembra se o.Č^ vtopiti v Madjar-Orszagu. —Za ta čin hrabrim bratom naše simpatije ! V občo torej so se Slovani lansko leto dobro gibali po vsej Avstriji, to nam je porok, da bodo v letu 1884. še krepkeje post »paii i u se razvijali. Slovanska vzajemnost naj se še bolj vtr Ji v tem letu; to je naše voščilo, naša nada in s to nado v srcu mirno gledamo v obraz novemu letu, kajti le vzajemnost mej avstrijskimi Slovani more spasiti tudi nas manj močne Slovence! • Koliko ste dobivali na mesec?« • Dvajset rupij.») » »Kakšno opravilo ste imeli?« • O/nunjal sem evangelije.* »Zakaj ste zapustili to službo?* »Takov posel mi ne ugaja.n »Saj ni težak.» »Ni težak, pa ne maram zanj*. Potem nama je nekoliko pripovedoval o tem misjonarju; ta č^ščeni oznanjeva-lec prave vere je samo v buddhističnih samostanih pridigoval i . se po noči z menihi razgovarjal. Vsled povelja angleškega sahiba (gospoda) so menihi iz raznih samostanov prav redno prihajali in ga zvesto poslušali, spreohrnoti se pa niso hoteli. V 15 letih je misjonar po krist'janii 5—6 oseb, mej njimi tudi našega L^pčo. Obupal je bil ta mlaii kristijan o vspehu tega dela in je moral v odsotnosti pastor-jevej mnogokrat ukore svojih rojakov slišati, ker je zapustil vero svojih pradedov. Bodi si tako ali on iko, vstopil je v najino službo za 30 rupij na mesec. Morala sva mu pa zagotoviti, da ne bova tukaj vere učila, nego si svet ogledovala iu risala. S tem sva mu nezaupnost izbila iz glave. Poslala sva ga bila nazaj, naj z saboj vzame vse svoje reči in na Darjelinskem bazarju ovic nakupi in za nama prižene. *) Btlzo eden goldinar. Politično društvo „Edinost" (Občni zbor 26. decembra 1883). Predseduje predsednik J. Nabergoj. vlad" zastopa višji policijski komisar R. vi-tei Vidic. (Konec). Predsednik naznani potem da je na dnevnem redu 7 točka: »Predlogi posameznih udov«. O. MedvelČek govori o istrskih razmerah glede enakopravnosti, ter si k i v živih barvah zanemarjenje naroda v Istri. Pove več slučajev, da so dotični, ki se branijo sprejemati laških spisov, koji rekurira na višjo instanco, dobi še vpčo 2I0U0, predla«a, naj politično društvo •Edinost* napravi peticij-, do ministerstva pravosodja zarad faktične izvršbe enakoprav- kajti slišala sva. da bo težko mesa dobit'- Solnce je uže bilo izšlo, ko srno oru-gi dan pot nastopili, upe so nam ; rc/.-barji režejo iz njft^ai raznovrstne stvari, ki se tudi v Evropi prodajajo. Prebivalcem se pravi Bulthia] svet j-gorat in ima mnogo lesa. Jaz sem jih posebno zanimala, kajti do zdaj še noliena Evropka ni hodila po teli potih. Kupila sva si v tej vasici kuro, in si skuhala večerjo. Na potu sva našla mnogo zi lovja i t rudečega kamenja; vzidane so bile plošče se svetimi napisi, n. pr. om mani p 11-mehum — o li, ki sediš na lotosu. I3u-delhlsti ne izgovarjajo imen svojih bogov f njihove božje podobe, v kamen vsecaie jako so enake starokršćanskim. i EDINOST. nosti v smislu člana 19. državnega osnov nega zakona. Nadalje Etavi nasvet, naj-politično društvo »Edinost« dela enako ko stajersko politično društvo, naj zbira vse date po vseh uradih v Istri in na Primorskem sploh, koliko uradnikov zna deželni slovenski, oziroma hrvatski jezik, da potem s takimi podatki pred minister-stvo stopi. Gosp. Gaspar Kastelic, občinski gla var v Materij', sklada se popolnoma s predlogom g. Medvedščeka, in prosi, da hi se odbor hitro potrudit odposlati dotično prošnjo na ministerstvo. Navel je pa pri tej priliki polno slučajev, kako se pošiljajo slovenskim uradom hiški dopisi in če jih ne sprejme dotični, kaznovan jc i če se pritoži na okrajno glavarstvo, potrdi ono globo, in če Še dalje do namest-niStvo svojo pritožbo odpošlje, odobrava namestništvo globo okrajnega glavarstva, torej je jasno vsacemu, kako enakopravnost uživa naš narod v Istri. MedtedlČek meni, da bi se na pravilo v zadevah, katere je navedel g. Kastelec, tožba na državno sodišče. Preds. Nabergoj je pa menenja, naj bi se^ napravila peticija na ministerstvo ali drž. zbor in v njej navedla vsa fakta in vlada pozvala, da tem nedostatkom konec stori. Govornik pravi, da ne najde potrebno, da se tožba na državno sodišče vloži, ker bi to mnogo časa in denarja stalo. MedvedlČek navede neko občino, ki se je glede nedovoljenja češkega jezika pritožila na državno sodišče k) je taisto tožbo pravično rešilo terjatvem Ćehov kaj:i, ako državnosodišče potrdi take pravične tirjatve, potem je to veljavno za vso državo. Po daljšem razgovori se združijo vsi govorniki za predlog, kateri se glasi: Naj se pošlje na državni zbor peticijo, da on sprejme resolucijo do vlade, da ona strogo pazi, da se v Istri popolnoma izvede enakopravnost hrvatskega in slovenskega jezika v šolah in uradih. Pri glasovanji je bil predlog soglasno sprejet. J. Sancin interpelira predsedništvo, da mu naznani, kako to, da »SI. Narod« tako zaničijivo o tržaških razmerah iu o glasilu društva piše, in še celo trdi, da Trst ni veljavno središče primorskih Slovencev. Podpredsednik Dolenc pojasni, da ti napadi niso stvarni, ampak da jih narekuje Ift slepa strast in osobno mrienje. Dolinar pojasni gledo inserata, zaradi katerega »Narod« po krivici blati nekatere osebe daje g. Hutersam prišel k njemu in mu izročil inserat za »Edinost«, katerega je poslal opravništvu.da ga priobči, v tem inseratu je stalo, naj vsak, ki ima kaj zahtevati Še od Abendrotha, objavi, ako ima kake listine, ki potrjujejo terjatev, da se on potrudi na Dunaji dobiti denar, ker on ve, da je bil denar za to odločen in ne tlrja ničesa od nobenega. Ako pa stvar dožene, le potem se mu bodo neki odstotki plačali. Toraj je bila stvar čisto poštena, Škode ni nobeden trpel; obžaluje tako lažnjivo pisanje. Preosednik Nabergoj obžaluje napade in polemiko v najstaršem slovenskem dnevniku, ki izhaja v slovenskej metropoli, kateri bi moral biti izgled vsem drugim listom in pravi, da to Škoduje vsem narodnim strankam in imajo le nasprotniki korist od tega. NaŠ organ se pošteno trudi, da širi narodno zavest mej Slovenci na Primorskem in tudi drugod. Govore še nekateri o tej stvari, ki vsi grajajo neopravičene napade na »Edinost« in ko-nečno izreče zbor svoje obžalovanje zarad takega postopanja. Mostove gradijo na Čuden način; dve bambusovi debli polože, pa je; če se eez tak most ide, vse se trese; blagor tistemu, ki se je k laj bavil s telovadbo. Drugi dan smo prišli do samostana Pamionci. N»-kej ženici sva podarila škarje, pa sva dobila vse, česar sva želela, iu kar /exspjoh mogla pogrešati. Ko sva dalje korakala, bila bijazsko-rej v propad sklopotala; najni sluye so nevarnost zapazili in hitro na pomoč pri-heteii ; ušla sem gotovej smrti. Sunostan Pamionci je bil pred kratkim pogorel; postavili so ga na novo, pa ne okusno, slikarije več kaj neugajajo. Menihi nas niso prijazno sprejeli ; iz prva nama ničesar niso hoteli pokazati ; gledali so nas sumljivo, in samo eden je poz.navil. Ker je to prvi samostan v Siki-mu, iivi tam mnogo menihov. Z veliko težavo sva dobila kuro. Zastonj sva čakala svojih nosilcev; videlo se \,je, ua niso hoteli ves dan hoditi. Morala sva vso noč pri ognju pod milim nebom prei iti, sedlo nama je služilo za vzglavje. Vsled tega, ker sva morala na prostem prenočiti, nama obema je lice oteklo. Dnini dan sva od nekega dobrohotnega Lama čaja dobila. Nosilci so še le drugi dan polagoma prikimali. Najslabše pa sva poslala nazaj m tu.ll nekaj svojih reči tukaj shranila. Kar sva kupila, to je bilo silno drago; rabila sva tedaj rajši konserve. Plačevati pa £va morala zarad tega tako pošteno, ker Potem se je vršila volitev in so bili izvoljeni ti le gospodje: za predsednika Ivan Nabergoj, za odbornike: ^Vikt Dolenc, lastnik tiskarne v Trstu, Štefan Nadlilek, dež. poslanec iz Sv. Ivana, kanonik Jurij Jan, iz Doline, Rajmund Mo-horiii, župan v Sežani, Slavoj Jenko, trgovec v Podgradu, G. Sterle, posestnik in bankin uradnik v Trstu, profesor Mat« MandiČ, urednik »Naše Sloge« v Trstu, Avgust Bremic, uradnik v Trstu, Afatko Laginja, dež. poslanec v Kastvu. — V odbor kot. namestniki: E. Lampe, veliki župan v Dolini, J. M. Vatovtc, vel. posestnik pri Sv. Ivanu. A. Trobec. kamnosek in posestnik pri Sv. Ivanu. Fr. Smrdu vel. posest, v Bazovici, J. M. Mala lan, posestnik na Občinah, F Kljun, posestnik v Trstu, V. M. Zivic, inženir v Trstu, Ga iver Kastelec, vel. župan v Materiji, Ivan Dolinar, posest, v Trstu in Jos. Sancin, fNemec} posestnik v Skednju. — Nadalje so bili precej po odboiu potrjeni kakor zaupni možje in poverjeniki društva: Franc Žitko, posestnik v Trstu, Jolef Požar, posestnik v Rojanu, F. Balanč, posestnik v Prošeku, J. M. Ferluga, posestnik na Greti. Andrej Martelanc, posestnik in ladjar v Barkovljah, Jos Jež, posestnik pri Sv. Ani. — Nekateri drugI zaupni 111 ožj e posebno v Istri v zmislu 14. pravil vole se kesneje, ko se polzve njihovo menenje. Politični pregled. Notranje dežele. Vojna ladija Albatros jc 30. decembra odplula iz Pulja ter se ustavi ob otoku Cejlonu. V Splitu so bile zadnji ponede-lek volitve v mestni zustop dovršene. Narodna stranka je zopet sijajno zmagala, če tudi so Lahoni na vse pre-tege delali zase. Hrvatskega deželnega zbora načelnih Krestič je na prigovarjanje narodno stranke odložil svoj odstop do dobe, kc se potrde volitve poslancev iz Granice ter je 28. decembra zopet prevzel načelništvo. Poslanci iz Oranice so 29. decembra v hrvatskem deželnem zboru izjavili, da z izrazom neomahljive zvestobe in udanosti do vladarja pri— poznavajo državnopravno podlogo, potem pa zahtevajo enakopravnost Granice z ostalo deželo in predrugačbo zakonov, ki so bili v škodo Granice brez njihovega vdeleštva skleneni. Potem je poslanec Živkovič predložil, naj se volitve v Granici en bloc potrde, in vsled tega so je unela ^iva dalj časa trajajoča debata. 30. decembra se je nadeljevala razprava in potrdile so se volitve vseh poslancev iz Granice. V pondelek je hrvatski salor izvolil zopet poprejšnjega načelnika i njegovega namestnika. V Hrcegovini se neče utrditi prav red; od 100 novincev, ki so bili pri zadnjem naboru uvrščeni v peto so neki naši kuli (sluge) pravili, da imava mnogo denarja. Prva vasica, do katere sva dospela, zove se Jaksun, od koder drži strma pot na goro Kancinga\ na desnej strani stoji samostan Dobki. kojega sva naza| greie obiskala. Pot po-taje vedno slabša; hiš ni več, ker je Jaksun zadnja naselbina; samo pastirji tukaj pasejo. V naj večej vročini se še pride na goio Congri, 15000 čevlji visoko; to je bil za zdaj najin cil. Uže v Dirj lingu so naju svarili, naj ne hodiva na Congri, ker tukaj snega včasih dvajset Čevljev na debelo pade; pred tridesetem! leti je bil v tistem času angleški učenjak Hooker tam. Zadnji večer pred odhodom iz Dar-jelinga se je bilo več prijaznih Angležev sešlo v gostilni pri Daylu\ pozvali so Ve-reščagina in mu rekli: »Slišimo, da hodite na Congri; v sveto dolžnost si štejemo, Vas svariti, da ne hodite zdaj tja». »Hooker pa je bil vendar tam« odvrne V. »Res je, pa našel |e skorej smrt, tla s* je le nekaj zamu iil,» »Mi dva pi hočeva priti tja.» »Pa vsaj ne jemljite svoje gospe seboj.« »La iy ne ostane doma, ona pojde z marioj.« Ker j*1 V. za trdno odločil, da hoče tam sneg študirati, zarad te^a sva sklenola napotiti se tja na vsak način, ne oziraje se na kule, ki so se uže težavno pomikali naprej. Kaj posehm-ua se ni pripetilo, izim-ši to, da je nastal prepir mej dvema nosače m a; eden teh moiiceljev, ki je bil niž- sotnijp v Mostaru, pobegnolo jih je 19. C e tudi so se zelo prizadevali, da bi begune zasačili, vendar ni enega niso ujeli in to je dokaz, da so beguni z gorjanci v zvezi. Ti beguni ranožć roparska čete, ki se prikažejo zdaj tu, zdaj tam da, nobena pot ni vama in da so vojaSke komande primorane, pošiljati iz vojakov in žan-darjev sestavljene patrole, ki pridejo večkrat v boj z roparji. Ni še davno, kar sta bila v takem boju blizu Plane ustreljena dva vojaka, dva vojaka pa so našli pri Bjelamiču grozno razmesarjena. V limskem okraji je nevarnost tolika, da je vojakom prepovedano hoditi samim iz kosam. 31. decembra je pri Priboju zo-| et zadela vojaška patrola na roparje, vojaki so začeli nanje streljati, ali oni so pobegnoli v gore. Vojaki so jih proganjali in štiri ujeli. Vnanje dežele. Srbski ministershi svet je 30. decembra sklenol, skupščino razpustiti in meseca februarja novo redno skupščino sklicati. Srbski kralj je trideset okrajnih glavarjev na novo imenoval, ali pa premestil. Na Ruskem so se začeli nihilisti zopet bolj gibati. V več krajih so napadali pošte, da bi jih poropali, kar je znamenje, da jim novcev manjka. Ponoči 29. decembra pa je bil od-delkni načelnik mestnega glavarja Su-deikin v svojej hiši umorjen, in uradnik, ki ga je spremil, smrtno ranjen. Oberdankovanja na Italijanskem še ni konec, če tudi se mora priznavati, da njegova zvezda uže zelo temni. V Bolonji se je pričela kazenska preiskava zoper šest osob, ki so nek epigraf za Oberdanka podpisali; za-toženi so, da javno pripoznavajo neko vladno obliko, ki je nasprotna se-danjej, da hočejo uničiti ustavni monarhiji red, da odobrujejo moritev vladarjev ter da šČujejo zoper itali-anskega kralja in ga zaničujejo. Laške vlade okrožnica razlaga, zakaj je nemški cesarjevič obiskal italijanski kraljevi dvor in pravi, da je bilo to obiskanje izjava srčnih čutil mej obema dvoroma in narodoma in poudarja pomembo tega dogodka za zdanje in prihodnje nemško-italijanske razmere. Po sklepu nemškega drlavnega ministerstva se ima škofijam Cul m, Ertneland in Hildesheim ustavljena državna pripoinoč od 1. oktobra 1883 zopet izplačevati. Francoska poslaiisia zbornica je 29. decembra na Ferryjev predlog potrdila sklepe senata • lede plače pariškega Škofa in usta,'ifl'/ za semenišče in ves proračun za lćr 1884. Ferry je napovedal predlog ledč promembe ustave, potem pa s<| je zasedanje sktenolo. I Francoska poslan* a zbornica ni dovolila 50 milijonov f »nkov kredita za naselništvo Algerijo če tudi gaje minister notranjih zal v priporoča'. — Glas je počil, da si Francozi vzeli Bac-Ninh, zanesljivih poročil o tem pa Še ni; prerano se nam to zdi. Na Turškem so se1 pričele uže take preuredbe, ki državogotovo otmo pogube. Dobitkov pri drjSavnej loteriji sicer ne morejo izplačevati, tudi vojaki i nižji uradniki morajo leto in dan čakati na plačo; ali'novcev imajo vendar v izobilji, ker se je plača ministrom podvojila. V španske j poslomkej zbornici je vstal razpor mej jako vplivno Sa-gastino stranko in vlado. Sagasta neče nič slišati o splošnjej volilnei pravici in predrugačbi untave in vslea tega se ni mogla dosegi sprava. Uredsko poročilo iz Egipta trdi, da so uporniki 28. decembra napadli Gezireh, pa jih je posadka po šestur-nem boji odgnala in so imeli veliko zgubo. Poročilom iz Egipta, kakor smo se uže mnogokrat propričali, ni mnogo verovati. Namestni kralj v Kantonu jo dobil iz Pekinga ukaz, n^j zasede ton-kinsko mejo. i" Dopisi. je vrste (kast^), stopil je po naključbi drugemu, ki je bil višnja stanu, na nogo: hincillae lacrimae. Se nekaj moram povedati. V. je ustrelil kuro, ki je blizo ceste lcokotala, ja/. pa sem čakala, ko se napotimo dalje, pogrešam svojo mošnjo. Ver-nemo se, pa je nismo našli. Naravnost sva očitala svojim ljudem, da mora tat mej njimi bili. Nihče ni hotel nič vedeti. Potem pa reče eden iz mej njih, po imenu Tinli, pa bolj skrivoma, da hoče tatu izvohati, naj se zadeva celo njemu prepusti, pa tudi tatova ime naj se pozneje ne razglasi Začasno je tedaj zadeva mirovala; sum je letel na n» ce_:a kullja, ki je tekel vsem naprej, pa prav zarad dane besede nisva hotela siliti vanj. Drugi dan je Tinli uže svoj posel pošteno izvršil. Ziiaj pa je snega prav debelo palo da srat morali visoke čevlje obuti; na nekaterih prostorih ga je bilo celo do kolena Drugi so navadno zaost ijali, samo nek lovec in tisti kuli, ki je škatljico z barvami nosil, krepko jf z nama korakal. Dostikrat se mi je bilo spodrknolo. tako da sem morala lovcu poroko sati, da me je ulekel. V gozdu smo zasledili jake (bike); imajo doliie kocinaste tvpe; cdo na snegu se pnzna, kako jih uleČejo za seboj. Ko akala sva do olprte ravani na gori L pča; tja dospevši pa nisva našla primernega prostora za odmor; glad in V Trstu, 30. de c). (Izv. dop.) V »Slovenskemu Narodu« smo te ani čitDli dopis iz Gorice, v katerem se čita, da je odlikovanje dr. Toiy»kli-ja s |eležn° krono III. vrste zname4»jV,-?.u dKaz, da je ministerstvo protivio postojanju v trumenej» hiši v Trstij in daodo-3ruje tej hiši nasprotno polfiko goriške narodne stranke. — Mi se ndejamo, da je to resnica, in ako je, po i m se tudi nadejamo kake važne spremembe v Tr-Žaskej rumenej hiši, katera nam bila prav tako ali Se bolj po vseči nego goriškim in drugim Slovencem. Ali kaj hočemo, ker so nekateri naši visoki politikarji zbrisali Trst z svojega programa. — Pa zakaj to? N<1 ateri Tržaški Slovenci so prišli v i milost pri omenjenih visokih politikarji h,L in zarad teh osob je izobčen Trst a.okolico iz »gmajne svetnikov«. — Vse voje moči pa hočejo nekateri gospodje pr.vetiti Gorici in Slovenstvu ohraniti le ^riŠki del Primorskega: Istro in Trst pripuščajo svojej oso li. Kaj je Bismark proti tem politikom ! Kateri Slovenec se ne jeseli, ako Čita in se prepriča z lastnini oclni, da v Gorici, sosebno pa v mestu naši bratje napredujejo, mi vsaj jim iz s'ca privoščimo še večega napredka; ako pa se Siovenci v Trstu nekoliko gibljejo, moralo bi to ^Oalje v prilogi.) ;j strani led de-ieli; ča-iegle in žeja je pritiskala; nekaj žganji4e, z 8ne-ženo vodo ohlajene, naju je nekoll ko okrepčalo; klicala sva in streljala, da i zakasnele nosače naganjala, pa i>ihč< se- ni o-glasil, nihče prikazal; trebalo j^ ali korakati naprej ali p& se vrnoti; to e ve d& sva se odločila za prvo. V. je blj$° kraja opešal in onemogel in izpovedal e, da ne more dalje: bila sva 140UO čevlji visoko na gorah. Na zadnje so vender primal li nosilci. Napravili smo si Ogenj; na ei stuo se pekli, na drugej pa se jt lal ua obleki; hud mraz smo ti dila sem se, kako je mogel V. sneg opazovati. Drugokrat morali pritj s ponovljenimi močmi, da morem hatanko opazovati, kako sesvetloha iu tema lajata« lo se pa more samo na tolikej visocini studovati. V vsem svojem živenji nisva prebila take noči. Drugi dan je V. glava boleli. Jaz sem teške oči odprla, kajti srrt'g seJ® •dluo svetel. Proti večeru smo se napotili ^ P®* stirske bajtice, ki smo jo od daleč u*e TI-deli; led pa je bil tako polek, ua »smo se le počasi dalje pomikali. Pfilezli smo vender do zažel libe; katera pa pastirjem samo po ži v prebivaliSče; povsod je pihalo' vanjo; odpočili smo si vender; potem paj gre V* 8ney studovat, dva slugi sta ga vzpa pazduhe in mu pomogla dalje. fne ko-ett slu- riloga „Edinosti" stev. /, 2. januvarja 1884. tuji veselili goriške Slovence, saj si pameten človek Še misliti ne more napretka enih brez drugih. Trst p.i nema le pomena in važnosti za Slovence, temuč sploh za vse južne Slovane, to je v obča priznana stvar. Zato pa se je čuditi nekemu listu, da se tako košato ponaša se stavkom nečega strastnega podlistkarja, ki trdi, »da Trst ne more postati središče primorskim Slovencem, dokler bode cvetoče skladišče obširne, svetovne trgovine«. Trst zarad par »bombastičnih fraz« v katerem si bodi listu ne zgubi še svoje , veljave za Slovanstvo in ni nam treba r druzega, nego da kažemo na zadnji Na-bergojev govor v mestnem zbo»-u tržaškem, katerega so imenovali ce!6 italijanski in nemški listi program, s katerim bodo morali raćuniti Italijani na Pnmorskem(Glej zadnjo štev. »L'lmparziale«, ki je prinesel govor Nabergojev od besede do besede). Naj nain bode pri tej priliki tudi dovoljeno, da „Slov. Narodu" Čestitamo k popolnoma objektivnem poročilu o občnem zboru društva »Elinosti« v štv. '296. Le tako dalje z jastrebi, ježi iu dihurji. Konečno Šedočukamo v »Narodu« živalski koncert. Pa kedo so ti jastrebi, ježi, te lisice, kunje in dihurji ? Mi se v Trstu prav malo brigamo za njih brloge, a čudimo se, da je slovenski dnevnik postal organ tržaške iivadi, ki si niti ne upa na dan in ki le podzemeljsko po brlogih rije. — Ako tacega ježi ali dihurja zavrneš, ali zapodiš, ker ti dela škodo, zakoplje se hitro in rije pod zemljo do Ljubljane, burja nam potem v Trst prinese tudi njegovo prjetno vonjavo; tukaj malo pokadimo, pa je dobro. — Tako se je godilo tudi v nedeljo, kakor se letiko prepričajo naši Čitatelji iz nekega poročila mej domačimi vestmi. — Če Človek v svojem srdu okolo sebe maha brez vsacaga premislika, to je Še odpustljivo, a da časniki tako postopajo, to je najmanj smešne, ako ne bi bilo tu-■ di žalostno. S tem sicer stvari nekoliko, a največ sebi Škodujejo. Še nekaj. Nek ljubljanski dnevnik zdaj prav ostro šiba samega sebe zarad reklamov za profesorja Orlička in za ham-burške loze, s katerimi ljudstvo zapeljuje, da stavi v loterijo in kupuje ham-burške loze, s katerimi ni Še nikoli nobeden dobil novca; a prav s tem, da biča samega sebe,dela zopet novoletno reklamo ki sloni na obrekovanju svojega bližnjega. Na tako res amerikansko reklamo bi oni list moral vzeti »Patent« iu precej preseliti sa v Ameriko, ker tam bi mu sijali lapŠi dnevi, kajti v Slovencih nismo še na tako visokej stopnji, da bi imeli razum za tak hum-bug. Hvaležna vtegne torej biti naloga, na« pisati obravnavo o najuovejŠcj reklami; našim čitateljem jo zagotovljaino, ako nas amerikanska reklama ne uniči, česar se pa tako hudo ne bojimo. U Pod?radskeffa okraja, dne 29. decembra 1883. [Naie ceste in cestni odbor :) Dobre ceste so važna stvar zi uboge kmetovalce in gotovo lep pripomoček do boljše prihodnosti. Kraji, ki pogrešajo potrebnih in dobrih cest, zaostajajo za drugimi. Ako mora poljedolec po grdih, zapuščenih cestah spravljati teško pridelano blago v potrebni denar, večkrat ga stane več tru ta, nego je blago v redno. Koliko muke prebije živina in ljudje na slabih cestah, to vei6 naši kmetovalci prav dobro. Kako boli človeka srce, ko vidi, da se pri majhnem vozu mučijo po dva para živine in več ljudi I Pri slabih cestah se zgubil mnogo dražega časa in pretrpeti se mora nepotrebnega truda. Srečni so kraji, ki imajo mnogo in dobrih cesti Da se mej te ne more prištevati naš okraj, kakor teško kateri v Istri, to je uža znano. Ker so ceste vhč vrst, zato je tudi več vrst onih, koji imajo za nje skrbeti. Za velike državne ceste /nora skrbeti država. Kakor v vsakej stvari, tako tudi za naše ceste se ista premalo briga. Gospoda na Dunaji ne čuti težav, katere provzro-čujejo ceste, ki so valovom podobne, vse Eolne malih In velikih klancev. C is bi uŽe i), da se tudi na to obrne pozornost, da bi se tudi nain kaj vrglo iz državne denarnice, v katero plačujemo razmerno toliko, kolikor drugi kraji. Nekatere dežele bodo kmalu imele več železnic, nego mi kozjih potij, tedaj je o-pravičena naša želja, da se nam popravi slaba državna cesta, ali pa še boljše bi bilo, da bi po našem okraji država gradila železnico iz Kozine do Sipijan. Ta bi bila najkrajša zveza Trsta z R>ko in primernejša od one, za katero prosi naš deželni zbor. Našemu poslancu priporočamo, da se za nas potegne, kedar pride pritožno. Da je našemu lahonskeinu deželnemu zboru deveta briga za naše ceste in sploh vse potrebe Slovencev in Hrvatov, red6 uŽe vrabci po naših strehah, tedaj ni treba dalje o njem pisati. Ako bi prosili za kako poiporo, nam bi sovražni laški gospjd-je ponudili lašiti jezik, kakor se je to zgodilo v bližnjem okraji. Ako prosimo kruha, vržejo v nas kamen, — tedaj je boljše, da molčimo.Pri ie uŽe Čas, ko bodo v dežeinem zboru sami gospodarili, ko bodemo sami gospodarji v laštnej hiši. Za ceste skrbč še iestni odbori, vsak za svoj okraj. Drugodi so cestni odbori vestno izpoljnevali svojo dolžnost ter so mnogo storili v zboljšanje okrajnih cest ; pri nas pa ne morem tega trditi. Prav zdaj pa je prišlo predsedniŠtvo cestnega odbora v roke g. Kastelca, moža, ki je sposoben za tak posel in ki bo gotovo skrbel, da se naše slabe poti, kolikor mogoče zboljšajo. Proti možu, ki uživa zaupanje vse8a okraja, ki inu je izročil tako važen posel» kakor je vodstvo cestnega odbora, pa ru* j jo nekoji zaslepeli ljudje, katere je »E li-nost« uža dobro zavrnola in katere naša ljudstvo predobro pozna. Materijski obči-narji, pokažite na volitve dan, da ste toliko samostojni, di ne potrebujete, da bi vas vodili taki ljudje, ki bi sami voditeljev in varuhov potrebovali pri lastnem gospodarstvu. Saj vendar ne moremo izročiti obŽ. glavarstva v roke onemu, ki je svoje premoženje izočil poreikej banki v varstvo?! Iz Gorice 31 dec. (Občni zbor poipoinaga društva, — pokojninska zadruga.) Občni zbor Slovenskega bralnega in podpornega društva je bil v nedeljo močno ooiskan, in se vršil prav v lepem redu. Gospod predseItiik, F. Povše, pozdravil je navzoče ude, ter se zahvalil, da se je Še precejšno Štavilo udov zbora udeležilo. Nato je povabil g. predsednik društvenega tajnika, naj prebere poročilo odborovega delovanja minolega leta. Gosp. tajnik Prinčič prebere obširno poročilo, ki je bilo z veliko pohvalo sprejeto. Gosp. Anton Gregorčič, kot knjigovođa, prečita natančni račun minolega leta, ki je bil soglasno potrjen. Prav tako prečita preudarek za prihod, leto, ki je dobil malo premembo, in sicer na predlog g. prof. Kleinmajrja, naj se poviša za mu-zikalične potrebe od 10 na 20 gld. Predlog, kakor tudi preudarek, bil je soglasno potrjen. Gospodarnik Vugo je poročal Še o gospodarih zadevah, in potem je bila volitev predsednika, in je bil per aklamatio-nem izvoljen zopet g. F. Povše, vo ija dež. kmet. Šole. G. Povše sicer ni bil zadovolji n, da se per aklamationem voli, ampak naj se voli po listkih, ali ker društveniki niso drugače hoteli, moral se ja udati. Zahvalil se je g. predsednik za zaupanje, katero mu društveniki skazujejo, ter zagotovil, da hoče tudi vprihodnje s pomočjo novega odbora v prospeh društva delovati. Na to le bila volitev novega odbora, bili so skoraj soglasno izvoljeni ti le odborniki: g. Dr. Ant. Gregorčič, prof. Berbuč, Ant. Fonn, Nik. Dr. Tonkli, Jože Hvala, Hilarij Dr. Zorn, Jušt Vuga, Karol Prinčič, Lud, Lo lati, Ant. Klobučar. Na mestniki: Jože Krašan, Jakob Oblak, Peter Murovic. Na predlog g. predsednika so bili izvoljeni v senat ti le gospodje: C. g. Peter Kobal, dekan v St. Petru, prof. KHnmayr, Jože Katnlk, mejni prof. Obizzi, in F. Podgornlk. Na to so se sprejeli Še nekateri razni predlogi, ki so se izročili odboru v rešitev. Potem j) predsednik zaklučil zborovanje, ter voščil vsem društvenikom srečno novo leto, posebno pa našemu društvu, naj bi se tudi v prihodnjem letu lepo razcvetalo. Govor g. F. Povšeta pri doraačej zabavi podpornega društva dne 8.decembra o pokojninskih zadrugah, ni ostal brez vspe-ha. Dne 23. dec. je povabil g. Povše nekatere rodoljube v sobo podpornega društva, ter jim razložil natančno pravila te zadruge od banke Slavije, na kar se je vpisalo uže okoli 20 druŠtvenikov. Isti dan uže se je izvolil začasni odbor, v kateri so izvoljeni ti lo gospo Ije: F. Povše za na čelnika, g. mejni grof Obizzi, Jože Hvala, Ant. Jeretič in Jušt Vug.i. ZiČisui odbor ima zdaj nalogo nabirati nove ude, in ko se vpiše premerno Število v to zadrugo, skliče se občni zbor. In ker se združi t i zadruga z banko Slavijo, pozove se k občnemu zboru glavni aaent banke Slavije, da Še natanjč neje razloži pravila in korist te zadruge. Bog daj dober vspah; star pregovor pravi, kar si pridobiš v mladosti, to uživaš v starosti. Občni zbor je tudi enoglasno izvolil milosti, verhovnega pokneženega goriškega škofa, dr. Alojzija Zorna, častnim udom. Iz Vrtojbo 24. decembra. Veselilo nas je, ko smo brali, da se je Solkanska čitalnica spat probudili in pričela gibati; še veliko bolj pa nas j^ zanimalo brati pollistek v Elinosti o »Ženskem spolu», koji spodbuja ženske k narodnim dolžnostim, — kar je pri nas, ža-libog, zelo potrebno. Očiten dokaz po-mmklj vosti naj Vam bode ta le: Ko smo opazili, da so se pričeli gibati naši sosednji rodoljubi, sprožila se je misel tuli pri nas, da spravimo tuli našo čitalnico zopet na noge. Zbrali smo se na to vsi za to stvar uueti, in šli k gospej L., koja ima dvorano in čitalnične priprave. S.vlenoli smo pri njej, da v kratkem priredimo veselico, v kar j-> tuli oni privolila. Pa za koliko časal — Ko smo se pa v drugo zbrali da sestavimo program, kar naglo gospa L. prekliče dano besedo z izgovoro n, da so same ženske p i hiši in se boji k icih nemirov. Mislite si, č bralci, — kakšni nemiri se pri veselicah gode! — Pri onej gospej pa je vs «ko leto 5—6 javnih plesov, ali takozvanih Šager, pri kojih se večkrat kaj pripeti, kir ne bi se v čitalnici. Ali gosp i L. ne gleda ven-lar na to, ampak podpira in vzdržuje takove plese, Če tu li so same ženske pri hiši. Vrh vsega tega pa se je še izjavila, naj veselico priredimo kde drugej, ples pa lopusti v svojej hiši. — Ples tedaj sprejem ijo ženske v svoje prostore, naj si bode kakoršen koli hoče, a — veselice nikakor ne — zavoljo nemira, zavoljo tega niče-vega izgovora smo tedaj morali vseopustitj. V Postojni 30. decembra 1883. »Več let zapored so tukajšnje dobr0" srčne gospe in gospice o božičnem Čas11 nabirale novcev, z njimi kupile obleke in obdarile ubogo šolsko mladino. — In tudi letos sti dve občespoštovani in priljubljeni gospi, — gospa Vičič-eva in gospa Krajg-her-jeva ml., — hodili od hiše do hiše, ter prosili novcev, ali pa dobitkov za tombolo, kise je priredila v korist uboge šolske mladeži. Pot ji je nanesla tudi k nekemu možu, ki je inoral za šolsko stvari biti vedno mej prvimi. — Sicer mi je znano, da so renegatje zelo boječi in strahljivi, ali tog i pa nisem vedel, da se boje tudi blagih nedolžnih gospej. — Ko je omenjeni čutil, da prideti uža imenovani gospi k njemu, tako je menda govoril k svojej boljšej polovici: Vzemi ključ od podstrešja v svojo desno roko, odpri polstrejŠje, in ko jaz vstopim, zapri gaza menoj.—-Potem se vrni doli ter skusi, kolikor mogoče lepo, odpraviti oni dve gospi. — In v božjem strahu, trepetu in škripanju s zobmi prebil je ta »mučenik iz proste volje« nekaj minut v zavetnem podstrešji, da sti gospi zopet odšli. O, ta gospo 1 je velik prijatelj in dobrotnik šolske mladine. — Menim, da te« mu »dobrotniku in prijatelju« ni druzega na umu, nego kako bi slovensko mladino ponemčeval, in jo učil svoj materin jezik zasramovati in zaničevati. Ko bi bilo odvisno od tega moža, Še razdelitev obleke ne bi se bila vršila v Šolskih p ostorib. — Ker ima pa predsednik krajaega Šolskega sveta, i ta je čestiti gospod dekan, malo več pravice do Šolskih prostorov, nego omenjeni mož, moral seje ta podvreči.— Ali maščeval se je s tem, da ga k razdelitvi obleke inej Šoiar-čke, ki se je vršila zadnjo nedeljo, t. j. 28. t. m. v šolskih prostorih, ni bilo, iu da je odplašil od vdeležitve tudi mnoge druge, mej njimi: učitelja Joži na, učiteljici gspč. Renzenberg in gspč. Steiner. —Edini (narodni) učitelj tukaj, g. Jakop Dimnik se ni dal odstrašiti; on izpolnuje vestno svoje dolžnosti, toraj se mu ni nič bati. — In samo ta g. učitelj je bil od vsega tukajšnjega učiteljstva navzoč pri razdelitvi o-bleke mej mladino, in je vzdrževal red in mir med njo. — V lepih in jedrnatih besedah je čestiti gospod dek*n Šolskej mladini polagal na srce hvaležnost do svojih dobrotnic, zahvaljeval se v imenu uboŽne šolske mladeži prisotnima gospama za trudapolno delovanje, ter ju spodbujal, naj tudi v prihodnje delujejo za ubogo šolsko mla dež; -potem pa je tudi bičal omenjenega moža, njegovo ravnanje in vedenje in drugo učiteljstvo, ki je tako demonstrativno izostalo :>d te Šolske svečanosti. — Po končanem govoru je na prošnjo gospej čestiti gospod dekan sam delil obleko mej mladino. —Blizo 30 šol irčkov in enoliko deklic je bilo z gorko zimsko obleko ta dan obdarjenih. Vsak učitelj, ki je prijatelj šolske mladeži, štel bi se v dolžnost, takemu dobrodelnemu podjetju svoja moči ponuditi, (to je storil g. J. Dimnik, za kar mu gre velika zahvala) — od šolskega nadzornika pa to zahteva uže resi njegovo Čas tnomesto. Res častno mesto je mesto šolskega nadzornika, ali iz tega pi ne izvira, da ima tuli vsik šolski nadzornik, pravi pojem o tej časti iu o dolžnostih, katere so ž njo združene—Tukaj nas tlači neka|mdra, Bog nas ja uže reši Niša Čitalnici je imela, te dni svoj občni zbor, za presednika izvoljen je bil g. dr. Raspet, za podpredsedniki g.dr.Pitomec, oba priljubljeni osebi in olloćna narodnjaka. Iz Kar i bora, 31. dec. Marsikateri izrek v »Narodovem* pod" listku o čunikarstvu napravi, da odkritosrčno rečemo, gnjusen vtisek. Mislil sem, da je to mnenje subjektivno, a ker je uža Vaš dopisnik iz Ljubljana govoril o tem predmetu, naj Ša j iz nekaj pristavim. Ju gotovo ne občuluje® Janko Pajka, in obžalujem, da se on pri svojih zmožnostih in z svojo marljivostjo za svoje ži-venie določnega cila ni postavil in se trdno Iržal. Di oi slovenski pisatelj o slovenskem učitelju 'pravi, da v Brnu nem-ike otroke z latinskimi korenikuni pita, to je izraz, ki lože ni surovo srce. O slo-venski/i eksulantih slovenski poltenjak tako govoriti ne sme. Pred poldrugim letom je eden izmej najodlič lejših tukajšnih rodoljubov, katerega tudi »Slovenski Narod« visoko čula, povedal, d i marsikateri pollistek v Slovenskem Narodu druzega ni rieden. nego da se njegovega očeti po pravici in resnic1, in sicer po načelih, ki so vladali predlet. 18'H, kaznuje. In tak izraz o slovenskom prognancu, kakor se nahaja v tem podlistku, je corpus delieti, ei.„0 fiat applicatio. Sapienti pauca. Domače in razne vesli. Današnjo Številko dob6 vsi dosedanji gg. naročniki. Kdor v novem letu ne narnerjava našega Časnika prejemati, naj jo blagovoli vrnoti. C©«,irjev dar. Presvitli cesar je podaril 200 gld. za šolsko poslopie na Sčavnlci. Tfl»ike novosti — Mestni zbor. XXV seja mestnega zbora je bila v soboto, katerej je predsedoval župan dr. Rihard Baszoni. Brez debate so dovolili CJO gll. za rojansko učilnico in 2200 gl. za naprave v mestnej bolnišnici. Po kratkem debatiranju so še dovolili 1000 gl. za fizikalni in 500 gl. zi naravoslovni kabinet mestne gimnazij*. Nek «bittibecco» nastane mej gospodoma prof. Vierthalerjem in pl. Burg-stallerjem in mej prvim in gosp. Picciolu, knjigovodnim načelnikom, glede onih borni/i l.r>75 gl.. ki jih je do zdaj dobivalo kmetijsko društvo za svoja — menda predavanja, ali k ili? po dveh, ali jednej še piškavej preilogi gosp. Vierthalerja, pride na vrsto budget, ali «bidža» bi dejila »(Danica.. Dohodki z iaŠajo gl. 3.187.55); troŠki pa gl. 3.267.170. Deficit ali primankljaj znaši 109.580 gld. Po tem se Še nekoliko gospoda v seji pogovori in ukrene kako priti v okom deficitu. konečno se seja ziključi ter p:*ei le k tijnej seji, v katerej sa je oddalo več magistratnih služeh. — Gospod poslanec N ibergoj j a interpeliral o službi zdravnika v Bazovici, ki je nže dve leti izpraznena iu o katerej je uže večkrat v mestnem zboru omenjal, in o pomanjkanju vodnjakov po okolici. Gospod župan mu je potem rekel, da na to odgovori v jednej prihodnjih sej — a služba zdravnika v Bazovici se nekda vsled te interpelacija precej razpiše. Medicinski kolegij izabral je v mestnej bolnišnici predsednikom gospoda profesorja dr. Karola Liebmana, poznatega slo-vanoflla. — Davek od psov. Magistrat naznanja v zmislu notifikacije 25. oktobra 1868. vsem posestnikom psov, da plačajo takso, inače sa bode proti njim postavno postopalo.— Davek od mestnega tlaka. Magistrat naznanja vsem posestnikom volov in konj, da plačajo dotično takso • za leto 1881 v |anuvarju mesecu. Glede omenjenih davkov ostanejo uprav iste določbe, liki v letu 1883. Nesreče. Lana E., 65 letna Ljubljan -čanka, bivajoča v «Androna del Moro št. 9., prišla je pod kočijo v ulici »Barriera Vecchia« in se hudo poŠkodvala na več delih života, vsled česar so jo morali prepeljati v bolnišnico — Poslednje dni smo imeli pri nas še precej močno burjo, ki je marsikaterega na tla prevrnola. Ali posebnih nesreč ni bilo, ker siehern se zna pred to razsajalko varovati. — Je-li bil pij in? Kočijaž št. 122 je v nedelo popo-ludne tako neprevidno vozil po ulici «Acquedotto», da je s kočijo zadel ob magazinske duri necega trgovca In jih tako poškodval, da niso več za rabo. — To se razume, da bo moral kočijaž duri plačati. — Urša H., Kranjica, 68 letna ženska, morala je iti v bolnišnico, ker si je zlomila desno roko vsled padca na ulici »deli* Istituto«. — Rešeno praŠanje. V nedelo v jutro so imeli gospodje lekarjl tržaškega mesta svojo sejo,v katerej so po Živahnej razpravi sklenoli sprejeti odlok mestne delegacije glede preskrbovanja lekov ubogim v mestu in okolici in določili, da se ti doba ob vsakem času po vseh lekarnah, in konečno se je še določilo, da se občini prepusti 45 otstotni skonto. Izvanredni občni zbor del. podp. društva v nedeljo, dnć 30. t. m. je bil Šc precej obiskan; uošlo je okolo 350 udov. — Predsedoval je g. V. Delenc, vlado zastopal gosp. pol svetovalec R. vitez Vldic. Zbor je pred vsem sklenol, da se iz §. 9 pravil spusti stavek: »Ako bi pa bolezen trajala nad eno leto, potem ima odbor pravico izplačati dotičnemu udu primerno svoto enkrat za vselej«, vsled česar bodo udje uživali odslej podporo po 50 sol lov na dan tudi, ako so nad 1 leto bolni. — Po'.em je bila dolga razprava zarad pravil za penzijski zalog, sklenolo se je: da vsak bolnik plači, k idar »lobi poiporo, 5°/, od prejete svote v zalog pokojnine, alco taka podpora za eno jboieien znaša nad 10 gl i, potem da pride ves Či ti dohodek od veselic, vse obresti od nedotakljivega kapitala, in vsako leto vsaj K T I N O S T. do 20% ol Čistega društvenega dohodki in vsi eventualni darovi ali z ipuičiiie v ta zalog. Vsak ud, ki je uže 12 let od I. 1X^2 naprej v društvu in ne more delati, ima pravico na pokojnino, kater i znaša 50 sol-dov n;i lan. — Kedo iu odkitere^a Čas* naprej uživa penzijj, to dol>čuja odbor. To so glavne točke novih pravil za pokojnino, kakor so h le sklenene na občnem zboru. — Pre ilog uda Gulina, da bi se ustanovil tudi posebe i zalog za pokojnino u lov in zapuščenih otrok, iu da bi zarad tega udje plačevali lOsoldov več na teden, je padel, ker je po pojasnilu predsednika pri sedanjih raziueran neizvršljiv. S tem se je koncil občni zbor v najvećem redu. MlIieMrov večer ilelalskegra podpornega društva. 31. decembra v zi pevski zbor na Slovenskem. 3) Anton Forster. »Ven?c Vodnikovih inna njega zlozenili pesnij« zi moški zbor in Deželne doUlado zaleto 1**1, sklenene v goriškem deželnem zboru, potrdil je cesar. Pobijalo se bo io 970 dok'ale k neposrednjim davkom za zemljiško-odvezni zalog, in za deželni zalog 12°/ vVSAKEJ DAMI,-*« katera hoče imeti dobro se podajajoč životnik (moderc) iz prave, dobre ribj? kosti (pušpana) priporočam, da si ga noroči pri meni in da pošlje mero. Mina. II. Muller na DunaJI I. Stadt, Operngasse 12 (vis-a-vis Heinricn^hof). wm~ životnikk -pa lastni izdelek po najnovejšem in najbj-Ijšein dunajskem in pariškem krovu garantirane iz prave ribje kosti napravljene, bele ali ruja ve po f. 5, barvane od f. 7 naprej. Pariški Životniki s trakovi za stiskanje beli ali rujavi od f. 8, barvani od f. 10 naprej, francoski životniki s priponkami od f. 10, barvani od f. 12, naprej. Novost! Štefanije životniki brez planetov, vsled spričeval zdravnikov, priporočljivi vsakej dami, posebno pa takim, ki trpi na srčnih, jetrnih in želodčnih boleznih, trajljivi, držeči formo, brez da bi želodcu najmanj škodovali, elegantno napraljeni od f. 8 naprej. Životniki za dame v vseh barvah, formah, v vsakej velikosti in po vsakej ceni. — Naročbe iz dežele, spošiljatvo ogleda ali mere in naznanjenjem cene po poŠlneui povzetju. Kar se ne dopade, ali pril^ž4, se zamenja za drugo. samosp?v s klavirjem ali z orkestro n. To kompozicijo j-? gosp. Forster enako kakor g. Nedved, eden najboljših slovenskih skladateljev, poklotil deželnemu predsedniku Kranjske, gosp. baronu VVmklerju. — Forsterjeve skladbe so už-s predobro poznane; a njegov najnovejši »Venec« smemo gotovo uvrstiti mej najboljše njegove umotvnre. 4) Robert Burgarell. »Nazaj v planinski raj«. Samospev se spreai-ijevanjem na klavirji. Ta nežni samospev še manj poznanega skladatelja je tudi prav dobro došel; naše čitalnice potrebujejo nežnih samospevov. 5) Janko Zerovnik, „Nirodne oesni z napevi" (I. zvezaK). To delo nas je po pravici rečeno, Še najbolj razveselilo, ker spolnila se nam je uŽ^ davno izražena želja, da bi rajnki Josip KoČianČiČ dobil nastopnika. Našel se je v g. Žerovniku, nalučiteljuv Gorjah. Pustimo njega samega govoriti, V predgovoru prvega zvezka „Narodnih pesni" pravi : Pričujoče napeve sem zapisal tako. kakor jih poje narod okoli Bleda, ter jih tudi kolikor le mogoče tako preprosto harmo-nizoval. Volilni glas je pri napevih 6., 7., 12. in 18. v prve.n, sicer pa v drugem tenoru, katerega bi najbolje pel visok ba-ritonist, da lahko prevladuje druge glasove, ki so le bolj spremljajoči. I. tenor poje „Čez". Slavna „Glasbena Matica" je izdala ta I. zvezček z namenom, da bi ustregla pevcem in prijateljem petja ter jih spodbudila, da zapisujejo pridno in natančno narodne napeve z besedami vred. Zapisavati pa naj tudi blagovole varjante napevov in besed v tem zvezčku tiskanih pesni. Tako naroduo hlago naj pa potein pošiljajo slavnej ,Glaabenej matici", da bode mogla s časom tudi prostemu narodu podajati lepe domačinka v pravilnej obliki. ,,Glasbena Matica" je letos pokazala vse drugo lice, toliko in tako dobrega pa koristnega ni še nikoli izdala. — Dolžnost nas torej veže, da priporočamo to važno društvo vsem rodoljubom, posebno pa onim, ki se pečajo z muziko in peljem. Vse čitalnice, vsa pevska društva na Slovenskem in Hrvatskem bi morala podpirati to društvo, v katerem se javljajo vsako leto boljše moči. — Posebna uvala pa bodi izrečena Mat ci zarad izdajanja »Narodnih pesmi«, tega velikega zaklala našega naroda. Društvo „&loga»* v Ormoža na Štajerskem je v obilno obiskovanem zboru postavilo kandidata v državni zbor na mesto ranjcega M. Hermana, slavno znanega učenjaka in govornika č. g. Božiča Raiča, župnika pri sv. Barbari. Z velikim veseljem pozdravimo to vest, kajti v č. g. Raiču dobi slov. naro i izvrstnega zagovornika svojih pravic. DaneŠnja številka izišli je s prilogo. Priložili smo jej tudi »prospekt.« „Politike" najboljšega federalističnega časnika v Avstriji, kateri tudi Slovence že od nekdaj junaško brani. Naj si ga omisli, kdor nemški govori, posebno ga priporočamo vsem našim bralnim društvom. Kakšen bode mesec Janu-varlJT Slavni Mathieu de la Dr6me prorokuje to-le: Od 1. do 5. deževno vreme na oceanskej francoskej obali in ob Maniki. Deževje na Francoskem, v Švici Nemčiji In drugod. Pogosti in nestanovitni vetrovi na Oceanu, osobito od 3. do 5. Morji Sredozemno in Jadransko bodeti jako nemirni; viharji zavladajo na Črnem morju. Snežilo bode v severnih pokrajinah Evrope, osobito na Nemškem, Avstrjiskem in v Svlci. Nestanovitna bode temperatura na severnej i v osrednjej Evropi, osobito ob prvem krajcu, ki se začna 5. in konča 12. — Relativno v tej dobi zavlada lepo vreme v južnih deželah Evrope in na severnih obalih Afrike.— Od 6. do 7. in od 10. do 11. zavlada deževje na oceanskih obalih. Nestanoviten veter, osobito od 5. do 9. na O-ceanu. Močni vetrovi na Sredozemnom morju in jadranskem od 9. do 10. Navadno i splošno deževje po Evropi v času polne lune, ki se začne 12. in konča 20. Snežilo bode na Nemškem, v Švici, Gore-njej Italiji i. t. d. Nestanovitni in pogosti vetrovi bodo v tej dobi vladali na Oceanu, Sredozemtiem in drugih osrednjih morjih, osobito dne 12. 15. in 18. Jaki viharji sredi Oceanu in slabo vreme na Jadri. V dobi zadnjega krajca bode vrfime jako lepo ob Sredozemnem morju, ki bode trajalo od 20. 23. — Deževje zavlada na Angleškem in močni vetrovi na zapadnem Sredozemnem morju. Ol 28. do 3. prih. meseca bode lepo vršme v deželah osrednjih in južnih Evrope. — Lastnost meseca: V obča bo mesec j iko nestanoviten in spremenljiv od 1. do 12; hud mraz od 12. do 20; zopet spremenljiv o l 2). do 31. Temperatura bo v obče vlažna. Vladal bole mraz, ki bo pa le malo časa trajal. doklile k neposrednjim davkom, 20'/# dokla l* k užitninskemu davku od vina mošta in mesa, in 50 kr. od vsacega hektolitra na drobno pro ianega piva. GoriSki »Gospodarski list« št. 12 je donesel ih le sestavka: i. Pomagajmo st sami! —2. Sad je rejce m. — 3. Hlevski gnoj za vinograde. — 4. O hmelju. —5. Katera zemlja je najboljša za trte. — 6. Kako naj se trte obrezujejo. Kavkaško petrolje je na Ruskem uže popolnem izpodrinolo amerikansko petrolje, ker j i mnogo ceneje, pa nič slabše od amerikanskoga petrolja. Porabi kava je pri raznih evropskih narodih jako različna. Najmanj priljubljena je ta pijača na Angleškem, kder se je na leto porabi funta za eno osobo; na Francoskem se ja porabi 3'/» funta, na Nemškem o, v škandinavskin državah 6, na BelgiAkem pa c do 9 funtov. Tudi v severnej Ameriki je z-do priljubljena, kder je pride na glavo 8l/, funta. železniški most čez Dnjeper pri Je-katerinoslavu, ki je po dolgosti tretji na zemlji, dolg je namreč 333 metrov in je stal 3.800.000 ruhljev, odprl se je 25. t. m. Nesreče. Ob anatoliškin bregovih je predzadnji teden divjal grozen vihar, ki je potopil šest velicih in petnajst pobrežnih ladij ter so utonili vsi ljudje, ki so bili na ladijah. — Iz Madrida pa se poroča, da je parnin S. Autonio 150 od milj Gorune pogorel. Dva popotnika iu 29 mornarjev so rešili in upa se, da je druzih 77 osob otel nek parni k, ki je bil priča požaru. Brodolom. Avstrijska ladja la »LealU«, pod kapitanom PavletiČem, naložena s železom, razbila se je na potu iz Liverpola proti Reki v gibraltarskej motskej ožini na afriškej obali. Otela sta se samo drugI lajtenant in en mornar, vsi drugi so utonili. Otel se je tudi kapitan na prečuden način Straini viharji so divjali zadaje dni po morji u od Angleškega do afrikansklh bregov. Angleška vojna ladija »Gondor* se je na tuneSkem obrežji skoraj gotovo potopila, ker je popolnem zginola. Nemške vojne la iije v Barceloni so bile tudi v nevarnosti, ker so jim valovi verige potrgali. V Antverpnu je razvolenela reka Schelda v hudem viiiarju, ulice so bile pod vodo. Zgubljen Je čas In denar« Vsak zgubi čas in denar, kateri pri bolezni v želodcu ali na jetrih rabi kaj druzega, kakor poznane imenitne švicarske krogljicd R. Brandt-ove. One edine pomagajo hitro, gotovo in brez bolečin in vsakdanji trofiek znaša la 2 sol da: dobš se po 70 soldov škatljica v vsakej lekarni. Poslano. Opozarja se na denašnji inserat gospoda Filipa Fromiu-a. Tržno poročilo Vsa kupčij i miruje zarad novega leta in zarad letnih bilanc, katere so začeli delati denes naši trgovci. — Gene skoro vsemu blagu »stale so nepremenjene. — Prošlo leto ni bilo posebno srečno za trgovi no; vse čuti, da smo v nekej prelaznej dobi in take dobe so jako ueprijetne v trgovini. Ni dosti upanja, da bi novo lato bilo kaj bo j^e; edino upanje stavijo ljudje na zidanje novih železnic, tovaren 1.1, d.; Bog daj, da sa uresniči vsaj ta nada. Borano porodilo« Zarad mesečnih in semestralnih likvidacij, vlada mlahovost na borzi, sicer pa so kurzi papirjev stalni in trdni. EDINOST- . LA FILIALE bancTunion TRIESTE ooeupa dl tutte I« oporatloni di Baaoa • di Canbi« valut«. a) Accetta rersamenti in conto eorrente: Abbuonando 1' interesa« annuo per Banconote 33/4 °lo con preavviso di 5 giorni 4 » » » » 12 » 4'/« » a sei mesi fisso per Napoleoni °/o con preavviso di 20 giorni 0 3 >/, » » » « 40 • 3 14 » » » »3 mesi 4 > » » * 6 ■ Gorranno deli'interese aumentato 1« lettero in circolaziona con 5 giorni di preavusodal 6 novembre a c. quclle con .12 giorni dal 13 giorni a quetle con >4 giorni dal 25 novembre a. c. 1\ 1IANCO GIRO abbuonando it 3°l0 interesse annuo sino 3ualunque somma; prelevazioni sino a orini 20.000 a vista verso ch&iue ; importi nutggiori preavviso avanti la Borsa — Conferma dei versamenti in apposito libretto. ConteKgla per tuttii versamenti fatti a qualsiasi ora d' ufflcio la valuta del medesimo giorno. Ahmuiiio pet propri cor-i*enti«ttl l' tncasso di Cambiali per Trieste, Vienna e Budapest, rilascia toro assegni per qvestc iiltime piane ed accorda loro kfacolta di domioillare effetti presso la sua cassa frnneoogni »pesa per o«(it. S' incarica delVacquisto e clella vendita di effetti pubblicl, valute e divise, nonche deli' incasso d' assegni, cambiali e coupons, verso V*°/o di provig-gione, c) accorda ai suoi comvniltenti la facolta di dej>osilare ejjetti Ji qvalsiasi specie e ne cura gratis l'incasso di coupnns alla scadevza. 46 La Filiale della Banca Union iSezlone Moroi) s* incarica deir acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzie ad essa consegnate, oppure polizze di carico o Warrant8. Vozni red zeleznice za Trst. 0d I. julija 1883 naprej. O cl vo z iz T z* s t a. 6.40 zjutraj (brzovlak) (I., II., III. do LJubljano od tain naprej I., II. razred) na Dunaj, zveza t Keko, Puljero, Bruckom, Zagrebom, Beljakom, Celovcem, Bolzanom, 6.50 zjutraj (f.riovfa*) (I., II., III.) v NabreBino, Videm, Benetke, Milan, Rim. 9.05 zjutraj (omtiftut-vlak) v NabreBino, Videm, Benetke. 10.05 zjutraj (pog/ni vlak) (I., II., 111.) na Dunaj, zveza z PeBto, Bruckom, Zagrebom, Karlovcem, Slakom. 6.00 popoludne (omni&u* Wak) (T., II., III.) v Nabre« ino, Videm, Benetke, Milan, Rim. 6.— popoludne (potitui ti/ak) na Dunaj, zveza z Heko, PeBto, Buickoro, Beljakom, Zagrebom, Karlovcem, Siskom, Celovcem, Bolzanom. 8.— zveCer (kt/nrti ufak) (I., II., III.) na Dunaj, zveza s PeSto, Kanilo, Bruckom. 8.15 zveCer (melon e/«k) (I., II., jll.) v Ljubljano, Polo, Bruck, Beljak, Alo. 9.— zvefer {meSun »Jok) v NabreBino, Videm, Benetke, Milan. Dolaz v Trst. 6.8- zjutraj (matran t-fak) (II., III.) iz Ljubljane, Beljaka, Celovca, Polo. 7.80 zjutraj {omnibva vlak) iz Milana, Benetk. 8.10 (knrIak) iz Italije Cez NabreBino. 'O.— zvefier (6rroi>*ak) (L, II., III.) iz Dunaja, LJubljane zveza z Iteko. 18.55 v noCi (omnfftus-pfak) iz Italije Cez NabreJlino. Le jedenlsrat podaje se tako ugodna priliha, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. Velikanska razprodaj a. Politične razmere, ki so nastale v vsej Evropi, zadele so tudi Švico ; vsled teh razmer se je na stotine delalcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi največja fabrika za ure, katero amo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zvane Washlngtonakfl žepne ure so najboljše ure vsega sveta, koje so izredno elegantno gra virana ln giljoširane ter so amerikanskega sistema. Vse ure so natanko repasirane ter ga-rantujemo za vsako uro pet let. V dokaz gotovega jamata in atroge ao-lldnoatl, prevzamemo s tem dolžnost javno, da vaako nepristoječo uro nazaj vzamnmo in t drugo zamenjamo. lOOO komadov remontoir Žepnih ur, katere se pri kozici navijajo brez ključa, s kristalnim okrovom. izredno natančno regulo-vane; razen tega so tudi elektrogalvanično pozlačene, z verižico, medaalijonom itd., preje jeden komad gl. 25, zdaj le gl. 10 2o IOOO komadov krasnih ur na sidro (an-keruhr) od srebrnega niklja, tokočih na 15 rubinih, z emaiiiranimi kanali, kazalom za trenotke in kristanim ploščnatim steklom, natančno na sekunde repasirane; preje jeden komad gl. 21, zdaj le gll 7-26. IOOO komadov ur na valje (cilinder-ur) v piljoširanih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim plnSčnatim steklom, tekočih na "i, Fino repi daijonom. in baržunastim etuijem preje gl. 8 rubinih, fino repasirane, z verižico, me- 16, zdaj le gl. 6 00 IOOO komadov ur na sidro (anker-uhr) od pravega 13 lotnega srebra, odobrenega od o. kr. denarnega urada, tekočih na 16 rubinih, razen tega tudi električnim potem pozlačene, fino regulirane. Vsaka taka ura stala je preje gld. 27, zdaj pa samo gl 11.40. 6dO komadov ur za dame od pravega 13 lotnega srebra, odobrenega od e kr, denarnega urada, tekočih na 8 rubinih, elegantno in najfineje pozlačene, pridjana je tudi benecijanska vratna verižica; prej je stal jeden komad gld. 28 zdaj pa samp gl 16. IOOO komadov Washingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega i3 lotnega srebra odobrenega od c kr denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na treno-tek repasirane, s kolesjem od niklja, tako da nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri Hd se zastonj tudi jedna urna verižica, medaljon, baržuhasti čtui in ključ; vsaka taka ura stala je preje gl. 36, zdaj pa neverjetno samo gl. 16 IOOO komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. IOOO komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospć, preje gl. lOO zdaj gl. 40. 660 komadov ur za stene v finem emall okviru in z bilom, repasitane; preje komad gl. 6, zdaj samo gl. 3.76. 660 komadov ur z ropotcem, fino regulo-vane, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 4.80. Pri na očitih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi mala svota. Naslov: der 12-9 Uhrenfabrik A. FROMM, Wien, ll .Obere Oonaustrasse 107. Podružnica v Trstu. Priviligiranega in odlikovanega obrfcnijskega zavoda R. VLAHOV z Šebenika v Dalmaciji, Via della Pesa št. 8, za protestantsko cerkvijo. Ima veliko zalogo lastnih različnih likerjev po najnižih cenah, to! jje : Vlahov eliksir posebnosti — Roob Coccola — Puritas — rozoly (Maraškin in dezertna vina, Tartaro, Vodice, Maraškin, Plavin, bodisi v boteljah, bodisi v zabojih za domačijo in za razpošiljanje. P. n. občinstvu se naznanja, da večidel omenjenih likerjev se pro-jdaja t? Trstu pri A. Bischoff — O. UrKnis — C, Paleologo — A. Paulln \ A. Cesareo — C. Attanosopulo — C. Soffianopulo. 10—8 Advokat Josip Dr. Bizjak je preložil svojo pisarno v Trgesteo III stopnice, II nadstropje ('via al Teatro 1 A .J 9V* Brez te varstvene tnamke. postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno. "^O Cvet zoper trganje po dr. Maliču, i« odločno najboljše zdravilo zoper protin ter rermatizem, trganje po vdih, bolestne v križi ter liteih, oteklino, otrjmele ude in kite itd., malo ča*a če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval Zahteva naj se samo *cretu zoper (Var«tT. znamka.j trganje po dr Mali<&u» s zraven stoječim znamenjenem; 1 steklenica SO kr Planinski zeliščni sirop kranjski, Izboren zoper kašelj, hripavost vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr Koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči šoki in slropl. 20—14 Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje, najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline 1 stekl. 60 kr. Anaterinska ustna voda, najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr. Kričistilne Krogljice, c. kr. priv., ne smele bi se v nijednom gospodinjstvi pogrešati ln so se uže tisočkrat sijajno osve-dočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaŽenem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr; jeder zavoj s 6 škatljnmi 1 gld. 5 kr. Razoiijava ae le jeden zavoj. Naročila iz dežele izvrše ?e tako] v lekarni pr*i „samorogu" Jul. pl. Trnk6czy-ja na mestnem trgu v IJuliljanl. G. lc. priviligirano društvo Riunione Adriatica di Sicurti v Trstu* Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah Glavnloa Inreaerva društva dne 31.decembra 1881 Glavnica društvn gld, 3,300.000.— reservni fond o<. dooičkov » 625.027 02 • « za pokritje premikanja vrednosti efektov » 161.000.— Premijna reserva vsih oddelkov » 6,638.505.— Reserva za škode • 284.591 - V portfelju: Premije, ki se imajo potirjati v prihodnjih letih..... 13,206696.47 Skupni znesek v;, h škod plačanih od 1. Ib38 do 1881 gld. 103,255.007 57 Urad ravnateljstva 24—13 Via V oiairivo, U. 2 v laslnej hiši. Neprevarljivo ! U.p-h garantiran! Znesek dobi vsak pre-cej nazaj, pri katerem nema uspeha moj sigurno delajoč Roliorautlum (sredstvo za rast brade). Prav tako sigurno dela proti ple^evosti in izpadanju ias. Uspeh garantiran. ako se večkrat rabi. Odpošilja se v originalnih steklenicah po gld. 1.50 in steklenicah za p'oskuSnjo po gld. 1. Dobiva se : J. Grolioh v Brnu (Brunn). - V Tratu pri Pavlu Rocca. - V Gorici pri G Crlstofoletti V Zadru pri K. Androvich. C Šilhavy, Fiume. Nobena prevara! 10—7 Tam se tudi dobiva pristna Grollohova karpatska ustna voda, zanesljivo sredstvo za ohranjene zobov, zobnega mesa in ust, narejena i?, zdravilnih korenin in rastlin moravskih Karpatov, ateklenloa po 60 kr. K&g&aaosBni Hiter napon 1 Kedor išče pomoči, dobi jo I Kder ni niC veS pomagalo, pomagali ;o prvi in edino pravi, 59krat odlikovani IVAN HOFF-ovi izdelki za hrano in zdravilo iz slada, kateri so ozdravili na stotieoče ljudi po zdravnikih uže popolnoma zapuščenih ter so jim dali živen]e in zdravje. (Lastne besede ozdravljenih.) ■■■——M IIIMII III1—!!■——■ Ivan Hoff-ova sokolada iz slada. Jako redivta in krepilna za V6e alatolne in na livclhbo-lehne ljudi. — Jako okusna in priporočljiva, kder je uživanje kave prepovedano. »/, kilepr. paket gld. 2.40, gld. 1 60, in 1 gld. — Pri moči tji iistočbi rubat. Nezdrava kri, hemoroide, onemogloat, »lab felodeo, vse te bolezni 7 iz Amsterdam«. Jaz Vam ne morem z besedami izred, kak uspeh ja naprav io to pivo v mojej dbene merenli«, nego Vnm. Kralj Danski je tudi rekel, daje sam poskusil zdravilno motf Ivan Uofl'ovega ic)e(*k» iz slada pri sebi in svtjej drulim. — Juz in mojadrutinu ■mo ditali vse Vafle namanila in Vam voBćimo dolg" (ivenje v korbt dove£tva. Imam 'ien. Kakor postiansko naj Vam sluli to le: Dve leti sem trpel za bronbalni katar in sufiiro v poltanru, teko, da nisem mogel plašno govoriti. Prvi dunajski profesorji so mo poslali v GU-irht nberR in v Nizzo, iz Mzze priSidiii latftl sem rabiti VaSo izvrsino zdravilno p vo in j^vili moram Vam nu Cust, da sem tki ivan llofTovem zdravilnem pivu nopo noina ozdravil, da mi jed tekne in da s" dobi o posutim. Prosim Vas torej, da mi P'-filJete 28 steklenic zdravilne pive, 2 kilogr. fokol. de iz r-luda in 2 nii Pnjici bonbonov iz sludiibca izlečka In znamujtm s posebnim Btovanjem : Frače Naly. tovarna za moftke ibleke in trgovina su suknom Mariahilfersirasse Nr. 69. Uradno zdravimo por^v C. k. centralni odbor itd, v Mensberg-u. — Iviin P^ffovo »in'vilr pivo i ■alo se je kot iivrstno krtpCalno sredstvo. " or Wlttg«;, r>oHlaneu k nv. Pano pravega Ivan Hoffovega mdr»»" ■•.--„' ■ 13 t <5, Sf. ste- OCIIB J[ienio pij, u),C8 68 stekleni' -onko r hifio. Za pofiiljatev iz Dunaja : 13 kilograma fokoUdo Iz klada I. r Koncentrirani »ladevnl IzUCek 1 steklenica eia 12. i)'-' steklenice /U sf laov. uonnoui tz »>•": i mofinjica «0 soldov (tuni 1]2 ali 1(4 n oBnjice.J ieročbe pod 2 gld. vrednotil »r ne Izvršujejo. 1'rvi, pravi, tluz razsiapljajoči ivan Hoaovi pran' bonboni Iz klada so v modrem papirju. Pri kup nju naj bo jdlotfno terja take. OPOMIN. irja le prave Ivan HofT-ove Izdelke iz slada z varoralno marko pri c. k. trpovfkej Bod-nijiavstrijsk-jin ogrske/ zabiljeteno (slika iznnjdnika). Ponanjenim i2delk< m drugih manjkajo zdravilna Naj se tirja le rijak-j in ogrskej. zeliBCa in pa niso prav napravljeni, kak' r Ivan' liifl vi i/dr)ki iz slada in vtegnejo to ej^ po itreltu zdravnikov, celć lkodr>vati. 12—8 GImviio zalogo v Trstu inja : Franc Ks. Princ t rt O ver na Akvedotu. V Ljubljani: Peter Lass,iigg, v Gorici: G. Chnslojvletti, v Mariboru / F. P. Holasek, na glavnem trgu, v PtuJI: J. Kasimir, lekarnar, v Celjl: J. KMpJerschmidt, lekarnar. "EDINOST. Nagla čutenja. Najbolj potrjeno DOMAČE irebavljanje vrediti. doseči prlmei irvi, odpraviti pokvarjene nezdr in gotova pomoč za želodčne bolezni njih nastopke. Ohranitev zdravja je odvisna zgoll od ohranitve in potpaSeva-nja dobrega prebavljanja, ker t.a ji; glavni pogoj zdraSJa in telesnega In duinega dobrega " ..... "MACE ZDRAVILO, primerno meianje pokvarjene nezdrava krvne dala, to'je uže vec let sploh znani in priljubljeni dr. ROSA življenski balsam. Napravljen iz najboljiih, zdravnllko najkrep-kejilh zdravllsklh zelišč* potrjen je posebno kakor gotova pomoč pri vseh slabostih pre« bavljaaja, posebno pri presedanju, po kislem dišečim riganju, napenjanju, bluvanju, pri bolečinah v telesu in Želodcu, SelodSnem krču, kprenabasan]a lalodoa z Jedrni, zastiženiu, krvnem aavalu, hemeroldah, ženskih boleznih, boleznih v črevlh, hlpohondrljl in melanhollll (vsled slabega prebavljanja); on oživlja vso delalnost prebavljanja, dela zdravo In čisto kri in bolno telo dobiva zopet poprejino moč in zdravje. Vsled te izvrstne moči je postal gotovo in potrjeno ljudsko domača zdravilo jr se sploh razširil. I steklenica 50 kr.,dvojna steklenica I gl. Na tisoče pohvalnih pisem lahko vsak pregleda. Pošilja se na franklrana pisma proti povzetju zneska na vse strani. Soapod Fragner! Jaz Vas prosim, da mi pošljete s pošto 10 steklenic dr. Rosu-vega življenjskega balsama. Pri teji prilik Vam naznanjeni, da je ta lek izvrsten, kajti uže 3 mesec od kar pa rabim, pa ne čutim več nobenih bolečin v Želodcu, kateri me je bolel 10 let. Ozdravil je dalje ta lek mojo soprogo, katera le bila bolana čez 10 let na jetrah in vzdržuje zdaj tudi moje otroke pri najboljšem zdravju in jih varuje posebno mrzlice, ki je tukaj tako domača — Sprejmite, gospodine zagotovilo mojega visoce^a Bpo-štovanjn, s katerim znamnjam Kazlmi Masalskl, nadzornik železničnega podjetja v Aleksinacu u Srbiji. ■■ Svarjenje! u Da 86 iiognfi neljubim napakam, wuo prosim vs p. n. gg. naroCnlke, naj povgodi isrefno dr. Romov Mvljtntki'balzam i z lukurne B. Frapnor-ja v Pragi /ah tavajo, kajti opazil som, da so nii'i>ftiiiki na v«8 krajih dobili neuđpoSno /tues, ako so zabtovali samo iivljunski balzam, in ne izreUii« dr. itozovega llvljenakoga balzama Pravi t Roso? življ Gospodu Gabrijelu Piccoli, le kar ju v LJubljani. Veliko let ozdravljam razne bolezni tdino le z Vašo »Francova esenca« in to z najboljšim vspehom. Prosim vas še za 12 steklenic. Trst, meseca 6ep-tebra 1883. Dr. Pardo, praktičen zdravnik. Vaša »Francova esenoa* oprostila me je izvrstn o in popolnoma hude nad dve leti trajajoče bolezni. Izrekam Vam kakor iz-umniku tega zdravila svojo najtoplejšo 2ahvalo. Rakovac na Hrvaškem blizo Karlovca. J van Pu/lć. Podpisani potrdim, da je »Francova esenca« gosp. Gabrijela Piccoli moje Žup-nliane od marsikake bolezni temeljito ozdravila, se je ljudje z najboljšim vspehom poslužujejo. Fianona v Istriji meseca oktobra 1882 Anton Vlassich, Župnik-kanonlk. Prosim Vas zopet za 24 steklenic vaše Franc ove esence», ki je za bolezni v Želodcu bolje od vsacega druzega zdravila. Tudi naš tovarniški zdmvntk jo priporoča. A. Augusthaler, montćr v tovarni za stroje g. Kdrttsi v (?radci »Francova esenca• je pomagala uže tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, ki jih izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč. božjast, trebušno in prehajalno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico itd., ki so vse nevarne, ako se o pravem času ne ozdravijo. Sklenica velja 10 kr. 16—8 Priporoča se Nova prodajalnica C AR L 0 ACQUAR0U -7 Via Ca§erma 7-drobno pohištvo, igrače blago za obleke i?i poNtthno«! v pletenlcah Najniže cene. (10~9) Govori se slovensko. dobi se samo v glavnoj zalogi izdelalcavo H. Fragner-ja, lekarna »k Srnerau orlu« v Pragi, Ecko der Sporner-gasdo Nr. 205—3. V Trstu: P. Prtndini, O. Foraboiehi, Jak. Serra-vallo in Ed. von F.tittnburg, lokarniCarji. V Gorici: O. C'iitofotetti. lekarniCa: : O. K. Pontoni, lekarni6ar It. KUrntr, lekarn Car; V Ogeljl: Oa maio d'F.lia. V Zagrebu: C. Arar.im, lekarnicar. Vit. lekarne in vetje trgovine z materijalnim blagom V Avitro-Ogtri kt imajo zalego tega livljtnškega balzama. Tam se tudi dobi: Pražko domaČe mazilo zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Ako sc Jenaro prsa vnamejo, ali strdijo, pri b»lah vsake vrtte, pri turih, pn qinfutokih, pri Crvu v pratu in pri nuhtanji, pri zlest isti, oteklinah, pri izniaSfenji, pri morski (mrtvi) kosti zoper rovmaiiffne otekline i Sutiko, zoper kroniCno vnetje v kolenih, rokah, v ledji » 8) kdo n<>g<> spahne, z^per kurja oftesa in potne noge, pri razkopanili rokah, zoper liBajo, z-iper oteklino uo {>iku mrflesov, zoper tekoče rane, odprt« noge, zoper raka n vneto kotu ni boljšega zdravila, ko to mazilo. Zaprte bule iu i.t^kline se hitro ozdravijo; k>T pa ven tefie, potegne mazilo v kratkem vto gnojieo na-se, in rano ozdravi. — To mazil" je zato tako dobro, ker hitr> pomaga in ker se po njem ra«a p ej ne načeli dokler ni vsa bolna guojiea vtn potegnena. Tudi zabrani ras divjega mesa in obvaruje pred Mnetoin (ffrnim prisadom) ; tudi boietfine to hladlino mazilo pospeSi. — Odprte in tokofie rane se morajo t mhtSrio vodo umiti potem Se 1» su mazilo nanjo prilepi. 15-14 Skatljice se dohode po 25 in 35 k. Balzam za uho. SkuBeuo in po ninoz h poskusih kot najzanealjivejle sredstvo znano, odstrani uaglnbcMt in po njein so dobi tudi popolno uio zgubljeni sluh. 1 sklenlca l gld. a. v. Tl» Singer Manufacturing& C. New-York. Ako se plati vsak teden samo 2j5y ©člen goldinar* dobi se Originalni Singer-jev šivalni stroj, in 1o brez povijanja cene. E*orošt%'o Me daje /a pel let, poduk na domu brezplačno G. NEIDLINGER, generalni agent 13—11 V Trstu, Corso, palača Modelfo Šivanke za Singerjeve šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr. Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejn* pomoč in ni treba m nogi h'besed i, da se dokaže njihova čudovita moč. Će se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše Želodčne bolesti. Prav izvrstno vstreznjo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadlež-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. io—10 Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za narocbo in pošiljatve pa edino v le-karnici Cristofoletti v Gorict, e Trstu v lekarni C. Zanetti i G. B. Rotil in G. B. Faraboschi. Ena steklenica stane 30 novcev. Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj Želje po dobičku tU pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči In vrednosti. \ DUNAJ, Stadt, Singer-strasse 15. % Krogljice za čiščenje krvi, J. PSERHOFER-jeva Lekarna zum goldenen Reichsapfel. poprej imenovane univerzalne krogljice, zaslužijo to ime po vsej pravici, ker v resnici jo skoro ni bolezni, v kateri ne bi bile te krogljice skazale svojo čudovito zdravilno moč. V najnevarnejših slučajih, v katerih ni pomagal uže noben lek več, pmm-gale so jako naglo te krogljice. I ikatlja s 15 kregljlcaml 21 kr., 1 zavoj i 6. Skatljloaml gld. 1.5, pri nefrankovani pošiljatvi s poŠto gld. 1.10 (Manj nego I tavoj se ne rakpolllja Veliko št evilo pisem je došlo, v katerih se vpotrebljevalci krogljic toplo žaljenja po raznih teških boleznih. Vsak, kedorje le poskusil . -lporof " " " * ..... hvalnih pisem*: hvaljuje zarad ozdravljenja po enkrat ta lek priporoča ga dalje. Ml podajamo tukaj nekatere od mnogih za- Tržaška hranilnica Spre jemlje denarne uloge v bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-zun praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opolndne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure X jutra j. Obresti na knjižice . 3°i8 Plačuje v torek, petek, soboto od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, zneske od 100 do 1000 gld. z odpovedjo 3 dni, čez 1000 gld. z olpovedjo 5 dni. Eskomptnje menjice, domicilirane na tržafck^ra trgu po.......3'l4% Posojuje na državne papirje avstrijske do 1000 tild. po......4*//i. viSe zneske v tekočem računu po .............4lI,1t Daje denar tu li proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru. Trst, 24. mareija 1883. <^B525ZSZ5ESZI5m52525Z52Si>25S | Priznano mMm izvrstne S vv Waidhofen n. Ybbs, 24. novembra 1880. lavna zahvala. Vaša blagorodje 1 Od leta 1862 trpel sem na hemeroidah »n zadrževanju vode; jaz sem rabil tudi zdravnike, a brezuspešno, bolezen je postajala čedalje huja, tako, da sem po nekoliko časa močno trpel na trebuhobolu (vsled stiskanja črevesja) nisem imel več teka in kakor hitro sem vzel kaj hrane k sebi, nisem mogel več obstati, vsled napenjanja, teškemu eopenju, kašljanju, dokler nisem naposled začel rabiti Vaše čudodelne krogljice za čiščenje krvi, katere so mu po- Jtolnoma rešile skoro neozdravljive bo-ezni. Zurad tega nimam besed, s katerimi bi se mogel zadosti gorko zahvaliti Vam in izreči Vam moje priznauje. 8 posebnim štovanjem Johan Oellinger. Vaše blagorodjel Ker sem bil gotov, da so vsa VaSa zdravila tako uspešna, kakor Vaš imenitni baham proti zmrzlji-nami, kateri je v moji družini odstranil marsikatere ozebke, odločil sem se, vkljub mojemu nezaupanju proti univerzalnim lekom, da se poprimem vaših krogljic za čiščenje krvi, da s temi malimi kroglji-cami bombardiram moje uŽe zastarele hemoroide. Jaz prav rad priznavam, da tem po 4 tedenskej rabi Vaših krogljic popolnoma rešil uže zastarele bolezni in da jaz zdaj Vaše krogljice svojim znancem najtoplejše priporočam. Jaz tudi nemam nič proti temu, da javite te vrste, a brez mojega polnega podpisa. Dunaj, 20. februvarja 1881. Spoštovanjem C. v. T. Bielitz, 2. junija 1874. Velecenjeni gospod Pserhofer! Pismeno moramo jaz in mnogi drugi, kateri smo bili po Vaših kroghicah za čiščenje krvi ozdravljeni, izreči Vam naj toplejšo hvalo. V mnogih boleznih so pokazale Vaše krogljice čudodelno zdravilno moč, kder so bil**, vsa druga sredstva neuspešna. Pomagale bo temeljito pri krvotoku pri ženskih, pri nerednem krvnem čiščenju, nri zadržavanju scavnice, pri glistah, slabotnemu Želodcu, krču v že' lodcu, omedljeviei in mnogih drugih boleznih. Z vsem zaupanjem Vas torejj prosim, da mi zopet pošljete 12 zavojčkov krogljic. Visokim spoštovani-m Kari Kauder. Vaše blagorodje 1 Srečen sem bit, da sem slučajno prišel do vaših čistečih krog ljic, katere so pri metli čudeže delale. Trpel sem mnogo let na glavobolu in omedljevici, neka prijateljica mi je dala 10 vaših krogljic in teh 10 krogljic me je popolnoma ozdravilo, kar je pravi čudež. Zahvalivši se Vnm, prosim, da mi pošljete 1 zavojček krogljic. Piszka, 13. marclja 1881. Andreaa Paar. Csenei/, 17. maja 1874. Vaše blagorodje 1 Ker so Vaše krogljice za čiščenje krvi mojo Ženo, katera je trpela mnogo let na kronični bolezni v želodcu in na trganju po udih ne le otele bmrti, ampak ji podelile tudi novo mladeniško moč, ne morem se vstavljati prošnjam na enakih boleznih bolnih in Vas prosim, da ml zopet pošljete 2 zavojčka teh čudodelnih krogljic po pov-zetju. Spoštovanjem Btasius Splsttek. Amerikansko mazilo proti trgarnu, bltro in sigurno delujoče, na vsak način najboljše sredstvo proti vsem boleznim v udih iu trganju, kakor so: bolest hrb-tanca, trganje po udih, lschias, krč v želodcu, nervozni zobobol, glavobol, trganje po ušesih itd. BT gld.l 20._ Anatarinska voda za usta ®rRkva Ud/ G. Popp-a, obče znana kakor najboljše sredstvo za vzdrževanje zob. OT 1 sk le niča gld. 1.40. ____ voščene p.fll1.« od dr. Romershausen za csenca iđ uiri krepganje in vzdrževanje vida. SV V originalnih steklenicah po po gld. 2,50 in gld. 1.50. Kinesko mijlo za toaleto ffs^oŽ v mjilah, po rabljenju katerega se koža napne in postane gladka, kakor barŽun ter jako prijetno vonja. Jako je izdatno in se ne posuši. >r komad 70 soldov. Prah7^2vošćike proti kataru, hripavosti in kašlju s krčem, ar 1 Škatljica 35 soldov. _ Balzam proti ozebljinam h00%r%PZ~6 let sem pripoznano najsigurnejše sredstvo proti ozebljinam vsake vrste, kakor tudi proti jako zastarelim ranam gr etl lončnk 40 soldov.___. Živenjska esenca (Prager Tropfei) ^ proti pokaŽenemu želodcu, slabem pre- ■I navijanju, bolečinah v spodnjem delu ^Hjm trupla posebno dobro domače sredstvo. J BV 1 steklenica U0 soldov. Ribje olje (Dorsch) ^„l^S« vrste. 1 steklenica gld. 1. Prah proti potenju nog. £raavf Ta prah odpravi potenje nog in iz tega izvirajoči smrad, vzdržava obuvalo in je po skušnjah neškodljiv. W Cena 1 Skatljice 50 soldov. Pate peetoraleod 0eoTuli*?"0*0 'f rwv%v' eno najboljših in namri- ---- ---------ajpri- jetnišlh lekov proti sluzu, kašlju, hripavosti, kataiu, prsni in pljučni bolezni, bolečinam " ..... »»>»' u, |»l"lll lil piJLIVjMI UUICI1I1, nam v goltancu itd. obče poznan, škatlja 50 soldov. Pomad. iz Tonokinina priznana po zdravnikih kakor nujboljŠH sredstvo, da se povzdigne Dišča las. W 1 krasna veiika škatlja gld. 2. Univerzalni in vsekanju, nevarnih olesah, tudi zastarelih, perijodično ponavljajočih se odprtjih na nogah, trdovratnih odprtjih žlez. raznih kostnih bolečinah, pri črvu na prstih, pri odprtih in vnetih prsih, zmrziih udih, odprtih ranah vsled trgarja lu enakih boleznih mnogokrat skušeno Bredstvo. ar 1 lonček 50 soldov. Univerzalna čistilna sol 7w,l/'r?,- sobuo dobridoniači lek proti slabemu pre-bavljevanju in dotičnim bolečinam, kakor: ghivobolu, omedljevici, krcuv Želodcu, rezavel, bemoroidam, zaprtju itd mm- 1 zavoj gld. 1. 12 f) 1Z( lelujejo 11—5 Vse francosko specijalitete so ali v zalogi, ali pa se n zulitcvanjo hilro in najceneje pro^krho. P. (£R,Seemann v Ljubljani, OdpoSiliatve po pošti pri zneskih od gld. 5 le proti poprejšnje) po-šiljatvidenara s poštno nakaznico pri veCih zneskihtudi s poštnim povzetiem. | | Lastnik, drufttvn .KIMNo-l ' - d-teij in o,1ynvomt ureoni* »OSIP MILANI Nova tiskarna V. DOLENC